40. številka. Ljubljana, v petek 19. febrnvarja. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan *ve**r, izimfti nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vstrij sko-ogerske deiele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesoo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doui račuaa s« po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje so od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanil" jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr. če ae trikrat ali večkrat tilka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopihi s<> ne vračajo. Uredništvo in u pr a vnifitvo je v Rudolfa Kirbisa hiši, „ Gledališka stolbs". Upravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, vse administrativne stvari. K dogodkom na Balkanu. Oblačno je politično nebo, ki visi nad Balkanom. Po preobratu Plovdivskem je nam bilo zastrto, a izčistili ga neso niti dolgi meseci do denašnjega dne, niti vojinski bliski in trušči, niti napori evropske diplomacije, ki je bila kakor mož, streljajoč pred hudo uro v temnosive oblake. Zgodilo se je nasprotno, da so se prikazali še drugi novi faktorji, ki skrbijo za vire vednega zapletanja, po katerem je konstelacija balkanskega vprašanja vsak dan drugačna, čedalje bolj nejasna in opasna. Od treh stranij dvigujejo se tačas megle v politične višave Balkana, kjer raznih evropskih Eolov moči megle preobrazujejo in prirejajo. Ti sedanji viri so: napetost Grkov proti Turčiji, mirovna pogajanja Bolgarske in Turčije s Srbijo ter dogovor bolgarsko-turški. Najpoglavitnejši je zadnji, ker z njim se rešuje vprašanje, dano 18. septembra 1. 1., vprašanje, okolu katerega so ne sukale in se še dandanes sučejo razlike o mišljenji evropskih vele-močij, kuratorijn balkanskega. Specifično bolgarsko-rumelijsko vprašanje je še danes tisto zakotje, kjer se zbirajo in od koder na vso konstelacijo pritiskajo diplomatski vetrovi v mej sobni razprtiji. Mir mej Bolgarsko in Srbijo utegne biti do 1. marca že na pismu. Tako je misliti glede na to, ker se bolgarski zmagovalec „prav bratovsko" v&le s svojimi terjatvami proti Srbiji in ker se Srbija ne more spu stiti v nove „bratomorne" boje, če bi tudi hotela. Čutiti je, da sta se približali si vladi obeh narodov, da si že sedaj obe želita, kar je ustanovljeno v I. členu Bukareškega dogovora, „mir" namreč „in dobre odnošaje". Vnanje države nemajo velike prilike, da bi segale v pogovore, ki so sedaj v Buka-reštu, in zato menimo, da se bodo stranke navzlic sumnjivemu oviranju s turške strani sporazumele do konca premirja in da bode v ta sporazum hitro pritrdila Evropa, ako bode takega pritrdila treba. V bolgarsko-srbskem razmerji tedaj ni videti povoda za bodoče komplikacije, čeprav je bolgarski knez z nova sklical svojo vojsko, da je pripravljen za vse, kadar steko dnevi premirja. Pomirili se bodo tudi Atenčani, ne da bi bili zavoljo njih dolgo vznemirjeni krogi interesentov, to je obče mnenje, četudi v teh urah grško vprašanje največ šuma dela. Grki so, kakor Srbi, zgrešili pravi čas, ko se je dalo z materijalnimi silami ukoristiti si zmešnjave, navstavšo vsled vzdiga v Iztočni Rumeliji. Da bi bili vsi trije narodi zložili svoje moči proti vkupnemu zatiralcu, da bi bili v isti čas krepkovoljno oglasili evropskemu koncertu svoje zahteve, potem bi bilo morebiti mogoče v njihovem zmislu preobraziti zemljevid Balkana. Tako pa, ker se je Srb boril proti svojemu bratu za svojega sovražnika, ker je Grk le zvito čakal, kedaj se bode proti Bolgarom okoristil, kedaj bode žel, ne da bi bil kaj sejal, — tako je imela in ima Turčija, ima Evropa lahko delo. Sedaj, ko je Srb moralno in gmotno oslabljen, sedaj, ko sme Bolgar pričakovati nekaj zasluženih vspehoV, sedaj ne bode težko diplomaciji pokopati osamele visokoleteče želje in uzore grških nepridipravov. In ker so, sedaj vsaj, veliko države glede na Grško in Kreto jed nega mišljenja, pričakovati je, da se niti izstrelili ne bodo nabasani topovi, da pa se bode tudi v nasprotnem slučaji brez težav rešilo grško vprašanje. Vrni o spletek in opasnosti je in ostane do končne rešitve vprašanje zastran bolgarskega združenja, katero sedaj na politični mizi leži v obliki turško-bolgarskega dogovora. Ta dogovor, kakor so ga oznamenila prva poročila, kazal je več dobrega za bolgarski narod, nego li je bilo v njem videti potem, ko se je podrobnejše razprostiral pred nami. Kakor je po vseh svojih določilih, zadovoljiti ne more ni Bolgarov, ni bolgarskih prijateljev, in če je nezadovoljstvo s tem dogovorom znamenje dobre želje za bolgarsko stvar, potem kaže se Rusija baš sedaj veliko prijateljico Bolgarom, ker ona je z bolgarsko-turško konvencijo najmanj zadovoljna in njeni glasovi pred njo svarijo Bolgare ter slutiti dajo, da dogovora, ki je tako protibolgarsk, ne bode potrdila ruska vlada. Istina je, da dogovor ne reši ničesar, pač pa zamota marsikaj. Uuinelija je še zmirom ločena od kneževine bolgarske; to je bilo dosedaj, proti temu je preobrat Plovdivski. Dogovor je uga-nen mej sultanom in mej knezom Aleksandrom, ne tudi za naslednike kneza Aleksandra, ne za kneze bolgarske; ako Aleksander gre, Turčija ni več vezana na ta dogovor in Bolgari so tam, kjer so bili. Turški sultan imenuje na svojo roko guvernerja Iztočne Uu meli je: kje je jamstvo, da bo sultan čez pet let o knezu Aleksandru tako mislil, kakor danes misli? Turčija in Bolgari so v bojni in odbojni za- vezi, v zavezi — brez nobenega