Stav. 1S2. y Usifellani, w pondellek 25. avgusta 191 S. Ufo IBI. raasn ee^eij F« imniitsu vsa h tiatt Oredniživo je v Ljubijanij TMm&žkaaska uHca št, 6/1, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati In pod* pisali, sicer se jih ne priobči, Rokopise bo ne vrača. Jcserati j Enostolpca petit< mtica 60 Tin* pogojen’ prostor 1 K ; razglasi ia 'poslano vrstica po 1 Ki večkratne objave po do« govoru primeren popast m SggJžJ Olaillo luoosrov« socfafo« * dsmoMline stranke. PosamuM Stav. stanci — 40 irtaarjev. —• HaroSnina: Po poit! a* Jk dostavljanjem na dom za. ■celo loto 72 K, ia pol-)ela 36 K, u četrt leta 18 K, za mesec d K* Ea Nemčijo celo Mo 77 ^ ostalo tujino in Ameriko K. — Reklamacije >4 list so poštnine proste. TJpravniStvo je t Ljubljani* jFranČiikanska uliou it, 61^ Učiteljska tiskarna. Telefonska it. 314* „Slovenec“ v opoziciji. »Slovenec« }e postal od dne, ko se je njegova parlamentarna skupina odpovedala zaradi Proičevega... •demokratizma vladi, silno radikalen, tk> radikalen, da se bi ~ prav nič ne Čudili, če bi nam lepega dne pričel razvijati riajhujše nihilistične herezije. Radikalizem je najcenejši produkt sedanje nervozne dobe. Ne vprašamo seveda, če je »Slovenčev« radikalizem odkritosrčen in za koliko časa. Ce bi — recimo — »Slovenčeva« stranka stopila prihodnji tedan v vlado — kaj ni vse mogoče pri nas! — v tisto vlado, proti kateri spušča sedaj svoj... radikalizem, ali bi še Pisal tako, kakor ves ta blaženi teden? Takega radikalizma se prav nič ne bojimo. Vemo, da ga ne bo več, kakor hitro pride SLS zopet do svojih ministrov. »Slovencu« bi radi stavili to vprašanje: Če bi naša stranka sode^ 'ovala v koncentracijski vladi, ali bi »am tudi v tem slučaju očital nedoslednost? Za koncentracijsko vlade se je zavzemal Korošec, če mu ni »spelo, je kriv Protič. O Protičevi trmoglavosti in zakrknjenosti ima menda njegova parlamentarna frakcija tudi že svoje mnenje. In priznal nam bo, da je sedanja vlada vsaj to-i!ho demokratična kolikor Protičeva, Rri “a*erl sla sodelovala Korošec in Gostinčar do zadnjega, medtem ko ie socialistični zastopnik izstopil iz nje,,čim je uvidel, da ni za poštene-‘sH politika mesta v taki reakcionarni vladi. Kdo je ostal v teni slučaju dosleden? In še eno vprašanje: Če bi mi sodelovali z Jugoslovanskim klubom v centralni vladi, ali pa z VSI.S v deželni vladi, ali bi bili še vedno de-. !ežni »Slovenčevega«... radikalizma? _ ' »Slovenec« je načelni list. Za strankarske momente in interese se ne zmeni veliko ... Vemo, da bo »Slovenec« odgovoril na ta vprašanja po ovinkih. Poprijel se bo najbrže svojega starega »Leitmotiva«, češ, z demokrati ste bili v najhujšem boju, očitali ste si to in ono, sedaj pa sodelujete z njimi, ki so reakcijonarni, itd. itd. »Slovenec se menda ne zaveda, da je ta njegov »argument« silno ... neradikalen. Zelo lahko nam je od -»tovoriti. Korošec se je do zadnjega Prizadeval, da bi i njegova i ostale Parlamentarne skupine sodelovale z demokrati. Ni se mu, kakor rečeno, Po*rečilo. Toda. če bi bilo imelo njegovo prizadevanje uspeh, bi danes prav gotovo tudi VSLS sodelovala yr~mmsmsmsmmmssmsaimmm m samasmmm z . . . nedemokratično demokratsko zajednico . .. Je-li? Koliko se je že pisalo o potrebi, da pozabimo z ozirom na zunanji in notranji položaj, na strankarske interese, koliko se je že s tem operiralo proti nam. AH naj omenimo samo vsa poglavja o zunanji nevarnosti? No, in kdo je v resnici šel preko strankinih interesov, da koristi v sedanjih izrednih prilikah dejansko jugoslovanskemu ljudstvu? »Slovenčeva« stranka ne, kajti ona je postavila svojo stranko, odnosno svojega Protiča nad nujnimi interesi države in ljudstva. Mi smo nasprotno šli preko interesov stranke, le da pospešimo rešitev krize, ki je že itak toliko škodovala vsemu ljudstvu. .-.Slovenec« nam bo pač pošteno priznal, da je najlažje ostati v opoziciji, da se tako še najbolj varuje strankine interese. Baš naša stranka jo podala dokaz, da ji gre predvsem za splošno korist, in ne za trenutne strankine uspehe. Socijalni demokrati ne bi smeli načeloma nikoli sodelovati z meščanskimi vladami, če se je. stranka odločila z ozirom na izredne razmere iu na izredne čase, da sodeluje, se ji ne more očitati brezbrižnost za nujne potrebe države. Če se nam očita, da smo se združili z >:gospodujočim razredom«, medtem ko poudarjamo, da je treba sedanji sistem spremeniti, ^ moramo povedati, da spada tudi VSLS za enkrat še--k siranki - pgosiiodujočega razreda« vkljub enotedenski radikalni pisavi »Slovenca«. Če bi sodelovali z Jugoslovanskim klubom bi potemtakem Slovenčev« očitek istotako veljal. Dvomimo pa močno, da bi bil »Slovenec« v takem slučaju istega mnenja, kakor v sobotni številki. : Sicer pa, če ]c_ »Slovencu« za trajno opozicijo proti vsaki meščanski vladi, se lahko še pobotamo. Radi bi vedeli, kdo bi v tem slučaju prej nehal. Velikih iluzij si ne delamo, o nobeni vladi. Za radikalno sana-ijo sedanjih nezdravih razmer, je treba še mnogo drugega. Rešitev jc v izobraženem in organiziranem proletarijatu. Zato posvečamo vedno vse svoje moči predvsem tej nalogi._________ Mo pultotto ii sik. Miatija. V poslednjih časih so se začele razne stare in novoustanovljene meščanske stranke kaj živahno vsiljevati kmečkemu narodu. Samo soci-jalno-demokratična stranka razvija bolj mirno, dejal bi, pron-mio agitacijo, daslravno jo pričakuje obilo plo-donosnega dela tudi med kmečkim prebivalstvom. Spominjam se, da je bilo letošnjo zimo, ko sem se vrnil iz tujine, na kmetih veliko zanimanja za socijalizem. Koliko uspehov bi se bilo v tem pogledu s sistematičnim organizatoričnim delom lahko doseglo! Sedaj je prvotno navdušenje marsikje poleglo, vendar je še čas, da se zamujeno popravi. Na kmetih je precejšen odstotek prebivalstva, ki sodi samo in izključno v socijalistično stranko. To so predvsem: hlapci in dekle, poljedelski delavci, kajžarji, ki imajo premalo svoje zemlje, da bi Jih redda in oblačila, pa morajo svoje roke prodajati bogatim kmetom, dalje cela vrsta kmečkih rokodelcev, pomočnikov in vajencev v trgovinah na deželi itd. V socijalistično stranko spadajo tudi mali kmetje, ki komaj žive od tega, kar sami s svojimi rokami pridelajo. Vsi ti zgoraj našteti kmečki prebivalci trpe od današnjega socijalnega sistema ravnotako in še bolj, kakor industrijski delavci in mali uradniki. Njihovi interesi so diametralno nasprotni interesom njihovih delodajalcev in izkoriščevalcev: veleposcstikov, bogatih kmetov, gostilničarjev, trgovcev itd. Oni so najbolj brezpravna raja v celi državi. Dočim se je industrijskim delavcem s pomočjo organizacije posrečilo dosijči osemurni delavnik, morajo ti trpini na kmetih garati po 15 ur dnevno in za kako plačo! Gospodar jih lahko vrže na cesto kadar se mu zljubi. Nihče ne ščiti te prekorislne delavce, ko postanejo na stara leta nesposobni za delo. Koliko jih nrkle tako na beraško palico. Ti ljudje so bili doslej politično najbolj zanemarjeni. V kolikor so sploh imeli volilno pravico, ali se je niso posluževali, ali pa so večinoma glasovali, kakor jim je zapovedal njihov gospodar in izkoriščevalec, torej proti sebi, proti lastnim iniere-som. Tudi te delavce more rešiti samo organizacija, samo socijalno demokratična stranka. Sedaj hodijo po vaseh agitatorji, ki kličejo »v boj za staro pravdo« !n hočejo združiti v eni stranki vse kmečko prebivalstvo. Žalibog, jim marsikje nasedajo tudi gori našteti zatirani sloji, ker se agitatorji kaj spretno sklicujejo na žuljave roke. Toda žulji na rokah hlapca, kajžarja in malega kmeta se bistveno razlikujejo od žuljev premožnega kmeta, ker prvim njihovi Žulji nič ne neso, dočim grabijo drugi na njihov račun premoženje. Zatirani sloji na kmetih nimajo nič skupnega s svojimi izkoriščevalci, združenimi v raznih »kmetijskih« strankah, oni se morajo organizirati na svojo roko v okr^i sodjalne demokracije, ker edino ta stranka, je