Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la posta. Posamezna števitka 20 stotink. Izhaja : vsak pondeljek in četrtek popoldne. Stane za celo leto 15 i. „ pol Ida S „ „ četrt „ 4 „ Za inozemstvo celo leto 25 L Na naročila brez do- poslanc naročnine se ne morcmo ozirati. Odgovorni urednik: Poldc Kempcrle. aoRBKAmm Nesrankirana pisma se nc sprcjemajo. Ogtasi se računajopo dogovoru in se plixujo v naprcj. List izdiija kunsorcij „GORIŠKt: STRAŽE" Tisk Zudmžnv tiskurne v Gorki Riva Piazzutla it. IS. l.'prava in urcdništvo: ulica Mtinicli stev. 5. — (prcj Scuolc). — St. 64 V Gorki, v pondeljek 18. avgusta 1924. uto vn. Zatiranje maternega jezika — pogubno. j Za svoj narodni obstanek moramo biti v zadnjih casih tcike, obupne boje. Ne skuša se nam kratiti samo jezikovnih pravic, temvec se nets ho- če tudi gospodarsko potlačiti. Tri- kratna zaplemba našega lista. o ka- teri govorimo na drugem mestu, pri- ča o tern zadosti glusno. Ker smo od- 'ovno nastopili proti zakomi o ome- iiivi lustninskih pravic v našem ob- niejnem ozemlju, so z zaplenitvijo zatrli mi so protect no besedo. Ker no-- eemo, da hi se nam zopet prigodilo kaj sličnega, o tej važni zadevi dancs ne bomo govorili. Tudi sta naki in nemška poslanca ravno tc dm v Rimu na dehi, da In dosegli omiljenh'. ce ie ne ukinjenje, usodepolnega odloka. lato bomo dunes spregovoriii nckcij besed o iezikovnih pravicah. ki priti- iejo vsakemu narodu. tudi Ce mn jc tloloCeno živeti v drugorodni državi. Ker vemo, da bo našcmu Ijiidsivu v spodbudo in krepilo bescda. ki jo je glede tcga vpraštmju zapisal ie pred desetletji velihi nemški škof Egger iz St. Gullena, navujamo nckai njegovih misli: r-Vlude, ki hocejo zatreti v državi jezik kake munjsinc, so mnenju, da bi bitu država močnejša, če bi bill vsi državljani ene narodnosti. Tudi re bi bilo to resnicno, moramo premisliti, če je to sredstvo pravicno in če bo rodilo uspeh. Raznoliknst jezikov ni nič samovoljnegu, temveč izvira iz bozje prcvidnosti, uli Ce hoCemo red drugaCe, jc poslcdica zgodovine, ki sega v prva stoletju lioveštva. NihCe si svojega matcrinega jezika ni sam določil; za vsakega ie pa eden iz- med najdragocenejših biserov na zemlji. Materni jezik je jezik srea in i'ustva, v katerem nujde vse notra- nie življenje z vsemi misWni, razpo- lozenji in drhtenji svoj izraz. 1dm- ien je z duševno samobitnostio Clo- vekovo in kdor ga skuša uniciti, hove iztrgati posameznik'i in celeiiia mi-! rodu del njegove duše. Vsak im.i sve-1 to, nedotakljivo pravieo na svoj ma-1 tcnii jc/ik. Nuruvni pravica je za j vse ennka in nuj vpraša Ie vsukdn \ sumexa sebe, Ce ne sinulra napcidu j na njegov mv.terni jeiik za vnebovpi- j iočo krivico? lioj proti iiuiterinanir ieziku kake munjsine na ni samo ne- pravieen, temvee tudi brezvspek'n. Kodi ravno nasprotne sadove hot se jiit hoee imeti. Kaj lahko napravi vludu, če hoče zatreti jezik munjšine? Oim se lahko posluii sole, v kuteri prisili učenje drtigegu jezika. Todu zihelku muter- negu ieziku ie druiina, njegova pirn uciteljic« mati. Do zibclke in domu- ifga oguiiseu pa vludni nritisk iiima dostopu. Če sola zunemurja aii tluei materni jezik ueeneev, se kljub te- mu domu ne izgovori nohenu matermi beseda muni. Poslcdicn jc samo. da so od sole zanemurjani jezik polajjo- uia kvari. toda l.'ubczcn do n.k'tfa postiiia še večia. Ce o^roza kdo dra- tfMceii bisLT in materni jezik ie tak hiser . pi item se rodi neizo,;ib- na posleüica. da se človek tey;a bi- seia še tembolj okleiie in >ia skuša /a vsako ecno resiti. Tak jezikovni hoj ni samo nekaj nepruvii'iu'g'i, iwkuj brezuspcšnegii. htnvee nusprotuje 'udi drf.avnim interesom. Predstuvimo si samo za hip narod, ki je v jezikovnem oziru tlačen. Vršiti mora vse dolžnosti dr- žavljanov; če treba, mora zastaviti za drzayo zivljenje in dati zanjo svojo kri. Ruvno ta država pa mil hoce odvzeti drugocenost, do katcre Una sveto pravieo! Ali se ne stav- Ijata s tern zvestobu in patrijntizem na nevarno preisknšnjo? Ali more tako ravnanje prinesti državi kuko korist? Interes driavc zahtcvu, da ji drzüvljani nc sluzijo prisiljeno, tem- več da so ji vduni s sreem. lato mo- ra pa skrbeti za njihovo zudovoljnost ¦ in blagobitje. Če drzuva prizna manj- šinskemu narodu njegovo naravno pravieo do maternega jezika, potent bo isti brezdvomno veliko bolj eutil potrebo, da se naiwi drzavni iezik, je- zik vecine. Pritisk pa rodi gotovo sa- mo odpor.« Te besede so bile piscine ze pred Oesellctij, vcljujo pu v polni men za danusnje ruzmerv. Prezete so z glo- boko modrostjo in pravo krieansko iKavičiv.stjo. Nuj bodo v svarilo oiiim, proti katerim so izreeene in v uodrilo onim, katerim so munenjene. Kaj se gocli po sveiu? Matteottijevo truplo so našli. V soboto se jc raznesel po Rimu glas, da so našli Matteottijevo tru- plo. Spočetka nibče ni hotel verjeti tej vesti, ker so bili ljudje v tern že prevečkrat varani. Okoli poldne pa so začele drčati dolge vrste avtomo- bilov v severno stran rimskc Planja- ve: stražniki in časnikarii so brzeli proti kraju, kjer so bili ziočiiiei SKiili truplo umorjenega poslancu. Približ- no 23 kilometrov od Rima raste ob stari Flaminski eesti nasad borovcev. V bližini tega gozdiča je ueki kara- binijer našel že v četrtek jopič po- shinca Matteotija. Dva