Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2002 n7Cifd97 12 Ilirska 2000313,143 Č&ART grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA INTERVJU: ZMAGC »V BISTRIŠKI OBČINI JE KOT PRVO POTREBNA ZAMENJAVA ŽUPANA« ) JELI »VZl NČIČ PLEMENITI EMITE KALAŠNIKOV IN POČISTITE PRED LASTNIM PRAGOM!« KAKO JE BILO V KOLONIJI? Imenovali so se “morski psi ” Letos smo izbrali novo smer, Pacug. Večina otrok, pa tudi odraslih Bistričanov še ni slišala za to otroško letovišče na slovenski obali... PIZZERIA KUDRA Tik dbi gflavnnii cesti ffinsfa Biistiikm—ZaftiiEe^w vasi VnteMD teste zete Mdto ®ašffi Fiizzmjit® Kudbai. ffte&arciihi vas te) s $rop) mrajjm® dtaKte) iim zete veffiStimn Ibstimmn pacfciiiiifiSzim. Ftaasai se ttidii zmamim ziinrcsfcitro vntcam dar foKmitm vnttmin^, to vMjjimijp tfnuiffii iigiaJknnm bb mttinrltag INTERVJU: BARBARA BREZIGAR KANDIDATKA ZA PREDSEDNICO DRŽAVE STR, 8 y ODBOJKA NA MIVKI STR. 22 KNEŽAK - VAS S TISOČIMI OBRAZI STR. 2 Kaj več o vasi in o sprotnem dogajanju lahko izveste na internetni strani www.knezak.si, še najboljše pa bo če pridete na obisk... ŽUPAN KMETIJSTVU VZEL SVETNIKI VRNILI Večina svetnikov pa se s tem županovim predlogom ni strinjala. Vztrajali smo, da denar, namenjen za kmetijstvo ostane za potrebe kmetijstva... STR. 3 POVRAČILO ŠKODE ZA MED VOJNO POŽGANE VASI STR. 3 OMEJITEV HITROSTI V HRUŠICI STR. 4 STR. 11 MALO, ČEPRAV POVEČANO, JE OSTALO MALO Člani občinskega sveta pa se z županom na čelu morajo zavedati, da je članek Tomota Šajna veliko večino kulturnih delavcev in velik del javnosti vzpodbudil, da se ne bodo sprijaznili s sedanjim stanjem kulture na Bistriškem, še posebej, če mu bodo rezali tanko rezino kruha v veliki meri tudi taki občinski svetniki, ki jih ni opaziti niti na kulturnem večeru, organiziranemu v čast občinskega praznika, da o drugih prireditvah ne govbrifhro. PREOBRAZBA MESTA ILIRSKA BISTRICA ■ ■■■■■■ STR. 6 IZ POSLANSKIH KLOPI Kaj sta bistriška poslanca v preteklem letu spraševala naše ministre in predsednika vlade.. CERKVENIK NOVO NA PLAČU sveže r/tife zamrznjene ribe * *ški *»b * konzerve CankadevaS2Md!™^ hSZlčAR, /■ 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 BESEDA UREDNIKA “POL TIČA POL MIŠA” Ekonomisti bi temu rekli pranje denarja, politologi usmerjeni transferji kapitala, normalni ljudje pa kraja. Zakaj občina ne objavlja razpisov tam kjer jih lahko vsi preberejo? Takšno potezo občine in župana si lahko razlagam le tako, da so hoteli, da upravičenci namenoma ne izvejo za razpisana sredstva za kmetijstvo oziroma so hoteli, da ta sredstva prejme točno določena oseba. V obeh primerih gre za dejanje, ki je v nasprotju z ustavo, z Zakonom o lokalni samoupravi, s statutom Občine Ilirska Bistrica, vsekakor pa gre za dejanje, ki je v nasprotju s temeljnim poslanstvom župana in uprave, zaradi katerega so vsi sploh tam, to pa je, da po svojih najboljših močeh poskrbijo za občino in občane. Mislim, da je Javni razpis za dodelitev finančne pomoči oziroma za sofinanciranje programov kmetijstva v občini Ilirska Bistrica v letu 2002, ki je bil objavljen v internem glasilu neke zbornice in ni dosegljiv v prosti prodaji ter je tiskan v izjemno nizkem številu izvodov, neveljaven, saj ni možno šteti, daje sploh bil objavljen. Že v Ustavi RS je v 154. členu določeno, da predpisi morajo bili objavljeni, preden začnejo veljati, ter da se državne predpise objavlja v državnem uradnem listu, predpise lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga le - te same določijo. Zakon o lokalni samoupravi določa podobno v svojem 66. členu, kjer pravi, da statut in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu. Tudi statut naše občine v svojem 96. členu določa, da morajo biti statut, odloki in drugi predpisi občine objavljeni v uradnem glasilu. Ves čas govorim o uradnem glasilu, kar pa pomeni, daje to javno glasilo, dostopno javnost (dosegljivo v prosti prodaji), ter da ni namenjeno notranjemu delu gospodarskih družb, zavodov, ustanov, društev, političnih strank, cerkvenih in drugih organizacij, je pa hkrati določeno tudi kot uradno glasilo občine. Pomembno je tudi, daje glasilo vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Pa, da ne bo župan zopet mislil, da podcenjujem njegovo delo ali žalim njegovo čast in dobro ime, ali da se neupravičeno spravljam nanj, ter daje vsega tega kriva nesposobna uprava, tudi ni tako, saj statut občine določa, da je ena izmed nalog župana tudi ta, da skrbi za objavo statuta odlokov in drugih splošnih aktov občine. Če je ta Javni razpis za dodelitev finančne pomoči oziroma za sofinanciranje programov kmetijstva v občini Ilirska Bistrica v letu 2002 drugi splošni akt občine ali pa ne, sem se pozanimala na Ministrstvu za notranje zadeve na Uradu za lokalno samoupravo, kjer so mi povedali, daje ta razpis pomemben za občane in da bi vsekakor moral biti objavljen v uradnem glasilu. Razložili so mi še, da ima občina Ilirska Bistrica statut, ki ni v skladu z zakonom, saj nima določenega uradnega glasila občine, ter da so na to neskladje tudi že bili opozorjeni s strani ministrstva. Pojasnili so mi še, daje občina s statutom dolžna določiti uradno glasilo v katerem bo objavljala svoje predpise. Ni možno določiti, da se nekateri akti objavljajo v uradnem listu, drugi pa v uradnem glasilu občine. Tak način objave bi nasprotoval načelu pravne varnosti, ker občani ne bi vedeli v katerem uradnem glasilu bo nek predpis objavljen. Zanimivo je tudi, daje občina objavila proračun v Snežniku, rebalans tega istega proračuna pa v Uradnem listu RS. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, zato mora biti poskrbljeno, da občani vedo kje lahko preberejo uradne objave lokalnega značaja. Kar naprej se sprašujem kaj storiti, da bi se končno naredil red. Najbolje bi bilo, da se vsi kmetje pritožijo na občino, ker niso imeli možnosti videti Javnega razpisa za dodelitev finančne pomoči oziroma za sofinanciranje programov kmetijstva v občini Ilirska Bistrica v letu 2002, ker ga niso videli, se nanj niso mogli prijaviti in ker se niso prijavili, so odškodovani za sredstva, ki bi jih lahko bili dobili, če bi se bili prijavi. Zanimiva povezava, če bi občina plačala vso škodo, s pripadajočimi obrestmi vsem kmetom, ki bi se lahko prijavili na ta razpis, bi mogoče dojela, da so človekove pravice in temeljne svoboščine kategorija, ki bi jo morali spoštovati in da se v končni fazi najbolje splača biti pošten. Urednica mag. Milena Urh i j Novosti iz naše knjižnice VIDEOKASETE 1. Legenda o Baggeiju Vanceu. 2. Mamina maža. 3. Rožnat polet RISANKA 4. Fen frizura. 5. Gozdni popotniki RISANKA 6. Žabja princesa RISANKA 7. Asterix v Britaniji RISANKA 8. Utrujen za umret 9. Hannibal 10. Hotel Shanghai 11. Pekel 12. Ko se dvigne do konca 13. Kralj Džungle RISANKA 14. Srečni Luka: balada o Daltonih 15. Popolno uničenje 16. Python in Sveti Gral 17. Smrkci in Valentinovo RISANKA 18. Deveta vrata 19. Ko jutro umre 20. Na robu VESELO SREČANJE NA MAŠUNU Foto: Zdenka Zidar Na izredno lepi turistični postojanki na Mašunu se je v četrtek, 25. julija zbralo okrog 700 upokojencev iz Ilirske Bistrice, Obale, tržaškega zamejstva in kraja Salzano - Rovegano pri Benetkah. Srečanja upokojencev Trsta in Ilirske Bistrice so se začela že pred šestnajstimi leti, ko sta se obe društvi pobratili in tako postavili temelje plodnega sodelovanja, ki potekajo izmenično v zamejstvu in na Bistriškem. Tokrat so se jim pridružili še novi prijatelji iz okolice Benetk in obalnih društev. Gostitelji so pripravili bogat kulturni program, na katerem so nastopili mešani pevski zbori upokojencev iz Izole, Kopra in Ilirske Bistrice, ki jih veže dolgoletno prijateljstvo. Pridružila sta se tudi moderator Franc Gombač in pesnica Danica Pardo. Zbrane upokojence so pozdravili predstavnica pobratenega društva iz Trsta, predsednik bistriškega društva Miro Štemberger, bistriški župan Franc Lipolt, podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Marjan Krapež in predstavnik društva iz kraja Salzano - Robegano. Ob lepem vremenu in imenitni glasbi tria Snežnik je sledilo toplo tovariško srečanje ob petju in plesu. Naj za zaključek izrečemo zahvalo vodstvu domačega društva upokojencev za izredno organizacijo srečanja. Upokojenci si želimo čimveč takih srečanj. Dimitrij Grlj OBUJANJE STARIH NAVAD NA TOPOLCU Že dolgo let se krajani niso zbrali v ponedeljek po shodu SV Štefana. Na inicijativo članov pustnega odbora, ki je za pustni torek skupaj z njenimi člani opravil poberijo, je ostalo še nekaj pijače in finančnih sredstev, katerim so še nekaj malega priložili, dodali malo dobre volje in organizirali srečanje krajanov pri mogočnem jancu na Pili. G. Anton Barbiš in Majdič Darko sta uredila prostor za udeležence. Že v dopoldanskem času j e g. Anton Barbiš začel obračati odojka, s katerim so bili v popoldanskem času postreženi domačini. Udeleženci so obujali spomine na stare čase, ko je bila reka Reka še kristalno čista in je za pogostitev ponujala svoje dobrote, ribe in rake. G. Zidar Veljko in g. Oblak Anton sta zarisala igralna polja in pripravila vse potrebno za staro za mlade že pozabljeno igro »zbijanje koze«. Kar nekaj časa so igralci potrebovali, da so se naučili pravil. Ena skupina udeležencev seje pomirila v balinanju. Ko so se naveličali eni in drugi so zopet sedli k polni mizi. Za popestritev dogajanja je poskrbel harmonikaš g. Paliska Dalibor in bobnaš g. Jenko Robert. Skupina najbolj vztrajnih je nadaljevala s srečanjem v gostilni Povodni mož, v kateri je bil razrezan pršut g. antona Vičiča. G. Zidar Veljko pa je skupino počastil s dobro kapljico. Pustni odbor ŠOLSKA POT - VOZITE PREVIDNO Take in podobne table bodo spet opazne med udeleženci v prometu v septembru, ko naši otroci ponovno zakorakajo v šolo. Vsi smo udeleženci v prometu, posebej občutljivi pa so naši najmlajši, zato: Svet za preventivo in vzgojo občine Ilirska Bistrica namenja sledeče sporočila: 1. Voznikom! Brezkrbne počitnice so minile in šole ponovno odpirajo svoja vrata. Otroci na poti v šolo pridobivajo nove izkušnje o prometu. Zagotovimo jim, da bo ta pot vama in bodimo pozorni tudi zaradi njihove neizkušenosti, & n igrivosti in razposajenosti. . OTROCI SO NA CESTI NEPREDVIDLJIVI: ' -Na dogajanje okoli sebe gledajo Q z manjše višine kot odrasli, zato vuidijo manj. Imajo ožje vidno polje, slabše zaznajo gibanje in težje odločijo, od kod prihaja zvok. -Njihova sposobnost predvidevanja je zaradi neizkušenosti manj razvita-niso sposobni realno presoditi oddaljenosti in hitrosti vozila ter razdalj med vozili. -Odločitve uresničujejo tisti hip, ko se jih domislijo, brez pomisleka. -Mislijo, da se avto lahko ustavi na msetu in daj ih voznik vidi, če oni vidijo vozilo. -Njihovo pozornost usmerja radovednost in dogajanje okoli njih, manj pa razum. 2.Staršem! Vsak otrok j e enkraten, neponovljiv, vreden vseh vaših naporov in prizadevanj .Pomagajte svojemu otroku s svojim dobrim zgledom in pravilnim ravnajem, spoznati vame poti v šolo. Opozorite ga na nevarnosti, pripravljajte ga na samostojno sodelovanje v prometu. Vedite, da prometno vzgajate otroka vsak trenutek, ko ste z njim v prometu. Vam in vašim otrokom želimo SREČNO v prometnem vsakdanu. Vsem šolarjem želimo uspešen in varen začetek šolskega leta. SP V Ilirska Bistrica o, pot, ‘eivofB VOUtSWAO*N ZUPAN KMETIJSTVU VZEL SVETNIKI VRNILI 10. julija je Občinski svet občine Ilirska Bistrica pričel s 32. sejo. V okviru obsežnega dnevnega reda je bila glavna točka rebalans proračuna občine Ilirska Bistrica, ki ga je župan predložil Občinskemu svetu v obravnavo. Delitev in prerazporejanje denarja za različne naloge in potrebe pa je vedno aktualna tema tudi ko gre za kmetijstvo. Približno dve tretjini prebivalstva naše občine živi na vaseh. Velika večina teh ljudi se ukvarja s kmetijstvom na tak ali dmgačen način. Izredno malo j e čistih kmetov, torej kmetov, ki se izključno preživljajo iz kmetijstva. Večji del predstavljajo kmetije kot dopolnilna dejavnost. V obzir moramo vzeti dejstvo, da ima povprečno kmetije v naši občini le 3 hektarje obdelovalne zemlje ter da se iz tako majhnih površin ne da preživljati. Izjema so le intenzivna pridelava določenih vrtnin, ki lahko zagotovijo primeren dohodek. V občinskem proračunu za leto 2002 je bilo za kmetijsko dejavnost zagotovljeno 22 mio SIT. Ker po veljavni zakonodaji za participacijo nabave plemenskih živali ni obvezna in pristojna občina, j e znesek 5.400.00, ki je bil planiran po sprejetem proračunu za nabavo plemenskih živali, župan v osnutku rebalansa proračuna za leto 2002 črtal in ga vzel kmetijstvu ter ga prerazporedil v druge namene. Večina svetnikov pa se s tem županovim predlogom ni strinjala. Vztrajali smo, da denar, namenjen za kmetijstvo ostane za potrebe kmetijstva v naši občini. Kmetijsko svetovalno službo smo zadolžili, da pripravi skupno z Društvom brkinskih sadjarjev, Društvom hladnokrvnih konj, Društvom živinorejcev, Društvom čebelarjev, Društvom rejcev drobnice, Društvom vrtnarjev in Društvom kmečkih žena (društva, ki obstajajo in delujejo v naši občini) predlog razdelitve teh sredstev. Na Občinski svet j e tako na podlagi uskladitev med društvi in na podlagi ocene Kmetijsko svetovalne službe dospel naslednji predlog razdelitve sredstev. •1.800.000,00 SIT v trajne sklade •2.000.000,00 SIT za poljske poti •500.000,00 SIT razstava živali v okviru Prireditve »Kmetijska tržnica« (analize krvi živali, prevozi,...) •550.000,00 SIT zdravniški pregledi za proizvajalce mleka (61* 8700,00) •150.000,00 SIT analize medu •170.000,00 SIT testiranje škropilnic in pršilnikov •100.000,00 SIT Društvo kmečkih žena - brezplačna degustacija domačih jedi in peciv •130.000,00SIT postavka pašniki Občinski svet je z večino glasov takšen predlog podprl in tako so sredstva v višini 5.400.000 SIT ostala za programe kmetijstva. Z ozirom na to, da so poleg kmetijske zadruge Bistrica, kije nosilec le določenih nalog kmetijstva v naši občini, edino še društva tista, ki izvajajo kmetijsko dejavnost, bo prav gotovo tako razdeljen denar prav uporabljen za razvoj kmetijske dejavnosti v naši občini. Vladimir Čeligoj VRBOVŠKE SJME V NOVEM VINODOLSKEM Svanim-Zl PRIMORSKI i'tOvr t.wi‘ Sijxmj 2002. 3 NOVUAN5KI UETNI KARNEVAL - TURISTIČNA ATRAKCIJA IU TURISTIČNI PROIZVOD Hsuče maškara na novljanskim ulic Oko dvije i pol tisuče maškara u dječjem i velikom karnevalu ITS svojim su maštovitim maskama pokazali turistima stare narodne običaje, koji se njeguju u Novom Vinodoiskom, Primorju i ostalim dijelovima Hrvatske, ali i aktualna ' zbivanja, koja pu maškare »prokomentirale« na svoj osebujan način prepoznan zuhtjcve i jela. Uz klasično turisličku de budili lijcp jblike za takvom vr- ponudu rivijcre, hotelijcra, zbug kojeg dc gastronomija, eko turizam. laziti u Novi kulturne sadržajc, zabavu i Gradonači en je i karneval nodolskog, an doživljaj, koji ocijcnio je ze na Ijctovanjc u , , i, upravo-kako bi vidjcli spon, ponudcn je i k ili čak i sami sudjclovali u kao svojevrsten doživi Uz karneval u N n Vinodoiskom nlje nedostajalo ni nruflin vioova zar-ave, p* su mnogi uihrall I u lunapark Mira KRAJNOVIČ Datum odriai ZEUAK Snlmill Damir ŠKOMRU i Mira KRAJNOVIČ ZEUAK %ctvcrodnevni Medunn-#rodni Ijetni karneval, Jto ivanja ljctnog . polovicom srpnja, odrcden je kako bi sc premostilo razdobij c "do počctka »ipicc« turističke sezone i, kako je bilo evidentno, organizator! - Grad Novi Vtno-dolsju. Thristička zajcdnica i ivrtka »Fesi« d.o.o. iz Kar-jc polovinom srpnja »tre- lovca - u torne su potpuno sao« Novi Vinodolski privu- uspjeli. Tih dana u Novi i kao ic, k .10 tiiristički proiTv.