čairtak ta
t poštnino »red ali v HarttMMn * ao6Ujanlem &-&m ta c«Jo leto 32 dim, «*t 1*1» 16 din, četrt leta | dfcn. Iiven Jugoslavije Naročnina ae poilja f* npravnittvo .Slov«» «Nt* Gospodarja* v Ka-y&M«, Koroika eesia J. MM M dopoillja do o<t> Naročstna m pladnje v napraj. iftferurbao H. lil
Rts^flka «tan« 1*30 rtln.
PoStnlna plaCana ▼ gotovbiL
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
6. števil* a
MARIBOR, dne ¿¿. januarja 1925
UmdnRfv« J« v Marftom
Koroška cesta it. 5. Rok» piši se ae vračajo. Upra* Blitvo sprejema naročata», insarala ta reklamacij» Cene taseretom po voru. Za večkratne primeren p opast. N« Eeklauiacije so prost«. Čekovni račun po5-«rada LJubljana št. ifl _
Telefon interurbon Št. lA
59. tetnilc.
Takih snubcev ne maramo.
Če pride snubec v pošteno hišo in zaprosi za roko in «Loto domače hčerke, mu oče ali mati pogledata najprvo v oči. Ako iz njegovih oči odseva poštenost in iskrenost, ne gre praznih rok od hiše. Dobi nevesto, dobi tudi doto ter bailo.
Sedaj romajo od enega do drugega kraja čudne vrste snubci, ki se ponujajo za politične ženine slovenskim vo-tilcem. To so kandidati velesrbskih strank, katerim stojijo «a 6elu Pašič, Pribičevič in Žerjav. Preteklo nedeljo so se politični ženini advokat dr. Lipold, profesor dr. Pivko, advokat dr. Miiller, tajnik Zerjavove stranke Špindler, advokat dr. Kukovec, advokat dr. Ravnik, žganjar Josef Drofenigg in še nekateri drugi ponujali slovenskim župnijam, vasem in občinam kot poslanski kandidatk Obljubljali so nevestam, L j. našim volilcem, nebesa na zemlji, nove mostove, nqye ceste, znižanje davkov, denar, srečo, krave in vse, kar je kdo hoteL
A ti ženini in snubci niso imeli sreče. Snubec dr. Li-pokl se je pripeljal z starešinom mladim Janžekovičem v Kanižo pri Pesnici. Lep voz sta imela, fino sta bila počesana, obrita in našminkana, sladko sta pozdravljala, za rumeno vince sta dajala, a neveste, to so naši vrli volilci iz jareninske, kungovške in šentiljske župnije so jima zaklicale tam pri Reitererju: Vidva sta sicer zauber fanta, a me smo si že drugega ženina izbrale za 8. februarja. Vidva pa idita raje v šumo, v »šar«l In nežna ženina, ki sta ju poslala Pašič in Žerjav, sta jo na lepem vozu morala odkuriti neprostovoljno nazaj proti Mariboru.
Enaka žalostna usoda je zadela še druge snubce iz Pašičeve politične žlehte. Pred odločnimi in poštenimi slovenskimi volilci so morali bežati dr. Pivko, Špindler, dr. Miiller, dr. Ravnik, Tavčar, Drofenigg in dr. Kukovec. Takih snubcev naše neveste ne marajo. Naj se grejo ženit fc velesrbskim in verižniškim nevestami
Mi se radujemo zavednosti naših mož in fantovi Le daleč proč od nas naj zginejo ti snubci! Dne 8. februarja bo zavednost slovenskih volilcev govorila tako odločno besedo, da se jim bo stemnilo. Izginilo jim bo veselje, da bi se še kedaj oblekli v obleko političnih snubcev!
Ogromna večina našega ljudstva bo volila Slovensko ljudsko stranko, t. j. dala bo krogljico v prvo škrinjico!
Grd» igra pašičevih radikalov.
Pašičevi velesrbski radikali vsiljujejo našim ljudem za poslanca mariborskega advokata dr. Ravnika Pravijo: Toti gospod so za uboge ljudi! Radikali lažejo in obeča-vajo v Mariboru mesarjem, da bodo odpravili špeharje z mariborskega trga Pravijo jim: Kmet ne sme svinjskega mesa in špeha po sobotah na trgu na drobno prodajati. Ubogim delavcem, invalidom in penzijonistom pa govorijo Pašičevi kandidati »oberst« Aljančič in neki Kaučič, da bodo velesrbski radikali odpravili draginjo. Ali ni to grda igra, tako grda, da kar smrdi! Čudimo se, da kmetje ne vzamejo ostre metle in Pašičeve plačane priganjače in zapeljjivce ne naženejo, če se kje pokažejo. In invalidi bi morali vedeti, da je samo Pašičeva ter Pribičevičeva stranka korupcijonistov kriva, da naša Davidovičeva vlada ni mogla spraviti invalidskega zakona skozi. Veste, kedaj bo Pašičeva in Zerjavova stranka, ki se imenuje Nacijonalni blok, dala invalidom in penzijonistom njih pravice? Ob svetem nikoli! Judeževi groši govorijo sedaj v volilnem boju iz ust Pašičevih in Zerjavovih hlapcev same prazne obljube!
Grda igra, ki jo igrajo Pašičevi velesrbski agenti, bo dobila dne 8. februarja zasluženo plačilo po njih grešni grbi!
Za štiri milijone manj dohodnine.
Za mariborski politični okraj je nov predpis dohodnine predpisana svota znižana za 4 milijone kron. Našim poslancem Pušenjaku, Vesenjaku in Žebotu se je v finančnem odboru posrečilo v proračunski razpravi doseči, da se dohodninski davek sme računati samo tistim, ki imajo 20.000 kron čistega dohodka. To določa paragraf 155 finančnega zakona Na podlagi tega paragrafa je n. pr. s&mo v mariborskem političnem okraju (Maribor, Slov. Bistrica »n Sv. Lenart) za leto 1924 zmanjšana dohodnina skupno za 4 milijone kron. To je ugotovila cenilna komisija pri davčni oblasti. Mali posestniki in obrtniki, ki nimajo 20, tisoč kron čistega dohodka, za leto 1924 nimajo predpisanega dohodninskega davka. Kdor je od teh že plačal dohodninski davek, se mu bo ta svota zaračunala na druge davke za leto 1925.
Pristaši SLS! Naša skrinj ca je prva!
Kje se pasejo letos Pašičeve krave in telice?
Viničar iz Slovenskih goric nam piše:
Pred 18. marcem 1923 so nam Pašičevi volilni agenti obečali breje krave in telice. Dobili jih nismo. Radovedni smo, kje se neki pasejo in v kateri hlev so jih zaprli. Ako Vi, g. urednik, znate za tisto trato ali za tisti hlev v Mariboru, naznanite nam, da pojdemo po nje. (Odgovor uredništva: Te krave in telice so na paši v Pašičevih in Zerjavovih pašnikih, ki se zovejo »Domovina«, »Jutro«, »Tabor« in »Slovenski Narod.« Na večer pa jih privežejo v Mariboru v hlev profesor dr. Pivko, advokatski dr. Kukovec, dr. Lipold, dr. Miiller in dr. Ravnik. Pastirja pa sta jim tajnik Vekoslav Špindler in šentjurski Drofenigg.)
Še feno vprašanje imainc pošteni viničarji na »Gospodarjevo uredništvo: Kako je pač to mogoče, da Pašičeve krave tako dolgo nosijo? Če so se obrejile pred 18. marcem 1923, bi morale v devetih mesecih povreči. Ali od 18. marca 1923 je minilo že skoro celi dve leti. Kakega plemena pa so te krave in telice? Ali mi morete to pojasniti? — (Odgovor: Te volilne krave in telice so posebne pasme. Obrejijo se samo pred volitvami, a so tako jalove pasme, da se nikdar ne steletijo.)
SLIKA SAMOSTOJNEGA — PUCLJEVEGA KANDIDATA.
V Pesniški dolini je kraj Močna. Tam gospoduje in krčmari na svoji zemlji Alojz Schicker, liberalec od pete do glave. Pred par leti se je dal vpisati za pristnega Nemca z imenom Schicker; kdo bi mu to zameril, saj je res nemškega pokolenja. Njegbv, od g. Puclja skrpuca-ni volilni oklic pa že nosi imd Šiker. Od kod to? Iz gole hvaležnosti, da je-"smel tiko prav brezplačno ne-katerikrat pogostiti g. Puclja z mastno večerjo in dobro kapljico, se je prerodi! v Jugoslovana in se pridušil z vso liberalno dušo na Samostojno. Za plačilo je potem prejel krono samostojnega kandidata kot Šiker. Zdaj pa je bilo treba mantelček ob: niti. Prej ni vedel, da je kmet tudi človek. Kmeta še pogledal ni! Ko je začela druga sapica pihati, se je začel kmelom prilizovati — seve, najprej s pijačo, češ, jaz sem tudi kmet, čeravno se za kmetijstvo prav ne brigam, ker sem gospod in imam druge skrbi. Politični šolnik je gospodu kmetu in krčmarju Šikerju tamoslojni priganjač Anton Šu-man, ki je po svojem postranskem poklicu tudi poštar, kadar mu pripušča samostojno politična gonja. Ta politična šola ima toliko uspeha, da zdaj gospoda kmeta Šikerja gonijo po volilnih shodih kakor komedijant medveda in ga predstavljajo kot preprostega kmeta, za najiskrenejsega prijatelja kmetov in najsposobnejšega samostojnega poslanca, ki bo kar rešil kmeta in odpravil vse davke. Gospod kmet Šiker pa na vseh shodih molči kakor stena, ne izpregovori javno niti besedice. Zlobni jeziki pravijo, da je gospod kmet Šiker potrebne zmožnosti že pred svojim rojstvom pozabil tam nekje na onem svetu. Tako blebetajo zlobni jeziki vse-povsodi, kjerkoli gospoda kmeta Šikerja poznajo. Mi pa si mislimo, da je gospod kmet Šiker prebrisana glavica, ki hoče ravno s svojo molčečnostjo pokazati svojo veliko modrost in previdnost. Ako bi na kakem shodu javno govoril, bi se njegov liberalni jeziček zaletel in poslušalci bi spoznali, da zasleduje kot kandidat le špekulacije in osebne koristi, ne pa koristi kmeta.