diii pozneje je 26 letni stražnik Caratelli. ki je bil doma na dopustu, odkril tudi grob. Kaj pripoveduje stražnik. Caratelli je pripovedoval: »V sobo- to zjutraj sem šel lovit lisice. S sabo sem vzel dvocevko in lovskega psa. Ko pridem na rob Flaminske cestc, zapazim, da je pes letel proti gnničju in začel razgrebati zemljo. Ko sem prišel k njemu, sein zapazil, da je pes izgrcbel dvc človeški kosti, katcrih se je še držalo osušeno meso. Ta čiidna najdba me je pretresla. /ačcl sem preiskovati ozemlje in sem dog- nal, da so tti morale biti včasili žgal- nice oglja, ker na zemlji so se tu in tarn še poznali sledovi lesnega oglja. Niseni pa si znal razložiti. zakaj pes ves nemiren bega po grmovju. Na- enkrat se je vstavil ob vznožju mla- dega bora in je začel lajati in grebsti. Lel sem za njhn in sem videl, da je zeinlja na tern mestu pokrita z listiem in drevesno skorjo. Ko sem pogledal bli/.je, sem postal ves razburjen: na dim luknje, ki jo je izgrebel pes, sein zagledal človeške kosti. Z nogo sem pritisnil ob tla. zemlia se je vdala in iz male luknje se je vzdignil strasen. ne/nosen smrad gnijočega mesa. Skoraj bi bil zgubil zavest. Takoj sem razmuel. da mora biti in spodaj skrito truplo. Šel sem iskat liudi in sem sreeal na eesti nekega eestarja, kateremii sem razodel. kaj sun uašel. Šla sva skupaj v gozdič in s\a zaCcIa kopati. l.e 2H eeiitimetrov |,od zemljo sva zadela ua lobanjo in sva jo odgrebla do uses. Nato sva šla iskat karabinirje, ker sva liila goto- va. da imava pred seboj truplo po- slaiica Matteottija.« Takoj ie prišel na inesto oddelek polieije. ki je zastražila vse ozemlje krog gozdiča. Sodna komisija ie po- poldne uala odgrebsti truplo. Morici so stisnili truplo v janio, ki je bila Ie 1 meter in en četrt dolga: da so mogli stlačiti truplo v plitvi in pre- kratki grob, so niu zlomili noge v ko- lenili. Na prsih je umorjeni imel dolgo pilo, s katero so morilci skopali grob, ki je bil !e 40 centimetrov globok. Mo- rilci so mrliča pred pokopom poi)ol- lioma slekli in niu sneli z rok celo poročni prstan. l")umini, ki sedi v ječi in vse taji, je spravil njegove lilaOe v kovček; jopič pa so pokrili z zemljo in iistjein. a ga ie deževje prineslo na vrh. \ Kaj je dognala komisija. \ Komisija je takoj dognala, da ima • pred seboj telesne ostanke poslanca ' Matteottija. Lobanja je iinela dolgo, i krepko zobovje, levi podočnik je z zlatorn zalit. Družina Matteottija je ; ; že preje naznanila, da je imel posla-; nee zlat podočnik na levi strain. 'I'udi' \ so policiiski psi, katerim so dali po- i voliati najdeni poslančev jopič. takoj , zleteli li truplu. Zato je gotovo, da so te kosti res telesni ostanki poslauca i Matteottija. Truplo so dvignili, ga ; položili v priiTosto krsto in prepeljali ! v bližnjo uirtvašnico. Ob eesti, |io kateri so nesli truplo, so kleOale mno- žiee ljudstva. Mrtvašnica ie zastra- žena z močiiim oddelkom karabi- niriev. Zvečer se je pripeljal z avtomobi- lom li grobu kardinal liisleti, ki je prišel poizvedet o novih dogodkili. i'ar liitiuit za njim je pridreal avto- niobil, \ katerem je sedela vdova i>o- slanca Matteottija. Žla je b mrtvaš- j nici, stopila h poveljujočeinii častni- ! ku in mu dejala: Kje je inoj mo/? iDa.JiC. da ga vidim, zakliuiani \as! | Castnik je odvrnil: Ne morem. i gos|)a. imam strogo povelj«..^ Vdo- ! va ie vzkliknila: -To truplo je moje. ne vase, lločein, morain ga \ideti! Castnik jc stopil nato v stran, vo- 1 iaško po/.dravil in pustil vdovo \ liirtvašnico. NesreOna /ena. je i>ad!a na kolena pred krsto uinorjei'eg;1 mn- ža in ie iliteč začcla nioliii. \ sem I navzoOini karabiuirjein so sto|>ile ! solze v oči. Vdova je vlozila )U'i so- : dišču zahtevo. da ii izroOiio üm/cvo ' truplo. \ Trikrat zaplenjeni. Evo vain odlokc, s katerimi je btla ukazana zaplemba našega lista: I. zaplenitev. 29. julija 1924 v (lorici. St. 1971: Ko je videmski prefekt zaznal, da je priobčila »(lor. Stra- ža« v št. 5bi. dne 28. julija uvodnik »Vlada je položila roko na našo zemljo,« ki je imel namen vzbuditi lieoi)ravičeno razburjenje nied Ijud- stvom in ki bi lahko povzročil jav- ni nered, jc odredil, da se mora zapleniti imenovana številka \ smi- slu el. 4. kr. odloka od Id. julija \92X št. 32SS in Cl. A kr. odloka od 10. julija 1924. št. 162. Nalaga se oblastvu javne v^rno.sii. da ne- miidoma izvrši to odreJbo. Odre- dil, prebral in podpisal: prefekt Nencetti. H. zaplenitev. Ko je podprefekt opazil, da ie v stev. 60. »Cior. Stražc« od 4. avgu- sta t. I. zagledal luč sveta uvoduik >Ra/.lastitev nepremičnin vnemskih in slovenskih pokrajinah,. ki bi za- mogel posebno še zaradi svojih konenih pripomb vzbuditi ueopra- vičeno razburjenje in javne nercde med ljudstvom, je oJ»*cdil ua pod- lagi čl. 4. kr. odloka od Hi. julija 192.]. št. .?2SS in čl. .1 kr. odloka od II). julija 1924. St. 162, po naročilu videmskega prefekta. da se mora zapleniti imenovana štev. »(ior. Straže«. Ohlastvo javne varuosti je obvezano izvršiti to odredbo. Oorica 4. avgusta 1924. Podpisal podprefekt Nieolotti. HI. zaplenitev. (ioriški lwdprefekt je opazil, da je »(ior. Straža« priobčila v štev. 61. due 7. avgusta uvodnik »Za- upajiuo višjiin*. ki ponavlja v bis- tvu isto, radi Cesar je bila že dva- krat zapleniena. Clanek ie pisan z oMro iionij!) in sarkazmom ter i/.