-d, ati i kap tu-rislička atrakcija, više tisuda sutlionika. Oko dvije i pol lisudc maškara u dječjem i velikom karnevalu, svojim su originalnim i uglavnom maštovitim maskama pokazali turistima stare narodne običaje, koji se"u Novom Vinodoiskom, Primorju i u ostalim dijelovima Hrvatske njeguju i čuvaju od zaborava, ali i aktualna zbivanja, koja su maškare »prokomentirale« na svoj osebu-jan način. Nijc nedos- što mi se u tatoru na igralištu malih sportova po- okolna mjesla stilo se nekoli- —-----------1--------- brinulc najpoznatije hrvat- ko tisuda gostiju, a tijekom novljanskl je listni ske estradne zvijezde, a karnevala pojač&n ic bio pro- " miiogi m KIu; čela pa- neval nema samo promi.lžbc-dali oko poln noči nu svrhu več da se radi o pu-le su sc maškare i njcnjii turističkih srnjetiajnih turisti sklonili u vc- kapaciteta kao i velikom priliki šator u kojem tisku na ugostireljsku |X>nudu su svirali »Baroni« naših ugostitclj$k:h objektna, ili u neki od mno- U takvom raspoložcnju, kaže obrojnih novljan- fiulkovič, naši turisti dobro tih kafica ili res- se zabavljaj u i ujedno troše daleko više nego Sto jc to uo-bičajcno. U jednoj tukvoj manifestaciji ne radi sc samo o kotizumiranju hrane i pida ved i pojačanom udu trgov,", na tc svih onih službi kojc su vezane uz karneval. Vladimir Butkovič navodi da je bilo više od 1$ usada posjctitclja iui karnevalu, koji jc za razliko od prctiioti-nih, trajao dc.tiri dana. a nc dva ktio jnije, dime jc podi-gnuta kvaliteta karnevala i popratnih zbivanja tc jc sve privedeno kraju nu zadovoljstvo r»Tsi<-ti. 15 tisuda posjetltetja, novljanskl je karneval, z: i» je trajao dva dana, ove godme trajao puna t Karneval kao turist ički S tora na. PrcdsjctJnik Hrvatske udruge kar- Tisti, ki hoče biti ta mesec (avgust) moderen, torej “IN”, mora znati razpravljati o vremenu.... Nekdaj se julija in avgusta ni dogajalo nič (čas kislih kumaric), zdaj pa imamo “čudno” vreme z mnogo dežja, poplavami,... pa naslednji dan neskončne vročine, ki nam ne dajo dihati. Saj pravim, našim vnukom (če jih bomo seveda imeli) bomo lahko pripovedovali.... “nekoč smo imeli štiri letne čase: pomlad, poletje, jesen in zimo”... Zatorej ni nič čudnega, če se v tej veliki zmedi glede vremena, tudi sredi poletne vročine dogajajo veliki pustni karnevali. (Temu se doslej niso čudili niti v Rio de Janeiru in ljudje /predvsem moškega spola/ so karnevale ... se ve zaradi česa.... trumoma hodili gledat.) Če želite mlada, pomanjkljivo POVRAČILO ŠKODE ZA MED VOJNO POŽGANE VASI V času druge svetovne vojne so v naši občini •*? J*) gorele številne vasi. Tako so bili občani ob izgubi svojih naj dražjih tudi ob premoženje, ki ga je pogoltnil ogenj. Mnogi so bili Pregnani s svojih domov. S tem v zvezi se je pojavila upravičena zahteva po odškodnini za izgubo premičnega in nepremičnega premoženja izgnanih in Pregnanih iz svojih domov. Ob nastajanju in sprejemanju tako nnenovanih “vojnih zakonov” je bilo Pričakovati, da bo čim bolj jasno opredeljeno, kdo je žrtev vojnega nasilja in zajeto tudi povračilo za Povzročeno materialno škodo s strani okupatorjev in njihovih pomagačev. Zakoni so opredelili kot žrtve vojnega m povojnega nasilja vse prizadete: taboriščnike, zapornike, izgnance, internirance, delovne deportirance, begunce, ukradene otroke, prisilne mobilizirance, civilne invalide vojne, Pregnance in otroke po padlih starših. Pričakovati je bilo, da bo vlada Prisluhnila predlogu Združene liste, da med vojne zakone uvrsti tudi Zakon o Poplačilu odškodnine za gmotno škodo, b* jo je posameznikom povzročil okupator. K zahtevku za povračilo gmotne škode pa so se skušali priključiti tudi tisti, ki so utrpeli škodo s strani partizanske vojske in zavezniških sil. Zaradi tega in morebitnih velikih finančnih zahtevkov do države si iz tega naslova v bližnji prihodnosti žal ni obetati poprave povzročenih krivic storjenih v preteklosti. Po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja je zahtevke za odškodnine vložilo že preko 70.000 upravičencev. Če bi uredili status in pravice žrtve vojnega nasilja še za vojne ujetnike starojugoslovanske vojske, vojne ujetnike in civilne invalide vojne, bi bilo teh zahtevkov verjetno še več. Vlada je menila, da po njihovi oceni ni nobenih možnosti, da bi za predlagano širitev pravic v državnem proračunu v prihodnjih dveh letih lahko zagotovili dodatna sredstva. Vprašanje povračila materialne škode je nedvomno povezano z Zakonom o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Ta za žrtve vojnega nasilja že izplačilo odškodnine za telesno in duševno trpljenje. Zato menim, da so zahteve upravičencev za povračilo materialne škode utemeljene in legitimne. Seveda seje pri tem potrebno zavedati, da je Republika Slovenija brez dodatnih lastnih in tujih finančnih 6pr >,. Athm. SKLEP o cenitvi vojne škode Okrajno KomiAjja ta vojno "Modo v.. ----- Jv na pttlavo-DolSSti Marija . #.... ....SfitiH...... i. Uoraaa.lo "«tlrld*»ett.rmeocBedei=atoo»eaneJst Obrazložitev: ■/< —-/ V-; fesi h Prebivalci požganih vasi vsekakor pričakujejo, da bodo poleg priznane škode za odškodnine za telesno in duševno trpljenje, doživeli tudi izplačilo škode izgubljene na omovini. ureja virov ni sposobna zagotoviti izplačila materialne odškodnine v njihovi realni protivrednosti. Prav gotovo je omenjena problematika tesno povezana z vprašanji pravnega nasledstva Republike Slovenije glede sklenjenih meddržavnih sporazumov, meddržavnih pogodb ter drugih sukcesijskih sporazumov med nekdanjo skupno državo ter državami naslednicami nekdanjih okupatorskih držav. Še vedno ostajajo odprta vsa vprašanja glede pravne narave sklenjenih meddržavnih sporazumov v preteklosti ter s tem povezanim občutljivim področjem bilateralnih odnosov Republike Slovenije s temi državami v luči približevanja naše države Evropski skupnosti. Vsem je znano, da si od Italije, Avstrije in Nemčije obetamo vsestransko podporo, zato bi lahko morebitne zahteve po vojni odškodnini vsa naša pričakovanj a po obljubljeni podpori izničile. Ne glede na vse povedano bi naša država morala narediti vse korake, da izterja in potem tudi izplača vsem prizadetim odškodnine za prizadeto materialno škodo, ki jo je povzročil okupator in njegovi pomagači v drugi svetovni vojni. Prebivalci Občine Ilirska Bistrica se vsako leto ob občinskem prazniku na dan tragičnih dogodkov in požigov vasi spomnimo na povzročeno gorje. Zato upravičeno pričakujemo od slovenske države in parlamenta, da zahtevam po popravi storjenih krivic med drugo svetovno vojno prisluhne in jim tudi ugodi. Zlatko Jenko oblečena telesca videti tudi izven peščene plaže, se morate odpraviti k našim južnim sosedom. Tam se “dogodijo” večdnevni letni pustni karnevali.. Ideja je odlična in pritegne množico turistov - željnih sprostitve in zabave. Če ne drugače si lahko obiskovalci moškega spola ogledajo “riodejaneirske” dekliške skupine, ženske predstavnice Božičke v tangicah., za ostale ne zmanjka zanimivih skupin od “plavalcev v kopalnih kostimih izpred 40 let”, pa ribic, Galcev, Kremenčkovih, stonog, marjetic, in tudi tistih, ki komentirajo politične dogodke in politične kikse. VRBOVŠKE ŠJME so povabili na julijski karneval v Novem Vinodolskem in avgustovski karneval v Senju. Prvi nam bo ostal dlje časa v spominu, saj je bil dan izredno vroč. Še posebej za naše lovce v ovčjih kožuhih. Obiskovalec, ki je hotel fotografirati celo povorko, je moral s seboj prinesti vsaj dva filma, če ne tri, ker so že za našo skupino napravili kar precej posnetkov. Vsi smo se imeli lepo. V smeh smo spravili celo množico obiskovalcev, naše maske so spravljene na veliko fotografijah, dostikrat skupaj z najmlajšimi obiskovalci. Da smo bili zabavni, lepi, nenavadni, opaženi sklepam iz tega, ker so naslednji dan v televizijskem prispevku o karnevalu prikazovali našo skupino, in npr. v časopisu Primorski Novi listje od sedmih slik fotografija naše maske. Po povorki nekaj desetin skupin se vsa zadeva zaključi v starem delu mesta, kjer “na piacah” igrajo različni ansambli, ki naj bi zadovoljili tako mlajšo, kot srednjo in starejšo generacijo. Gostinska ponudba je taka, kot se za podobne masovne prireditve spodobi. Tisočglave množice bi plesale in prepevale najbrže vse do jutranjih ur, pa seje na obeh prireditvah okoli poldruge ure ulilo. Pa smo spet pri vremenu.... Irena KGZ Nova Gorica Kmetijska društva Oddelek za kmetijsko svetovanje - enota H. Bistrica Kmetijska zadruga B.Bistrica Oddelek za živinorejo Razvojni center B.Bistrica PROGRAM PRIREDITVE Vsebina Datum Kraj Otvoritev tržnice 11. septembra - od 9. do 14. ure 14.septembra - od 9. ure naprej 16. septembra - od 9. do 14. ure »Plač« mestna tržnica B.Bistrica in okrepčevalnica Grili Danilo I. občinsko ocenejevanje medu 11. septembra Regijsko ocenjevanje izdelkov iz ovčjega in kozjega mleka 12. septembra Pokušnja domačih jedi 14. septembra - od 10. do 12. ure Okrepčevalnica Grili Danilo Razstava in prodaja živine ter drugih pridelkov in izdelkov: sadjarstva, vrtnarstva, čebelarstva jedi in peciva, mlečnih izdelkov 14. septembra - od 9. do 20. ure » Predstavitev rezultatov ocenjevanj in podelitev priznanj 14. septembra - ob 15. uri » Nastop pevske skupine Društva krnečih žena 14. septembra - ob 18. uri Okrogla miza na temo: »Potrebe poslovnega povezovanja kmetov » 14. septembra - ob 18. uri » Srečanje harmonikarjev občine Ilirska Bistrica 14. septembra - od 10. ure naprej » Srečolov 14. spetembra - od 10. ure naprej » Zabava ob glasbi 14. spetembra - od 20. ure naprej » Ob tej priložnosti bo izšla publikacija z naslovom » Sadovi dežele pod Snežnikom », v kateri bo predstavljena dejavnost kmetijstva na našem območju . Poleg tega bo pripravljen tudi Katalog živine, ki bo razstavljena na Kmetijski tržnici. IKOS D.O.O. ILIRSKA BISTRICA IKOS (inženiring, klima, ogrevanje , servis) d.o.o. je družinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1992. Do danes je bil kapital podjetja dvakrat dokapitaliziran, število zaposlenih pa je od dveh delavcev naraslo na štiri. V povečanih sezonskih aktivnostih pa se organizira delo tudi s pomočjo študentov preko študentskega servisa. Dejavnost podjetja se je ves čas predvsem dopolnjevala. Strokovni kader, redno usposabljanje in pridobivanje dodatnih pristojnosti so ustvarjali pogoje za uspešno prilagajanje na trgu in hitro oz. pravočasno odločanje na vseh področjih dejavnosti. Danes ni več strank, ki bi se zadovoljile s površnostjo, pomanjkljivostjo, neresnim in neodgovornim delom. Toliko bolj so tudi zadovoljne s ponujenim sistemom dela ki zajema začetna pripravljalna in zaključna dela. Takšne storitve v IKOS-u tudi nudimo. Pričnemo z razgovorom, da spoznamo želje in potrebe kupca, svetujemo kupcu pri odločanju, mu posredujemo ponudbo, ki vsebuje dogovorjene rešitve, predlagamo opremo in roke izvedbe. Obojestransko soglašanje potrdimo s pogodbo na kar pristopimo k izdelavi projekta. V lastni hiši tako projektiramo strojne inštalacije, izvajamo montažo opreme, preizkušamo delovanja in ob tem izvedemo tudi vsa pripravljalna in zaključna dela. Izdamo vse potrebne zapisnike, izjave in certifikate, stranko pa tudi zastopamo v upravnem postopku, če si to želi. Naša glavna dejavnost je še vedno Inženiring na področju strojnih instalacij s poudarkom na ogrevanju. Specializirani smo za plinsko ogrevalno tehniko in prav na tem področju uporabljamo naj novejše materiale in izdelke, ki temeljijo na kakovosti, inovacijah in potrebah kupca. Sem spadajo predvsem JUNKERS plinske ogrevalne naprave s širokim izborom agregatov, kijih kot redka pooblaščena organizacija v državi vgrajujemo, dajemo v pogon tekoče vzdržujemo in redno servisiramo. Z omenjeno opremo se podjetje IKOS d.o.o. že deset let vključuje na trgih v Sloveniji, svoje znanje in izkušnje pa trži tudi na področju Kvarnerja in Severne Dalmacije na Hrvaškem. Naša prednost je tudi v tem, da izvajamo dela tako pri sanaciji kot v novogradnji po sistemu »ključ v roke« za celoten sprejeti projekt. Za stranko to pomeni, da se dogovarja z enim izvajalcem, tudi v primeru morebitnih reklamacij. Marjan Prosen KONČNO OMEJITEV HITROSTI V HRUŠICI V začetku avgusta so delavci Cestnega podjetja Koper na državni cesti Kozina - Starod, postavili novo prometno signalizacijo. Tako je pod vasjo Hrušica nova omejitev hitrosti na 70 kilometrov in polna črta na cestišču. Prebivalci teh krajev se že nekaj let trudijo in prosijo lokalne ter državne oblasti, da bi se uredilo križišče z odstavnimi pasovi za naselje Hrušica in za tovarno Piama. Prvi korak k ureditvi tega zelo nevarnega cestnega odseka j e storjen, je pa to še veliko premalo. Na potezi sta Direkcija za ceste RS in občina Ilirska Bistrica. OBČINA ILIRSKA BISTRICA URAD ŽUPANA Na podlagi 110. in 111.člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 51/02), 34.člena in 2.odstavka 58. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorskih novic, št. 18/95, 18/97, 30/98 in Uradni list RS, št. 31/99) RAZPISUJEM volitve v svete krajevnih skupnosti na območju Občine Ilirska Bistrica 1. Volitve za člane svetov krajevnih skupnosti na območju Občine Ilirska Bistrica bodo v nedeljo, dne 10. novembra 2002. 2. Volišča se bodo odprla ob 7.00.uri zjutraj, zaprla pa ob 19.00. uri istega dne. 3. Za dan razpisa volitev, s katerim pričnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 02.september 2002. 4. Za izvedbo volitev skrbi Občinska volilna komisija. Obveščamo vas, daje bil razpis volitev v svete krajevnih skupnosti na območju Občine Ilirska Bistrica objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 75/2002 z dne 22.08.2002. Številka: 00608-0001/2002-10 Datum: 02.08.2002 ŽUPAN OBČINE ILIRSKA BISTRICA: Franc LIPOLT, univ.dipl.inž.kem.tehnol.,l.r. \ ŠOLA ZA STARŠE! ] Bodoče starše in tiste starše, ki želijo obnoviti znanja o negi dojenčka I I vabimo v šolo za starše, ki bo potekala v mesecu septembru v Zdravstvenem I | domu Ilirska Bistrica. Podrobnejše informacije o poteku šole in program šole | | lahko dobite v patronžni službi ali pri referatu za zdravsveno vzgojo v | | Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica. L — — — — — — — — — — —_— — — — — — — — — J TEČAJ “HIGIENSKI MINIMUM” Vse, ki morate opraviti tečaj “Higienski minimum” - osnovni ali obnovitveni obveščam, da se za tečaj prijavite v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica - oddelek za higieno ZZV. 32. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ILIRSKA BISTRICA Zadnja seja občinskega sveta Občine pred poletnimi počitnicami je bila v začetku sedmega meseca, postregla pa nam je s kar nekaj nadaljevanji. Tako so svetniki obravnavali: -Poročilo o poteku projekta »Zaščita in podeljevanje blagovne znamke Brkini in Brkinska slivovka«; -Poročilo o poteku izdelave regijskega razvojnega programa za južno Primorsko in razvojni projekt podeželja; -odlok o rebalansu proračuna Občine za leto 2002; -soglasje za izgradnjo lekarne JZ Kraške lekarne Ilirska Bistrica; -dodelitev kreditov za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva, podjetništva, turizma in kmetijstva v Očini in subvencioniranje obrestne mere za posojila garancijske sheme pri RRC v Kopru; Obravnavali so tudi predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica ter osnutek odloka o ustanovitvi, sestavi in delovnem področju delovnih teles Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica. Direktor Komunalnega podjetja, g. Igor Maljevac je svetnikom predstavil projekt vzpostavitve enotnega sistema za ravnanje z odpadki v regiji. Svetniki so sprejeli sklep s katerim podpirajo strategijo vzpostavitve enotnega regijskega sistema ravnanja z odpadki na območju občin Ilirska Bistrica, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Piran, Sežana ter mestne občine Koper. V hitrem postopku so obravnavali še: -Pravilnik o sofinanciranju ustvarjanja programskih vsebin in razvoja tehnične infrastrukture na področju medijev v Občini; -Pravilnik o nadomestilu dela plače Pripravnikov v Občini; -Pravilnik o dodeljevanju kreditov na podlagi subvencioniranja obrestnih mer in -Pravilnik o finančnih intervencijah Za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini ter pogodbo o sofinanciranju oddajnika TV Galeja. Izdali so pozitivno mnenje k imenovanju Andreja Žužka za ravnatelja javnega zavoda OŠ Toneta Tomšiča Knežak in izdali pozitivno s°glasje k imenovanju Vojka Mihlja za direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Ilirska Bistrica za mandatno obdobje 1.9.2002-30.8.2006. Svetniki so sprejeli tudi pobudo občanov živečih ob cesti IL. Bistrica -Podgrad za imenovanje naselja Zalči, ter da se v skladu s tem izpelje ustrezne Postopke in pripravi odlok o ustanovitvi naselja ZALČI. Svetnik Ado Barbiš je v posebni točki izpostavil svoja vprašanja, s katerimi odgovori ni bil zadovoljen . Vprašanja so bila naslednja: 1 Proračun za leto 2002 je sprejet, na 28 seji OS, danes je dan predlog razdelitve sredstev. Sprašujem, kdaj bodo odobrena proračunska sredstva nakazana proračunskim uporabnikom. 2. Naprošam OU, da do prihodnje seje sveta pripravi poročilo s seznamom koristnikov in podatki o izkoriščenju proračunske postavke preplastitev mestnih in vaških ulic v zadnjih petih letih. 3. V kakšni fazi j e priprava osnutka odloka o zaščiti vodnih virov v občini II. Bistrica d.Kolikšna je vaša ocena o višini eventuelne odškodnine, ki bi jo morala občina v skladu z podpisanimi dogovori, izplačati prizadetim lastnikom stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov, v kolikor pride do škodninskih primerov zaradi poplavljanja. S tem v vezi sprašujem kakšne je potencialni vpliv nasipa bodoče KČN na poplavljanje reke Reke gorvodno. Zanimajo me tudi kakšne so aktivnosti v smislu regulacije reke Reke dolvodno in regulacije njenih pritokov. 5.Ponovno daje pobudo, da se pristopi k pripravi odloka o nekategoriziranih občinskih cestah. Predlagada o prioriteti odloča OS. Pove, da to zadevo sprovaja najmanj že eno leto in iz dosedanjih aktivnosti se mu pojavlja bojazen, da to ne bo nikoli pripravljeno. Zaradi tega predlaga, da se tudi o tej zadevi izreče OS. Dnevni red seje pa je bil razširjen tudi s posebno točki svetnika Stjepana Mišeta glede problematike blokiranega žiro računa KS Vrbovo. Predlog utemeljuje s tem, da bi z omenjeno problematiko moral biti seznanjen OS vsaj pred dvema letoma in bi se zavzel za potrebno rešitev. Obrazložitev točke: Krajevna skupnost Vrbovo je v Vasi Jablanica v letu 1997 začela z potrebnimi aktivnostmi pri ureditvi fekalne,metorne kanalizacije, vodovoda in asvaltiraja v vasi Jablanica. Občina je financirala projekte in delno proračunska sredstva, kar je razvidno iz finančnega prikaza. Količina investicije je dogovorno potekala med občino in krajevno skupnostjo. Dela so opravljena, končna situacija št 223/99 pa pomeni še plačilo 7.812.596.69 SIT na dan 15.9.1999. Predhodne situacije so pomenile prihranek za KS in občino v višini 16% na račun DDV Dne 28.7.2000 je KS Vrbovo iz sredstev KS delno plačala končno situacijo v višini 1.000.000,00 SIT.Preostalih sredstev za plačilo KS ni uspela pridobiti iz proračuna. Po tem datumu so imeli blokiran žiro račun. Občina je vezano na dopis KS Vrbovo z dne2.06.2000 nakazala direktno cestnemu podjetju Koper znesek v višini 2.864.000,00 SIT.in s tem zmanjšala dolg KS Vrbovo na 3.948.596.70 SIT. Iz priloženega zbirnika razdelitev sredstev za KS od leta 1998je razvidno, da je občina dolžna nakazilo v višini 9.017.495,00 SIT + pripadajoča sredstva za funkcioniranje. Zelo neodgovorno je od g. župana in občinske uprave, da ni pravočasno seznanila OS z nastalo problematiko in predlagala sprejemljivo rešitev. O tem neodgovornem početju priča pritožba KS Vrbovo z dne 27.09.99 in prošnja, ki je posredovana županu dne 02.06.2000. Iz finančnega prikaza je razvidno, da so krajani prispevali 9.050.000,00 SIT s samoprispevkom in samoprispevek v delu 8.127.000,00 SIT. Na podlagi vsega navedenega je občinski svet sprejel, da Občina zagotovi 5.016.222,00 SIT in jih plača direktno cestnemu podjetju iz Kopra. Vsa neizplačana revalorizirana sredstva do KS naj občina nakaže na žiro račun KS Vrbovo. OGLED SORTNEGA POSKUSA KROMPIRJA Kmetijska svetovalna služba Ilirska Bistrica je v sredo 21 avgusta organizirala ogled sortnega poskusa krompirja. Predstavitveni poskus je bil posajen pri Primc Vinku iz Velike Bukovice. Na ogled je bilo kar devet različnih sort krompirja. Na vprašanja kmetov, ki so se zbrali na predstavitvi, sta odgovarjala strokovnjaka: Jože Mohar, Merkator KŽK Kmetijstvo Kranj in Anka Poženel, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica - Oddelek za kmetijsko svetovanje. Kmete j e poleg značilnosti posameznih sort zanimala tudi zdravstvena zaščita krompirjevih nasadov. V letošnjem poletju je zaradi obilnega deževja pridelek krompirja zdesetkala krompirjeva plesen. Bolezen se izredno hitro širi v mokrem in toplem vremenu, ki najprej okuži liste, potem stebla in gomolje, ki kasneje zgnijejo. Ista gliva -Phytophthora infestans pa povzroča tudi plesen na paradižniku. KSS Ilirska Bistrica ROMANJE NA SOZE Člani Etno skupine K.D. Alojzij Mihelčič iz Harij so zaplesali tri stare plese in poželi velik aplavz. Ob Velikem Šmarnu se delo vnese, tedaj se odpravijo kmečki ljudje še dandanes zdoma, na božjo pot. Včasih so prebivalci naših krajev množično romali na Trsat. Na pot seje šlo že dan pred praznikom, zgodaj zjutraj z vlakom. Ko so priromali na Trsat, so se najprej povzpeli po »svetih štengah« in opravili pobožnosti v spomin Kristusovega trpljenja. Domov so se vračali šele drugi dan in ker ni bilo denarja za prenočišče, so noč prespali včasih v cerkvi, velikokrat pa tudi na prostem. Seveda si vsi niso mogli privoščiti tako dolgega potovanja in stroškov, zato gre najbrž prav tu iskati prve zametke romanj na Soze. Letošnjega romanja na dan Velikega Šmarna se je udeležilo rekordno število romarjev. Delno so k temu pripomogli tudi člani Etno ■n,« s msmmmspmm * **sss*0t skupine K.D. Alojizij Mihelčič iz Harij, ki so v sodelovanju z domačini Soz pripravili (po mašni daritvi) krajši kulturni program. Najprej so po taktih harmonikarja Marjana Bana zaplesali tri stare plese: raspo, puštrtanc in pometač, nato pa romarje pogostili s harijskim čajem iz sedmih zelišč in domačim kruhom. Na harmoniko so zaigrali še Jan Gombač iz Harij ter Dejan Iskra in Matej Dolgan s Soz. Člani društva so izdali tudi posebno zloženko »Gremo na božjo pot«. Ob tej priložnosti se člani društva zahvaljujejo za pomoč dekanu Gabrijelu Vidrihu in domačinom Soz, še posebej pa Malobukovčanovim gospodinjam, ki že vrsto let skrbijo, da se pevke in pevci, nikoli ne vrnejo domov lačni in žejni. Alenka Penko NAGRADNA IGRA ČASOPISA SNEŽNIK IN LOKALNE TELEVIZIJE TV GALEJA Časopis Snežnik in lokalna televizija TV Galeja nagrajujeta sedem izbranih srečnežev, ki bodo pravilno odgovorili na naslednje vprašanje: “Kateri bistriški klub je bil letos prvi v državnem klubskem tekmovanju?” Odgovore pošljite do 20.septembra na enega od naslednjih naslovov: Časopis Snežnik Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica e-mail: ga-commerce@siol.net ali Televiza Galeja 6250 Ilirska Bistrica e-mail: info@galej a. tv Darilno vrečko naših sponzorjev: Papirnica Linea art. Piama - Pur. Kraške lekarne. Veneks ter Grafični atelje, za pravilni odgovor - VAS TOPOLC ALI KO ZAREČJE preimeio (vse dobitnike obveščamo, da lahko nagrado dvimeio na uredništvu časopisa Snežnik. Bazoviška 40. Ilirska Bistrica): ŽNIDARŠIČ DARJA ŠEMBIE 67 B 6253 KNEŽAK ŽNIDARŠIČ DEJAN ŠEMBIE 67 B 6253 KNEŽAK ŽNIDARŠIČ DRAGO ŠEMBIE 67 B 6253 KNEŽAK ŽNIDARŠIČ NEVENKA ŠEMBIE 67 B 6253 KNEŽAK ŽLOGAR ANICA ŠEMBIE 71 C 6253 KNEŽAK ŽLOGAR ANTON ŠEMBIE 71 C 6253 KNEŽAK BUBNIČ KELLV KLENIK 30 6257 PIVKA BUBNIČ URŠKA KLENIK 30 6257 PIVKA BUBNIČ ŠPELA KLENIK 30 6257 PIVKA VRH MARTINA ŠEMBIJE 38 6253 KNEŽAK VRH VOJTEH ŠEMBIJE 38 6253 KNEŽAK VRH ALEKSANDRA ŠEMBIJE 38 6253 KNEŽAK VRH BARBARA ŠEMBIJE 38 6253 KNEŽAK ŠUŠTAR SARA ŠEMBIJE 66 6253 KNEŽAK MOJCA GRLJ SMRJE 10 6255 PREM BOŽIČ LEA SABONJE 23 6250 ILIRSKA BITRICA MIRAN VOLK OSTROŽNO BRDO 45 6255 PREM VESNA KALC TRPČANE 40 6250 ILIRSKA BISTRICA IZ POSLANSKIH KLOPI Regijski park Snežnik SE O KMETIJSTVU IN PARKU Glede na to, da v poletnih mesecih parlament ne zaseda, je avgust idealna priložnost, da vas seznanim, kaj sva bistriška poslanca v preteklem letu spraševala naše ministre in predsednika vlade. Beseda bo torej tekla o poslanskih vprašanjih in pobudah. Poslanska vprašanja in pobude so instrument zasliševanja vlade, namenjen zlasti opozicijskim poslancem. Ustna poslanska vprašanja so nam na voljo enkrat mesečno, na vsaki redni seji Državnega zbora. Pisno poslansko vprašanje pa lahko na vlado ali posamezne ministre naslovimo kadarkoli, odgovor pa nam morajo poslati v roku enega meseca. Poslanci vladajoče koalicije običajno sprašujejo manj kot opozicijski, kar je seveda razumljivo, saj bi bilo nelogično pred celotnim Državnim zborom zasliševati ali celo grajati svojega lastnega ministra. Zato pa smo poslanci opozicije toliko bolj ostri in kritični do predstavnikov izvršilne veje oblasti. Poslanec Vojko Čeligoj je v preteklem letu postavil 6 poslanskih vprašanj, vsa so bila postavljena ustno. Ministra za promet je spraševal po informacijah o poteku osi hitre ceste do mejnega prehoda Jelšane, zanimalo ga je tudi, kakšni so načrti države do vzdrževanja in revitalizacije železniške proge med Pivko in Reko, saj je na njej iz leta v leto manj vlakov. Odgovori so ponavadi bolj skopi, vendar pa so bili dokaj jasni. Hitra cesta bo šla preko Jelšan in Ilirske Bistrice v notranjost države, čeprav tega ne gre pričakovati prav kmalu. Železniška proga Pivka - Reka sicer res ni izkoriščena kot bi lahko bila. Zaradi manjšega števila potnikov in slabšega gospodarskega položaja na Hrvaškem, se je število tako potniških kot tudi tovornih vlakov zmanjšalo, zato pa proga ni nič manj vzdrževana in izpolnjuje vse varnostne standarde. Predstavniki ministrstva za obrambo so poslancu Čeligoju morali pojasnjevat kaj je z objekti nekdanje JLA. Zagotavljali so, da dogovori z občino potekajo in daje pričakovati skorajšnje rešitve večjega dela objektov nekdanje JLA v Ilirski Bistrici. Da stvari vendarle niso tako gladko stekle, smo se prepričali v nadaljnjih mesecih. Kaj bo z objekti nekdanje JLA, še danes nihče ne ve. Ministra za okolje in prostor je spraševal, kakšne aktivnosti so predvidene v zvezi z ustanavljanjem Regijskega parka Snežnik. Minister je dejal, da bodo potem, ko bodo zadevo obravnavali občinski sveti, na vrsti predstavitve direktno na terenu. Izgleda, da seje tudi tu zadeva nekoliko upočasnila, saj kolikor je meni znano, kakšne predstavitve parka po vaseh še ni bilo. Poslanec Vojko Čeligoj je predstavnike ministrstva za zunanje zadeve spraševal kaj je z arhivskimi gradivi s področja Primorske, ki se nahajajo izven meja naše države (na Reki, Puli, Trstu...). Na to vprašanje pravega odgovora ni bilo, obljubljena je bila pisna informacija. Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport pa j e gospod Čeligoj spraševal kaj je z nekdanjimi Sokolskimi domovi, ki so postali last Športne unije in jih le ta lahko celo prodaja, čeprav ni v te objekte pravzaprav nikoli vložila niti tolarja. Pojasnjeno je bilo, da gredo taki objekti praviloma športnim društvom, ki so člani Športne unije in da jih lahko le ta naprej predajo v uporabo občinam. Sam sem se kot opozicijski poslanec Stranke mladih Slovenije poslanskega vprašanja posluževal kar šestnajstkrat, od tega sem dvanajstkrat spraševal ustno, štirikrat pa sem zahteval pisne odgovore. Kar dvakrat mi je uspelo izzvati predsednika vlade, dr. Janeza Drnovška. Pri tem seveda nisem skoparil s kritikami na račun dela vlade. Gospoda Drnovška sem spraševal o problemih povezanih s študentskimi vprašanji, ki so izzvali lanskoletne študentske demonstracije pred parlamentom. Gospod Drnovšek mi je zatrdil, da vlada študentski problematiki posveča posebno pozornost in da ne namerava nižati študentskega standarda. Drugič sem gospoda Drnovška izzval ob tako imenovani naftni vojni z Republiko Hrvaško. Očital sem mu, da vlada ni storila dovolj in da naše gospodarstvo zaradi naftnih koridoijev skozi Hrvaško po nepotrebnem trpi škodo. To so še posebej občutili prevozniki naftnih derivatov, kot na primer ilirsko-bistriški Transport. Drnovšek seje branil češ, da je vlada storila vse, kar je v njeni moči, z morebitnimi povračilnimi ukrepi pa da bi se sami izpostavljali mednarodnim sankcijam. Po nekaj mesecih se sprašujem, kakšne so te sankcije, ki jih je Hrvaška dobila zaradi očitnega kršenja mednarodnih pogodb?! Ministra za zunanje zadeve sem spraševal kaj je z izvajanjem maloobmejnega sporazuma s Hrvaško in kdaj bomo že lahko prestopali mejo na maloobmejnih prehodih. Po odgovoru sodeč, bomo na maloobmejne prehode morali počakat še kako leto. Ministra za notranje zadeve sem spraševal do kdaj bomo še imeli begunske centre in kdaj bo država beguncem s področja nekdanje Jugoslavije omogočila normalno vključitev v našo družbo. Minister mi je pred pol leta zagotovil, da se zakonske rešitve pripravljajo, rezultat pa seje videl na zadnji pred počitniški seji, ko smo zakon, po katerem lahko ti ljudje dobijo stalno bivališče ali pa si poiščejo redno zaposlitev, tudi sprejeli. Ministra za okolje in prostor sem opozoril na slabe odzive s terena kar se tiče ustanavljanja Regijskega parka Snežnik in mu dal pobudo, da meje predvidenega parka spremeni. Moram reči, da je predlog nove uredbe o ustanovitvi tega parka, moje pripombe v precejšnji meri upošteval. Precej odmeven je bil tudi moj protest pri finančnem ministru zaradi reorganizacije davčne uprave, a reorganizacija teče dalje, za Ilirsko Bistrico je prišla na vrsto Sežana, kdo bo naslednji??? Ministrstvo za promet sem opozoril na stare smerokaze, ki ne vsebujejo slovenskih imen krajev. Minister mi je zatrdil, da so vsi novi smerokazi v slovenščini, stare pa da postopoma zamenjujejo. Ministrstvo za gospodarstvo sem spraševal o turistični promociji naše države v tujini, o vzpostavitvi mreže mladinskih hotelov v Sloveniji in o prepoceni prodaji državnih deležev v slovenskih podjetjih, tudi v Lesonitu. Minister za obrambo mi je odgovarjal o načrtih za profesionalizacijo slovenske vojske, pisno pa mi je odgovoril tudi na moje vprašanje glede civilnega služenja vojaškega roka v osnovnih šolah. Bistriška osnovna šola se je kar dolgo časa borila, da bi pridobila enega civilnega vojaka. Ker ni in ni šlo, sem se pozanimal s pisnim poslanskim vprašanjem pri ministru in glej ga zlomka, pred nekaj meseci je bil OŠ Anton Žnidaršič končno odobren prvi civilni vojak. Logično je, da kot