trik rod m ie<Un-. v torek, četrtek, soboto.
t)iree tirnem a uest-7ucs clay, TJmrjcla v dcdurdaij.
_GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV MOHORJA V CHICAGO
ŠTEV. (No.) 54.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 5. MAJA — SATURDAY, MAY 5, 1923.
LETO (VOL.) IX.
FRANCIJA JE ZAVRNILA REPARA-CIJSKE PONUDBE.
Francozi zahtevajo najprvo, da Nemčija preneha s pasivno re-zistenco. — Zatem zahteva zanesljive garancije za izpolnjevanje reparacijskih pogodb. Pariz. — Po kratkem posvetovanju je francoski kabinet zavrnil nemške reparacijske- ponudbe, ki jih je stavila Nemčija Franciji. Kabinet je na delu in se pripravlja, da odgovori uradno Nemški vla/di, na njene ponudbe. Francoska vlada se zavzema, da naj se rursko industri-jalno dolino obdrži za najmanj 25 let tudi kljubtemu, ako se Nemčija poda in je pri volji plačati glavnico vojne odškodnine. Belgijski zastopniki se v tem o-ziru razlikujejo 'od francoskih in so bolj popustljivi v tej zadevi.
Za natančne pogoje pdd katerimi bi Francija izpraznila Rur se še ne zna. Nekateri prerokujejo, da Francija Rura sploh spraznila ne bo, ker ji Nemčija ne bo v stanu dati zadovoljivih jamstev za redno in točno plačevanje reparacijske odškodnine. Drugi pa so zopet mnenja; da bo Francija prišla s tako hudimi zahtevami, da jih Nemčija pri najboljši^olji ne boW stanu sprejeti, ter da logično temu bo Rur ostal v rokah Francozov. To vse so seveda prerokovanja raznih političnih opazovalcev. Nemci morajo prenehati s pasivno rezistenco. Ministerski predsednik Poin-care je izjavil, da vlada sploh ne bo vodila nikakega uradnega pogajanja, dokler Nemčija ne preneha v okupiranem ozemlju z pasivnim odporom proti Francozom. Poincare se baje tudi zavzema, da se Rur obdrži za daljšo dobo v Francoskih rokah. Nadalje se zahteva zanesljiva jamstva. Finančni minister zahteva, da mora Nemčija dati Franciji zanesljiva jamstva, da bo svoje obljube in pogodbe pošteno in točno izpolnjevala. Zato zahteva, da dovolijo vse nemške industrije, tovarne, rudniki,' itd. da se vknjiži na nje reparacijski dolg, katere vknjižbe pa morajo prednjačiti pred nemških narodnimi dolgovi.
Lokalne vesti iz Porurja.
Iz Dortmunda poročajo, da so se prvomajske demonstracije vršile mirno skozi dan. Ponoči je bilo aretiranih par razgrajačev, ki so zmerjali francoske vojake.
—	V Essenu so francoske vojaške oblasti aretirale včeraj direktorja Kruppove tovarne Herr von Bohlen-a. Vzroki aretacije niso znani.
—	Francoski detektivi v Bo-chumu so baje zaplenili velike množine denarja, ki ga je prinesel v zasedeno ozemlje posebni denarni sel iz Berolina. Oblasti so prepričane ,da je ta denar bil namenjen za izgrede proti Francozom.
—	Komunisti so v Essenu demonstrativno kazali v prvomajskih pohodih, sovraštvo do Francije. Dejansko tega niso pokazali. ker so se bali nastopa francoskega vojaštva ,ki je stalo pripravljeno v vojašnicah za vsak slučaj.
—	Nad vsemi zasedenimi mesti so patrulirali cel dan- francoski zrakoplovi opremljeni s strojnimi puškami. Smrtnih slučajev ni bilo zaznamovati nikjer.
VELIKI MAJSKI IZGREDI V TOKIO NA JAPONSKEM.
London. — The Central News je dobila poročilo, da so 'na prvega maja se završili v Tokio na Japonskem veliki izgredi. Vojaštvo je nastopilo proti iz-grednikom in več oseb je bilo ubitih mej spopadi. Veliko političnih yoditeljev so oblasti po-zaprle, ker SO baje hujskali na vstajo.
