Inserati se sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., če se tiBka lkrat. n ti 11 i» " o 16 „ n n n 3
Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopis
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništv i
(administracija) in ekspedicija ra Starem trgn h. št. 16
SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Jugoslovansko bojišče.
Vojska med Srbi in Turki se je 2. t. m. pričela in sicer srečno za Srbe. Ruski general Černajev, ki zapoveduje glavni vojski srbski, je prijel turški tabor pri Babinej glavi 1 blizo Niša, kjer je jedro turške vojske, in ga je po triurnem boju vzel. Turki so pustili vse, celo katione in pobegnili v trdnjavo. Ravno tisti dan prijel je Rauko A1 i m p i č utrjeno mesto Beline v Bosni, ktero se navalu vojske srbske ne bo moglo dolgo vstavljati. Bosenski Turki čutijo nevarnost, ki jim preti, in se umikajo v utrjena mesta, kristijani pa vsi navdušeni prijemajo za orožje ter hočejo s Turki, kakor pravijo, poravnati vse stare račune. V Sera-jevem, kjer se zbira turška moč, in ki ga v naglici utrjujejo, so Turki proti kristjanom silno razsrjeni, ter jim očitajo, da so oni krivi srbsko-turške vojske. Pred nekimi dnevi so jim hoteli s cerkvenih stolpov zmetati zvonove, kar so jim pa vojaki še o pravem času zabranili. General Alimpič, ki ima Turke iz Bosne pregnati, je vojakom svojim strogo zapovedal varovati in pri miru pustiti premoženje in imetje posameznih ljudi, ker niso prišli v Bosno kot posilniki in mogotci, ampak kot osvojevalci in dobrotniki. Tudi gre ž njegovo vojno oddelek raznih vradnikov, da takoj vrede deželno oskrbovanje. Da bi se vojska nesrečno končala, tega nihče ne misli in prva zmaga je pogum Srbov jako pomnožila.
Tudi knez Črnogorski je že na bojišču. 2. t. m. bila je v kneževi prestolnici slovesna služba božja. Vpričo mnogoštevilnega naroda bral se je potem oklic, v kterem se Črnogorcem naznanja, da se je Turkom vojska napovedala, kar je zbudilo veliko navdušenje. Pol ure pozneje pozdravil je knez na konju z za-
stavo v roki armado, rekši: „Bodi pozdravljena vojska! Mi idemo v imenu Boga. Barjaktar, vzemi to vojno zastavo." Potem je vojna s knezom ua čelu med burnimi živijo-klici od-marširala proti Hercegovini.
Medtem, ko se junaki bojujejo zoper starodavnega sovražnika, tudi njihove žene doma rok križem ne drže. V Beligradu se v kneževem konaku ali gradu dan za dnevom zbira nad 120 gospa in gospodičin, ki neprenehoma pripravljajo šarpijo in obvezovalno pripravo za ranjence; ravno to delajo po drugih hišah, ob enem iz tisuč in tisuč src k Bogu vre najgo-rečnejša molitev, da bi podelil zmago kristjanom in jih rešel iz stoletne sužnosti, v kteri so se že dovolj pokorili.
Slovanom sovražni ljudje se pa nadjajo ravno nasprotnega vspeha in iz Vidina se je 2. julija v „Wien. Ztg." telegrafiralo, da so Turki vzeli srbske šance pri Zajčaru in Srbom potolkli 2000 mož. Pa kdor pozna razmere, je takoj spoznal, da ta je ravno tako bosa, kako & vest o silni zmagi Muktara paše pri Nik-šičih. —
Nemška slava — puhla.
Kdor je poslušal pogovore naših bahaških prusakov, bi bil sodil, da le to je izvrstno in popolnoma, kar pride iz blažene Nemčije, če je hotel kdo prej pohvaliti kako blago, rekel je, da je angleško, francosko itd.; odkar je pa Nemčija prišla na vrhunec slave politične, bilo je v očeh naših nemčurjev le tisto fino, kar je prišlo iz Nemčije, zlasti iz Berolina. Hudo je tedaj poparilo širokoustneže nemške neko pismo, ki ga je glavni komisar nemške razstave v Filadelfiji, profesor Reuleaux, razglasil v
Nat. Ztng.", in v kterem jako slabo sodi o izdelkih nemškega obrtnijstva. Prof. Reuleaux je, kakor omenja „Volksztg.", z enim udarcem razdrobil kadilnico puhlega rodoljubja, ki je priNemcih v gospodarskem oziru gojilo švindel, v duševnem pa nično domišljijo. Omenjeno pismo, ki je tem važnejše, ker uradno kon-statira revščino prusaško, se glasi:
,,Ne sme se tajiti, marveč se mora glasno izreči, da je Nemčija na svetovni razstavi v Filadelfiji hudo prekošena. Naši izdelki so po večem delu razstavljenih reči veliko slabejši od izdelkov drugih narodov, le v malo rečeh smo jim po na-tančneji preiskavi enaki, in le v silno redkih jih prekosimo. Žalibog, da je tudi časnikarstvo, zlasti nemško amerikansko, brez usmiljenja napadlo našo razstavo. Leta in leta so nemški Amerikanci govorili, kaj bo Nemčija prerojena iu vtrjena vse storila; ponosno so prerokovali, kako bo njihova nekdanja domovina druge narode silno prekosila, če ne čisto zatemnila. Zdaj pa se je zgodilo ravno narobe, zato pa so naši bivši in ogoljufani prijatelji postali naši najhujši nasprotniki in grajalci. Morda so pa posredno vendar-le naši prijatelji, ker Nemčiji javno pred oči stavljajo ogledalo, ktero so ji njeni prijatelji v Evropi že večkrat v manjših krogih kazali, ne da bi se jim bilo verjelo. Pa novo Nemčijo so razvadili njeni prilizovalci; fraza o namenu iu pomenu Nemčije se je tolikokrat vpričo nje ponavljala, pesem o njeni slavi tolikokrat pevala, da se ni več zavedala, kaj mednarodno tekmovanje od nje zahteva. Istina je, da smo propadli, in ne bilo bi rodoljubno to rojakom zamolčati ali prikrivati.