Gospod kmet šiker, slišali in izvedeli pa bi vendar radi iz vaših lastnih ust, kak je vaš program. Imate imenitnega in veleučenega političnega šolnika, naj vam kaj napiše, pa ne njemu .lastne psovke: ferdamani klerikalci, hudič naj jih vzame itd. Ako se ne boste mogli naučiti lepega govora, pa bo imel papir toliko potrpežljivosti, da bo med govorom ostal v vaših rokah in pred vašimi očmi. Povemo vam, da še to ne zadostuje, ako kandidat, bodoči poslanec, za volilce prireja samo vinotoče in jih vabi: le vkup uboga gmajna, pili bosle zastonj, pa veliko. — Ako ne znate na kakem shodu spregovoriti niti par besedic, kako boste povzdigovali za kmeta svoj glas v narodni skupščini vpričo tolikega števila izobraženih politikov.
Zdaj vzdihujemo pod nasiljem in kruto silo tistih, ki se bogatijo in nasičujejo z našim davčnim denarjem; tistih, katerim so leta 1921 tudi samostojni poslanci pomagali s svojimi glasovi prodati in izdati slovenskega kmeta ter tako pomagali spletati bič, ki nas sdaj tepe. Česar je samostojnež zmožen enkrat, bo zmožen v drugič, v tretjič. Trepetaje gledamo v bodočnost, ker ne vemo, odkod in kje bomo jemali denar za neznosne davke. Zdaj se bojujemo za svoj obstanek, zato bomo volili tiste kandidate, katerim je naš obstanek res pri srcu. Liberalec še nikdar ni imel smisla za nas, on išče le svojih koristi. Zato pa kmetje, rokodelci, ' brtniki, delavci: v eno vrsto, pod zaščito naše Slovenske ljudske stranke. Dne 8. februarja naj vsak gre na volišče in vrže svojo krogljico v prvo škrinjico.	'i'u-L
Politični ogled.
Država SHS.
Vladni listi so dolgo časa pripovedovali o. popolnem soglasju v PP vladi, sedaj jim je pa to zastalo in kriza v vladi je očitna. Večina radikalov ni zadovoljna s Pribiče-vičevci in potem prideta še oba hrvatska uskoka dr. Šur-min in dr. Drinkovič, ki vedno bolj nasprotujeta Pribiče-viču ter priporočata radikalom drugačno politiko napram Hrvatom. Beograjsko vladno glasilo »Vreme« piše: »Nesoglasja v vladi dobivajo poseben značaj, ker se nahajamo pred volitvami in ker bi bilo težko razčiščevati vladno krizo, ako bi do nje prišlo. Ako bi se kriza omejila samo na Šurmina in Drinkoviča, da bi ta dva izpadla iz vlade, se o tej stvari ne bi več razpravljalo in vlada bi mogla nadar ljevati svoje delo za volitve. Če bo kriza dobila večji razmah in bi se pri tem pretresalo vprašanje o nadaljnjem obstoju samostojnih demokratov v vladi sploh, kar nekateri mislijo, da bo, bi bila kriza mnogo resnejša Izzvala bi znaten potres v celokupni vladi in verjetno je, da bi spremenila volilni rezultat Mnogi se nadejajo, da bi se spor Šurmina s Pribičevičem mogel spremeniti v spor med radikali in samostojnimi demokrati. V tem slučaju bi samostojni demokrati izpadli iz vlade in volitve bi vodili radikali s Šurminom in Drinkovičem brez samostojnih demokratov.
Tudi volilno gibanje prav dobro razodeva razdvojenost v vladnih vrstah. Od 56 volilnih okrožij imajo radikali in policajdemokrati skupaj zasedenih samo 10, samo» stojne radikalske liste so v 36 okrožjih, a od teh je v 20 okrogih po dvoje, v nekaterih pa tudi po troje radikalskih kandidatnih list, ker se radikali nišo mogli zediniti glede^ kandidatov; ene je postavljalo strankino vodstvo, drugi so se pa sami.
Preganjanja hrvatskih voditeljev in zaupnikov se v^ • daljujejo in vladni krogi se bavijo z nakano, da na volil! volilnih list in skrinjic Rafličeve stranke ne postav jo. i slučaj tega največjega nasilja bodo voditelji v Zagrel izdali na svoje pristaše poziv, naj v Sloveniji glasujejo z dr. Korošca, v Bosni za dr. Spaho, na Hrvatskem pa z> Ljubo Davidoviča.
Nemčija.
V Nemčiji se poskuša z desničarsko vlado, sestavljeno iz nacijonalistov, ljudske stranke in desničarjev centruma. Proti tej vladi so s socijalisti tudi demokrati-republikanci v ostri opoziciji, ker ne gre, da bi novo republikansko Nemčijo vodih monarhisti in med njimi1 celo taki, ki so imeli zveze z morilci in zarotniki.
Italija.
Italijanska fašistovska vlada si je izrekla zaupnico, ko je bilo od cele opozicije samo 33 poslancev v zbornici. NeSašisti so prekinili vse zveze z vlado in opozicija hoče vstrajati v neizprosnem boju, dokler se fašistovska nasilna vlada ne zruši.
Besarabsldo vprašanje.
Kakor znano, zahteva Rusija glede pripadnosti Be&-arabije ljudsko glasovanje ali plebiscit in po raznih vesteh že tako daleč, da bodo velesile po posredovanju ruskega zastopnika v Parizu pritisnile na Rumunijo, naj na to pristane.
/lova vbliiča in spremembe vohln h okolišev.
b) Iz prejšnjih volišč so izločene in pride-deljene drugim voliščem sledeče občine:
P1 e t e r j e voli na volišču Videm.
Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica in Srednja Bistrica volijo na volišču Črensovci.
L j u b n i c a voli na volišču Vitanje.
Dežno voli na volišču Makole.
Šentovec, Ritoznoj in Zgornja Bistrica volijo na volišču Slovenska Bistrica.
Rdeči breg voli na volišču Sv. Lovrenc na Poh.
Kalše in Ošelj volita na volišču Šmartno na Poh.
Pesnički dvor voli na volišču Jarenina.
Dražen vrh voli na volišču Sv. Ana v Slov. gor.
Dr vanje voli na volišču Sv. Benedikt v Slov. gor.
Plodršnica voli na volišču Sv. Jakob v Slov. gor.
Z i t e n c i voli na volišču Sv. Jurij v Slov. goricah.
Žetarevo-Radehova voli na volišču Sv. Lenart v Slov. gor.
Ivanjšovci voli na volišču Domanjšovci.
0	t o v c i voli na volišču Gornji Petrovci.
1	v a n o v c i voli na volišču Kančovci.
Prosečka vas voli na volišču Pečarovci.
Tolsti vrh voli na volišču Guštanj.
Moškanjci voli na volišču Sv. Marjeta niže Ptuja.
S a k o š a k voli na volišču Sv. Lovrenc v Slov. gor.
Bukovcidn Stojnci volita na volišču Sv. Marko
niže Ptuja.
Z a g o r c i voli na volišču Sv. Lovrenc v Slov. gor»
Siran 2.
22. januarja 1925.
prireditve.
Sv. Peter pri Mariboru. Naš orlovski odsek priredi ▼ nedeljo, dne 25. januarja lepo prireditev z zanimi-\ m sporedom. Prireditpv se vrši po večernicah v sam - j .<• anu. Vstopnina 3 D. Prijatelji mladine, pridite!
Kmečko bralno društvo v Jarenini bo imelo na večnico ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih 1 /oj redni občni zbor. Poleg običajnih točk je na dnev- 1 i im redu sprememba pravil.
Hoče. V nedeljo, dne 25. t. m., ponovijo Orlice v Fočah igro »Božja roka« ob treh popoldne. Prvič je igra av dobro uspela. Vabljena je tudi okolica! — Orlice v J očah.
Orlovski odsek Ormož uprizori prihodnjo nedeljo, i ne 25. januarja t. 1. po večernicah ob 4. uri v dvorani 1 atoliškega doma igro »Divji lovec«. Vsi prijatelji in : aanci so s tem prav prisrčno povabljeni.
V Radince pridejo dne 2. februarja na Svečnico jur-i rvški igralci pokazat lepo petdejansko igro »Tihotapec.« ( >b tej priliki najuljudneje vabijo vse bližnje in daljne, a si to lepo ljudsko igro ogledajo. Pridejo seveda tudi i aši tamburaši. Bog živil — Orlovski odsek Sv. Jurij o. Š.
Sv. Pavel pri Preboldu. Tukajšnji Orel uprizori v nedeljo na Pavlovo dne 25. januarja 1925 v Društvenem 'omu igro «Divji lovec« s petjem v štirih dejanjih. Domačini in sosedje vljudno vabljeni. Bog živi!
