Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah.
Vefla za vse leto. • • $3.00 Ima 10.000 naročnikov :-

GLAS
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian dailj
•2 in the United States :• ■ ■■
Issued every day except Sundays and Holidays
TELEFON P1BAIOT: 4687 CORTLANDT. Entered m gecond-Cla« Matter, September 21, 1903. at the Port Office it New York, N. Y„ under the Act of Congress of March S, 187».
telefon pisarne: 4687 cortlandt,
volume xxn. — letnik —--—
NEMCI PRODIRAJO NA VSEH KRAJIH
AVSTRIJSKE ČETE ZMAGUJEJO V GALICIJI.
Francoska poročila pravijo, da so bojne črte zaveznikov intaktne. » Nemški aeroplani nad Parizom. - Padec Antwerpena pomeni hud udarec za Anglijo. - Ustoličenje nemškega governerja. » Portugalska bo najbrž napovedala Nemčiji vojno ter se postavila na stran zaveznikov.
— Smrt rumunskega kralja Karola.
Položaj je ugoden — pravi Pariz.
Parix, Francija, 11. okt. — Ofi-fijeluo poročilo, ki je bilo izdano danes zvwVr ob 11. uri, m* glasi: "Posameznosti ni poročati. Položaj celega dneva je zadovoljiv."
Zrakoplovci nad Parizom.
Dva aeroplana sta priplula da-iivs of »old ne nad Pariz ter vrgla v mesto 20 bomb. Tri osebe so bile ubite, 14 jib je ranjenih.
Vse bombe so padle v središče uiraJa, med temi ena na streho katedrale Notre Dam**, ki pa ni eksplodirala. Druge so padle na tla v bližini severnega kolodvora in pri postaji St. Lazare.
V	Kue l>afayette so bili ubiti trije ljudje. Parižani že poznajo zvok, ki ga povzročaje bombe. VW je hitelo, ne v zavetje, temveč na ceste, kjer je bilo opaziti v viain; dva aeroplana. Aeroplani so pluli v neveroiztoČni smeri. Po-Povzročena »koda je minimalna.
Položaj na zapadnem bojišču.
Pariz, Francija, 11. okt. — Ob it. uri popoldne izdano oficijehio poročilo se glasi:
"Na našem levem krilu smo vrgli nazaj nemško kavalerijo, ki je zavzela gotove prehodne točke pri Lye. Med Arras in Oise je sovražnik vprizoril par ostrili naskokov, a se mu ni posrečilo, da bi napredoval.
V	centrumu, med Oise in Rheinm, so naše fete nekoliko napredovale severno od Aisne, posebno pa v okolici severozapadno od Sois&ona.
Med Craonne in Rheims se je zavrnilo nočne naskoke sovražnika.
V	Woe vre distrilrtu so vprizo-rili Nemci močne naskoke. Apre-»nont se je zavzelo in zopet odvzelo, s j« ostal konečno kraj v naših rokah.
Z nagega desnega krila — Vo-gezi in Jx»tarinška — ni poročati ničesar novega.''
srbske vlade.
Berlin, Nemčija, K), oktobra. — Srbska vlada se je preselila iz Ni-v Skoplje. Srbiji mora vsekakor slaba presti, ker bi drugače kaj takega ne podvzela.
150 židovskih častnikov.
Rim, Italija, 10. okt. — Takoj, ko se je začela vojna, je vstopilo v nemško armado nad 150 židovskih častnikov.
Nemški denar v Belgiji
London, Anglija, 10. okt. — Generalni governer Belgije, von der Goltz, je v imenu nemškega cesarja zapovedal, da morajo Belgijci sprejemati nemški denar po istem kurzu kot belgijskega.
Nemčija in Portugalska.
London, Anglija, 10. oktobra. -Neka tukajšnja brzojavna agen-tura je zvedela iz zanesljivega vira. da bo v najkrajšem času napovedala Portugalska Nemčiji vojno.
ti princ Joachim.
Anglija, 11. oktobra. -dopisnik neke tu-a gen t ure poro-prine Joachim,
Pravilno postopanje.
Dunaj, Avstrija, 11. oktobra.— Tukajšnje časopisje je mnenja, da predsednik Združenih držav ni mogel boljše odgovoriti na brzojavko nemškega cesarja kot je odgovoril. "Postopanje Združenih držav", pravi "Reiehspost", "je čisto pravilno in niti mulo strankarsko."
Avstrijci, Nemci in Rusi.
Berlin, Nemčija, 11. oktobra. Zadnji čas je nastal za Avstrijce v Galiciji zelo ugoden položaj. Z Dunaja poročajo, da so avstrijske čete odbile napad na trdnjavo Przemvsl in pognale Ruse v beg. Umaknili so se v velikem neredu. Posadka je uprizorila zadnje dni iz mesta več izpadov.
V srcu Poljske.
London, Anglija, 11. oktobra. "Times" poroča, da so Rusi prepodili veliko armado, ki si je hotela osvojiti mesto Lvek. V sredini Rusko-Poljske, med Ivan-gorodom in Sandomirom. se vrši vroča bitka med nemško in rusko artilerijo. Avstrijci so prodrli zadnje dni do reke Visle> Dose-daj se še ne da dognati, na katero stran se bo obrnila bojna sr.i ča.
Hrabri Rusi.
Petrograd, Rusija, 11. oktobra. Uradno se poroča, da so izgubili Nemci v bojih pri Avgust o vu 60 tisoč mož; k temu se seveda štejejo mrtvi, ranjeni, ujeti in pogrešani. Take bitke, kot se je vršila pri Suvalki, še ne poanni moderna strategija.	\
Rusi prodirajo proti Grodnu, Nemci se pa na vseh straneh v velikem neredu umikajo in puščajo za seboj ranjence, topove in munieijo. Avstrija je poslala nekaj svojih čet iz Tarnova, San-deka in Krakova v Karpate.
Vojni načrt.
Petrograd, Rusija, 11. oktobra. Vse bitke, katere so Rusi dose-daj izvojevali, so le nekaka predigra velikanske bitke, ki se bo v kratkem začela. Rusija se bo borila do zadnjega, pa makar da izgubi vse svoje vojaštvo.
— Oholemu sosedu — pravi neko armadno povelje, — moramo pokazati, da Rusi niso zadnji narod v Evropi. Nemec se po krivici imenuje vladarja sveta in si po krivici lasti zase vso svetovna trgovino. Naš cilje je Berlin. Šele ko bomo dospeli tjaz se bomo začeli piogajati.
Ko je bil ruski car pri fronti, se je dolgo časa posvetoval z generali in sestavil čisto nov vojni načrt.
Iz gubernije Suvalki so odšle včeraj zadnje neške čete. Seboj so vzele, veliko dragocenosti, niso pa imeli toliko Časa, da bi pobrali za 100.000 rabljev vojnega davka. Poveljstvo nad nemško armado v Vzhodnji Prusiji je prevzel general Schubert. Hin-denburg jc iz neznanega vzroka odstopil.
Pomorska bitka. Rim, Italija, 11. oktobra. — Iz Benetk poročajo, da so angleške in francoske bojne lad i je potopile v Jadranskem morju neki ranjen, avstrijski torpedni čoln. Veliko je utonilo, natančno
Ustavljen promet.
London, Anglija, 11. oktobra.
Neki tukajšnji list je. dobil iz Švice sledeče porodilo: Na'ladi-jah, ki se nahajajo v Jadranskem morju so odpovedali mornarji pokorščino. Pravijo, da nočejo nikamor odpluti, ker je morje vse polno min. Avstrija je že neštetokrat povedala Italiji, da se je ravnala pri polaganju min čisto po predpisih mirovne kon-fenrence v Haagu, kar se pa ni zgodilo. Kot znano, so se dosedaj potopile že tri italijanske ribiške ladije.
Značilna prepoved.
Petrograd, Rusija, 11. oktobra. Car je v posebnem manifestu prepovedal prodajati nemškim in avstrijskim špekulantom zemljišča.
Trdnjava Przemysl.
London, Anglija, 11. oktobra. Iz Rima poročajo: — Dunajska poročila pravijo, da sta se odpravili dve avstrijski koloni na pomoč posadki, ki se nahaja v Pr-zemysiu. V soboto sta se nahajali v bližini Dinova. Oe se jima bo posrečilo priti v Przemvsl, je seveda veliko vprašanje, ker so Rusi mesto čisto obkolili.
Dunajska poročila o zmagah.
Manchester, Mass., 11. okt. — Avstro-ogrski poslanik je dobil z Dunaja več brzojavk, katere je dal časopisju na razpolago. Ena izmed njih se glasi: — V Gfdiciji prodiramo na vsej črti.Iz Marma-roškega Sigeta smo prepodili vse Ruse. Na ruski strani je padlo več tisoč vojakov.
Washington, D. C., 11. okt.— Vojaški ataše j .tukajšnjega ruskega poslaništva je dobil iz Pe-trograda brzojavko, ki se glasi: — Sovražnika armada se je razcepila v dva dela. Prvi se nahaja pri Vladislavovu, drugi pa pri Bakalarjevu. Zasedli smo Lyck in prodiramo na vsej črti.
Črnogorci.
Pariz, Francija, 11. oktobra.— Blizu Sarajeva so napadli Črnogorci močan avstrijski oddelek in ga čisto razkropili. Na avstrijski strani je baje padlo nad 400 mož.
Ustoličenje governerja v Antwer-penu.
Rotterdam, Holandska, 11. okt. Poroča se, da je ostal v Antwer-penu le župan ter par drugih ljudi, ki sc čakali na prihod Nemcev. Vsi drugi so pobegnili. Nemci so prišli malo po dvanajsti uri v petek ter so bili zadovoljni s J tem, da ostane meščanska garda prosta. Zahtevali so vojno kon-tribucijo 500.000 mark ter postavili barona von Sehuetz za governerja.
t Ta je takoj naznanil, da se prebivalci lahko vrnejo v svoja do-movja. Veliko beguncev se je že vrnilo, drugi pa še vedno odhajajo.
Razdejanje vsled obstreljevanja je primeroma majhno. Kraljeva palača in centralna postaja sta ostali nepoškodovani
London, Anglija, 11. oktobra. Haaški poročevalec "Exchange Telegraph Co." ceni število beguncev, ki so pribežali iz. Belgije v Holandsko n* 600,000. HoUnd-
i nemškimi odredile, da se vrnejo beguei čim preje domov.
Poročila o padcu Antwerpena.
Haag, Holandska, 10. okt. -Antwerpen se je udal Nemcem v petek, ob deveti uri zjutraj. V zvoniku katedrale se je razobesilo belo zastavo in s karo v istem trenutku je prenehala nemška ar-tilerija z streljanjem.
Župan Antwerpena, de Vos, se je podal v spremstvu dveh občinskih svetnikov k Berschem vratom. Tam se je sestal z generalom Beseler, vrhovnim poveljnikom nemških čet, kateremu se je izročilo mesto na milost in nemilost.
Krog 3. ure popoldne so prikorakale nemške čete v mesto.
Oficijelno poročilo o padcu.
Berlin, Nemčija. 10. oktobra. Popolno zasedenje^ Antwerpena od strani Nemcev je vojno ministrstvo objavilo s sledečimi besedami :
"Antwerpen je v naših rokah. Od včeraj popoldne kontroliramo mesto. V rokah Belgijcev je o-stalo še par fortov, drugače pa je zasedeno celo mesto.."
Zasledovanje belgijske armade.
London, Anglija, 10. oktobra. Oficijelni tiskovni urad je objavil, da je velik del belgijske armade ušel iz mesta, predno se je slednje udalo.
