i acial rata of posta*« provided for ta eeettoa 1108, Act of Oct I, 1WT, authorised on June 14, IN* B^aeriptioa *.00 Tearty fcTEV.—NUMBER S3» _ a zemlja je praktično preizkusevalisče u nemška, italijanska, francoska in ruska bojna letala. Fašisti spet terorizirali Madrid z bombami, toda dosegli niso nič. Fašisti dobili ročne granate, ki so napolnjene s strupenimi i. Sovjetska vlada protestira v Rimu )VENSKI LETALEC KRI2AJ PA-DEL V ŠPANIJI (biki "Istra" porote s 20. novembra, da je mladi d aviatik Jože Križaj, iz Koprive na Kraau, pa-| m španskem bojišču. Križaj, | je t juniju leta 1932 dezerti-t vojaškim letalom iz itali-armade in potem živel I begunec v Jugoslaviji, je od-t zadnjem avgusta kot le-prostovoljec v Španijo in »pridružil španski delavski mi-Dvajset dni je bil ektiven etih in spopadih z Italijan-in nemškimi letalci, toda je sovražnik ožgal nje-► letalo in Križaj ae je spustil na tla. Prišel je v ro-i (listom, ki so ga kmalu pobelili. Star je bil 25 let. njegovemu spominu, kajti je za demokracijo! I Uidon, 3. dec. — Angleški krogi so bili sinoči in-iz Pariza, da je nem-itor Hitler hotel že zad-ien poslati v Španijo tri redne nemške ar- Ultimat angleškemu kralju Edvardu . k' Baldwinova vlada zahteva, da se kralj odpove ljubici ali prestolu London, 3. dec. — Angleški kralj Edvard VIII. je danes prejel ultimat Baldwinove vlade, ki se glasi, da se mora odpovedati svoji nevesti Wally Simpsonovi ali pa angleškemu prestolu. Kriza je zdaj priki-pela do vrhunca in londonsko časopisje, ki je doslej molčalo, je vrglo masko proč in začelo ostro prijemati kralja, ki se je postavil po robu tradicijam, cerkvi — katere poglavar je! — plemstvu, svoji rodbini in vladi in si izbral preprosto, ie dvakrat razporočeno Američanko za svojo ženo. Edina izjema je liberalni list News-Chronicle, ki piie, da ima kcalj pravico, da __ se oženi s kom hoče, toda lahko ja prejel apel 'genera* I wedi kompromis, da Wally, ne lisca Franca. TÜTpI^0 kraljica, temveč le vojvodi- nja. Ako prisilijo Edvarda, da Be odpove prestolu, ga bo nasledil njegov brat, vojvoda Yorški, ki je ie oienjen. Doslej so vss znamenja kazala, da se Edvard ne bo podal in posluii se vseh ustavnih pravic, da si obdrži prestol in Wally. ftwcisca Franca, vodje fašistov za nujno vo-pomoč. Zunanji mini- Konstantin von Neurath vojni minister Werner von kfR, ki je obenem šef geneza štaba, sta pa to preji. nakar je Hitler poslal "prostovoljcev" v civilnih h pod pretvezo, da so to Ti nacijski "turisti" «talno odhajajo v Španijo domneva se, da jih bo kmalu J do 15,000. «»on, 3. dec. — Anglija je * začela izvajati novi za-«oper izvažanje oroija in F* katerikoli stranki v P na angleških ladjah. Paniki, ki odhajajo v Špance, bodo strogo preiskani nadzirani po bojnih ladjah. nJ» minister Eden je tudi •nil, da bo vlada pritisni-» mednarodni nevtralnostni W, naj kaj ukrene, da se za-rjf ,n(jzemskim prostovoljki odhajajo v Španijo bo-v fa*'»tično ali vladi no ar- * Odbor je včeraj spet ali ukrenil ni ničesar. **va. 3. dec. - Sovjetaka l* J<' «vojem poslaniku v L "Plovila protest na vlado Z* nadlegovanje s ami ruskih parnikov v *'J«nHk,h pristaniščih. 3. dec. - Tukajšnji vo-je ae- Vodnar* bojnih letal." preizkušnja" doslej ruski aeroplani do-* nemškimi, dočim vojna v Španiji ■ 'dno vežbanje za bodo-2 no v°jno in mednarod- Kazala,H rn'T K, | Nunska letala slebejšc Stanki, ki so se vrnili pe. Vse vojno letel-"Paniji aeatojl iz nem-pJanakih, francoskih jp "»'i danska letala, ko-l" bodisi na strani ' '**i*tov, so ie davne * "«t se glasi, da jc "'i" jezen na Muaeoli-Jf *,,n<> »kop z letali in mu najslabše mašine M,1I«r Jsko radodaren n">«. ^Panlja, s. dec. -ariament. v katerem njka desničarjev, ee in ministrski - l+rto Csballero ji Pfet* Al* [**) v kih »«ih Ikor skn i • K *Ja. k Ki. vi Delavci podpirajo madridsko vlado Poročilo Mednarodne delavske zveze New York.—(PP)—David Du-binsky, predsednik Internationsl Ladies Garment Workers unije, je prejel pismo od Walterja Schevenelsa, tajnika Mednarodne zveze strokovnih unij, vsebujoče poročilo o nakupu iivil, zdravil, oblek in drugih potrebščin, katere je Delavski rdeči križ že poslal v Madrid, da !jih razdeli med žene In otroke brani-teljev španske republike in demokracije. Zadnja pošiljatev, piše Sche-venels, je uključevala deset ton zgoščenegs mleka, sto ton drugih živil, 30 ton rib, več tisoč kosov obleke, tri ambulančne enote in milijon cigaret.! ■ Francoske delavske unije, ki vodijo separatno kampanjo, so zbrale sklad $200,000 in poslale tri parnike. natrpane z živili, v pristanišča severne Španije. Na drugi strsni so ruski delavci zbrali več milijonov dolarjev v pomoč španski ljudski armadi. KlavnMd delavci dobili zviianje Chicago —Klavniškl delavci, organizirani v krajevni uniji 617 Amalgamated Meet Cutter * Butcher Workmen, so s grožnjo stavke dobili zvišanje minimalne plače od 40 do 56 centov na uro, svišsnje drugih plsč, urni tednik in plačo in pol ta nadurno delo. Starostnih prs vte niso dobUi. 8 temi koncesi-jami so klevniške družbe odvr nile stavko, sa katero so Jelavd isrokM, bih Domače vesti Minnesotske novice V Virginiji je bila zadnje dni obravnava, pri kateri so Louis Vrbič, John Malovrh in Anton Žganj ar k Giiberta iztožili od gilbertskega šolskega distrikta večjo vsoto poravnave zaradi ne-postavnih stroškov. Poravnavo je pokrila bondna družba. — V Chisholmu je zskonska dvojica Frank Sterle slavila srebrno poroko. — V Chisholmu sta se poročila Joe Zalar in Helena Koče var. — Jos. F. Pri beg iz Eve-letha toži Stanleyja Morna in Grška vlada po* tlačila novo vstajo Glavni voditelji rani areti« Atene, Grška, S. dec. — Avto* ritete so odredile strogo cenzuro potem, ko so odkrile zaroto, katere cilj je bil strmoglavi jen je vlade. Veliko število promi-nentnih politikov je bilo aretiranih, se glasi uradno poročilo, ki obenem naglaia, da stvar ni resna. Imena asrotnikov niso bila objavljena. Belgrad, 3. dee. — Poročila iz Grčije javljajo, da je načrt protlvladnega puča izpodletel. Nicholas Politis, bivši zunanji minister in general Reppas sta bila aretirana po policijskem ne valu v njuno stanovanje. (Druge vesti ae glasijo, da Lovrenca Peterko za $10,000 Politi« ni bil »retiran, toda po-odškodnine, ker sta 12. sept. t. ¡ J« PriitUl dru«e «rotnike. 