Cvet vseh napadov je: 1. Nemška industrija
Zadnji dnevi v Ogleju.
(Izviren roman iz petega stoletja.)
Spisal Alojzij Lukovi č.
(Dalje.)
„IIa, prepozno!" viče strežaj, potegne meč, zastopi vrata. Hud boj se prične.
„Bežite 1 bežite!" kliče še vedno skoro okamnelim ženam.
A sulica vrže strežaja na tla.
Ženski poskočite, treščite iz triklinija na vrt, tečete po gostem gaju proti morju. Več korakov naprej leti kakor lahkonožna gazela Evdora v temni noči, vedno klicaje: „Digna za menoj!" A Digna je ne čuje več, oslabela padla je na tla.
Ilunci vdarijo nad njo. Že jih čuti pri sebi, že vidi Digna roko, ki grabi po njej.
„Kriste milil" vsklikne reva, poskoči na noge, naglo kot puščica steče po gozdiču. Ona naprej, Ilunci za njo. Toda zidovje jej brani naprej, obrne se ter dirja prek zidovja. Tam ravno tik morja, tam kjer se Nadiža iz mesta v morje izteka, tam je njena palača. Našla je
stranska vrata. Zdaj leti proti domu. Palača je popolnoma odprta, po stopnjicah teče na višino palače, meneča, da Ilunci zgube njeno sled. In na višini poslopja, po vzhoduji šegi zidanega, kako krasen razgled ima oko! A zdaj je spodej temna noč, temno je zgoraj. Od spodej gori bobni šumenje morja in Nadiže. Ozre se nazaj, a za seboj vidi Ilunce, ki jej vkljub teme slede. Kako se jim oči svitle. Že Čuti njih roko. Trenutek postane. Spredaj prepad, nazaj ne more. Spredaj smrt, zadej sramota!
Noč je. Bleda luna ravno pogleda milovaje skozi pretrgane oblake na ta prizor.
„Ne, ne, Sever, zvesta sem ti!" vsklikne Digna v osodepolnem trunutku, „o Bog, ne zameri mi!" Ilunec stegne roko po njej, a ona zakrije si obraz, spne se raz prestrešje, strmoglavi se raz obzidje, pljuskne v vodo, valovi se razgrno in zopet zagrno in mirno teko kot poprej, toda v svojem njedru hranijo hrabro Digno, žrtvo lastne zvestobe in hunske besnosti.
Besno divjaje vrnejo se Iluni, nehote ob-čudovaje hrabrost oglejske žene.
XVII.
„Na lagune, na lagune!" še vedno doni klic bežečih Oglejčanov, ki v dir in skok derö vsi preko Amfore proti ladjestaji. In tam, oj Bože, kaka gnječa! Vse hiti na ladje in v čolne, a v sili in zmotnjavi jih mnogo telebi v mokri grob. čolni in ladje odriuejo, pa zopet druge prihajajo; prebivalci bližnjih otokov in sosednjih mest priskočijo na pomoč svojim kristijanskim sobratom, dobro vede, da na morji jim Ilunec ne more škodovati. Dober jezdec je, a voda se mu studi, stresa ga.
Po ulicah še vedno boj divja. Redna oglejska vojska se sicer umika, vendar se še krepko brani pomorski oddelek. Tudi staro mesto in kapitol sta še vedno v rokah oglejskih, in ravno okoli kapitola bije se najhujši boj. Tudi Ne-kropolis je še v rokah domačinov. Temu boju ni drug namen, nego da kolikor mogoče Ilunce odbijajo, in ostalim Oglejčanom pot odprri k rešitvi. Tudi Iluuci ne marajo^dosti za boj. Glavni namen so dosegli. Razkropili so se po zapaduem in severo-vzhodneui delu mesta. Tu
Po poŠti	prejeman	veli« •
Za uei<> lerti	, . 10	tri. — hr.
la pol leta	. . a	.. — ,,
ta četrt leta	. . "J 50 „
V administraciji velja: Za celo leto . . X |»l. 40 bf. r.a poj leta	4 „ '20
ca četrt leta .	'I „ 10 „\
V Ljubljani na doni po^iljan velja 60 kr. več na leto,
VredniStvo je na Bregu hišna štev. 190.
Izhaja potrikratna teden in sicer v torek . četrtek in soboto.
ravno po pravilu „ceno pa slabo." Žalibože da naša industrija počez res ravna potem pravilu, zlasti brezozirno gledd prvega dela in vsled tega dosledno tudi v drugem delu. 2. Nemčija v obrtnijskih in umetnijskih izdelkih ne pozna drugih nagibov kakor tendenciozno-patriotičnih, ki pa za svetovno tekmovanje niso, kakoršnih tudi noben drug narod ni razstavil; za brezten-dencno lepoto, ki sama po sebi vnema, nimapojma. Vsled tega očitanja se vselej sramujemo, kadar obiščemo razstavo, in v našem oddelku vidimo na batalijone Germanij, Borusij, cesarjev, cesarje-vičev, Bismarkov, Moltkov, Roonov, iz porcelana, prepečenke (biskvita), bronsa, cinka, železa, ila, alipanasli-kauih, vezanih, tkanih, tiskanih, lito-grafiranih, ki nam iz vseh kotov štrle. In bitva pri Sedanunahajasevumet-nostnem oddelku celo dvakrat! Kaj si je mogla komisija za umetna dela misliti, ko je sprejela te podobe! In v mašinski dvorani zdi se, da sedem osmin prostora je samo za velikanske Krupp ove topove, ki žugaj e med mirnimi izdelki* drugih narodov stoje. Je-li res to izraz namena Nemčije? Se-li ne kaže, da šovinizem in bizantizem pri nas v najlepšem cvetu stojita? Ali ne silimo drugih narodov, da si morajo to misliti? 3. V umetnem obrtnijstvu kaže se premalo okusa, v tehniki premalo napredka. Zopet moramo omeniti, kako važno je prizadevanje obrtnijskega muzeja, kako malo pa da industrija v tej reči podpira marljivo skrbnega kupčijskega ministra. Pri vsih narodih, pravijo grajale i, smo se nekaj učili, v Nemčiji nič! To je hudo, a to so tri glavne reči, ki se nam očitajo. Prihodnjič bom skušal po natančneji razsodbi govoriti o izjemah, ki so za nas to-lažljive; v splošnem pa temu očitanju ne morem ugovarjati in izrečem le željo, da bi prav veliko nemških obrtnikov sem prišlo, da bi videli, koliko se imamo še učiti in koliko pozabiti!"