jamstva, tudi ne da bi bilo določeno, kedaj je sila in koliko je temu ali onemu pripomoči z vojsko. Bolgari v Macedoniji še neso iešeni, tlači jih turški jarem. Naj bi se tedaj zgodilo, da Srbi ali Grki poskušajo osvojiti si Ma-cedonijo, s kakšno vestjo bodo Bolgari Mačet Ion i jo proti svojim bratom branili za Turčijo? In tako bi utegnilo vsak hip priti, da bi Bolgarska zastopala krivično stvar, ker bi po zavezi branila turško oblast. Za to, da imajo Bolgari dolžnost boriti se za Turčijo, smel bode knez Aleksander biti v Plovdivu turški guverner, turški hlapec. Za takšne zamenjave pač ni bilo treba preobrata in zmagovite vojne. Po prvem posnetku, ki je došel v javnost o turško-bolgarskej konvenciji, se je sodilo, da dobode Bolgarska še več, nego personalno unijo, sedaj pa je iz vsebine vsega dogovora jasna personalna unija, ki bi z njo narod bolgarski prišel z dežja pod kap. Iz prva so Bolgari za t£ko potrjeno združenje »Boga hvalili" po svojih stolnih cerkvah, sedaj se pa javno mnenje zlasti v Rumeliji nagiba proti konvenciji, in če je verjeti poročilom, sam ministerski predsednik Karavelov vodi to agitacijo. V vladnih krogih bolgarskih in najbrže tudi v turških .zmatrati se je utegnil dogovor že iz začetka za nekaj, kar ni nobeni stranki prav resno, kar je le od danes do jutri. Če se je to le napravilo, da se nekaj pisanega predloži konferenci velikih držav, potem konferenca tega nikakor ne more odobriti, ako jej je do trajnega urejenja odnošajev mej Bolgarsko in mej Turčijo. Osobito pa Rusija, osvoboditeIjica Bolgarov, ne more trpeti, da bi se Bolgari v Rumeliji spravljali v večo zavisnost od Turčije. Ruski glasovi, oticijozni in drugi, grajajo posebno to, da bi sultan brez nadzorstva evropskih držav imenoval upravitelja Rumelije, potem to, da bi slovanske in krščanske čete dolžnost imele braniti Turka in mohatne-danstvo. Politiški proračun za bližnjo bodočnost kaže, da Rusija ne bode pristala na turško bolgarski dogovor; ako bode govorila za združenje, mislila bode popolno, realno unijo. Od česa je zavisna dobra volja carjeva, ne more se še uvideti, a toliko je tudi samim Bolgarom jasno, da jim vse zmage toliko ne pomagajo, kakor jim škoduje slaba beseda ruskega dvora. Po tem bodo Bolgari najbrže tudi uravnali svoje mišljenje, ne da bi hoteli grešiti proti sebi in proti tistim, katerim so hvalo dolžni. LISTEK. Ivan Zbogar. Zgodovinsk roman. (Spisal Charles Nodier, poslovenil Jo s. Kr žišn i k.) XII. (DaUe.) Črnogorec me pazno pogleda. — Mladenič, pravi, trenotje pomolčavši, v tvojih letih ne znajo ljudje varati, toda so Ii v tvojih letih povse gotovi, da ne varajo sami sebe? Tebe je svet, katerega ostavljaš, prevaril in za vedno! Toda umiri se. Tudi jaz sem prišel mlad in Črnej gori tuj kakor ti sem ter bal sem se, da ne bi me odpodili; a vsprejelo me je mej te pastirje isto dobrohotje. Pojdi, nadaljuje nekako oblastno, prisvoji si zemljišče, katero sem ti pokazal. Nikomur posebe ne spadajo nego prvemu došlecu, in nam v tem oziri ni še sile. Sto obitelij živi pri nas na prostorišči. dovoljno celemu narodu. Deca tvoje dece bode pokojno rusla, no da bi bila v nad- lego svojim sosedom, ter morala zreti bedo in siromaštvo. Z Bogom, pravi mi. Delaj, moli in veseli se miru svojega srca. Ostal sem sam. Srečilo me je čuvstvo, da sem svoboden in gospodar rodovitne zemlje. Jedva jo je bilo 'treba obdelavati, a i to delo je bilo tako lahko ter vspešno, da je bilo pravo veselje. Moje posestvo je orašala voda obilnega potoka; včasih je vsled viharjev narasel, padal slapoma z vrha skal ter napajal v dalji sadno drevje, bilo je za me prebogato in privabljalo je nebrojne jate potnih ptic. Zelo me je veselilo, čuvati te mimoletne goste svojih vrtov proti nenadejanim nezgodam vremena; radoval sem se, če sem utrgal bučelo, katero je potrl večern piš, smrtonosnemu mrazu, ogrel jo s svojo sapo ter jo ponesel v votlino kake samotne skale, kder je navadno našla zavetja. Tako sem živel dve leti, ne občujoč z nikomer, imel sem takrat osemnajst let, in živenje v prirodi razvilo ter ukrepilo mi je moči, da sem se sam čudil. Bil sem srečen, tla, srečen, ker sem bil svoboden, ter sem znal, da som svoboden; in nikako drugo čuvstvo ne opoji človeka s toliko sladkostjo, kolikor ta redka mi>el. Kako me je vse očarovalo, kako me je mamila krasna narava! Toda često me je trapila nedoumna potreba, da bi bil ljubljen in mučno uverjenje, da ne pride niketlar meni ugaja-joča žena v one samote, pridružit se mojej usodi. Takrat sem čutil, da se najnežnejše čuvstvo more preraeniti v strastnem srci v besnost. Zvalil sem na svet, imejoči ta neznani zaklad, ves črt, s ka-keršmm bi bil sovražil srečnega tekmeca. Zlovoljen in z ljubosumnim gnevom snival sem o onih devah, katere je oslepila lepa moda in laskanje nekaterih mehkužnih obožavatelje v, da so me bile zaničlivo prezrle radi moje nepoznanosti ali prezorne mladosti. Z nekakim Brdom čuvstvo val sem, da bi bilo sladko razmamiti kedaj predsodke njih ničemernosti, lijočemu krv pred njih očmi ali prestrašivši je s svetlim požarom . . . Oprostite, Tonica, besnenju burne mladosti, prepuščene svojim st ras tim. Iskal sem nalašč po gorji medvedov ter jih napadal s kolom, jedinim svojim orožjem, in žal mi je bilo, tla niso one deve prisiljene, uteči se od strahu trepečoč za mojo ramo v zavetje, ker videval sem jih povsod. K .svojim tovarišem in sosc- Z ruskega carja in Gladstona pomočjo utegne iz bolgarsko-turškega