1. z avtom do smrti povozila Fr. Pribega. — Na Ely ju je umrl 64-letni John Remec. Operacija Neffs, O. — Frank Zaje ml., član društva 4 SNPJ, se je moral podvreči operaciji in nahaja se v bolnišnici v Bellairu. Člani naj ga obiščejo. Nov grob v Penni Presto, Pa. — Tu je umrla Mary Krek, ki je bila poznana kot gostilničarka. Zapušča družino. — (Koliko je bila stara in kje je bila rojena? Zakaj so nekateri naši poročevalci še vedno tako površni? Op. ur.) Ubit v premogovniku Burgettstown, Pa. — John Cuder, star 5* let in rojen v Trenti nad Bovcem na Primorskem, je bil 2. decembra ubit pri delu v premogovniku. Plaat kamenja se je usula nanj in bil je na mestu mrtev. Bil je član društva 287 SNPJ. Vesti iz Clevelande Cleveland. — Nagle smrti sa srčno kapjo je umrl 63-letni samec Louis Piškur, rojen v Zatič-ni na Dolenjskem. V Ameriki je bil 30 let. — Mary Jančarje bila obveščena o smrti svoje 87-letne matere Marije Gregorčič Ambrusu na Dolenjskem. Med temi so Andrew Michsla-kopoulos, vodja liberalnih demokratov, bivši minister Mercuris, stotnik Loukredis in več voditeljev kmetske stranke. Vsi so bili internirani na nekem otoku v Egejskem morju.) -4- Kanadsko korpora-cije grmadifo prof it s Ottawa, Kanatffc^—''Financial Post." glasilo kanadskih bankirjev, piše, da velik# kanadske industrijske korporaeije izkazujejo največjo poraat profitov od l 1930, 70 do 160 odstotkov, b-plačila dividend so poskočila 26 odstotkov v prvih devetih mesecih tega leta v primeri s isto dobo preteklega tya. Delavci, ¥f so uposlenl v VanaSfricTn industrijah, niso deležni blagostanja, ki gk izkazujejo korporaeije. Vladna statistika, ki Je bila nedavno objavljena, kaže, da so se mezde zvišale povprečno le pet odstotkov. Unija bojkotira Cali• fórnkjo radi Mooneyja Kansas City. — Bratovščina gradilcev vagonov (Railway Carmen) je odklonila Županovo povabilo, naj ima svojo prihodnjo konvencijo leta 1089 v San Frsnciscu. Predsednik unije je Županu odgovoril, da unija povabilo odklanja, dokler bo Tom Mooney v zaporu. VELIKA STAVKA STEKLARSKIH DELAVCEV Stark ar j i okupirali tovarne y Ottawi, HI. AVTNA INDUSTRIJA PRIZADETA mmrnmmmm^ aa OUawa, III, 8. dec. — Llbbey-Owens-Ford Glass Co. je morala včeraj ustaviti obrat v svojih tovarnah, ko se je "sedeša" stavka razširila na vse depart-mente. Ta kompanija in Pltts-burgh Plete Glass Co., kjer »o steklarji sastavkall pred petimi tedni, producirata 90 odstoktov vsega debelega stekla v Ameriki. V stavki v Ottawi je aavoje-vanih okrog 1800 delavcev. Okll-cana je bila v znak protesta, ko je kompanija prejela veliko naročilo od Chryeler Motor Co. Voditelji unije pravijo, da Je bilo naročilo oddano Libbay* Owens-Ford Co. s namenom, da se potlači stavka steklarskih delavcev v Pittsburghu. Glenn W. McCabe, predsednik unije Federated Fiat Glass Workers of America, j« dejal, da njegova organisacHa ne bo dovoljevala takega transferira-nja naročil. Okllcala bo stavko v vseh steklarnah, kjer ima or ganizacija svoje krajevne unij«. Leland Beard, predsednik u nije steklarjev v Ottawi, je sa-pretil, da bodo člani narodne organlsaclje sastavkall tudi Charlestonu, W. Va„ Toledu, East Toledu ki- Roosfoflhi, O., kakor tudi v Shreveportu, Le., če ne bo konflikt pri Libbey-Owens-Ford Glass Co. kmalu poravnan. Člani mezdnega odbora krajevne unije so se sinoči odpeljali v Plttsburgh, kjer bodo konferirali s uradniki narodne unije. Stavka steklarskih delavcev pri Plttsburgh Plete Glaas Co. •e nadaljuje. Izbruhnila je, ko je kompanija naznanila, da se ne bo uklonila uniji, ki je zahtevala zaprto delavnico. V stavko steklarskih delavcev v Pittsburghu so zdaj posegli državni uradniki in zastopniki federalnega delavskega depert-(Dalja ns I. strani ) ",> rt jy >¿£2® Nova poteza francoske diplomacije Sklenitev pakta med Francijo, Anglijo in Ameriko Perls, S. dec.—Naznanilo, ds je Francija pripravljena odplačevati vojni dolg, ki ga je naredila v Ameriki, amatrajo tu kot prvi korak, da se ugledi pot u sklenitev varnostnega pakta med Francijo, Anglijo in Združenimi državami. Upanje, da obstaja taka možnost» je oživelo v Franciji po govoru ameriškega predsednika Roosevelta na pan-ameriški konferenci v Buenos Airesu. "Ročne vel to v govor je dvignil nove nade v Evropi," piše peri ški list "L'Intransigeant." "Mnogi vidijo sedaj možnost sklenit ve varnostnega pakta med tremi velikimi demokratičnimi državami—Francijo, Anglijo in Ameriko. De se uresniči ta ideja, je Francija pripravljena razpravljati o vprašanju odplačevanja vojnih dolgov v Ameriki." V poslanski zbornici Je Jean Mistler, načelnik odseka sa zu nanje zedeve, apeliral na poslan ce, naj opustijo razpravo o voj nih dolgovih, "da bo Imela vlada lahko prosto roko v sedanjih po gajanjlh s Združenimi država mi." Mistler ni pojasnil detaj lev teh pogajanj. Francoski tisk v zadnjem času večkrat omenja možnoat polltič ne podpore Evropi s strani Zdru tonih držav. List "Le Temps" je zapisal, da Evropa potrebuje nekaj več od predsednika Ropi vsi te poleg plemenitih sentinu tov, ki Jih je izrazil v svojem govoru." Glasilo francoskih fl nančnih krogov "L'Information" pa je zapisalo, "da Je bil Roose-vultov govor predigra bodočih dlplomatičnih aktivnosti." Mnogi francoski diplomatje so uvsrjeni, de bo Amerika sklenila zvezo s evropskimi demokratlč niml državami sedaj', ko sta Nsmčije in Japonska skovali ml litaristično pogodbo. Amerika bo zavrgla svojo tradicionalno politiko nevmešavanja v evropske zadeve, ker JI zdaj preti ns varnost s strani Japonske. Ce bo Amerika podpirala Francijo in Anglijo, ki imsts svoje Interese na Daljnem vzhodu in so ogrsžani po Jsjionskl, bosta tu di London in Pariz nudils pomoč Ameriki na Paelfiku. Dogovor med Italijo in Japonsko Mussolini bo bojkotira Ligo narodov Nim, 8. dec.—Uradni komuni ke, ki je bil včersj objavljan, naznanja sklenitev dogovore med Julijo in Jsponsko, ki m*d drugim določs Italijansko priztisnje Jsponska kontrola v Mandžuriji in ItaliJsnskogs režima v Abeal* niji. Japonski delegat v Addls Absbi I m) imenovan zs generalnega konzula, naznanilo o Italijanski akciji glede Mandžurije pa bo prišlo is Tokljs. Iz zanealjlvlh virov Je prišle vest, da bo Mussolini nadaljeval z bojkot Iran Jem a«J sveta Lige narodov, dokler ne bo ta forma! I no priznal aneksije Abealnije |*>' Italiji. Is tega rszlogs Italiji/ ne bo reprezentirsiis ns seji s ve*1 ta Lige narodov, ki se prične 10. decembrs In ns ksteri se bo vrši-1 le razprava u cAilnI vojni v ftj* niji. Italijanske svtortt«rte so vče-rej zenikele poročila, v katerih je bilo rečeno, ds Je eovjeUki poelanlk v Rimu vložil protest pri fašistični vladi proti preiskavi ruskih parnikov v pristaniščih v l*gtiorriu, Geno% i In Civltever-lehljl. PREGLED KONVENCIJE DEL FEDERACIJE Povečala je razdor v unijskih vrstah z raznimi ukrepi STARA GARDA V SEDLU Tampa. — (UNS) — Potek In zaključki 66. letne konvencije Ameriške delevske federacije ne nudijo nobenega upanja, da bo prišlo do poravnave "družinskega spora" v vrstah organiziranega delavstva. Nasprotno. Objektiven pregled te konvencije prej vodi do zaključka, da bo prišlo do deflnltlvnege razkola v ameriškem unljskem gibanju in do bratomornega boja, ki sna "uničiti Ameriško delavsko federacijo," kakor se je izrazil Charles P. Howard, predsednik tlpograflčne unije. Konvencija Je bila vseskozi konservativna in pod popolno dominacijo stare garde. Kot taka je pridno prlllvala kis na odprto rano na telesu unijske-ga gibanja. Z izključitvijo na-! prednlh unij iz konvencije pod pretvezo suspenzije je bil glai napredka in razredne borbe šibkejši ne tej konvenciji kakor v zadnjih letih. Aspirecije de« lavskih mea po orgenlzacljl in agresivnosti so dobile le šibek odmev na tem zborovanju. In to Je skorej večji vzrok, ki da* Je misliti, da se je federaelja podala "na pot destrukclje" kakor pa zaključki sami. Vprašanje organiziranja delavskih mas je popolnoma ignorirala. Napravila Je sicer ob!