Celje. V nedeljo, dne 25. januarja, se vrši običajni estanek Dekliške zveze v Celju pri »belem volu.« Vabljena šo tudi druga dekleta, za članice pa je obvezno. Na veselo svidenje! — Tajnica.
Šmarje pri Jelšah. Dne 2. februarja, na Svečnico, priredi tukajšnje Prosvetno društvo dve šaljivi dekliški igri: Oh, ta Polona« in »Prisiljen stan je zaničevan.« Vsi prijatelji tudi iz sosednih župnij, pridite po večernicah v Hab janovo gostilno.
Mi ŽEMTE
Tedenske novice.
»Vsi hočejo biti gospodarji, kakor vsi volki mesarji«, aši ljudje, ko slišijo, da bomo imeli pri vo-ijic. Prava in potrebna pa je le ena in ta je ddajo svoj glas vsi, ki nočejo biti podložni* o poštenje, red in samostojno, svobodno
sv in Žerjavov koruptni velesrbski centrali-ev in Prepeluhov republikanizem je pač vse-ropa, sleče in oguli velesrbski belgrajski cen vno isto, kakor če me izropa, sleče in oguli elirh s svojimi Zagorci. Mi hočemo s svojim riti, zato smo za samostojno Slovenijo in 3d Hrvate, ne pod Srbe, kakor nismo hoteli ilovenec svoj gospod, zato volimo Slovensko o!
• »Jutro« brani republikance. Vedno pravimo, :i vseh farb eno in isto. To se je pokazalo ______r......., ko brani »Jutro« znanega delomržnega pretepača in republikanskega agitatorja Vindiša. Vsi pač mr-rijo, kar je poštenega, slovenskega in krščanskega, zato pa pošteno slovensko ljudstvo njih noče, temveč se še bolj trdno oklepa Slovenske ljudske stranke in se v n(jej organizira v obrambo svojih zravic.
Vse za profit! Dr. Pivko kandidira, da bi dobil ravna-fcjjsko mesto. Kranjski agent, sedaj gostilničar Dolničar nn Progerskem, kandidira, ker mu je obljubljena restavracija na glavnem kolodvoru v Mariboru. Dober apetit; gg. politiki za profitl
Na korajžo, g. Pivko! Slovenski možje in fantje, ki so b li v italijanskem ujetništvu, pa so sedaj doma gospodarji, nam pišejo iz Slovenskih goric: »Povejte no tistemu g. Pivku, ki je hodil v uniformi italijanskega kapitana, ko smo mi kot ubegi ujetniki stradali in trpeli, naj pride malo k nam. Pomenimo se in sklenemo ž njim račune! Izdajalec slovenske zemlje je bil nasproti Italijanom v uniformi, sedaj bi našo Slovenijo rad prodal še Pašičevi Veliki Srbiji.
Nekaj o dr. žerjavovem kandidatu Podlesniku. — lz Ribnice na Pohorju poročajo: Sam Pašič bo kar na kolena padel, ko bo zagledal Podlesnika v Beogradu, si mislijo zaslepljeni lahkoverneži. Podlesnik bo vse dosegel, on bo komandiral, Pašič bo pa delal po njegovi volji. Davki se bodo takoj znižali, po železnici se bomo vozili zastonj. Žerjav, Podlesnikov drugi bog, postal bo najbolši kristjan, ker bo Podlesnik seveda vselej ko-rajžno zagovarjal vero in cerkev! Beograd bo z eno besedo, tako poravi.al vse krivice, storjene toliko ljudem. Vse to in še marsikaj bo dosegel Podlesnik. Ju-hu-hu! to bo še luštno v Jugoslaviji! Otroci, veselite se! Nam se niti ne sanja, kako bo zaslovela Ribnica radi Podlesnika, rešitelja Jugoslavije. Samo njega bo treba voliti in v enem dnevu se bo vse spremenilo in zboljšalo. Ali ne verjamete? Saj vemo, da ima on vedno odprto srce za potrebe drugih!? Ali tudi tega ne verjamete? Da kot župan med vojno ni skrbel za popravo potov in cest, ki so še danes take, da bi se lahko vse polomilo, zase pa je dal z ujetniki napraviti poceni lepo cesto, kedo bi mu to zameril. Saj on dovoli velikodušno vsem sosedom in mejašem voziti po tej cesti, kaj ne? In če delavci delajo za njega pola, se to vendar lahko obesi občini na trat, da ona plača. Koliko se je pri nas že govorilo o planinskih pašnikih in pašniški zadrugi. Seveda, bogataši Lenarčič in Podlesnik in drugi niso prav nič krivi pri tej reči, ker niso hotel prepustiti svojih planin za potrebne pašnike. In. .jo pač srce zase, za druge ne! Mi potrebujemo nesebičnih in požrtvovalnih poslancev, ki delajo za korist volilcev in ne samo za svoje žepel Podlesnik in njegov kompanjon nimata teh potrebnih lastno, ti, zato ju 'udi ne maramo voliti.
Samostojni lažejo že v naprej, da imajo pri Sv. Marjeti ob Pesnici zasiguranih 400 glasov, v celem okraju pa 1200. Ali bo tako nizek količnik?
Dopis z dežele. Podajmo tukaj sliko mladega, »nadebudnega«, liberalnega učitelja, ki pod PPZ režimom nastopa svoje učiteljsko mesto. V nedeljo popoldne je. Na sprehod so prišli štirje mladi, za ušesi še mokri gospodje. Ogledovali so si našo vas ter povpraševali, kje bi utegnila biti ljudska šola. Ko so zvedli, da sta dve šoli, ena deška, druga dekliška, se eden od gospodov, očividno novi učitelj razžalosti ter reče: »Škoda! Samo dečke bom moral podučevati. Včasih se najde tudi med šolarkami prav čeden deklič.« Gospodje so se razgledovali dalje. Prišli so do deške šole. »Ali je v tej vasi kaj gostiln?« vpraša domačina nadebudni liberalni učitelju Ko zve, da jih je več, vpraša zopet: »V kateri pa so najbolj fejst punce?« — »Čemu povprašujete po puncah?« — »Bh«, pravi nadebud ni liberalni učitelj, »zabava mora biti, nekoliko bi pošmiral z njimi.« — »Mar so dekleta za to, da bi jih Vi za nos vodili?« — »Zakaj ne, saj poštene ni nobene.« — Ker zgoraj napisane besede niso izmišljene, ampak resnične, smo jih zapisali, da bo naše ljudstvo vedelo, kakšni so liberalni vizgojitelji mladine. Takim, o katerih celo pravijo, da so v študentovskih časih rezali kite deklicam, takim naj bo izročena vzgoja nedolžne mladine? Slovensko ljudstvo, iz-preglej ter pomedi z brezverskimi škodljivci mladine! Pride čas obračuna Takrat bo tudi javnost zvedela za ime tistega vtzornega, nadebudnega, liberalnega učitelja, ki si je teko »priporočljivo« ogledoval svoje protipostavno mu podeljeno novo učiteljsko mesto.
Mariborske novice. Koncert mariborske Glasbene Matice so zadnjo nedeljo v hvalevredno obilnem številu pose-tili podeželani. Od te prireditve so se vrnili gotovo vsi domov z občudovanjem v srcu nad našimi vrlimi pevci in godbeniki matičarji, ki so nam t »Mrtvaškim ženinem« nudili nekaj posebno lepega. — V nedeljo, dne 25. t. m., ob 9. uri dopoldne, se vrši ustanovni občni zbor »Kluba jugoslovanskih rezervnih podoficirjev« v Mariboru, Mlinska ulica, gostilna »Puntigam.« K temu ustanovnemu občnemu nemu zboru so vabljeni vsi bivši rezervni oficirji z dežele. — Radi zimske suše se je tudi Drava tako posušila. da bi bil po njej vsak promet s siplavi popolnoma izključen.
Požar povzročil 4 milijone dinarjev škode. V noči pondeljka na torek je upepelil požar veliko Kobijevo parno žago v Laznici pri Limbušu. Zgorela je žaga in veliko lesno skladišče. Gasit so prihitele požarne bram-be od vseh strani, a gašenje se ni posrečilo, ker ni bilo dovolj vode, drugič pa je suh smrekov les gorel kot bi ga polil s petrolejem. Škoda znaša 4 milijone dinarjev, zavarovalnina pa samo eno tretjino povzročene škode.
Zanimivosti iz Korene. Pri nas smo zadnje čase postali precej politični. Razne stranke bi si pri nas rade nalovile kalinov, po katerih hrbtih bi 8. februarja splezali do korit in državnih jasli. Pašičev hlapec, advokat Ravnik pošilja k nam svojega plačanega traban-ta, tukajšnjega rojaka Feršavca, sedaj financarja, ki lovi volilce, pobira podpise ter kaže otaca Pašiča sivo brado. Ali Šumek, tudi za tebe bo 8. februarja dan obračuna. Žerjavov apostol Krajnc hoče vse tiste, ki so bolj nobel, pridobiti za italijanofila Pivka. Samostojni so imeli 18. t. m. shod v gostilni Kramer, ki je bil dobro obiskan od vrlih naših funtov in mož, ki so jim brali levite, da se je dr. Boleš skoraj razpočil od jeze. Govornika, neki Šuman in en gospod iz Maribora sta vezala otrobe ter v svoji sprttnosti drug drugemu pobijala izvajanja. G. Šumanu svetujemo, ako še'pride kdaj k nam naj vsaj laže tako, da se mu ne bo vsaka stara ženica smejala. Mi fantje in možje bomo šli od hiše do hiše ter spravili vse volilce na volišče ter vrgli krogljice v prvo Skrinjico, katera bo edina naša prava zaščitnica!