- postavlja zasnie'iovaiiiu dr/.avua oblastva in navaja k pre/.ininju istih. V uvodniku se najdejo tudi me- sta, ki pozivljaio na zlxirovania in manifestacije |)roti izvrševanju do- loch odloka, ki odrejuje lastninske omejitve na obiuejnili nepremiCni- nah. Iz navedenili razlogov odrejuje podprefekt |)o naroCilu videmskega prefekta, da se doticna št. tior. Stra/.e« zapleni, v sinislu čl. 2. in 4. kr. odloka od Id. iul. H)_M. št. .L'NN in Cl. X kr. odloka od Id. iu- lija 1924. št. 162. Oblastvu javne varnosti se naroO.i, da to odredbo neinudoina iz\rši. (iorica, dne \ a\g. l'JJ4. l)od])isal: podprefekt Nicolotti. 1'oriičanio o treii /a|)Lniivali našcga lista radi tega. da Ham na- še Ijudstvo opnisii. Ce ne nioremo razpravlj:'ti u važnnsii in daleko- se/nosii znanega odloka in kot svohodni italiianski di/.avljani iz- datno branili intercsov svoiega ljudstva. Trikratna zaplenitev nam je povzroCila veC tisoCev škode. I'oslanei slovanske in neuiške na- Stran 2. »OORIŠKA STRA2A« rodnc manjsinc so stopili na plan v obrambo našili gospodarskih kori- sti in bodo v kratkcin sprcjcti pri min. prcdsedniku Mussoliniju in drugih pristojnih.ministrih. Slovan- sko in nemško ljudstvo prosi, da hi Bog blagoslovil težko pot in vciiko dclo zastopnikov obeh narodnih inanjšin. Pričakujemo, da bo osred- nja vlada v Rimu uvažovala eno- dušnost Slovanov in Nemcev v Italiji. DNEVNE VESTI. Kdaj se jih usmilite? V Sv. Križu na Vipavskem živi mati s petimi otroci. Njen mož je odšel na fronto s prvim dnevom mobilizacije. Mož je v letu 1917 znorel. Priznana mu je bila inva- lidnina z ministerskim odlokom od 31. januarja 1922, a izplačan mu ni bil niti vinar. Revež se nahaja danes v norišnici S. Osvaldo bli- zu Vidma. Njegova žena je preje- la pred par dnevi še poziv od bo!- nice, da naj plača po 10 lir dne- vno za vzdrževalninosvojega mo- ža. Mati boleha. Kaj bo z njo in z njenimi 5 otroci? Ali ne pomeni tako postopanje s sirotami, gnati jih v popolen obup? Vnovič poziv- Ijamo g. podprefekta Nicotottija, da se pobriga, da se že enkrat iz- plačajo pokojnine vdovam, sirotam in invalidom v njegovem okrožju. Pozor! I >opisnikc prosinio, da nam pišejo s črnilom. Stavci sc pritožujejo da s svinčnikom |)isani!i rokopisov nc nio- re.io staviti. Povzroča jiin to tudi ne- potreben trud. Cc bo vsled tcga kak- šen s svinčnikom pisan rokopis ro- mal v koš. naj si krivdo pripiše do- pisnik sam. Ker je to naše opozorilo iz tclmičnih vzrokov nujno, zato upa- iiio, da nain naši dopisniki nc bodo zamcrili. Duhovne vaje za dijake. Opozarjamo naše diiaštvo. da na- merava »hijaska Zveza« prirediti za- četkom scpteinbra duliovne vaje za dijake v (iorici. Natančnejša navodi- la bodo dobili v okrožnicali. Kdor sc nanicrava udcležiti duhovnih vaj, ki na.i pripomorejo k naši duhovni ob- novi, na.i javi svojo udeležbo čim preje na naslov: Prosvetna Zveza, Corso Vcrdi 37, Oorica. Opozarja- mo, da bo tnoralo biti število udelo- ženecv omejeno. Kremeniti značaji. V Rcnčah so izvolili snoparski od- b(»r. ()d Slovenccv so v odboru go- spodje Stepaučič, Duršot in Čcrni- goj. Sokolska zveza žaluje za zvcsti- mi čhmi. Proti poslancu drju Besednjaku. Pretcklo nedcljo se je poslanec dr. Bescdnjak podal v Brda. Obiskal jc Šlovrenc in okoliške vasi in je sc- vcda razpravljal z našimi zaupnimi tnožrni. Ze drugi dan so seveda neka- tcri zmotljenci začeli »preiskavo«, kaj je delal naš poslanec v zapadnih Brdib, s koin je govoril, kje je bil. In videmski >,(iiornale d'Udine« je ta- koj na|>adel poslanca Besednjaa, da je delal propagando ... Oospodjc, ali ne veste, da je dolžnost pravega po- slanca, iti med svoje volilce? Ali nc veste, da liočcte z grožnjami kršiti listen no pravicc ljudskega zastopni- ka? — • Naš poslanec bo, čim inu ho ogromno delo v Rimu dopuščalo. zo- pci prišel ined doniače slovcnske lju- di, da skupno z njinii vodi javne za- deve slovenskega ljudstva. To si za- poinnite! Zakaj tako ? Videmska |)refektura je dovolila koiijircs skupini slovcnskili srednje- solccv v (iorici. To je pravilno. Videmska preiektura je dovolila te- čaj slovcnskili svobodoiniselnili aka- demikov v (iorici. Tudi to ie pra- vilno. Videmska prefektura je pvepove- dala versko - socialni tečai katoliš- kega dijaštva na Peeinali. Kaj pa to? Zakaj? Ali mar pod vplivo-n pvo- tikatoiiškili, frainasonskili sil? Oos- pod prefekt, odgovoritc! Sobranje „Zbora" bo v četrtek, 21. avgusta, ob lü. ur> v bogoslovnem semenišcu v si.bi IV. tečaja. Smrtna nesreča našega rojaka. Začetkom preteklega tedna se je ponesrečil na triglavskem pogorju Solkanec dr. Kleinenl Jug. Kot nav- dušen planinec je hotel preplezati najnevarnejso triglavsko partijo, se- verno steno, a je pri tem smrtno ponesrečil. Pogreša se že nam- rcč od pondeljka. Vsc rešilne eks- pedieije so ga doslej še zaman is- kale. Poncsrečenec 'je bil 25 leten, idealen fant. ki je še mnogo ohetal. Sicer ni bil strogo vcrskega prepri- čanja, a njegov čisti značaj. bi bil tnarsikoinn lahko vzgled. Naj počiva v mini! Nov dijaški list. Katoliško dijaštvo v Ljubljani je začclo izdajati svoio revijo pod na- ; slovom »Križ na Gori«. List je zavzel I čisto novo siner, smcr poduhovljenja \ in dviganja duhovnih vrednot proti j surovemu, materijLilnemu pojmovanju ' zivljenskih sil. Mi želimo novemu ; : pokretu največjega uspelia! Plebiscit za in proti plesu. : Naš list je vedno odločno nastopal ' proti plesom, ki pomeniio v današnjih dneh največji zločin nad narodnim | gospodarstvom in pravo prosveto. Fozval je tudi vse druge liste in or- ganizacije, da vodijo povsod in ob ; vsaki priliki najostrejšo borbo proti plesom. Poročajo nain iz Šempetra,' Standreža, Dornberga, Snienice, Brd, Krasa, od vsepovsod, da se jc začela ' slovenska mladina že zavedati, da povzročajo plesi samo gospodarsko bedo, surovost in nezadovoljnost v \ iiaših občinah. Resna mladina z naj- vecjo energijo podpira pravo vzgojno in narodno delo našega lista. S po- močjo trezne mladine bi lias list v ' kratkem zatrl plese na Qoriskem, če hi nas tudi oblastva v tej borbi pod- pirala. Mi pa dozivljaino ravno nas- . \ protno. Na Trnovem pri Qorici se je ; vršil javni ples,_ ki ga je priredil tam- kajšnji snop. Županstvo se ic naj- odločncjše upiralo temu plesu. Odre- dil se je celo plebiscit za pics in proti ' plesu. Zupan jc prišel osebno na ix)d- prefekturo in prinescl spomenico pro- ti plesu s celo vrsto podpisov. Pa tudi snoparji so predložili svojo spomeni-; co za pies, ki so jo podpisali po ve- j cini otroci. Po luidi borbi je podprc- fckt Nicolotti pies dovolil. Vprašamo g. podprefekta, ali se mu zdi častno za državno oblastvo. da se uvajajo plcsni plebisciti!? Mi bi raj.ši videli da bi se razpisali plebisciti o sloven- ski soli, o njegovem uradovanju, o njcgovi sposobnosti in še o drugih resnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Lepo ga prosimo. da naj nain v bodočnosti prizanese s plesni- mi plebisciti. Odmevi prepovedanega dijaškega I socialnega tečaja. j Prepoved dijaškega zborovanja na j Pečinab je izzvala silno razburjenje 1 in razlidie komentarje po vsej de- | želi. Italijansko časopisje ix>roča o I nekakšnih zarotah slovenskib nacio- ; nalistov in hvali modro odredbo pre- povedi, češ, da se je s tem severna ineja države obranila sovražnega navala. Vesti o prepovedi so pri- nesli tudi inozemski listi in se ču- dio postopanju oblasti, ki ne odgo- varja temeljnim zalitevam ustave. Naše dobro gorsko ljudstvo pa tudS ne bo postalo bolj prijazno oblast- vom, ko je videlo, kako je orožništvo razganialo fante in dekleta, ki so se boteli le učiti in pripravljati za svoje bodoče poslanstvo. Omejevanje kul- turnega razmaha ponieni po načelih velikih Italijanov Macchiavelia in Ca- vourja izpodmikanje temeljev lastne dr/.ave. Listnica uredništva. Chum V(/. Mariia. I. St. 212: Prijavite svojo pi'kojniusko tcrjatcv pri italijanski dclcga- ciji na Dunaju do 21. avgusta 1924. Vaša teijatev spada med terjatve proti avstrijske- iiiu erarju, o čcmcr je »Gor. Straža« že i.'Uala. Skočir A. Svojo tcrjatev moratc prijaviti na nassov: Deli'Kazionc (Id Rcgno d'ltaiia. Yiauiii do 21. avu. 1924. potom županstva. Listnica K. D. Zveve in Pol. dr. „Edinosti" v Gorici: 1. A. H. f'onikve: V Vaši zadevi homo po- si cdovali, kakor želite v pismu. 2. K. !'. Postoinu: Najbolise je, du izročite vsü zadevo odvctüiku. Ce lasttiik doka?.c, d;: \v skknil dclovno poiroilho proti odstop» 'tin.- otiškodnine, bo «sptl. DruJte poti. kJ ir i iTicniatt- v pismu Vain nc svetujemo. ;. K. si. Vrhpaljc: VaSo zadevo bomo ia- i' Jil uoslaiicu c!r. Bcscdnjaku. i. !i. J. Lokavvc: V zadevi Vaše vojne (iiKki.diiine homo poizvedeli pri finančnc» (iddclku v (Iorici. \ K. M Poljabinj št .23: Bodite brcz skr- 11: kar jt v iiaši moči to homo storili. d. si. I. Vrabče: Vase pisino prtjcli. V i r'tkini Vani homo poslali besedilo zakona. 7. /\. /. Log (Hovcc) št. 7.: Vaše priporo- lci'.'I pismii prcjeii. Vase tcrjatve inoratc pii.iiiviti do 21. iiVK. 19.?4, kakor smo poro- C,:!i v »dur. Straži«. Tajništvo K I). '/.. in I\ D. »Edinosli« v Qorici. Darovi. la Aloizijeiščc: I'nK. Sirca Alojz 20 L., \;C?. Ivan Reščič 15 L. Bog plačaj! Cene na goriškem trgu v Qorici dne 18. avgusta. Češplje 80 vin. do 1 L kg; breskve 1.80 do 3.— kg; hruške 60 do 1.50 kg; jabolka 80 do 1.20 kg; paradiž- niki 15 do 20 vin. kg; fižol v stročju 60 do 80 vin. kg; krompir 30 do 40 vin. kg; grozdje 1,— do 1.40 kg; fige 1.— do 1.30 L kg. Gospodarstvo. Važno za vinorejee! Opozarjumo vinorejee na sledečo v;i/.no določbo italijanskega vinskega zakona čl. 35 kr. odloka od 12. julijn 1923 št. 1510: Cerovškov gospod Življenje Valentina Staniča (Spisal: Joža LovrenčiČ) (Dalje.) liukev se ni. da bi vadili in urili dulia, zato homo pa telu. Zdravo telo jc sicer dar bo/.ji, a človek liiora skr- tieti /anj. utrjev;iti ga niou. Zc v sta- rili časili so rckli: zdra\ v zdravem telosu in so zato imcli posebne sole, v kaieri so samo tckali in sc gi- hali in skušali so sc, kdo prcknsi dru- gcga. Od \ sell krajev so iili liodili Ijudjc gledat in sc cudili. kako so lepo wrasCcni in krepki in kai vse zmo- ic.io. N'idite. vi sc pač gib;!ic. skakaic in si1 lovitc in tudi delate, a \se vase gibanje ni urcjeno. ni tako. da bi j>rav vplivalo na rast, da hi spopolnievalo vaso gilvnost in sprauost. ki je clo- vekn vedno potrebna in mu prav i)ri- de. ko najiium niisli. Alo, poidimo k soškcnui linvdu na travnik. ki ic /.e ]y)koseu in mu ne bomo delali ško- de!- Otroci so bili vsi iz sebe in drli za gnspodom in pred njim. He, ti Tinčcv in Bolčanov, po- čakajta!