Ce bi bil kdo drug kaj tacega pisal, kako bi se bili prusaški in velikonemški listi širo-koustili in pisatelja obirali; zdaj sicer potepeno molče, a stavimo, da bodo po sklepu razstave kmalo zopet zagnali ostuden dirindaj o nemški slavi in inteligenci, pa odgovarjali jim bodemo dostojno, ker zdaj vemo, koliko je vredna ta inteligenca!
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. julija.
Avstrijske dežele.
S cesarjem pojde v Zakope (Reichstädt) k pozdravu ruskega cara, kakor se zdaj piše, grof Andrassy, s čarom pa pride neki tudi knez Gorčakov.
O naši armadi poroča „Triester Zeitung": Vsled ukaza c. kr. vojnega ministerstva so vsi oficirji stoječe avstrijske armade, kakor tudi rezerve in domobranstva poklicani, naj svoja vojna oboroževanja popolno pripravljena imajo.
Hrvatski salior bi se bil imel 3. julija pričeti, pa ni mogel zborovati, ker ni bilo nobenega zapisnikarja. Pričel se je tedaj včeraj.
Vitanje države.
Francosko ministerstvo za svoje predloge nima zanesljive večine ne v starešinstvu, ue v narodni skupščini. V starešinstvu se konservativna večina upira novi učni postavi, v narodni skupščini pa radikalna večina vladi noče pripoznati pravice, da bi smela imenovati krajne glavarje (maire). Ze se pretresa vprašanje, ktera stranka bode ministerstvo silila k odstopu. Ker se pa radikalci boje, da po odpovedi dosedanjih ministrov utegne predsednik ministre svoje vzeti iz stranke konservativne, se bodo najbrže z vlado pogodili.
Španjski kortesi so potrdili postavo, ki Baskom jemlje starodavne z mečem hranjene pravice. Kaj nespametnejšega niso mogli storiti. Morda bode ljudstvo nekoliko časa še mirovalo, pa pri prvi priliki bo gotovo zgrabilo zopet za orožje. Krivica miru ne vtrjuje in sili se zatirani le toliko časa vklanja, dokler se čuti slabega; kadar se pa ojači, se tem stra-šneje zažene v svojega nasprotnika.
Izvirni dopisi.
'Mi fjiorciljskctfa, 30. jun. Včeraj je prišel „Vergnügungszug" na Gorenjsko, pa mislim si, da to je bil le ljubljauski gospodi, ne pa železniški kasi, ne gostilničarjem, ne najetim voznikom, kterih je čakalo prav veliko. Ko vlak pridrdra do Lesec in ko namesto najmanj 500 pričakovanih gostov komaj 100 oseb vozove zapusti, šinil je nekak „krah" človeku po udih. Da bodo časniki izlet poveličevali, ne dvomim, kakor sem tudi preverjen, da bodo isto storili Ljubljančani, da so se nasrkali zdravega gorenjskega zraka, jesti jim tudi ni primanjkovalo, ako je bilo pričakovanih 500,
bilo je pripravljeno za 100 gotovo dosta. Pri tej priložnosti pride mi v spomin „Vergnügungszug", ki so ga imeli nemčurji binkoštno nedeljo v Beljak, da so ondi jedli in pili, menda zastonj; pa vendar gotovo ne vem, morebiti le na vrnitev, kedar pridejo Beljačani v Ljubljano. Bralo se je tistikrat po nemčurskih listih, da se je zvršilo vse v najlepšem redu. Temu nasproti naj povem, da se je Krisperjev kupčijski služabnik v Lčscah močno veselil tega izleta, in ker je bila štacuna binkoštni pondeljek celi dan zaprta, so si Leščani mislili, da se mu prav dobro godi v Beljaku. Ko ga pa tudi še v torek ni bilo na dau, odprejo s silo od znotraj zaprto štacuno in — najdejo imenovanega v krvi mrtvega na tleh. Zdravniki trdijo, da, ko se je v nedeljo zjutraj oblačil, da bi se odpeljal v Beljak, utrgala se mu je otekla žila. Hotel si je morda sam kri ustaviti, in je prišel iz svoje spavnice toraj v štacuno, da bi dobil tu kaj pomočka. Zajel je še dve skledici krvi, pa oslabel kmalo tako, da se je zgrudil na tla in da mrtev obleži. Bog mu bodi milostljivi — Pred kratkim se je bila v Lesce pripeljala komisija iz Ljubljane, da se je podala na to v Zgoše, kjer je bil nek fant v boju nevarno ranjen, in na Koroško Belo, kjer so našli srenjskega služabnika mrtvega v nekem potoku. Vprašati bi le hotel, ali bližnji urad ni zmožen tega posla in ali to ni žaljenje urada na deželi, da se velikrat zarad kake malenkosti uradniki, če je tudi 20 ur daleč na deželo, pripeljejo na komisijo. Če je postava to, ali se ne bi dala prenarediti?!