Močnim nemškim četam se je pri Termonde posrečilo priti preko reke Schelde ter korakajo se-' daj Nemci v severoiztočni smeri proti St. Nicolas. Slednji kraj leži pet milj od holandske meje in namen Nemcev je, da odrežejo Belgijcem umikanje v zapadni smeri. Belgijci imajo sedaj na izbiro, ali nastopijo proti Nemcem v bitki, ali pa pobegnejo preko holandske meje. V zadnjem slučaju bi jih Holandci razorožili in internirali.
V poročilu se glasi nadalje, da so Nemci na hitro sestavljenih pontonskih mostovih prišli preko Schelde in to kljub ostremu odporu Belgijcev.
Neko drugo poročilo pravi, da so zasedli Nemci mesto Courtrai.
Moraličnega učinka padca Antwerpena se ne sme podcenjevati. Mesto je imenoval že Napoleon I. "pištolo, ki je obrnjena proti sr-cn Anglije" ter je eno največjih pristanišč na svetu.
Pomisliti je treba nadalje, da so bile operacije pred Antwerpe-nom v zvezi z vojnim položajem v Franciji in sicer vsled dolge bojne črte, ki se razteza od Lota-rinške pa do belgijske meje. — Vsled padca Antwerpena so se tudi izjalovili vsi načrti zaveznikov, da zadajo nemškemu desnemu krilu pod poveljstvom generala Klucka hud udarec.
Obleganje Antwerpena se je pričelo dne 29. septembra ter je trajalo ravno deset dni, da so Nemci zavzeli eno najmočnejših trdnjav sveta.
Poročila iz Ghent«, pravijo, da sta se dve tretini prebivalstva Antwerpena rešili na holandsko ozemlje. •
Nemci so mnenja, da je zavzetje Antwerpena predkorak za zavzetje Pariza. Predvsem pa je padec. mesta hud udarec za Anglijo.
VevtnlnMt ^"»rtrinr.
Padec Antwerpena bo glasom
tega, da bo tudi Holandska zaple-lo«.^
tena v vojno. V Londonu vedo O ITI M FU III IIIIS K6£3
baje, da sili Nemčija holandsko!
vlado, naj opusti kontrolo nad ■	kTPQ KAMI!) I
Scheldo. Ker pa prevladujejo ba-	IUCHJ(I MIU,d U
je na Holamlskem simpatije za Nemce, se boje Angleži, da bodo prizadevanja uspešna.'
"Times" izjavlja, da se hočejo Nemci polastiti izliva reke Schelde ter da bodo pri tem ravnali prav tako kot v času, ko so pre kršili nevtralnost Belgije.
11 Daily Mail" je prepričan, da je ogrožena nevtralnost Holandske ter da se je bati najhujšega za Anglijo.
Pokojnik je imel za napredek Ru-munske velike zasluge. Leta 1881 je bil kronan za kralja.
Belgijska komisija se je vrnila domov.
Ostende, Belgija, 10. oktobra. V Ostende vlada veliko vrvenje. Belgijska ministrstva in diploma-tični zbor so se nastanila v velikih hotelih in javnih poslopjih. Ministra Vandervelde in Hymans sta poročala o njihovem potova nju v Združene države ter izjavila, da se je komisijo povsod sprejelo z največjimi simpatijami. VeČina Amerikancev stoji na strani Belgijcev.
Francoske pritožbe.
Washington, D. C., 11. okt,— Francoski poslanik Jules Jusse-rand je izročil državnemu de-partmentu dokumente, ki vsebujejo dozdevni dokazilni materija!, da so kršili Nemci določbe mednarodnega prava pri vojskovanju v Franciji.
Po sklepu miru bodo igrali ti dokumenti še važno ulogo.
V splošnem se očita nemškim 5etam, da so zažigale vasi ter gnali pred seboj ženske in otroke, ko so šli v boj. Nadalje so Nemci brez svarila bombardirali odprta mesta kot naprimer Ponnt-a-Mousson dne 12. avgusta.
Nadalje so Nemci brez vsakega vzroka zažgali cerkve. Na nekem mestu so umorili 12 civilistov in to brez zadostnega vzroka.
Grozovitosti se je baje' uganjalo na direktno povelje nemških častnikov in sistematično. Da je bilo temu tako, dokazujejo pisma, katere se je našlo pri ranjenih nemških vojakih.
Ranjenci na Dunajn. Benetke, Italija, 11. oktobra.-Na Dunaj pripeljejo skoraj z vsakim dnem večje število ranjen-ev. Časopisje ne sme poroiati o njihovem prihodu in zdravstvenem stanju posameznikov. 19. ofi-cielna lista, priobčena v dunajskih časopisih, obsega 24 strani. Iz Trsta so spravili skoraj vse ranjence v druga mesta, ker mora biti v tržaških bolnišnicah dovolj prostora, če se bo vršila bitka na morju.
Cene za petrolej in bencin so strahovito narasle, ker so v Galiciji zaprli vse tovarne za rafinerije.
Amerikanci v Angliji
London, Anglija, 11. oktobra. Danes opoldan je odplulo iz tu-kanjšnjega pristanišča proti Zdr. državam pet parnikov, na katerih se nahaja 2000 Amerikancev. Med njimi je tudi več oglednih neworikih bankirjev. 200 Amerikancev v Londonu dobiva podporo od Ameriškega
NJEGOVA ŽENA.
Celi svet je radoveden, če se bo sedaj Rumnnska zapletla v vojno.
Kralj je bil že dolgo bolan.
Amsterdam, Nizozemsko, 19. oktobra. — Z Dunaja naznanjajo, da je umrl včeraj ob šesti mri zjutraj v letovišču Sinaia rumunski kralj Karol I.
._Rim, Italija, 11. oktobra. — Novica, o smrti rumunskega kralja je napravila na vse zelo velik utis, čeravno je bilo znano, daje kralj neozdravljivo bolan. Bolehal je na okostenelosti žil. Zadnja leta je obiskal najmanj deset zdravilišč; včasih se mu je obrnilo na boljše, potem pa zopet na slabše.
Rumunska se ima samo njemu zahvaliti, da stoji sedaj na najvišji stopinji z ozirom na druge balkanske države. Ko so ga 22. maja leta 1881 kronali za kralja, je rekel med drugim tudi sledeče: — S ponosom in veseljem sprejmem to krono, čeravno vem, da bo težka zame. Skovana je iz železa enega izmed topov, ki so oškropljeni s krvjo naših junakov. Prepričani bodite,' da bom z vsemi silami delal za korist dežele in da bom ravndtako ljubil ta narod, kot da bi vzrastel med njim.
Kraljica je prejšnja princezi-nja Elizabeta Wiedska. Njeno pisateljsko ime je Carmen Sylva. Smrt balkanskega
Samomor mlade deklice.
V stanovanju svojih sta riše v na Cauldwell Aye. v Bronxu se je vetfraj ustrelila v srce 19-letna Josephine Som me. hči dr. Joseph So m me. Mati deklice, ki je prihitela na lice mesta, jo je našla mrtvo na tleh. Mulo pred izvršenim samomorom je bil v družbi deklice neki možki.
Velikomestna beda.
Na prostem mestu ob G0. cesti, med 14. in 15. Ave. v Brooklvnu je našel včeraj policist Dav neko žensko s tremi otroci, ki ni imela nobenega stanovanja ter sploh ničesar. Policist je povedel celq družino na Bath Beach policijsko postajo, kjer je neki ambu-lančni .zdravnik ugotovil, da trpe vsi štirje na posledicah lakote. Mater, neko Thilemono Spor-tello, so obdržali na postaji, de-* čim so otroke izročili družbi za varstvo otrok. Pred sodnikom je pozneje nesrečna mati izpovedala, da je šele par tednov v deželi ter da jo je mož zapustil.
General Grandi odstopil.
Rim, Italija, 10. okt. — V današnji kabinetni seji se je sprejelo resignacijo vojnega ministra generala Grandija. Nadalje se je sklenilo, da se izda za armado 56 milijonov lir. Kdo bo postal vojni minister, še ni nikomur znano. Pri seji ni bilo zunanjega ministra di San Giuliana, ki je, kot znano, težko bolan.
igrala važno ulogo v zgodovini ce lega Balkana. Rumunska se bo skorajgotovo zapletla v vojno in stoila na stran Avstrije. Kakor hitro se to zgodi, jo bo napadla Rusija in mogoče tudi Grška. Na Rumunskem ne manjka različnih hujskačev, ki bodo že skrbeli, da viada ne bo ostala nevtralna.
Kardinal Ferrata umrl. Rim, Italija, 10. okt. — Danes je umrl papežev tajnik, kardinal Dominio Ferrata. Imel je vnetje trebušne mrene. Ko je papež dobil tozadevno vest, je ves žalosten vzkliknil: "Izgubil sem naj-,	boljšega prijatelja in najboljšega
Kraga bo delavca! Toda kaj se hoče, zgodi-

Padec generala Ville.
Washington, D. C., 11. okt. — Revolucija generala Ville ne bo na noben način motila načrtov volilnega konventa, ki se bo v kratkem sestal v Mexico City. Tudi za slučaj, da bi se konventu ne posrečilo poravnati sedanjega spora, bi Villa ne mogel zmagati z orožjem vroki, ker ima na svoji strani le eno četrtino konstituci-jonalistov.
Vojni tajnik je danes objavil, da bodo ostale ameriške čete še nadalje v Vera Cruzu ter se je prekliealo prvotno povelje, glasom kojega bi morali Amerikanci izprazniti Vera Cruz na današnji dan.
Življenj* sita.
V neki hiši na 49. cesti, v New Yorku, se je zastrupila s plinom 45-letna dekla Elizabeta Barbell. Is pisma, katerega je pustila na
mui je razvidno, dal« je zastru-
-
la se je božja volja." Pokojnik je bil rojen leta 1847.
Nov način narkoze.
Pariz, Francija, 11. oktobra. — Najboljši francoski medicinec, profesor Dessaigne, se zelo zavzema za nov način narkoze, ki ga je začel prvi rabiti neki Paulin. Pan-linovega načina se poslužujejo tudi francoski zdravniki v sedanji vojni.
Skala ranila 14 oseb.
Denver, Colo., 11. okt. — Na vlak Denver & Rio Grande železnice je pridrčala z bližnjega hriba 20 ton težka skala in razbila zadnji voz. Tri osebe so bile na mestu mrtve, štirinajst jih je bilo pa ranjenih.	> /
Rojakom v naznanilo;
V poslednjem času se mi je posrečilo zopet dobiti dobre zveze z Dunajem glede
denarnih pošiljatev
v staro domovino. Rojake pa opozarjam, da naj nakazujejo le bolj male svote ker ▼ tem času nimajo nyile poŠte po deželi večjih svot pri rokah v Izplačilo.

GIiAS NAHODA. 12. OKTOBRA, 19«.
GLAS NARODA"! 1
L*
»s laoiHie Dally.) *
Owned and published by tte
Publishing Co.
>y	(a corpora tiao.)
FRANK SAKSER. Pnmidta*. JANKO PLEŠ KO, Secretary. LOUIS BENEDHČ, Trcrorer.
of Business of the corporation aad addresses of above im«rs : ■ CortUndt Street, Borough of Man-j hattan, N«w Vcrk City, N. Y.
, eeio l«to velja list u Ameriko Canado ............1.........
M	pol leta
M	fctosamcato New York.
"	pol leta sa mesto New York
M	Evrope za vm leto.....««',.,
" « pol leta............
w	" m .« četrt leta...........
00 1.60 4.00 2.00 4.60 2.56 1.70
**GLAS NARODA" uhaja vsak dsn isvzemii nedelj in praznikov.
**GLAS NARODA**
(' Voice of the People") ev«ry day except Sunday« and Holiday]«. Subscription yearly $3.00.