govora ustati ideal bolgarski uresničen. — a ustati tudi more iz njega diplomatski piš, za njim pa bojna nevihta. Kaj vse je skrito nad oblačnim nebom, pokaže nam bližajoča se pomlad. Deželni zbor kranjski. (XVIII. seja dne 21. januarja 1 886.) (Dalj«).') Poslanec dr. Vošnjak pravi, da je pač pričakoval ugovorov od nasprotne stranke, a ne tako slabih, zavračati mu bode le nekatere trditve, ker je g. deželni predsednik iste že večinoma sam zavrnil. Naglašati pa mora, da sme cela dežela biti deželnemu predsedniku le hvaležna, da ne kaže šele v deželnem zboru, ampak že poprej vestno pot, kako je pridobiti res koristne postave. Prejšnji de« želni predsedniki so šele v deželnem zboru ugovarjali nasvetovanim postavam in tako marsikako koristno stvar za dolgo preprečili. Trditve gosp. Dež-mana, da je g. deželni predsednik ravnal pri obravnavi mestnega reda in volilnega reda pristransko in podpiral pri razpravah le narodno stranko, so popolnem neutemeljene. Mestni statut Ljubljanski bil je poprave zelo potreben, tega dela se je narodna stranka lotila in ga bode danes tudi dovršila. Trdil je g. Dežman, da narodna stranka vsekdar, kadar pride v kakem zastopu v manjšino, hoče spreminjati volilne rede na svojo korist, da liberalna stranka tega ni storila. No, to je jako umevno, kajti zato je že skrbel bivši minister Schmerling, da večino takozvana liberalna stranka obdrži. Saj se vidi, kako je skrbel Schmerlingov volilni red za njegovo stranko, da je bilo na Kranjskem neznatnemu delu prebivalstva mogoče dobiti večino nad ogromnim delom prebivalstva v deželnem zboru. Ves volilni red je po Schmerlingu le v prid jedne stranke osnovan in trdno zavarovan tudi s tem, da morajo biti, ko bi se hotel spremeniti, tri četrtine vseh poslancev v deželnem zboru, dve tretjini vseh poslancev pa morata za prenaredbo volilnega .jeda glasovati. Ko bi Slovenci imeli v kranjskem deželnem zboru za svojo narodnost tolikanj ugoden volilni red, potem bi gotovo z veseljem tudi rekli, naj ostane za vse večne čase. G. Dežman očital je tudi ponovljeno sodelovanje C. kr. deželne vlade pri razgovoru denašnjega postavnega načrta. Govornik pravi, da je bilo to sodelovanje popolnem opravičeno, kajti vlada je Bodelovala očitno. Naj se le gospodje nasprotne strani spominjajo na tiste čase, ko je c. kr. vlada sodelovala pri nasprotni stranki le in „chamera charitatis", popolnem tajno, ne očitno, in da je iz tega delovanja bila vzrastla zloglasna vitez Veste-nekova postava, s katero je bila vsa tedanja narodna večina deželnega zbora presenečena. (Klici: Res je! Dobro!) Da bi se v Ljubljanskem mestu uravnala volilna pravica po davčnem znesku, kakor to želi g. Dežman in je običajno pri sestav« volilnih redov na deželi, ni mogoče, kajti bilo bi za najvišje obdačeni, to je prvi razred, po tem računanji, morebiti vsega skupaj komaj deset volilcev, torej toliko, kolikor jih ima ta razred izvoliti v mestni za-stop. Opomniti pa je, da ne odločuje za volilno pravico v kakem volilnem razredu samo cenzus, ampak kakor v dragem volilnem razredu tudi aka- demično dostojanstvo in stan, kajti uvrščenih je v 2. razred 300—400 uradnikov kateri ne plačujejo vsi za razred, v kateri so uvrščeni predpisanega davke in to mora veljati za kompenzacijo, da se uvrste i manjši davkoplačevalci v drugi razred. Gospod Dežman se protivi volilni pravici žensk, zakaj se ni protivil volilni pravici žensk v velikem posestvu? Ako je ondu bilo opravičeno, zakaj bi ne bilo tu? Če se g. Dežman boji, da bode narodna stranka deželnega zbora podrla stari volilni red Ljubljanskega mesta v razvaline in da ne bodi*, mogoče kaj novega pripravnega in koristnega staviti na njeno mesto, mu govornik odvrne z neniškim pesnikom: „Das alte fallt und neues Leben bluht aus den Ruinen". In isto bode obveljalo i pri Ljubljanskem mestnem statutu, boljše bode vzrastlo in novo življenje nastalo bode gotovo Ljubljanskemu mestu na korist. (Dobro! Dobro!) Baron Sch wege 1 uvrstil se je v jako dolgem govoru mej odločne nasprotnike novega volilnega reda. Najkomičneje je bilo, da je hotel biti tako-rekoč branitelj interesov Ljubljanskega mesta. Ta občutek urinil se je baronu Sehvveglu pri obravnavi o prodaji igrišča, kakor sicer sam pripoznava, jako malostne stari. A vender, dasi je župan Ljubljanski poudarjal, naj se proda poslopje na javni dražbi, ni hotel deželni zbor tega uvažati. (Klici: To je že obravnavano!) V zadnji seji sklenila se je mestna hranilnica, a baron Schwege< ne ve, bode li mestu na korist. (Klici: K stvari! To je že rešeno. Včeraj je bil razgovor!) V drugih krajih ni splošne garancije. (Burni klici: K stvari ! K stvari!) Baron Sch\ve-gel pravi, da takoj preide k stvari in potem naslanjajoč se na opazke Dežmanove pobija predloženi novi volilni red. Po njegovem mnenji pride davka na I. razred 250.000 gld., na II. razred 50.000 gld., na III. razred pa le 8000 gld. Ako se hoče zastop koristij (Interessenvertrettung) uvažati, potem morajo vse druge številke določevati volilno pravico. Govornik potem umešava mestno loterijsko posojilo v debato, ter preiskuje, kake koristi bode pač imelo mesto za svojo oddano avtonomijo. Sploh bode novi mestni statut, po mnenji barona Schvvegla, služil le vladi, katera ga mora z veseljem pozdravljati, kajti vlada gre le na to, da vse statute samostalnih mestnih občin porazi. Za izgubo avtonomije je pač mala kompenzacija volilna pravica žensk. Da se pa postavi v §§. 