-čejne geste « sprejetjem resolucije, kar pa Je brez pomena, če ni volje in dobrih načrtov zadaj. In s temi se federacija ni pečala. Konvencija se js v resnici zsvestno in podzevsstno pečala vse skozi ie s vprašanjem, kdo bo kontroiirel federacijo: napredni ali konaerva-tivni element. To je bilo dominantno vprašanje. Ker Je ekaekutiva že prej zaprla vrata progresivnemu in agresivnemu elementu s suspeti-zijo unij, ki predstavljajo dobro tretjino članstva, Js narevno tudi diktirale zaključke. Kot Je bilo pričakovsti, je konvencija sankrlonlrsls postopanje ekse-kutive v zvezi z Odborom ze industrijsko organizacijo. Toda šls je še veliko dalj. Ekaeku-tlvi je dala moč, da v bodoče lahko suspendira ali "drugeče kaznuje" vsako unijo, ki bi se ne rsvnsls po sklepih konvencije lil odlokih rkiti kutivt, H to skeljo je koncentrirala vso mof v rokah eksekutive. "Ta akcija ustvarja precedent, ki pomeni temeljito spremembo smernic, po katerih se je ravnale federacija od vsega za^etks," Je, komentirel Ches. P. Howard. "Ako eksekutive lahko suspendira ~to ali drugo mednarodno unijo radi nastalega izrednega »tanja (emergency), katerega aema definira, tedaj je lahko brenjena ven vae-ks mednarodna unija pod eno ali drugo pretvezo, katere ae hote poalužltl veČina eksekutive. To Je abaolutna diktatura v rokah ekaekutive. Ustsva Je bile vržena «kosi okno. Ne gled^. koliko let je pridružene kskšne unija In koliko denarje je vple-čela, je vaaks mednarodna unija odvlana od milosti tiate kom-binadje, ki kontrolira večino ekaekutive." l|o*ar <1 j« ret. l,. I», v *I<-<1 lege, "ako ne pride do spremembe te |M>litike, gledal, da bo potegnil čim več unij is federacije." Tako Je konvencija "rešile" to vprašanje. OMržele je eieer 'flaek treh i lano\ sa pogajanje s Odborom za industrijsko or-(Ueljs m S «ueeU Har.Hiin pseattttx PR08VETA the en lic uten ment ALASIIX) IN LASTNINA SUlVlUSSS NANOONS <* rOVPOBNB JEUNOTS Ors m ai mm* by (S* IU>«m W.IUmJ BM^flf UtiHr N(n4«Imi m tèr*Um* êtimv Its^M CfcUm«. i ta K*b*4» SN M Wt4>. M M u »ol WU. fl-M m »miri UUf m CkU— la CImto 17.M M Ml« Uto. M H m pol Uto: m ImhmIm N.M. SehwrlptUe raUai for U» U-IU* Stol« <•«••*« CbUw» ••4 Caa*4s M M p«r rmr, Chkmgo mmd CImn r.M pm r—». ftrdfi MuatrUi S N »«r r«er, Gm« «IW p* So«*wu.-a<*«*tol imp Um la HMM«»»'* «Utdto* M M rrsfcU. Soào»UI UtorarM >mMm (4rtU*. po-4ram«. mmni H4.) m *r—t• potlljatolju U v «Ute)«. to U pri loi 11 poitoiM. ASvartuiaa r»ui m «r ««••«nt- «•eu«* »»4 uMoUeiud «rtuu« wlU m« b« r «tor d «d Oüwr •aaiMcrfpU, »ueh a« atorU«, »Ur«, mm. «to., will b« mUifm< to mi>u Mir *hmm mmovtom br —o-svečena spominu na Cankarja, najbolje bičala klerikalne hinavce, če bi v vsaki svoji številki ponatisnila odlomke Cankarjevih najboljših del. Cankar nam jim naj pove, kar jim gre! lankaitsam naj jih biča! Srbontf pater Lernard Ambroiič je |K»tem te naše besede zavil, češ, mi jih liomo bičali in to že delamo. Cc hočemo, da jih Cankar biča— nimamo mi kaj dodati. Njegovo bičanje za-doMtujo— kakor je zadostovalo pred tridesetimi leti, ko so ne klerikalni gospodje v Ljubljani penili srdu in zmerjali Cankarja z tiihilintom. anarhistom in aramotilcem krščanstva! Da. Cankar sam jim zavete jezike. To se pravi: zavete jih onim. ki Imajo še kaj Čutu za sramoto. Kajti sram jih Ih>, da dunas ma-likujejo Cankarju—katerega so hI prisvojili šele ob smrti in |m> nmrti, dočim morajo na svojo žalont in aramoto priznati, da njegova dela, ki Jih Je izvršil, dokler je bil zdrav in normalen. »o \ njihovih očeh protikrščannka. In t« Cankar je naš! Ta živi, socialistični in svobodomiselni Cankar je naš! Drugega Cankarja pa ni! TiMega "spokor-jenega in krščanskega" Ivana Cankarja ni nikdar bilo—to Je bil nekdo drugi ... in ta naš i itnkar vam zaveže jezike! T«» lx>mo poakrlwli. Faiistični pakt Nemčija. Itaalijaa in Japonaka *o sklenile pakt. Ta pskt *o kratile za "protiboljševiško zvezo." To ime je lim za kaline—one mehki» ljudi, ki ae tresejo pred Mjšev izmom. V resnic i je |>a to jmkt im növa im|*»rTaT»iT1?na öHvaJalTf»» In medaeliojno priznavanji' priropanih teritorijev. Japonska pripravlja na iiov rop ozemlja na Kitajakem in rada l»i iztrgala primorsko Sibirijo »ovjetom; Nemčija l»i rada uropala *o-vjet om t'krajino in dobila kolonije v Aziji na račun liolandije in drugih; Italija ima p* volčji U|»rtit im Krim na jugu Rusije, nove kolonije v Afriki in Dalmacijo ter Slovenijo. \e* ta rop »e ima izvršiti a križarsko vojno, ki Ima reiiti avet atrašnega Mjševitmu -če Ito šlo če h,i kdo verjel in če«)M.<1<» demokratk* ne drtive apnle in anivale *en pravičnega . . . "Jurček" pride v SND Cieveland. Ohio.—"Kaj take ga pa še ne," boste rekli po uprizoritvi Pavel Goliavega "Jurska," pravljične igre v štirih dejaojih, katero uprizorijo učenci Slovenske šole SND v nedeljo dne 20. dec. popoldne ob 3. uri na odru avditorija SND v korist šolskega sklada. Po predstavi nastopi tudi Miklavž, ki smo ga že obvestili in povabili, da pride iz daljne Alaske v Cieveland v SND, da obdaruje pridne učence, pa tudi druge, če boste kaj pridni in če bo kaj naslovljenega na vas. Vstopnice za "Jurčka." ki stanejo samo 25c, so v predprodaji pri vseh zastopnikih društev Prosvetnega kluba SND, pri učencih in drugih šoli naklonjenih strankah. Sezite po vstopnicah sedaj, kajti čaka vas pri-jletno presenečenje za malo vfeo-to denarja. 'Vem, da ste malo radovedni, kakšen bo naš "Jurček/r zato vam hočem na kratko povedati o pravljici, ki se je zgodila v pravljičnem času nekje v lepi Sloveniji. Nekje na Gorenjskem, morda tudi na Dolenjskem in Notranjskem stoji borna koča, v kateri biva, poleg očeta in matere, trinajstletni sinko Jurček. Oče je brezposeln delavec, išče dela vsepovsod, pa nikjer ne more najti uposlitve in zaslužka. Trojica dobesedno strada. Mati se ubija s tkanjem platna, katerega od čafla do časa proda ali za menja tam preko hriba pri premožnih kmetih za moko in druga živila. I< tej revni družinici nekega dne priromajo trije popotni mu* zikantjer—'Trobenta, Piščalka in Meh. Slednji je nem. Tudi ti «o reveži in se preživljajo s tem, da kmetom godejo, za kar dobijo košček kruha ali pa, če so izredno Hrcčni, kosilo. JurČkova mama je nekega lepega, poznega jesenskega jutra poslala Jurčka s platnom preko hriba k premožnim kmetom, da ga proda ali zamenja za moko in živila. Jurček je imel Hrečo in je kmalu vse platno zamenjal za moko, lepo, belo moko. Naš Jurček je drugače zelo priden in dober dečko, le to napako ima. da kar stori, zmerom rad narobe napravi. Tako je bilo tudi tokrat. Moko, ki jo je dobil od kmetov v zameno za platno, je, mesto da bi jo dal v vrečo, štrene! naravnost v prazen koš. Pomislite, v pleteni koš! Ko se je vračal preko hriba domov, mu je spotoma nagajivi veter izpihal vso moko iz koša, ne da bi Jurček to opazil. Vrnil se je vesel domov z mislijo, da prinaša poln koš moke. Doma ho bili medtem že pristavili vodo na ognjišče v velikem loncu, da bodo kuhali žgan-ce. Jurček odloži koš in se pohvali, da je prinesel dovolj moke. Ko hoče mamica zajeti moko v košu. opazi, da je prazen. Vsi se hudujejo na Jurčlta, ko je bil tako nespameten in ni dal moke v vrečo. Vsi so zelo lačni. Muzikantje povabijo Jurčka seboj, ko odhajajo, češ. da 1h> na grebenu priklical Vetra in od ma pa še v se polno drugih čarobnih predmetov. Jurček pobara Vetra za moko, ki mu jo je raz-pihal. Veter pojasni, da