Dopisi bres podpifa in osobnosti se ne
priobčujejo. D«u naj se blagovoli podiijati po —
Money Order. M spremembi krais naročnikov prods se nam tudi prejinje
MvaliKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite ta nan lov; -GLAS NARODA1* *
«1 Cortlandt St.. New York City.
Telefon 4687Cortlandt.
Podlo ruvanje.
je
"Amerikanski Slovenec prinesel v št. 90 z dne 9. oktobra neki najbrž fingirani dopis iz Milwaukee, Wis., v katerem se prav zahrbtno in na hinavski način raji- proti skladu, katerega, smo pričeli zbirati za najbednejše med bednimi v stari domovini.
V	dopisu izjavlja dopisnik, neki J. P., da bi zbrani denar itak ne. prišel v prave roke, da bi ga "škriei" v starem kraju spravili v lastni žep. Poživlja se nadalje ljudi, *'naj ničesar ne dajejo za kolektanje in da naj poSlje vsak svojim".
Tako torej! Komaj se je sprožilo lepo uiisel, ki naj bi pripomogla, da bi se dejanski pomagalo marsikateri družini in že se je pričelo ruvanje, zahrbtno, podlo ruvanje, kot so ga vajeni le gotovi krogi v slovenski Ameriki.
Kot vzrok, naj se ne nabira za sklad, navaja "dopisnik" med drugim tudi to, da nas imajo oni v starem kraju "za izgubljene", da nas poznajo le takrat, kadar *e gre za kolektanje. —
V	"Slovenskem Narodu" smo čitali zailnje dni o<ymo Trunkove knjige "Amerika in Amerikan-ei". V simpatičnem orisu izvaja kritik, da prihaja leto za letom milijone in milijone dolarjev iz Amerike v stari kraj, da se je rešilo že marsikateri slovenski dom z denarjem, zasluženim v Ameriki. Nadalje se glasi povsem pravilno, da ni Amerika ljudem v starem kraju ničesar "darovala, da je bil vsak cent zaslužen, trdo zaslužen in da se je le varčnosti naših ljudi in njih ljubezni do rodne grude zahvaliti, da je došla marsikatera materijalna pomoč.
Tako sodijo o slovenskih Ame-rikancih razsodni ljudje v starem kraju, oni "Skrici", ki bodo po dopisnikovem mnenju spravili v lastni žep nabrani denar.
Težki časi so prišli za naš na-i od v starem kraju in {reba bo velike požrtvovalnosti od strani posameznikov in celote, da se vsaj deloma nadomesti to, kar bo izgubljeno vsled vojne. Vsak posamezni bo moral žrtvovati, za svoje Instne ljudi in za eeloto.
V	' d tega je jasno, da napravi največje narodno izdajstvo oni, ki zahrbtno ruje proti plemenitemu započetjn, da se zbere s skupnimi močmi večjo svoto, ki naj bi prišla v dobro celoti najpotrebnejših.
Kdor noče ničesar darovati, kdo ne zaupa ljudem, ki so se lotili dela, naj vsaj »molči ter ne vliva strupa v srca onih, ki so darežljivih rok in namiljenega srca.
Koncem '»'sega pa j« jako zna-l ilno, da je bil ravno "Amerikan-• ki Slov*mee", ki i« sprejel v svoje predale ta et^faltski "dopis".
Ohaan f^J0^*^
11 oseb je našlo včeraj smrt vsled viharja, ki je nastal v okrajih
Joliet, HI. — Cenjeni urednik: Blsgovolite priobčiti v svojem cenjenem listu naslednji dopis, kateri bi utegnil enemu ali drugemu koristiti. Veliko je rojakov po naši slovenski naselbini, a menda tudi drugod, ki komaj čakajo, da se rešijo nevarnosti, ki jim preti od brezposelnosti, in da postanejo neodvisni gospodarji na svoji lastni kmetiji. Toda kje kupiti, da bo zemlja v resnici dobra, in da so dani tudi drugi pogoji, ki so za uspešno kmetovanje neobhodno potrebni? To je prvo in najvažnejše vprašanje, ki ga ima rešiti jako previdno bodoči farmar, ako noče, da bi se pozneje kesal, ko je že prepozno, kakor se je to že večkrat zgodilo. Pri tolikem številu zemljiških prodajalcev je v resnici težavno odločiti se za ta ali oni kraj, ker vsakdo le svoje najbolj hvali. Seveda je za vsakega kupca potrebno, da si sVet na lastne oči prej ogleda, predno ga kupi. Vendar če bi hotel vsakdo iti povsod, kamor ga s sladkimi besedami vabijo, . potem bi zavozil toliko, da bi si lahko s tem denarjem že farmo kupil ! Važno je torej, kje si naj kn-pec najprej ogleda, da ne bo imel proč vrženih voznih stroškov. — Wisconsin naši rojaki močno hvalijo v vseh ozirih. Cujejo pa se tudi nasprotni glasovi, in ravno nama podpisanima se je ta država odsvetovala, ko sva izrazila svojo namero, da hočeva tam kupiti, o-ziroma si najprej ogledati. Navzlic temu pa sva se odločila za Wisconsin, in reči morava, da se ne kesava. da sva tam kupila. Popis zemlje, ki sva ga na najino željo prejela od rojaka Louis Be-witza iz Milwaukee Slovenske Naselbinske Družbe, je napravil na naju prav ugoden utis; kajti po tem popisu soditi, je zemlja, ki jo prodaja g. Bewitz, res jako dobra, kjer raste z eno besedo vse, »e celo tobak, in kjer so za farmarja sploh izvrstne prilike. Mislila sva si. ako je samo polovica tega res, kar se popisuje, potem ne bova goljufana, ako tam kupiva. Razen tega je g. Bewitz obljubil, da nama povrne vse stroške, ako ni vse to do pičice res, kakor je popisano. To naju je tudi nagnilo, da sva se odločila y.a Wisconsin. Pred dobrim tednom sva se odpeljala v Milwaukee k g. Bewitzu, z namenom, da vzameva vsak po 40 akrov, ako bo nama ugajalo. In v resnici se nisva motila! Našla sva celo še vse boljše kakor sva pričakovala in kot je popisano. Kraji so v resnici krasni, da se človek kar ločiti ne more od njih, in zemlja je izvrstna: črna, prhka prst, brez vsakega peska; raste pa, da je veselje gledati. Dopadlo se nama je tako, da sva brez odlašanja kupila, in sicer ne samo po 40 akrov, kakor sva spočetka nameravala. dokler še nisva videla, temveč vsak po 80 akrov. Prepričana sva, da sva dobro kupila, in zato tudi vsakemu priporočava, da kupi v Wiseonsinu v okraju Chippewa. G. Bewitzu pa se s tem javno zahvaljujeva, da nama je nasvetoval ta kraj. — John Hor-vatin. Mihael Meteš, 1024 Cora St., Joliet, 111.	(Adv.)
aiiden, Wis. — Delavske razmere so tudi tukaj precej slabe. Delamo v gozdu, kjer zaslužimo 90 centov od klaftre. Sem zaenkrat še ne svetujem nikomur hoditi. Nekaj se allsi, da bodo plače nekoliko zvišali, no, če se to zgodi, se bo že dalo živeti. Sedaj, ko se približujejo dolgi zimski večeri, bi svetoval rojakom, da bi se malo bolj zanimali za "Glas Naroda", ki je po moji sodbi najboljši slovenski list. Tukaj je veliko samcev, slovenske cvetke pa nobene. Vedno mislimo, da bo katera prišla, pa se nas do&edaj še nobena ni usmilila. Pozdrav! —
Frank Faletič.
Češka Magdakia.
XJ —
Zgodovinska novela ia XXV. stoletja. Spisal Ferdinand Schulz.
Kako daleč se sliši grmenje topov?
Večkrat so že skušali dognati, kako daleč se sliši grmenje topov, ali nikdar se ni to popolnoma posrečilo. Vzrok leži v tem, ker se Širi zvok vedno drugače, kakršen je pač vzduh. Cim več mokrote ima v sebi vzduh, tem bolje se širi zvok. Kadar je čisto jasno, tedaj se sliši zvok najmanj daleS. Ponoči se sliši vse dalje kot podnevi. V splošnem pa velja, da se sliši grmenje topov okoli 120— 150 kilometrov daleč. Največje topove, kot nove nemške oblegovalne 42eentimetrske topove, pa tudi še dalje. ■
—~ i.__k' ' _ ...	^.s^jčZ.
Bila je temna, mrzla božična noč. Visoki sneg sta gazila s Sta-romestnega trga proti dolgi ulici v Pragi dva moža, zavita v dolge, široke plašče. Ko sta dospela do mesta, kjer se odcepuje ozka ulica od Tvnskc cerkve, našla sta na tleh ležeče človeško telo. Žensko boso, odeto samo s par lahkimi eunjami. Bolestno je vzdiha-vala: "Glad, glad, zima, pomoč, pomoč! *'
Nista se pomišljala; mlajši je vrgel čez ubogo svoj plašč; prijela sta jo eden za glavo, drugi za noge, ter vprašala jo, kam je namenjena, kam spada.
"V samostan k Svetemu Duhu!" jetožila s slabotnim gla som.
Nista imela daleč do tja; od nesla sta jo sama; ni bila težka, čutila sta samo kosti v njej.
Na močno, naglo pozvonenje so se čez par trenotkov odprla samo stanska vrata in v njih se je po javila nuna s leščerbo, zavita v sivo haljo. Možaka sta prinesla svoje lahko breme notri in položila na leseno klop, ki je stala ob steni v udobnost prišlecev. Nuna je približala leščerbo k obrazu žene in toliko da ni omahnila od presenečenja.
"Gospa Kristina!" je žalovala, in komaj držala luč, da jej ne izpade iz rok.
"Aluša! Aluša!" se je z bolestnim upitjem vseh sil oglasila na klopi žena, spoznavši po glasu svojo nekdanjo zaupnico.
Pobravši vse svoje dragocenosti in one "svoje nesrečne gospodarice, ki je po turniru v Krako-vu ni več videla, se je vrnila Aluša že pred mesecem v Prago in našla prijazen sprejem v samostanu devic pri Sv. Duhu.
Gospa Kristina je prispela semkaj izmučena od lakote, zime, utrujenosti in gorja šele v naj-krutejši zimi. In brez pomoči svojega svaka Menharta Rokvčan-skega in svojega sina Mikulaša, ki sta jo napol zmrznjeno našla na ulici, bi sploh ne bila niti semkaj dospela.
Oba moža sta kar otrpnila pri
tem spoznanju.
* * *
Istega božičnega dne so prinesli vojščaki, ki so se vračali iz Žarnovca na kraljevski grad Wa-wel v Krakovu, ostanke okrvavljene obleke in oglodano glavo Do meša.
Takoj po viteških igrah je izginil kraljevi zaupnik in ni ga bilo možno nikjer najti. Gnan od očitanja vesti, se je napol blazen potikal po kraju, dokler ga niso tik pred vratmi Žarnovca raztrgali volkovi.
* * #
Prostor v ljubezni kralja Kazimira, prazen vsled pregnanja bolne gospe Kristine, se je zopet izpolnil. Izpolnila ga je dvajsetletna krasna Židinja Ester, katero je bil prvič zagledal, ko je oni-krat bival z gospo Kristino v Kolom e j i.
KONEC.
Vdeležba Canada pri vojni.
Ottawa, Canada, 11. oktobra 200,000 mož se uri v Canadi za obrambo dežele. K temu pride še 10,000 vojakov, ki opravljajo gar-nizijsko in patrolno službo -ter 1000 mož, ki se nahajajo na Ber-mudi.