Ik Primoria, 26. junija. Veliko se je pisalo po časnikih o Štremajerjevih groših pro in contra. Tudi „Slovenec" je prinesel dosti dopisov, po kterih so lahko spoznali č. g. duhovni, da nespametno delajo, ako se toliko ponižujejo, da beračijo za podporo kakor kdo, ki ne more delati in nima o čem živeti. Nekteri dopisniki so tudi zagovarjali v „Slovencu" prošnje za vladno podporo, toda le malo je bilo takib. Lansko leto je neki dopisnik grajal samo duhovne tržaškega mesta, češ, da oni pri polnih loncih sede, pa dopisnik je bil ravno tako graje vreden, kakor vsi berači za vladno podporo. A takega dopisa pa še ni bilo v „Slovencu", kakor iz Štajarskega 14. junija v št. 71. Gosp. dopisnik priporoča, da bi kolikor mogoče veliko „gospodov" za te groše prosilo, ne zarad denarja, ampak da bi se vladi z argumentom ad hominem pokazalo, da je podpora pol milijona dvakrat in trikrat premala, ako se v istini revnemu duhovništvu hoče po-
more, požigajo, plenijo. Kot tolovaji vohajo j po palačah, zbirajo dragocenosti, ali oj, živeža je le po malem. Kje so obljubljene polne žit-nice? Kje zaloge žarečega se vina? Ne vedo za-nje. Morda jih ogenj ravno sedaj vpepeluje.
Tudi na skrajnem vzhodu je bojna sreča Gotom prijazna. Zmogli so hrabri Gotje, ravno sedaj proti večeru, po dolgem boju derö proti mestu miru in sprave, proti Nekropolis. In tam, tam ne meneča se za bojni krik in šum, ki vedno bliže prihaja, kleči na gomili Honorija. Tudi danes kot vsak dan se ni mogla premagati, da ne bi šla obiskat svojega mrtvega so proga. Zamaknjena je v svojo molitev, njen duh bavi se z Menapijem. Čuden je človek, kakošna sila jo je semkaj prignala? Čudno je človeško srce, daleč sega vez ljubezni, še čez grob se čuti njena moč. Neka notranja sila jo je gnala, da je med najhujšim bliskom in gromom zapustila palačo, ter se podala prek morja do stanovanja pokojnikovega. Kadar je srce burno, tedaj se mu prilega tudi burnost narave.
Mrak je došel. Ilonorija se ozre okolij sebe. Zbledi kot smrt. Kaj je to? Kak šum, kak krik! Vstane, napoti se, da bi tekla proti domu. Ali oj, po ulicah tekajo divji vojaci pred seboj pode rimske vojnike. Naglo kot valovi razgrnila se je po vsih javnih prostorih bojna sila.
„Oj Evdora, oj Digna!" vsklikne vstavši se, solze jo polijo. Ne ve, kaj storiti. Zapazijo jo nekteri Gotje, planejo nad njo, a ona kot plaha srna dirja nazaj.
„Menapij, Menapij, reši, brani me!" teče klicaje k grobu. Ondi stoji steber, spominek ranjkemu, pričevaje, kje počivajo kosti junaka. Vrže se na tla, oklene se groba z obema rokama. Gotje prihrujejo za njo, šiloma jo hočejo odstraniti, a odtrgati je ne morejo, z uadna-vadno močjo drži se za steber. Razsrde se Gotje, da slabotna ženska jim toliko posla daje.
„Udarite jo, posekajte jo, nihče nima živ ostati", kriči načelnik druhali.
Še se trudijo Gotje ž njo, a načelniku se to odveč zdi, priskoči, v hrbet zabode ji dvo-
rezni meč. Honorija se ozre, milo pogleda, strese se, njena kri porosi gomilo soproga, — mrtva se zgrudi zvesta žena na moževem grobu.
Črna noč je zakrila ubogo mesto. Nevihta je davno jenjala, nebo se je nekoliko razjasnilo. Vendar tmina še vlada, mesec se skriva za oblake, kot bi se bal razsvetiti strašni prizor. Cela hunska armada je v mestu. Tudi pomorsko mesto je sovragom v rokah, le v starem mestu okoli kapitola bije se poslednji boj. Na severu hunskega tabora stoji močna hunska četa, njo obdajajo kričaje ženske in otroci. Kralj se ni podal v mesto, odjezdil je s stražo, ko je mesto padlo, na bližnji holm. Od tam se pase nad veličastno-grozuim prizorom. Iz mesta donaša južni veter bojni krik in cvenk orožja: to je godba njegovemu ušesu. Kako plamte hiše, kako gore palače, daleč tje po morji odseva se njihov žar, breg je krvavo razsvitljen, bližnje gore žare se v svitu požara. Časoma v mestu zagrmi, palača se je razrušila, tisočere iskre in žarki vzlete proti nebu.