zna le raznašati, ne pa skupaj spravljati. Za storjeno krivieo in odškodnino podari Veter JurČku gajbico s petelinčkom, zvonček in palico, z navodilom, kako vse to rabiti. Muzikantje se sila boje Vetra iA se skrivajo drug za drugega, Jurček pa hrabro «prejema navodila od Vetra. Ko Veter odide, se vsi skupaj odpravijo v gostilno Na vrhu, kjer brž preizkusijo moč čarobnih predmetov, ki vse uboga in se sfjtjA6 obnese. Po obflnem, čarobno dostavljenem otttejpčilu, se spravijo vsi spat. Kmalu potem, ko vsi trdno spijo in smrčijo, požrešni krčmar s pomočjo hlapca Petra ukrade JurČku vse Čatobne predmete in jih nadomesti z drugimi, sličnimi, brez vrednosti. Medtem so pa imeli sestanek: Veter, Snežak in Nevihta, ki so celo noč divje piesaH po gorah in po doleh ter natrosili na zemljo debelo odejo snega. Naslednje jutro, ko se baš naši popotniki poslavljajo pri krč-marju in odpravljajo na pot na Jurčkdv dom, vstopita nenadoma oče in mati Jurčka. Povesta, da sta celo noč iskala Jurčka po vaseh, v skrbeh, da se mu ni kaj zgodilo. Jurček ves srečen hiti pripovedovati, kaj je dobil od Vetra v dar. Da dokaže svoje trditve, pobara petelinčka za cekinček, toda—o smola! Pete-linček več ne-uboga. Poskuša ostale predmete. Vse zaman. Čarobne besede ne zaheiejo nič pri teh predmetih. Vsi ao presenečeni, toda kmalu uganejo, da jih je krčmar ukanil, ki je bil prej sladak kot med, pozneje pa surov. Ker ne morejo dobiti od krčmarja zlepa ukradenih predmetov nazaj, Jurček ponovno pokliče Vetra na pomoč in ko ta pride, pokliče tri divje može. ki kaj kmalu pripravijo krčnfcfrja, da vrne ukradene predmete. Ob zaključku se vrši velika pojedina s plesom, katere se udeleži vse osobje. To je kratek opis igre, ki je izredno zabavna za mlade in sta re, pa tudi poučna. Zato si le takoj preskrbite vstopnice in se pridružite "Jurčku" dne 20\ decembra, ne bo vam žal! ^ Erazem Gorshe, tajnik Prosvetnega kluba SND. Umdon Isl gobe nabirat. Sedaj tudi mene ne napadajo roparji, pod Hoovrovo administracijo pa bi me ubili tudi sa hleb kruha, ako se jim bi zoper« že omenil, da se dobro razumem tudi • katoliki, kajti pravi katoliki se ne vmešavajo v privatne zadeve posameznika, naj verjame kar hoče. Vtikajo se le fanatiki, napeteži in hinavci stavil. ter raddtrači, ki radi seje jo pre- Društvom ie sedaj pri por o-pir. tam, da teberejo dobre delegate Na potovanju me je nekdo ca konvancfjo, ki bedo upošte- vprašal, kaj mislim o pittsbur- vali ielfe večine članstva. Le Škem župniku Kobejtf. Na to eložno in fcoifctruktivno delo bo odgovarjam, da nimam povoda nudilo vsemu Članstvu koristi, kritizirati ga, ker on se ne vtika v naše zadeve, jaz pa Yie v njegove. Sploh se ne vtikam v zadeve nobenega katoliškega duhovrtika; dokler on pusti me- _ ne v miru, pustim tudi jaz Vije- širjen In povecari. lHf ltotfcu PETEK, 4.DECEMRPA m jednoti pa ie boljšo bodočnost, da bo raaia in se pojačfcla na članstvu in premoženju. Potem bo tudi njeno gUtfflo še večje, njen dnevnik pa tudi bolj raz- ga. Tako je pravilno. Na "¿Aken dej" so povsod obirali puranjo, kokošjo in ker smo To bi seveda pomenilo večje iz- č|ani SNPJ da 0mo vai gocIali. datke. Obenem pa se vsi delav- ^ komuniati> . SNPJ je ^ ci dan os borijo za skrajšanje lavska Mp0rtla organizacija, deovnika na 30 ur, to je 5 dni; ne kapftftHstiČt» in ne katoli-de a po 6 ur na dan. Ali naj, ska ^ oni k||tolik| ^ pris limo naše uradnike da bi. zavarovani ri ŽId<)v8klh orfa. pri temskebah? Ne! SNPJfin nlzaoijafe? : Saj 8te pred voli_ njene ustanove so bile vedno ;tvamj g kapltal|atl vred vpilit ozabH Hoovrove krize, ko sem mu pomagal, da mu ni bil list ustavljen. Na stotine naročnikov sem takrat ohranil listu na svojo odgovornost in večkrat prinpeval iz svojega žepa, in vsi so mi polagoma vrnili, zakar se jim iskreno zahvaljujem. In vsi ti so še danen zve«- pravice. Vselej je Prosveta vodila boj za skrajšanje delovni-ka, za unijo, višje mezde in boljše delovne razmere ter proti 81-kanam in špijonaii. Sploh proti vsemu zlu in priganjaštvu pri delu» Ako bodo drugi dobili 30-urni delovnik, moramo poskrbeti tudi mi, da bo osobje v gl. uradu SNPJ dobilo svoje pravice na isti podlagi. V tem oziru ne bi sploh smeli čakati na druge, ampak bi morali tudi pri tem, kakor v več drugih stvareh, pokazati, da ae zavedamo potrebe, da se uvede splošni 30-urni delovnik. To se lahko zgodi. Obenem pa naj vodstvo upošteva moj predlog, da se mladini da v dnevniku stran ali dve angleškega gradiva. List se bi torej ši katoliki vas niso poslušali, temveč so vam obrnili hrbet. 2alostno pa resnično, da se katoliški duhovni povsbd vtiče-jo, kjer jih ni treba, povsod drezajo in vselej so na strani reakcije. Ce bi stali za pravice delaveev, bi bila seveda drugačna pesem. Toda cerkev je bila vedno in bo na strafif kapttatf-stov, na strani Zatiralcev delovnega ljudstvar. Oni nasprotujejo vsemu, Kto.it* tffbbf vnji-hov katoliški rog. Cerkev je prijateljica fašizma, tako tUdI njeni duhovrii/ totla ne vsi/» nekateri ao pošteni.. Apeliram na rojake, kateri še niso pri SNPJ, da postanejp njeni člani, ker je najboljša delavska podporna organ izafctta. Martirf RtoiČ, (170). Drago praznoverje v Zedinjenih državah se začne v kratJ zanimiv boj: boj proti praznoverju 7 ■ sterji in izsiljevalci je posebna Volicha čunala do majhnih ostankov v zadn< h letih, praznoverje pa je v tem času nam, napredovalo. Po neki cenitvi strokovni« potrošijo Američani letno najmanj 12fi 1 » £«e Preroke, vedievi ▼tace, velike in majhne čarovnike, za sia^l ke, k prerokujejo iz kavne gošče, kart T rtth listov. Ta čas zbirajo v Washingtonu podatke ol aegu praznoverja, o krajih, kjer „aj razširjano in kjer bi bilo potemtakem nail začeti z energičnimi ukrepi proti njemu. V Dayfieldu v Coloradu je mlad farnj strem nekega Indijanca, češ da je ta rasti njegovo svakinjo in jO umoril s tem, da jt nil vanjo. V New Jerseyju so obsodili žensk, ker so trdTTe, da je neka šesta m obflačjena 8 čarovnimi močmi in da se je ¿otoia aprementti celo v žival, a še poter so jih odvedli v ječo, so bile sveto preprk da je njih tfditev pravilna in da gre tudil sodba na rovaš Čarovnih sil šeste ženske . Na vihodu St, Louisa, v zamorski četrti! aretirali nekega Črnca, ki je za določene prodajal *voje čarovne pripomočke vsem. se «m je zanimali, in teh revežev je bilo l Tako je prodajal kosti črnih mačk po io] larjev, kosi kačjih kož, ki so ženskam ia/ čeno "dajali moč nad moškimi", so veljali dolarjev, a za 16 dolarjev je prekanjenec manj prekanjenim glavam ponujal prai je baje prav sigurno privedel vsakogar! ki je bil komu ušel. Po 5 dolarjev so bila j ca, ki so imela moč, da so pregnala vs sovražnika. Menda je šlo za stara jajca, v primeru potiega misleč nasede in odide z muzikanti na hrib, da Im> Vetra klical. Jurček minil, da ne Veter lahko prikliče. Muzikantje pa se le norčujejo Iz Jurčka in ae pri tem imenitno zalm-vajo. Dali ao Jurčku navodila, kako mora Vetra klicati, da ga prikliče. Kar muzikantje niso pričakovali, se je zginlilo. Ko ho doK|teli ua vrh hriba, je Jurček pričel klicati Vetra na vse strani. Muzikantje to ae „muzali, ker m> jra tako uspaiao pntegnrtt. Nekaj časa nI tsttn nikjer ni« videti. Nenadoma |wi