Prvi kontigent canadskih voja kov, 33,000 po številu, se nahaja že v Angliji ter bo odšlo še pred Božičem nadaljnih 22,000. Stroški znašajo že sedaj za Canado #15,000,000, od katerih odpade $10.000.000 za preskrbo prvega kontigenta.
Karbolna kislina mesto zdravila.
24-letna Anna Preasch iz Newark je pomotoma izpila večjo količino ka »-bolne kisline mesto zdravila. Prevedli so jo v City bolnico, kjer so izjavili zdravniki, da njeno življenje ni v nevarnosti.
Samomor vojnega ujetnika.
V trdnjavi Kufstein je izvršil samomor srbski vojni ujetnik Po-povič. Skočil je iz okna svoje celice, ki je visoko kakih 35 me-1 trov. Obležal je težko ranjen. Po-povič je bil profesor , tehnik^ v Belgradu. Pred vojno je bil na na letovišču v Lienzu^ Kakor so uradno dognali, je izvršil svoj čin vsled nevrastenije.
* ki .#■... • A •
Utrinek iz mladosti.
Spisal Ivan Cankar.
Mladost v svoji daljni, tihi lepoti je podobna temnosinjemu nočnemu nebu. razpetemu iz več-uosti v večnost, posutemu s svetlimi zvezdami tako nagosto, da jih oči ne razločijo, komaj slutijo, te oči, trudne od dneva in od sanj. Včasih se utrne zvezda, loči se od družie. plane v sijajnem loku do obzorja, zablešči se žarko ter ugasne.
V	svojem mrtvem smehljaju, v svojem bledem miru je mladost podobna pokopališču. Beli spomeniki stoje pod cipresami, molče, od mesečine obžarjeni. Včasih se zasveti drobna lučka na grobu, tu, tam. kresnica v temnem grmu. zasveti se, trenotna sladka misel, vztrepeče v rahlem nočnem vetru ter ugasne. —
Ena drobna zvezda, ki se je utrnila z neba, ena skromna lučka, ki se je zasvetila na grobu, en begoten spomin, en sam ljub smehljaj iz preteklosti mi je v srcu drag, je dar božji, dobrotna kaplja zdravja in tolažbe. Kaj je mojemu bližnjemu ? Kolikor meni. Reei prijatelju, reci tujcu besedo. pa če eno samo "dobro jutro": beseda se je utrnila iz srca in je kanila v srce, tam je užgala drugo, zasijala z njo v enem plamenu in neznanki sta si bili sestri. Začuješ zdaleč melodijo, v duši se ti zgane, kakor slast in bolest — kdaj si slišal, kje to melodijo? Iz davnine je smehljaje pogledalo sinje oko — čigavo je? Poslušaš zgodbo, ki ni tvoja; ni se izzvenela zadnja beseda, že ti šepeče srce tvojo zgodbo. —
To je bilo tisto življenje, ki je prepevalo s škrjanci in s solncem visoko pod nebom, se ni še doli-kalo tal.
Pavla je imela kostanjeve lase, v bujne kite spletene; imela ji* velike, vesele rjave oči; kamor se je ozrla, je takoj vse zapelo od radosti in ljubezni in mladosti. Takrat ji je bilo petnajst let, mislim. Zmenila sva se bila, da se imava rada; in vse je bilo prav. Ljubezen je bila en kratek pozdrav. en topel pogled, en tih smehljaj.
Vroča mi je prihitela nasproti, ko sem prišel pod večer, da bi jo čakal za vrtom.
"Pridi k meni nocoj! Cisto sama bova! Oče in mati pojdeta v krčmo tarokirat. In ostala bosta do polnoči, sta rekla. Prav čisto sama bova, sama vse od večera do polnoči!"
Ko so sijale zvezde, sem se napotil na to veselo vasovanje. Neznana vročina, sladka in težka, mi je ležala na licih, na duši.
V	veži me je čakala, vsa bela. in me je prijela za roko. Pozdravila se nisva z besedo, tudi pogledala se nisva, ne vem zakaj. Vedla me je skozi prvo izbo. ki je bila velika in temna. V drugi izbi je gorela svetilka na mizi.
Zasmejala se je; takrat me je pogledala s čistimi očmi.
"Glej, kaj sem pripravila za ta najin večer!"
Steklenica črnega vina, poleg nje dvoje kelihov, na krožniku gnjat, v košarici kruh.
"Pijva in jejva, sedaj, ko sva___"
Zardela je, in tudi jaz, mislim, da sem zardel. Spogledala sva se in zasmejala sva se oba.
"Sedaj, ko sva mož in žena!"
Sedla sva tako, da je bila miza med nama. In sva jedla in pila.
Jaz sem pravil resnobno, kakor sem mislil:
"Še dve leti imam do mature, samo še dve leti. Štiri leta na tehniki, samo štiri leta. Štiri leta, ena ura. En trenotek, ker se bova zmirom tako rada imela kakor se daj. In nato... "
Beseda se mi je ustavila; pre sladka in prevroča je bila v srcu
Poznal sem vse tiste zvonke in visoke besede, ki jih je bila ustvarila ljubezen. Ali na jezik mi ni hotela nobena, še sama beseda "ljubezen" ne. Rajši bi bil umrl, predno bi izpregovoril strašno in tujo besedo "ljubim te". Nekaj drugega je bilo v meni, tem visokim in zvonkim besedam nič podobnega. Bila je čista mladost, brez pretvarjanja in hinavščinein košatih oblačil.
Čakala bom nate. Saj bo zares en sam trenotek. In ti mi boš pisal." "Vsaki dan!" "Tudi jaz ti bom pisala!" Pomislila je, nato me je pogledala zvesto in rosno.
"Tako mi piši, kakor..." Tudi nji se je beseda ustavila.
ljubezni tisti daljni ljudje, ki zlagajo pesmi in poznajo take^ese-de, da Tijejo človeku v srce" kakor sladek ogenj!"
"Tako ti bom tfisal!"
Obema nama je srce utrpnilo, obmolknilo. Počasi in težko se je roka'do roke spustila preko mize. Njena je bila gola do komolca, od zapestja zmirom bolj bela. tiha in samosvoja; v jamici pod komolcem se je svetila tenka sinja žila; prsti so bili plahi in nerodni; ko sem se jih dotaknil, sem občutil, da je tudi moja roka mrzla in potna.
Spogledala sva se; ta pogfed je bil zastrt in žalosten; od suhih ustnic ni bilo besede. Vstala sva oba trudna, od neznanega čuda omamljena, sključena kakor pod bremenom. Roka se je roke oklepala, prsti so se kij učili v prste, ustnice so se ustnicam bližale, suhe in opaljene.
Stala sva si nasproti, sklonjena preko mize, lice tik do lica; smehljaj ni bil več smehljaj, oči so gledale, videle niso.
Stala sva, lice do lica, roka v roki; oči so se nama širile od groze. ustna so bledela.
Iz veže so udarili koraki, glasovi.
"Oče in mati!"
"Kara T"
"Jezus!"
"1'gasni. ugasni! Pospravi pod mizo! Ugasni!"
Zgrabil sem za svetilko ter jo npihnil tako nerodno, da mi je plamen opalil veke. Skočil sem na okno, z okna na vrt. Ležal sem v koprivah in poslušal.
"Slabo ni i je!" je rekel njej glas; spoznal sem ga, pa mi je bil čisto neznan. Nič me ni bilo sram, da sem zajokal naglas, ko sem šel ne vem kam.--—
Kje si, Pavla, ki sera te poljubil tolikrat. na srce, na ustnice nikoli? Zvezda, ti samotna, tiha, kam si se utrnila? —
Plačilo zvestobi.
Goriška "Soča" piše:
Z veseljem mora konstatirati danes vsak patriot, da je nevarnost združila vse in da je na mah pozabljen ves medsebojni narodnostni boj v Avstriji. Koliko se je govorilo še pred kratkim o "bolniku ob Donavi", kako drzne načrte so kovali nekateri na nezvestobo Slovanov. Danes so vsi ti računi prekrižani, ker resen in velik čas je našel ljudi na svojem mestu. Jugoslovani, Hrvati in Slovenci, so oficielno deležni pohvale za njih junaško vojskovanje, Čehi in Poljaki tekmujejo v domovinski ljubezni. Ta zvestoba državi od strani narodov, ki so bili tolikokrat razkri-čani kot nezanesljivi, seveda ni mogla ostati neopažena. Tako beremo tudi v poloficiozni "Kiilni-sche Zeitung", da je treba revidirati dosedanjo politiko do Slovanov, ker avstrijski in nemški Slovani so storili v polni meri svojo dolžnost. In isto pravi prejšnji državni nemški kancelar knez Biilow. Da pa niso tu samo besede, kaže zopet Nemčija prepričevalno. Nadškof na Poznanj-skem je zopet imenovan in kar so zaman prosili Poljaki leta in leta, to so s svojim patriotizmom dosegli na mah. "Ostmarkverein", ki je tako ostro nastopal proti Poljakom, je nadomestil svoje protipoljsko delovanje z delom za Rdeči križ.
Pa ne samo Nemčija je preme-nila svojo notranjo politiko, na Ogrskem vidimo isto. Grof Tisza, ki ni znan le po svojih državniških zmožnostih, temveč tudi po svoji brezobzirni politiki, je na-krat premenil svojo ogrsko notranjo politiko in ogrski narodi dobe svoje pravice. Te dni je izšla naredba ogrskega naučnega ministra pl. Jankoviclia, po kateri se vpelje po vseh nemadžarskih državnih šolah poleg madžarskega jezika tudi jezik ogrskih narodnosti kot učni jezik. To v prvih dveh razredih, dočiin je od tretjega razreda dalje v nemadžarskih šolah jezik ogrskih narodnosti obligaten. Rumuni, Srbi, Slovaki in Nemci dobe tako svoje pravice in v resnem trenotku ni storil le vsak narod svoje dolžnosti, temveč tudi vlada. Tako so položeni temelji za močno in ujedinjeno monarhijo.
Pripravljajo pa se tudi v Avstriji izpremembe in tudi te bodo avstrijskim narodom 1« v korist, ker vsepovsodi prodira načelo, da smo združeni ne le v nesreči, temveč tudi v sreči.
Korektnost do zadnjega.
Brnski listi poročajo: Pri Kras-niku je padel tudi stotnik Navratil. Krogla mu je prestrelila pljuča, tako, da se je takoj zgrudil. Boreč se
t
ceni kako posebno uslugo, sc pro-kleto motite! Zakaj pa ni odposlala Nemcev v Galicijo, ki so ji vendar tako pri srcu!
Toliko torej v dobrohoten pre-
...... [udarek.
s smrtjo, je izvlekel iz „ . .	, . .
! Ssii ostale, ki nam dajejo v pis-zepa pismo, namenjeno soprogi. |mih razIiC.ne naiJvete, naj velja
Prečrtal je v naslovu s svinčni- 'sledeče:
lčom besedo "soproga e. in kr. J bodo nasveti dobri, se bomo
stotnika" ter'z drhtečo roko na-iozira,i nanje. Za zmerjanja, zani-
pisal "vdova po c. in kr. stotni-l,Vv;anja m Prosti, ki bodo mo-i„ •• t i • - ,	,	v pismih, bomo pa imeli ko-
ku . Imel je se toliko tnoei. da .,.„: n.ln;i.vi.	,
■ maj pomilovalen nasmeh.
je izročil pismo svojemu slugi, j F. T., Radley, Kansas. — Da se Skoraj na to je izdihnil.	napravi tobak užiten, je treba to-
—---iliko dela, da se vam najbrž ne bo
;izplačalo porabiti tobak, katerega Ponarejeni zlatniki po $10. ste vsejali. Za to je treba stro.