(Dalje sledi.)
magati. Da bi bil te vrstice pisal kdo iz Istre ali iz Notranjskega ali drugih bolj ubogih krajev, bi se toliko ne čudil, pa dopis je iz Štajarskega, iz rodovitne in bogate dežele, v kteri so tudi duhovni bolje plačani, kajti ako je ljudstvo premožno, tudi g. duhovni več zaslužijo, in vendar pravi g. dopisnik, da bi jih moglo čez 300 za to vladno subvencijo prositi. Čudno I ali gosp. dopisnik res misli, da c. kr. vlada ne vč, da so katoliški duhovni sploh preslabo plačani? Ali res misli, da bo c. k. vlada potem precej plačo duhovnom poboljšala, ako se jih bo „veliko" ponižalo za to beračijo? Ali ne spozna, da se s temi groši g. duhovni le na limance love, da bi se pridružili stranki vladini? Ako bi c. k. vlada hotela resnično pomagati duhovnom, bi jim nekaj davkov odpustila ali če že morajo veliko davkov plačevati tisti, ki imajo kaj bolje dohodke, naj bi saj takim ne nakladala velikih davkov, kteri imajo slabe ali srednje dohodke. Toda ne dela se tako, marveč se kaplanom, fajmoštrom itd. nakladajo zmeraj veči davki, tistim pa, dekanom in fajmoštrom bogatim itd., kteri se ne sramujejo prositi, pa daje podporo. Ako bi hoteli resnično pomagati duhovnom, bi letno plačo povikšali, kakor so storili uradnikom, učiteljem in drugim. Ali če ni imela še časa, kakor g. dopisnik iz Štajerskega pravi, dohodke stalno pravilno vrediti, naj bi bila tistega pol milijona ali letos 600.000 gld. razdelila med škofije in vsaki škofiji poslala ali nakazala dotično svoto, da bi jo potem preč. škofje razdelili, kakor bi vedeli, da je kdo bolj potreben. Tako bi bilo pošteno; potem bi bolj potrebni kaj dobili, kteri se sramujejo prositi, sedaj pa so sub-vencijonirani tudi premožni dekani, fajmoštri itd. Moja misel je ta: Katoliški duhovni niže vrste so sploh potrebni povišanja ali poboljšanja plače, pa noben kat. duhoven v službi ni v tako revnem stanu, da bi bil primo-ran vladi se v k 1 a n j a t i in jo grošev prositi. Če pa to storč, drugim duhovnikom, ktere je sram prositi, škodo delajo, sami sebi pa store, da jih uradniki in drugi liberalci in posvetnjaki zasmehujejo. Če se ne motim, je lansko leto pisal nekdo iz Štajarskega, kako so se v neki uradniji pogovarjali uradniki in posmehovali duhovnom, kteri so prosili vladiue podpore.
Do leta 1872 so kat. duhovni živeli brez vladine podpore in ui se čulo, da bi bil kdo glada umrl, pač pa dostikrat, daje kdo toliko in toliko zapustil. Kakor pred 1. 1872, tako jih je tudi dandanes nekaj, ki niso brez denarjev, pa vendar prosijo državne podpore. Le
delcu: naredite prošnjo in prosite ponižno, pa vam bom dal, ako ne bom kaj tacega zvedel, kar bi meni ne bilo všeč." Tudi duhovni morajo vladi služiti, imajo veliko pisanja in drugih opravil zarad nje, gotovo bi se spodobilo, da bi vlada tudi takim duhovnom kaj plačala, pa brez prošnje.
Iz Dunaja, 3. julija. Dolenje-avstri-janski liberalci so imeli v nedeljo v Dunajskem Novem mestu (Wiener-Neustadt) shod, kterega se je vdeležilo okoli 200 privržencev. Ta shod je nekoliko pomenljiv zato, ker se je izrekel zoper pogodbo z Ogri in sklenil resolucijo, da so pogoji, pod kterimi se je sklenila, za Avstrijo prehudi in se ne morejo sprejeti, zato pričakuje zbor, da se bo rajše sklenila le osebna (personalna) zveza, kakor ta, ki se zdaj namerava. — Zbor je dalje spustil kviško še drugo resolucijo, v kteri zahteva, naj se stroški za vojno znizajo. Tretja resolucija je bila sprožena zoper lastno ogersko banko.
Prvi je na tem shodu govoril znani dr. Kopp. Da bi ga bil kak Oger slišal! To je letelo kamenje po Ogrih, ki hočejo za to, da plačujejo 30 odstotkov, imeti za 70 odstotkov pravic. Po Koppovih mislih bi morali Ogri hvaležni biti avstrijskim Nemcem, da so jih pred 300 leti vzeli med-se, sicer bi bili, kar se tiče omike, še na tisti stopinji, na kteri so Bulgari in drugi „interesantni" narodi. Dvorni svetovalec Höfken mu je vrlo pritrkoval rekoč, da nima nič zahtevati narod, kteremu omike manjka.
Evo zopet nemška prevzetnost, ki se šopiri, kakor da bi imeli edini Nemci omiko v „štantu." Ti napadi na Ogre še celo centralističnim listom niso po volji; „čemu žaliti po nepotrebnem prijatelje?" vprašujejo. Ta nemška ošabnost je pač res neopravičena, kajti v politični izobraženosti so ogri avstrijskim Nemcem gotovo daleč spredej, dokaz temu to, da so dosegli pogodbo, po kteri vživajo s temi enake pravice, plačujejo pa še manj ko tretjino. Kdor tako pogodbo doseže, je pač dosti zrel.
Še bolj čudno je govoril vitez Schönerer. Njemu bi bilo všeč, če bi Avstrija odpovedala se stopinji velike oblasti in se pečala le s po speševanjem vednoti in materijalnih zadev. Po domače se pravi to: Avstrija naj se poda Pru-siji in potem pod varstvom pruskega orla doma prede in se uči, vse drugo, posebno politiko, naj pa prepusti drugim.