stranka malih, stranka zatiranili, stranka proletarcev. Agitacija, ki gre za tem, da združi vse »kmete« v eno organizacij.1), je prav isto, kakor agitacija za združitev »vseh slojev« v eno stranko, kjer bi sedeli veleindustrijalci in bankirji poleg delavcev, kavarnarji in gostilničarji poleg svojih natakarjev, trgovci poleg pomočnikov, podjetniki poleg svojih hlapcev. Bogatin« kmet in njegov hlapec ne spadata v isto stranko, ker bo prvi slednjega odrl iu uničil ! Zatirani in izkoriščani kmetje se morajo združiti v lastno, samostojno organizacijo, kakor so to storili že vsi zatirani in izkoriščani delavci. Zatiranim kmečkim slojem more uspešno pomagati samo socialistična stranka, stranka ljudstva in njegovih pravic. Vladislav Fabjančič. Naš podlistek. Pred tednom dni smo prenehali s Strindbergovim romanom ,.Bedakova izpoved". Danes začnemo priobčevati dovršeno umetniško gledališko deio slavnega ruskega pisatelja Maksima Gorkega, sliko v štirih dejanjih »Na dnu“. Ta drama nam oči tuje v najmarkantnejših potezah vso ono specifično rusko čustvovanje in razumevanje Širokih ljudskih inas, ki je nam zapadnim Evropejcem še prav neiasno in se nam zdi skoro mistična. Prepričani smo. da bodo naši čitatelji to delo z veseljem pozdravih in ga čitali z velikim zanimanjem. Ta drama se bo še v tej gledališki sezoni Igrala na odru narodnega gledališča v Ljubljani. Opozarjamo torej naše čitatelje in naše občinstvo sploh, na ta umotvor ruske književnosti, ki nam nudi že ob samem čitanju globok umetniški užitek In ki ga ie prevedel za naš list odličen slovenski pisatelj. Naznanjamo obenem, da bomo po priobčil vi te drame objavili v podlistku izviren spis domačega pisatelja, ki nas bo po drugi strani bližje seznanil z ruskim človekom In ruskimi razmerami, zlasti v dobi svetovne vojne in ruske revolucije. Pismo iz Zagreba. Slednjič smo vendar že enkrat prispeli slovenski železničarji na hrvaške proge. Postopali smo brez dela po različnih taboriščih blažene domovine in po 6 mesečnih pogajanjih med ministrstvom saobračaja in ljubljanskim ravnateljstvom doživeli to veliko zadoščenje, da moremo danes reči: res, niso pozabili na nas ... Nekaj je pa le čudno. Ako vse premotrimo, moramo priti do zaključka, da so se koncem konca: gospodje v Ljubljani hoteli le iznebiti tistih uslužbencev, kateri jim niso bili iz enega ali drugega vzroka’ posebno po godu. Prestavljanje na Hrvatsko nas nekako spominja na — pregnanstvo! Vsakemu izmed nas se je namreč enostavno dostavilo' »ferman«, da je premeščen na lirvat-ske proge in pomembno je pri temu premeščenju dejstvo, da g. ravnatelj ni dajal dotičnemu fermanu niti toliko važnosti, da bi ga bil smatral vrednega lastnoročnega podpisa* Ima menda preobilo posla. Zato pritisne lahko tudi kak sluga uradno! štampilijo na tak — viš! Bodisi torej kakorkoli —• na Hr« vatskem srno! Toda ne mislite si, d;< je stvar s tern že v redu. Motite se, ako mislite, da smo tudi že v službi. Kaj še! Vrgli so nas scin doli, brea da bi nam preskrbeli mesta, za katera smo sposobni, ali sploh kako; kolikortoliko primerna mesta- Gotovo je promet tista panoga? železniške službe, za katero bi se: nas krvavo potrebovalo, pa veudatl se nas vsiljuje različnim ravnatelj« stvom, tam, kjer imamo najhujšš madžarohe, s katerimi se ne more-« mo niti pogovarjati, kaj še, da bi reševali madžarske akte. Se to kaze« bi nam radi naprtili, da bi se moral^ učiti madžarskega jezika. Pri naši veri, take salomonske »štrafenge* nismo zaslužili. No, dejstvo je pa le, dal ako se temu ugovarja, se žanje 1« zasmeh z opominom, no, Je že prav* saj ste le izposojeni... Srečni Jugoslovanski časi! Življenje? Soba v Zagrebu 3GQ do ,600 kron mesečno, toda preje id moraš dobiti! Temu nasproti pa krasni dohodki poldrugih dnevnic, ako-ravno je imelo ministrstvo toliko socijalnega čuta, da nam je priznal« dvojne dnevnice. Res interesantna; bi bilo izvedeti, katera ljubljanska? ravnateljska kapaciteta je tem ubo-gm pregnjancem odrtrgala del dnevnice. Tedaj tu smo. dohodki v razmerju s tukajšnjo draginjo majhni, brez stanovanj, »obsedeni* od stenic, Vi domovini pa izganjajo naše družine iz stanovanj. Ah, kako smo veseli lil navdušeni! In posledice? Gotovo nismo mi slovenski železničarji službeno najslabši materi-jal, vsaj smo ravno mi vzorno službovali ves vojni čas na najbolj izpostavljenih mestih, pri pravem, intenzivnem prometu; tu se nas pa postavi kratkomalo h komercijalni panogi S Zato pa že slišimo vpitje madžarovi sedaj so Slovenci tu, pa ne gre nl$ boljše. Eh, kako pa! Vprašamo se, zakaj pa ni ljubljanska centrala poslala polovic« svojih uradnikov sem, ki so baje ver-ziranl v centralni službi in ki tiče Vi tako velikem številu eden poleg dru« LISTEK. NA DNU. Slika v štirih dejanjih. Spisal Maksim G o r k i j. Prevel Pavel G o 1 i a. Maksim Gorkij je posvetil to delo Konstantinu Petroviču Pjatnlckemu«* Osebe: Mi hali Ivdnov K o s i i 1 j 6' v, 54 let, posestnik nočnega azila. Vasilisa Karpovna, njegova žena, Jet. Nataša, njena sestra, 20 let. M e d v e d i e v , njih stric, policaj, 50 let. Vaška Pepe!, 28 let. Klešč, Andrel Mitič, ključavničar, 40 let. Ana, njegova žena, 30 let. Nastja, dekle, 24 let. K v a š n j a , trgovska s štruklji, okolo 40 let. Bubnov. klobučar, 45 let. S a t i n , Akter, približno 'iste starosti, okolo 40 let. Baron, 33 let, L u k a, romar, 60 let. A1 j o š k a. čevljar. 2Q let. G 11 š a v e c, T a t a r, dninarja. Bosjaki brez imen in brez besed. Prvo dejanje. Klet, podobna dupljini. Težak strop, kame-niti oboki, umazane stene z odpadlim ometom. Svetloba od strani gledalca in od zgoraj — !z kvadratnega okna na desni strani. Desni ogel zavzema iz tenkih desk zbita soba Pepela, nedaleč vrat te sobe pčgrad Bubnova. V levem oglu velika ruska peč: v levi, kameniti steni vrata v kuhinjo, kjer žive Kvaš 11 ia. Baron, Nastja. Med pečjo in vratini v steni je široka postelja, zakrita z umazano zaveso. Vsepovsod ob stenah pčgradi. Na prednjem planu ob levi steni se nahaia hlod s tiskarni 111 tnalom in drug hlod, manjši od nrvega. Na poslednjem, pred tnalom sedi Klešč primerjajoč ključe k starim ključavnicam. Ob njegovin nogah vse polno raznih ključev, nadetih na dva velika obroča iz žice, pokvarjen samovar iz pločevine, kladivo, podpilki. Sredi azila, velika miza, dve klopi, taburet, — vse nebarvano '11 umazano. Za mizo gospodinji kros> samovarja Kvasni a. Baron žveče črn kruh, na tabu-retu sedi, uprta z lakti ob mizo Nastja in čita raztrgano knjigo. Na postelji kašlja za zaveso A11 a. Bubnov sedi na pčgradu, stiska med koleni model za kjape in meri na njem_ stare razparane hlače premišljujoč, kako bi Uh zasil. Kraj njega — raztrgan karton za solncebrane, kosi llmanega blaga, cape. S a t i n se ie Drav- kar prebudil, leži na pogradu in glasno zeha. Neviden se valia in kašlja na peči Akter. Začetek pomladi. Jutro. Baron: Dalje! Kvašnja: Ne, mu pravim, dragi moj, s tem pa kar proč pojdi od mene. Jaz, mu pravim, sem to izkusila... in sedaj tudi za sto pečenih rakov ne grem več pred altar! Bubnov (Satinu): Kaj pa ti kruliš? (Satin kruli). K v a š n j a: Da bi se jaz, mu pravim, svobodna ženska, sama sebi gospodinja, pripisala komu v potni list, da bi šla Jaz tlako delat dedcu, ne! Nobenega ne maram, pa če bi bU magari princ amerikanski Klešč: Lažeš. Kvašnja: Ka-aj? v Klešč: Lažeš. Z Abramkom se bos potočila... J.. , .• v.. Baron: (Vzame Nastji knjigo, cita naslov). »Usodenolna ljubezen...« (Holioče). N a s t j a (izstegaje roko): Daj, no, daj... Pusti šale, no ... Baron. (Gleda nanjo, pomahuje s knjižico v zraku). Kvašnja (Klešču): Kozel ti rdečelasi! ’i i lažeš. In kako se upaš govoriti mem tako predrzno besedo? Baron (udarjajoč s knjižico Nastjo po glavi): Avška si ti. Nastka. Nastja (odvzame knjigo): Daj... Klešč: Visoka gospa... Z Abramkom se boš pa le poročila... samo tega še čakaš.. * Kvašnja: Kajpa! Seveda! Ti, ki si d« smrti izmučil svojo ženo ... Klešč: Molči, stara psica! To te nič nfl[ briga... Kvašnja: Aha! Resnica te bode... Baron: Začelo se je! Nastka, kje sl?