poslanec stranke mladih precejšnjo pozornost namenjam izobraževanju. Zato je to pogosta tematika mojih vprašanj. Ministrica za znanost, šolstvo in šport mi je večkrat odgovarjala na teme kot so študentske izmenjave, subvencije za bivanje študentov, nazadnje pa mi bo morala odgovoriti še kaj je s srednjo šolo v Ilirski Bistrici, saj sem ji tik pred počitnicami naslovil pisno poslansko vprašanje. Njen odgovor pričakujem septembra. Septembra pričakujem tudi odgovor ministra za promet, katerega sprašujem, kakšne načrte ima ministrstvo z ureditvijo odcepov za Hmšico in Plamo na magistralni cesti Kozina - Starod. Igor Štemberger O tem, ali bo kmetijstvo v predvidenem Regijskem parku Snežnik, res bistveno omejeno, smo v časopisu Snežnik pisali že pred nekaj meseci. Med tem se je v pogovorih in pismih nabralo nekaj novih vprašanj in mnenj. Prepričani smo, da bodo odgovori zanimivi za širši krog bralcev. Z gospodom iz Ilirske Bistrice smo se pogovarjali o njegovih načrtih s sadjarstvom, gospod iz Koritnic pa je -med drugim - opozarjal, da je nesprejemljivo omejiti velikost hlevov. Ali bo možno razširiti sadovnjak? Osnutek uredbe o Regijskem parku Snežnik ne predvideva nobenih omejitev za širitev sadovnjakov. Ali bo možno sadovnjak tudi ograditi? Tudi glede ograjevanja sadovnjakov osnutek uredbe ne prinaša nič novega, nobene dodatne omejitve. Spoštovati pa je potrebno obstoječe predpise o urejanju naselij in občinske odloke - ne glede na park. Ali se bo na Suhem vrhu lahko še naprej paslo? Da, povsod, kjer se sedaj pase, bo paša možna tudi v prihodnje. Še več, paša na Suhem vrhu in na Gurah je z vidika varstva narave nadvse zaželena. Le s košnjo ali pašo je mogoče ohraniti značilno rastje, cvetje in živalstvo suhih kraških travnikov. Tako bo paša dovoljena povsod, kjer se živina pase, brez prepovedi in omejitev. Naj še omenim, da smo si lahko lepoto cvetane na Gurah letos ogledali na razstavi ilirskobistrškega okoljevarstvenega društva Vez (fotografije Rihard Baša, besedila Boštjan Surina). Ali bodo glede gojenja zelenjave pod cesto Ilirska Bistrica - Zabiče kakšne omejitve? Predlagana meja parka poteka na pobočjih nad vasmi, zato za zemljišča pod to cesto ne bodo veljale nobene parkovne omejitve. Pa tudi sicer: tisti, ki gojijo zelenjavo, j o bodo lahko gojili še naprej, tudi v parku. Osnutek uredbe ne predvideva dodatnih omejitev. Ali je cesta od Ilirske Bistrice na Šembije v parku? Ne, cesta ni v območju predvidenega parka, prav tako ne vas Šembije. Kako bo s prometom nepremičnin? Veljavni zakon o ohranjanju narave zahteva, da se pri prodaji nepremičnin v regijskem parku, ki ga ustanovi država, le-te najprej v odkup ponudi državi. To velja za stavbna, kmetijska, gozdna in vsa ostala zemljišča. Lastnik najprej nepremičnino ponudi državi in ta mora v roku dveh mesecev odgovoriti, ali ponudbo sprejema ali ne. Če državo nakup ne zanima, lahko lastnik zemljišče nato proda, vendar ne za nižjo ceno, kot jo je ponudil državi. V drugih primerih prometa z nepremičninami, na primer pri darilni pogodbi, pogodbi za primer smrti ipd. morapridobitelj nepremičnine pridobiti soglasje upravne enote. V primeru dedovanja teh omejitev ni. Ali bo Vlada uredbo še naknadno spreminjala, ko bo že sprejeta? Vlada lahko vsak predpis, ki ga sprejme, tudi spremeni. Vendar pa doslej še noben od zakonov, ki urejajo režime v narodnem in regijskih parkih v Sloveniji ni bil spremenjen tako, da bi režimi postali strožji. Ali bodo res dovoljeni le hlevi do 10 glav živine? Osnutek uredbe o Regijskem parku Snežnik ne vsebuje nobene zahteve glede velikosti hlevov. Nikjer ni torej zahtevano, da bi morali imeti hlevi le 10 glav živine. Za vso Slovenijo velja Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/1996,12/2000). Ta pa resnično za območje vsakega regijskega parka zahteva, da se za objekte za vzrejo domačih živali (40 mest in več za govejo živino, 60 mest in več za konje, 130 mest in več za teleta, 400 mest in več za drobnico itd.) obvezno izdela presoja vplivov na okolje. Za hleve do 40 glav goveje živine torej tudi z ustanovitvijo parka ne bo nobene dodatne zahteve. Za večje hleve pa bo investitor moral naročiti presojo vplivov na okolje. Breda Ogorelec Agencija RS za okolje Varu.o k ogledu spi.f.tnf. strani Na naslovu www.sneznik.org, kije naslov spletne strani nastajajočega regijskega parka Snežnik, so v rubriki »Na obisk vas vabijo« tudi številne turistične kmetije, ponudba za ljubitelje konj, ekološke kmetije, kmetije s posebno ponudbo (na primer izdelki iz kozjega mleka), planinske koče in turistični vodniki z bistriškega. IRBIS d.o.o. Koseze 32c 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280 05/71-00-281 fax: 05/71-00-285 www.irbis.si info@irbis.si OSEBNO DOPOLNILNO DELO IN NEKATERA NAPAČNA TOLMAČENJA S Pravilnikom o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo ter o postopku priglasitve teh del (Ur. list RS, št. 30/02 z dne 5. 4. 2002), je omogočeno legalno opravljanje določenih pridobitnih dejavnosti brez ustrezne gospodarske pravne statusne oblike. Posameznik lahko opravlja osebno dopolnilno delo, če izpolnjuje tri pogoje: da je takšno delo določeno v pravilniku; da je vpisan v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo in da letni prihodki iz naslova osebnega dopolnilnega delane presegajo minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta (minimalna plača za leto 2001 znaša 1,051.856 sit). Osebno dopolnilno delo se opravlja proti plačilu, je zakonsko dopustna oblika dela in se ne šteje za delo na črno. Vendar pa se lahko na podlagi Pravilnika o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo štejejo le določena dela: občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno ter vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin ter delo na kmetiji; občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu; izdelovanje različnih izdelkov, kijihje možno izdelovati na domu, pretežno ročno ah po pretežno tradicionalnih Postopkih (spominki, dekorativni predmeti, tradicionalna orodja, posoda, glasbila, sveče, razni drugi galanterijski predmeti za osebno uporabo, ipd.) ter prodaja teh izdelkov, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč; mletje žita ter žganje apna in oglja na tradicionalen način; občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter Prevozi na tradicionalen način. Možno je izdelovati tudi izdelke domače in umetne obrti in jih prodajati (kot osebno dopolnilno delo), če so izdelani iz gline in keramike; stekla; volne, bombaža, lana, konoplje in drugih naravnih vlaken; šibja, ličja, trsja, slame; lesa; živil; voska; naravnega usnja; kovin ali kamna. Ali gre za izdelke domače in umetne obrti se ugotavlja na podlagi predhodnega pozitivnega mnenja Obrtne zbornice Slovenije. Postopek priglasitve osebnega dopolnilnega dela je zelo enostaven. Posameznik, ki želi opravljati takšno delo, ga mora pred pričetkom priglasiti na upravni enoti, na območju katere ima stalno ah začasno bivališče. Seveda pa s tem še ni vse končano. Zmotno je razmišljanje nekaterih, da so dohodki, doseženi z opravljanjem osebnega dopolnilnega dela, ki ne presegajo minimalne plače v R Sloveniji iz preteklega leta, neobdavčeni. Prejemki, doseženi z osebnim dopolnilnim delom so obdavčeni z davkom od osebnih prejemkov kot prejemki, doseženi na podlagi prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi (tretja alinea 15. člena Zakona o dohodnini). Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, bo moral davčnemu uradu, kjer ima stalno oziroma začasno prebivališče trimesečno do desetega dne v mesecu dostaviti podatke o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela za pretekle tri mesece. Davčni urad bo spremljal dosežene prihodke posameznika in sproti ugotavljal, da ne bo presežen zakonsko določen limit. V primeru prekoračitve, bo o tem obvestil upravno enoto, katera bo nato posameznika izbrisala iz seznama zavezancev. Posameznik, ki bo želel še vedno opravljati svoje delo, se bo moral registrirati v skladu z določbami ZGD. (Naslednjič bomo napisali nekaj več o obdavčevanju.) Alenka Penko Energetika KAKO DO MANJŠE PORABE ENERGIJE ZA OGREVANJE Na vprašanje, kateri sanacijski ukrepi so smiselni in gospodarni, je podrobno možno odgovoriti le po natančni analizi posamezne zgradbe. Načeloma moramo upoštevati, da je najbolj ekonomičen ukrep tisti, katerega uspeh ni odvisen od drugih izboljšav. Toda posamezne ukrepe je vedno treba povezati s potrebnimi sanacijskimi deli. V spodnji tabeli je prikazan seznam, v kateri sanacijska dela deli na ukrepe, ki so gospodami le, če so povezani s potrebnimi sanacijskimi deli, naprimer: zunanja izolacija zgradbe pri potrebni obnovi fasade, in neodvisne ukrepe, ki so gospodarno smotrni tudi brez povezave z drugimi deli. Načeloma se postavlja vprašanje, po katerem vrstnem redu se naj izvedejo ukrepi za posodabljanje ogrevalne naprave in toplotne izolacije zgradbe, ristek. Tudi pri kasneje izvedeni toplotni izolaciji zgradbe, kljub temu, da je kotel predimenzioniran, ostane izkoristek kotla velik. V primeru, da najprej izvedemo toplotno izolacijo zgradbe, pade izkoriščenost obstoječega ogrevalnega kotla. S tem se praviloma že tako slab izkoristek kotla še poslabša. Del prihranka energije, ki smo ga dosegli z izboljšano toplotno izolacijo, izničimo s slabšim izkoristkom. Neodvisno od vrstnega reda ukrepov dosežemo s posodobitvijo ogrevalne naprave ugodno razmerje med stroški in prihranki. Kurilno olie ali plin Pri izbiri ogrevalne naprave je potrebno sprejeti tudi odločitev glede vrste goriva - kurilno olje ah zemeljski plin ah utekočinjen naftni plin. 100%, saj pridobimo z kondenzacijo dimnih plinov dodatno toploto. Smotrnost posodobile ogrevalne naprave Za posodobitev ogrevalnega kotla lahko vzamemo okvirne kriterije, ki pokažejo smotrnost posodobitve. - Obstoječ kotel je kotel z dvema kuriščema ah kombinacija trda goriva / olje, ki obratuje s stalno povišano temperaturo kotlovne vode. - Obstoječ kotel je občutno predimenzioniran. - Naprava nima zadovoljivih regulacijskih možnosti (vremensko vodeno obratovanje, nočno znižanje temperature,..). - Izgube z dimnimi plini so previsoke. - Letna poraba je nad 15 do 20 litrov na m2 bivalne površine. Energetsko učinkovit ukrep na obstoječih zgradbah Toplotna izolacija zunanjih sten Toplotna izolacija poševne strehe Toplotna izolacija stropov nadstropij Toplotna izolacija stropov kleti s spodnje strani Zamenjava oken - termoizolacijska stekla Zamenjava zasteklitve termo- izolacijska stekla Toplotna izolacija cevovodov Zamenjava ogrevalnega kotla z nizkotempe-ratumim Zamenjava ogrevalnega kotla z kondenzacijskim Potrebna izboljšava gospodar- no smotrna ne običajno da da da da da da da da gospodar- no smotrna, Če je nov energent Kitaro^ 2,5 W/m2K l,2W/m2K k*.™ s 1,0 W/m2K l,0W/m2K - - neizoliran ogrevalni vod v neogrevanem proštom, topla voda vedno preostala uporaba <, 4a in r)až 80 % preostala uporaba <, 4 a in qe> 80 % Pogojna zahteva Kot pogojni ukrep učinkovit v primem povezave da da da da da da da da da Povezave z ukrepom nov omet nova fasada nova kritina nova notranja izolacija izboljšava stropov z zgornje strani nove talne obloge potrebna zamenjava oken potrebna zamenjava zasteklitve ob vsaki priliki nov ogrevalni kotel nov ogrevalni kotel Povezava je gospodama, če... Xtaro ^ 0,8 W/m2K 0,8w”m'K k,„ro2 0,5 W/m2K k*Uro ^ 1,65 W/m2K vedno vedno neizoliran ogrevalni vod v neogrevanem proštom topla voda vedno vedno če je na razpolago zemeljski plin Optimalen nivo izvedbe k,ovo okoli 0,25 W/m2K knovo okoli 0,25 W/m!K knmo okoli 0,25 W/m2K kmo okoli 0,4 W/m2K Lov. okoli 1,5 W/m2K Kovo Okoli 1,5 W/m2K V »ovo okoli 0,25 W/m K smernice ES o izkoristkih NT kotlov smernice ES o izkoristkih kondenzacijskih kotlov Tabela: Ukrepi za varčevanje z energijo da dosežemo optimalno korist. Brez dvoma dosežemo največji prihranek energije, če istočasno s posodobitvijo ogrevalne naprave izvedemo tudi izolacijo zgradbe. Kadar iz finančnih vzrokov lahko izvedemo le en ukrep, damo prednost zamenjavi ogrevalnega kotla. Tu se bomo najprej omejili predvsem na kotle na fosilna goriva, katerih ponudba na našem trgu je največja. Po ocenah skoraj okoli 60% velik delež odpade na ogrevalne naprave na kurilno olje, narašča pa tudi uporaba plina. Boljša prihodnost se obeta tudi kotlom na lesno biomaso (sekanci, peleti, polena), za katere država namenja tudi pomoč v obliki subvencije. Sodobni nizko-temperaturni ali kondenzacijski kotli imajo v širokem območju delovanja konstantno velik izko- Nizkotemperaturni kotli so primernejši za uporabo ekstra lahkega kurilnega olja in utekočinjenega naftnega plina (propan - butan). Pri nizkotemperaturnih kotlih ima pomembno vlogo pravilen izbor posameznih elementov. V tem primeru je najbolje če se odločimo za nabavo tako imenovane ogrevalne centrale ah s tujko “ units “. Izkoristek obratovanja naprave se giblje do 92%. Kondenzacijski kotli pa so primernejši za uporabo zemeljskega plina in dosegajo izkoristke okrog - Ogrevalni kotel ima slabo toplotno izolacijo. Zaradi visokih sevalnih izgub se pretirano ogreva kotlovnica. Vse, ki bi radi dobili strokoven, neodvisen in brezplačen nasvet o racionalni rabi energije, vabimo v energetsko svetovalno pisarno v Provizoriju občine soba št. 7 vsak torek in četrtek od 20. do 21. ure v poletnem obdobju, oziroma od 17. do 18. ure ali po dogovoru. Energetski svetovalec Miran Penko (S) FITNES DRUŠTVO REKUNA vabi vse, ki vas zanima vadba v fitnesu, da se včlanite in preizkusite vadbo Dobimo se v Prestranku od : pon. - čet. med 17.00 - 22.00, petek med 17.00 -21.00, sobota med 16.00 -19.00, ostali termini po dogovoru. STROKOVNO VODENA VADBA, KLASIČNI TRENEŽERJI, KARDIO NAPRAVE, PROSTE UTEŽI Ulica 25. maja 31, Prestranek; Inf. na tel. 041/975-338 ali 05/754-23-21 BARBARA BREZIGAR NEODVISNA KANDIDATKA ZA PREDSEDNICO DRŽAVE V letošnjem letu, v katerem bomo volili novega predsednika slovenske države, bomo odločali, kdo bo v naslednjih petih letih predstavljal našo državo v svetu. To bo čas, ko se bo odločalo o našem povezovanju z Evropo, o mestu, ki ga bo Slovenija imela v skupnosti evropskih narodov. To bo tudi čas dokončanja prehoda iz enega gospodarskega reda v tega, za katerega smo se že dogovorili. To bo tudi čas, ko bodo poglavja naše preteklosti dokončno postala zgodovina. V preteklosti smo že veliko prispevali v mozaik evropske kulture. To bomo nadaljevali, ne samo kot člani evropske družine iz obrobja, na katerega so nas vedno potiskali, ampak kot polnopravni člani. Danes je še premalo znano, koliko odličnih ljudi našega rodu je soustvarjalo kulturo Evrope. Za drugačen gospodarski red smo se že dogovorili. V tem času pa bomo morali doreči tudi odgovornost lastnikov kapitala in dobrin za socialni mir in našo blaginjo. In končno, pokopati bomo morali mrtve, postaviti tragični čas, kije minil v zgodovino, da ne bomo v sebi razklani omagali na pol poti v prenovo in novo življenje. Čas je za življenje! Glavna naloga države pa je tudi, da zagotavlja varnost. Varni pa smo v urejeni skupnosti. Da bi to urejenost dosegli, smo poklicani vsi, ki iz svoje lastne pobude sodelujemo med seboj. Ta pobuda je potrebna, ker se tako najdejo in izdelajo mehanizmi, da se socialne, gospodarske in pravne negotovosti zmanjšajo do tiste mere, ko večina državljanov lahko reče, da se v tej državi počuti varno in ustvarjalno. V desetletju, ki je za