prilrmAsKi i* gozda iival, katero je Jurček amatral za medvitla \'ai ae vriejo na tla in ae delajo mrtve, češ, da medved mrtvecev ne mara treti. Preden ae naši popotniki raz-idejo na krlžpotju. Jurček ponovno prav milo kliče Vetra. In glejte, ta končno v o«ebi človeka re« pride oh |K»ku mu visi gsjbica * petelinčkom, v lepih za dve strani povečal, povečali se bi seveda tudi izdatki, list pa ' Naznanilo^ se ne bil smel podražati, ker La Salle, III. — V K ima že dovolj visoko ceno. Vod- nov. je na tuka#W*irfe«f#tf8Nt) stvo naj bi vzelo iz tega ali one- pevski zbor PrttCtttt H CMca ga sklada, ako zakon dovoljuje, ga priredil kon*#rt z o-za prvo pomoč listu, ker bi na- dani ded" v kOMJt ¿rtfltt* stali večji izdatki. Sredna šte- nost z dobrim uspehom trt ob vilka je polna angleških dopi- veliki udeležb». • ftfrttf* gte sov, pa bi tudi v dnevniku zlah- Prešernu in vsem udeležencem, ka napolnili dve 8trani. Na ki so prišli n« ftottcrtt irf ¿rita način bi se mladina začela pomogli k uspeha, «ali pa zanimati za dnevnik. Enajsta se še posebno o*odila sto dolarjev, pa je-vse zgubila. R*vn« Htarka je plakata, ko mi ji to pripovedovala. Vsi naročniki, katerim sem šel v i^rizi na roko. so mi še danes hvaležni. Tako bi morali v»i drug drugemu |x>maguti \ |H>trebi in stiski. Kifcče ne ve, kdaj in kje ga zadene nesreča, /adnjo pomlad je težka nesreča zadela mnogo rojakov, ko jim je velika povodenj uničila Imet je. Naše podporne organizacije *o takoj priskočila na pomoč, prva med njimi aeveda naša SNPJ, ki ae je pn tem najbolj odlikovala S t» m je pokazala, ¡la ae zajeda avoje misije. SNPJ jo bila in je v vseh takih .. drugih slučajih vedno prva. Pa1 gim. Ce bo v dnevniku, par kajti le v slogi je strani angleškega gradiva, bo s Obenem nainanjam. aa glavna seja Slovenakega dbma m ao vršila v nedeljo 20. r> l»l« > Pa.. ■ ve*ll. V West Newtoau ! kompanijski stražnik ustreli! Kenca Franka Bnčarja. dom. iz LH!je. Uboj je fimral iz~*T i kom uličnega-voza. Delavke vesti. Delavci v ****** v Yorku so zmagah po trinajst tefl» • stavki. mika za Bukarešt/ Kemike ir SH trajaj niško itodporo nekoliko podaljšali, kajti po Nedanjih pravilih -o zelo prizadeti bno člani, ki še niao dobili nobene podpora ali pa malo. Pri tem so pri- nahaja v Mm*nici. Zadnje dni se je skepina slm-enslifh loveet (MMlala na Im na sme v hribe proff F m pori ji Ob He ure-če! i IWevalac. . Svetovna vojna. izgubljena za Ramonee «S» «I»'/""..... Ksrpstih r itaüja" bilo tudi t*> Ä Î5ÎÂ?! nlk. aa katerem fr Mte na Aaf^škep >e .jjDiimi r-----1*—"............................... noiviti — Vesti iz Jugoslavije JegenlarlJ „ko zanemarjeno je .»•menitih slovenskih Crtibovi rnaineniun poi oropani in Nihč« s« ne briga zanje, «mj- Bj,n j lastniki pokopališča. Na lem prostoru ae bo novo poslopje i«"^ « lj zanj naberejo milijone ae-,eda ameriški rojaki || Dve pokopališči ima Ljublja-L Staro pokopališče pri sv. Irištofu blizu glavnega kolodvora ob Dunajski cesti in novo pokopališče pri Sv. Križu na Ljubljanskem polju, prav na robu 1'aetta. Staro pokopališče je za !tiro, majhno Ljubljano zado-«tovalo, ko pa je mesto prera-ilo pokopališče in se razširilo ob Dunajski cesti na obeh straneh iti Stožicam, se staro pokppa-* ni moglo več širiti. Bilo je k) in hkrati se je znašlo prav-Lprav v sredini mesta, obdano velikega predmestja. Zaradi so pqkopavanje mrličev pri "Krištofu opustili ter uredili ivo pokopališče na Ljubljan-m polju. Tega je že precej a vprašanje odstranitve sta-pokopališča je postalo akno šele zadnji dve leti, ko se iptlišče pri sv. Krištofu inja v najboij zanemarje-10 gmajno. Na starem pokopališču je po-ih mnogo slovenskih zna-litih mož. Naj naštejemo le |kvne: pisatelj in pesnik in kritik France Levstik, pisatelj Jo-lip Jurčič, pesnik Aškerc, pes-liit Vodnik, jezikoslovec Kopitar, veliki Prešernov prijatelj in Vodnik Čop, dalje "oče slovenskega naroda," B 1 e i w e i s, brata Cimpermana, iznajditelj jskega vijaka Ressel in dru-To mo torej ljudje, ki so po-temelje in ustvarjali našo vnost, našo kritiko, vodili Sto politiko itd. To so grobovi, n katere pohite tujci, ki se za-mmjo za naše narodno in kul-tiroo življenje, to so grobovi najboljših Slovencev. Ko so pred nekaj leti sklenili, fc «e to pokopališče popolnoma «ti in zazida, je arhitekt ik napravil načrt, da bi se perceli tega pokopališča po-J*il nekakšen slovenski Pan-to», nekakšen Hram slave in naj bi »e vzidali nagrobrti »Mi slavnih slovenskih mož, ki tfNo na tem pokopališču oz. [■ * «robovi prenesli v Hram in tu uredile grobnice. Kar je ™*ih k robov, naj ukrenejo sodniki pokojnih po svojem pre-¡"irku z njimi: lahko prenesejo na novo pokopališče, [«ko pa tudi prepeljejo samo rj*n «H pa store z njim, kar grobov znameni-® "ravenskih mož pa je magU [J™ »prejel sklep, da se jih za- L In uoznate. Cerkev je f 11 nagrobnikov vzidala v ^ '"^eno |x>slopje, druge I* ' ' ^erirala in jih počasi kamnosekom. -k «* *o bile zidane ob po-ljzidju. Koaogrob-nili. « začel zid ru-r*ti, izpraznjeni? grob-"«dajo in odpirajo ne katerih so še krste. Probnfc let« razvaline. " velike jnme izpraz-"'">ic nI j razbite polne * ko«tmi in osttfnki '* kakor da no pri-J» 'larodi in «»pustošili Mi * k*knr *** dfv. i"r»l» sarkofage in jih is- ■W vije.) ropali. Tudi ograje ni več, vsa kdo lahko pride z vozom na pokopališče ponoči in naloži in od pelje kolikor le more dragega kamna ali kipov s posamezni, grobov. In to se tudi dogaja nagrobni kamni ali okraski grobov izginjajo. Slovenski ka toliški narod nima pomisleka ni ti pred grobovi, tudi na pokopa lišča gre krast in pustošit. I Pred tem barbarstvom ni?% zavarovani niti grobovi zname nitih slovenskih mož. Mestni magistrat je sicer te grobove zaščitil, toda zaščita obstoji tem, da se je sestavila listina glede tega. Toda zavarovani grobovi niso. Sprva so menda pošiljali tja vsako noč stražni ka, da je varoval pokopališče potem so še to opustili. In zdaj so tudi ti grobovi "zaščiteni" tako, da so deloma okradeni, poškodovani ali pa, jim grozi raz pad. ¡, , y Pri sv. Krištofu je posebna "Pisateljska grobnica", v kateri so pokopani: pesnik Gestrin, pesnik Aškerc, pesnik Resman, pisatelj, pesnik in kritik Levstik, brata Raiča, profesor in zgodovinar Simon Rutar, pisa telj Andrejčkov Jože in časni kar Zeleznikar. Grobnico je menda sezidalo Društvo sloven skih pisateljev, o katerem pa ni znano, ali še eksistira. Vsaj slišati ni o njem ničesar. Ker so bližnje grobnice izpraznjene, grozi pisateljski grobnici, da se zruši, ker.se zemlja naokrog seseda. Tudi napisane plošče na grobnici so poškodovane. Dalje so pokopani na tem pokopališču prvi slovenski dramatik Linhart, učenjak Cop, pesnik Valentin Vodnik, češki veliki Slovan Ko-ritko, skladatelj Rihar, pisatelj Josip Jurčič, "oče slovenskega naroda" Bleiweiss, jezikoslovec Jernej Kopitar, dva brata Cimpermana, profesor Kersnik, češki iznajditelj ladijskega vijaka Ressel, slikar Matevž Langus in drugi. Groba pesnika Vodnika in učenjaka Čopa sta okradena: Vodnikovega groba je izginila kamenita vaza, ki je stala na lepem nagrobnem stebru. Zraven je nagrobnik Prešernovemu prijatelju, učenemu jezikoslovcu, literarnemu zgodovinarju in estetu, Matiji Copu. Nagrobni napis za ta