* Nastja (ne dvigne glave): Pusti me! Ana (pomoli glavo izza zavese): Začel s« je dan! Za božjo voljo... ne kričite, ne psujte se, vi! ( , Klešč: Je že zacvilila! Ana: Vsak božji dan... vsaj umreti m* pustite v miru! Bubnov: Smrt se šuma ne boji... Kvašnja (stopi k Ani): In kako si mogla, botrica moja, živeti s takim zlodjem? A n a: Pusti, pusti... Kvašnja: Nu, nu. Eh ti... revica potrpežljiva! ... Kaj ti je kaj lažje v prsih? Baron: Kvašnja. na trg! Čas ie... Kvašnja: Takoj, takoj! (Ani): Hočeš, vročih strukeljčkov ti dam? x Ana: Ni treba... hvala. Zame m veq J ‘ K v a š n j a: Poješ Jih. Veš, vroče mehča. V skledici ti jih pustim. Kadar se t> zljubi, P* jih pojej! Pojdimo, gospod...(Klešču): U, nečisti duh ... (Odide v kuhinjo). Ana (kašlja): Moj bog!.,. ti "!WB gegu Komorno doma, das: jih je polovico preveč, kajti uihče se ne bo drznil trditi, da je danes potrebno za 450 km večinoma lokalnih železnic samo v ravnateljstvu okroglo 300 pisarniških (večinoma uradniških) moči. Seveda, gosp. ravnatelj ostane lahko mirno v Ljubljani, kajti takih moči je tu več kot preveč. Zakaj da se pravzaprav vzdržuje s Ljubljani celo ravnateljstvo, ki stane mesečno okroglih 350.000 K. ko bi zadostoval mali inšpektorat, o tem naj razmišljajo g. minister sa-obračaja in pa velečastiti gg. poslanci, kajti stvar izgleda res kakor da bi moralo to ravnateljstvo biti le zato na svetu, da sede gotovi gosnod-je, katerim se tudi pod staro Avstrijo ni baš slabo godilo, na gorkih foteljih z edinim pogojem, da blagovole sprejeti vsaki toliko vedno višje in višje dohodke fn naslove. Tu primanjkuje vseh službenih pripomočkov, vozi se vsled tega »kar per en glih«, iti promet zaostaja. Nam ničesar ne pokažejo in če ltaj vpraša?, te osrečijo z običajnim: »nem ludom«! Prve dni smo si mi Primorci in Kranjci v svojem narodnem navdušenju mislili, da pomeni ta beseda: Jugoslavija. Zato smo fmt rekli, da smo vsi »Nem tudoni«... Bodisi karkoli: eno vam gospodje pri ravnateljstvu povemo: Tu je dela dovolj za vas, tu pokadite če ste zmožni resničnega dela In t:$ samo poveljevanja in dlakocepljenja. Ne smem končno spregledati Z. J. 2., ki je igrala tako žalostno ulogo pri naši premestitvi, čemur se pa nikakor ne Čudim, ker ista itak stori vedno vse, kar hoče direkcija in vi-ceversa... Gospodje okoli »Zveze* vlačijo povsod pridno iz žepov svojih članov z različnimi zabavami, godbami, plesi, izfeti itd. zadnje kronice. Brigajo se pa za gmotni položaj železničarjev presneto malo. Ne čudil bi se, ako bi zvedel, da obešavajo svojim članom svetinje z golobčkevo podobo na modrem traku okolu vratu, kajti šele s tem bi prav spremenili svojo organizacijo v železničarsko Marijino družbo. Prt-poznavam sicer, da se je Z. J. Ž. za svoje odbornike v ravnateljstvu, pridno pobrigala, kajti dobili smo vest, da so razni gospodje želi za- dovoljil kredit v znesku do G50 milijonov frankov za preskrbo in organizacijo gotovih delov Vzhodne Evrope. S tem se bo olajšal dovoz v Srbijo, Romunijo, Poljsko in različne pokrajine bivše Avstrije. Socijallstl proti priklooitvl Šantunga Japonski. I.DU. Amsterdam, 22. (DunKU). Kakor poroča angleškim listom agen-! cija Excliange iz \Vasliingtona, je Millard Thomas senatnemu odseku za zunanje stvari izjavil, da so poslali Bliss, Whlte in Lansing predsedniku Wilsonu pismo, v katerem zatrjujejo, da p omenja pridelitev Šantunga Japonski vojno. Predsednik ,Wllson se je baje branil pismo priobčiti. Japouska odklanja Koičaku pomoč. Haag, 23. »Asociated Press« poroča iz Tokija, da je japonska vlada Hoover o položaju na Ogrskem in v Šlezijf. H komunistom so se oficijelno priglasili kovinarji* tiskarji in večina delavstva drugih strok, kakor, tudi LDU. St, Gennain, 22. (DunKU.) večina armade. Socijalna demokra-Kakor poročata *New York Herald« cija je imela na razpolago: Ali brato-in »Chicago Tribune«, je kotrolor za morilo vojsko, ali združitev, ali vstop živila Hoover, ki se je povrnil s i v rezervo. Večina se je izjavila za svojega potovanja v Pariz, včeraj v j skupen nastop s komunisti v svrho vrhovnem zavezniškem svetu ob- '.ohranitve delavstva. Smatrali so to Širno poročal o položaju na Madžar- \ v oni situaciji za svojo dolžnost, ker služeno priznanje v obliki izventur- | po živahni debati na ministrski seji netm napredovanja, in to vzlic temu, ; sklenila naznaniti Koičaku, da Ja- da so ti ljudje še meseca decembra Ponska m v stanu poslati zahtevanih vpil: proč z izventurnim napredo- \ divizij in s tem nuditi Koičaku po- | vaniem ! m0^ Pr°ti boljševikom. j Toda pustimo. Tu ne pomaga 110-be;»: »nem tndom«. In mi smo itak že na luni. Kaj bi mešali take malenkosti. Nam se pač dobro godi in za drugič moramo tudi neka! prihraniti. Tedaj na svidenje! Augus. Brsoiavn« vesti. Juposlfivitfl. I Tamkaj naseljeni Mehikanci zapu- ADrmriiA v vi Ani i Zadlnjene države. Amerški voj- OPOZiCIJA V VLADI. ( ni- jetajec jf{ preletel mejo, je bil LDU. Belgrad, 23. .»Pravda« po- obstreljevan. roča: Predstavite!}! opozicije: Ra dikalef. Narodu! kiub, skupina g. Tri* skovlča in skuplua g. Rlbarca bedo danes ob Id. url ImeU selo. v kateri » bo dr. Koro&ee poročal, ali pristopi njegov klub opozicijonalneffln bloki: alf ne. Dosedaj se ni moglo izvedeti, kakšen bo odgovor gospoda dr. Korošca, po splošnem nastopanju njegovega kluba na se labko misli, da be ta odgovor negativen. — Nadalje p Se »Pravda« o politični situaciji: Ne kaže, da se bo ustvaril opozici tonalni blok. To uvidevajo tudi radikalci, ki zato od včeraj dalje govorijo, da to vprašanje niso smatrali za resno; trdijo, da so le mange skupine govorile o tem in da radikalci pri teh razgovorih niso sodelovali. Poboj! v Zacrebo. LDU. Beograd, 23. Piesbiro javljat Vest beograjskega lLsta »Pravda« o krvavih pobojih v Zagrebu med policisti in francoskimi častniki je netočna. Nekoliko opitih francoskih vojakov, ki so s silo hoteli vdreti v neko javno hišo, je izzvalo pretep s policijo in se je pri tem rabilo puške. Policija se je omejila samo na neob-hodno potrebno samoobrambo. Nihče ni umrl. Najmauje kak francoski častnik, edinole en francoski volak ie lahko ranjen. Po evetn. PROTEST MEHIKE PRI ZEDINJENIH DRŽAVAH. LDU St. Oermain, 23. (DunKU). Mehikanski upravnik v New Vorku je bil od svoje vlade pooblaščen, da protestira proti vpadu ameriških det v Mehiko in da zahteva takojšnji umik teh čet. »Chicago Tribune« Javlja: Tajnik za vojne stvari Dakar Ja izjavil, da še ne namerava odpoklicati kazenske ekspedicije. Zasledovanje roparjev se nadaljuje. Kakor poroča »Dally Mail«, vlada v majhnih okrožjih velike razburjenje. Maderescu, poveljnik ententniii čet na Madžarskem. LDU. Budimpešta, 22, (CTU) RDU »Daeia« poroča: General Ma-derescu je itneuovau za vrhovnega poveljnika ententnih čet, ki se nahajajo na Madžarskem. Vrhovni med ra vez n Iški svet. LDU. Lyon, 22. (DimKU-Brez-žlčncr). Vrhovni medzavezniški svet Je poslušal včeraj poročila vojaških izvedencev glede Izpraznitve Leton-ska. Nato se je bavil s položajem v baltskih pokrajtnah hi odobril vojaške hi vo jno-pomorske določbe mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo. LDU St. German, 22. fDimKU). »Echo de Pariš« javlja, da je MI odklonjen predlog angleškega delegata Mirleyja, naj se mirovna pogodba z Nemško Avstrijo temljlto predela. Glavna komisija je dobila nalog zbrano gradivo za mirovno pogodbo na Izpreintnjati, pač pa spraviti v pravilno obliko. Vrhovni svet je izjavil, da se bo v temeljnih vprašanjih odločil šele takrat, ko bo že imel v rokah načrt odgovora, ki se izroči Av-st iji. RazdeHtav nemških kolonij la začasna. LDU. St. Oermain, 22. (DflnKU). > Mattnk javlja, da je predsednik Wil-son v svojem pogovoru s člani senatne komisije izjavil, da so pogodbe. ki se tičejo razdelitve nemških' kolonij, le začasne in da so podrejene odobritvi zveze narodov, katera edina Jih more uveljaviti. Kredit Angleške za preskrbo vzhodna Evrope, ^ LDU. ST. Germaki 23. (DunKU) Listi javljale iz Londona, da JeJJnvd George dal v svojem odprtem pisrrni na časopisje pojasnilo k svojemu zadnjemu govora. V tem pisnnt Izjavlja, da Je angleška vlada pripravljena Sodrug Debs bo kmalu svoboden. NVashington, 23. Predsednik Wllson ln generalni pravdnik Pal-mer se bavita z vprašanjem amnestije v slučaju Debsa, Rose Pastor StoVesove in Kate Richards OTiare-jeve. V 125 slučajih obsodbe radi kršenja proti - špijonažnega zakona je kazen precej znižana. Pričakuje se, da bo Deba izpuščen iz zapora enkrat v jeseni. Zakaj si Italija lasti Dalmacijo in Primorje. LDU. Split. 