Krog dr.. Gorišekovega gerentstva pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Dr. Gorišek je v spora/umu z velikim županom dr. Pirkmajerjem tako srečno seslavil gerenlski sosvet ali novi okrajni zastop bnarški, da ima danes tudi okrajno hrani-nioo v svojih rokah. Zaenkrat ura-dujeta v okrajni hranilnici dva samostojneža: lenarški Vračič in gočovski Kramb<rgtr tako spretno, da stranke preklinjajo ljudi, kalrri za lak posel niso sposobni. — Ravno ista nezadovoljnost je v pisarni okrajnega zastopa. Tam uradu je dr. Ogrizek kot blagajnik in kot tajnik eden od njeg ivih pisarjev. Kdo je le naslavil ta dva? Ljudstvo se smeji, ker ve, da je vsa la Gorišekova komedija samo za par tednov. Pa Gorišek in njegova gospa sta srečna, da vsaj par dni uživala veselje zmage nad klerikalci v okrajnem zastopu, ker iir.ata vsaj malo zadoščenje za izpodmaknjen županski stolčrk pri Sv. Lenartu, Dne 8. februarja bo tudi temu kratkemu veselju za vselej konec.
Mariborski veliki župan dr. Pirksaajer bi rad od-stavljul župane. Od Sv. Ane v Slov. goricah smo prejeli: Dne 18. t. m. je prišel šentlenarlski Gorišek k našemu županu na Ščavnico Ivrambergerju s pooblastilom od velikega župana Pirkmajerja pregledat knjige. Dr. Gorišek bi bil rad iztaknil kak vzrok, da bi lahko odstavil g. župana, a je odšel z dolgim nosom.
Puclja so čakali, pa ga ni bilo--Od Sv. Benedikta v Slov. goricah poročajo: Nek slabostojni agitator nam je obljuboval za nedeljo 18. januarja prihod gg. Puclja in Schickerja, kakor tudi plakat na farovš-kem plotu, katerega je »megla« vzela. Naši zavedni mož je so mu hoteli preskrbeti »slovesen« sprejem. Z metlami so mu hoteli svetiti pred Cafovo žago. Najodalje-nejši so čakali cele tri ure in so na račun tistega, ki zna kot minister tako dobro vole prodajati, zbijali šale. Toda slabostojni so gotovo vedeli, da je zanje pri Benediktu grozdje prekislo in jih sploh ni bilo! Veliko mož in fantov se je zbralo ob napovedani uri, ker so hoteli slabostojne spoznati in jim tudi pot pokazati iz Sv. Benedikta. Pa gospoda Puclja le ni bilo in njegovih tudi nel
Pri Sv. Trojici v Slov. goricah, so meli Pucljevci shod. Ljudje so si pa govorili: Govoričite kar hočete, mi bomo pa le Žebota volili!
Požar pri Sv. Benediktu v Benediškem vrhu je dne 19. januarja gorelo pri Kukovčevili. Ogenj je nastal na nepojasnjen način. Gašenje ni veliko pomagalo, ker vsled suhe zime v naših krajih zelo manjka vode in so mnogi studenci že suhi. Prizadetega priporočamo blagim srcem.
Iz ptujske okolice. Zadnji teden so različni politični postopači in podkupljenci hoteli v raznih krajih sleparitv zapeljevati in lagati. Naši možje in fantje pa so jim nekje z lepo besedo, drugod bolj odločno povedali, da za sleparji in plačanimi agitatorji ne gredo. Ogromna večina slovenskega kmetskega ljudstva v okolici Ptuja je organi. ziTana v močni slovenski in krščanski armadi Slovenski ljudski stranki in bo dne 8. februarja pokazala svojo voljo in moč. Glasujemo za našo stranko in vržemo krogljico t prvo škrinjico, ker smo za red in poštenje.
Vzoren Pribičevičev šolnik je g. nadučitelj Kosi pri Sv. Barbari v Halozah. Pridno pije in pridno lovi izjave zn dr. Pivka in njegovo kapitalistično, velesrbsko stranko. Za to pa v šoli bolj dremlje. Nekdaj smo se mi starejši Bar» barčani v treh razredih in v par letih naučili vsaj trikrat več pametnega in dobrega, kakor se naši otroci pod Kosi-jevim vodstvom nauče sedaj v osmih letih Gotovo pa smo po drugem letu znali dobro »Citati, kar naši otroci sedaj Se v štirih letih ne znajo. To nas starše napolnjuje z jezo in s skrbjo, zato svetujemo g. Kosiju, naj pusti bolj krčme in Pribičevičevo politiko in naj dela bolj za šolo. Starši plačujemo, starši tudi lahko zahtevamo. Takšen delavec, kakor je g. Kosi, pa svojega plačila ni vreden!
Iz Konjic. Zanimivo je bilo poročilo o gibanju prebivalstva v preteklem letu: poročenih je bilo 27 parov, umrlo jih je 80, med temi 38 možkih in 42 ženskih; rojenih je bilo 127, med temi 83 možkih in 44 ženskih, med vsemi 5 nezakonskih
h Konjic. Kmečka hranilnica in posojilnica v KonjU cah se je preselila v svoje lastne prostore v Katoliškem društvenem domu in uraduje od 15. januarja dalje dvakrat na teden, v pondeljek in v četrtek od 8. do 12. ure. Ako pride ta dan na nedeljo, uraduje se dan pozneje. Zgoditi se je moralo to vsled narastlega prometa.
Iz Konjic. Življenje v našem Katoliškem društvenem domu postaja živahno. Že smo v toliko napredovali, da smo v vse prostore postavili peči in jih opremili z najpotrebnejšim inventarjem. Tudi oder že stoji. Ravno ga ima v delu akademični slikar g. Fras iz Slivnice pri Mariboru; obeta biti nekaj lepega. Nekaj predokusa smo imeli 2e zadnjo nedeljo, ko nam je Katoliško izobraževalno društvo priredilo dve lepi igri: »Roka božja« in »Zgodbo uboge pijancev« družine Ivane.« Posebno veliko je bilo prišlo; naših krščanskih mater in ganljivo jih je bilo videti, kako so se topile v solzah pri lepih prizorih. No, takim društvom pa že zaupamo svoje otroke, so govorile. Kakor se sliši, se lepe reči pripravljajo za 1. in 2. februarja. Takrat na svidenje.
Novice iz Rečice ob Savinji. G. urednik »Slovenskega Gospodarja« je pač gotovo radoveden, kaj je tudi v Rečici novega, torej par novic: Pretekli teden smo pokopali blago ženo Čremeško mater iz Poljan. Rajna je s svoj m možem obhajala leta 1923 svojo zlato poroko. Obitelji Čremešnikovi naše sožalje, rajni pa večni mir. — Na volitve se tudi dobro pripravljamo, reklamiralo se je tudi več volilcev, a je g. predsednik okrožnega sodišča r. Kotnik v Celju reklamacije zavrnil, češ, da ni bilo v reklamacijah označeno, čegavi državljani da so reklamiranci. G. dr. Kotnik, mi že vemo, kam pes taco moli, naj bi bili reklamirani žerjavovci, bi bili vsi vpisani, magari bi tudi bili bogzna odkod. Na 8. sve-> čana pride za vse plačilo.
Veliko je poklicanih, a le malo izvoljenih! V Laš-< kem okraju imamo celo vrsto kandidatov. V Laškem je Žerjavovec dr. Roš, ki je predlanskem propadel, pa bo tudi letos. Lani je v Laškem hotel ustanoviti v Gradtovi gostilni pretepaški klub, a mu že menda politika bol) ugaja. Njegov namestnik je g. Šmid iz Jurkloštra. Mož je preskočil iz Samostojne kmetijske stranke v demokratsko. To se je baje lahko zgodilo, ker ni bilo daleč. V Jurkloštru je kandidatov namestnik Deželak Anton iz Lok. V Laškem je kandidatov namestnik radikal g. Celinšek. Koliko jih je v Trbovljah, ne vemo. Nobeden od teh poklicanih, ne bo izvoljen.
Iz laškega okraja. Samostojna kmetijska stranka, k? Je pri zadnjih volitvah v narodno skupščino v celem laškem okraju dobila 108 glasov, kandidira sedaj g. Jurkota it Glažuta in g. Antona Deželaka ia Lok pri Sv. Lenartu.
22. januarja 1925.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran 3.
O, Deželak ima že sedaj več častnih služb, tako je n. pr. cerkveni ključar, načelnik krajnega šolskega sveta in blagajnik kmetijske podružnice v Laškem. Mož se čuti zmož-t ega za kandidatovega namestnika, ne čuti se pa zmožnega da bi vodil sam posle načelnika krajnega šolskega sveta, ampak mora mesto njega to opravljati g. nadučitelj. Tudi' pri podružnici Kmetijske družbe je rekel, da ne more opravljati mesta blagajnika, čeprav podružnica šteje od 100 do 200 članov. Mož govori, a ne na shodih, ampak samo med ožjimi prijatelji, ker za shode se ne čuti zmožnega, ¿a je bila takrat boljša cena za živino, ko je hil Pucelj minister. Res, v jeseni leta 1922 smo prodajali vole po 22 do 24 kron 1 kg žive teže, povemo Vam odkrito, da tudi teh nizkih cen ni bil kriv Pucelj, ampak ker je bila suša in kmetje niso imeli krme in so tiščali živino od sebe. Torej ne osmešite se, g. Tone, s svojo farbarijo o živinskih cenah! Pri neki seji kmetijske podružnice je rekel g. Deželak: Dva poslanca bi zadostovala za celo Slovenijo! Sedaij vidimo, da je tudi g. Deželak iz Lok med tistimi poklicanimi, ki ne bodo izvoljeni.
