Lea Fatur: O sinčku Binčku. BIL je Binček prava neroda. Zdaj je prevrnil Škaf z vodo, zdaj raztresel vreco s aemeni, zdaj splašil vaške kokoši, zdaj čredo govedi. Na paŠi je puščal krave v škodo in ovce volkovom. ^Samo za škodo si,« je stokala nje-gova mati, uboga vdova. Pa so ji ljudje svetovali: :uDaj fanta kam služit, tam ga bodo že zbrihtali.« Mati je dala Binčka trgovcu v mesto. Toda tudi tam je uganjal Binček svoje nerodnosti. V mleko je vlil petroleja, sol je prodal za sladkor, poper za sladko skorjo. Naredil je toliko Škode, da ga je trgovee zapodil in je morala mati prodati edino kravico, da je poravnala pri trgovcu. Otroci na vasi so pa nagajali BinČku: ^Sinček BinČek, kje si bil? ^* tf*««M^?i> Tam v Ljubljani si štrence vi). ^*-^ "- ^"*n*'"'"' ' ¦ j.!. ji*i^*j i Kaj ti so dali v plačilo? Uso<( '*t ' Pii^e, ki še ni shodilo.« f Binček se je skrival pred otroki in je premišljeval, kako bi naredil kaj pametnega, da bi se ne govorilo tako o njem. Vedel je, da so v gozdu blizu mesta roparji. V skaini duplini so in nihče ne more do njib. Pa, ko bi on, Binček, mogel pobiti te roparje, bi dobil gotovo toliko denarja, da bi kupil materi drugo kravo ia otroci na vasi bi peli o njem: ¦.¦!.-.-i'i :.:j uAnA :ijo ) To je deček, to!« Biuček si je pa mislil: Kako prijazne kokoške so v tej vasi .., Kokoši so pobirale riž in zagotavljale: ^Dobra je tvoja kaša, dobral« Solnce je pripekalo in Bineek, ki jc zgodaj vstal, je postal truden in zaspaa. Ob cesti je stala prazna koliba. Binček se je vrgel na tla in zaspal s košem na roki. /budilo ga je glasno kokodakanje. Debelo je pogledal okoli sebe. KoHba je bila polna kokosi, ki so pripovedovale: »Zdaj gremo, Binček, kokodajs, domov. Za kašo jajca — \z jajec bo piska — iz piške krava — kokoko-dajs!« In druga za drugo so se kokošl lepo priklonile in odletele. Binček je pogledal po tleh in videl polno jajec, lepih belih jajec, Ponavljal je poslovilne besedc kokoši: »lz kaše jajca — iz jajec piška — iz piške krava« in si je mel oči: Kako naj izleže piška kravo? Ni tega nikdar bilo in ne bo, kokoske! Pač bo mama lahko prodala jajca in piške, ali za kravo še ne bo.« Šel je in pobral jajca v koš. ^Poleg riža,« si je mialil, >Še toliko jajec! To bo gledala mama! Rekla bo: .SinČek Binček, srečo imaŠ in prebrisan decko si!* In vsa vas ho govorila o kurah in o jajcih in o Binčku. — Pa kje je riŽ? Papir je luknjast in koš tudi... O te gromske kokljelc BinČku se je kar poevetilo v glavi. Pobral je jajca in stopal potrt domov. Nič ga ne bo hvalila mama, in Če izve vas. .. MaBBsaaaaaaBasaBfiaBfiaa Hodi Binček zamišljeno m žalostno. Solnce pripeka in ga zmaga. BinČek sede na travo in zaspi pod boŽjim solncem. Prebudi ga tenki »pivpivpiv« in nekaj niehkega, ki se mu stiska v roko, pod vrat in ramo. Pogleda in. zazija: Na robu koša, na njegovih rokah in nogah drobnijo in pivkajo komaj izlegla pišČeta ... Druga se kobacajo še it. prekljuvanih lupin .., BinČku se zasveti v glavi: Solnce je izvalilo piščeta — skoraj bi jih bilo res za eno kravo, ko bi bila revšeta Že velika. Pa glej! Piščeta rastejo kar pred Binčkovhni očmi, piščeta pivkajo: »Iz kase jajce, iz jajca pišče, iz piščeta krava!