22. (DDU.) Rimski »Popolo Romano« z dne 17, t. m. razpravlja v svojem uvodniku o Jadranskem sporu in o usodi Reke ter Dalmacije. Vsakdo izmed nas je ore-verjen, piše rimski list. da bo Tittonl zna! uspešno obraniti vsa prava, ki jih i ma Italija v Jadranu in da tudi glede Dalmacije ne bo odnehal niti za las. Žrtvovanju Dalmacije se pro-tlvijo vsi naši interesi in tudi čast Italije bi bila nepopravljivo omadeževana, ako bi naše čete nekega dne bile prisiljene, da zaradi kakršnesi- skem in v Gorenji bleziji. Njegova izvajanja so napravila globok vtis. Zlasti o položaju na Ogrskem se je izrazi! zelo prostodušno. Vsled njegovega nastopa je vrhovni svet ali-irancev poslal nadvojvodi Jožefu brzojavko, kjer ga obvešča, da mirovna konferenca v Parizu noče imeti uiti posla s kakim Habsburžanom in da njegova vlada na noben način ne more računati s tem, da bo kdaj priznana. — »New York He-rald« pravi nadalje: Kakor .se dozna-va iz verodostojnega vira, so Ame-rikanci takoj od početka priporočali neposredno intervencijo entente mu Madžarskem, da se prepreči Habsburžanom povratek na vlado, toda naleteli so pri Francozih in Angležih na neodločnost in omahljivost. --Kar se tiče Gorenje Šlezije, Je Hoo ver baje nasvetoval vrhovnemu svetu, naj kolikor mogoče pospeši ljudsko glasovanje, da se naredi čim-prej konec tamoŠnšemn neugodnemu položaju, vsled katerega zelo trpi preskrbovanje Osrednje Evrope s premogom. O prevzemu ogrske vlade po komunistih. Na članek dunajske »Arbeiter Zeitung«, v katerem ta očita madžarskemu delavstvu, da je podleglo v, marcu nahanam komunistov, odgovarja v eni zadnjih številk »Aib. Ztg.« sodrug VVeltner: On pravi, da to ni res, da te bil delavski razred na Ogrskem popolnoma brez moči. Prevrat Jožefa Habsburga je bil izveden s pomočjo 40.000 rumunskili bajonetov. Ko odide rumunksa armada, se novega prevrata ne bo dalo preprečiti. Pisec slika nato razmere v marcu, ko se Je zvršil komunistični prevrat. Pravi, da se ga v tedanjih razmerah ni bilo moči iz- hodi prenagljene razrešitve Jadran- i ogniti. Tabor organiziranega delav- skega vprašanja snamejo zopet italijansko zastavo in zapuste ozemlje, katero priznava Italija londonski dogovor, in na katerem je Italija počen ši od novembra lanskega leta toliko storila za civilizacijo ter udej-stviia toliko človekoljubja, da si je tudi v zaledju pridobila iskreno hvaležnost ljudstva. Bilo bi čudno, pravi list nadalje, ako bi se Italija odrekla znatnega dela londonske pogodbe n? korist Jugoslavije, države, ki se .ne samo še ni konstituirala, kakor Če-hoslovaška ali Poljska, marveč Je resno izpodkopana ln ogrožena vsled težkih notranjih nesoglasij bi enoto v. zaradi česar začenjalo dvomiti o njen) stabilnosti celo oni. ki sodo-sedaj prisegalo nanjo. Na drugi strani pa zavezniki in Amerika ne morejo zahtevati od Italije, da se odreče pridobitvam v Dalmaciji, ker bi to kompromitiralo naš položaj na Jadralni ravno z ozirom na dogodke v Budimpešti, Zagrebu in Belgrr.du. Najmanjše oslabljenje italijanskega vpliva v Adrljl bi delovalo neugodno na položaj dežel, kj v tem trenot-ku prebolevajo krizo, pa tudi na mednarodni položaj, ter bi končno škodovalo le ententi, ki bi morala prostodušno ln ne ozkosrčpo raz-motrlvatl, kaj se v bodočnosti utegne razviti iz današnjih dogodkov. stva se je nenavadno povečal. ,V drugem letu vojske je bilo na Ogrskem le 55.000 organiziranih delavcev, po oktoberski revoluciji so pa imele strokovne organizacije nad 700.000 članov. Vsakdo je seveda vedel, da je v strokovnih organizacijah večina delavcev nezavednih. Zato se ni dalo računati z enotnim nameravanim nastopom. Gorje je večala še ogroma brezposelnost in neodgovorna agitaclia komunistov. Hujša kot korupcija, ki so Jo komunisti izvajali, so bila njih demago-gična gesla. Zahtevali so zvišanje brezposelnih podpor iz 10 na 25 K dnevno, demobilizirane vojake so pa hujskali, da naj zahtevajo 5400 K odpustnine. Priporočevali so delavcem, da naj izvajajo socilallzacijo doma ter da naj ne plačujejo najemnine. S tem so prinašali v vrste organiziranega delavstva razdor in si hitro pridobivali pristašev med vojaki. Senzacij željno meščansko časopisje jih je v tem delovanju z večanjem vseh dogodkov podpiralo. Ceii desettisoči delavcev so le prestopali h komunistom. Nekateri od starejših voditeljev stranke so koketirali s komunisti in zabranjevaJi vsako energičuo protiakcijo. V vodstvu stranke ni bilo edinosti. Vse to je napravilo 21. marca situacijo neznosno. so videli, da se stvari bližajo koncu. Toda njih trud za ubranitev politike uničevanja, korupcije in krutosti je bil popolnoma zaman. Na koncu i** reka sodrug Weltnerx prepričanje, da se bo moč proletarijatim uspešneje udejstvila, čim huje bo delovala danes reakcija. Madžarsko delavstvo boja še ni končalo in ga bo'na* daljevalo do svoje zmage. Dnevne vesti Stavka kovinarjev v Ljubljani. Stavka v ljubljanskih tovarnah Tttnnies, Samassa in Žabkar, ki so sedaj last Jadranske banke, traja da-ije. Značilno je, da čltamo te dni v, časopisju, da kupujejo Italijani delnice Jadranske banke. Da se to ne godi proti volji Jadranske banke, je jasno; mi smo nasprotno mnenja, da banka s tem importira v državo antantini kapital, zaradičisar bo izgubilo na vrednost! in pomenu domače takozvano narodno imetje. Stavka utegne trajati še dalje čaša', ker so se podjetniki zatekli za pomoč k internacionalnemu kapitalu. Strokovne organizacije bodo to stavko moralno kar najbolj podprle. Razvija se že agitacija za solidarnostno stavko. Mislimo, da je ta agitacija še mnogo prezgodna, ker bodo kovinarji nedvomno sami izvo-jevali mezdni boj do konca, oprli na pomoč vsega strokovno organ' .ira-nega delavstva. Trmoglavost kapitalističnega podjetja je danes še ve-lika, zlomila pa se bo ob v2tra:nosti in solidarnost vseh, ki mislijo nroti-kapitalistično. O vsem, kar je potrebno storiti ? strani delavstva.,bo sklepala strokovna komisija, ki bo vse okolnosti temeljito proučila in na podlagi starih izkušenj napravila sklepe, ki bodo vodili do zmage. Vprašanje valute in vojnih posojil. Na anketi zastopnikov vseh ski-venskih zadružnih zvez (Zadružne zveze v Ljubljani, Zadružne zveze v Celju, Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, Zadružne centrale v Ljubljani) dne 11. t. m. so bile glede ureditve valute soglasno sprejete sledeče resolucije: 1. Rešitev valutnega vprašanja smatra zadružništvo kot nujno. Izdaja tozadevnih zakonov naj se rato pospeši. 2. Dokler se valutno vprašanje ne reši definitivno, naj se prepreči prepir vi janie r kronami na ta način, da se čim preje uvede nova denarna vrednost. 3. Ta nova denarna vrednota naj se zamenja za sedanjo krono v rnrrrter-ju 1:1. 4. Čimprej naj se uzakoni enoten davek na vojne dobičke, kateri naj se v višjih postavkah primerno poostri. Resolucije glede vojnih posojil se glase: 1. Država naj prevzame v izplačilo vojna posojila. 2. Pri tem naj varuje zlasti interese našega zadružništva in odredi, da se po zadrugah podpisana vojna posojila popolnoma likvidirajo, ker so pri njfh udeleženi večinoma revneiši sloji. 