Gg. poročevalce krajevnih organizacij SLS, ki še niso ratepečali vseh koledarčkov Jugoslovanske kmečke zveze, jjrosimo, da nam ostale izvode takoj vrnejo, da lahko postrežemo novim naročnikom. Pozneje bi morali v izogib «kode vrnitev odkloniti.
Zahvaljujem se Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ki mi je škodo, povzročeno po požaru dne 16. dec. 1924, takoj brez vsakega odbitka izplačala. Priporočujem to zavarovalnico vsem najtoplejšel — Hotinja vas pri Slivnici. Anton Lešnik
Vsak naj ve! Najprej bodi omenjeno, da je manufak-'iurna tvrdka Franc Mastek v Mariboru, Glavni trg 16, da ustreže svojim cenjenim odjemalcem, k manufakturi vpeljala tudi možko konfekcijo, vse vrste klobukov, srajc, ■»p! oh vseh vrst perilo, dalje dežnike, palice, gamaše, samo veznice, naramnice itd. Ker pa je te vrste blago šele sedaj dobavljeno, to je po novih nizkih cenah, naj vsakdor, kdor tioče biti ceno in kar je tudi glavno, res dobro postrežen, obrne na gornjo firmo. Cene so se tudi suknu, hlačevini, platnu in sploh vsemu manufakturnemu blagu primerno ¿nižale. Vrhu tega pa deli tvrdka Franc Mastek kakor že vsako leto tudi letos svojim cenjenim odjemalcem celi mesec januar prav lične koledarje.	83 2—1 Prijetne vesti za revmatične bolnike. Pred dvemi leti ie iznašel ruski zdravnik in bakterijolog dr. Rahlejev zdravilo proti vsem vrstam revmatizma, katerega je po njegovih setavnih delih imenoval Radio-Balsamica. Z uporabo iega zdravila so doseženi neverjetni uspehi pri bolnikih, obolelih na revmatizmu, gihtu in revmatičnem išijasu, tako da je danes zdravilo Radio-Balsamica priznano od vseh «medicinskih avtoritet v Evropi kot edino in najsigurnejše sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. Zdravilo se rabi a mazanje, učinkuje zelo hitro, ne škoduje srcu ter ne stavlja nikakih sledov ne na koži in ne v organizmu, aše ljudstvo po vojni mnogo trpi radi revmatizma; sedaj ia priliko tudi težko bolan revmatičar, da se hitro in do-iro ozdravi z dvema ali trema steklenicama tega zdravila.
izdelavo in prodajo zdravila je otvorjen laboratorij Rar fo-Bakamica v Beogradu, Kosovska ulica 43.
-
CospodarsHe vesti.
Pivovarji in gostilničarji še nimajo docela napolnjenih ledenic.
Hmelj. Poročilo Hmeljarskega društva va Slovenijo. Žalec v Savinjski dolini, dne 20. I. 1925. Vkljub zvišanju dinarskega kurza je postalo povpraševanje po hmelju pri rastočih cenah živahnejše. Skladišča se polagoma spraz-nujejo. Zlačevalo se je minule dni za primo (kakoršno pač imamo) blago po 100 do 105 din., za rjavi hmelj po 50 do 54 din. za 1 kg. — Društveno vodstvo.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 62 D, francoski frank 3.40 D, italijanska lira 2.58 D, čehoslovaška krona 1.88 D in 100 avstrijskih kron 8 para. V Curihu znaša vrednost dira ja 8.40 centimov.
Kdor zida novo hišo ali staro popravlja, ima ugodno priliko nakupiti po nizki ceni žlebove, vratica za dimnike, cela okna, vrata itd. v vojaški baraki v Mariboru, Samostanska ulica.	17 2—1
Dopisi.
Mariboa-ski tržni dan dne 17. januarja 1925. To pot je bil tri ni dan s svinjino prav dobro preskrbljen, kajti samo slaninarjev je bilo 82. Vsled tega so tudi cene padle, kajti «vinjsko meso se je prodajalo po 25 do 35 din., slanina po 30 din. in dreb po 20 din. I kg. Tudi domači mesarji «o znižali cene in sicer so te bile govedini 15 do 20 din., teletini 19 do 30 din. in svinjini 30 din., klobasam pa 25 do 35 din., prekajenemu mesu 40 din. in drobu 8 do 14 din. za 1 kg; v mestni mesnici se je prodajala govedina po 15 din., teletina pa po 19 din. kg. To pot so se prodajale fcidi morske ribe in sicer po 28 do 32 din. 1 kg. — Perutnine je bilo komaj 300 komadov. Cene so bile kokošem 20 do 50 din., raoam, gosem in puranom 60 do 150 din. ¿a komad. — Domačih zajčkov ni bila — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila. Na trgu je bilo samo 7 vozov. Cene so bile krompirju 10 do 11 din. za mernik, solati
1	do 2 din. komad ali kupček, jabolkom 4 do 8 din., hruškam 6 do 16 din., kislemu zelju 3.50 do 4 din., kisli repi
2	din., maslu 48 din., kuhanemu 54 din. 1 kg, čebuli 2 do p din. venec, jajcam 1.50 do 2.50 din., limonam 0.75 do t .50 din., pomarančam 1 do 2.50 din. za komad. — Lončena in lesena roba se je prodajala po 0.50 do 100 din. komad, brezove metle po 2 do 5 din. komad, koruzna slama po 25 do 27.50 din. vreča. — Seno in slama na mariborskem trgu. Cene, ki so poskočile, so bile senu 87.50 do 100 din, slami po 65 din. za 100 kg. Pripeljalo se je 8 vozov sena in 4 vozove slame.
Svinjski sejem v Mariboru dne 16. januarja 1925. Ijalo se je 82 svinj. Promet je bil precej živahen, kajti prodalo se je več kot polovico, t. j, 43 svinj, med tem, ko se je prodalo pretečeni teden od 123 samo 41 komadov, vene «o bile sledeče (v oklepajih so označene cene preteklega tedna): za 7 do 9 tedno» stare prašiče 125 do 200 din. (175—300), 3 do 4 mesece stare 300 do 500 din. (300—525), 5 do 7 mesecev stare 600 do 650 din. (450 —700), 8 do 10 mesecev 750 do 875 din. (650—900), 1 leto stare 1125 do 1350 din. (1100—1450) za komad 1 k" žive teže 15 do 16.25 din. (14—16), 1 kg mrtve teže '7 do 21.25 din. (19-21).
Hmelj. 52. poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu, «tec CSR, 17. I. 1925. Od 14. t. m. je nastalo mirnejše trgu. Zadnja dva dnevi -ta bila skoro brez prometa. Cene se pomikajo v okviru dn 4600 do 4700 čK za 50 Vse zaloga se ceni le na 4000 stoto v po 50 kg, kar komaj v kritje domače potrebe. Tržni položaj je prav «drrv In se je komaj bati. da bi se cene zdatno znižale.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Dr. Gorišek je tako srečno sestavil gerentski sosvet ali novi okrajni zastop lenarčki, da ima danes tudi okrajno hranilnico v svojih rokah. V upravni svet okr. hranilnice so bili .izvoljeni dne 5. januarja naslednji člani gerentskega sosveta: dr. Gorišek, prošt Emspieler, bivši minister Roškar, go-čovski Kramberger, Breznik od Glavne hranilnice, Pet-rič iz Zg. Veličine, Franc Krajnc od Sv. Jurja, Kukovec iz Brengove, Šabeder iz Zimice, Caf od Sv. Benedikta, Sirk iz Dražnega vrha, Tošak od Sv. Antona, Jakob Rojs iz Brengove, Zelenik iz Selc, Murko iz Biša in dr. Weixl od Sv. Trojke. Dne 10. januarja pa so ti možje volili ravnateljstvo okr. hranilnice. Za predsednika upravnega sveta in ravnatelja je bil izvoljen gočovski Kramberger, njegov namestnik je jurjevsKi Krajnc. Nadalje so v ravnateljstvu: Ivan Roškar, dr. Gorišek, Jak. Rojs, Šabeder in Petiič; namestnika pa Einspieler in Zelenik. Dva naša in trije nasprotniki. Predsednik pisarne je dr. Gorišek. Dr. Gorišek se je že prej izrazil, da se hoče enkrat za vselej trdno v sesti v okrajno hranilnico, kar je že svojčas poskušal, pa ni uspelo. Pa, g. dr. Gorišek, trdno smo prepričani, da tudi tokrat ne bo dolgo trpelo. Vaše veselje bo zelo kratko, če smo količkaj dobro poučeni o današnjem političnem položaju glede izida bodočih volitev v skupščino. Vaša dr. Piv-kova škrinjica bo prazna, prva Skrinjica bo dobila več krogljic kakor pričakujete. Vi ste se sami javno izrazili, da ste za združenje občin v velike občine. In taka velika občina bi dobila potem državnega uradnika za tajnika, ki bi svojevoljno lahko šikaniral občane, ker bi bil župan ničla poleg takega tajnika. Avtonomija občin bi bila s tem pokopana. Nadalje ste tudi javno izpovedali, da kmetje plačujemo še vedno premalo davka, da nočemo le samo jemati, pa jiičesar dati. Mož, ki nam pride s takimi protiljudsKimi, za nas gospodarsko in politično uničevalnimi predlogi, naj bi imel vodilno vlogo v našem okrajnem zastopu in v našem prvem denarnem zavodu! Dne 8. februarja bomo poskrbeli s •krogljicami, da dobite od celega lenartskega okraja zaslužen odgovor na vse vaše špekulacije.' Zaenkrat še držite zajca za rep, pa smo trdno prepričani, da vam bo pustil samo nekaj dlake, to je žalosten spomin, kako nobena lumparija nima dolgo obstanka in zaželje-nega uspeha. Vi pravite, da ne boste več šli iz okrajne hranilnice. Mi pa vemo, da bodete prej zunaj, kakor se nadejate.