Ali niso take besede iz ust poslancev tiste strauke, ki je glavni steber sedanje sisteme, res strašno ostra obsodba sedanjega ministerstva? Pomenljivo je tudi to, da najgorkeji pri-
(„Turški list.") Dandanes, ko se že ves omikani svet obrača od smradišča Turčija imenovanega, bi moral vsak misliti, da ga vsaj v tistih deželah, ktere so po Turku toliko trpele, kakor Kranjska, ni več človeka, ki bi držal s Turki. Ali motil bi se. V Ljubljani je neka zagrizena svojat vkljub omike še tako kanibalska, da bi najraje poklala vse, kar gre zoper Turka; dokaz temu je to, kar je predvčerajšnji „turški list" v uvodnem članku izbruhal zoper Srbe. „Med tem — tako blizo se glasi njegovo razsajanje — ko vsa Evropa v najlepšem miru živi in se človeštvo skuša med seboj le v novih iznajdbah, se drzne ta peščica na pol odvisnih Srbov prižgati bakljo vojske in to vkljub ugovorom vse diplomacije". Tedaj Srbija bi ne imela pravice spustiti se nad zatiralca vseh Slovanov, vsake omike! In zakaj bi ne imela te pravice? Zato, ker je majhna deželica? Ali ste že kaj tako bedastega kje brali? — Zakaj pa je Srbija dandanes tako majhna? Ali ne zato, ker so jo ravno Turki tako skrčili? In kako pravico so imeli Turki do Srbije? Ali kako drugo, kakor jo ima tolovaj do tujega blaga? In zdaj bi ne smela Srbija od Turkov tega nazaj zahtevati, kar so ji ti po krivici — s silo vzeli?! Zakaj bi tega ne smela? „Turški list" je tako predrzno nesramen, da na to vprašanje kar naravnost tudi odgovor da. „Zato ne — pravi — ker Avstrija ne sme trpeti in ne bo trpela, da bi se ob njeni meji napravljale še kake slovauske države". Zakaj li Avstrija kaj tacega ne sme trpeti? Zato, ker se renegati različnih narodov, samopridni ustavoverci in Madjari Slovanov boje. To je jedro vsega čvekanja. Ali pa mislite, da je Avstrija samo za take ljudi na svetu, da so Slovani le za to, da delajo za druge, ki se ob njihovih žuljih maste? Sicer pa ne bomo niti mi, niti avstrijski in drugi turčini ustavili skale, ki se vali proti Turčiji; to bodo storili Jugoslovani sami, ki bodo šembrano malo zmenili se za to, ali je Madjarom in renegatom všeč, kar delajo. Kaj boste li vi, reve uboge, črvi, za ktere se gotovo Jugoslovani brigali ne bodo, če prav kričite in od jeze pokate. Sicer pa „turškemu listu" kličemo: „Fej! Sram vas bodi!"
(Vtopljenko) M. Golovršek so našli v torek v Ljubljanici nad Fužinami pod Ljubljano in jo včeraj pokopali. Danes zjutraj pa so našli J. Kliša pri mesarskemu mostu in Marijo Kosiu pri Mustah. Zdaj samo ene še manjka.
takrat bi bili potrebni, ako bi letni dohodki j jatelji ministerstva najhuje zabavljajo čez najnovejše delo njegovo: pogodbo z Ogri. Kdo bo po tem še trdil, da sedanja sistema popolnoma gnjila!
samo toliko znašali, da bi ne mogli, kakor se kat. duhovnu spodobi, pošteno živeti in bi morali dolg delati, pa da bi nič ne zapravili brez potrebe. Tako potreben pa, lahko rečem, ni kmalo kdo v Gislajtaniji. Taki, ki prosijo, sem rekel, pa tudi drugim duhovnom, ktere je sram prositi, škodo delajo, ker se povik-šanje plače duhovnom morebiti ravno zarad tega zateguje.
II koncu še nekaj. Večkrat se je slišalo in bralo, da duhovnov primanjkuje in da za nekaj let bo dosti duhovnij brez duhovnih pastirjev. Gospodje! ali se vam to čudno zdi? Pomislite le, kdo bo pa imel veselje stopiti v duhovski stan, ako vidi, da so duhovni ne samo zaničevani od liberalcev in posvetujakov, ampak da bo moral še za svojo plačo beračiti, kader bo služil. Ali ni res nespametno prositi za zasluženo plačo? Kaj bi rekli n. pr. čevljarji, kro jači itd., ako bi za svoje delo le nekaj plačila prejeli, za drugo bi pa rekel gospodar roko
ni
Domače novice.
V Ljubljani, 6. julija.
(Matici slovenski) je c. k. finančna proku-ratura v Ljubljani z dopisom od 27. dne u. m. naznanila, da je blagi ranjki beneficijat gosp. Valentin Ravnikar zapustil 1200 gold., ktere „Matica" po odbitih 120 gld. postavne pristoj bine, more koj v posest vzeti.
(Vabilo k 37. odborovi skupščini Matice slovenske) v četrtek 13. julija t. 1. ob 5. uri popoldne v Matičini hiši na bregu razglaša Matičino predsedstvo ravnokar takole: Dnevni red: 1. Prebere in potrdi se zapisnik 36. od-borove skupščine. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo odseka za izdavanje knjig. 4. Razprava o raznih Matičnih zadevah.
Razne reči.
—	V Bled je prišel v nedeljo cesarjev najmlajši brat, nadvojvoda Ludvik Viktor.
—	Umrl je 28. junija č. g. France Remi c, mestni kaplan pri sv. Antonu v Trtsu, v 66. 1. starosti. R. I. P.
—	Telegrafična zveza med Srbsko in Turčijo je vsled vojske vstavljena.
—	Za Jungmanov spominek so cesar darovali 1500 gld.
—	Razpisi učiteljskih služeb. Na Kranjskem. V kamniškem šolskem okraju so sledeče učiteljske službe izpraznjene: V Mengšu z 1. p. 500 gl. in z opravilnim dokladom 50 g!., v Komendi z 1. p. 450 gl. in v Zalogi z 1. p. 400 gl.
Pri vseh treh službah ima učitelj tudi prosto stanovanje. Prošnje za te službe se morajo do 31. julija t. 1. pri dotičnih krajnih šolskih svetih predlagati.
V šolskem okraji radoljiškem na lrazredni šoli na Breznici, v Gorjah, v Srednji vasi učit.
službe po 400 gl. 1. p. in stanovanje, v Kamni gorici 1. p. 450 gl., stanarina 80 gl. Prošnje okrajnemu šolskemu svetu v Radoljici do 31. julija t. 1.