spomenik je sestavil pesnik Prešeren. Ta napis bo kmalu ves izginil. Okrašen je bil nagrobnik s kamenito sovo, znamenjem učenosti. Tudi ta sova je izginila neznano kam. Glede Vodnikove vaze je znano vsaj to, da jo ima neki inženir "shranjeno" na svojem vrtu. Zanimivo je, da se ta inženir ne oglasi, čeprav so pisali listi že nekajkrat, da je ta Vodnikova vaza izginila . . . Vsem tem grobovom grozi razpad. Prevoz vseh teh grobov bi stal mnogo. Nobenega društva ni, ki bi smatralo to za svojo dolžnost, kar pa je sorodnikov teh pokojnikov, so povečini ubožni in ne zmorejo stroškov izkopa, prevoza in ponovnega pogreba. Pokopališče pa je eden so bili plačani že zdavnaj, zato »e zanje pač ne kaže brigati. Eksistira tudi spomeniški urad, ki mora bedeti nad vsemi spomeniškimi umetninami in znamenitostmi — in zanimati bi se moral tudi za te ogrožene grobove. Toda ne zmeni se zanje nihče. In zdaj je slišati, da se bo na prostoru starega pokopališča sezidalo novo semeniško poslopje, nov lemenat. Misel na Hram sla ve se je opustila, ker pač ni denarja. Za lemenat pa upajo dobiti klerikalci in cerkveni očaki dovolj denarja od vernih slovenskih ljudi, predvsem z one stra ni velike luže. Že »o menda izdelali in poslali v Ameriko velike listine in propagandne tiskovine, s katerimi dokazujejo potrebo tega poslopja in zagotavljajc vsem darovalcem povračilo na tem in onem svetik Poslopje bf po sedanjih načrtih v obliki kroga oz. kolobarja sezidano in b stalo več milijonov. Največ pri spevkov za novi lemenat priča kujejo seveda od slovenskih vernikov v Ameriki. Parcela starega pokopališči je namreč last vseh ljubljanski! farovških uprav in bi torej le menat, dobil parcelo najbrže zastonj. Lemenat z vrtom naj bi bil obdan z zidom. Kaj bo potem s temi grobovi? Lahko se zgodi, da bodo potem ta problem rešili tako, da bodo nagrobnike teh slovenskih mož vzidali v ta zid okrog leme-nata? S tem bi bili sicer nagrobniki ohranjeni in v zidu okrog emenata bi brali imena Aškerca, Jurčiča, Levstika . . . imena, ki nimajo z lemenatom in miselnostjo, ki izhaja iz tega zavoda, prav nobenega opravka in zveze. Grobovi pa bi bili pozab-jeni in neznani. Tako je z ljubljanskim starim pokopališčem in z "zaščitenimi" grobovi slovenskih mož, za katere se nihče ne briga. To pokopališče je zanemarjeno ko naj-)olj zapuščena gmajna, med ru-evinami stoje osamljeni, pozab-ienl in poškodovani grobovi, jer leže ostanki mož, ki so u-stvarjali slovpnsko kulturo. Vlomilec v spopadu z orožniki ubit V Totovcu pri Cakovcu je živel 28 letni kmet Štefan Bed njač, ki je bil hkrati poglavai tatinske družine, ki je vlamljaln in kradla po vsej Sloveniji« X« družba tatov je prišla pred tre mi tedni v Celje na tamošnji semenj ter kradla sejmarje in ku-povalce. Policija je tri tatove a-retirala, poglavar Štefan Bed-njač in Verona Kolarkova pa sta ušla. Policija je izdala za nJim« tiralico, toda oba sta se spretno skrivala do 15. novembra. Ta dan je prišel Bednjsč v neko gostilno v Totovcu, o čemer so bili obveščeni orožniki. Oro4nl»ka patrola je prišla v gostilno, toda Bednjač je trdil, da se piše Mo-zes, ne pa Bodnjač, tatineki poglavar da je ves drugačen. Toda orožniki so ga pozvali s seboj. Pred gostilno pa se je Bednjač nenadoma uprl, napadel enega (ki orožnikov in mu pregrizsl prst, snel drugemu puško z ramen ter nameril z njo na drugega «rožnika, tisti hip pa je tretji orožnik sunil z bajonetom Hearst kapituliral pred časnikarji lÄgu. drugih listih Unija zmaguje tudi pri za katoliško cerkev in zato se tu^ar s« j« ixruu,, lu izkrvavel. Orožniki so izsle-dili tudi poleglo Verono Kolar- Mi rM ponavadi ne da nič "zglihati". >«vo m jO izročili sodišču padajo. Eksistira pokopališka V Celju vodi «odl!*če P^.kavo uprava, toda ta se briga le za proti tej skupin k. je kradla in .vete grobove, ki se plačajo. Ti vlamljala na debelo, zagrešila grobovi na starem pokopališču pa tudi ve6 nas i late v New York.—Časnikarska uni- I ja American Newspaper Guild se je zadnje čaae razvila v krepkega mladeniča, ki žanje zmago za zmago. Med slednjimi je največja popolna kapitulacija W. R. Hearsta v stavki časnikarjev pri Post-Intelligencerju v Seattlu, Wash., kjer je list počival od ia. avgusta. List je zopet pričel ishajati j prošli pondeljek. Uprava je pri- j znala Časnikarsko unijo, dala zvišanje plač od $2.KO do $10 na teden in 40-urni tednik, ki stopi v veljavo s 1. marcem. Minimalna plača sa časnikarje, fotografe in druge t manj ko tri leta izkušenj je $26 na teden, za več ko tri leta izkušenj $40. Vsak, ki dela manj ko lest mesecev pri listu, dobi teden plačanih počitnic na leto, drugi pa dva todna. Uprava je kapitulirala, ko je spoznala, da ne bo mogla demo-ralizirati tiskarjev, ki so bili v simpatični stavki in mnogo irt-vovali, ker niao dobili nobene stavkovne podpore od svojih unij. Velik faktor je bil tudi Guild Daily, katerega so izdajali stav kar j i in je dosegel 25,000 izvodov cirkulacije.1 Namesto delavske fronte se je v resnici pričela podirati enotna fronta velebiznisa in velikih oglaševalcev, ki ao se zadnje dni stavke pričeli posluževati Guild Dailyja. Hearst je očividno spremenil svojo taktiko napram časnikarski uniji. V dveh stavkah, v Milwaukeeju in zdaj v Seattlu, je bil pošteno topen. Prošli teden sta v San Franciscu oba Hearstova lista, Chronicle in Examiner, sklenila kolektivno pogodbo ft časnikarsko unijo. Obe pogodbi sta boljši kakor jih je unija še kje sklenila. Za časnikarje s,.šestletno izkušnjo Je minimaln*,,plača $250 na mesec, za časnikarje z manj ko dveletno izkušnjo $180 na mesec, dva tedna počitnic na leto za vse z nad-šestmesečno službo in en teden za ostale, 40-urni tednik in več drugih ugodnosti. Pred to unijo sta kapitulirala tudi dva Hearstova dnevnika v New Yorku, New York Journal in Amerioan, ki sta podpisala kolektivno pogodbo. Pogajanje je v teku tudi pri Hearstovem Sun-Telegraphu v Pittsburghu. Pri newyorSkem Daily Newsu, ki ima največjo cirkulacijo v deželi, pa je bila sklenjena nova pogodba, ki predstavlja veéje pridobitve za časnikarje in visoke minimalne plače. V Camde-nu, N. J., pa je bila sklenjena pogodba med unijo in upravo Cou-rier-Posta. Mezdno gibanje je v teku tudi v več drugih mestih med časnikarji in izdajatelji. Mod temi no listi v Bostonu, Brocktonu, Mass.. Philadelphiji (Htearnsov list), Akronu, O. Jn drugod. V Peoriji, III., zna pri Journal-Transcriptu priti do stavke, ker je uprava odslovila fotografa Clifforda Clausa. Pri tem listo je skoraj prišlo do stavke pred nekaj meneči radi odniovitve dveh časnikarjev, lastnik se je bil podal na pritisk tamkajšnjih unO_ Najzanesljivejše émet nt delav ake vaatl se v dnevniku "Proave-11" AH Jlk čitate vnak éamf Hitler morda polije tri divizije redne nemike armade tpantkim faii-atom (Nadahsvanja • l. «trauU poročal zbornici, da je civilna vojna sdaj "svetovna vojna v miniaturi." Caballero je silno Žigosal Hitlerja, Mussollnija in portugalskega diktatorja, ki na debelo dumpaJo bojni material in moštvo v Španijo in s tem vlečejo konflikt v neskončnost. Priznanje fašističnega "reiima" po teh diktatorjih šele sdaj je največja hinavlčina, je rekel Caballero, ker to bi bili lahko storili ie v zadnjem juliju. Madrid. 