Policija v Newark« je izdala j Jtovne izurjenosti. Nadalje je pa
-i •	I še vprašanje, ako ie vaš toh:*k
včeraj svarilo, naj se ne. spreje- , , , . , J a
J 1 sploh kaj vreden, ma ponarejenih zlatnikov po $10.1==----
ki krožijo v mestu. Zlatniki so!	DAROVI,
priliečno dobro ponarejeni. i Za rojaka John Zupana, R. F.
D. 12, Box 13, Grove City, Pa., so darovali:
Dopisniku iz Little Falls," N. Y.!,, ?'id.on' ,W'V }'" ,2«= Frank
Ponavadi ne odgovarjamo na ta- ^"'	Fl;a"k
l-o r,; t.>., i	l -i	- - Kramar, John Zavrl, John Lav-
ka pisma, ker je bilo pa vase se -- T , „	. ' ... -
1	'ne, John Gorenc m \ lijem Serf.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
-i
mu posvetimo
precej dostojno, sledeče vrstice:
Mi nismo še nikdar pisali in iz
Pozor rojaki!
razili želje, da bi prišli Slovenci j Črno grozdje . . $40.00 tona pod Ruse ali Srbe. Kdor nam kaj ill belo New takega predbacuje, je lažnjivee.j York grozdje $43.00 tona Nasprotno smo pa vedno želeli in Te cene veljajo do preklica.
iskreno želimo se vedno, da bi ser yožn1o Ja£a	„am
našemu narodu po vojni boljše 1 „„V ^"J0 -Piaca Kupec sam.
flrodilo kot se mu ie dosedaj. Že- 0D1l°	,Se t0Pl0
Urno, da bi prišel do svojih pra- priporoča V as rojak
vie, pa naj se to zgodi pod rusko.	Ivftll Pfiik
avstrijsko, nemško ali francosko nnvnif * it/mi ' n 4 vlado. Želimo, da bi se smeli lmi	lUiNHiMAUUH, "A.
t je v starem kraju svobodno gi-	ŽENITNA PONUDBA
bati, govoriti svoj jezik, želimo Mladenič, star 22 let, ki ima jim, da bi imeli iste pravice kot!staino (j(.]o, SP seznaniti s Slojih imajo druge narodnosti podjvenko v starosti od 18 do 21 let. enoimsto krono. Kdor reče, da;,Catera resno misli, naj mi niše in smo imeli na Slovenskem iste j )>riloži SV0j0 sliko pravice kot Nemci, da je bil nas	jj.^j zičnr
jezik (ne samo pri uradih, ampak |ri06 r,in.v ^Ve„ St. Man s Pa. tudi drugod) ravno tako spošto-1 van kot je bil nemški, je zopet lažnjivec! .Mi bomo vedno obsojali avstrijsko vlado, če nam ne ho dala onega, do česar smo kot državljani opravičeni. Kakor hi-tro pa ugodi našim zahtevam, jo bomo spoštovali, pa naj bo ta vlada avstrijska, ruska, francoska ali kakoršnakoli hoče.
Ce se ne motimo, je bila v vasem pismu tudi sledeča opazka: — Zakaj se liudujete. če so bili slovenski polki pobiti? Ali mislite, da so Francozi, Rusi in drugi narodi koga najeli, da se je zanje vojskoval ?
Deloma imate prav. Francozi, Rusi in Nemci so šli vsi v boj, v Avstriji .se je pa zgodilo malo drugače. Vprašamo vas: — Zakaj je poslala pravična avstrijska vlada skoraj same Slovence svoj čas v Italijo, zakaj jih je poslala v Bosno, zakaj je sedaj najprej mobilizirala tretji kor? Če mislite. da je s tem izkazala Sloven-
!iad bi zvedel za naslov svojega \ bratranca JOSIPA TULL. .Midva sva skupaj doma iz ene vasi pri Trstu. Leta 2807 sva prišla skupaj v Zedinjene države in čez kratek čas sva se razšla. Od takrat ne vem nič več za njega. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegovo bivališče, naj mi naznani, ali naj mi pa sam javi. — George Tuli, 414 Ave. S, Bogalusa, La. (10-1:1—10)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državah Pennsvlvania in West Va. naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik
Mr. OTTO PEZDDt,
kateri je pooblaščen pobirati ročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem	\
TJpravništvo Glas Naroda. V
Posetite to razstavo
Pridite v Grand Central palačo še danes ter občudujte letošnjo krasno električno in motorsko razstavo! En obisk bo obširen pouk v elektriki. Pronajdite kaj more storiti elektrika za izboljšanje vašega doma in povečanje trgovine. Številni izstavljeni predmeti Edisona so boljši kot kedaj. Oglejte si celo razvito panora no električnih izdelkov.
Pripeljite s seboj tudi svojo družino.
Razstava električnih predmetov in motorjev
Grand Central Palace Od 7. do 17. okt.
Lexington Ave. in 46tK St. od II. zjutraj do 11. zvečer '
V
HIHIillEiniHIEfE^^
Dober -svet
Dokazano je, da je vživanje prave kave, zelo škodljivo človeškemu telesu. Za slabotne, nervozne in druge, kateri hočejo zdravi ostati je naj bolj a "Zdravilna aladna kava". To so besede prečastitega gospoda župnika zdravnika.
Edina prava taka "Zdravilna sladna kava", se razpošilja na vse kraje Združenih držav poštnine prosto, zavitek 5 funtov za $1.25, zavitek 10 funtov za $2.30. Naročilu je priložiti Money Order, ali denar. Naslovite:
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPBAVNI-Mislila je: "Kakor govore 6 STVO NE UBEDNlSTYQ.
AL AUSENIK
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
v. ,ASJlt
.. i.» • j<«fca. , IfŠHfc^s

GLAS NARODA, 12. OKTOBRA, Mfl&
E | Jugislovanski rs-		-=tel Kitil. Jedmti . *
		■-----
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
•LAVHI DliDXIKIl
Predsednik: J. A. GERM, 607 Cherry .Way or bo* «7 Brad-Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Aye., Bar-
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Bo* 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOU2E, Bo* 105, Ely, Minn. Zaapnik: LOUIS KASTELIC, Bo* 583, Salida, Colo.
V&HOVNI ZDEAVMIK:
Or. MAETIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
VADZOENHI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calnmet, Mieh. PETER SPEHAB, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, 0, JOHN KR2I&NIK, Bo* 133, Bnrdine, Pa.
PO&CTKXL..
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Bo* 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOE:
JOŽEF MERTEL, od društva Itv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva itv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od droit va itv. 114., Ely, Minn.
Vai dopin tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat ve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na op-*bna ali neuradna pisma od strani šlanov se ntbode oziralo.
Društveno glaiilo: '-GLAS NARODA".
NOVICE IZ STARE DOMOVINE,
KRANJSKO.
Naši vojaki na bojišču. Oficir nekega lovskega bataljona* ki ne je udeležil bojev v vzbodnji Galiciji, je "Xeue Freie Presse" povedal svoje doživljaje. Z 90 lovci je zasedel neki gozdič, da opazuje bližajočega se sovražnika in je bil kmalu zapleten v boj. Sovražnik — je i;ekel ta oficir — je bil po številu dosti močnejši kakor mi, pa satuo po številu. Vsled hrabrosti in brezpriuierne požrtvovalnosti naših vojakov se nam j6 posrečilo sovražnika ustaviti in mu povzročiti velike izgube. Možje našega bataljona, večinoma Slovenci, so šli z neverjetnim heroiz-Tnom nad sovražnika. Vzlie vsemu naporu, ki so ga imeli prej z u-trudljivimi marši v veliki vročini po težkih peščenih tleh. so vedno znova jurišali.
Novi ranjenci v Ljubljani. Dne 13. sept. zjutraj so pripeljali zopet 62 ranjencev, zvečer pa 10, 14. sept. zjutraj 28. Transport ranjencev, ki je bil napovedan za 12. sept. ponoči, je bil odpovedan. Med ranjenci, od katerih so nekateri težko ranjeni, je precej Slovencev. Ranjen je tudi rezervni praporščak 97. pešpolka Karel Favaj iz Spodnje Šiške. Ustreljen je v nogo in je v domači oskrbi.
Podpolkovnik 17. pešpolka, g. Hrašcvec, o katerem se je govorilo, da je mrtev in da so ga 2. septembra pokopali, leži ranjen v bolnici v Kečkemetu na Ogrskem.
To je junak! Dne 13. sept. so pripeljali v Ljubljano na severnem bojišču ranjenega Ivana Jan-koviča, doma iz Črne vasi pri Ljubljani št. 41. Jankovič ima 12 ran od ruskih šrapnelov, pa je še pogumen in pravi, da pojde še nad Ruse.
. Ranjeni in bolni vojaki. Stotnik Karel Blaha, lovski bataljon 19, zlomljena roka. v bolnici na Dunaju; dr. Ivo Feretič, bolan, leži v mornariški bolnici v Pulju; poročnik Zvonimir Gervais, peš-polk lfi, ranjen, leži v Zagrebu; praporščak dr. .Jožef Lebar, peš-polk 12, ranjen v nogo, leži v Sarajevu ; praporščak Vladimir Šterk, pfšpolk 53, ranjen, leži v Zagrebu.
Za vcjneg-a kurata v evid. jc imenovan Jernej Hafner.
Umrli so v Ljubljani: Julija Zamljen, hči kovinskega stmgar-ja, 4 mesece. — Fran Ramovš, izdelovalec soda-vode, 55 let. — Roman Skušek, trgovčev sin, tri tedne. — Anton Potokar, mestni tržni nadatražnik. 52 let. — Vladislav Roj niš, sin zidarskega pomočniku, 3 mesece. — Marija Težak, žena gostilničarja in posest-ii iika, 53 let. — Alojzija Jeraj, Za-aebniea, 77 let. — Frane Vidmar, posestnikov sin, 10 mesecev.
Ivan Hofer, eno-
________ #______>voljec 17. pešpobka.
mrtev; nadporočmk Vilim Hein-
Odlikcvanja. Vf n-4njk pri 79. pešpolku lian Levar je bil odlikovan s srebrno hrabrost no svetinjo prve vrste. Narednika Štefan Zupančič in Viktor Kastelic sta bila odlikovana s srebrno hrabrostno svetinjo druge vrste, ravnotako tudi patruljni vodja Ivan Vatovac pri obmejnem lovskem oddelku 2/6.
Rane naših ranjencev se zelo hitro zdravijo. V neki bolnišnici leži ranjen stotnik, ki mu je krog-lja na rami prodrla cel živet. Čez par dni bo že odšel zopet na bojišče. Celo streli v možgane niso vedno smrtni.
Med bolniki-vojaki, ki se nahajajo v Ljubljani, je tudi nadpo-roenik 27. pešpolka Franke, ki pa v kratkem okreva in se poda na bojno polje. Med ranjenci je dr. Likar, sodnik v Ložu. — V Sibi-nu na Sedmograškera leži ranjen Ljubljančan Josip Vodišek.
Pcrcka. V nedeljo 13. sept. sej je poročil Konrad Reicher, bančni uradnik v Ljubljani, sedaj v Pulju, z gdč. Angelo Turkovo, hčerko deželnega poslanca Josipa Turka v Ljubljani. Poroka je bila v Pulju in sta kot priči prisostvovala deželni poslanec Josip Reisner in dr. Herbert Fresacher. Ženin in dve priči izpolnjujejo v Pulju svojo vojaško dolžnost.