3. Pri finančnih poverjeništvih naj se sestavijo posebne komisije, ki naj ugotove množino vojnih posojil; v te komisije naj se pritegnejo tudi zastopniki zadružništva. Baron (sune Nastjo nalahko v tilnik): Pusti to, avška!... Na s t j-a (mrmra): Proč pojdi... Jaz ti nisem napoti. (Baron odide žvižgaje za KvašrtfoT. Satin (sc dviga na p6gradu do sodeče lege): Kdo me je tepel včer«tf? B u b n o v: Kaj tl ni vseeno? ., Satin: Vzemimo, da ml Je . . . ampak zakaj so me tepli? Bii bno v: Kvartal si? Satin: Sem . .. B u b n o v: No, in zato so te 4epH . . . Satin: Falotje Akter (pomoli glavo s peči): Enkrat to bodo čisto ubili, do smrti .. . Satin: Šema . frgTr-TfiBli »Sag gar! v Ječo ... tl sr na vrst!,.. jaz za druge ne j Ana: Kvsšnja mi Je pustila tamkaj nekaj j Satin: Tako... Naveličal sem se. brat. bom delal. i Štrukljev . .. vzemi, pojej. ! vseh človeških besed ... vseh naših besed sem B a r o n: No. In hudič te vzemi! Nastenka K1 e i č (stopi k njej): Kaj pa ti? Ne boš? se naveličal! Vsako iz njih sem slišal gotovo bo pomela .. . U ti, usodepolna ljubezen I Pre- Ana: Nočem ... Cernu naj jem ? Ti delaš,; tisočkrat . . . drami se. (11 vzame knjižico). | ^ jej! Akter: V drami »Hamlet« govorijo: Be- N a«tj a (vstane): Kaj hočeš? Sem daj) i Klešč: Se bojiš? Ne boj se ... mogoč-.* sede, besede, besede! Lepa stvar .. .Jaz sem Predrznežl Pa še — gospod . . Baron (JI teročt knjižico): Nastja 1 Pometi zame — dobro? i Nastja (odhajaje v kuhinjo): Zelo po-1 t trebuo — kaj pa! K v a š n j a (med vratmi iz kuhinje ■— Ba- ( ionu): A tl — idil Brez tebe pospravijo...; Akter 1 Tebe prosijo, tl napravi ... ue cere* i-mani se! i Akter: Kaj pa, vedno i/z .. . ue raz-1 urnem ... j Baron (pride Iz kuhinje s canjami v ro-1 Ne- še igral v njej grobarja ... Kaj pa Ana: Pojdi, pojej! Težko je meni... vidi j Klešč (prihajajoč iz kuhinje) se, kmalu bo ... i metlo boš kmalu igral? Klešč (odhajajoč) :Nič se ae boj,.. mo- j , Akt e rt To tebe nič ne briga . . . (S« g oče — vstaneš. Se je že zgodilo. (Odide v ku- i 2 roko po prsih). Ofelija. O, spominjaj sa hinjo). mene v svojih molitvah! Igralec; Zakaj? .. __________________ Satin: Zato, ker dvakrat ne moreš n! ) kah. V caniah so lonci, pokriti s cunjami) Rogar ubiti. i kako težko je danes ... t Akter (po kratkem molku)*. Ne raz— Satin: Tebi se je pa izplačalo, da si se. umem, zakaj ne moreš? : rodi! za barona . .. Klešč: Raje zlezi s peči in pospravi* K vaš n j a < Akterju); Ti pa glej, da žr kvartlr . . . Kaj bi se mehkužil? enkrat pometeš! (odide v vežo, pusteč pred Akter: To tebe nič ne briga ... i sabo barona). Klešč:'Le počakaj, da pride Vasilisa 1 Akter (zleze s peči) Ona ti že pokaže, koga briga ... i vanje prahu. (S ponosom) Akter: Vrag vzemi Vasiliso. rh:nes je zastrupljen z alkoholom . . (ta vrsti Baron. On mora pospraviti . .. Baron! se zarnjsti. • Baron (stopi iz kuhinje): Jaz nimam1 Satin: Organizem.. Časa pospravljati, jaz moram s Kvašuio mi fg. i A rt a: Anurej Miirič .. A k t e r: To me nič ne briga ,,, pojdi ma-1 K l e š č: No, in kaj Š#13 Akter (glasno, kot bi se naenkrat pre-budMV: V sanatoriju mi je rekel včeraj zdravnik: vaš. mi je rekel, organizem jepopolnomn zastrupljen z alkoholom. Satin (smehljaje): Organon . . ni (Za sceuo, nekje daleč gluh šum, kriki, žvižg policista. Klešč sede k delu in škriplje s pilo). Satin: Dopadejo se mi nerazumljive, redke besede ... Ko sem bil majhen, sem služil Akter (odločim) • Nr» onranon a or - va -1 •’ri telegrafu . . . mnogo knjig sem prečital . . A k t e r tomocno). «e organon, a or- ga- Bubnov: Kaj. telegrafist si MI tudi ? Satin: Bil. Lepe, zelo lepe knjige so... in vse polno zanimivih besed . . . Jaz sem bil izobražen človek, veš? Bubnov: Sem slišal . ., stokrat! No, in bH si... kakšna važnost! Jaz n. pr. sem bil krznar, svojo krznarijo sem imel... Take Žolt« roke sem Imel od barve, veš, kožuhe sem barval ... Take žolte roke do laktov! Sem že mi* i slil, da Jih do smrti ne operem ... da umrem 1 kar tako z žoltirni rokami . .. Na, pa Jih zdai zem . .. Satin: Sikambr... A !c I e r (maha nanj i. roko): Neumnost! i Jaz govorim resno, da. če je organizem za-, j strupljen, se pravi: meni škoduje vdihavanje prahu, Jaz ne smem pometati .. . Meni škodi vdllia-j ~ Makrobiotika . ha! Moj organizem je ■ Bujno v: Kaj blebetaš. (Ledeč na p6graun Satin: Besede . . Se ena je ... trans-sce-dentalni.. organon Bubnov: Kaj je to? Satin: Ne vem ... pozabil sem ... Bubnov; Kaj pa potem govoriš? poglej, roke . . . samo umazane so. dal Satin: No, in kaj? (Dalj« prih.) 8t«V, 192., d. Vseučilišče v Ljubljani. r~ ».Jutarnji list11 poroča iz Belgra-da', da ie gerent Aleksander potrdil zakon o vseučilišču kraljestva SHS ■V Ljubljani. Univeza bo imeia pet fakultet; medicinska fakulteta bo obsegala izprva satno dva pripravljalna letnika. Obenem je potrdil regent zakon o izpremembah in dopolnitvi že obstoječega zakona za bel-Sraisko vseučilišče. 1 Žalostni položaj sodnih slug. , Pod tem naslovom prijavljen; dopis v vašem ceni. listu nas je prav razveselil, da se je našel list, ki je tudi naše žalostne razmere obelodanil. Popravljamo omenjeni članek samo v toliko, da poduradr.ikov ni bilo na Štajerskem in Koroškem 12, nego da jih je bilo samo v Gradcu 12, t. j. od 18 slug je Pitrich imeno-val 12 poduradnikov, na celem Štajerskem in Koroškem pa je bilo 24 Poduradnikov med teni so bili na celem Kranjskem samo trije. Za uradne obleke so tudi državni sluge drugih resortov kakor n. pr. Pri deželni vladi že davno dobili po 1000 K, a magistralni pa je tisti, ki Je !*el dobiti celo obleko, dobil 3934 K. To naj sodna uprava upošteva in uvidi, kako je ona in kako da so dnigi resorti naklonjeni svojim nlž-1‘fii nastavljencem. , To kar uprava še za loto 1918 ni c*ala, in bi že davno morala dati tudi za leto 1919. Mislimo, da bi gospodje Pri poverjeništvu, oziroma pri višjem deželnem sodišču za kako stvar, d bi jim zakonito pripadala, gotovo lle čakali toliko časa. Zato apeli-ramo nanje, da ubogim sodnim slugom takoj nakažejo to, kar jim že od iavna že pripada. Tudi mi trpimo v teh neznosnih dragih časih. Potovanje v Nemško Avstrija. Nemško Avtrijsko zastopstvo v Mubljani sporoča, da »naša od dne tm. pristojbina za podelitev nem-'MoVstr. visuma na notnih listih za potovanje v in skozi Nemško Avstrijo 7 K 50 vin. Pismenim prošnjam za podelitev visuma je treba vedno pritožiti potni list, pristojbino *n eno irankirano retur — koverto, n» Štajersko in Korov™,^’D!fgi4eKa tudi f1ovo!itev vpo-mm dotlčne deželne vlade ozl- nm policijske^ ra vatel jsl va Gra-uec. i redno se ni dobilo dovolitve yavpot,ovatt<> ’ H?ta ni vpoši- V.i?5i.> šola. Za društvo »Vrtnarska šola« v pranju vabim uljudno vse posesi- illk- in na!ernni’ katerih vemo prav gotovo, da so nedolžni (pravi krivci so se prej rešili čez mejo, ali pa so si drugače pomagali) je dokaj trpka. Nočemo zaenkrat opisati križev pot teh revežev — naj ostane v peresu — in tudi ne metod, ki so odločevale, da je bil marsikateri delavec ali kmet po krivem interniran. Vemo, da je med interniranci veliko delavcev sodrugov, o katerih Imamo najboljše mnenje. Zakaj se te ljudi ne vrne takoj družini in delu, ne razumemo. Napravilo se je primerne korake, toda pri nas je z gotovimi rečmi in z gotovimi akti češče velik križ. Zadosti! Apeliramo na merodajne faktorje, da sl vzamejo usodo teh ljudi k srcu, da jih rešijo internacije. To ue bo samo v korist posameznikom in njihovih družin, marveč tudi v korist države, ker se bo s takim činom pomirilo koroško prebivalstvo. Saj ni treba, da ponavljamo tudi mi napake prejšnjih koroških nemških oblasti. Če smo znali doslej biti v drugih ozirih boljši od njih, bodimo tudi v tem. To ne bo menda škodovalo. Celjske novice. Celjani imamo vedno dovolj zabave. če se slučajno kateri malo razjezi in ne ve, kako bi si pomagal, da pride zopet do dobre volje, treba mu je vzeti v roke samo »Novo Dobo«. Dobra volja pomešana s poštenim smehom se mu takoj