« jc zaklical gospod. ko so P'isli y gmajno in sta bila onadva že daleč spredaj. Kar tako ne grcmo! Vsak mora imeti dolgo palico!" Otroci so se spoglcdali in stikali po žepili. če imajo pri scbi popkarico ali pa fo\c. In ko so sc posamczni /a- gnali \ grmovje. da bi si ureziiÜ pa- lico. :'.e je gospod |)oiiorčcval: ho večcra bi že narezuli s iovči in po|ikaricami! Cakajte. čakaitc!< In je vzel renčclico. ki jo je imel pod sukujo in jc nasekal leskovili pa- lic in oborožil z njinii svoie male, ka- kor bi jili hotel peljati na Triglav. Kaj pa bomo s palicami, gospod?* Teio\adili! - I icbclo so ga poglcdali oh hescdi. ki ji niso vedeli še določencga pii- mena. a /aupali so gospodu in lH'isli \eseli s palicami na določeni travnik in čakali. kaj bo. Tako.' je rekel gospiid. sedaj pa začnemo!« In gospod je postavil otroke v vr- sto. sto|)il iKiprcj in dejal: Zdaj pa glejte. kako bom liodil jaz in si zaiK)iimitc! In je začcl voiaško korakati in zra- ven krepko štcl: cden. dva, eden. dva!... In ko je pokazal, ic obstal v vrsti in vsak posamczen ie moral na- praviti prvo vajo, če ni šlo prvič. jc moral ponoviti tolikokrat. doklcr ni bil korak (_roto\- in pravilcn. In ko so znali vsi, so skupno korakali naprej in uazaj. na desno in levo. da ic Ml') \cscl'c in so jim lica kar žarela \ zdravi rdečici. Da bi se ne navcličali. jc sk,-b:l go- s|)od šc /a sprcuunibo. Razdelil je svoje junake v posamcznc čete, uo- ločil vsaki prostor, sc postavil na sredo in dal zmimenje za bitko. Sam jc komandiral sovražnika in priiatc- l.r.i. Naskakovali so grič, ki so ;sf:i kr- stili za Palmo. oblcgali Verono, bra- nili Mantovo in drugc take kraic. o katcrih so slišali tista Icta /,e Join:» govoriti. In ko ie ,padla" ta in nna utrdba. ko je bil sovra/.nik «idbii i:lt I'.rijatclj tepeii. je počil strel i/. gospo- dovega sainokresa v ncmalo z.ulo- voljstvo |)rcniagaiicev in ziua^iual- cev. Po .hitki' so se vsiopili v \rstc in niarširali domov. kjer so pripovedo- vali domačim, kaj ih .ic naueil gos- pod. Tako je šlo dan za dnevom, samio vajc so se nienjavale. Lnkrat ic vadil otroke gibe rok, drugič jim ic odinc- ril tri sto do štiri sto korakov ter jim \ tej oddaljcnosti zakričal: Kilor bo prvi pri meni, dobi šcsti- «_(>! Tecite!« In so tckli k, kor v dirkališču in še ko je prvi prišcl na cilj, niso odnc- liiili. Vstrajali so in tekmovali, kdo bo druüi. kdo prebiti tovariša. Ko so bili vsi oh gospudu, je dobil prvi ob- iiuM.icno šestico, drugc je pa pobvalil po vrsti. kakor so zaslužili. In spet so o drugi priliki s palic;1- mi in brcz palic skakali čez iame in i;:rkc in kdor jc najdalje skočil, je tnüi dobil darilo. Tudi na ple/.a.nje ni pozabil. Vcc- krat je pcljal otroke v Kopovišce, di- N.io tcscn ob dr/.avni ccsti, kjer se Mi/u nad Sočo navpično dviga stena Ttirski križ«, okoli katcre ic le za uoiier ccvelj police. Navczal jc enega ali drugega na vrv tcr mu pustil lczti nad vrtoglavim prepadom okrog ste- ue. (Dalje). »GORISKA STRA2A« Stran 3. Pri prevažanju grozdja in mosta iz ene občine v drugo morajo imeti vinorejci sprtimljajoeo boleto. vzorec St. 8. od 15. avgusta do 31. decembra 1924. Za prevažanje vina pa morajo imeti spremljajoeo boleto od 1. okt. do 31. decembra. Brc/, bolete St. 8. se laliko prevaža samo naniizno grozdje* grozdje do 10 kg, do 10 litrov vina. oziroma mošta in vino s transportno boleto vzorec St. 7. Bolctft št. 8 mar a vsebovati: 1. line in priimek. očetovstvo la- stnika blaga. občino, vas, ulico, k.ier se naliaja blago, ki je določeno za prevoz. 2. line in rriimck, očetovstvo one- ga, ki dejansko prevzarne blago (vmesni posredovalci so izkljueeni) in ravno tako občino, vas, ulico in št. hise, k.ier sc blago odloži. 3. Mno'/.iiio in kakovost blaga; (če jc vino, mora biti oznaeeno ali je no- vo ali staro). i 4. Dan, ko se je prevoz začel, čas . prcvoza, prevozna sredstva in pot,! po kateri se blago prevaža. ! 5. Pečat in podpis urada, ki izdaja bolete. I Bolete izdaja županstvo. Če bi se ne moglo najti ktipca za- radi pomanjkujočih podatkov kot jili : zahteva odstavek 2., mora plačati j davek proda.ialec. Kuzen. Če bi se prevažalo grozdje, most ali pa vino brez spremljajoče bolete, itli pa z neveljavno oziroma ncodgo- varjajočo boleto, se prizadeti lahko kaznujejo s 30 do 150 lirami za hi vina v smislu čl. 37. zgoraj imenova- nega kr. odloka. O tern smo poročali v sOor. Straži« /e lansko lcto, ko smo razložili no\i vinski zakon. Za- Uidi važnosti ponavljamo to določbo šc enkrat. Tajnistvo Km. Del. Zveze v Gorki. Kaj je novega na cleželi? \z Kanala. (Proslava 150. lettuce rojstva Valen- tina Stanica.) Rožniea, glavni praznik Kanalske fare, je privabil v trg obilo ljudstva. Ta dan je bil pa še posebcj slovesen. ker so vrli Kanalci priredili popoldne pod okriljem »Narodne čitalnice« sto- petdesetletno slavje v spomin ožjega rojaka, prvega kulturnega bnditelja goriških Sloveneev monsignora Va- lentina Stanica. V dvorani »Oasilnega doma« se je zbralo ob 4 popoldne natrpano polno otčinstva Točno ob naix)vedani uri se je začel izvajati vspored. 0. Kri- stjan Bavdaž je kratko, a izcrpno ori- risal življenje Staničevo v italijan- skem je/ikn, nakar je z-apel čitalniški mešani zbor z vso preciznostjo pod vodstvom g. Kuštrina Aljaževo »Ti veselo poj!