12, 13 in 14 volilnega reda tako nizek cenzus, ni le nobeno odškodovanje za izgubo (?) mestne avtonomije, ampak krivica, ne-postavnost. (Smeh.) Tako se zametuje samostalnost mestne občine in podrejenje pod deželni zbor in odbor brez vsacega odškodovanja. Vzvišeno mesto Ljubljane je uničeno in Ljubljana bode postala prva vas na Kranjskem. (Smeh!) Ali, kliče baron Schvve-gel emfatično, vam ne pravi vaša vest, da kaj tacega ne smete storiti in dovoliti? (Velikansk smeh in občna veselost!) Za Višnjogoro, pravi dalje, ste se potegovali, za Ljubljano pa nemate oči! (Občna veselost.) Naj se premisli, kaj se hoče storiti. Ako se sklene denašnji postavni načrt mestnega statuta in volilnega reda, za tedaj bode vzvišeni duh meščanstva tako rekoč uničen, [genij meščanstva pa bode žalostno zakril svoj obraz l (Velika veselost in smeh! Nemški poslanci pa pritrjavajo.) (Daljo prib.) Proračun glavnega mesta Ljubljanskega. (Dalje.) Glede poslednjega zneska je finančnemu odseku omeniti, da se ne more nikakor strinjati z magistratom, da bi se na jednak način smele proračunavati petrebščine za nove gradnje in večje naprave. Na ta način bi se magistratu dajala pravica, da izvršuje sam in na svojo roko vse,' kar se mu potrebnega zdi, ne da bi poprej vprašal mestni zbor, če tudi on temu pritrdi. Zato je potrebno, da se ostane pri dosedanjem načinu, po katerem so se nove gradnje in večje naprave vsako leto določale precizno in se — ako je mestni zbor njihovo potrebo priznal — postavljale v proračun tudi za vsako posebej potrebne svote. Finančni odsek torej predlaga, naj se prora-čunijo za nove gradnje in večje naprave sledeče potrebščine: a) gld. 12563'—za nabrežje na desnem bregu Ljub - ljaničinem, kajti delo, katero je bilo proračunjeno na 10692 gld. 23 kr., oddalo se je po javnej dražbi za 17 5°/0 nadplačo, tedaj za gorenji znesek. b) „ 452*— za nasade ob stopnjicah pred fran- čiškansko cerkvijo, katerih naprava je bila sklenena v seji mestnega zbora dne 12. decembra 1884 s pogojem, da stroški ne smejo iznašati preko 500 gld. Po proračunu, kateri je sestavil mestni stavbeni urad, iznašali bodo stroški 451 gld. 91 kr. ali okroglo 452 gld. c) „ 1500— za napravo treh pisoirjev in sicer jednega za frančiškansko cerkvijo, jednega v šolskem drevoredu in jednega v Zvezdi. Naprava teh pisoirjev, za katere se je mestni zbor načelno že izrekel, je nujna in jih je mestni magistrat že tudi naročil. č) , 600*— za prestavljenje znamenja na sv. Petra cesti vsled sklepa mestnega zbora z dne 10. marca 1885. d) „ 25000 — za napravo bolnišnice za silo. Na- prava te bolnišnice je po poročilih, katere je prejel finančni odsek, načelno že sklenena v ma-gistratnem odseku. Bolnišnica ta je pa — kakor dokazujejo zadrego, v katerih je bil magistrat zadnje tdni leta 1885., ko se je bilo treba salvovati proti nevarnosti kolere — tudi neobhodno potrebna in želeti je, da se načrti o njej predlože mestnemu zboru kmalu, da se bode z zidanjem koj prve spomladne dni že pričelo. Denar za napravo te bolnišnice bode mestu izposoditi si iz mestne posojilne zaklade; finančni odsek pa bode po njenem dogo-tovljenji stavil primerne nasvete glede umrtvenja tega dolga. e) „ 50000-— za zidanje novega šolskega po-gld. 90115*— prenesek. dom, malo kedaj se posečajočim, nisem nič zahajal, a poznali so me radi mojega poguma in velike fizične moči, ker so me včasih videli, ko sem jo izkušal. Nenavadno moje bistvovanje, sovršeno osam-Ijenje, v katerem Bem neprestano živel, in govorica o mojej moči in drznosti pridobili so mi ono popularno spoštovanje, katero preprostim ljudem in naobražencem vzbuja izvenrednost. Nekega dne obdale so tuje čete Klementinske gore. Nekateri oddelki so prodrli nanje umret. Podpirala jih je cela vojska, a ona ni prišla za njimi, nego je le nekaj časa pretila našim samotam. Krajina, kder sem bival, bila je malo da ne nedostopna. In česa bi bilo sploh prišlo tja iskat pohlepje sosednih narodov. A mnogo naših zvunanjih bratov je pomrlo, mi smo se dvignoli, da jih nadomestimo. V bitvi ujeli so me moji sovražniki kljubu mojej nameri: Trudil sem se na vso moč, da bi me ubili, ker naveličan sem bil živenja, a krvaveč pal sem nesvesten in vlekli so me proč. A to bi bila jako dolga in nepotrebna pripoved. Kako sem potle živel, to je druga skrivnost, katero mi bode morebiti razjasniti. A kolikrat vzbur-jal mi je prsi spomin na ono nežalno in sladostno zavetje, pridobljen v novej družbi, neimejočej zemeljskih oblastev in zakonov! Kolikokrat bi bil že vse ostavil ter se napotil tja nazaj, če bi me ne bilo zadrževalo vstajajoče neutešno čuvstvo ! Že dolgo časa? vpraša Tonica. Kar sem uzrl vas, pravi mrzlo Lotar: in če bi se mi bilo srce, ne toliko smelo v svojih čuv-stvih, pridružilo kake j ženi, osamljenej sredi sveta kakor jaz, kdo bi bil umel in zavidal srečo v mojih gozdih? To so bile mladostne sanje! — Zdi se mi, Lotar, pravi gospa Albertova, da se borite z izmišljenimi strahovi. Jaz nikoli nisem Še pretehtavala ni no raziskavala čudne tajne, vsled katere se odpovedujete vsej sreči, katere bi se radi blagonosnih svojih svojstev mogli v svetu nadejati: a moje živenje je trdno navezano na sestrino živenje in jaz že znam, da je pripravljena, podvreči se vsem čudnim modroslovnim vašim trmam, ugoditi vam celo, da se poprime drugega načina živenja, vrednejšega nje in vas. Ona sama me sme staviti na laž. — Pojdimo v Klementinske gore, deje Tonica, vrgši se sestri v naročje. — V Klementinske