« >Nikdar ni bilo in nikdar ne bo!« je skrbelo Binčka in poraagal je zadnjemu pišku iz lupine, polovil vse v koš in se aapotil naprej. Blizu gozda je našel slikarja, ki je delal pod razpeto platneno streho. BinČek prosi, če sme posedeti pod streho in pravi slikarju o rižu in o kokošii. Slikar posluža in se Binčku smeje. Tačas pa uidejo piške iz koŠka in jamejo zobati barve, ki so stale v posodicah po tleh. Ko pozobljejo že vse, se ozre slikar in se zadere na BinČka: »Res si prava neroda in nesreca! Kar bitro «e mi zgubi s tvojimi piskami! Bajto prodam tvoji materi, da dobim povrnjeno škodo.« > >NUtar, gospod, nikar!« prosi Binček in se krega nad piŠčeti: »Kravo mi obljubujete, pa me preženete z materjo izpod strehe...« Piške pa odgovarjajo: Az piške krava, sinček Binček!« *Prismode ste, klepetave in neumne, kakoT Tes kokcraji rod,< se jezi Binček in stopi v gozd. Ne upa se doraov; zdi se mu najbolje, da si poišče kako šuplo drevo in se nastani v njem. Ko tako ogleduje drevesa v gozdu, ga naeakrat obkolijo bradati črni možje in ga izprašujejo, kaj tod išČe. Binček pove, kaj in kako, roparski glavar pa se razveseli: Prav! Včeraj smo ubili našega kuharja, ker je bila polenta pripaljena Boš pa ti za kuharja. Takoj podavi vsa piščeta, oskubi jih in speci!« PoŽeno Bincka v veliko votlino, kjer je bilo polno sodov, velikib. in majčkeuih. Binček zakuri in napolni velik kotel z vodo. Potem se loti pišk ... MMSSBBfifiBBBiBBB43 Pravi jim: »Prav se vam godi! Ne bi bile barv požrle, bi zdaj doma kašo zobale.« Piske pa zatrjujejo: >Kravo dobiš, kravo!« Ko so bila pišceta pecena in regrat opran, pokrije BinČek veliko mizo z ukradenim prtom in nosi na mizo. Roparji jedo in grozijo Binčku: »Tvoja sreča, da nisi prismodil pečenke!« Jedo in se veselijo. Nakrat pa zastoka glavar: >O moji grehil Za nmreti mi je!< Pa zaobrne oči in se zgrudi mrtev. Dmgi roparji mu ne morejo pomagati, ker je vsem slabo. BinČek jim skuha hitro tisto kavo, ki je pravila o njej njegova mama, da je zdravilo za vse bolezni, pa preden je bila kava kiihana, so bili Že vsi roparji mrtvi. Barve, ki so jih pozobale piske, so bile strnpene, in strupeno meso piŽk je zastrupilo roparje. Ves prestrašen steče Binček doraov k inateri, mati pa k županu, župan pa k orožnikom. Vsa vas je ŠJa z orožniki v gozd. V votlini so našli veliko blaga, v velikih sodih obilo vina, v majhnih pa zlat in arebrn denar. Okradeni ljudje so prihiieli v votlino in poiskali svoje blago. Vse je bilo veselo, da je pokončana roparska nadloga, vae je hvalila in obdarovalo Binčka. Dobil je toliko, da je kupil materi kravo in povrail slikarju škodo in še mu je ostalo, da je začel trgovino z žabami. Nič več mu niso otroci nagajali, on pa jim je rad razkladal: »Kar nikdar ni bilo, se veodar zgodi — kokoši in piškc so modre gtvari.«