povrne. »Nova Doba« ie namreč originalen list, menda edini te vrste v vsej Jugoslaviji — prištevati bi ga moralt pravzaprav med humoristične liste. Seveda to ni njegova izvirna zasluga, ampak le slučajno naključje. Humoristična stran Hs'a obstoji v tem, da si domišljuje, bogve kako važno nalogo, da vrši s svojim hujskanjem na levo in desno. Vsaka številka !e polna samih huiskarij. ta- ko, da se človeku zdi, kakor bi imel pred seboj majhno scene, ki revska na vse strani. Čudno pa je to, da se za to revskanje bore malokdo zmeni. List pa živi najbrž samo od tega, ker se samemu sebi zdi tako eminentne važnosti ter si gotovo domišljuje, da bi Celje — nrvo mesto v Jugoslaviji — šlo brez njega rakom žvižgat. Š tem sicer ne škoduje nikomur, četudi semintje osmeši tiste ljudi, ki jih skuša zastopati. Od urednika bi mogoče zahteval kdo malo več resnosti, pa itak ve vsakdo, da mu to ni mogoče, ker če bi začel odklanjati te »važne« notice in novice, bi izgubil polovico svojih »duhovitih« poročevalcev. * Za dostojen političen boj se zavzema »Nova Doba« in se bori proti nasilju, ki so ga bojda vršili socija-listi na klerikalnem shodu v Petrovčah. Zraven pa pozabi pomesti pred svojim pragom. Na tem shodu je bilo namreč razen soc. demokratov tudi izredno veliko število pristašev JDS, ki so »slučajno« tudi precej razbijali, teptali z nogami in žvižgali ter na ta način izražali svoie simpatije njim »ljubi« stranki, ki je v svoji brihtnosti pozabila na običajni dnevni red in ni dala na glasovanje pred-sedništva shoda. To le obžalovanja vredno. Vprašati pa moramo gospode v »N. D.« če imajo mogoče tudi oni namen prirejati shode na sličen način in če se hočejo že vnaprej izogniti podobnim ceremonijam? — Menda, sicer b! urednik ne smatral tega dogodka tako važnim, da bi se — davši članek na prvo mesto •-celo podpisal! Ne delajte vendar iz muhe slona! mmmmmrn mmmim m i mi wwii ——————— Iz stranke. Sodrugl! Opozarjamo Vas, da se vršijo redno vsak pondeljek in četr-tk ob 8. uri zvečer v Mahrovi hiši diskuzijski večeri. Komur ie na pravilnem pojmovanju sedanjega političnega položaja in nadaljni politični naobrazbi kaj ležeče, tega dolžnost je, se teli diskusijskih večerov udeležiti. Krajevni odbor pol. '8 0c dem. strank«. Strokovno gibanje. Kurjači pozori V torek, dne 26. t ju. s« vrši društveni shod kurjačev v prostorih Mahrove hiše št 10, nasproti »Mestnega doma«. Ker je dnevni red zelo važen, naj nihče ne manjka! Uničenje družinskega življenja v Nemčiji. Strašne posledice vojne se pojavljajo v Nemčiji v političnem, v gospodarskem in v socijatnem, predvsem v družinskem življenj. Gmotni obstoj družin, posebno z otroci, Je nemogoč. Zaslužka ni, jedila n? In če Je, so cene tako velike, da morata mož in žena hudo garati,'da se moreta preživeti. O otrocih sploh nf govora. Otroci umirajo trumoma, porodi se manjšajo. Sedaj bo pomagala ta neizogiben pogin preprečiti menda Amerika, toda razmere, v katerih se nahaja danes Nemčija, nam najboljše slika glasilo nemških neodvisnih socijalistov »Leipziger Volks* zeitung«. Poročilo pravi: »Poldrugi milijon Nemcev je padlo na bojišču« in okrog pol milijona žena in otrok je umrlo vsled stradanja v zadnjih štirih letih, število porodov stalno pada in človek bi pričakoval, da se bo država zavzela z vsemi silami za materijalno blagostanje mater in dojenčkov. Otrok Je v takih razmerah naldragocenejša posest naroda, ki nt mora gojiti, kakor punčica v očesu, a kaj vidimo? Berlinski ilstl imajo vse polno oglasov, v katerih se nomdaio otroci ne samo kot darila, temveč na veliko- sramoto tudi ua proda! za dea**r, »Berliner Morgenpost« je imel 2!5. marca 1919 oglas sledeče vsebine: »Deklica, 16 mesecev stara.^se Izroči vsakomur, kdor plača 500 mark njeni materi. Ponudbe je poslati na Bd. 1733, Uilst Fil Bed-str a ss te 11«. »Berthier Lokal Anzeifc*r« je prinesel marca t. 1. sledeči oglas: »Deček, star 6 let. je na razpolago komurkoli proti majhni odškodnini. Ponudbe naslovite na R. 542 Nebeu-stelle d’Bl Bnllovvstrasse 25. Drugi oglasi v omenjenem listu so : »Pet mesecev star deček se odda zastonj. Pi§ite ali pridHe na D W 311, Telegraph Amt, 'Vittembergorstras-se 1919«. ■ Deček, star tri leta. zdrav in ze- lo brhek, se odda kot darilo soo-sobnemn prosilcu. Vprašajte na 111-Nebenstelle d’Bl Brunnenstrasse 74*. »Morgenposf« sedem dečkov in je oglašal v marcu šest deklic., ki se oddajo zastonj: ostali berlinski ; sit so oglašali vsega skupaj 30 dečkov, 18 deklic in 12 otrok, pri katerih ni bil omenjen spol, kot darilo in deloma na prodaj. Najbolj tragični so oglasi, ki ponujajo sirote, katerih očetje so padli na bojišču. Tako na primer je prinesel »Regensbutger Anzeiger« 28. febr. t. 1. oglas sledeče vsebine: »AH je kje plemenita duša, ki bi hotela vzeti mojega otrolia za svojega?j Njegov oče je umrl na bojišču in jaz sem izgubila svoj dom. Srce mi poka žalosti, ali pomagati si ne morem«'. Drugi oglas v »Kasseler Neueste Nachrichten« se glasi: »Vojak, ki se je vrnil domov Itt našel svojo ženo v grobu, želi datf svolo sedemletno in ljubko deklico' skrbnim, ljubečim rokam, ki jo vzamejo za svojo«. Ti oglasi se ponavljajo dannada« in povzročajo sramoto vsemu civiliziranemu svetu. Z vsemi močmi bo. morala iti ententa na delo, da reši državo, ki se ji je podala na milost in nemilost. Tako trpljenje vzbuja od--por in če ne bo odpomoči, bo Nemčija zbesnela vnovič in upravičeno, in tedai 5 silo človeka, ki s* mu gr* za: biti afl ne biti. Podržavljenje in soeJjali-zacija železnic v Ameriki Mednarodna trgovska komisija senata Združenih držav je obravnavala načrt Daviesa Warfielda, ki stremi za novo organizacijo železnic na podlagi oškodovanja sedanjih' lastnikcv s 6-odstotnim obrestova- li jem kapitala. Dobiček nad to določ* bo se bo pa razdelil med uslužbenca' in občinstvo potom znižanja felez« ničnih pristojbin. Senator Luther M, Waiker Js za ta način, ki so ga določili v pet ur trajajoči senatni seft Walker je izjavil, da se more predlog uresničiti takoj, ko bo opravljeno državno nadzorstvo nad železni-caml. Iz Slovenije. SuiarUio pri Litiji. Povsod je bilo za časa vojne dosti takih ljudi, ki so na prav grd način terorizirali delavstvo, če Jim kak' delavec ni bil po volji in če Jim ni mogel donaSati jajc, masi«, meea ia drugih živil, so mu kratkomalo grozili, da ga odpošljejo v vojake ali v fronto. Tako bi pri nas §e vedno rad delal nek paznik v topilnici, ker š* kar ne more in ne more pozabiti časov, ko se mu Je dobro godilo hi se js tudi vojaščine znal obraniti. Ne bomo zaenkrat več kaj govorili o njem in njegovem nastopu. Nal bo to za danes nekak predopom in zanj. Ce pa to ne bo hasnilo, pride pa posebna izdaja. Kultura. Izidor Cankar: S poti. Tzdafa in založila Nova Založba v Ljubljani. Pisateljev avtogram knjigi slove med drugim: Marsikaj se ie spremenilo okrog mene in v men’, odkar Je izšel moj poučni roman »S poti« v. »Dom in Svetu«. To knjižico mladostnih bojev in razmišljanj sem iz* dal na prigovarjanje prijateljev. Morda so se motili, tedaj naj bo knjiga opomin onega našega rodu. ki fi takrat doraščal. Knjiga je zelo aktualna, pohia lepot in zelo po d učna. Stanko Majcen piše o knjigi: Na Du*« naju le Karel Kraus, ta »kepa življenja«, z ostro lučjo posvetil pod krinko javnega mnenja, razgalil kulturno laž in potvaro in z bičem v, roki oznanil vero, da je treba vse da tal podreti, če naj se resničnim duševnim vrednotam postavijo novi domovi. Pri nas se je lotil takega dela duševnik Izidor Cankar. Z jezikom, ki je popolnoma njegov, s čistostjo mišljenja in z nepodkupljivo sodbo v umetnostnih rečeh rešuj« Izidor Cankar te probleme po svojo, — Knjigo, ki je zelo podučno, _ vsem prav priporočamo. Knjiga je izšla v, lepi obliki iu se jo dobiva v vseh knjigarnah za ceno 8 K izvod, vezan izvod 3 K več. ___________ Gospodarstvo. Državni proračun za upravni leto Ifl9/l9p0. Delegacija ministrstva financ je