gore! vsklikne Lotar, Tonica bi šla tja! ona bi mi bila sledila, in da mi je ugrabljena ta sreča, ne bilo bi dovoljno v večuo mi kazen ? Vrata se otvore rednim pohodom. Ledena teža pade Tonici na srce. Lotar se jej nežno približa; prikrivajoč svoje vzburjenje z mrzlim in uljudnim videzom, ponovi poluglasno: — V Klementinske gorel Da bi šla Tonica tja? Tonica se ozre v oči svoje sestro. — Povsod, pravi, kažoč nanjo, povsod z njo — in z Lotarjem. — Pustite, da snivam, odgovori on, o bla-ženstvi, koje me čaka ali koje sera izgubil. Sedaj nisem dosti miren, da bi razločno videl svojo bodočnost. Jutri ali nikedar ne! (Dalje prih.) gld. 90115'— prenesek. slopja. — Kakor znano, nastala je skrajna nujnost, da se sezida novo šolsko poslopje, ker bode mestu prostore, katere ima sedaj v licealnem poslopji za prvo deško šolo zapustiti že koncem letošnjega šolskega leta. Upati je sicer, da bode c. kr. oblastvo sicer dovolilo, da te šole ostanejo v dosedanjih prostorih še jedno leto; ali za dalje težko, da bi se moglo izposlovati dovoljenje. Sicer so pa sedanji prostori prve mestne deške Šole tako nedostatni v vsakem oziru, da že Čast mesta zahteva, da se sezida kar najhitreje mogoče novo zdravstvenim ozirom in pedagoškim potrebam odgovarjajoče šolsko poslopje. Finančni odsek je prepričan, da bode magistrat, uvaževaje vse te razloge, gotovo takoj v prvih mesecih leta 1886. vse potrebno ukrenil, da se bode delo takoj v zgodnjej spomladi vršiti začelo in zato je postavil v proračun znesek 50000 gld. Natančnega proračuna, koliko bode novo šolsko poslopje stalo, pač še ni; ali ra-čuniti se more približno 100.000 gH. Ker se pa ves znesek ne bode takoj prvo leto izdal, misli finančni odsek, da je zadosti, ako se proračuni potrebščina prvega leta z okroglo svoto 50O0O gld. Tudi ta znesek izposodila si bode mestna občina od loterijske posojilne zaklade in finančni odsek bode tudi glede njega, potem ko bode poslopje dogotovljeno, stavil primerne nasvete, kako bi se umrtvil. Skupne potrebščine za nove gradnje in večje naprave znašajo torej po predlogih finančnega odseka al' z ozirom na nasvet magistrata per _za gld. 70115 — več. (Konec prih.) gld. 90115-m 20000' Politični razgled. Notranje deželo. V Ljubljani 19. februvarja. Gali&lcl Poljaki hočejo pretrgati vse trgov-skc zveze s Prusijo. Krakovski meščani so sklenili, da je patrijotična dolžnost, nobenega blaga več ne jemati iz Prusije in po možnosti se zadovoljevati z domačimi izdelki. Izvolili so odbor sedmero udov, kateri poizveduje, od kod bi dobivali blago, kaker-šno so dosedaj dobivali iz Prusije. * nanje države. Kakor so „Times" izvedale, so Rusi prizadevajo, da bi pridobili Hrlrijo na svojo stran, ker njih politika v Bolgariji ni uspešna. Srbom nekda obetajo Bosno in Makedonijo, ako se odrečejo avstrijskemu uplivu, preženo Milana in kneza Nikolaja posade na srbski prestol ter prosijo za ruske častnike. Koliko je v tem resnice, ne vemo, najbrž so to le časniške kombinacije. Da pa ne bode več dolgo, da Rusi pridobe zopet upliv v Srbiji, je gotovo, kajti vsemu narodu že preseda sedanje stanje. Kakor se poroča in Sofije ruskemu listu „No-voje Vremja" je narod v Itol^ariji in Vzhodni It u m «'1 i ji silno nevoljen na Rusijo. Celo Ruščuški okraj, kjer je Dragan Cankov agitoval za rusko okupacijo, je za rusko stvar izgubljen. Kopije brzojavk, katere so osvetljevale rusko politiko v sim-patičnejšem svetu in je je ruski agent širil mej narodom, neso imele pričakovanega vspeha. — Pred-včeraj se je knez pripeljal v Plovdiv. Narod ga je pozdravil z živioklici na kolodvoru. Na peronu pozdravil ga je prefekt Dimitrov s slovesnim govorom, v čakalnici podarile so dame knezu mnogo vencev in buketov. Pri uhodu v mesto pozdravil ga je župan in podal mu kruha in soli. Konzuli so pozdravili prihod knezov z zastavami. Knez šel je najprej v cerkev, potem pa v konak, kjer je vspre-jemul častitanje konzulov, duhovščine, oblastev in zadrug. Vsi konzuli razen ruskega so mu častitali. Knez Aleksander izrazil je proti njim nado, da so bode kmalu rešilo vzhodnoruinelijsko vprašanje in ustanovile prijateljske razmere s Srbijo. Zvečer je bila razsvetljava. Kneza spremljata njegov brat Fran Josip Battenberški in ministerski predsednik Karavelov. Nečak bivšega vzhodno-rumelijskega guver- ! nerja Aleko-paše, knez Vogorides, objavil je v „Politiki" sledeče odprto pismo na bolgarskega mini-ster&kega predsednika Karavelova, tikajoče se tur-Hko-bolgarNkega sporazumljenja: »Gospod mi- ; nister! Gotovo bi mi bilo prijetneje, Vam pri pri- ■ ložnosti, ko se je sklenilo sporazumljenje, s katerim ' se bode uredila osobna unija obeh bolgarskih dežel, j mej vlado Njega Visokosti kneza bolgarskega in Visoko Porte, izrekati Vam moje najiskrenejše častitanje brez vseh pridržkov. Toda, kako sem bil presenečen, ko so časopisi objavili ta dogovor. Ko sem natančneje preudaril posamične točke dogovora, spremenilo se je presenečenje prvega trenutka v čuvstvo prevarjenja. Dovoljujem si, gospod minister, svoje pomislike proti temu sporazumljeuju Vam priobčiti. Samo preslepljene ali pa površno sodeče osobe vidijo v tem sporazumljenji uresničenje tako dolgo zažel jenega združenje bolgarskih dežel. Vzhod-norumelijski generalni guverner, kakor ga je bil ustvaril Berolinski dogovor, imel je dvojen značaj; bil je predstavitelj Porte v deželi, ker so pa morale druge velevlasti pritrditi, da so se podaljšala njegova pooblastila, imel je nekak evropski mandat