—	V tonila je na sv. Petra in Pavla dan v Savi pri Sevnici gospodična II. iz Brežic, ko je šla gledat most, ki se stavi čez Savo. Ker se je preveč na kraj nekaj metrov dodelanega mosta podala, je padla v vodo iu niso je mogli rešiti. — Ravno tisti dan je vtonil v Ponikvah pri Preserj'h 171etni Brancelj, ki se je šel kopat in ga je najbrže krč prijel.
—	Požar. Iz Vrhnike se nam poroča: Preteklo soboto zvečer je silno gromenje, ktero je bilo od severno-zahodne strani slišati, naznanjalo, da se bliža huda nevihta. In res, kmalo se vlije dež, kakor bi ga bil iz škafa lil, začne se bliskati in treskati, da je ljudi kar groza sprehajala. Naenkrat — bilo je krog devete ure — se oglasijo žalostno zvonovi v farnem zvoniku in naznanijo ljudem, da gori. Mislite si strah, kteri se je vsakterega polastil 1 Ljudje so vednega ognja že vsi preplašeni. Ni namreč še 2 leti preteklo, kar je silni požar velik del Vrhnike vpepelil, lansko jesen so tri hiše pogorele in zdaj že zopet ogenj! Trešilo je bilo pod sv. Trojico v nek kozolec, kteri se je, ker je bilo v njem nekaj sena in detelje, brž vnel. Ko bi ne bile sosednje hiše, ktere so ravno lansko jesen pogorele, z opeko pokrite, in ko bi ne bile bolj oddaljene s slamo krite od hudega dežja vse premočene, bi se bil ogenj gotovo bolj razširil in večo žrtev tirjal. Tudi Vrhničani so se pri požaru prav hvalevredno obnašali in si na vso moč prizadevali ogenj pogasiti. Graje vredno je le to, da je izmed dveh tukajšnjih brizgalnic eua do pogorišča dospela, ko je že vse pogorelo, druge pa niti videti ni bilo. Od kod ta zanikarnost?
—	N o v z em 1 j e v i d je ravnokar na Dunaji vbukvarnici A. Ifartleben-a (I. Wallfischgasse Nr. 1) na svitlo prišel, ki kaže bojišče evropske Turčije s Srbijo. Črnogoro, Ilumunijo in Grško s sosednimi deželami Avstrije in Ogerske iu pa Rusije pod naslovom „Kriegs-Karte der Europäischen Türkei nebst Rumänien, Serbien, Montenegro, Griechenland und den angrenzenden Gebieten von Oesterreich-Ungarn und Russland." Celi ta zemljevid, precej velik, se dobiva menda že tudi v vseh knjigarnah po 10 kraje.
—	Banka „S 1 a v i j a" je razposlala ravnokar svoje letno sporočilo, iz kterega je razvidno, da je ta vseskozi slovanski zavod tudi v pretečeuem letu sijajno napredoval.
Tudi med nami se nahajajo nekteri, ki trdijo, da izključljivo slovanski zavodi pri sedanjih okoliščinah v Avstriji ne morejo tako napredovati, ko nemški ali ogerski. Da je ta trditev čisto neresnična in brez prave podlage, dokazujejo najbolje naslednje številke iz letnega poročila banke „Slavije": Poslovanje je začela banka „Slavija" z gotovo jako malim kapitalom 3000 gld., ktere so njenemu ravnateljstvu posamezni, med temi tudi slovenski rodoljubi posodili; danes po sedemletnem obstanku pa ima efektivnega premoženja 2,785.253 gld. 54 kr., in je dosedaj izplačala svojim zavarovancem škod v znesku 2,107.774 gld. 42 kr. Njeni rezervni in poroštveni fondi znašajo 2,749.918 gld. 92 kr. in razun tega, da se je posamezni kom posodilo 033.933 gld. 22 kr., vloženega je še v različnih hranilnicah, ktere so v letnem poročilu z imeni navedene in po zneskih naštete 701.497 gld. 92 kr.
Ta zavod moremo tedaj vsacemu z najboljšo vestjo priporočati, posebno ker se je
nadjati, da njegovo pogojevanje z banko „Slovenijo" zarad prevzetja njenega poslovanja ne bo brez vsega vspeha, marveč se rešilo obema bankama, pa tudi delničarjem in zavarovancem na korist.
—	Kako so že 1. 1764 pri sodnijah na Kranjskem slovenski pisali in pri pravdah vsaj najvažnejše reči celo v protokol jemali, priča sledeči odlomek iz nekega zapisnika sodnije v Radoljci, ki ga nam je poslal prijatelj. ,,Jest Matheus Papier Perffeshem de jest po Smerte Andrea Fiftra v negove Kaise dervol'fzo niffem vezh koker vte Perve Poste 14. vte druge 12. vte Treke 4. ihno vte Sadne Poste eno dervo, katero je Poderto blo Pol'sekou, alle Pofsekat Puftou, tude de Sa te dervel'sa na ta kup koker Sem jest vonkei Postavvu is majo Supernezo, ihno is nenem Sinam richteg Sglihou, tude na tech 14 dervefs nie fistrouke 14. Repariou I'ravizhno dau. toku mene." — Tu naj le še omenimo, da je ta slovenščina še mnogo lepša in bolj razumljiva od nemščine, v kteri je zapisnik pisan. Kako pa je dandanes — 112 let pozneje! Kako redke so sodnije, pri kterih se kaj slovenskega piše! Takrat ni bilo slavnega § 19. drž. zak. in vendar je domač jezik pred sod-nijami imel morda več veljave, nego zdaj.