oskrbela slovenski prevod kompletne proračunske r-v«d-ioge, t. j. ekspoz6-ja, finančnega zakona s projektiranimi carinskimi ter trošarinskimi tarifi in pregleda državnih dohodkov in izdatkov. Opozarjamo čitatelje na to delo. Zlasti osnutek finančnega zakona vsebuje v davčnih in tarifaričnih, pa tudi v bndgetnopravnih zadevah tako važne in dalekosežne določbe, da i« nujno želeti, da se javnost seznani ž njimi, predno postanejo zakon. Kdor želi publikacijo, ki bo stala 5 K in se Uotiska koncem avgusta, naj javi svoj naslov delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, Poljanska cesta 2, do 30. avgusta t. L Bencin in mineralna olja. V kratkem dospe iz Poljske drugi transport bencina in drugih mineralnih olj. Reflektanti naj javijo pismeno svoje potrebščine odseku za prehrano v Ljubljani najkasneje do 31. t. m. Program nove viade. LDU. Bclgrad, 23. V današnji seji narodnega predstavništva je podal ministrski predsednik Davidovič imenom vlade izjavo: Gospodje predstavniki! Vlada, katero sem po mandatu krone sestavit in kateri imam čast predsedovati, smatra za svojo dolžnost, da Vam predvsem v. kratkih potezah razloži svoje nazore o točasnem političnem položaju, ter da obenem izjavi, katere važnejše posla namerava predložiti narodnemu predstavništvu v oceno in rešitev. Zunanja politika. Prva skrb našo državno uprave je, vzdržati in poglobiti dragocena prijateljstva, katera je naš narod itne! srečo zasnovati tekom vojne in ki nas vežejo z velikimi predstavniki prave narodne civilizacije in demokracije. Politično življenje na jugovzhodu Evrope se ureja počasneje ih težavneje, kakor v drugih delih sveta, ki so bili izloženi vojnemu potresu. Mirovne pogodbe, ki zanimajo neposredno nas, še niso gotove- One sc še izdelujejo in ne more se reči z gotovostjo, kdaj bodo do- j vršene. Bolj kakor vse drugo nas mora zanimati način, kako se izdelujejo in kako se bodo končno sklenile. Z vso pozornostjo moramo gledati na to, da se našemu narodnemu in državnemu organizmu zajamčijo vsi pogoji za nemoten razvoj vseh njegovih sil in darov. Mi teh pogojev ne vidimo in tudi ne iščemo v privilegijih in v izjemnem položaju za svoj narod, in sicer z ozirom na izredno težke in vsakovrstne krivice, ki jih je naš narod moral trpeti v daljnji in bližnji preteklosti. Ml jih vldliuo in iščemo v načelih mednarodne pravice, ki se pa morajo na-pram nam uporabiti prav tako, kakor so se že uporabila napram drugim. Ne zahtevajoč, da bi se odstopile od teh načel v našo korist, se ne moremo seveda strinjati niti s tem, da bi se odstopilo od njih v našo škodo. Simpatije, katere je prido-hila zase naša narodna stvar, temelječa na svobodi, in naša žilava vzajemna borba za ujedinjenje v svobodi, dobivajo izraz v priznanjih, ki dohajajo naši državi od strani prijateljskih in nevtralnih držav in katerih sc spominjamo na tem mestu z zadovoljstvom in hvaležnostjo. Vseh še nimamo, toda imamo najdragocenejša in zato pričakujemo tudi ostala, preverjeni, da pridejo kmalu. Poudarjajoč te simpatije in ta priznanja ter ponavljajoč izraz svoje hvaležnosti zanje, smatramo za dolžnost napram sebi samim in za dolžnost napram velikim prijateljem in zaveznikom izza strašne vojne preizkušnje, da opozorimo na potrebo, ki ie zanje in za nas enako važna in Živo sočustvujemo s še neosvobo-jenimi brati iz vseh naših krajev, kjer trpe preganjanje zaradi svoje ljubezni do svojega naroda. Z onimi narodi, ki bodo po sklepu miru naši novi sosedje, hočemo ustvariti odnošaje medsebojnega zaupanja in dobrega sosedstva. Ne prezirajoč izkušenj, se bo naša politika napram njim inspicirala po misli-voditeljici, da svoje koristi ne iščemo v škodi in propasti drugega. Z novimi slovanskimi državami, z republiko Čehoslovaško in Poljsko hočemo boljinbolj izpopolniti odnošaje tesnega prijateljstva. Z Grško in Rumunijo, ki sta do sedaj uživali največ mednarodne naklonjenosti v svojih težnjah, hoče naša država, negujoč medsebojno zaupanje in zbli-žanje, biti v stanju, ki bo jamčilo stabilne st in mir na Balkanu. Mi hočemo delati za to. Naše prepričanje ie bile in ostane, da bi do konca reši'tve teh problemov na mirovni konferenci bilo potrebno, obdržati vmd; naše dežele značaj koncentracije vseh političnih struj in skupin. Moji tovariši 111 jaz smo sklenili, storiti vse, kar je potreba, tudi nadalje, da z ničemer ne onemogočimo tako zbiranje sil. Notranje zadeve. Na naše notranje družabno in državno življenje pritiska množina težkega dela, vslcd česar hočemo z vso silo resno in brzo delati, da ta pritisk postane manjši ln manjši. Treba nam |e člmprel Iziti Iz držav-»opravneaa provizorija, v katerem smo Uporabljam to priliko, d? svečano ov'?om vse sirc’> ke gfasovc v inozemstvu in v deželi, da bo ustavotvoina skupščina onemogočena. Tega ne bo, in laz ne vem na vsem slovanskem jugu niti za eno resno silo in strujo, ki bi v mislih gojila tako m»ačno zaroto proti narodni suverenosti. Nasprotno bo vla-'la v kratkem predložila narodnemu rredstvaulštvu načrt volilnega zakona. da bo narod mogel na konsti-tvajstl po svojih zastopnikih svobodno položiti novo temelle bodočnosti Radi ureditve upravnega dela in ojačenja zaupanja naroda za konsolidiranje države, smtramo za potrebno. ds se pred volitvami za konstt* tnanto L vede reforma občinskega volilnega reda ter na temelji: nove« modernega volilnega orava izvede jo občinske volitve. Razen tega bo vlada v kratkem sestavila odbor za proučitev nove ustave, v katerega bo pozvala predstavnike političnega znanstva ln Izkušenj ter poznavalce narodnega življenja Iz vseh krajev naše zemlje. Ne bojimo se omogočiti popolnoma svobodno udejstvovanje v vseh naših idejah, podjetjih in ustanovah. Dokler bo naša družba spoštovala in branila to, se ji ne bo treba bati onih strašnih družabnih bolezni, katerim prisostvujemo kot sodobniki in svedoki in ki k sreči že ponehavajo. Valutno vprašanje, agrarna reforma, obnova produkcije, draginjsko vprašanje, odprava cenzure, demobilizcija, preskiba vojnih sirot, invalidno vprašanje, likvidacija moratornega stanja v Srbiji, davek na bogastva, pridobljena v vojni, odredbe proti vsem oblikam družabnega parasitstva, vse to stoji na dnevnem redu v prvi vrsti. (Konec prih.) nje seje in zaključil današnjo sejo ob 18. uri 10 minut. — Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 9. dopoldne; na dnevnem redu bo 1. razprava o deklaraciji vlade; 2. prvo čitanje zakona o poroti. (Žc dolgo pred začetkom seje so bile galerije nabito polne občinstva. Zelo dobro obiskana je bila tudi diplomatska loža, kjer so prisostvovali seji vsi poslaniki prijateljskih držav in razen njih tudi številni francoski in angleški časnikarji. Ob 16. so se začeli zbirati v dvorani narodni poslanci. Došlo jih je tako število, kakor še nikoli. Klopi poslancev so bile zasedene do zadnjega kotička. Ko je vstopila nova vlada, jo je demokratskosocijalistič-ni blok pozdravil z burnim aplavzom. Med čitaujem vladne deklaracije je vladal v zbornici mir, le tuintam so se slišali poedini medklici. Demokrati in socijalisti so ponovno pritrjevali izvajanjem ministrskega predsednika. Ko je ta prečital izjavo do konca, je zadonelo v zbornici viharno odbravanje.) tovarnar v Domžalah j ulCli, &t. 43, sprejemam v j popravilo zimske klobueevinaste (fil- i caste) klobuke za gospode in dame ] po najnižnjih cenah. = Pravkar je izšel v zalogi Učiteljske tiskarne r. z. z o, z. ===== v Ljubljani == spisal Julij Bučar, navodilo, kako je loviti, rediti, razpenjati metulje in kako urejevati zbirko; z morfobiološkim opisom metulja v vseh preobrazbah. Š 15 slikami. Inženir dr. Miroslav Kaeal oblastveno poverjeni stavbeni inženir. Specijelno stavbeno podjetje za betonske, žtlezobeionske in vodne zgradbe v Ljubljani, HilSerjeva ulice. St. 7. tevrSuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetor.ske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse drage