proti Visoki Porti, kar je dajalo neko jamstvo z* pravice dežele. Od sedaj bode pa zavisno obnovljenje pooblastil kneza bolgarskega samo od dobre 1 volje sultanove, kajti v pogodbi stoji: „Tant que i S. A. observera une attitude correcte et fidele vis & vis de la cour suzeraine, et qu'elle conservera ses effbrt au maintien de I? ordre et de la sćeurite de la province, ainsi qu'nu bien Otre de la popula-tion roumeliote, elle st ra renouvelee dans ses fon-etions direetement par S. M. J. le Sultan, en vertu d' un firman imperial qui sera renouvele d 1' expi-ration de chaque periode cinq annees fix6o par 1'article 17 du traite de Berlin." Mord i se jaz motim? Toda kaj hoče povedati beseda „direktno", in kdo bode presojeval, ali je knez pravilno postopal proti Porti, in jej je bil veren? Gotovo Porta sama, to se vidi jasno iz dogovora samega. Z bojaznijo stavim vprnšanje: Kako bode z osobno unijo, kako z obnovljenjem pooblastil v Vzhodni Rumeliji, ki je zavisno od tako raztegljivih pogojev, ako bode tedaj merodaJua samo Porta ali pa upliv knezu nenaklonjenih vlastij na Bosporu? Vi ste preveč državnik, da ne bi videli nevarnosti, katera tiči v ttj točki, zlasti pri sedanjih odnošajih v Evropi in v orijentu. Spominjate se še gotovo, kako splošno nevoljo vzbudila je bratovska vojna, katero so začeli Srbi in da so bile vse simpatije na našej strani. Tacega zločinskega dejanja, katero bi bilo gotovo Srbe pripravilo ob plodove zmage, ko bi tudi bili zmagali, naj bi se kedaj zakrivila vojska, katera je pri Slivnici in Pirotu, sploh povsod, kjer ie zadela na sovražnika, pokazala, da je vredna učenka junakov pri Sipki in zmagovalcev pri Plevni. To je jasno zapi-Bano v članku pogodbe, ki govori, da bi bolgarska i \ojska pomagala Turkom. Ta vojska naj bi se nekega j dne pod vodstvom turških generalov ali tacib, ki I za take veljajo, vojevala proti družim kristijanskim prebivalcem balkanskega poluotoka, morda celo proti Rusom, osvoboditeljem Bolgarije, z jedno besedo proti slovanskim in pravoslavnim bratom. Ta določba je nemogoča in sramoti zgodovino, vest naroda in čast. Ne, gospod minister, kar ste dosegli s to pogodbo, še osobna unija ni. Avtonomna Ru-melija se ni povzdignila na isto stopinjo, na kat^rej stoji bolgarska kneževina, še celo deželama ni zagotovljeno, da bi ostali združeni pod dednim ali vsaj dosmrtno imenovanim vladarjem, polusamostojna kneževina se je celo ponižala v privilegovano provincijo, kakeršna je Vzhodna Rumelija. Ponižali ste bolgarskega kneza za jedno ali dve stopinji in sedaj je manj kakor egiptovski paša, ki kot moba medovec more Turčiji storiti kake usluge, kar pa nikakor ne more storiti kri-tijanski knez, vladar pravoslavnega naroda. V vsakoj besedi pogodbe vidi se državnik, ki jo je izmislil in ustvaril, katerega je pred kratkim angleški narod potisnil v privatno življenje: največji sovražnik Bolgarov in slovanstva. Z goljufivim videzom, tla se hoče ozirati na legitimne pravice Bolgarov, preslepil jih je s svojo lo-kavostjo, da ne spoznajo svojih pravih koristi j; hoče jih odvrniti s pota, po katerim hoditi jim veleva njih bitstvo, nestanovitna in žalostna preteklost ter čudovito narodno vzbujenje; propad hoče napraviti mej Bolgari in ostalimi Slovani in Bolgari morali bi biti predstraže sovražnikove proti slovanstvu. Toda zdravi um narodov bode stvar dobro presodil. Končujem, gospod minister, z željo, da bi bolgarski narod ne videl nikdar v podpisovalcih te pogodbe nezavednih a vendar krivih začetnikov nevarnih načrtov za bolgarstvo in vse slovanstvo. Prosim Vas, gospod ministerski predsednik, vzemite na znanje zagotovilo mojega velespoštovanja. V Jassy-ji, v 20 dan januvarja 1886. Vogorides". Charles Dilke ne bode ustopil v angleško ministerstvo, če tudi je bil pri sodniji oproščen. Zaradi raznih izpovedanj gospe Cravvford pri sod-nijski obravnavi je v javnem mnenji močno prišel ob veljavo. Dokler se ta stvar popolnem ne pozabi, ne more postati minister. Dilke sam nekda celo hoče odložiti poslanički mandat, pa mu odgovarja ! liberalna stranka, ker bi ga pogrešala v zbornici. Dilke je dober govornik in more s svojimi sveti mnogo koristiti vladi. Tudi bi v njegovem volilnem okraji težko zmagal kak drug liberalec. Dopisi. 25 Gorenj altega 18. februvarja. [Izv. dop.] Velika hvala za povzdigo naše živinoreje gre krae-tijskej družbi kranjski. Mnogo se trudi, da bi upe« Ijala izvrstna plemena inozemskih in sosednih dežela po naših krajih, kar se ji je deloma že posrečilo. Toda s tem še ni vse storjeno. Treba bi bilo, da bi se družba, kar se zdravstvenih razmer tiče pokazala, koliko ji je na blagru naše živinoreje lo-žeče. Žalibože temu ni tako. Nikdar se še ni čulo, da bi se bila družba za to stvar kaj bolj brigala, posebno pri naši deželni vladi, katera na vse prej misli, nego na umestovanje deželnih živinozdravni-kov, kojih kmetje živo potrebujejo, kajti Časi za copranje in vraže so mej našim ljudstvom že tudi minuli, ostali zvedene! pa, po domače „Kurfušerji", ako bolezni ne spoznajo, živali ne le ne ozdrave, temveč škodujejo, tla, včasih tako dolgo z lažmi in nevero ljudi za nos vodijo, da je potem vsaka pomoč zaman. Totla, tla zopet k stvari preidim, naša kme-metijska družba ima celo sama moža za svetnika in zvedenca, ki še živinozdravnik ni, ampak „Kur-schmied". Pa pustimo ga veljati za konje, koga pa ima za drugo domačo živino, morda vodjo živino-zdravnišnice ali podpredsednika družbe same, ki