Sv. Lenart v Slov. gor. Na največjo jezo celega okraja vsiljena gerenta novega okrajnega zastopa dr. Gorišek in še manj sposobni njegov podrepnik Vračič sta kar prvi dan v svesti si svoje od Pirkmajerja protizakonito dobljene oblasti in moči, to proti ljudski volji zagrabljeno oblast začela izrabljati popolnoma v smislu svojega srčnega nagnjenja do srebra in zlata s tem, da sta zahtevala od starega odbora denar in denar. Pa joj! Blagajna je prazna! Kdo si more misliti večje presenečenje za denarja vedno preveč lačnega dr. Gorišeka in nič preveč založenega g. Vračiča. Vračič sicer vozi nekaj na cesto, kar ni ne pesek in ne prodec, da se je že sam dr. Gorišek škandaliziral, češ, to ni goljufija, to je tatvina iz okrajne blagajne; pa Vračiču tista vožnja le malo zaleže, sicer bi ne tiščal v okrajni zastop.
Od Sv. Lovrenca v Slov. goricah. Dasiravno je imela SLS sijajen shod v stari šoli, vendar tudi naši samostojneži niso hoteli zaostati. Sklicali so shod v gostilno Mikel s plakati in oznanilom pri cerkvi. Ali so imeli dovoljenje za prrbijanje plakata in oznanilo na cerkvenem prostoru, se ne ve — na nedeljo 11. januarja. Ali smola, bilo je kakih 10 posiusalcev, a govornika od nikoder. Poskusili so na nedeljo, 18. januarja z enakimi razglas1!. Sedaj se jih je vendar usmilil sam gospod predsednik krajevne organizacije Samostojne stranke, ki je prišel z dvema govornikoma — saj tako so ju imenovali — in nekaj radovedneži. Shod se je vršil mirno. Po shodu se je slišalo meo ljudstvom, kaka je razlika tega shoda in shoda SLS. Samostojni govorijo o neki diugi kmelski organizaciji, kakor da bi kazali neko lestvico, na kateri pa je samo en spodnji klin in na jvišji klin ima gosj od Pašič v rokah, pa tega ne sprevidijo naši navidez pametni možje. Poslušalci iz sosednih župnij pravijo: Samostojni rri nas ne pridejo več v poštev. Saj tudi pri nas ne bodo dolgo. Pri zadnjih volitvah so uobili 13 krogljic, letos bodo pa dobili samo tri. Eno iz Mostov, eno iz Dragoviča in eno iz Zagorec.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Tuka-ji smo se možje in mladeniči organizirali črsto tako, kakor rrmeda in 8. februarja bomo pokazali pod zastavo krščanske in slovenske naše stranke, da »neamagana mi četa smo, brez straha in tre-
peta smo.« Radovedni smo, če bodo kje mogli izkazati sorazmerno takšno število glasov za Slovensko ljudsko stran ko, ki ima prvo škrinjico, kakor bomo izkazali mi. Na pošteno tekmovanje Vas kličemo, sosedje! Mi hočemo biti prvi!
Sv. Anton v Slov. gor. Žalostno so peli v četrtek, dne 15. t. m., novi zvonovi, ko smo spremljali k večnemu po-čitku občespoštovano posestnico Terezijo Slaček iz An-drenc. Bila je dobra žena in blaga mati sedmerih otrok, izmed katerih so šli štirje že pred njo v večnost Najstarejša hčerka, kateri je mati v dolgi bolezni stregla z vso ljubeznijo, se je preselila iz te solzne doline preteklo leto meseca avgusta, črez pet mesecev pa jej je sledila njen» mati. Njuna ljubezen je bila tako velika, da sta šle skoraj skupaj v prerani grob. Bodi njima žemljica lahka!
Sv. Vid pri Ptuju. Naši fantje so pod vodstvom g. ka-plana sestavili prav imeniten pevski zbor. Urijo se in pojejo že prav lepo. Po leti bodo v prireditvah pokazali, kaj zmore dobra volja poštene in za dobro navdušene slovenske kmetske mladine. — Pretekle dni je ponoči ponujal svojo ponošeno republikansko robo pri nas Stoldasov agitator Vindiš, pa smo mu nekoliko bolj odločno pokazali pot domov v Leskovec. Sedaj se republikanski kandidat Stok-las v centralističnem Žerjavovem »Jutru« radi tega nad nami huduje. Kaj ne: lepa žlahta, naši lazirepublikanci in »Jutrovci«! — Pravijo, da je naš nadučitelj precej na debelo nemškutaril v rajni Avstriji. Sedaj bi rad postavil vel« srba Pribičeviča in njegovega hlapca Pivka in Žerjava za svetnika. Pa z lovljenjem častilcev nima sreče, kakor tudi z gasilnim društvom ne, kjer je izintripiral znanega našega narodnega moža in boritelja g. Tombaha. — Dne 8. febru* arja bomo pri Sv. Vidu pokazali mladeniči in možje prt volitvah, da smo v taboru SLS in polnili bomo s kroglicami prvo škrinjico.
Leskovec v Halozah. Bratci so se našlil Častilec »Jutra« in »Naroda«, sedaj laži^republikanski kandidat Emeran Stoklas in znani Čvrkov Tine, ki krošnjari z »republiko«^ sta v bratskem objemu. Prvi nas je v težkih gospodarskih dnevih nabrisal s tem, da nam je prav pod ceno izvabit vino ter ga sedaj prodaja z več kot dvakratno ceno. Drug» pa nas hoče nabrisati z Radičevo zagorsko republiko. No* najprej naj lepo doma z delom pokaže, da je priden in pošteni Sedaj mu namreč lastna mati ne zaupa posestval Lepo je bilo zadnjo nedeljo, ko so naši dobri in pametni mladeniči in možje na shodu Slovenske ljudske stranke pokazali, da ne zaupajo ne g. Emeranu, ki si je iz naših žuljev v par letih napravil premoženje in imenitno hišo; ne zaupajo pa tudi Vindišu, ker ga preveč dobro poznajo. Po shodu sta namreč ta dva hotela imeti svoj shod, pa, njima nihče ni ostal na zborovalnem prostoru, zato sta se ne':a{ časa kakor dva purana drla pri vhodu, pomagal jima je kričati še eden, ki bi bil lahko bolj tiho, saj mu že zadosti kričita dva nezakonska otroka. Lepi in luštni bratci so se našli! Če bi takšni vodili politiko, potem bi bil prarvi Babilon v naši državi.
Makole. V naši župniji je bilo v začetku volilnega gir-banja opažati tudi nekaj Radičevega republikanstva, ki pa je imelo med našim ljudstvom zelo malo uspeha. Ljudstvo' bolj zaupa poštenim in uglednim voditeljem Slov. ljudske stranke, kakor pa Radič-republikanskim fantazijam. Radr-čevi republikanci so le tisti, ki so še v politiki neorganizirani in ki sploh sami ne vedo, pri čem in kaj da so. Tem sicer ni zameriti, pač pa nas je presenetilo, da sta se našla dva vneta Radičevca celo občinska odbornika, izvoljena v neki tukajšnji občini glasom kandidatne liste Slovenske ljudske stranke. Mi bomo ob priliki take ljudi pozvali, da odložijo svoj občinsko-odborniški mandat. Ako jim je častno biti v občinskem odborniškem zastopstvu, pa si naj drugič sami izvojujejo to čast Odločno pa povemo, da glasom naše kandidatne liste ne bode nikoli več izvoljen nobeden, ki ni naš veren pristaš. — Da bi mi Makolčanf pri volitvah dne 8. februarja sledili takim ljudem, naj st nikdo ne misli. Mi smo že toliko zavedni, da smo Slovenci, a ne Hrvati, ali kaj dragega. Kaj nas briga hrvatska republika. Mi hočemo samostojno Slovenijo, v kateri hočemo svoje koristi določevati sami, brez Hrvatov. Ako pa kdo res hoče biti Hrvat, pa naj pošlje svoje krogljico naravnost' Radiču v Zagreb. Dragi bomo pa oddali svoje krogljice le Slovenski ljudski stranki, to je v prvo škrinjico.
Šmartno v Rožni dolini. Hvala Bogu, da smo tudi prt nas enkrat edini. Na naših sestankih smo se docela prepričali, da je prava in resnična naša prijateljica samo le stranka slovenskega krščanskega ljudstva, to je SLS, M se trudi Tes za naš časni in večni blagor. Spominjamo se še, kako je bilo nekdaj žalostno pri nas, ko so razni libe-ralčki iz Celja in Žalca hodili sem zgago delat in hujskat ter so celo nekatere naše ljudi tako premotili, da niti domači gospodje duhovniki niso bili več varni pred nahuj-skano druhaljo. V svežem spominu nam je, kako je roka božja segla vmes (o tem mogoče drugokrat), kako se je čudežno vse spremenilo pri nas in kako smo zdaj, hvala Bogu, edini ter bomo zato tudi vsi šli volit ter irrp ■ rstili volilno krogljico v prvo škrinjico. Nezavcdnežev, ki bi na dan volitve ostali doma, še manj pa «dajalcev, ki bi volili katerokoli liberalno stranko, pri nas ne bo več in tudi ne sme biti!