3. dec. — Fašisti so sleherni dan bolj bresobsirni in desperatni, ko sposnavajo, da jim gre sa nohte. Danes se ne osiraje več na nobena člove-čanska pravila in bombardirajo bolnišnice, postaje Rdečega krita, šole s otroci in sploh vse s enako brutalnostjo. Zadnje dni so sačeli metati ročne granate s strupenim plinom. Odkod ao dobili te granate, is Nemčije ali Italije, «e ni snano. — Fašistični letalci so včeraj ponovno te-rorisirali prebivalstvo Madrida in s bombami pobili čet sto oseb; natančno število še nI ina-no. Pridobili pa niso nič — rasen da so si nakopali oster protest angleške parlamentarne komisije, ki je bila spet priča njihovemu vandalstvu. Ljudska miiiea nadaljuj« svo-je protinapade na vseh frontah in vlada poroča o novih uspehih na severni fronti v okolišu Bur-gosa in Ovieda ter na Julni fronti v bližini Toleda In Tata-vere, kjer no vladni letaloi uničili sedem sovražnih letal in rasstrelili vlak s 32 vagoni, ki je bil pravkar pripeljal aveš nemški bojni material is Portugalske. Velika stavka steklar* skih delavcev (Nadaljevana § I. strani.I menta! Pozvali so representan-te kompanije in unije na konferenco, da razpravljajo o končanju konflikta. McCabe, predsednik narodne unije, je sprejel povabilo, kompanija pa je naznanila, da se še ni odločila, ali bo poslala svoje zastopnike na konferenco ali ne. Chrysler Motor Co. in General Motors Co. sta prizadeti zaradi stavke steklarskih delavcev v Ottawl in Pittsburghu, Poleg te je v teku stavka tudi pri Midland Steel Products kor* poraciji v Detroltu, ki izdeluje avtna ogrodja za Chryslerjevo korporacijo. Slednja Je morala ustaviti obrat v« več departmen-tih. ker nI dve.. Cfcleafo, IU. IOHN VOGRICH, «1. blagajnik.........S68T 8. Lawndale i m ^hlsafo, III. PILIP OODINA, upravitelj finali*......1617 S. Uwndala A a., Chicago, III IOHN HOLER, urednik gtaaila.........MSV 8. Uwndala Ave 1rioa«o,lU. ODBORNIKI i ✓RANK MOM KAK. prvi podprsd>ednik......m B. 74th ñu Cleveland, O. JOHN B. LOBAR JR., dragi podprsd.adnik.. I0W7 B. lMth St., C Is m land, a (¡08P0DARMBI ODSBBi MATH PETROVIČU, predsednik............BM B. ISlnl It, Cleveland, a \NTI10NY CVETKOV1GH..............081 8enesn Ave. Brooklyn, N. Y. IOHN OUP.....................SSI 8. Proapact Ave., Clarendon Hills, III POROTNI ODSBKi IOHN UORfiKK. predsednik..............414 W. Hny St., Springfield. Ill INTON &ULAR,...................................Boa 17, Arma, Kana. fORN TRČELJ...................................Boa M7, «traban», Pn. PRANK PODBOJ..................................Boa SI, Pnvfchltl, Pa. PBANK BABB1CH....................1NU Mnakoka Ave., Olevelaad. a NADZORNI ODRKRi PBANK BAITS, predsednik.........1801 Se. Lawndale Ave., Cktaago, IU FRED M ALO AI...............................M Osntral Park. Pen, III IA COB AHBROIIQM.......................418 Piem Bt.. Evsleih, Mtaa. I —m i linn a staveta* e*e««M, M Male v «I ende, ai veil tatotoi VSA MB*A. U m aaaalale aa es* iL dsn a sn s eelHJtfe la mee* bi m Míala «L vsa _______ . •at ss paMUdle ns št Mailles, fu gjéeii. Hàajeée §ê bolali veo ^jjji^i^ji^jjji^^ ^ n®|$|bimu®i peeii. bbj il h Unija plinskih dslav-CSV êhlmmla prsmi rje Toledo, <).—Unija pWnskfh He lavcev Je pravkar sklenila štiritedensko premirje s kompaiiijo, da se olajša pogajanja gledr sklenitve nove pofodhe, ki rindo menti staro, katere veljavnost poteč«« I. januarja. -Plinski de In vri so Izvojevati kolektivno pogodbo Iti priznanje unije po dolgi, a uni*šni stavki pr«d 11MB le tem. ( Mdclí'k knnndtke poftd>*e kavalerlje paradira fu ee.joršk«!» «"'ah. Kongrss pisat s I/sv v San Franciscu Ban FrariHaeo, Csl,—Reriffen "-ameriških |vienMjev iz zaptfdnlh držav ne je tinjieSno snključil v tem mestu c tietnnovM vi jo per-nmiionln« organizacije — piaateljev iz zapadrtfh drtnv Xm predsednika je Ml It vol je» delavski p» *at«* I j f V"» Sinclair. Va le» Ismed ettjev te organizacije je mobilhtarija pisateljev prMt reakciji In n*nie lov an Je e kulturnimi in delavskimi ««rgaiMsarlja» mi v gibanjih, ki zahtevajo enote» nastop. oáCaTnSTás SSje as "VMSvlrÄ,1 nota» Pregled konvencije del. federacije (Nadnlievenje s I. atranl.) ganisacijo, toda soditi po tonu njegovega glasila Union. News j Service, ta odsek ne bo daleč* prišel, ker Je konvencija Taktično le še povečala prepad med Lewisovimi silami in ekaekutl-vo, ki je na celi črti starogar-diatlčna. Konvencija j* prisollla veliko zaušnico tudi krojaški uniji A-malgamated Clothing Workers, ker Je sklenila, naj organizirano delavstvo bojkotira njeno u-nijsko znamko, kar faktlčno pomeni po unijskih članih izdelano obleko. Ako bi se na primer unljskl vodje od Greena do zadnjega |K>slovnega agenta hoteli ravnati po tem sklepu, bi morali hoditi— nagi, ker ACW kontrolira Mft% oblačilne Industrije za moške obleke in 100% vse tovarne boljših oblek. Po tem zaključku federacija priznava le unljsko znamko konservativne united Garment Workers, ki kontrolira le 10% Industrije sa delovno obleko — plave hlače, srajce Itd. Ta unija ima 40,000 članov, Amalgamated pa 160,100. Ko Je pred par leti prišlo m«d obema organizacijama do pobotanja, Je A-malgamated rnMla unijske znamke UGW unije, sa kar ji Je na leto plačala okrog $1*0,000. To kupčije Je prenehala, ko je bila z drugimi unijami vred so-spendlrnna iz federacije. Kenolucijski odbor je šel tudi toliko daleč, da Je v zvezi s "družinskim sporom" vzel za tarčo židovske delavce In bren-kal nn Strune antisemitizma. Pri čltanju odsekovegs poročila je Matthew Woll z vzvišenim llasom bral levite, da Je ADF h dom "podnln roko takrat, ko |e bilo malo rok pripravljenih dati Jim pozdrav"; da Jih je "vislila in protektirsla," in U» celo tedaj, "ko m ne nekateri vaši vaditelji posluževali naših odrov, s katerih so oznanjali doktrine, ki no bil« tuje našemu mišljenju In prepričanju." Hve-loval Je židovskim delavcem, naj v svojih srcih In doma o tem premišljujejo." Vsled legn Je Wollov odsek prijel Man Znritsky, predsednik klubufnrskih Jn slnmnikarsklh delavcev, laknj si je izbral židovske delavce In ne unijskih delavcev angleške, franeoake nemlke In drugfh narodnosti. "Protestiram s «lednjo mrvlro mnjegn teie«a protT Injettlm nfu ftldovskegn vprašanja ali keierokoM rasno ali nacionalno »pralenJe v vrste ameriškega rfelavskegn glbanjn," je rekel Zarit»fcy, Wm. K. Trotier, delegat fipogrnfi' ne unije, |»n Je *lenoat v oktobru H.'16'í fot nnrmatne (IfmA-gîj, zaslužek pa 71.4'i. Tedenaki zaalušek Je povprečno znašal $24.MS. Kon-atrukrijaka Induatrija je še vedno na psu. V oktobru so njene aktivnosti znašale v Chlcagu l'¿$"> «nI normale. AorrvRA/rt sa musvrroi KRIŠTOF DIMAC Hpiaal JACK LONDON. — Is sagMita» prevedel FBANCB MAOAJNA "Hej!" je zaklicsl Cok. "Kaj pa delal?" ♦ Mar ni jajce moje?" se je zadri Wild Water. "Mar jih ne plačujem po deset dolsrjev? Jaz nikdar ne kupujem kar na slepo. Kadar plačam za stvar deset copskov, hočem tudi vedeti, kaj sem dobil." "Ce ga nočeš, ga bom pa jaz pojedel," se je ponudil zlobno Cok. Wild Water je jajce pogledal, poduhal in odmajal z glavo. , "Ne, ne bo* g*, Cok. To jajce je dobro. Daj ta mi kako posodo. Pojedel ga bom sam za večerjo." de trikrat je Wild Water ubil dobro jajce in ga izlil v