nami, je bilo že veliko storjenega na tem področju. Dobre stvari smo podedovali tudi iz obdobja pred osamosvojitvijo. Če pa ne bomo upoštevali, da je življenje vsake skupnosti in tudi države potrebno stalno negovati in nadgrajevati, bomo hitro postali plen tistih, ki jim ni mar naša prihodnost. Če ne bomo dorekli lastne poti, nam bodo cilje določili drugi. Svobodo imamo, da se odločimo za življenje ali samozadovoljno stagnacijo. Življenje je možno le, če bomo izoblikovali lasten pogled na to, kaj naj bi nam predstavljala in omogočala lastna država in iz te vizije bi lahko zrastle tudi izvirne rešitve za način bivanja v tem svetu. Ti, novi pogledi, pa so danes še kako potrebni. S temi mislimi vas vabim. Naloga predsednika države ni v tem, da bi vodil gospodarstvo, da bi pisal zakone ali pa se vtikal v konkretne odločitve vlade ali sodne veje oblasti. Naloga predsednika je, da v državi doseže tisto stopnjo enotnosti, ki bo dajala možnost pobude vsem. Naloga predsednika je tudi, da bo opozarjal na nerazumne in krivične zakone, da bo tako vrhovna oblast v državi pripadala zakonu in ne samovolji ter da bo pravo po meri ljudi in ne ljudje po meri prava. Barbara Brezigar se je rodila 1. decembra 1953 v Ljubljani. Zgodnja otroška leta je preživela na Mirju, na katerega jo še danes vežejo lepi spomini. S starši in bratom seje kasneje preselila za Bežigrad. Leta 1977 je končala študij na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in začela opravljati dveletni pripravniški staž na ljubljanskem sodišču. Leta 1979 je opravila pravniški državni izpit, kije pogoj za opravljanje funkcije državnega tožilca ali sodnika. Leta 1980 je bila imenovana za okrožno državno tožilko na ljubljanskem tožilstvu in nato leta 1993 prevzela vodenje splošnega in gospodarskega oddelka na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. S svojimi kolegi na tožilstvu je začela uvajati nujno potrebne spremembe za demokratizacijo državnotožilske organizacije. Leta 1994 je postala namestnica vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Od leta 1991 do 1995 je vodila enega prvih velikih kazenskih postopkov zoper storilca poslovne goljufije, kar je bila, po uvedbi sprememb v pravosodnem sistemu, novost v slovenski praksi. Uspela je dokazati, da je poslovna goljufija kaznivo dejanje, kar je odprlo pot drugim tovrstnim kazenskim postopkom. V letu 1995 je vodila Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Leta 1996 je postala prvi vodja Skupine državnih tožilcev za posebne zadeve pri Državnem tožilstvu Republike Slovenije, ki jo je za pregon hudega kriminala ustanovil Anton Drobnič, prvi slovenski generalni državni tožilec po osamosvojitvi. To funkcijo je opravljala do junija 1999, ko je s tega mesta odstopila zaradi nedopustnega poseganja v njeno strokovno avtonomnost. V maju 1998 jo je vlada ministrskega predsednika dr. Janeza Drnovška imenovala za vrhovno državno tožilko. Po zamenjavi vlade j e junija 2000 postala pravosodna ministrica v vladi dr. Andreja Bajuka. Po državnozborskih volitvah novembra 2000 in postavitvi nove vlade, seje L decembra istega leta vrnila na Državno tožilstvo RS in ponovno prevzela mesto vrhovne državne tožilke. Barbara Brezigar v letih svojega poklicnega delovanja aktivno sodeluje na mednarodnih srečanjih, konferencah in forumih. Je avtorica strokovnih tekstov in člankov s področja prava in organiziranega kriminala. Na povabila Združenih narodov, vlad tujih držav in drugih mednarodnih ustanov že od leta 1996 z referati sodeluje na mednarodnih seminarjih, od leta 1997 pa j e članica ekspertne skupine Odbora Sveta Evrope za področje pranja denarja. Barbara Brezigar govori angleško in francosko. Slovenska država se srečuje sama s seboj tudi na predsedniških volitvah, ko se državljani odločamo, kdo naj jo predstavlja na predsedniškem mestu. Takšno osebnost morajo odlikovati tako občutljivost in zavzetost za dobro državljanov kakor sposobnost, da veljavno zastopa državne interese. Eno in drugo pa pomeni, da se zavzema: -za pravno in socialno državo, enakost pred zakonom, poštenje in medsebojno razumevanje; -za uspešno gospodarstvo; -za moderno, vsem dostopno zdravstvo in šolstvo; -za razcvet kulture in znanosti; -za življenje v miru in toleranci. Konec junija meseca sem se na gozdni pristavi Mašun pogovarjala s predsedniško kandidatko Svojo kandidaturo ste najavili kot prvi v Sloveniji. Kje oziroma v čem vidite Vi vlogo predsednika države? Vloga predsednika države je zelo pomembna na glede na to, da nima tistih posebnih operativnih pristojnosti, vendar lahko s svojo avtoriteto pomaga pri ustvaijanju tako socialne kot pravne države. Pravna država se tiče neposredno ljudi, pomeni pa, da so zakoni pisani po njihovi meri, ter da so takšni, da jih lahko izvajamo. Nenazadnje pa pomeni tudi to, da se ljudi ne šikanira, da vedo kakšna so pravila igre in da se ti zakoni, ki varujejo in ščitijo ljudi spoštujejo. Pomembno je, da ljudje dostojno živijo, r----------------------------------------------------------\ PORTRET BARBARE BREZIGAR | Astrološko znamenje: strelka Najljubša knjiga: Bojan Štih (njen stric) “To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen” Najljubši film: “Življenje je lepo” Najljubša glasba: glasba njene mladosti (The Beatles, Bee Gees,...), obvezno Ježkovi šansoni Najljubša hrana: doma pripravljeni marelični cmoki Najljubši kos garderobe: kavbojke v.---------------------------------------------------------y da imajo službo ter enake možnosti za izobraževanje. Vse to so naloge predsednika države, da opozarja na probleme ter da poskrbi, da se ti rešujejo. Kandidirate kot neodvisna kandidatka, s podporo nekaterih strank. V čem so po vašem mnenju prednosti neodvisnega kandidata in ali je Slovenija pripravljena, da bi izvolila žensko za predsednika države? Mojo kandidaturo sta do sedaj podprli Socialdemokratska stranka Slovenije in stranka Nova Slovenija. Odločila sem se, da bom kandidirala kot neodvisna kandidatka, ker hočem tudi na simbolni ravni pokazati, da želim biti predsednica vseh državljanov Slovenije. Mislim, da strankarska opredeljenost ni pomembna in da je naloga predsednika države, da ljudi med seboj povezuje na pa spira med seboj. Ženske so po mojem mnenju v politiki zelo pomembne, saj imajo nek določen občutek za ljudi, za vse probleme, ki je mogoče malo bolj senzibilen kot pri moških in je to, da sem ženska še en plus, da se na naj višje mesto v državi končno povzpe tudi ženska. Ilirska Bistrica z okolico je območje v Sloveniji, ki ima zelo slabe prometne povezave, označujejo ga slaba demografska gibanja, velika stopnja brezposelnosti in slabo razvito gospodarstvo. Kako vi osebno gledate na enakomeren razvoj Slovenije in kaj mislite kot predsednica storiti na tem področju? Za uspešno državo, za državo, ki ima perspektivo je pomembno, da so vse njene regije enakomerno razvite. Če je razvita samo ena regija, ostale pa ne, potem to ni uspešna država. Zato je pomembno, da se tudi to območje, kjer sem danes in je tako lepo, razvija, da dobi prometne povezav ter da se zmanjša brezposelnost. Pri tem vidim veliko vlogo Evrope. Sama sem prepričana, da z vstopom v EU, ki hoče poskrbeti za enakomeren razvoj vseh svojih regij, lahko na tem področju samo pridobimo. Kaj je tisto, s čim bi Vi prepričali Bistričane, da volijo prav Vas? Prav v mojem zavzemanju za to, da bi vsi državljani Slovenije bili enakopravni, enako razviti, imeli enake možnosti od otrok do starejših ljudi, od izobraževanja do primerne pokojnine in ker nimam želje imeti neko moč in oblast, ampak dejansko pomagati ljudem, mislim da sem sprejemljiva tudi za Bistričane. Za naše kraje, predvsem pa tiste tik ob meji je Schengenska meja stvarnost, zanima pa nas kako Vi vidite mednarodno sodelovanje z R Hrvaško in na kakšen način bi vi prispevali k boljšim med državnim odnosom? Vemo, da s Hrvaško so določeni problemi v reševanju odprtih vprašanj od meje do nuklearne elektrarne v Krškem. Jaz kot predsednica bi se prav gotovo potrudila zato, da se doseže sporazum. Vedno, ko so se ljudje pripravljeni pogovarjati, pogajati ter poslušati argumente in kadar imajo prave argumente, na koncu vedno pridemo do pravega rezultata in to je tisto, kjer lahko kot predsednica države pomagam in opozarjam na to. Skoraj polovico naše občine bo zajeto v novem Regijskem parku Snežnik, zanima nas vaš odnos do naravnih rezervatov? Glede tega bi rada povedala, daje pri tem potrebno upoštevati dvoje. Na eni strani j e varstvo oklja ter ohranjanje narave, na drugi strani pa so ljudje, ki tukaj živijo. Potrebno je poizkati neko primerno ravnovesje med nenim in drugim, ker ni mogoče ljudem preveč oteževati življenja in jim onemogočati razvoj. Kandidaturo za predsednika RS je do danes napovedalo 10 oseb. V ožji krog favoritov pa zadnjih javnomnenjskih raziskavah sodita dr. Drnovšek in dr. Arhar. Vas uvrščajo z 11% na tretje mesto. V primeru, da se ne uvrstite v drugi krog, kateremu od prej omenjenih kandidatov bi izrekli svojo podporo? Najprej bi rada povedala, da smo še-le na začetku in da bo komaj jesen pokazala kdo ima večje možnosti. Za drugi krog se ne bi mogla opredeljevati, zato ker sem prepričana, da bom v tem drugem krogu tudi sama. Kaj počne Barbara Brezigar ko je na dopustu oziroma ko ne dela? Dopust je potreben. Zelo rada ga preživim v hribih in v naravi. Rada berem, hodim v gledališče, nasploh pa sem rada z ljudmi. Predsedniški kandidatki želim še veliko glasov. Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 250.00SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-mail: ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: 'Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Danilo Pugelj, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Šlenc, Igor Štemberger in Heda Vidmar. Strokovni sodelavec: Bojan Oblak Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Javno glasilo Snežnik je vpisano v Evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod številko 1679. ZMAGO JELINČIČ - kandidat za predsednika države Rojen sem bil še ne tako davnega -pa vendarle še v prejšnjem tisočletju -7. januarja 1948 v Mariboru na Melskem hribu, v domači hiši, kot prvi sin matere Lee Rižnar in očeta Rada Jelinčiča. Stric Zorko Jelinčič je bil leta 1927 eden izmed ustanoviteljev TIGR-a, prve protifašistične organizacije v Evropi. Oba starša sta bila člana odporniškega gibanja v času II. svetovne vojne. Oče, Rado Jelinčič je bil intenzivno vključen tudi v akcije reševanja ameriških pilotov, ki so padli na slovensko ozemlje. Tako sem odraščal v odprti in liberalni atmosferi z močnim poudarkom na demokratičnih in antifašističnih principih. Moja rodbina nosi plemiški naslov od septembra 1756. leta, ki ji ga je v dedno posest podelila cesarica Marija Terezija. Kmalu po mojem rojstvu sem se z družino preselil v Ljubljano, kjer sem obiskoval osnovno šolo in gimnazijo Polj ane, potem pa nadalj eval s študij em na ljubljanski Univerzi - Fakulteta za farmacijo. Kot študent sem bil baletni plesalec v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet v Ljubljani, kar mi je kasneje na spodrsljivem političnem parketu dostikrat prišlo prav. V času od 1969-1971 sem služil vojaški rok v takratni jugoslovanski ljudski armadi v Novem Sadu in Dubrovniku. Zaradi zagovarjanja ideje o samostojni Sloveniji je bila proti meni na vojaškem sodišču vložena obtožnica, vendar je vojaški tožilec zaradi družinske zgodovine - sodelovanje v partizanskem odporu okupatorju v II. svetovni vojni, dva člana družine sta izgubila življenje, en član družine j e bil zaprt v koncentracijskem taborišču v Dachau, moja mama in stara mama pa sta bili zaprti v taborišču Ravvensbruck, kjer sta tudi dočakali konec vojne - odstopil od pregona. Toda primer je prevzela slovenska Služba državne varnosti, ki me je na montiranem sodnem procesu obdolžila napeljevanja h kaznivemu dejanju. Tako meje namesto vojaškega, obsodilo civilno sodišče v Ljubljani. Obsojen sem bil na tri in pol let strogega zapora, od tega sem preživel devet mesecev v samici. Po prihodu iz zapora sem se zaposlil v farmacevtski tovarni Lek, nato pa osnoval prvo privatno podjetje za proizvodnjo naravnih zdravil v bivši SFRJ. Zaščitni znak firme “Z$J” so bili trije prekrižani cvetovi zvončnic v ovalu. Proizvodi (6 jih je bilo) so se izredno dobro prodajali v bivši Jugoslaviji, pa tudi izven meja, dobil sem celo pismo o nameri švicarske firme za izdelavo zdravil, vendar pa sem moral s proizvodnjo prenehati zaradi zakona o poslancih, ki ne dovoljuje opravljanja druge dejavnosti poleg poslanskega dela. Kasneje sem ustanovil tudi prvo finančno delniško družbo (še vedno v bivši SFRJ) - Kranjsko hranilnico in posojilnico. Izdal sem tudi prve slovenske znamke, ki so izšle še pred plebiscitom za neodvisnost Slovenije in ponovno postal tarča tedanje Službe državne varnosti. Oba agenta ustrezne službe, ki sta me takrat zasliševala in mi grozila z zaporom, sta še danes v slovenski policiji, le na bistveno višjih in bolj odgovornih mestih. Po osamosvojitvi sem izdelal projekt državnih odlikovanj Republike Slovenije, ki je bil tudi sprejet. Kot numizmatik sem izdal v samozaložbi sedem knjig - katalogov bankovcev in sicer Katalog jugoslovanskih bankovcev 1. in 2. del, Partizanska potrdila, Dinarsko kronska serija, Rupnikove lire, Zamenjava okupacijskih bankovcev in Slovenski tolar - 1. in 2. del. Kot farmacevt sem izdal knjigo z naslovom “Kozmetika iz rastlin”. Konec leta 1999 je idejno zasnoval in v privatni izdaji koval 6 spominskih bimetalnih kovancev v nominalni vrednosti 3 Euro in sicer: 80 let ustanovitve države SHS, 80 let združitve Prekmurja z domovino, 50 let vrnitve dela Primorske domovini, 150 let združene Slovenije, 1250 let slovenščine - Čedadski zapis in Milenium (komisija za spominske kovance pri Banki Slovenije je sicer sprej ela predlog za izdaj o kovancev “50 let vrnitve dela primorske domovini”, “150 let združene Slovenije” in “1250 let slovenščine-Čedadski zapis”, vendar nobenega od navedenih Vlada RS ni izdala). Intenzivno zbiram predvsem bankovce, vrednostne papirje in pa stare finančne dokumente, z manjšo vnemo pa tudi kovance - torej če imate kaj podobnega doma, tukaj sem. Sem član velikega števila domačih in mednarodnih organizacij, med drugim tudi dosmrtni član National Rifle As-sociation of America (NRA) - in član American Pharmaceutical Association (AphA). Sem potapljač in športni pilot ter predsednik Letalske zveze Slovenije. S šolanjem za pilota sem začel koncem 60-tih let na jadralnih letalih, kasneje pa sem preskočil na motoma letala in se šolal na Aero 3. Ukvarjam se tudi s parapsihologijo že več kot 27 let in sem član Society For Psychical Research v Londonu, vse skupaj pa s pridom uporablja tudi v političnem in privatnem življenju. Leta 1989 sem se vključil v politično dogajanje v Sloveniji kot član Socialno demokratske stranke. Zaradi njene ekstremno desno usmerjene orientacije sem 17. marca 1991 ustanovil svojo stranko - Slovensko nacionalno stranko. Med slovensko desetdnevno vojno leta 1991 sem bil aktivno vključen v specialne vojaške enote inje sodeloval v nekaj pogumnih akcijah v katerih je tudi tvegal svoje življenje. Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 sem bil na socialdemokratski listi izvoljen v skupščino takratne občine Ljubljana-Center. Leta 1992 sem se s Slovensko nacionalno stranko prvič udeležil volitev v Državni zbor in SNS je tako leta 1992 postala parlamentarna stranka, to svojo pozicijo pa je potrdila tudi na volitvah leta 1996. Tako sem že drugo mandatno obdobje poslanec v slovenskem parlamentu -državnem zbom. V prvem mandatu sem bil prvi predsednik parlamentarnega odbora za obrambo. V sedanjem sklicu državnega zbora sem podpredsednik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in član odbora za mednarodne odnose. Sem tudi član delegacije državnega zbora Republike Slovenije v skupščini zahodnoevropske unije, kjer se aktivno vključujem v delo, tudi kot edini slovenski član obrambnega odbora. Kot vidite sem v življenju počel že marsikaj, vsaki dejavnosti sem se posvečal po svojih najboljših sposobnostih, z vso odgovornostjo in vedno tudi s srcem, si ob vsem tem in ob stalnih stikih z ljudmi, nabiral bogate in še kako pomembne izkušnje, ki jih pri svojem političnem delovanju in delu za dobrobit svojega naroda, kateremu sem se skoraj v celoti zapisal v zadnjem času, lahko s pridom uporabljam. Pred dnevi seje po naših krajih potepal gospod Zmago pl. Jelinčič, predsednik SNS ter kandidat za predsednika države. Razkril nam j e svoje poglede na trenutno situacijo v državi, kot tudi v naši občini, kamor še posebej rad zahaja. »Ni ga čez Brkine«, pravi. Kje vidite Vi vlogo predsednika države? Lokalne skupnosti v Brkinih nimajo dovolj moči, da bi urejale svoje probleme, da bi reševale, kar jim nalaga lokalna samouprava in trenutna situacija. Sodim, daje lokalna uprava še vedno preveč podpritiskom določenih političnih strank, ki so pripravljene za svoj interes prodati dejanske in realne možnosti. Če se za trenutek dotaknem aktualnih problemov v Piranskem zalivu -Kje vidite Vi rešitev odprtih vprašanj s Hrvaško? Ravno danes je SNS vložila pobudo Vladi RS, da mora urediti te zadeve in sicer, daje treba sklicati konferenco, ob kateri se bodo soočila dejanska mnenja in stanja v zvezi s sukcesijo delitve Jadranskega morja. Ne smemo pozabiti, daje to pripadlo DFJ, nikakor pa ne Hrvaški, kiji tega bisera ni poklonil niti Hitler, navkljub temu, daje bil Pavelič njegov najbližji zaveznik. Predvsem Slovenija, BIH ter Zvezna Republika Jugoslavija kot naslednice bivše SFRJ morajo zahtevati delitev po principu sukcesije, saj je Hrvaška uzurpirala celotno Jadransko moije, otoke in Dalmacijo, do česar nima nikakršne pravice. Mednarodna skupnost je s tem seznanjena že nekaj časa, žal pa naša vlada z Drnovškom in Ruplom na čelu ne ve. kaj je pomembneje: Porcija škampov ali SLOVENSKI nacionalni interesi Kar se tiče Hrvatov, se je treba zavedati nekaterih zgodovinskih dejstev: Hrvaška je bila zgolj majhna enota znotraj današnje Hrvaške. Hrvaški komunisti so po 2. svetovni vojni dobili Istro in Istrske otoke (Krk, Cres, Lošinj) zaradi hlapčevskega odnosa slovenskih komunistov do Beograda, ki niso zagovarjali slovenske, ampak internacionalno idejo. Zgodovinsko dejstvo j e, da Hrvatov nikoli ni bilo niti v Istri, niti v Dalmaciji-torej naj si gospodje (hrvaški politiki op.p.), kijih žeja po okupaciji sosednjih držav in teritorijev priskrbijo kakšno orožje, saj so bili celo v času hrvaške domovinske vojne na toplem v Zagrebu in medtem kos o nekateri dajali življenja, pili svoje koktejle in šampanjec. Menite, da je ARBITRAŽA v primeru Piranskega zaliva smotrna? Bi Slovenija z njo pridobila ali izgubila? Arbitraža pri vprašanju t.i. »delitve« Jadranskega morja je brez dvoma smiselna. Zavedati seje potrebno, da ne gre za nikakršno delitev Piranskega zaliva, ki gaje RS na pobudo SNS proglasila kot svojega, ampak gre za ureditev problema kompletne morske in posledično kopenske meje, kije bila glede na zgodovinske podatke zgolj administrativno določena. Ali bolje rečeno - kakor so rekli beograjski oziroma hrvaški komunisti: »TAKO JE BILO!« Vendar pa mora arbitraža slediti mednarodni konferenci držav naslednic nekdanje Jugoslavije o sukcesiji Jadranskega niorja, saj je po drugi svetovni vojni morje bilo dodeljeno Jugoslaviji in ne Hrvaški. Ko pa je Jugoslavija razpadla, bi morali morje razdeliti, kar lahko še vedno storimo. V Ilirski Bistrici imamo eno največjih brezposelnosti v državi, kot druga največja občina v Sloveniji ne premoremo niti ene srednje šole, mladi se izseljujejo... Kaj svetujete Bistričanom? V Bistriški občini j e kot prvo potrebna zamenjava župana. Žal gre pri tem za »voljo ljudi«, ki so pač pripravljeni podpreti kogarkoli, ko jim obljubi brezplačno Šilce žganja. Dokler se ILIRSKOBISTRIŠKI občani ne boste prebudili in poslali župana, kamor je treba, to je v p.m. in ga prijavili na državno tožilstvo, ki upam, da bo vendarle začelo delati svoje delo, ne bo nič! V času. ko še nisem bil v politiki bi rekel: »VZEMITE KALAŠNIKOV IN POČISTITE PRED LASTNIM PRAGOM!« Danes tega ne smem več reči, vendar me zloraba položaja, goljufija in nategovanje občanov enako boli! Sicer pa, volitve so pred pragom. Zbudite se in razmislite - ali pa vztrajajte v bedasti letargiji, ko vam bodo drugi rezali kruh, zabijali žeblje v krsto in obešali zanko okoli vratu! Gospod Jelinčič, v Bistriški občini ni občinskega odbora SNS. Zakaj? Občinski odbor SNS je v Ilirski Bistrici v začetku bil, vendar so se člani izkazali za nekompetentne in nedorasle svoji vlogi. V naši stranki namreč nočemo ignorantskih volonteristov, kot v drugih strankah, ampak ljudi, ki vedo kaj hočejo in ki jim je razvoj domačega kraja SVETINJA. Zato raje nikogar kot slabe! Kajti en slab poruši delo desetih dobrih! Ilirska Bistrica je bila vedno poznana kot nekakšen, če se lahko tako izrazim, »vojaški center«. Sedaj vojska iz Bistrice odhaja, čez nekaj let se bo zaprla še zadnja vojašnica. Kaj menite vi o tem? Navkljub temu, daje SNS proti vstopu Slovenije v NATO smo prepričani, da bi vojašnica v Ilirski Bistrici morala ostati. Konec koncev -10 slovenskih vojakov v vašem kraju zadrži najmanj stotino agresorjev! Ne pozabimo 2. svetovne vojne, ne pozabimo 1. svetovne vojne, ne pozabimo žrtev naših ljudi in naše krvi. Zavedajmo se naše avtohtonosti, naše podsati in vsega tistega, kar je tudi Lahom nagnalo strah v kosti! V Evropi, pa tudi v Sloveniji se vse bolj krepi vpliv nacionalnih strank, takoimenovane »skrajne desnice«. Tudi pri nas Vam podpora v zadnjem času narašča. Kje se skrivajo vzroki temu? -Slovenski narod počasi razumeva, katera stranka j e tista, ki skrbi za njihove nacionalne interese. Zavedati seje treba, da so interesi Slovenskega naroda pred vsemi ostalimi interesi. Tega se zavedajo vsi ostali narodi, razen Slovencev. Oziroma bolje rečeno - razen slovenske politike, ki je pripravljena nastaviti rit vsem okoliškim, samo da ne bi bilo potrebno slovenskemu narodu plačati tistega, kar mu je dolžna! Ali res mislite, da so palmers hlačke in Armanni obleka za predsednika DZ ustrezno plačilo za te stvari? Zmago, veliko ste že povedali. Kdaj pa Vas bomo dejansko videli »v akciji«, na kakšnem protestnem shodu mogoče? SNS žal nima denarja za organizacijo protestnih shodov. Računamo pa, da bo prevladala nacionalna zavest ljudi. Če pa me kdorkoli pokliče, da pridem in povem svoje mnenje . zagotovo pridem! In grem v prvo vrsto, kajti streljali so po Zorku Jelinčiču, kije bil ustanovitelj TIGR-a. Streljali so po moji mami in očetu - štiri od moje družine so fašisti ubili v 2. svetovni vojni. Mama Leja in babica sta bili v Ravensbriicku, stric je bil v Dachau-u. In kje sem jaz? NA PRAVI STRANI! Če je treba dati življenje, ga bom dal! Bojan OBLAK PREDSTAVITEV DRUŠTVA “TABOR KALC 1869” TRADICIONALNI NOGOMETNI TURNIR NA TOPOLCU Skupina mladih deklet in fantov iz Knežaka ter okolice, seje odločila, da hoče v svojem zelo pomembnem času mladih dni ustvariti sled, sled mladinskega organiziranega večglasnega petja in s tem pomagati napisati odstavek kulturne zgodovine našega časa. Zbor sije nadel ime “Tabor Kalc 1869” Knežak in uspešno deluje že od leta 1994. To nenavadno ime je zbor prevzel po vseslovenskem taboru leta 1869, ki se je odvijal na bližnjem gradu Kalc, prebivališču pesnika in narodoljuba Miroslava Vilharja(Lipa, Bom šel na planine,..). V zboru, ki šteje 40 pevcev, smo sami mladi, veseli, ambiciozni fantje in dekleta. Radi sodelujemo na občinskih, krajevnih in mnogih drugih koncertih po Sloveniji in tujini. Revije Primorska poje se udeležujemo od leta 1995 in jo vsako leto znova radi obiščemo, saj pevcem nudi nove izkušnje, nova znanstva in predvsem družabnost. Ravno ta mladostna razigranost nas KAKO RAVNAMO OB POŽARU V STANOVANJU Požari v bivalnih prostorih so med najpogostejšimi. To je razumljivo, saj se v teh prostorih uporablja veliko plinskih in električnih naprav, nevarnih snovi in drugih virov nevarnosti, ki so hitro lahko povzročitelji požara. Požar lahko nastane v stanovanju tudi zaradi: ogorka na odeji, ali v košu za smeti, ponve s hrano, ki smo jo pustili na prižganem štedilniku, nepravilne uporabe gospodinjskih aparatov in drugo. Začetni požar v stanovanju lahko pogasijo stanovalci sami, če imajo pri roki ročne gasilne aparate, vodo (te ne uporabljamo pri gašenju aparatov, ki so pod električno napetostjo, ter goreče ponve na štedilniku !) in druga gasilna sredstva. Tudi priročna gasilna sredstva (odeja, pokrovka, pesek) oziroma drugi pripomočki so uporabni za gašenje začetnik malih požarov v stanovanju. Požar v bivalnem prostoru se lahko hitro širi. Zato je prav, da takoj pokličemo gasilce na telefonsko številko 112. V času do prihoda žene vedno naprej in radi postrežemo našim poslušalcem z izbranim petjem. Repertoar, ki je v teh letih postal kar zajeten, j e zelo raznovrsten. V letu 2001 smo izvedli prvo večje gostovanje in sicer v sosednji Hrvaški, kjer smo imeli kar nekaj koncertov pri Slovencih živečih v Hrvaški in pri ostalih kulturnih društvih. Prejeli smo tudi Bronasto občinsko plaketo za naše dosedanje delo. Da bi bil zbor bolj razpoznaven na koncertih in gostovanjih, smo naredili tudi zloženko z našo predstavitvijo in predstavitvijo Knežaka ter okolice. Vsaka pevska sezona prinese kaj novega. Zelo radi vabimo druge zbore v domači kraj, da zadostimo že kar zahtevnemu domačemu občinstvu. Ravno iz tega se je rodil eden izmed projektov »Koncert treh pevskih zborov«, ki je v teh letih postal že tradicionalna prireditev in zavzame svoj prostor nekje ob začetku koledarskega leta. gasilcev ob pomoči sosedov, vaščanov in drugih izvajamo gašenje in reševanje z razpoložljivimi sredstvi. Vsi tisti, ki niso do prihoda gasilcev angažirani pri gašenju , tudi iz več stanovanjskih blokov, se morajo obvezno umakniti na varno, zaradi možnosti razširitve požara ali eksplozije plina. Ob prihodu je treba gasilce seznaniti z vsem, kar je pomembno za nadaljevanje reševanja ljudi in gašenje požara. Ob požaru v več stanovanjskih, predvsem visokih objektih, j e naj večja nevarnost dim na stopnišču, ki otežuje ali celo onemogoča umik iz objekta. V Zbor si želi vedno večjih podvigov in uspehov. Tako smo tudi izpeljali večji projekt z našimi prijatelji zamejci iz Italije, s katerimi smo imeli več koncertov na obeh straneh meje. Projekt je vključeval sodelovanje s tremi njihovimi zbori in njihovim pihalnim nonetom Big band Red star. To druženje nas zbližuje in nekako briše ločujočo mejo med državama. Poleg mnogih že načrtovanih koncertov v vsaki posamezni sezoni, se vedno radi odzovemo slehernemu nenačrtovanemu pozivu ali želji po nastopu. S tem ponesemo glas občine in domačega kraja daleč naokoli in hkrati spoznavamo še tako majhne koščke naše preljube dežele Slovenije. Na ustanovnem zboru smo dejali nekako takole:« Pred nami je pot, ki jo želimo prehoditi skupaj. Ta pot naj bo zaznamovana z lepim petjem in ljubeznijo.« Ta zadana pot, lepo petje in ljubezen, so od nastanka zbora nase pritegnili mnoge pevce iz okolice in upam, da se bomo tega izreka še dolgo držali. Zbor, ki ga že peto leto vodi Vilko Majerič, ima tudi predstavitvene strani na internetu na naslovu: www.knezak.si ali preko WAP-a na naslovu wap.knezak.si. V novi sezoni, ki se bo začela v septembru, zbor medse vabi moške pevce tenoriste. Vsi željni petja se lahko oglasite na telefon 041 544-682, kjer boste dobili predsednika zbora Erika Delosta. predsednik KD »Tabor Kalc 1869« Knežak Erik Delost tem primeru v prostoru, kjer ste, z mokrimi krpami zatesnite spodnji del vrat in v stanovanju počakajte na pomoč. Če dim ni preveč gost, lahko dihala delno zaščitite tako, da si daste pred usta moker robec ali krpo. Ko pridejo gasilci, jih takoj opozorite nase. Vedite pa, da vsako odpiranje oken ali vrat pripomore k širjenju požara, predvsem dima. Že nekaj let se pred praznovanjem shoda Sv. Štefana v naši vasi organizira nogometni turnir, na katerem sodelujejo osnovnošolci, mladinci, veterani, ekipa iz Mereč in tudi drugi, ki jih uspemo za to priliko pridobiti. Prisotnost številnih ekip in tudi gledalcev (domačih in ostalih), kaže, da se je zadeva prijela. Letošnje priprave za izvedbo so potekale dober mesec. Potrebno j e bilo pokositi in odstraniti travo, odstraniti zaraščenost grmičevje in drevje, odstraniti del materiala, poravnati igralno površino, označiti in zarisati potek igralnega polja. Ob 5. letnici je g. Zaplata Dejan skupaj z skupino mladincev napravil nove gole. Po dogovoru z g. Kalc Vojko, Dolgan Bojan in g. Barbiš Adoje bil napravljen pravilnik tekmovanja. Ves čas so potekale pomembne aktivnosti pod okriljem članov in sekcije za šport v okviru KDFK. Ožja skupina članov KDFK je opravila najrazličnejše zadolžitve, kordinirala in nadzorovala ostala potrebna dela. Uspešno opravljene naloge in pripravljalna dela so omogočila izpeljavo letošnjega nogometnega turnirja. Med potekom tekmovanj a je organizator poskrbel za tradicionalni »gulaš«, ki gaje pripravil g. Šenkinc Bojan. Za potešitev žeje, ki je bila največja na prvih tekmah, ko j e sonce močno pripekalo, pa sta poskrbela ga. Oblak Klara s.p in g. Jenko Boštjan. Na turnirju dne 3. 8. 