Vcžnja po cestah. C. kr. policijsko ravnateljstvo razglaša: Z razpisom c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani št. 1074/Mob. od 11. septembra 1914 se je določilo, da morajo do nadaljnega na \seh javnih cestah vsa vozila, motorna vozila in kolesarji vedno levo stran ceste uporabljati in morajo sredino in desno stran ceste prosto pustiti. Obenem se opozarja na določbo cestno-policij-skega reda, glasom katere morajo biti vsa vozila ponoči razsvetljena. Vsak prestopek predstoje-čih določil se kaznuje po cesarski naredbi od 20. aprila 1854. drž. zak. št. 96, z globo 2 do 200 kron. ali pa z zaporom od 6 ur do 14 dni.
Zadnji sejmi za govejo živino in konje na Dolenjskem so bili precej živahni. Cene so nekaj višje. kakor zadnja leta, ko kmet svoje živine niti prodati ni mogel. Splošno pa se pričakuje, da bo kupčija postala še živahnejša, ker je zopet reden promet na železnici. — Mnogo konj so Gorenjci pokupili tudi kar na domovih.
Nemško gledališče v Ljubljani ne bo v letošnji sezoni imelo nobenih predstav.
Poroka. Dne 12. sept. se je poročil Karel Kune, c. kr. profesor v Novem mestu, z gdč. Mimico Kaligarjevo.
Brata okradeL Brezposelni delavec 261etni Ciril Kordež iz Šent Jurja je s tovarišem Lovreneem Derraoto iz Stare Loke vlomil v stanovanje svojega lastnega brata, poklicanega k vojakom, in po-duuk
kradel več stvari. Dermoto so že zaprli.
Vlom. Maks Rozman iz Ljubljane in Florijan Verhunc iz Železnikov sta blizu Radovljice vlomila v kmetsko hišo ter ukradla hranilno knjižico, glaseČo se na več tisoč kron in 25 kron gotovine. Posestnica ju je prepodila. Na begu sta vrgla hranilno knjižico proč. Ko sta se hotela tatova odpeljati iz Bohinjske Bistre, so ju orožniki prijeli.
Odlikovan slovenski junak. Anton Thaler, praporščak, je bil na bojišču dne 5. sept. odlikovan z veliko srebrno kolajno za hrabrost. Odlikovan je bil, ker se je junaško* boril s kozaki. V eni izmed bitk je Thaler sredi ykoza-škili čet neustrašno branil brzojavno štacijo in jo držal do konca kljub vsem napadom. Thalerju je čestital sam vitez Auffenberg, s slavo ovenčani zmagovalec v bitki pri Zamošču in Komarovu. General je bil z junaškim praporščakom nad vse ljubeznjiv. Vprašal ga je. kje je doma, in ko mu je Thaler povedal, da je Ljubljančan, se je prijazno nasmehnil in rekel: "Tudi moja soproga je Ljubljančanka." Thaler je znan kot eden najboljših slovenskih telovadcev. V vzorni sokolski vrsti se je dvakrat udeležil mednarodne gimnastične tekme, in sicer v Luxemburgu in v Turinu. Z odlikovanjem, ki ga je dobil Thaler na bojišču iz rok takšnega znamenitega vojskovodje, kakor je Auffenberg, je počaščen ves slovenski narod, ki je ponosen na to, da se njegovi sinovi bore za dom in cesarja tako junaško, da jim zmagoviti poveljnik sam izreka svoje priznanje in pohvalo.
Junaška smrt stotnika Gruma. V Lincu vse govori o junaški smrti znanega in priljubljenega stotnika Gruma. Rajnik je poveljeval oddelku strojnih pušk št. 2. ki je stal dolgo časa v boju in izgubil razen stotnika Gruma in enega pešca vse ljudi. Sovražnikova kroglja je konečno prodrla tudi pešča, nakar je stotnik Grum sam toliko časa s strojno puško streljal. dokler ga ni usmrtil šrapnel.
Pogreša se 861etni Ivan Pod-krajšek, nadsprevodnik v pokoju. Po dosedanjih poizvedbah se je podal 10. sept. od Novega mesta proti Trebnjem ter neznano kam izginil. S seboj je imel železniško legitimacijo.	t
Bivši član slovenskega gledališča v Ljubljani, Bukšek, zadnjo sezono član hrvatskega gledališča v Osjeku, je angažiran na hrvatsko narodno gledališče v Zagrebu kot drugi baritonist. Hrvatski listi jako hvalijo njegov nastop v operi ''Mignon".
Dobitek 30,000 K zadet v Ljubljani. Srečka razredne loterije št. 68,435, kupljena pri Ljubljanski kreditni banki v 5. razredu druge razredne loterije, je zadela dobitek 30.000 K.
Imenovanje. Dr. Demeter vitez Blehveis-Trsteniški je imenovan za polkovnega zdravnika.— Asi-stenčni zdravnik dr. Živko Lapaj-ne je imenovan za višjega zdravnika.
Ranjenci. 14. sept. popoldne so z dunajskim poštnim vlakom pripeljali v Ljubljano 32 ranjencev, skoro same Slovence od 17. pehotnega polka in 27. domobranskega polka. Med ranjenci je bil tudi podčastnik 27. domobranskega polka Kumer. ki je prinesel s seboj rusko puško, 40 pušk, ki jih je zaplenil, je izročil vojaški oblasti.
Imenovanje. C. kr. okr. šolski svet v Krškem je imenoval učitelja Jožefa Breznikarja provizorič-nim učiteljem.
Umrli so v Ljubljani: Božidar Vodeb, sin zasebnega uradnika, 4
Martin Medved, župnik v Laporju; L Rihtarič, živinozdravnik v Ljubnem; Simon Pušnik. župan v Črešnjevcu.
Orožniška ekspozitura se je po namestniški odredbi ustanovila v Vidmu.
V pokoj stopi postajni nadzornik v Klein Reiflingu Henrik Ra-tej-
Shod štajerskih gostilničarjev,
ki bi se imel vršiti 20. in 21. okt. v Mariboru, je odpovedan.
Cigani so Se pojavili v mnogih spodnještajerskih krajih. Ker tvorijo cigani za kraje, v katerih so se vgn jezdil i, veliko nadlogo, bi naj storila županstva vse, da se jih zopet odpravi. Orožništvo jim bo šlo pri tem gotovo na roke.
PRIMORSKO,
Umrl je v Pulju davčni upravitelj Valentin Cvek; opravljal je 20 let službo pri davčnem referatu v Ril ju.
Poročil se je v Trstu Milan Va-šič z gdč. Valerijo Vatoveevo iz znane narodne rodbine iržaške.
Imenovanja. €. kr. deželni šolski svet za Gorico in Gradiško je stalno učiteljico na enorazrednici v Koritnicah Pavlo Cigoj imenoval za stalno učiteljico na ljudski šoli v Kamnici na Goriškem.
Nezaslišane laži priobčuje italijansko časopisje. Tako pišejo milanski listi, da je v Trstu taka draginja, da ena mačka velja 10 kron in da že mark ni več dobiti.
KOROŠKO.
Duhovniške vesti. Jožef Stih,
kaplan v Prevaljah, je prestavljen v Železno kaplo; Mihael Ku-šterle, kaplan v Železni kapli, pa v Črno.
Zvest sluga. Pri našem domačem pešpolku št. 17 služi fant, ki je v porabi kot oficirski sluga. Ko je po bojišču iskal svojega oficirja. o katerem se mu je reklo, da je ranjen, so ga Rusi vjeli. Ostal je dva dni in dve noči v "ruskem vjetništvu, a ko je njegov čuvaj spal, je ušel in tekel proti avstrijskemu taboru. Spotoma so ga vzeli na avtomobil in ga peljali v Lvov. Ko je izvedel, da se je oficir že odpeljal, se je peljal seve z višjim dovoljenjem za njim -in prispel srečno v Celovec k rodbini svojega oficirja.
HRVAŠKO.
Polkovnik 16. varaždinskega
pešpolka. Slavni varaždinski peš-polk št. 16, ki je takoj v začetku sovražnosti pokazal svoje junaštvo, se je, kakor pripovedujejo ranjenci, tudi naprej odlikoval. S pravim junaštvom si je osvojil polk osem nasipov in mnogo srbskih zastav in topov. Pri napadu na sovražnika je bil poveljnik pešpolka Rajmuud Budiner ranjen od kroglje v nogo. Polkovnika Budinerja so morali na no-silniei nesti z drugimi ranjenci skozi sovražnikovo ozemlje in je dal s tem občudovanja vreden vzgled junaštva. Še v noči je prišla sanitetna kolona do naših čet. Potem, ko je bil polkovnik Budiner vsled rane 14 dni privezan na posteljo, je došel, čeprav še šepa, nazaj k svojemu polku in bo zopet prevzel poveljstvo. Gotovo zasluži, da se omeni, da služijo v avstrijski vojski še trije njegovi bratje: podpolkovnik Rudolf Budiner, poveljnik žrebearne v Stad-lu, major Gustav Budiner, adjutant cesarjeve telesne straže, in lovski stotnik Karel Budiner, or-donančni častnik generala Auffen-berga.
Srbski v jetniki. V Zagreb so pripeljali 60 srbskili vjetnikov. največ četašev, ki so bili vjeti pri Mitrovici, nekateri pa tudi v Bosni. Četaši so zelo izmučeni in iz-
Gotove krone v papirju
lahko dobi pri nas vsakdo, ker J jih imamo dovolj v zalogi in si-
cer po sledeči ceni:	
10 K	$ 2.25
20 K	$ 4.30
30 K	$ 6.35
40 K	$ 8.45
50 K	$10.40
60 K	$12.50
70 K	$14.50
80 K	$16.50
90 K	$18.50
100 K	$20.50
350 K	$30.90
200 K	$41.10
Te gotove krone pošljemo vsa komur v Ameriki v registriranem pismu. A opozoriti moramo rojake, da ameriška pošta za pošiljanje registriranih pisem v Avstrijo ne sprejme nikake odgovornosti in ne da če se pismo izgubi, nobenega povračila.
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York Cifr?
POZOR!
Za Mrs. FRANČIŠKO ŠPE-HAR, P. O. Bos 144, Iron Mount, Minn., smo prejeli iz starega kraja neko pošiljatev; naj nam blagovoli naznaniti pravilni naslov, ker pismo nam je bilo vrnjeno z dostavkom: "nepoznana".
Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City.
VAŽNO NAZNANILO.
' Vsi potniki, kateri ao na-' mera vali potovati v staro ' domovino ta teden ali na-' mera vaj o potovati v pri-' hodnje, naj ostanejo na svo-' jih mestih, ker so vse paro. ' brodne družbe prekinile za ' nedoločen čas & prometom. ' Kadar se zopet razmere pre-* orugačijo, bodimo pravo-' časno poročali na tem me-' stu.
Tvrdka Frank Sakser
HARM0NI1
h
bodisi kakoršnekoll vrste Isdelujem Ir
popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker tem Se nad 1« let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorino kdo zahteva brez nadaljnlh vprašanj.
JOHN WENZEL
1017 E. 62nd St.. Cleveland, Ohio.
NAZNANILO IN PRIPOIO-člLO.
Rojakom v državah Wisconsin in Minnesota naznanjamo, da bo obiskal ondotne večje slovenske naselbine na potovalni zastopnik
Mr. IVAN ZUPAN, koji je pooblaščen pobirati naročnino za list ali sprejemati oglase ter izdajati za to pravoveljavna potrdila.
Mr. IVAN ZUPAN je večletni sotrudnik našega lista pod imenom MIKE CEGARE. Mnogo slovenskih naselbin ga je že vabilo ;i sedaj jih bo pa v resnici obiskal. Cenjenim rojakom ga torej najtoplejše priporočamo.
Upravništvo Glas Naroda.
Kadar je kako druStvo namenjeno kopiti band pro, zastavo, legalje godbe ne inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, prireeke prstan itd., ne kupito prej nikjer, da tudi meoe cacen« vprašate. Upralanje Vaa atane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pilite ponj.
IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328.
Dr. Josip V. Grahek,
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 East Ohio St., [Allegheny] N. S. Pittsbarg. Pa.
Naaproti "Hotel Psvlinac". - Kare Ster. 1. 2. S in 4 vozijo rinemo mo}« dlaml.
VOJNA! PRODAJA! VOJNA!
n.
''Drugih ljudi nesreča je vaša sreča." V zalogi imamo par tisoč "Regal" govorečih strojev, katere smo upali prodati tekom zimske sezije. Nismo si pa mislili, da bo izbruhnila po celi Evropi vojna ter nam odvzela tisoče odjemalcev. Vsled tega smo nrimoranf iznebiti se cele zaloge za nižje kot tvomiške cene. Ta stroj se je prodajalo za $40.00, radi VOJNE pa prodajamo ta krasni stroj po vseh straneh Združenih držav in v Canadi z 12 najboljšimi slovenskimi spevi, katero si sami lahko izberete iz našega cenika, vštevši 500 igel, LE ZA
NA LAHKE OBROKE $1. NA MESEC.
Viik stroj je jamčen za 15 let. Pišite takoj » naš stroj in texsamak ipsrtT, katerega vam pošljemo popolnoma ZASTONJ.
Atlantis Talking Machine Co., 46 East 7th St. Dep. 135, New York.
Za odjemalce v New Yorku imamo odprto zvečer In v nedeljah
dni. — Marija Vodeb, hči zaseb-Lt;adani Več.ja ^o^ ki je nega uradnika, 3 dni. — Anton' mijala ta transport, je de-
istrn n'	. ■ .	n i — -
Pevnik, sin postajnega mojstra, o monstrirala proti Srbiji in proti mesecev. — Fran Vidmar, posestnikov sin, 10 mesecev. — Ivana
Slatnar, postrežnica, 40 let
fcTAJERSKO.
17krat je ttil ranjen neki vojak.
srbskeran kralja.
Ranjenci v Zagrebu. Zagrebški listi poročajo: 12- sept. popoldne so pripeljali trije vlaki ranjence v Zagreb. Prvi vlak ob tri eetrt na trj je pripeljal 344 rajijencev.
ki se nahaja sedaj v neki graški drugi ob 7. nri je pripeljal 209 ra-bolniŠnici. Ko je bil 15krat zadet, njencev, med njimi vee častnikov Re je 5e bojeval, pri zadnjih dveh in ob deseti uri zvečer je tretji
krogljah je postal sele nesposoben za boj.
Slovenski učitelj padel. Poroča
vlak pripeljal 270 ranjencev. — 13. sept. ob pol deseti uri dopoldne je prišlo v Zagreb 164 ranjen-se, da je kot junak na bojišču pa- cev in zvečer ob deveti uri jih je del Sebastijan Krotki, učitelj v prišlo še 99. — 14. sept. ob 2. uri Poljčanab, rojen leta 1881. v Ru- ponoči je prišlo zopet 360 ranjen-šah. — Ranjen je J. Raknša, nad-1cev. poročnik domobranskega pešpol-
ka št. 26.
Izpred dešetaobratnbnefa sodi- pošteno Slovenko, ki zna gospo-
tM \r<nknPotra	. ^IniU;	n«.___In
Mariborska "Straža" piše: dinjiti, ker mi je žena umrla m Iz Gradea se nam poroča: Nada- zapustila Sva otroka. Lahko delo. Ije so iz preiskovalnega zapora Če katero veseli, naj se oglasi, izpuščeni: Fran Šegula, kaplan	John Semprimožnik,
pri Sv. Magdaleni v Mariboru; 546 Russell Ave., Johnstown, Pa. Jožef Čiiek, dekan t Jareniui;.	(10-13—10)
Za en dolar
dobita dnevnik "Glas Naroda"
SKOZI *TIRI MESECE.
'Glas Naroda" izhaja v šestih dneli na 30 straneh. V njem naj-lete važne je vesti vsakega dne vesti iz stare domovine in zani mive povesti
Vsa oaobja lista ja organizirano ln spada v strokovne unija.
PRVA HRVASKO-SLOVENSM TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI
priporoča m
Slevenakim tam-barsškim zborom, kakor tudi posameznikom, ki ljubijo tambnre. A'
tej t*v*ra i se izdelujejo tam bare pe
m la sajpepslsej-
eruk.
Okrašene eo z biseri in vsakorot nimi rožami. Velika zaloga
vsakovrstnih godal in nsjbeljčih gramofon ot ter finih slovenskih plotc i Li
Veliki Outrora-■i cenik i alfkaai
ašstesj.
Ivan BrnBč
ft. CUr Am,

»rr
vr
NP M*
fr &
7
K
M/
>i 1
Redka prilika
za tajnike raznih društev, trgovce in druge pisarje.
Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25 do $60. Cena novim je bila $90 do $120.
Pisati na istih se priuči v kratkem času lahko vsakdo. Natančneja pojasnila daje
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y. ^
/h
M
s
>
/h
V >
Najmodernejša
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenafr.
Delo okusno. Izrrseje prevode v drage jezike.
Unijsko organizirana. M irastre&a pravila, okrožnice, pamfietv ceniki itd.

Vsa naročila pošljite na:
Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
BOJAKI NAROČAJTE SE NA SLOVENSKI DNEYNIK V ZDEL "GLAS NAHODA", NAJVEČJI BBŽAVAH.	_ .

GT/AS NARODA, 12. OKTOBRA, 1911
A A A ^ AAAA A A A A A A	A	r*
H >4
u
>4 >4 >i
>4 ►/T
Doli z orožjem!
ZGODBA ŽIVLJENJA.
Spisala Berta pl Suttner. — Za 44Glas Naroda" priredil J. T.

h
N ►<
n
M ►<
M h
M M H
^ j	(Nadaljevanje.)
y
—	Oni so uavdnšoni, ki nimajo nikogar, da bi moral iti v vojno. K Tebi sem prišla, ker sem vedela, da si žalostna. Tudi Tvoj oee bo takoj tukaj. On Te ne bo tolažil ampak čestital Ti bo. Samega veselja ne ve, kaj bi počel in skoraj zavida Ara a, ker sam ne. more iti. Navsezadnje je pa tudi prav tako. Za vojaka ni nič boljšega kot vojna. Prva stvar je poklie, za njim pridejo šele druge stvari. Kar mora biti...
—	Da, prav imaš, teta, kar mora biti, mora biti.
—	Bog hoče tako...
—	Vdati se moramo v svojo usodo...
—	Kar Bog stori, vse prav stori. Že pri rojstvu zapiše usoda človeku dan njegove smrti. Za naše vojake moramo kolikor mogoče iskreno moliti...
Teta sama ni vedela, da se je zapletla v protislovje. Ce je človeku natančno določena ura smrti, zakaj bi jo potem odvračali z molitvijo? Tega nisem mogla razumeti in tudi dvomiti si nisem upala o tem. Ce bi teti rfkla kaj takega, bi ne storila prav. Ne mogla hi jo bolj razžaliti kot če bi dvomila o stvari, o kateri je bila ona prepričana. Najboljše nič premišljati. Ko bo moj mož odsoten, bom prosila nebo, da bi odvrnilo od njega vse kroglje.... Kam naj pa padejo, kaj naj zadenejo? Mogoče koga drugega, za katerega njegovi ravno tako vroče molijo kot jaz.
—	Da, teta, molili bova in Bog naju bo uslišal.
—	V težkih urah se zateče duša vedno k Bogu.
Nikakor mi ni šlo v glavo, da je samo Bog povzročil ta spor m^d Avstrijo in Sardinijo, da se je na njegovo željo izdelalo ultimatum in da je bil na njegovo željo odklonjen.
Tudi tega dvoma si nisem upala izpregovoriti. Teta Marija je bila zelo pobožna, moj oče je bil v verskih zadevah čisto indi-ferenten, ravno tako tudi moj mož. Jaz se pa tudi nisem nikdar pregloboko zatapljala v verske skrivnosti. Vsako nedeljo sem šla k rna*i, vsako leto enkrat k spovedi.
—	Da, otrok — če je človek srečen in če. se mu dobro godi, pozabi kmalo na Boga, če pa preti komu nesreča...
Bog ve, koliko časa bi še nadaljevala, če bi takrat ne planil skozi vrata moj oče in ne zaklieal:
—	Ilura! Vse gre po naši volji! To jim bodo dali smrdljiv-eens! Dobili bodo, kar že dolgo časa iščejo.
Vojna je izbruhnila. Jaz se nisem jezila na vojake, samo trepetala sem vied tega, ker je bil tudi moj mož med njimi. Hotela sem se navduševati za svoje stare junake, pa ni šlo. Po salonih in eestah so govorili ljudje samo o vojni, časopisje je pisalo samo o vojni, po cerkvah so molili le za vojake. Kamorkoli je prišel človek, je naletel na skrbeče obraze. Nikdo se ni zmenil za gledališče, za trgovino, za umetnost. Zdfclo se nam je, da sploh ne smemo na nič drugega misliti kot samo na vojno.
Armadna povelja z znanimi, zmage si svestimi frazami; ceste polne vojaštva; v patriotičnem smislu pisani članki in govori; neprestani pozivi na krepost, čast, dolžnost, pogum, žrtvovanje; neprestana zatrjevanja, da smo najhrabrejši, najpogumnejši in najbolj plemeniti narod. Vse to je polnilo ozračje, vse to je navdajalo ljudi z nekakim ponosom. Vsakdo je bil prepričau, da je velik državljan velikega easa.
Slabe lastnosti kakor: mržnja, grozovitost, zvijača, so se pripisovale "sovražniku".
Kako leni, sleparski, lahkomišljeni so vendar ti Italijani! In Louis Nopoleon! Sama intriga in zahrbtnost ga je! Ko je izdal 20. aprila vojni manifest, ki se je začenjal z besedami: — Do Jadranskega morja svobodna Italija! —nas je tako razjezilo, da bi ga raztrgali, če bi nam prišel v roke. Ko sem rekla, da je tak manifest čisto nekaj razumljivega za Italijane, sem morala takoj utihniti. Vse, kar je storil Napoleon, je bilo nepravično in neodpust-Ijivo. O eni stvari sem pa vseeno začela dvomiti. Ko sem prejšnja leta brala zgodovinske vojne podatke, sem se vedno zavzemala za ono stranko, ki se je bojevala za svobodo in ki se je hotela osvobodili izpod tujega jarma. Pravzaprav nisem vedela, kaj je jarem in kaj je svoboda, nekaj mi je bilo pa vseeno jasno: — Tujega jarma se hoče otresti Italija in ne Avstrija, za svobodo se ne bojuje Avstrija ampak Ttalija. Rekli so mi celo, da ni imela vlada — pod katero smo bili slučajno rojeni, še za nikogar nika-kega jarma in da Italijani niso borilci za svobodo ampak čisto navadni banditi.
Prav, da so bili *prvi dnevi meseca maja mrzli in deževni. Ce bi »bilo lepo vreme, hi bila še bolj žalostna. Tiste dni je imel toraj odpotovati polk in z njim tudi moj Arno. Ob sedmih zjutraj. Prejšnja noč je bila nekaj strašnega. Žalostna bi bila, če bi šel mož na kak izlet in me pustil samo, — toda vojna! Pred topove! Tisto noč ni beseda vojna pomenila zame nič vzvišenega.