posodo poleg sebe. "Dvoje več kot si rekel, Cok," je dejal, ko so nehali iteti. "DevetstoitiriinAestdeset jih je, ne pa dvalnftestdeset." "Zmota," je priznal Cok. "Tisti dve ti na-vrieva." "Saj to si pa tudi lahko privoščit*," j« rekel osorno Wild Water. Tehtnico sem! Devettisoč-ieststodvajset dolarjev. Plačam takoj. Napiii ml pobotnico, Dimač!" "SeAtejmo prej ie ostala jajc*/' je svetoval Dimač, "in bol potem plačal vse skupaj." Wild Water je odkimal. "Sem preslab v računanju. Tako imam rajfti. Ne maram, da bi se motili." Stopil je k suknji in potegnil Iz žepov dve vrečici zlatega prahu, lepo okrogli in podolgovati kakor dve debeli jetrni klobasi. Ko je plačal za prešteta jajca, mu ni ostalo več kot ss nekaj sto dolarjev zlata. Nato so položili na mizo zabojčke za milo in bačeli preštevati drugo zalogo, ki naj bi štela tritisoč jajec. Ko so našteli do sto, je Wild Water zopet vzel jajce, z njim krepko udaril ob mizni rob. Jajce se ni razbilo. Slišati je bilo, kakor da bi s kameni to kroglo trknil ob milo, ne pa z jajcem. "Zmrzlo je," dejal in udaril še enkrat. Dvignil je jajce, in vsi so lahko videli, da je bila lupina, tam kjer je bila udarjena, zdrobljena na drobne kosce. "Hm i" je rekel Cok. "Ni čuda, če je zmrzlo. Saj Je pravkar dokončalo pot od Port? Mila do Dawsona. Daj,ga sem, ga bom razklal s sekiro." "Rajši daj sekiro meni," je dejal Wild Water. Dimač js prinesel sekiro in Wild Water je s spretno roko in ostrim očesom drvarja razcepil jajee na dvoje. Znotraj j« bilo jajce presneto malo vabljivo. Dimač je začutil, da ga je nekaj zazeblo. Cok ae pa ni dal takoj oplašiti. Vzel je polovico in jo dvignil k nosu. "8aj čisto fepo diši," je rekel. "Podobe je pa grde," je odvrnil Wild Water. "8icer pa, kako ga boš neki duhal, ko je vendar njegov duh »mrzel? Potrpita trenutek!" Položil je obe polovici v ponev in jo postavil na peč. Vsi trije so čakali in vlekli sapo v nos. Počasi se je začel širiti po koči dobro znan smrad. Wild Water je molčal. Cok pa Je navzlic svojemu prepričanju ostal nem. "Vrzi ga no ven," je zaklical Dimač in si zatisnil nos. "Po čemu neki T' je vprašal Wild Water. "Saj moramo preiskati še Ostala Jajca." "Pa ne v tej hiši." Dimač je začel kašljati. "Cepili jih bomo, pa bomo videli, kakšna so znotraj. Vrzi ga ven, Cok, vrzi ga ven! Fuji In pusti vrata odprta." Odpirali so zaboj za zabojem in cepili Jajca, ki so jih jemali zdaj na vrhu zdaj v sredi zdaj na dnu. Pa sleherno Je razodevalo ista znamenja brezupnega, neozdravljivega razpadanja. "Niti ne zahtevam, da Jih poje», Cok," se Je norčeval Wild Water. "Najrajši bi jo že pobral. Pogodba se tiče samo dobrih, nepokvarjenih jajec. Rodita tako dobra, posodita mi sani in vprego. Bom odpeljal dobra jajca domov, ds se ne nalezejo tohline." Dimač mu je pomagal nakladati. Cok se je usedel za mizo, razložil kvarte in začel igrati sam a seboj. "Koliko časa pa že trgujeta z jajci V* je porogljivo vprašal Wild Water, ko je odhajal. Dimač mu ni odgovoril, pogledal je le v kvarte zatopljenega tovariša in začel zaboj za zabojem znašati iz koče na prosto, kjer jih je metal v sneg. "Cuj, Cok, po čem si jih plačal Francozu?" je sladko vprašal Dimač. "Po osem dolarjev. Zdaj pa izgini in jezik za zobe. Saj znam računati. Ce bi te kdo vprašal, mu lahko poveš, da sva izgubila sedem-najsttisoč dolarjev. To sem izračunal tedaj, ko smo čakali smradu od prvega jajca." Dimač je nekaj časa premišljeval, potem je pa zopet prekinil molčanje. "Cuj, Cok! Stiridesettisoč dolarjev zlata potegne dvesto funtov. Wild Water ai je izposodil najine sani in pse, da je odpeljal jajca. K nama je torej prišel brez sani. Tiati dve vrečici zlata, ki ju je imel s seboj, sta tehtali okoli dvajset funtov vsaka. Pogodba je določala, da plača takoj, ko prtjme blago. Prinesel pa je aamo toliko *}stA, da je plačal dobra jajca. Ostalih tritisoč jajec sploh ni kanil kupiti. Torej je vedel, da so pokvarjena. Zdaj mi pa povej, kako je vedel, da so pokvarjena? Kaj se ti zdi?" - Cok je zložil kvarte v kupček in jih začel mešati. "Hm! To ni nič. Na tole vprašanje ti lahko odgovori vsako dete. Izgubila sva se-demnajsttisoč dolarjev. Wild Water jih je pa dobil. Jajca, ki jih je pripeljal Gautereaux, so bila Že kdaj Wild Waterja. Ali te mika izvedeti še kaj drugega?" "de nekaj. Cemu se' ti, modra glava, nisi prepričal, ali so jajca dobra ali slaba, preden si jih kupil?" . "Odgovor je prav tako lahek kot prej. Wild Water je izpeljal svojo igro do sekunde natančno. Ali sem utegnil jajca preiskati? Na vse kriplje sem moral hiteti, da sem jih {te za-časa spravil semkaj. In zdaj, Dimač, dovoli mi, da te prav vljudno nekaj vprašam. Kdo, ai rakfl, je bila tista oseba, ki ti je to jajčno idejo vbila v glavo?" Dimač ni odgovoril. Cok je pa igral sam s seboj in izgubil šestnajstkrat zaporedoma. Dimač se je baš lotil kuhati večerjo, ko je potrkal pa vrata polkovnik Bowie, izročil Dimaču pismo in odšel proti svoji koči. t "Ali si videl, kakšen obraz je imel?" je divjal Cok. 'Tako ga lomi smeh, da bi se kmalu razpočil. Dimač, ves svet , se nama krohota. Se pokazati se ne bova smela več." Pismo je pošiljal Wild Water. Dimač ga je prečital na glas: Draga mi Dimač in Cok! Pošiljam vama pozdrave, kakor se spodobijo v tem letnem času, in vaju vabim, da se udeležita nocoj večerje v Slavovičevl restavraciji. Navzoča bo gospodična Arral In tudi Gautereaux. Z njima sva bila pred petimi leti doli na Okroglem dobra tovariša. Izvrsten človek je In ml bo za druga pri poroki. Zdaj ' pa kar se tiče jajec. V deželo so dospela pred štirimi leti. Slaba so bila že tedaj. Slaba so bila, ko so zapustila Kalifornijo. Vedno so bila slaba. Eno zimo so počivala ' v Caluku, naslednjo zimo so jih hranili v Nutliku. Lani so prezimila v Forty Milu. Kakor kaže, bodo to zimo prebila v Daw-sonu. Ne hranita jih v topli sobi. Lucila mi naroča, naj vama povem, da smo mi štirje, to je vidva, ona in jaz, brezdvomno napravili v Dawsonu nekaj šuma. Jaz pravim, da gre hvala zato najprej vama. Z velikim spoštovanjem vajin prijatelj ' W. W. , 1) Ime,...................................................... Naslov ......................................................... Ustavite tednik in ga pripišite k moji »aročnlnl od sledeflh moje drašine: I)..........................................O. društva št......... j).........................................CL društva .......... ...........................................Cl. društva Št.«...... ...........................................Čl. draštva št........ Meeto .............................Država ..................... Nov aaročaik..................Star aaročnik..................... ________________________________________________________________inr- .......... TISKARNA S.N.P J] SPREJEMA VSA ¥ tiskarsko obrt sjidijoči deli riska vabila sa vilice in shods, vUtf» "AZT* koledarje, leUk« itd. v slovenskem, hrvi|||T*m ' češkem, nemškem, angloikem jesiku to drug>h • ■ a ■ _ A VODSTVO TISKARNE APELIRA NA S,V' TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARN' ___amjako dele prte Vas pojasnila daje vodatvo tlakarne^-Cene taseme, e»^ Pišite po Infena-etJa ss SNPJ PRINTERY MS7-*» SO. LAWHDAL« ATZNU« ■ČV r CHICAGO, Hi- 1