živinozdravnik ni? Kaj imamo torej pričakovati od družbe? Se dobrih kovačev za na deželo ne, ker kakor se čuje, misli družba zopet ustanoviti jed-noletne kur.se za živinozdravnike-kovače, kojim učitelj bi bil omenjeni „Curscbmied". Kaj bo torej ta, ki prihaja iz te šole, bolje rečeno, kaj bo bolje znal, zdraviti ali kovati? Mislim, da iz prvega bo slab „Kurfušer", iz druzega nikdar dober kovač, zakaj je vsiikeinu umevno, beseda „jednoleten pove vse. Pač pa bi bilo dobro, da bi skrbela le za dobro izurjene kovače po deželi, kojih zelo primanja kuje, za Bvojega zvedenca in vodjo na živinoztlrav-nišnici pa bi umestila diplomovanega živinozdrav-nika, česar pa skoro ni pričakovati, kajti, ko bi to storila, bi sama sebe prekosila. Domače stvari. — (K včerajšnji notici) o grški učni knjigi dodati nam je še to, da bi v naučnetn minister stvu morali biti v tej zadevi bolje poučeni, ker je naučno ministerstvo g. Šuma n u, sedanjemu ravnatelju gimnazije v Ljubljani bilo celo dovolilo p arci j al en dopust, da spiše grško slovnico v si ov en skem jezi ku. — (Slovensko gledališče.) V nedeljo 21. t. m. predstavljalo bo dramatično društvo v deželnem gledališči igro „Tambor v Puebli", burka s petjem v 3 dejanjih. „Tambor v Puebli" bil je samo jedenkrat in to leta 1872 na slovenskem odru, pričakovati je torej, ker je igra priznata kot dobra, in ima mnogo pevskih točk, med temi moške in mešane zbore, da bo obiskovanje mnogobrojno. — (Pisateljsko podporno društvo) ne bode imelo jutri 20. t. in. zaradi plesne veselice kegljačko zaveze „ Edinost" svojega zabavnega večera, ampak še le 27. t. m. ob navaduej 8. uri. Ker je čisti dohodek jutršnje veselice namenjen „Narodnomu Domu", je želeti, da se jo člani „pi-sateljskega podpornega društva" prav mnogobrojno udeleže. — (Umrl) je v 14. dan t. m. pri sv. Marjeti na Pesnici g. Edmuud Komfeld, iz minori-škega samostana v Gradci. Pokojnik služboval je dlje časa v Ptuj i, pri sv. Vidu in pri sv. Trojici v Halozah. — (Zlato poroko) praznovala sta v 15. dan t. m. Jamej in Marija Weinger, posestnika v Radvanji pri Mariboru. — („Kegljačka zaveza Edinost") nas je naprosila naznaziti, da je k jutršnji plesni veselici v Čitalnici uhod dovoljen le tistim, ki se izkažejo z ustopuico ali pa z vabilom. Začetek, kakor naznanjeno, točno ob f/i9. uri. — (Ljudska knjižnica") končala je s 24 številko svoj prvi tečaj. V rečenoj številki je obširna povest „Oceta Blaža otlina". Po dr. Vilj. Baubergeru preložil Leopold Gorenjec. Povest posvečena dobrodušnemu čitateljstvu, vzlasti vzrast-lej mladini. Letošnji (drugi) tečaj pa je začela s 1. številko, ki ima več prav prijetnih povestij in pripovedk. „Ljudska knjižnica" izhaja dvakrat na mesec in velja za celo leto 1 gold. 70., za pol leta 90 kr. Posamični snopiči po 6 kr., s poštnino 8 kr. Naročnina naj se pošilja pod naslovom: Lav. Kor-deš, Maribor, Šolske ulice št, 2. — (»Cerkvene pesni nabrane med slovenskim narodom.) Zvezek I. Izdalo in založilo ceciljansko društvo za goriško nadškonjo 1885, Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani" je naslov najnovejšemu glasbenemu proizvodu. Pomen in vsebina bodeta vsakemu najbolje jasna, ako priobčimo predgovor, ki slove: Tu podajamo udom ceciljan-skega društva za goriško nadškofijo I. zvezek cerkvenih pesni, katere sta na Tolminskem in Cerkljanskem nabrala in harmonizirala čč. gg. Jan. Ko-košar, kapelan v Cerknem, in Danilo Fajgelj, nad-učitelj v Tolminu. Besede ali teksti pesni so se morali tu in tam povsem predelati razun začetnih vrstic, po katerih se pesni spoznajo, ali oziraje se na njih starost in originalnost se je marsikaj spregledalo. Pesni so večidel stare, kakor pesnim priložena letnica kaže. Ker so bile te pesni ob dotičnih letih po naših krajih Že znane, morajo biti go tovo še mnogo starejše. Teksti, kateri nemaj o letnice, so vzeti iz starih pisanih zbirk brez datuma; teksti pa, katerim je pridjana letnica n. pr. 1775, 1800, se dobivajo v natisneni zbirki: „Osem inu flhe<)tdeset sveten pesm, katire so na proshnje inu poshelenje vezh brumneh dush skerbnu skup sbrane, pobulshane, inu pogmirane ... na svitlobo dane." V Lublani 1775, 1796, 1800. Pričujoči I. zvezek pričuje, da je še obilno cerkveno muzikalnega blaga med našim narodom, ki pa žalibog zginja od dne do dne. Naj bode ta zbirka glasan opomin ne samo našim društvenikom, ampak vsem rodoljubom, da narodne cerkvene pesni melodijo in besede) pridno zapisujejo ter odboru našega društva pošiljajo, da se po tem popravljene in harmonizirane ljudstvu zopet vrnejo. — (Veteransko društvo Idrijsko) priredi dne 21. t. m. veselico s tombolo in plesom, pri katerej bode cela c. kr. Idrijska rudniška godba svirala. Program. 1. Fiir's Vaterland, koračnica. C. Mil-locker. 2. Ouvertura k operi: »Ciganka" W. Balfe. 3. Bltlmlein traut, aria iz „Fausta", Ch Gounor. 4. Frtihlingsenvachen, pesen, O. Bach. 5. Potpouri iz Pfingsten in Florenz, Alf. Czibulka. 5. Tombola, 6 Ples. K tej veselici vabi najuljudneje odbor. — (Vabilo) k besedi, katero priredi Bovška čitalnica v nedeljo dne 21. februvarja 1. 1886 v dvorani gostilnice „pri Pošti". Spored: 1. Pozdrav. 2. Spoved, zložil I Kocijančič, poje možki zbor. 3. Deklamacija. 4. Slovenska dežela, zložil I. Miklošič, poje možki zbor. 5. Blaznica v prvem nadstropji, vesela igra v jednem dejanji. 6. Domovini, zložil B. Ipavic, možki zbor. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina k „Besedi" 20 kr., sedeži 10 kr. Po besedi ples, h kateremu je ustopnina za neude 80 kr., za ude 50 kr. K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor. — (Hranilno in posojilno društvo v Ptuj i) imelo je preteklo leto 92.011 gld. 14 kr. dohodkov in ravno toliko troškov, torej 184.022 gld. 28 kr. prometa. Glavnih in opravilnih deležev je 719 v skupuem znesku 11.032 gld. 50 kr., hranilnih ulog je 63.G83 gld. 90 kr., denarja razposoje-nega pa 88.605 gld. 95 kr. Reservni fond iznaša že 1936 gld. 35 kr. Kakor se vidi iz teh številk, napreduje Ptujska posojilnica jako dobro, promet se je v jednem letu podvojil in preteklo leto vrglo je že 1316 gld. 26 kr. čistega dobička. Hranilne uloge obrestujejo se po 5°/0, za posojila pa se jemlje po 6°/0 V ravnateljstvu so gg.: dr. J. Ploj, A. Jurca, dr. A. Gregor iS, Toma Miki, M. Brenčič, F. Urbas, v nadzorstvu pa gg.: B. Raič, B. Hrtiš, T. Sok, Alojzij Čeh, M. Rodo š e k. — (Zahvala.) Podpisani izreka v svojem, kakor tudi v imenu šolske mladine najtoplejšo zahvalo preblagim dobrotnikom in sicer n. p. gg. Simon Zadniku župniku, in Jak. Pokornu kaplanu na Čatežu ter Ferdi Froid-nu na Cerini za izdatno podporo, da so zamogli otroci Catežke šole obiskati zverin jak v Brežicah. Dobili so tudi otroci, ko so si divjačino ogledali, po dobroti omenjenih gospodov obilo kruha v prostorih g. J. (Kolenca v B.-ežicab, kojemu se tudi in njogovej premilej gospej za postrežbo itd. prisrčna zahvala izreka. Omeniti je še posebne darežljivosti g. kateheta J. Pokorna, koji je pretočeno šolsko leto mnogo pisalne priprave mej šolsko mladež razdeliti blagovolil, ter vrhu tega še učencem in učenkam čez 25 prav lepih knjig različnega zapopadka podariti. — Konečno izreka podpisani še najiskrenejšo zahvalo izvanrednemu dobrotniku naših šol — v naši občini imamo tri — oziroma šolske mladine, dr. Ig. Na-morš-u, županu itd. na Jesenicah, koji bolne otroke brezplačno zdravi, kakor tudi brezplačno zdravila daje. Vsem dobrotnikom tedaj: Bog povrni stotero! — Čatež 16. februvarja 1886. — Alojzij Ra čič, nadučitelj. — (Razpisano) je mesto pristava pri c. kr. okrajni sodniji v Kanalu. Prošnje do 4. marca t. 1. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Dunaj 19. fobruvarja. Generalna debata se nadaljuje. Steinvvender in Magg napadata ministra. Novih argumentov nič. Desnica molči. Carigrad 19. februvarja. (Izvestje Ha-vasovo.) Porta dobila je rusko naznanilo, da se Rusija strinja z bolgarsko-turškim dogovorom z znanimi spremembami, katerih naj-glavnejše je ta, da se odstrani določba glede vojaškili kontingentov. London 19. februvarja. V dolenjej in v gorenjej zbornici izjavila je vlada, da se bode glede Grške držala Salishurvjeve politike in jo odločno izvrševala. Pismo, s katerim je Rose-bery odklonil povabilo na političen banket, ker je z delom preobložen, pravi: Vlada neumorno dela na to, da so ohrani v evropskem koncertu mir, od katerega je mir v obče močno zavisen. Zjutranji listi zmatrajo izjavo Rose-bervja in Gladstona o grškem vprašanji kot jako povoljno jamstvo, da se ohrani mir. Trst 18. februvarja. Kakor se iz Rima brzojavlja, se je v Chioggiji kolera začela. Arad 18. februvarja. Husarska častnika, ki sta častnika Horvatha ranila, so na povelje iz Budimpešte zaprli in začeli preiskavo. Bero lin 18. februvarja. Knez črnogorski obiskal je dopoludne ruskega poslanika, opoludne pa zajutrkoval pri prestolonasledniku. Popoludne je kneza črnogorskega obiskal Bis-marck. Zvezni svet vsprejel je postavni načrt o monopolu žganja. Poslano. Bolezni vsako vrste, zlasti bolezni živcev, pn-dlco, bolečine v želodci, nerfosno Aumenje po u.Hctflli, trganje |»o ufieeilli, alab poaluli, glavobolje, migreno, bledico in mrtvi*« ozdravlja po ra- cijorialuej zanesljivi metodi. Pri bolnih na plfućah in nadudljlvlb dosežemo v štirih tednih čudovite vspuho. Prosimo obširno poročilo poslati nam s pridejano marko za odgovor. (708 — 12) Privatna klinika „Freisal" v Solnogradu (A vsi rja). Zahvala. Ko m i to k 11: t ara k em n i n markerskemu ven-čku vršivšemu se 16. dan t. in. jo prebitek skupila za vstopnice k tej veselici znašajoč pot najsi gol«linar|ev podaril tukajšnjemu iibožnemu zakladu, kur su javno oznanja z izrazom spodolme hvale. Upravitelj stvo mestnega ubožnega zavoda Ljubljanskega, 18. din februvarja 188o. TuJCi: 18. fubi.ivnija Pri *Iirnu: l.ohringer, Ratiuitz z Dunaja. —Fiualv iz Budimpešte. — Nossan iz Zagreba, — Lašinio iz Reke. — Wallek iz Ljubljane, Pri M*ll«l~i B ttner, Stricke, "VVasmuth, Duldner, Felber, Briill, Lundau z Dunaja. Pri avHtrijMkeui cesarji: Oreliek iz Krškega. UoiBrli so r H"jJi.g B t 17. fobruvarja: Gustav Pirnat, crevljarjev sin, 6 uies., Hrenove ulice št. 7, za božjastjo. V dezelnoj bolnici: 17. februvarja: Henrik Premrov, železniški kondukter, 38 let, se jo na železnici na Rakeku povozil. Meteorologično poročilo. Ve- p zovanja J JJJJ^ " peratura trovi Mo-krina v min. £ 7. zjutraj 786*911«, 2. pop. | 736*71 nini. od 9. zvečeri 737-u2imu. 10'' yliaeo, glavne agente, VJa deli9 Araenale štev. 2 v Tratu. Dobivajo se tudi vozni listki za vsa mesta Zjedinje-nih držav po najnižjih cenah. (32—14) Za zimsko zdravljenje! i Nova napolnitev medšcinaSnega < 1'ristno in juko zdravilno. 1 steklenica GO kr., dvojne velikosti 1 gold. Prodaja ^074 - lf. j LEKARNA TRNKOCZY zraven rotovža -v Tjf.-u.'tolj&aal. %W *r a* aw Jr ar *r jfr o Nt* ^Nfc.^ y». >^ifc^a.Q Ialatelj in odgovorni urednik: Ivan &eleznik;ir. Iitistnina in tisk „Narodne Tiskamo1*•