2001 je sodelovalo 6 ekip, od tega štiri domače in dve povabljeni ekipi. Ekipa iz Novokračin se zaradi pomanjkanja igralcev letošnjega nogometnega turnirja ni udeležila Vodstvo ekip seje z kapetani ekip dogovorilo da se igra po Bergerovem sistemu tekmovanja. Nadalje so bile vse ekipe seznanjene s pravili igre in o tekmovalnem času. 1. Jasen: Kalince 2000 8 : 4 2. Labirint: Veterani 0 : 3 Redbull prost 3. Jasen : Redbull 4 : 0 4. Labirint: Kalince 2000 0 : 5 VETERANI PROSTI 5. Veterani : Kalince 2000 1:3 6. Labirint : Redbul 0 : 9 JASEN PROST 7. Veterani : Redbul 2 : 2 8. Jasen : Labirint 7 : 1 Kalince 2000 prosti 9. Redbul : Kalince 2000 4 : 0 10. Veterani: Jasen 2 : 5 Labirint prost Glavna sodnika v sestavi: Dolgan Bojan, Kalc Vojko, sta kvalitetno in korektno opravila svoje delo. Tekmovalna komisija v sestavi: Dolgan Bojan, Kalc Vojko, Barbiš Ado je opravila pregled posameznih rezultatov in razglasila: Končni vrstni red sodelujočih ekip: 1. mesto: NE - Jasen, 2. mesto: NE - Redbull, 3. mesto: NE - Kalince 2000, 4. mesto: NE - Veterani, 5. mesto: NE - Labirint Vsem sodelujočim ekipam je organizator (Kulturno društvo Franjo Kranjec) podelil priznanja in zahvali za sodnika. Po odigranem turnirju je bila odigrana še ena tekma med najmlajšimi NE -Tigri in naj starejšimi NE -Veterani.. Tigri so se »tigrovsko« borili in niso dopustili Veteranom, da jih bi presenetili. Rezultat zaključne in spektakularne tekme j e bil 3:3. Posamezna srečanja si je ogledalo precejšnje število gledalcev starih in mladih, ki so z glasnim navijanjem vzpodbujali nastopajoče. Upamo in želimo si, da bi bili tudi v naslednjih letih organizirani podobni turnirji in bi še naprej družili stare in mlade. Organizator se vsem udeleženim zahvaljuje za korektno odigrane tekme, gledalcem pa za obisk in glasno vzpodbujanje sodelujočih ekip. Nasvidenje naslednje leto. Kulturno društvo Franjo Kranjec Ado Barbiš dipl. ing. str. Janko Slavec PGD 11. Bistrica koUSter opel e oyto or \kanmrtizerje : -umnih s / V zavornih sist f§itplailščjK * n ‘AsL- k •.a" Pooblaščeni servis ....Prodaja vozil Originalni rezervni deli Dodatna oprema JA: 05/788-60-10, AVTOSALON: 05/788-60-09 >E ILIRSKA BISTRICA: 05/710-14-30_________ s od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Gostovanje po Dalmaciji, Dubrovnik, julij 2001 GASILCI SVETUJEJO 1. NE-LABIRINT 2. NE-REDBULL 3. NE-VETERANI Mežnar Damjan Barbiš Boštjan Zaplata Dejan Šabec Edvin Bedek Nejc Dolgan Tomaž Mršnik Romeo Penko Miha Mežnar Renato Vičič Andrej Barbiš Andrej Škrab Joško Jenko Sebastjan Škrab Klemen Škrab Miloš Šalamon Tejo Bedek Matic Kalčič Jožef Negro Tadej Kalc Aljoša Oblak Anton Seleš Nejc Vrh Vinko Barbiš Ado 4. NE- TIGRI NE-JASEN NE- KALINCE 2000 IZ MEREČ Baša Erik Logar Grega Novak Tomaž Šalamon Tejo Čekada Toni Novak Marjan Celin Ervin Štefančič Klemen Šajn Uroš Zaplata Alen Peterlin Tomaž Kurent Martin Petrovič Nejc Ferlin Matej Kurent Boštjan Zadnik Jaka Dolgan David Guštin Dorjan Negro Tadej Kreševič Tomaž Kraševec Miro Logar Marko Štembergar Mitja Dolgan Ivan Zmagovalna ekipa Dvojna dioptrija KOZMETIČNI SALON MALO, ČEPRAV POVEČANO, JE OSTALO MALO V zadnjem času dobivam z vseh strani razna priporočila, kaj vse bi moral napisati v svoj časopisni kotiček, da bi zadostil pričakovanju bralcev. Najbolj neposreden j e bil neki gospod F. ki me je kar naravnost vprašal, ko me je naključno srečal na Bistrci, če sem morda tisti, ki piše tiste neumnosti v Snežnik. Seveda sem mu veselo pritrdil in ga potegnil na stran, da mi bo dal kakšen koristen napotek, kaj naj popravim v svojem pisanju, da mu bom postal všeč. Zal nisva mogla nadaljevati začete razprave, ker so njegovi kompanjoni, ki so bili navzoči pri tem zgodovinskem srečanju, preusmerili tok pogovora v povsem drugo smer in me spravili ob zadoščenje, da bi izvedel, kaj ga tišči. Vseeno približno vem, kaj mi je želel povedati. Verjetno ga moti moje počasno reagiranje ob pogledu na vse številnejše krivice, ki se dogajajo malemu človeku in se boji, da bodo prej poplavile svet, preden jih kdo zajezi. Vendar ne gre pozabiti, da krivic ni mogoče odpraviti z enim samim zamahom, ampak z vztrajnim pritiskom na tiste, ki jih počenjajo. Pri tem ni toliko pomembna moč mojega prijema na njihovem vratu, ampak vztrajnost, s katero jih silim k bolj popustljivi drži. To se je že večkrat v zgodovini izkazalo učinkovitejše sredstvo za spreminjanje oblasti od vseh revolucij. Danes hočemo vse na hitro opraviti, tako, da pogosto prehitevamo sami sebe in na koncu pozabimo, kam smo bili namenjeni in tudi po kaj. Vse je naravnano na moč trenutnega učinka, kar je dolgoročno gledano izgubljanje smeri. Bistriški gospodarski ter socialni problemi so nekaterim strankam na primer vidni in pomembni samo nekaj mesecev pred volitvami, kar pomeni, da jih uporabljajo le za dekoracijo svojih predvolilnih obljub in potiskanje svojih kandidatov v ospredje, ne pa za spreminjanje resničnega stanja. Potem pa tarnamo, da se stvari nikamor ne premaknejo ! Seveda se ne, če počenjamo vse po dogovoru in ne iz želje po spremembah. To so tiste nevralgične točke v nas, ki bi morale biti stalno odzivne na zunanje dražljaje. Krivica, zapostavljanje, izkoriščanje, ki se je zgodilo bližnjemu, bi nas moralo spraviti iz tira in boleti ne glede na čas in okoliščine. Solidarnost ne sme segati samo do meja naših koristi, ker se s tem sami obsodimo na osamitev. Zato pa je vse več ljudi, ki nimajo kam odložiti svojih stisk, kijih nosijo v sebi, ker jih nihče ni več pripravljen poslušati, ker ‘'nima časa”. Vse tovrstne človekoljubne ‘'usluge” potiskamo v ordinacije psihoterapevtov, katerih čakalnice se vse bolj polnijo, naše medsebojne vezi pa vse bolj zapletajo in trgajo za vsako malenkost. Za tovrstne popravke je potrebno kaj več kot samo droben kozmetični poseg na našem notranjem obrazu, na katerega nanašamo ličilo, ki že dolgo ne deluje več proti gubam. Ni nas medsebojno odtujila televizija ali internet, kot se radi izgovarjamo, ampak izguba občutka za sočloveka. Žalostno je, da imamo toliko tehničnih pripomočkov na razpolago in da jih tako skopo uporabljamo za medsebojno sporazumevanje. Ni tako važno, po kateri poti pridemo do sočloveka, pomembno je, da ga dosežemo. Računalniki niso namenjeni otrokom samo za izživljanje z računalniškimi igrami, ampak tudi za pisanje. Na njih je možno narediti marsikaj, s čimer lahko polepšamo dan sebi in drugim. Pisanje pisem je postalo skoraj pozabljeno opravilo. Pa bi se ga morali lotiti vsaj za praznike, ko si pošiljamo prazne voščilnice... Vse hočemo opraviti z živo komunikacijo ali pa po mobitelih. Pa to sploh znamo in zmoremo ? Nekje sem prebral, da nameravajo odpreti delavnice za zaljubljence, v katerih bi se mladi učili globljega izražanja čustev preko pisanja pisem, namesto nerazumljivih enozložnic, ki si jih pošiljajo v SMS obliki. Včasih bi bilo res dobro prekršiti svoje ustaljene slabe navade in početi kaj prepovedanega, kar bi nas veselilo in razbremenilo misli nase. En sam korak vstran nam lahko za zmeraj spremeni smer in to v pozitivnem smislu. Mogoče se bo to moje razglabljanje zdelo komu kot ceneno nakladanje. Pa ni, ker je odraz klavrnega stanja v naši družbi in občini, ki vse globlje drsi v duhovno in moralno krizo, ko je po sesutju sanj o raju na zemlji ostala brez potrebnega zagona in notranje orientacije. Na cesti srečujem vse več utrujenih obrazov, na katerih ni izpisane nobene želje. S tem se ne bom nikoli sprijaznil, zato pišem in bom pisal, dokler jim bom imel kaj povedati. Najslabše je iz ležernosti molčati in samo gledati, ker se s tem odrekamo vsakršni možnosti spremembe. Moramo nekaj premakniti, da bo prišlo več svetlobe v ta naš prostor in v naše poglede, ker v tem morečem vzdušju ni več mogoče normalno dihati. Če pretiravam, naj me kdo popravi... Jožko Stegu V rubriki Reagiranja so Primorske novice v prispevku z naslovom Koliko za kulturo objavile odgovor Zdravka Kirna, vodje oddelka za družbene dejavnosti občine Ilirska Bistrica, namenjen izpodbijanju trditev novinarja in kulturnika Tomota Šajna, ki je v istem časopisu v članku Drobtinice za kulturo kritično opisal stanje kulture na Bistriškem. Prosimo, da tudi v vašem časopisu objavite prispevek Izvršnega odbora Zveze kulturnih društev Ilirska Bistrica, ki je mnenja, da mora javnosti osvetliti problem kulture v občini s svoje strani tudi preko vašega časopisa. Zdravko Kirn, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Ilirska Bistrica, je v pisanju Koliko za kulturo (Primorske novice, 9. julij) odvrnil novinarju Tomotu Šajnu in njegovemu kritičnemu članku o stanju kulture na Ilirskobistriškem Drobtinice za kulturo (PN, 2. julij) predvsem z vprašljivimi številčnimi operiranji in pokazatelji. Dokazal naj bi, da se je financiranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, s strani občine v zadnjih nekaj letih občutno popravilo. Tomo Šajn je dolgoletni in priznani kulturni delavec, ki zelo dobro pozna in spremlja tukajšnje kulturno življenje. Najpomembnejše, vsebino problema, ki govori o mačehovskem odnosu občine do kulture, je v svojem članku podkrepil s številkami, ki so, če že ne natančne, blizu resnici in dovolj verodostojne za ilustracijo alarmantnega stanja. Nasprotno pa nas Kirn vse, ki se ukvarjamo v večji meri z ljubiteljsko kulturo in v pomanjkanju primernejših institucij krpamo tudi druge segmente kulture, ki niso neposredno povezani z ljubiteljskimi kulturnimi dejavnostmi v občini, ni uspel prepričati o ugodnejšem odnosu občine do tega področja kulture. Ne zamerimo mu, da se ni veliko ukvarjal z opisom vsebine in kakovosti kulturnega življenja, saj mu njegov službeni položaj ne dovoljuje natančnejši vpogled v kompleksno problematiko. Je pa res, da nam nudi površne, dokaj vprašljive oziroma netočne trditve; ni zapisal npr.: daje sredstva za osebni dohodek tajnika in računovodje Zveze kulturnih društev Ilirska Bistrica od leta 1996 prispeval Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, oziroma JSKD, a je občina za ta del takoj zmanjšala dotacije ZKD-ju. Na ZKD razpolagamo z natančnimi številkami za daljše obdobje, ki pa so si enotne s Kirnovimi trditvami samo v enem: tudi, če se je, v najboljšem primeru, od takrat nekoliko povečala masa denarja za kulturne dejavnosti, se ni povečala niti približno za toliko, da bi bil opazen vsaj majhen premik na bolje. Prav gotovo pa se ni povečala za 150 % v štirih letih, kot je navedeno v odgovoru g. Kima, ker če bi se, bi bila društva s takim povečanjem zelo zadovoljna. Naravnost tragična pa je slika ob primerjavi s prilikami v postojnski in sežanski občini. Vsakomur, ki ni skregan z zdravo pametjo je jasno, da sežanski zavod za kulturo svojo dejavnost ne more pretežno financirati sam (pa tudi velika večina drugih podobnih institucij ne). Resnica je, da bo letos od občine za obstoj in programe dobil približno 51 milijonov SIT, sam pa planira iztržiti nekaj nad 18 milijonov, kar je tudi svojevrsten pokazatelj stanja tamkajšnjih razmer. Za občino Postojna je zapisano pravilno, da je samo za ljubiteljsko kulturo namenila letos 25 milijonov, mi pa dodajamo, da naša občina letos namenja za ljubiteljsko in vso ostalo kulturno ponudbo skupaj 14,5 milijonov. »Ostalo« pomeni vsa kulturna ponudba izven ljubiteljske kulturne dejavnosti društev, kijih ZKD organizira večinoma v prostorih Doma na Vidmu (Mesec kulture, proslave ob praznikih, likovne razstave) in še Premska srečanja, ki bi letos zaradi pomanjkanja sredstev skoraj odpadla, predstavitev knjig in srečanja s pobratenimi društvi v drugih občinah (Bazovica z Reke, Nabrežina, Matulji), ki tudi počasi zamirajo, ker ni dovolj sredstev. Kaj bo s ponudbo v Domu na Vidmu in stavbo, sicer nekdanjim Domom JLA, v prihodnje ne vemo. Je pa to že drug problem. Občina Ilirska Bistrica je velika, njene vasi raztresene in živeti v njej večini prebivalcev ni ravno lahko. Dokaj izolirana, daleč od različnih ustanov in kulturnih centrov mora za kvaliteto življenja poskrbeti največ sama. In prav kulturna ponudba, oziroma kulturno življenje nasploh, je del preživetja ljudi v taki občini, zato je še kako pomembna. Vzor, kako je mogoče pritegniti mlade in jih čustveno navezati na svoj kraj ter s tem zmanjšati odhod s trebuhom za kruhom lepo kaže Mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 iz Knežaka; plača, četudi dobra, ni dovolj, da bi nekdo ljubil svoj kraj, se boril za njegov napredek, s tem pa tudi zase. Naivno bi bilo pričakovati, da bo bistriška občina prispevala za kulturo približno toliko sredstev, kot jih namenjata prej omenjeni občini, s katerima se Bistričani tako radi primerjamo. Člani občinskega sveta pa se z županom na čelu morajo zavedati, da je članek Tomota Šajna veliko večino kulturnih delavcev in velik del javnosti vzpodbudil, da se ne bodo sprijaznili s sedanjim stanjem kulture na Bistriškem, še posebej, če mu bodo rezali tanko rezino kruha v veliki meri tudi taki občinski svetniki, ki jih ni opaziti niti na kulturnem večeru, organiziranemu v čast občinskega praznika, da o drugih prireditvah ne govorimo. Izvršni odbor ZKD Ilirska Bistrica MED ŽITO ZOREČE Tisti dan, ko je sonce nad Brkini darežljivo razpošiljalo svoje žarke čez žito zoreče, sem šla na obisk. Med njive, da začutim moč lepote in sile, ki jo razdaja zemlja predraga. Ker je misel vabila tudi k ljudem, sem obiskala znanko v Sabonjah. Tudi pri njej sem nabrala lepote za dolgo Gospa Lidija Božič Ob reki Reki potem. Gospa Lidija Božič je pridnih rok in od mladih let zvečer, ko je vse postorjeno v hiši in na kmetiji, veze gub lene. Prej je izdelovala tudi druge vezenine, zadnja leta pa se ne loči od gublenov. Izbira najrazličnejše motive iz narave, zato j e njen dom poln velikih uokvirjenih sporočil, ki gredo v pozabo. Gospa Lidija pravi, da pozabi na čas in utrujenost, ko hiti z nitko, da bi bil motiv čimprej izvezen. Otroci so ponosni na njeno znanje in so jim njena darila dragocen spomin. Ob svojem veselju gospa Lidija že meri veselje vnukinje do vezenja. Prevzel me je motiv pobiranja klasja. Ko sem odhajala, se je gospa Lidija opravičevala, da to ni za objavo, saj ni edina ki veze. Jaz pa vem zakaj moram o vsem tem povedati tudi vam, bralci Snežnika. Le kako naj molčim o vsem tem, saj sem šla med zoreče žito. Danica Par do OHRANIMO ZDRAVO OKOLJE IV. DEL EKOLOŠKO KMETIJSTVO Na OŠ Podgora Kuteževo smo raziskovali: - način pridelave kmetijskih pridelkov, - način živinoreje, - upoštevanje ekoloških značilnosti na našem področju. Anketo smo izvajali v prvih dneh aprila v vaseh: Kuteževo, Podgraje, Zabiče in Jablanca. Obiskali smo vse kmetije na tem področju in spraševali o načinu kmetovanja, o živinoreji in obveščenosti o ekološkem kmetovanju. Predstavljamo vam rezultate ankete in se hkrati zahvaljujemo vsem kmetom za sodelovanje in pomoč. 1. Kako veliko kmetijo imate? a pod 2 ha D2-10ha Q nad 10 ha Bni podatkov 3. Kdo kmetijo obdeluje? e kmetijo obdeluje O kmetijo obdelujeta gospodar in gospodinja a kmetijo obdeluje cela družina 4. Ali se ukvarjate izključno s kmetijstvom ali vam je kmetijstvo le dopolnilna dejavnost? ia) eden izmed družinskih članov je ■ b) kmetijstvo je le dodatna zaposlitev 5, Kolikšen del kmetije ostane neobdelan? 6. Kaj pridelujete na kmetiji? krmne rastline 27% ostalo 5% žita 24% krompir 44% 7. Ali pri pridelavi uporabljate tudi kemijske preparate? n •*> 22% . 400,00 SIT - mapa z elastiko » 230,00 SIT - nahrbtnik *■ 3.980,00 SIT - bluze svila > 2.300,00 SIT - dolge in kratke moške hlače do št.58 » 2.300,00 SIT - cvetlični med ........> 800,00 SIT - hojev med »• 900,00 SIT - cvetni prah *■ 500,00 SIT - propolis » 280,00 SIT Lepo vabljeni! Lahko bi bilo tudi tako 31. 8. 