Arno je bil zaspal. Nalahko je sopel in še v spanju se je držal na smeh. Prižgala sem svečo in jo postavila za senčnik. Za noben denar bi ne bila v temi. O spanju pa sploh govora ni bilo; kako bi tudi spala zadnjo noč! Že vsaj tistih par ur, ki so mi bile dane, sem mu morala gledati v obraz. V spalni plašč zavita sem ležala na postelji. Komolec sem si vprla v blazino, brado v pe^t in jokala. — Kako Te vendar ljubim, edini moj... in. Ti me zapuščaš!... Zakaj je usoda tako strašna?... Kako bora živela brez Tt-be? O moj Bog, moj usmiljeni Bog, daj, da se bo kmalo vrnil. ... On in vsi!.. . Napravi mir!... Zakaj bi ne bil vedno mir?. Tako srečna sva bila. še presrečna... Na zemlji pa res ni popolne sreče... Ce bi prišel nazaj in zopet legel k meni... Kako mirno spi!!.. Kako je pogumen!.. Kako boš pa tam spal T Tam ne boš imel-mehke postelje, spal boš na trdih, golih, mokrih tleh... mogoče še celo v jarku... brez pomoči... in. ranjen... Pri tej misli sem si nehote predstavljala zevajoeo rano na njegovem čelu, iz katere teče kri. Rada bi ga objela in poljubila, pa ga nisem smela zbuditi... Samo šest ur še... tik-tak-tik-tak... neusmiljeno hitro gre čas naprej. To neprestano tik takanje me razburja. Ali ve ura, ali ve luč za senčnikom, da je to zadnja noč? Težke trepalnice so se zaprle, zavest je polagoma izginjala, glava je padla na blazino. Zaspala sem. Pred jutrom sem se desetkrat ali dvanajstkrat zbudila.
Nekaj je potrkalo na vrata.
—	'Sest je ura, gospod nadporočnik — je rekel vojak, ki je bil dobil naročilo, da ga mora pravočasno zbuditi.
Arno se je vzravnal. Sedaj je toraj napočil čas, sedaj se bo reklo: — Z Bogom 1
Prejšnji dan sva bila določila, da ga bom spremljala na kolodvor. Najrajše bi padla na tla in zakričala kolikor bi mogla. Arno se je oblačil in me neprestano tolažil:
—	Le pomiri se, draga. V dveh mesecih bo cela stvar končana. Strela božja! — Izmed tisoč krogelj zadene samo ena. Saj nisem zaznamovan, da bo ravno mene. Poglej druge, ki so bili v vojni in so priili zdravi nazaj. Naprimer ^Tvoj. oče. Enkrat
pisal in Ti sporočil, kako I ojeno, bi gotovo ne bil ta-
vali? Kakorliitro mi bo mogoče, Ti bom se počutim. Ce bi mi bilo kaj hudega usojeno, ko vesel. Po odlikovanje grem in po nič drugega... Pazi nase in na otroka___Kaj ne bo lepo, ko mu bom v poznejših letih pripovedoval, da sem biL leta 1859. v vojni?
Zeljno sem ga poslušala in se slednjič nekoliko razvedrila.
Znova je potrkalo na vrata.
—	Cas je, gospod nadporočnik!
—	Sem že gotov, takoj pridem. — Razprostrl je roke. — Sedaj pa Marta, moja žena. moja-ljubezen...
Vrgrla sem se mu na prsi, izpregovoriti pa nisem mogla nobene besede. Nisem mu mogla reči "Z Bogom", vedoč, da bi se pri ■tej priči zgrudila. Zakaj bi mu. grenila zadnje ure! Šele takrat, ko bom sama, bom smela jokati.
Medtem je pa on izpregovoril: Z Bogom, moje vse, z Bogom! ... in me strastno poljubil na ustniee.
Iz tega objema nikakor nisva mogla. Kako bi tudi, saj je bil vendar zadnji! Takrat sem čutila, da so mu ustnice zatrepetale, da so se mu prsi krčevito dvignile.. .
Izpustil me je, si zakril obraz z obema rokama in glasno zajokal.
To je bilo zame preveč. Mislila sem, da bom znorela.
— Arno, Arno! — s^n kričala in se ga oklepala: — Ostani, ostani! — Vedela sem, da zahtevam nekaj nemogočega, kričala sem pa vseeno: — Ostani! Ostani!	„
(Pride še).
Izšla je
Sht knji«*? " VOJSKA HA
Valed vsestranska ialje naroQ ti rimo vač iztisov to knjige ii ••daj tanj. rojakom ft* VMH-
lago.
Knjiga "Vojaka na Balkan«" •eatoji is 13 posameznih sefeitkov, obsegaj o čih skupaj na večjem formatu 192 strapi. Delo je o-premljemo i 25K slikami, tikajo $e m opisa balkanskih držav in oajvaiaejiih spopadov med sovražniki. Seiitkom je pridelje« čudi večji slovenski semljevii balkanskih držav.
Posamezne tvezke je dobiti p tie, vseh 13 se&itkov skupaj pa ■tane s poštnino vred #1.8f. Na roža se prit
Blovenie Pmbllahlag (fa, •it Cortlandt St.. New York Cite
NASI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" In knjige, kakor tudi za vse droge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Michael Cirar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jam-
nik.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Prank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis Costello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.; Ant. Saf-ich in Frank Blatnik.
Indianopolis, Ind.; Alois End-man.
Aurora, HI.: Jernej B. Verbič, 635 Aurora Ave. Depue, HI.: Dan. Badovinac. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, I1L: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HI.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Cerne. Springfield, HI.: Matija Bar-borič.
Frontenac, Kans. in okolico:
Prank Kerne.
Mulbery, Kans. in okolico:
Martin Kos.
Calumet, Mich, in okolico:
Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolico:
B. Kotzi&n.
So. Range, Mich, in okolico: M.
D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Dnluth, Minn.: Joseph Shara-
bon.
Ely, Minn, in okolico: Ivan
Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze.
Gilbert, Minn, in okolica: L
Vesel.
Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nash wank, Minn.: Geo M a urin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatich.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec.
Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša rek.
Little Falls, N. Y.: Frank Gregor
ka.
Cleveland, O.: Frank Sakser,
J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovaeič.
Bridgeport, O. in okolico: Fr.
Hočevar. Barbeton, O. in okolico: Alois
Balant.
Collinwood, O.: Math. Slap-
nik.
Lorain, Ohio in okolico: John
Kumše 1735 E. 33. St.
Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich. Braddock, Fa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Ple-tersek.
Burdine, Fa. in okolico: John Keržišnik.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Fa.: John Kok-lich.
Broughton, Pa. in okolico: A.
Demšar.
Export, Pa. in okolica: John Prostor.
Forest City, Fa.: Karl Zalar in Frank Leben.
Farrell, Pa.: Anton Valentin-
6ic.
Franklin, Pa., in okolica: Fran R. Drasler.
Irwin, Fa. in okolico: Frank Demšar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja.
Meadow Lands, Fa.: Georg
Schultz.
Moon Bun, Pa. in okolico: Fr.
Maček.
Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Škerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič.
West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan.
Wiliock, Pa.: Frank Seme In Joseph PeterneL
Winter-quarters, Utah: Louis Blasieh.
Black Diamond, Wash.: Gr.
Porenta.
Ravensdale, Wash.: Jakob
Romšak. Thomas, W. Va. ta okolica:
Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-feL
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton Sta-rich.
West AHis, Wis.: Frank Skok in Louis Lončarič.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalieh.
Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa., okolici naznanjamo, da jo
3EE=
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov.
na 20tih straneh in vsaka stran je 10A pri 13A palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obsega devet raznih zemljevidov
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo IS centov.!
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemaj olposamezne države.
Pošljite 25c. ali'pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
Mr. M. FAPI0,
128 Frederick St., Steelton, Fa^
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda*' in izdavati pra-voveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. m * * ♦—♦—*
Podpisani Je iz najditelj najuprinti -ie tinkture ne
In
moikim. tari jo rabijo, erestejo v le-•trh tuHnlfc lasje popolno-
Izpadali in na bodo <
- _	Ravno
____t kaetih tednih brade in brke. U se
bodo izpadal« ta n« bodo pootala žive. Otoku 8 dni popolnoma oedrevim revmatizcm. koetiboi.tr-■aula po rokah, nošah in hrbtenici. Bane. »prirH-ne, bol« tura, krasta in kurje očeaa. bradevta« potoni« no*. Boblino itd. odetrenim v treh daeh. Moja zdravila zo ngittrinua v Wazhnvtono. znamenje, d« so čizta in najbolj upefena. Pitne takoj po eenikl PoUjcm i
(Francoska parobrodna družba.)|
Direktna Črta do iHavre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
t AJPHOVENCE** 4	a>ijz ka
Foštal paniki sol
s - TA SAVOIE- J mi rLAILORHAfNE"
"LA FRANCS*
Z«!»tiri vijaka
JAKOB WAH6lČ, 1092 E. 64th St. Cleveland, 0.
N.ROmow. ki U rebO seje zdravile htm
iino.
»
f i i i i
Po znižani ceni!
Amerika in Amerikam
•plMl Rtr.iJ. M. Trunk
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Snjisa je vezana v platno in a spomin jako prilKna.
Založnik je imel veliko atročkov in k mn nikakor n Izplačala, zato je cena f'*«na. da ae vsaj deloma ookri* jejo veliki stroiki. Dobiti je pri:
Slovenic Publishing Company,
Cortlandt Street,
r »
»
I I
I »
»
New York, N. Y.
f) 9) Ig) <S>
NAJBOLJŠA
e> d) ® <s>
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New Yoric, N. Y.
Ameriki in Amcrikanci.
•pital
mmw. j. m. nun
nUiahfni
j« prevzela t zalogo rojakom ie
OZ.
N! nal aamea iznSi aa tea ai-■tu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvratmo delo, katerega bi ei moral ubaviti vnk rojak ▼ Ameriki, bodiai ▼ poduk, bodiai kot darilo svojcem ia posameznikov, aa katerih bo v stari domovini, kjer ee gotovo sanimajo etariii ali sorodniki deželo, t kateri biva kak Slaa družina. Knjigo krasi aebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, sli pa dragega znanea iz sedanjih ali preteklih dni Čudimo se le, da je povpraievanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker ee ni vprizorOo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi t svet marsikatero drago, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot bo£&-ni dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno v platno knjigi je $fc60 s poitnino Za isto eeno ss odpoilje knjigo i katerikoli naslov v
i
liirml panlld sel
"Chicigo", "La Tooraine", "Rochambean"in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eorner Pyarl Slu, Ckssebrongk Smlldiag. Poštni parnlkl odplajeje vedne eb sredah is pristanlfta Hevilks
qiJ,
ROJAKI, NAEOČAJTE SB NA "GLAg NAHODA". NAJE. VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK,
WW Denar mečete proč! ""VB
ako ae podpirate avejega rojaka. Pri meni dobit*
izvrstno domače vino
galon po 7 5 c« in ▼«£.
Pri odjema reč kot 10 gnlon dajem po-ptttt, ter se posebno pri porotam alarniia •loTenckim društvnm ob pnlikl kake v »seli ce, tudi onim na sratbe.
V lalogi imam ixTivtae domač« klobase
In TSakovntno grocerijsko blago, katerega ljubi aai narod. Pošiljam denar aa n« strani treta in parobrodne listke za Tee proge. Zastopam "Glaa Naroda", prodajam m kepnjam antrijaki danar. B tvrdko Frank Sakaer sem v trgormki xTexi. Upravljam tm ▼ aotariki potel apadaječe dela, ker ms jaTni notar. (Metary Public.)
frank
iaei w.
JURJOVEC
Okli«, DL
PHONE 240
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKE.T STREET
WAUKEGAN, 1LU
PRODAJA fina vina, izvrstne 'smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listke*vseh prekomor-skih črt.
POŠHJA(denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJAfvse v notarski posel spada-
l joča dela.
"GLAS naroda" je edini slovenski dnevnic m sdr. drž. .naroČite be nanj i