« Nato je nastopila g.čna Tinea Medvešček, ki je deklamirala Staničevo »Hvalo vinske trte« tako lepo in nazorno, da se je moral člo- vek čuditi tej dovršenosti v predna- šanju! Deklamaciji je sledil mešani zbor, ki jc prvič pel nalašc za to sla- vje uglasbeno Staničevo »Vinsko tr- to«. Skladateli, gospod kurat Vinko Vodopivec. ie čudnolepo zadel Stani- čev duh in sodobnost; ob ubranih glasovih to pesnii si se moral neliote z zadovoljnim nasmeškom zazibati v ono lepo proslost zlatili časov ... Žarišče prircditvc je bil slavnostni govor prof. dr. .loža Lovrcnčiča, ka- teri je prišel nalašč na to prireditev v Kanal. Kanalsko kulturno zgodovino je on neposredno prcd vojno v po- drobiuhsti prcšt:idin-.l in je lU'.jboljsi poznavatelj Valentina Stanica, kate- rega opisuje v podlistku »Gor. Stra- že«. Umevno, da .ic bil Lovrenčičev go vor vrlo zanhniv. Pondarjal je pred vsem poinen ki ga ima Stanič kot nrvi slovenski kiilturni dekivee na Goriškem. Kanalci so dr. Lovrcn- čiču za njegov govor in tnid za iz- poznavanje domače kiilturnc zgodo- vine zelo livale/.ni in prieakujejo na tern polju še veliko od njega. Po govoru so ob poclobi Valentina Stanica napravili živo sliko v lepi skupini; g.čni Marica Garlatti in Sla- vica Angeli sta se v lepi narodni nosi v dru/.bi g.čne Medvešček in še male deklice poklonile velikeniu rojakn. liila ie ta sku|)ina res prava apotc- oza. Naslednjo tocko Ujctega ptiča tožba« je oblast prepovedala. Gašpa- rioevo >< je moral moški zbor ponavljati. '/. Adamieevim lcpim »Va- sovalcem« je bil spored zaključen. Med posameznimi točkaini je dovr- šeno igral tamburaški zbor pod spretniin vodstvom g. Emila Zege. Bil je lep dan, ki ostane Kanaleem in vsem okoličanom v prijetnem in bodrečcm spominu. Duh velikega Staniča bo živel in budil vse na na- cialine vstrajno dclo! Poroku. V soboto, 16. t. m., se je poročil g. Emil Zega, veleposestnik, sin pokojnega nadučitelja, skladate- lja in dež. poslanca, z g.čno učitelji- co Emo Oorjup in znane družine na Kan. Vrhu. Pri poroki jima je domaei pevski zbor zapel lepo pesem »Novo- poročencema«, katero je vglazbil že- ninov oče. Novoporočencema obilo božjega blagoslova! Iz Vipolž-Medane. Na dopis v »Gor. Straži« pod na- slovom: »Malo Kojsko in Veliko Dobrovo« odgovarjamo: I Objavili ste zadnjič dopis pod go- renjim naslovom in pisali, da bo iz te \ moke redek močnik. A mi Vipolžci i in Medanci smo prepričani, da bo dobra potica. Napravili smo že vse potrebne korake pri oblastvu, da do- sežemo zaželjeno združitev bližnjih prijateljskih vasi, Medane in Vipolž. Seveda gospodom Kojščanom ni po volji. Radi ne bi pustili iz svojega rev- nega hleva najlepšo in najmlečncjšo kravo, ki zahteva od županstva malo krnie, a daje dosti dobrcga davčnega mleka. Tudi gospodje na Dobrovem bi hoteli vzeti v svojo stajo lepo zi-- vinčc, a ker jim so saini Vipolžci in Medanci zmešali njihove lepe raču- nc, zabavljajo. ko ne morejo drnge- ga. A naj Ie zabavljajo gospodje iz Kojskega, kravica jim bo vsteno nšla. (lg. na Pobrovem pa jo zanuiii pričakujejo v svojo stajo. Vipolže lio- čejo priti k Mcdani in Medaiia jili 1 sprejme z odprtinii rokami in gospo- dje, ki bi ratli to preprečili si zanum belijo svojo glavo. Naj po\eiuo gosp. iz Kojskega in iz Pobrovega še sic- cicča dejstva: Občiiii Mcthina in Vi poize sta nnjbližji vasi. Mružijo in skupnc ccstc, sknpni vinogradi, skup- i ne njive. Kar je va/.no za eno vas, to ! je tudi za drugo. Tudi se je obcina ' Vipol/.e vedno |)rizadevala loCiti se i od Kojskega radi prevelike daljave in tudi radi vclike revščine ostau'i 1 občin. Torei gg. to so dejstva! Upauio. I da bo tudi oblast upoštcvala ta d.i- i stva in rešila tiašo zadevo na ugoden { način. A'olja Vipolž« je: zdru/.iti se j ¦/. zupaiistvoin Medana, ker Ie ta ' zdruzitev midi občini vse predpogoic | za gospodarsko blagostanje. Vipol/ci I so enoglasno podpisali tozadevno • prošnjo in Medauci so jo sprejoli. Vprašali bi gg. dopisnike, kdo je pro- ti združitvi Vipolž z Medano? Vi- pojžc že ne! Torej so proti gg. iz Kojskega in iz Dobrovega, ker prvim je na sreu obdržati, drughn pa dobiti izborno molzno kravo, ki pa ne bo ostala oziroma ne bo prišla v hlev omenjenih gospodov. Vipolže. I Due 20. t. m. se poroči tukajšnji: posestnik, cerkovni kmet in natrčak | Franc Korenjak z Cecilijo Velišček ' iz Medane. Obilo sreče! I? Trnovega pri Gorici. Preteklo nedeljo so na Trnovcm ; plcsali. Po večini so plesali 12 in 14 Ictni otroci. Za ta pies se ie bila ves ', ledcii huda bitka med trnovskim žu- ; panom in g. kom. Nicolottijem, go- riskini podprdektom. Ker je hotel , biti g. podprefekt »pravičen« in »svo- bodoljubeih< je odrcdil, da naj se iz- vrši plebiscit za in proti plesu. Brata Lipičer in brigadir so pobirali pod- pise za pies, g. župan pa je pobiral podpise proti plesu. (i. župan je po- bral nad 300 podpisov proti plesu pri ': samo odraslib občinariih, dočini so prireditelji plesa deloma ljudi sami podpisovüli, deloma i>a so poi'pisova- li in pits otroci. O. podprefekt io pies dovolil. Pa je imel g. župan ve- ; liko večino za seboj, je pokazal kla- vcrn izid plesa. Odrasli ljudjc sploh ; niso plcsali, po večini so plesali, ka- I kor rečeno, še šolobvezni otroci. j °.i!