2002 Snežnik stran - 18 PREOBRAZBA MESTA ILIRSKA BISTRICA Bistriške ulice, ceste in trge j e treba nujno kulturno prenoviti oziroma obnoviti, ker zahteva kar nekaj denarja predvsem pa zavest, da je treba pri tehničnih posodobitvah upoštevati in ohranjati kulturno in ambientalno identiteto prostora. V zadnjem delu našega potovanja po urbanistično arhitektonskih rešitvah novega mestnega središča Ilirske Bistrice vam predstavljamo nekaj idej ali rešitev, ki so jih uporabili v naši širši in ožji okolici. Za vsa tri nadaljevanj in za idejo, da bi to tematiko predstavili čim širemu krogu ljudi, se zahvaljujem bistriškem arhitektu Leonu Belušiču. OBLIKOVANJE JAVNEGA PROSTORA Doživeti prostorske cezure, vsako na svoj način. Gre za isti izziv: osmisliti, oblikovati širok prostor javne uporabe, prostor vzdušja, srečanja, dogajanja. Poiskati njegove elementarne značilnosti, registrirati svetlobo in senco, potencirati njegov arhitekturni okvir, predvsem pa definirati njegovo kroženje, introvertiranost ali prostorsko ekstenzijo. Gre za odpravljanje vseh motečih detajlov /objektov/ in odkrivanje potencialnih fragmentov / vodo, glasba/, ki navdihujejo in preoblikujejo. Seveda trga ne naredi tlakovanje in oblikovanje urbane opreme, ampak površina, ki ima največkrat različen značaj in vrednost. CELOVIT PRISTOP CELOTNO MESTO KOT PREDMET ARHITEKTOVEGA RAZISKOVANJA Obstoječo mestno strukturo ob vodi, ki jo je potrebno valorizirati in definirati zaznamuje kompleks objektov na griču - mestnem belvederju ter »prazni« vstopni (zgornji) in mestni (spodnji) plač. Žal povezav med njima (Cankarjeva ulica) z oblikovalskega aspekta in prometne infrastrukture ni realizirana v kontekstu celovitega mestnega projekta. Zelo pomembna naloga pa je interdisciplinarni pristop oblikovanja obeh trgov in griča kot mestne terase z novo mestno vsebino (od nastanka do danes vojaški objekti -zaprta cona). Še posebej pa je pomembno na novo odkriti vodne tokove in mestu vrniti vodo - tisto prvinskost ob kateri je nastalo mesto bisrica. Infrastrukturni ukrepi oz. posegi v mestno matrico (ustvarjanje bregov reke, načrtovanje mosta / mostov, vodnjaka / vodnjakov...), ki naj bi konstruktivno učinkovali na življenje, pomirjajoče na promet in prispevali k udobju življenja v mestu. To večletno ukvarjanje z mestom in mestnim projektom, s skrbno razčlenitvijo vseh dejavnikov urbanosti - od gospodarskih do topografskih, do zgodovinskih, strukturnih ter organizacijskih dejavnikov bi pripeljalo do kokjretnih rezultatov, ki bi mestu zopet dalo atribut mestnosti. Arhitekti s sodelavci in meščani si morajo dalti veliko in dovoj časa za razvoj zasnov (nap.: delavnice, natečaji...) in njihovo postopno uresničitev, pa tudi za postopno medsebojno sprejemanje. -P 3 O £< p a> E < K) oo k) o o K) K) S NJ ►3 O- -J >3 3 a. 5 « £ JL S Z B* S Sl g S- tO io oo e 52. ef sS| ? S s |a. do o w a o *§: | IH'3 g* J P < 5. CL 9* ^ o< (t o § 3 g ff # a r 5 3-s s < I li O) O P 3 o S. ® .o " e 5 on ^ s k O hJ g o si o. vi d a o o ti g p td g crq (g V1 S ® ^ 3 N S. § DO “ *“ CL A K' £ g lil ! o j? c? S < o* "p- a — « o< p, ti 3 oj 3' 3 O g S. CD O Vi 3 O) E o cz o< n £5* ^ CZ ca C/3 H 2 o > r H n KI O O KI O > C/3 H 53 g o r h-< H <3 < O r HH r 5! M <3 £ n<9 h w 5 S N 2J £ 2 h-1 H N 5 Š Ch H o H h C/5< n< ta o do 'p no a Z Ji So.o -M< S’ z N< o 7T r-t- H- p C » 2 „ ijti 1 ss^a 3 ri O NO v g- g §. g 5'£. o< cd- ^ •— u> oo 5' § 3 s? ^ o< 003 5 Ss n ti ti a> - n> d d Z 3 U S H, "L - o H, N ST s?? ^ cs g e. Z- ' N S ^ n CD ON 3 00 pr 2 K- “ 5' §■ g c? C. - ^ O o' ^ ^ O < “3's' • I g. s! gre: o ti J75 ti S* £ S g' I < | co uriš »tS|| > O $ I c * g< 1 -p ■ S, 2. « F ^ v CZ p* p Os 225 ^ C < kj C- N O \ < On K) Vi O B P to 5. to c p -1 N P O D- E< S' FT "3 OJ OJ — 3 4x 0» O DO r> 2 > F DO oo 2 o > RAZVOJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Gregorčičeva 2, p.p. 77 6250 ILIRSKA BISTRICA e-mail: razvojni.center@siol.net tel.: 05/710 1 384, 05/710 1 385 KOLEDAR PRIREDITEV ZA SEPTEMBER 2002 Redni društveni sestanek Pizzerija park Il.B. 22.sept. 2002 od 9.-12.00 ure PND Ilirska Bistrica 05/7142 639 »Sadovi dežele pod Snežnikom« Okrep.grill Danilo Il.B. 1 l.-16.sept. 2002 0d 9.00 dalje KSS Il.B., kmetijska društva,RC Il.Bistrica KSS 05/71 00 260 TIC 05/710 1 384 Razstava izdelkov učencev OŠ Antona Žnideršiča Il.Bistrica pod vodstvom mentorja Franeta Dolgana Domna Vidmu preddverje cel mesec vsakdan Osnovna šola A.Ž.I1.B. in T1C TIC 05/710 1 384 Slikarska razstava akvarelov Jože Šajnjlirska Bistrica Domna Vidmu RCinTIC cel mesec 8-16.00 ure Jože Šajn in TIC Il.Bistrica TIC 05/710 1 384 05/714 59 70 Prodajna razstava slik Jožeta Šajna Gostilna- pizzerija Škorpijon cel mesec 10.-22.00 ure Jože Šajn in gostilna-pizzerija Škorpijon 05/7141 332 05/714 59 70 Likovna razstava Rajka Kranjca pivovarna in gostilna Pek Dolenje cel mesec 10.-22.00 ure pivovarna in pivnica Pek ter Rajko Kranjec 05/788 50 29 05/7145 360 Razstava fotografij - Ilirska Bistrica skozi zgodovino (pomembni dogodki in osebnosti v Ilirski Bistrici) V bistroju Baladur stalna razstava 8.-23.00 ure Ilirika Ilirska Bistrica Igor Štemberger 05/7141 935 Prodajna razstava slik Jožeta Šajna Okr. grill Danilo Il.B. cel mesec 9-23.00 ure, razen pon. Jože Šajn in gostišče Danilo 05/714 59 70 05/7141517 mn Ogled gradu Prem s stalno razstavo prazgodovinskih gradišč Prem grad vsak dan po dogovoru TIC Mojca Memon, Prem 05/710 1 384 05/7860 400 Ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja Prem vsakdan po dogovoru TIC Marija Dolgan, Prem 05/710 1 384 05/7860 374 Ogled muzejsko urejene pomožne pošte “Pri poštarjevih” v Harijah Harije vsakdan po dogovoru Alenka Penko TIC 05/7100360 05/710 1 384 Ogled učne poti “na Goliče” Učne delavnice za skupine Jelšane vsakdan po dogovoru OŠ Jelšane TIC 05/788 50 01 05/710 1 384 Ogled Rednikovega mlina Dir. Bistrica vsakdan po dogovoru TD Il.Bistrica 05/7145 280 Bridge vsak ponedeljek v ILBistrici izmenično v Postojni Jadran, PO Šport barIL.B. Izmenično 18.00 Bridge klub Il.Bistrica 05/7145 280 Shod na Sozah Soze 8. september 2002 Slovesnost ob blagoslovu prenovljene cerkve sv.Štefana v Harijah Harije 15.9.2002 ob 16.00 uri Župnija Podgrad in KD A M.Harije Alenka Penko 05/71 00 360 Občinska liga malega nogometa Il.Bistrica vsak četrtek in petek od 17.00 dalje Š.Z. Il.B. 05/710 11 35 Tumiiji v odbojki na mivki Igrišče ŠC Trnovo 7.in 14.sept 2002 od 14.ure dalje Š.Z. Il.B. 05/710 11 35 .Veteranski turnir v malem nogometu OŠ A. Ž.I1.B. 21.sept. od 10.00 dalje Športna zveza Il.B 05/7101135 Lep pozdrav do prihodnjič! Svetovalka v turistično informacijskem centru Mojca Memon NAROČILNICA SnCŽtlik Kot naročnik imate, z redno plačano naročnino: - pravico do brezplačnega, enega malega oglasa, za vsako številko časopisa in - 30% popust pri naročilu osmrtnic in zahval. Naročilnico pošljite na naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, po faksu 05/ 71 41 124, lahko pa tudi po telefonu na št: 05/71 00 320 ali na elektronski naslov: qa-commerce@siol.net IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTA DATUM PODPIS Novosti iz naše knjižnice KNJIŽNE NOVOSTI 1. FALLACI, Oriana. Intervista con la storia 2. Priročnik o zvezi NATO 3. DESMARQUET, Michel. Thiaooubska prerokba 4. EINON, Dorothy. Ustvarjalen otrok 5. HAECKER, Theodor. Kierkegaardova grba 6. HUTCHENS, David. Kdo se še boji volkov? 7. KERFORNE, Philippe. Hipnoza in avtohipnoza 8. KOBAL, Darja. Temeljni vidiki samopodobe 9. LESLIE, Joanne. Prerokovanje iz kart za vsakogar 10. PIETRI, Jerome M.. Kako doseči, da bi drugi delali to, kar želimo 11. RAJSUTHAJA, Phra. Magična moč čarovništva 12. ZUPANČIČ, Maja, CECIČ-ERPIČ, Saša, PUKLEK, Melita, GRIL, Alenka, ZUPANČIČ, Maja (ur.). Razvojnopsihološke značilnosti različno starih otrok ob vstopu v šolo 13. ROUX, Roger. Vse o sanjah 14. WILSON, Colin, VVILSON, Damon. Enciklopedija skrivnosti 15. BAIGENT, Michael, LEIGH, Richard. Zgodba o kumranskih zvitkih 16. CASTANEDA, Carlos. Kolo časa 17. Ljubezen zmaguje : trideset zgodb iz življenja 18. ŠKULJ, Edo. Textus liturgici 19. KOGOJ, Marija Jasna (ur.). Tristo let ljubljanskih uršulink 20. CELAR, Branko, ČERNE, Franc, ROTAR, Jože. Slovenija in njene meje 21. GUTMANN, Amy, JUSTIN, Janez (ur.), SARDOČ, Mitja (ur.). Demokratična vzgoja 22. IVANČIČ, Uroš. Prvič samostojno na pot 23. MEŠKO, Gorazd. Osnove preprečevanja kriminalitete 24. MIGLIČ, Gozdana. Analiza potreb po usposabljanju 25. Natopriročnik 26. PIVEN, Joshua, BORGENICHT, David. Smola pa taka! 27. ISAACS, Ann Katherine (ur.). Political systems and definitions of gender roles 28. POŽARNIK, Hubert. Sedanjost prihodnosti 29. PURG, Adam. Primerjalni obveščevalni sistemi 30. RIDLEY, Matt. Genom : biografija človeške vrste PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si GOSTILNA s prenočišči HffPCTCF Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 GSM: 041/747-657 MALICE IN KOSILA UGODNO fizioterapija (MS*: m TRGOVINA • I * • Rozmanova ul. 1 6250 Ilirska Bistrica TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55 * ORTOPEDSKA OBUTEV * MERILNIKI KRVNEGA PRITISKA * INKONTINENČNI PROGRAM * NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE * VSI OSTALI ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI PRO-1OM „ „ „ Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV - TOM +0% :c.x Snežfiik stran-28 Napovedi in objave i,i ;7; ' ■ ,]'■ V -v.- r': ■ = 4 i 31. 8. 2002 * posredujemo pri vaših prodajah ih nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA D.D. Naše poslovalnice: KOPER 05/672-72-32 SEŽANA 05/734-14-10 AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Poletne počitnice se počasi približujejo h koncu, kar se odraža tudi na slovenskem kapitalskem trgu. Vzdušje na njem se je ponovno obrnilo v pozitivno smer in pri tečajih večine delnic v zadnjih dneh smo ponovno beležili rast. Letošnje poletje je nasploh precej prepredeno z vidnejšimi gospodarskimi dogodku Tako je v začetku meseca novo vodstvo dobila druga naj večja slovenska banka Nova kreditna banka Maribor, kjer mesto predsednika uprave po novem zaseda Črtomir Mesarič. Njegovo delo bo vse prej kot enostavno, saj je banka še vedno v državni lasti, za sabo pa že ima en neuspel poskus lastninjenja. Prvi cilj je tako olastniniti banko, hkrati pa oblikovati močan bančni steber, katerega nosilka bo NKBM. To vsekakor ne bo lahka naloga, saj v zadnjem času največja slovenska banka Nova Ljubljanska banka igra na slovenskem trgu precej aktivnejšo vlogo, predvsem na področju povezovanja z drugimi bankami in tako utrjuje svojo prevladujočo vlogo v bančnem sektorju. Svet Banke Slovenije je belgijski bančni in zavarovalniški skupini KBC izdal dovoljettje za posredno in neposredno pridobitev 34 odstotkov lastniških in upravljavskih pravic v Novi Ljubljanski bank. Če bo KBC, ki je pogodbo o nakupu tolikšnega deleža v NLB podpisala 8. maja, želela pridobiti še večji delež, pa bo morala centralno banko vnovič zaprositi za soglasje. Guverner BS Mitja Gasparije soglasno odločitev sveta pojasnil s tem, da centralna banka poskuša uravnotežiti lastniško strukturo v slovenskem finančnem prostoru. Gaspari je mnenja, da bi finančne ustanove motale biti v mešani lasti, saj je le tako lahko mogoče, da nastanejo sinergije, ki lahko prinesejo prednosti tako slovenskemu bančnemu sistemu kot gospodarstvu. KBC je tako pridobila dovoljenje slovenske centralne banke za tolikšen delež v NLB, za kolikor je tudi zaprosila. V primeru, če bo KBC želela v prihodnosti kupiti dodatni delež v kapitalu NLB bo morala ponovno prositi za soglasje Banko Slovenije, ki pa se bo o tem odločala na podlagi dotedanjega sodelovanja in upoštevanja določil v pogodbi. Za morebitno soglasje BS bo tudi zelo pomembna ocena napovedanih pozitivnih učinkov oz. sinergij, ki so bile predstavljene s strani KBC in NLB, ki naj bi pripomogle k boljšemu poslovanju NLB in posledično tudi ostalega gospodarstva v Sloveniji. V nasprotju z nakupom NLB pa se zapleti v pivovarski vojni za nakup Uniona med Pivovarno Laško in belgijskim Interbrewjem nadaljujejo. Ko je že kazalo, da se bosta Pivovarna Laško in Interbrevv uspela dogovoriti za bolj tvorno sodelovanje, je Ihterbfevv objavil predlog, da naj delničarji Pivovarne Union dovolijo povečanje osnovnega kapitala Uniona, novo izdane delnice pa bi lahko kupil samo Interbrew, ki bi s takim posegom postal večinski lastnik Uniona z nekaj nad 50 odstotnim deležem v kapitalu. Delničarji bodo o tem predlogu glasovali na skupščini 2.septembra, vendar so iz Laškega že sporočili, da nasprotujejo takemu predlogu in pričakujejo, da jim bo Urad za varstvo konkurence dovolil glasovanje v višini njihovega lastniškega deleža, ki znaša 46%. Za izglasovanje predloga o povišanju osnovnega kapitala Pivovarne Union je potrebnih 75 odstotkov glasov, kar pa je nemogoče doseči v primeru, če Urad Laškemu dovoli glasovalne pravice. Na redni skupščini je Urad Pivovarni Laško dovolil glasovanje z 24,24 odstotnim deležem, kar pa je moč pričakovati tudi na izredni skupščini. Matic Sevšek Ulrika borznoposredniška hiša d. d. Ljubljana matic. sevsek@ilirika. si m ms KOREN JOŽKO M &P7Ž3S1 »LOKALNE VOLITVE 2002« Spoštovani! Lokalna televizija TV Galeja bo v času pred volitvami organizirala serijo JAVNIH TRIBUN. Na javne tribune bomo povabili vse politične stranke in liste ter vse kandidate za župana, ki bodo sodelovali na lokalnih volitvah. Pripravili bomo sedem javnih tribun, ki bodo potekale od 18.10.2002 do 8.11.2002 na naslednjih lokacijah: 18.10.2M2-ILIRSKA BISTRICA (Dom na Vidmu) 19.10.2002 - JELŠANE 26.10.2002 - PREGARJE 02.11.2002 - PODGRAD 03.11.2002 - ZABIČE 07.11.2002 - KNEŽAK 08.11.2002 - ILIRSKA BISTRICA (Dom na Vidmu) Za vsako izmed naštetih javnih tribun bomo poskrbeli za primeren prostor in sceno. Na prvi javni tribuni bomo širše predstavili vse prijavljene stranke, liste in kandidate za župana občine Ilirska Bistrica. Tribune po vaseh bodo bile izključno vezane na lokalno problematiko določenih krajev. Zadnja tribuna bo zaključna, namenjena predvsem županskim kandidatom in nosilcem list. Poskrbeli bomo za ustrezno obveščanje javnosti preko časopisov, radia in televizije. Na javne tribune bomo vabili volivce tudi preko plakatov, za vsak kraj posebej. Vabljeni bodo bili tudi novinarji. Po zaključku vsake tribune bo sledilo družabno srečanje z zakusko. Vse javne tribune bo vodil strokovni voditeljski par v sestavi: mag. Milena Urh in Danijel Cek. S tematiko na posamezni javni tribuni bodo bili udeleženci predhodno seznanjeni. Kotizacija za posamezno javno tribuno znaša: -za politične stranke in liste (če ni udeležen na javni tribuni njihov kandidat za župana) - 10.000,00 SIT -za kandidate za župana (brez stranke oz. liste) - 5.000,00 SIT -Za kandidate za Župana (s stranko oz. listo)-15.000,00 SIT Vse tribune bo predvajala lokalna televizija TV Galeja iž Ilirska Bistrice. Informacije o javflih tribunah lahko dobite pri Milošu Valenčiču, odgovornemu uredniku TV Galeja na GSM 031/649 277 ali na e-pošti milos.Valencic@galeja.tv. \ VABILO 'j NA SREČANJE HARMONIKARJEV občine Ilirska Bistrica, - ki bo potekalo na prireditvi Kmetijska tržnica, z naslovom ■ » Sadovi dežele pod Snežnikom«, ■ 1 v okrepčevalnici Grili Danilo v I Ilirski Bistrici, | v soboto, 14. septembra 2002 od 10. ure naprej. a Prijave sprejema Franjo Penko ■ ! na tel. številki 041 928 823 do vključno 6. septembra 2002 X____________________________J KARATE KLUB SOKOL VABI NOVE ČLANE K VPISU V mesecu septembru v telovadnici OŠ Dragotin Kette: PON.: OD 17.00 DO 18.00 PET.: od 18.00 do 19.00 ŠTIRJE NOVOROJENČKI V mesecu juliju seje v postojnski porodnišnici rodilo 88 novorojenčkov, od tega štirje “bistrčani”,vsi fantje. V Jasen je odšel Kristofer, v Vrbovo J«tn, Kuteževo Matic ter v Ilirsko Bistrico Edvin. Iskrene čestitke, Bojana Urh -------- Društvo »PIŠKOTEK« Knežak © vas v sodelovanju Z Ministrstvom za zadravje VABI »k ib* C DAN % DRUŽINSKE REKREACIJE MAŠUN, sobotaBl .8.2002 od 14. ure dalje q **© V NA*** AtežNCšfl irrit Afiir za \\t einfmiif • nrvi LMs inu i sni dbibbavi ji m ati »vzccja •zabava in i i rt • em ir* delavnice • LEDE NACDADE ZA AKTIVNE UDELEŽENCE LOKOSTRELSTVO • TEK • KOLESARJENJE • MET NA KOŠ • ODBOJKA • BALINANJE • POHODNIŠTVO • BADBINTON * JEŽA KONJ TEST HOJE NA 2 KM S SVETOVANJEM • MERJENJE KRVNEGA TLAKA • STROKOVNA LITERATURA NACEDITE NEKAJ ZASE IN SE NEM CCICCUŽITE V SCCCTNI < I S EMI I NOV SLOVENSKI FILM RUŠEVINE . ■■ : r~~j: . j®*, 'Sj-K I ^ r«w, liF ▼H ' ’: ' y m Na Vremščici nastaja ntiv slovenski film - Ruševine. Na snemanjih sodeluje tudi 105 statistov iz Knežaka in Bača, ki delujejo v društvu PIŠKOTEK, PGD Knežak, MePZ Tabor Kak 1869 in Balinarskem klubu Ben kamin. Nočno snemanje je bito pešfro irt zabaVhd. ,.«L- V ... - )•. , j,f1ff tjjpi ffLfraiž'-:;