Sv. Peter v Sav. dol. Drofeniggova »Severna Straža« je menda po slučaju zašla tudi v naš kraj. Čitali smo v njej tudi dopis iz Sv. Petra, po vsebini pa smo takoj spoznali, da je eden maloštevilnih Drofeniggovih pristašev naprosil nekega dopisnika izven naše fare, da se zaganja v klerikalno trdnjavo sv. Petra. Na koncu se hvali, da bodo šent-peterski samostojneži tekmovali z drugimi takozvanimi naprednimi občinami v Savinjski dolini. Kar oddahnili smo se pri tej notici. Naše samostojneže bi lahko preštel na prst h ene Toke in žalostno je, če bode to število tekmovalo pri volitvah. Smilijo se nam samo njihovi kandidati, ki se daio varati od takih dopisnikov. Reveži bodo ostali dne 8. februarja na cedilu in preostal jiip bo še tapečeh^

Stow 4.
SLOVENSKI GOSPODAR.
22. januarj i 1025.
kjer bodo premišljevali svojo smolo. Ponosni pa smo na tcv da imenujejo naši nasprotniki Sv. Peter klerikalno trcilje to. Najbolj zabavno je citati, kako udrihajo samostojni generali brez armade drug po drugem ter se grizejo med teboj in pehajo iza mandate. Pucelj udriha po Drofeniggu, s katerim se je še nedavno brati], in Drofenigg vrača Pu-tiju milo za drago. Čisto naravno jer da tisti, ki kandidira iz dobičkaiželjnosti, tudi z obrekovanjem svojega tovariša skuša doseči svoj cilj. Samostojni volilci so res lahko ponosni rva tvoje voditelje. V naši fari je sedaj že vsakega aram, kdor je pri prejšnjih volitvah volil s samostojneži. Fantje pa, ki so služili v Macedoniji, so si zapomnili, kdo je kriv, d* so si nakopali malarijo in pravijo, da bo pri letošnjih volitvah samostojneže malarija stresla v Macedo-nijo. Slovenske ljudska stranka bo izšla v Savinjski dolini a volilnega boja častno kot zmagovalka s svojim priljubljenim kandidatom dr. Hodžarjem. Prva škrinjica mora biti pri nas polna krogljic!
št. IIj pri Velenju. Nemila smrt je pretrgala nit življenja vrlemu mladeniču Francu Vošnjak, komaj v 24. letu njegovega življenja. Neizprosna jetiika mu ni dopustila, da bi bil še z nami vred napredoval ter delal za blagor vseh. Z njim smo izgubili mnogo, največ pa njegova mati, ki je s svojim edincem izgubila najboljšo oporo na svoja stara teta Kako priljubljen je bil med nami, je pričal njegov po-gTeb, ki je bil dne 15. t m. in katerega se je udeležilo veliko občinstva z godbo iz premogovnika Velenije, ki ga je spremljala na njegovi zadnji poti. Rodbini Vošnjakovi iskreno in globoko sožalje!
Sv. Marjeta pri Rimskih Joplicah. G. Anton Bregar, trgovec na Gračnici, je otvoril tukaj v lastni (nekdaj Ko-cenovi) hiši podružnico svoje trgovine. Trgovino g. Bre-farja najtopleje priporočamo vsem našim kmetom, delavcem in drugim, je med tistimi redkimi trgovci, ki ne trobijo v orjunsko-demokratski rog.
Marijagradec pri Laškem. Večina davkoplačevalcev naše občine je morala do lanskega leta plačevati osebno dohodnino. Lansko leto pa smo bili večinoma tega davka prosti in to po zaslugi naših poslancev in naših mož v občinskem odboru in pri cenilni komisiji. Referent davčnega oblastva je sam priznal v Laškem, ko je zaslišal občinske može, da ima od ministrstva nalog, ne preveč pritiskati kmete z osebno dohodnino. To je bilo za časa Da-vidovič-Koroščeve vlade. Mi se bomo zato dne 8. februarja stranki SLS hvaležne izkazali.
Sv. Rupert nad Laškim. Tudi od nas mora svet nekaj slišati, da ne bo mogoče kdo mislil, da čisto spimo. Na volitve se dobro pripravljamo in že težko čakamo, ko bomo še tistih par slabostojnih čisto pometli. Večinoma vsi bomo volili Slovensko ljudsko stranko, ki je edino dobra in prava a vse druge so nam v kvar. Samostojni starosta Špilančev Jakec je že čisto obupal nad deveto deželo, češ, ko bode Samostojna na vladi, se bosta cedila mleko in med. Jakec, veš, Pucelj in drugi so že bili v vladi, a tiste zlate dobe le ni od nikoder, to je bila le sama čista sleparija. Še bolj pomilovanja vreden je Kari Mačkovšek, po domače Kožuhov Korl v Kamnih, ki je celo lartsko leto mislil in sanjaril, da bo postal samostojni kandidat in poslanec ter celo minister. Oho, kako zelo se motita, že vsaka kravica se vama lahko smeji. Na dan 8. februarja bomo pometli s temi petolizci, da bojo čisto umolknili.
Sv. Miklavž nad Laškem. V torek, dne 13. januarja smo pokopali ob obilni udeležbi ljudstva pridno gospodinjo Ano Ipšek iz Zabreža. Rajnka je bila doma iz ugledne hiše Tendretove v Lahomnem pri Laškem. Je bila sestra našega odličnega organizatorja Mihaela Hrastnika. Neizprosna jetika ji je pretrgala nit življenja v 37. letu. Zapušča moža in troje nedorastlih otrok. Rajnki svetila večna luč, potrtemu možu in ostalim sorodnikom iskreno sožalje.
Prevorje. Najlepšo reklamo na listi SKS dela kandidat tov namestnik g. Anton Gubenšek iz Prevorja. Ni še tako dolgo, kar so ga zavedni Prevorjani vrgli iz občinskega odbora m sedaj mu preti že druga smola, da se bo dne 8. februarja peljal namesto v Beograd, po dolgi dolini tja, kamor slišijo taki razgrajači, namreč v kot na peč. Gospod' Gubenšek, tudi mi bodemo pripomogli, da bo Vaša pot tem slabša, metali bodemo krogljice kakor en mož vsi1 v prvo Skrinjico, v škrinjico SLS. Vam pa, g. Gubenšek, priporočamo, da nam sledite, po receptu »Kmetijskega lista« pokažite 6. Skrinjici prav debelo figo, kajti le tako se izognete veliki blamaži. Na svidenje torej dne 8. sebruarja. — Prevorjani
MM« umu. H
Izjava.
Cenjeno občinstvo s® opozarja, da mora pri vseh dopisih glede oglasov priložiti znamko za odgovor, oziroma dopisnico. Brez priložene poštnine za odgovor se upravništvo na noben dopis ne more ozirati in stranka čaka zastonj na odgovor.	Upravništvo.
Podpisana Katarina Copak, čevljarjeva soproga v Ptuju, obžaljujem, da sem razžalila g. Antona Gojčič, posestnika na Rogoznici pri Ptuju, s tem, da sem govorila o njem, da zapravla itd.
Preklicujem te obdolžitve, ker ne odgovarjajo resnici ter ga prosim odpuščanja
Zahvaljujem se mu tudi za odstop od sodnega postopanja.
Kot globo plačam Dijaški kuhinji v Ptuju 100 din. ter prevzamem v svojo plačilno obvezo vse tozadevne stroške.
Ptuj, dne 13. januarja 1925.	81
KATARINA COPAK.