(i lir izgube bo pokril Lipičer Dolie, ! ki je pred kratkim prodal dva vola. ! Njegov brat Lojze pa ima Hak vedno ! prazen žep, če se ne obogati s podi- I ranjem kokošjih in kurjih kurnikov. (Sedaj nadlegtije ta mož Trnovce namreč radi vojnega materijala.) Tički su mislili, da se s plesom obo- i gatijo, ker bi moral biti na Trnovem | isto nedeljo cerkveni shod. G. žtipnik pa je zanuii plesa opustil vsakoletno cerkveno slavnost. Prav je storil. Vsa občina tnu je za to hvalcžna. Ob pri- liki homo svetu pojasnili šc več, tudi o niaslu, jajcah in drugih lepili rečch n. pr. o puncah boino govorili. Za danes ugotovljamo samo še to. da ni- smo &e brali, ne slišali, da bi držav- no oblastvo kjerkoli odredilo plebis- cit za pies. Rihemberk. Za včeraj napovedani koncert go- i riskega «Pcyskcga in glasbenega I društva« v Rihembcrku se vsled sla- • bega vremeiut ni mogel vršiti. Vršil | se bo priliodnjo nedeljo. dne 24. av- j sjusta, ob 15.30 po vzporedu. kakor je ; bil že objavljen z ixjemo Vodopivče- ve skladbe »Ujetega ptiča tožba«, ki j odpade, ker oblast za izvaianjc tc I točke ni dala dovol.ien.ia. Vrtojba. Naša vas. vse stavbe in vse poti, posebno skladovna cesta sko/i obči- iK), so bile med vojno popolnoiik. razrušiiie in razdjane. Stavbe so po večini vzpostavl.iene, občinskc ;>oti je zupanstvo na lastne stroske za silo popravilo, a cesta skozi vas. se na- iiaja v obupneni sttUiju. V letu \l)\9. je pod.iet.ie Ribi Ok Mauer iz (iorice clobilo nalog. naj vzpostavi ccsto. ki \odi i/. Seinpetr;' .sko/i Vrtojbo v Bilie. iz Sempeira (cerkev) do Vrtojbe iii iz \'rto.ibe do IMj (kii/ Cii-n<>\*) ie ! ot ilobro \zpo- stavljena, (d- jetje Ribi & Mauer moralo obnoviti tudi pot skozi vas. lnženir. ki je za- stopal vzpostavitveni urad, je to ta- krat tudi izjavil, a do danes se ni ni- cesar izvršilo. Nam ni na tern, da bi koga krivič- no dolžili. Imamo pa namen. se od- ločno zavzeti, da pride naša vas do svojih pravic tudi pri tej cesti. Zato se obraeamo do oblastva, naj ono preišče, kako in ka.i je bilo s stvarjo. Podjetje, ki je vršilo delo. jc v Go- rici, vladni nadzorstveni organ iz ti- stili dni je v Gorici. mo/.jc ki so vodili takrat občino Vrtojbe so tudi še živi. spisi o tej gradnji, posebno dokazi o likvidaciii izdatkov (baje ukrog 1 milijon lir) se morajo tudi k.ie naha- jati. Dožcne naj se, ali je bilo res toliko dela izvTŠenega kolikor ga ie država plačala. Ako ne, naj se ostanek do- konča. Sedaj bo zadevo šc mogoče spraviti na čisto. čez par let uajbrže ne več. In da bi potern naša že nad mcro nesrečna občitia niorala tudi to delo izvršiti sama. bi bilo pa prcveč . krivično. \ Ko;tien. Roman.ie k obrsljanski materi božji je bilo v nedeljo nepričakovano dobro obiskano od vseh bližtijih krajev. Vi- deli smo celo ljudi iz oddaljenih kra- | jev. Tudi duhovščina sc je zbrala iz : mnogili krajev kot iz Gaberij, Šta- n.iela, Velikega dola, Skrbine itd. Po- poldanska procesija, ki je stela uekaj 1 tisoč ljudi, je bila dokaz kako ie naše Ijudstvo šc globoko verno. Lcix) pro- ' slavo je zelo no\ zdignil goriški »Godbcni krožek^, ki jc sviral pri- : mcrne pesini pri procesiji. Po proce- si.ii je »Godbenik krožck« vprizoril igro »Mali Parižan« in razne kuplcte. J Eno ko drugo je občiiistvu ugajalo. Dvorana je bila nabito poln a. Tern 1 potom se tudi »Godbeni krožek« za- I hvaljuje vsem onim, ki so pripomogli I k prirpditvi, posebno da ie dobil na razpolago razne prcdmete potrebne | za glcdišče. Bil je dan, ki ga ne bo- mo kmalu pozabili. Mesto da bi po- ! pivali, smo se ix)šteno zabavali. Baška dolina. Nekaj i/, naše krouike: 11. II. t. I. , so okradli krojača Kaltnekarja na Ilovici pri Podmelcu (mamtfakturno blago. klohuki ter en par čevljev). Dne 24. IV. so ukradli trgovki Koko- * . šarievi v Podmelcu več tobaka. kave : in drugih stvari. V noči 28. V. so se ' vrnili na llovico in odnesli trgovki , Drekonja več manufaktiirnega blaga, ! vso zi'logo tobaka in kave in so si ; postregli z jcdačo in pijačo. Due 29. ; VII. so v Kncžkili Ra\T.eli o.vlepiiriü pri belem dnevu dva kmeta za 770 ; lir. V poči med (>. in 7. VIM. si- udrli \ delavnico stro.iir;;i Mavriča v Hu- daju/.ni. dve ii(C:i nato v hišo g. žii- 1 pana {'lorjančiča na Grahovein. Prvi 1'iogreš;; /:\ kakili 13n. drugi za k ikih 2mi lir kolekov (poleg prošičjoga stc- ',',n:>). Končno so sc \ tioC;i tried 9. in in. t. in. povabili na slauino. iajca. pivo in ki\o (v veOii nmo/ini) k VloC'iiiku iu l.es.'aku, gostilnicarj'.'ina in trgo\'ccma na Korituici. Ci- se bo- ilo počui obiski klinb neutriidno pa- /nciuu očesu varnostue obkisti luul;1.- !'!.'\.'li, /e spuroCiuio. \' do|)isu pod /gornjim naslovom \ iiašeiu listu ml 11. t. in. je ncliubn li^kovna ponioia. Mcsio da bi se za- I I'licek glasil: \ko //oC'cmo. da :iaut bo pomagano. si moramo sami po- magali' . jc liskarski škrat v svoji I'orcdnosti napravil: -Ako /ločemo itd.« Upaino. da smo s tern poprav- kom ugodili g. dopisniku. Priixmiin- Strari 4. »QORISKA STRA2A« janio saino še, da nam je pisino, ki zaltteva ta popravek, došlo šc lc v s(rtx)to. due H>. t. m. Toliko, da tie bo /,amere. Uredništvo. Za smeh. /.a Cast sk bo.iu.il Avstri.iski major vprasa vojaka Čr- üogorea: »Za kaj se ti bojukš?