betonske in v.elezobetonske konstrukcije. Prevzema v strokovno izvrSite v vscuaCrte stavbene inženirske stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v teh* niških zadevali. Cena K 5’- na katero se dosedaj še ni polagalo dovolj važnosti. To je potreba složnega sodelovanja, katero smo mi pripravljeni nuditi za Izvedbo miru z enako iskrenostjo in vernostjo, kakor smo prispevali k izvojevanju zmage. Naš narod je, edini na jugovzhodu Evrope, ostal od začetka do konca vojne na mejdanu ter je, najtežje ranjen, vzdržal do konca vzajemno borbo za veliki ideal svobode. Zato se je treba ozirati nanj tudi v miru, že vsled zahteve pravičnosti, zlasti pa v interesu vzpostavitve onih pogojev za stabilnost položaia na Balkanu, brez katerih bi bil v bodočnosti prav tako ogrožen, kakor je bil v preteklosti. Naši prijatelji se izpostavljajo nevarnosti, da bodo izgrešili svoj veliki cilj pomir-jenja sveta, ako rešujejo balkanske probleme, ne da bi pri tem reševanju v zadostni meri pripustili k sodelovanju onih, katerih se ti problemi neposredno tičejo, bodisi da gre za vprašanje določitve državnih mej, ali vojne odškodnine, ali za druga gospodarska in politična vprašanja. Delegacija, kateri je poverjena obramba naših Interesov na mirovnem kongresu v Parizu, bo uživala v tem oziru vselej in v polni inerl nodporo viade. Ti interesi so bili zadostno formulirani v tej hiši in se nahajajo v polnem skladu z načeli mednarodne pravicc. Nam ni treba ničesar popravljati na našem stališču in na naših zahtevah, marveč naša dolžnost je, da jih branimo do kraja, kjerkoli so ogroženi. Narodno predstavništvo. LDU. Belgrad, 23. Današnjo sejo narodnega predstavništva je otvoril predsednik dr. Draža Pavlovič ob 16. uri 45 minut. Zapisnik zadnje seje se je odobril brez ugovora. Izmed doišlih spisov je prečital tajnik dr. Krnic predvsem odgovor na brzojavko, katero je poslal predsednik narodnega predstavništva predsedniku Wilsonu o priliki obletnice pro-glašenja ameriške neodvisnosti. Nato naznani predsednik dr. Paviovič, da hoče novi ministrski predsednik Davidovič podati izjavo nove vlade. V dvorani je vladala grobna tišina. Zbornica je poslušala izvajanja ministrskega predsednika z največjo pozornostjo. (Vladino izjavo priobčujemo posebe). Ko je ministrski predsednik dokončal, je predsednik zbornice dr. Pavlovič predlagal, naj se debata o vladni izlavi odgodi do prihodnje seje, da se na ta način omogoči strankam proučiti deklaracije. Predsednik Narodnega kluba dr. Laginja je stavil predlog, naj se vladna deklaracija natisne in razdeli med poslance, ali vsaj med posamezne klube. Poslanec Nastas Petrovič je izjavil, da poslanci niso pripravljeni, takoj odgovoriti na vladni program in predlagal, naj se razprava preloži. Vsi ti predlogi so bili sprejeti. — Nato je zbornica prešla na drugo točko dnevnega reda, namreč na razdelitev zbornice v sekcije. Predsednik je pozval sekcije, naj se konstituirajo do prihod- Najnovejša poročila. POMOČNIK FINANČNEGA MINISTRA. LDU. Belgrad, 22. Na predlog ministra za finance se ustanovi mesto pomočnika finančnega ministra. DVANAJSTINE. LDU. Belgrad, 22. Minister za ii-nance ie predložil zbornici zakonsiši načrt o proračunskih dvanajstinah za september In oktober. VRNITEV RUDARJEV IZ NEMČIJE. LDU. Belgrad, 22. Ministrstvo za rudarstvo je bilo obveščeno, da se vrne iz Nemčije v domovino nad 2000 rudarjev in kovinarjev. Zaposleni bodo pri kopanju premoga. TENDENCIJOZNE VESTI O PLEBISCITU NA KOROŠKEM. LDU. Ljubljana, 23. Ljubljanski dopisni urad objavlja: Graška „Ar-beiterwillc“ od 18. t. m. in za njo paj-brže tudi drugi" nemškoavstrijski listi prinašajo sledečo tendenciozno vest; „Glasom zaupnih poročil prirejajo Jugoslovani v coni A na Koroškem, ki je podrejena njihovi upravi, ljudsko glasovanje v svoj prid, in sicer tako, da hodijo patrole pod vodstvom častnikov od hiše do hiše in izsiljujejo od prebivalstva podpise za državo SHS. Na ta nasilni način onemogočujejo vsak izraz proste volje prebivalstva.“ — Mi smo že opetovano morali žigosati tako ir slično neresničnoporočevanje, ki ima prozoren namen prejudicirati bodočemu plebiscitu na Koroškem. Ugotavljamo zopet, da so take vesti, kakor je gori navedena, tendenciozne izmišljotine. Aprovizacifa. Aprovizačni nododsek uraduje vsak torek od 8. do 11. ure na magistratu Galetova hiša, pritličle in ne več v veliki magistratih dvorani. (Krušna komisija vsled tega v torkih ne posluje za stranke). Izdajatelj: Josip Pete jan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk tiskarne« v Llubllani. To knjigo, ki je edina svoje vrste v slovenskem jeziku, priporočamo najtopleje vsem, ki si napravljajo zbirko metuljev. — Posebno pripravna je za srednješolce. Glasbeniki na godaia ki bi hoteli sodelovati pri salonskem orkestru „Svobode" v Spodnji Šiški, naj se prijavijo z navedbo inštrumenta, ki ga igrajo, pri sodrugu Jakobu Kovač ali pa v prodajalni »Konzumnega društva za Ljubljano in okolico" v Spodnji niški. Strojni inženir ki bi hot«I vsaki teden poljuben večer 2 uri predavali o svoji stroki, se vabi, da naslovi ponudbo pod „ Strokovni kurz“ na upravo tega lista. Rudniško ravnateljstvo v Trbovljah potrebuje večjo množino tesarjev Ker primanjkuje stanovanj za oženjene, se sprejmejo samo samski delavci. Reflektanti naj se zglasijo pri Rudniškem ravnateljstva v Trbovljah. Rudniško ravnateljstvo v Kočevju potrebuj# ttiega ielem-vrtilarfa* ključavničarja in dva kurjača. Reflektanti naj se zglasijo pri rudniškem ravnateljstvu v Kočevju. in kuhinjske oprave, v, postelje, spodnje in vihnje modroce, umivalnike, • vsakovrstno omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata BRATA SEVER, zaloga pohiltva in tapetniška delavnica Ljnbljan? Kolizej. Vabimo na ogled! Štev. B II 733/1. Razpis javne dražbe. Finančna uprava proda v sredo 3. septembra ob 8. uri v skladišču južne železnice v Celju 21.500 komadov dobro ohranjenih solnih vreč potom javne dražbe. Vreče se bodo oddajale v partijah ali počez najvišjim ponudnikom. Interesentje se vabijo, da si ogledajo blago še pred dražbenim dnem Kupnino je plačati koj pri prevzetju blaga. Kupec mora blago nemudoma odstranili iz skladišča na svoje stroške. Natančneja pojasnila daje vodstvo preglednega okraja finančne straže v Celju, pri katerem so tudi na vpogled dražbeni pogoji. Poverjeništvo ministrstva financ v Ljubljani, dne 21. avgusta 1919, Delegat: Dr. Savnik. 1. r. Sprejme se dobro izvežban pelartki pomočnik samostojen delavec za postavljanje peči in štedilnikov. Plača po dogovoru. Ivan Zaplotnik, pečar Radovljica. m m Potrtim srcem naznanjamo vsein sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš pre-jjubljeni soprog, oče, sin in svak, gospod včeraj 24. avgusta t. 1. ob 6, uri zjutraj, po kratici, mučni bolezni v 36. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnkega se vrši v pondeljek, dne 25. avgusta ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Cegnarjeva ulica št. 8 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. avgusta 1919. Žalujoči ostali. Sodrugom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš marljivi sotrudnik Janko Dimic strojni stavec včeraj ob pol 6. uri zjutraj po kratki, mučni bolezni preminul. Pogreb se vrši danes ob (j. uri popoldne iz hiše žalosti, Cegnarjeva ulica št. 8 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ohranjen v blagem spominu. Ljubljana, 25. avgusta 1019. Upravništvo in uredništvo časopisa ^aprej". „CROATIA“ zavarovalna zadruga v Zagrebu ustanovljena od mestne občine Zagreba leta 1884 sprejema • v« vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji hi najmodernejšimi tarifi. Zahtevajte prospekte katere pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila Glavno zastopstvo za Slovenijo, Stari trg št. 11 Ljubljana Stari trg št. It. Metnano simbIme potnike in m lopni. Mn se nudi prilika velika zaslužka. ■HI w.>jatan»i:u.;nu< K