—	Zastran Slomšekovih pesmi došlo nam je sledeče naznanilo: Ravnokar se je v tiskarni družbe sv. Mohora v Celovcu dokončalo tiskanje Slomšekovih pesmij. Kam do srede t. m. bo vezanje dogotovljeno in se prične razpošiljatev. Kdor želi, da se mu te pesmi takoj po izidu pošljejo, naj se v krat kem oglasi. Naročila sprejema si. tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu, si. opravništvo „Slov. Gospodarja" v Mariboru in podpisani izdajatelj sam.
Knjiga obsega nekaj čez 17 pol srednje osmerke. Papir in tisk, vse je jako lepo in okusno. Dodana sta pesmam spredaj dva pred govora Slomšekova, potem kratke „životopisne črtice" in „beseda urednikova"; na konci pa bibliografija Slomšekovih del in spisov. Oskrbeli in pridjali smo tudi podobo nepozabljivega nam vladike, kakoršna se je nahajala v ,,Drob-tincah" 1. 1863.
Toliko že naprej lahko rečemo, da bode
ta knjiga rasveseliia vsako domoljubno slovensko srce!
Ceno smo postavili, kolikor je največ moči bilo, nizko. Broširan iztis velja 90 kr., trdo vezan (kakor so bile navadno „Drobtince") pa l gold. Kdor vzame 12 istiBov, dobi 13tega na vrh.
Cisti znesek je namenjen za izdavanje ostalih Slomšekovih spisov. V Ptuji, 1. julija 1876.
Izdajatelj: Mih. Lendovšek,
kaplan in katehet.
Umrli so:
Od 2 — 5. julija. Anton Jakič, berač, 60 1., za osljabljenjem. Martin Šešek, delavec, 56 1„ za vodenico. Ferdinand Super, delavčeve vdove otrok, 6'/,j m., za jetiko. Ana Artner, čuvaja otrok v cig. fabr., 3 m., za drisko.
TelegraMcne denarne cene 5. julija. Papirna renta 64-65 — Srebrna rant» 68-— — 18«01etno državuo posojilo 108 50 — Banki»« akcije 845 — Kreditni akcije 142-— — London 130-15 — Srebro 102-20 — Ces. kr. cekini 6 06-- 20franbov 10 29.
Ueiiarstvene eene. 4. julija.
Državni fondi.	IJeuar. Ulago.
5"/0 avstrijska papirna renta ....	64.50 64.70
5°/o renta v srebru..............68 10 68.30
Srečke (loži) 1854. 1..............106.05 106.—
„ „ 1860. 1.. celi.....107.60 128,—
„ „ 1860. 1., petinke . . .116.-117.—
Premijski listi 1864. 1.,............126.— 107.—
Zemljiščine odveznice.
Stajarske po 5%...........96.50 96.50
Kranjske, koroške in primorske po 5"0	95.— I —,—
Ogerske po 5%................71.50 72.50
Hrvaške iu slavonske po 5°/0 ....	83.— 84._
Sedmograške po o°'0 ......71.50 ' 72.50
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke...... ,	834.— j><36.—
Uuionske banke ... ....	54.25 54,50
Kreditne akcije................139 20 139.40
Nižoavstr. eskomptne družbe ....	645.— 655.—
A.nglo-avstr. banke..............69,25 69 50
Srečke (loži).
Kreditne	po 100 gld. a. v. .	152,— 165.50
Tržaške	„ 100 ., k. d. .	118.-- 119.—
„	,. 50 „ „ ., .	56.— i 56.50
Budeuske	„ 40 gld. a. v. .	29.50 ; 30.50
Salmove	„ 40 „ „ „ .	40. • 41.—
Palffi-jeve	„ 40 „ „ „ .	29 50 30,—
Clary-jeve	„ 40 „ „ „ .	29.25 30.—
St. Genois	„ 40 „ „ „ .	20.— 30.—
Windischgrätz-ove „ 20 „ ,, „ .	23.25 23.75
Waldstein-ove „ 40 „ „ „ .	23 26 23.75 Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . •......6.— 6.02
Napoleonsd'or.........10.15 10.17
Srebro....................102 30 102 40
r	"
Vabilo k pristopu!
Osnovalo se je v jnl>lj:ini ravnokar društvo in je pri deželnej sodniji se protokoliralo \ pod imenom:
| „Hranilno in posojilno društvo."
[	Glavni namen društva je:
1	a) Dobivati si denarna sredstva se svojim tovarštvenim kreditom;
}	b) prejemati denar na obresti;
^	c) dajati posojila;
I	Vsakdo, kdor hoče društvenik postati, se more z deleži po 10 gld. n. v. društvenega podvzetja j	udeležiti, in sicer moro najmenj jeden delež si oskrbeti.
Z društvom je zavezana tudi hranilnica, katerega zavoda udeležiti se zamorejo tudi nedrušt-
II	veniki, in naj manjši hranilna vloga znaša 20 kr., kutere vloge se plodonosuo nalože, ter se zamorejo vsak čas z obresti vred vzdigniti.
\	Društvo bode dajalo denarje na posojilo po § 7. dr. pr.:
^	1. Na osobni kredit;
[)	2. proti poroštvu;
\	3. proti zastavi;
^	4. na hipoteke, t. j. na hiše in zemljišča.
"	Ker ima društvo lo občno korist občinstva pred očmi, vabimo vse prebivalstvo k najobilnejŠt-nm '{ pristopu, bodi-si kakor deležnike ali hraniluičarje.
•i	Delovanje društva se pričuo
»	prvega julija ISTO.
Početkom meseca avgusta t. 1. bodo sklican prvi občni zbor deležnikov in se volil po §. 24. li pruatvenih pravil stalni odbor.
|	Društvena pisarna je	_
'J0T na sv. Jakoba trgu v Virantovej lii&i, "^Äf
fl	na vodno stran pri tleh na desno.	(34—-)
H	V Ljubljani mcseca junija 1876.
I	Začasni odbor.