« Crnogorec inolči in tie da odjjo- vora. Dobro, pravi major, čc te je srain povedati, ti bom povedal pa jaz: »Bo- jtiie^ se za to. da mores krasti po ilosni konje in krave> A vi, gospod major? Ja/, se pa boiniem za cast!« f:. viditc gospod, vsaki se bojuje *a Din», Cesar iiima. i^ODAM MALO KMhTIJO. go- 4x>darsk<> |x)slopje, vrt, 5 njiv, 2 travnika, guzd, lep les, vodovod, lepa iega 'i tire od /.ele/nice in fame cer- fcve, ljubljanskn okolica, z živino in fiverem za eno leto. Kventuelno se /.ameiija za hišo v bližini inesta v Sloveniji; ol.stoj ene drn/.ine gotov. Pojasiiila date I'rune Afmlic. Hrnšea M, p. llrnšca |>ri Ljubliani. Tvornica Metra. Zahvala. Podpisano društvo se iskreno za- hvaljnje vsem, ki so pripomogli, da se je prireditev na Sncžnico tako si- jajno obnesla. V prvi vrsti (ire zaltva- la IJrosvctni zvezi, (iodbciiemu kroz- ku iz Clorice, Izobr. društvii >>Sloga« iz Lo">ia in vsem posatneznikoin iz Ciorice, K:"iala in Avč, ki so nam šli na roko, b )disi s sodelovattjem, bo- disi z darovi. Knako iskrena zahvala pa tudi vsjtn udeležencem. Vsem — Bog povn i! In če Bog da, na svide- nje drugo leto! Avče, due 10. avgusta 1924. Mukcirovič K(iz., Kolenec Veil. tajnik. predsednik. NA PRODA.J je liiša s .? sobami (2 sobi pobištva), 2 kubinjama, lepim podstrešjem, lilevom za živino, veli- kim dvorisčem, sadnim vrtom; prcd liiso je izvirek vode. Hiša jc v naj- boljšetn statin, sredi inesta, priprav- na za vsako obrt. Cena 65.000 Di- narjev. Naslov: Rezka Pajk — Viš- njajjora, Dolenjsko. (SHS). SODri ZA VINO in žganje iz sla- vonskega lirasta. razne velikosti. ka- kor tudi bukove snde za kemično in- dustrijo in olje izdeluie in» tuiročilu in nab.'ivlja vsako mnoziiio: Konsor- cij sodarjev Tacenj p. St. Vid nad Ljubljano (SHS). Briško vino I Poljedeisko drui>tvo kolonov in maloposextnlkov reg, zadruga y. o. J. v \^- FOJANI pri BILJAM -^4 ima \ svojili kktcli ,-o okmy 200 bcktolitrov prvovrstneg? biüskegfl vina. Kcr iiiui-a i/.vr?i;i v Rcipljice, ¦iosluzite se te ugodne priliRel SiriteJoriSkoStražo"! Fotograf Anton Jerkič p0n8l* CORSU VERDI 36 (prej Via Giardino).- Naš zobozdravnik dohtop Lojz KraighBP specialist za bolezni u ustih in na zobeh, sprejpma za vsa zobozdpavnišha in zobo- tehniska opravilo v GORICI- na Travniku 20- Zdravnik dr. RADO SFILI60J se je preselil "TP^j na Travnik St. 5, I. (nasproti lekarne). PROD AM več niladih kokoši in pmladanskih jarc izbornih valilk ita- lijanske pasme; prodam tudi par sto metrov žične mreže za ograjo. — Naslov pove uprava lista. Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Veiiha züloge ceehep platna iz znanc tovdrnc Regsnchort I Hsynnnn, wM- yrstnc blago za paročcnce hsltop tudi veiiha izbira mošhega in zensHega suhns. Blago solidno! Cene zmerne! Prva slovenska tvrdka JOSIP KERŠEVANI Gorica, Piazza Duomo St. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejših šivalnih strojev \i svetovno znane nemške tovarne ,MUNDLOS',dvokoles znamke orig. „K0LUMBIA", belgijskih pušk ter vse k temu spadajoče predmete. Brezplačen poduk v umetnem vezenju, šivanju in krpanju. Lastna mehanična delavnica in popravljavnica Piazza Duomo 5 (vogal ulica Rabatta). VELIKE ZALOGE PO ZNIŽANIH CENAH IZREDNA PRODAJA NA RAČUN TOVARNARJEV VIDEM - VIA SAVORGNANA 5 . VIDEM S ppvim septembrom začtiemo pi*odajati blago za jesenski čas; med tern prodajamo poletne ostanlte po jako xnizanih cenah. Svetujemo našim cenj. klijen- tom rtcij se poslužijo ugodne priliiie, Rajti vecji del predmetov prodajamo po polovlcnl cent. Na\I'dcnin nokaterc cine, da bodi- slavim obOinstvo menu ponccm* o tc-j izrodni priložnosti, ki nudi rosnični priliranek : Obrublji-nc into.........L. 075 I'uvoii /a nii;>ko meter.....,. 170 dohasiu sukno........... 1 75 Moske no;;„vicc........... 1 75 Cjobastc biisai'i'.........„ T95 Cvirnasti) bla^u........... 225 Svicarskn ve/eiije meter....... 2'50 ()bri)bljeni prti.........., 150 /!euske nn^avice.......... 2.50 Madapiilatn inelei........„ 2 75 Pisane m >ške r-osjavict1.....L. 2 75 Nogavice / :|\oii-ati) pi it»....., 2*50 Hrisače Ni ' Ape........„ 290 IllastiOne !..Tnn!nii'e.......„ 3'50 Vezane piMsuknjice.......„ 3"50 JajCasto blnyo meter.......„ 3'95 Obpostelina rcklaimia prcproga , . „ 490 Hlago za životniko sortirano meter „ 490 Ženske jopicc brez rokavov . . . „ 350 Obposteijni tepihi Smirna....... 850 Vezane jopice......... „ 890 Spodnje krilo vezano...... „ 9'90 Kombine za gospe....... „ 1350 Vezano pogrinjalo za postelje . . . „ 2990 Pogrinjalo za postelje piquet . . . „ 3290 Blazina iz žime kg 14...... „ 49-- Preproge vezane na 2 straneh . . „ 4990 Tiapunte iz belega platna . . . . „ 6490 Velika /.alnga platua za nio.ške in ?.enske F.lcgantni paletuit Luvsko blago lzdelanu pcrilo Platno Gobasto blago za gospe Platner.o blagu \/. volne v vseb visoOinah Prti Brisac»-1 ii' servieti „ Fiandra". Maje iz volne in bombaživine - Tepibi - Žavese - Blagu '.a iiuibilijd Preprnge in kuverte v vseli meraii Opreine za neveste Celotne opreme za botele, zavodc in samostane Blazine izdelane i/. ?ime in vuine Posebnost: Blacyo za duhovnike DireRtnl uvoas volne za talazlne. S9^ Usako blago, ki ne ugaja bodisi po kvaliteti bodisi po ceni se vzame nazaj. ^W^ Na debelo in drob no! Posebni popusti za razprodajalce. =——— STALNE CENE! ===== Stalna izložba z zaznamovanimi cenami.