Žagraojstra sprejme v si ¿bo ¡t Obian, Mar b .r, LoSka nI.ca St. iS	85 3
Iitom služb i kot gozdai paznik, lovec al v večji lesni industrji. Sem 28 let star, oženjen, izveč ban v lts ii trgovini, tkanju in računa ju. Nastopim lahko takoj. Nas! j v v uprav iitvu. 9}
15 mesenv stari fant se da do b irn ljudem za svojega, Jožefa H.ibernik, Maribor, Dr«s sta u-| lica 10.	101 2
Viničar s 5 delavnimi močmi *e »prej ce. Vprašati Muribnr. Grajski trg 2, v trgov m. 107
Ma erja veš*ega tudi v n< grad skeg« dela s 5 delavskimi moč-m., «prejme Vezjak, Maribor, Vetr njska ulica 17	106
Viaiiaria s 3 4 ljudmi se iife do sveča ce ravnoako ofersko druiino. Oglasi se Slivnica pri Mariboru št. i9.	Ilo 2
' Pekarna se da takoj v najem. Nasi .v v upravništvu. 47 3
Proda se lepa h ša z velikimi 'prst ri, tik farne cerkve, ca veliki fari, primerno za trgovino, ' gostilno ali drugo obrt Daleč ok og i trgo ine, torej brez , k>>nkutence. Vpraša se v upravništvu.	.	45 2
Proda se vsled preselitve v or-mužio ljutomerskem okraju, iO m<nut od postaje nove proge 2 manjša, doibičkanoana vinograda Sadonosnik, njiva, velik vrt vili pod bna hiša na lepem izgleda z >eč šibami kramo kletjo, prešo, g sp idarskim poslopjem vse obno ljeoo, v naibolišem stanu -> uoec ima za sebe krasno stanovar.je za letovišie, lep razgled prvosrste 1 vinograd. — Ceoa nizta. Naslov v uprao lištu.	105 2
U6enec za podobarsko obrt se takoj spteime pod ugodnimi P' S »j» P" I aau Cesar, p'd > barju v Mozir u.	108 2
Učenca želi tak-j sprejeti pod t-g d iimi pogoji Troger Pet»r Sedlar v Mozuju.	109 2
liiem majerja s 4- 5 osebami. Po>zve se v upravulitru. 65 2
Oieajeni hlapec k govedi kot volar, se s^iejme pri »O k b-ništvo Strnišfe« pri Ptuju. Pred nost imajo druž ne z veČin i delavci.	fc8 2
Trgovski pomočnik, rtlad, spre ten id žoa en. speceri;s-e it mogoče tudi železninskt- stioke slov. in nemškega je cika zmo žen, se sorejne v meitu. Ponudbe pod »AB 59« aa uprav-ništvo Slov. Gjspcdarja. 59 2 i
Učenec ali «čenka z dobrim šolskim sp ičrvdlom iz p štene rodbine se sprejme v trg vino s mešani n bi gom, Paul fCoSe nin«, Gomilsko,	7) 2
Majhno posest o, poldrugi • ra! vin <>ada, pold ugi oiai sado i nosnika s gos io;Urskim poslop je n blizu Maribora ss takoj po ceru proda. Naslov v u»av-m št m	79 3
Trgovska hiša na promet em k.uju be pioda ali zame j a za posestvo na deželi. N 8 ov v u.ravništ /a.	77 2
Po »eni se dobi par '8 žaga g 4O—50 konjskih mo^i, stroj polno a-mer ik in cirkuiar. Proda se *arad družinskih razner p >d laslovom: Valjčni mlin, P 'j-čate.	88 2
Prod« se p< sestvo v [arenini 6 oralov ' se v dobrem stanji, hiia, mive, sadonosn k, ^ijo-grud. Vpraša se: SI mškova ul ca 6, Siudenci pri Ma-ibo u
Prodam posestvo v Gdiciji pr. Celi a, 6 oralov, ■$ po>.U>pj8, mi «e, travni k, gozd Ceoa 50 000 £inarjev. V. Vengust, čeU.ar v Ž lcu.	89 2
Vlničarija blizu okrajne ceste v L.jterob-irgu, s tiavnikom, skupaj osolu 5 oralov, se proda Vpraia'i gostila« Srambe ger, Sv. Mar.eta ob Pesnici 96 2
Nova hi&a z le iim vrtom «e p ceni pr d» Wz|ak, S/. Mi-kla\ž pri Mariboru št. 2. 95
Novozi lana hiša z g s p' dar-sk m p slop em in nekai zer.lje, se pi ceni ptuda. — Več pove last ik P^tjčau, R.če (35. 91
Prod» se malo posestvo v soln-
i 1 legi ti a lepem kraju pri V.anskem, l oral ze lje, pripravno za brtaika. P. M.-dve-šek, Vran ko 53.	99 2
L-po d.ibičian <«no vinogradno p 'Sestvo z 5 orali vin. grada, | zelo lepa	in iz^-nredio
•nočno in rod vitno trsje, nadalje oiro^lo 10 oralo- hoste, deloma za izsekanje, koli 10 oial v sadonos.n kd, travnika, pušaika itd. v Gornjih Hdosab ol ure od okrajne cest«, se z ali brez inventarja zaradi b »le-hav ..ti gosp da.ja pod z-lo u-Kodnimi pogoji prodi. K)<*, to po euprasnšivo.	iCO 3
Proda se posestvo, pnbl'žno b oralov. Posl ipje zidano in z opeko krito, lep sadonos lik, njiva in lep gizd. Več se izve v g stilni g Aampil a, Z' ira, S/ Barbara pri Vlarib ru. 66 2
Kupim takoj malo hišico v pro metnem ar?ju, pripravnem za obit H ša naj bi imela 1—3 s. be in vrt ali tudi njivo. Po nudbe s popisom niše in ceno je poslati na upr<vn. 60 2
DobičU&nosno posestvo, ki obsega 24 oralov, hiša, gospodarsko poslopje, mlin na stalni vodi, vse zidano, 13 oralov go zda, bukov, borov, smrekov, kostanjev les, dva vinograda, ostalo njive, travniki, se radi preselitve tudi z inventarjem ugodno proda. Naslov v uprav ništvu.	1592 3—1
Sadno drevje in trsje, vrste Bobovec, Mašancgar itd., se spomladi zopet dobi pri Do-linšek, St. Pavel v Sav. dolini. Naročite takoj! 1613 4—1
Lahko, popolnoma novo, eno in dvovprežno kočijo poceni proda Franc Oset jun., Vransko.	8 3—1
-Srušimo britve, škarje, nože td. Električna brusama (v briv-aici Koštomaj) Celje, Prešernova j lica 19.	1116
Prvovrstne šmarnične trte, cepljene trte, vkoreninjene divjake, sadne divjake in cep: Ijeua drevesa prodaja Vinko Vnuk, Senčak, p. Juršinci pri Ptuju.	1618 8—1
Pri da še nova stružnica z vsem r diem. M. Dvorjak, D>vže. p. M s! nje.	42 2
Poa ri R<vno d šlo blago nove etne. PUtno, ba>henti, druk, blačeviia, svileni robci sukno .td. D. b'<?a se najceneje pri Trpina Glavni tig 17. 49
Okrogli les ku >ujem pod ugodnim plačilnimi pogoji. Iičecn tudi nakupovali e 1 »a Ma ija . bran, Maribor, Loška ulica 5.
Am-riAki ključi od Gbthe št 9 1 ■ Puitals, -»oienjati c-pl enke. D linšek, Št. Pavel v Savinjski d lini.	104 4
Kuleselj v di brem stanu dve to niski 1 p avi pr d« Franc T šavec na Vardi, p. S j. Jurij v Slov. gor.	78
Prvovrstni angleški is ».stranski pliisui koks na drobno in del elo d bavi po znatno zniža ih cenah Maiiborska mestna
plinarna.	83
Poročni prstani v veliki izbiri po jak* zni£»n<h cenah dobite samo pri
A. KIFFMANM NASLEDNIKU
Manb .r, Aleksandrova cesta £7 (pri glavnem kolodvoru).

M lato (tropine)
izvrsten redilen pripomoček za pičo vseh domačih živalv se dobi v vsaki množini dnevno pri Th. Gotz, pivovarna, Maribor.
Dober zaslužek črez zimo
boste imeli, ako nakupujete staro železo, potrte stroje, kotle, lonce, kosti, cunje, stari papir, knjige, akte, baker, medenino, cinkove cdpadke, krojaške odpadke itd. Za omenjene predmete Vam plača veletrgovina s surovinami Iv. Sluga, Maribor, Tržaška cesta 5, najvišje dnevne cene. Na zal/ievo pošljem cene	86 2—1
PosojiimcapriSv.LenartuvSl g.
(v lastni hiši) obrestuje hranilne vloge j>o 10%, posojila pe. daje po 16% in sicer tako, da se plačuje za vsako četrtletje posebej 4%, torej pod zelo ugodnimi pogoji.
NAZNANILO.
Uljudno naznanjam, da sem spričo obstoječe nujne •potrebe osnoval
detaljfio razpošiljalnico
Ia angleškega kovaškega premoga
m
Ia angleškega livamiškega in kurilnega koksa
svetovno znanih najboljših znamk. Dobavljam ter razpošiljam navedene vrste v plombiranih vrečah po 50 kg na vse kraje, s čemur bo, upam, zelo ustreženo zlasti onim, ki ne rabijo vagonskih količin naenkrat.
Že dejstvo samo, da prejemam to blago od ene največjih angleških veletvTdk, jamči v vsakem oziru za naravnost odlično kakovost, absolutno pristnost in nedoseg1-Ijiv učinek navedenega blaga. Cene konkurenčno nizke, postrežba točna in solidna.
Kdor poskusi enkrat, ostane stalen odjemalec. Razven omenjenega imam na zalogi Ia angleški premog znamke »New Castle« za. domačo kurjavo v nadrobni prodaji od 40 kg dalje ter dobavljam tudi drva in oglje in seveda tudi vse domače premoge v najboljši kakovost? in po najnižjih cenah.
Poskusite in prepričajte sel
Priporoča se:
Dom. Cebinf Ljubljana,
t govina s kuT'om
Pisarna: Wodfova ulica 1 II. — Skladišče: Metelkova 19
(za prostim tirom.)
Ob bolezni, smrti in pogrebu našega preljubega, nepozabnega sina, oziroma brata in bratranca
Jožeta
smo od vseh strani bili deležni toliko sočutja, da nam je delžnost, se vsem prav prisrčno zahvaliti. Pred vsem se zahvaljujemo č. g. župniku in č. g. kaplanu za obiske in tolažila med boleznijo pokojnika, kakor tudi za ganljivi nagrobni govor č. g. kaplana. Iskrena hvala odseku Orla iz Ruš za trud in skrb pred in pri pogrebu. Zahvaljujemo se domačim pevcem in pevkam za prelepi žalostinki na domu in na pokopališču, vsem darovalcem vencev in cveija, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so se udeležili pogreba mladeniča* kojega je pre-rano Vsegamogočni poklical k sebi.
Ruše, dne 18. januarja 1925.
Žalujoča rodbina Jug. i
Lepo vinogradno pime«tvo ve-1 k srd nusuik in pul|e v okolici Maribora na prodaj. Naslov v upravništvu.	7) 2
Tlak tlakam« u. Cirila 1 Mariboia.
Odgovorni Mmlnik: Vlado Puieujak,
Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.«