CIVILNA VOJNA ' NA KITAJSKEM ZOPET GROZI.
Sever in jug se pripravljata za spopadi. — Kitajski mornarji se upirajo in zapuščajo svoja mesta.
Pekin. — "Spomlad prinaša Kitajski novo civilno vojno in morda, ko bodo dosegle javnost te vrstice bo že tekla kri na Kitajskem v potokih." Tako izjavlja ameriški časnikarski poročevalec Giles iz Pekinga v svojem poročilu.
Vlada v Pekinu hiti na vse pretege, da spravi skupaj svojo vojsko, da z njo nastopi proti upornemu severnemu generalu Čangsolinu, ki na svoji strani istotako zbira skupaj svojo vojaško moč, da udari proti jngu in porazi vladno moč, ki se zbira v Pekinu in južnem delu Kitajske. Potniki iz Mukdena, pripovedujejo, da so vsi vlaki v Mandžuriji zaplenjeni od vojaških oblasti in se rabijo za premikanje vojaštva. V večjih pokrajinah je proglašeno vojno stanje, ker Čangsolin se boji u-ipora od strani deželnega prebivalstva, ki simpatizira bolj s Pekinško vlado kot z njim.
Vlada v Pekinu pa se ne pripravlja na vojni spopad samo s Čangsolinom, ampak prav tako koncentrira svoje sile, tudi proti Dr. Sun Yat-Senovim silam, ki se enako pripravljajo proti Pekinu.
Najbolj usodepolna novica za Pekinško vlado je pa to, da so se pričeli mornarji upirati in več tisoč jih je dezertiralo iz mornarice. Uporni duh mej mornarji se silno hitro širi in pričakovati je splošne vstaje v Kitajski mornarici. V splošnem se zbirajo nad Kitajsko pravcati vojni oblaki, iz katerih se bo vsula vsak trenutek toča, ki bo pustila za seboj grozne posledice.
-o- N
PROSTA DRŽAVA MORI REPUBLIKANCE NA DEBELO.
Dublin. — Glasom poročil iz Ennis-a, so oblasti proste države usmrtile zopet dva republikanca, ki sta baje pripadala k senjfinerjem. Še več se jih pa nahaja na zatožni klop} pravi poročilo, ki jih baje čaka enaka usoda.
KRATKE AMERIŠKE VESTI.
SOCIALISTI PRIDOBILI NA ŠPANSKEM PRI VOLITVAH.
• --TT
Madrid. — Po prvih poročilih,
so španski socialisti pri zadnjih narodnih volitvah pridobili par sedežev v parlamentu, dočim so jih republikanci par zgubili. Politične razmere na Španskem so zadnje čase zelo napete. Polura-dna poročila govore, da sta kralj Alfonz in njegova žena odšla zadnje dni v Belgijo na obisk samo zato, kei* so pričakovali vladni krogi resnih izbruhov pri prvomajskih manifestacijah.
—	Prezident Harding je zadnje čase, kot poročajo najnovejša poročila opustil misel, da bi vodil kako večjo akcijo po deželi za svetovni tribunal. Oplaši-le so ga najbrže razne opazke, ki so jih delali republikanski pristaši sami.
—	Delavski department poroča, da je zadnje čase prišlo iz Kanade veliko farmarskih delavcev v Zedinjene države, ker tu preiemajo višje plače kot v Kanadi.
—	Preiskovalna komisija indijanskih zadev, poroča, da indi-janci v Zedinjenih državah la-stujejo nad 1 biljon dolarjev vredne zemlje, ki je določena* za njih rezervacije. Y to je prišteta ruda. premog i. dr. ki se nahaja v njih zemlji.
—	Železniška družba Santa Fe bo zvišala te dni plače svojim delavcem in uslužbencem. Direktorji družbe so se zbral; na sestanek, na katerem bodo določili povišanje plač.
—	V Mitchell, Nebraska se je završil spopad mej tamošnjo policijo in žganjarskim tihotapci. Oddanih je bilo več strelov in policaj Peterson Albert je bil pri spopadu smrtno nevarno ustreljen:
—	V Clevelandu, Ohio, so se sestali te dni zastopniki peterih železnic mej katerimi se že dolgo časa vrše pogajanja, da bi se spojile v eno družbo. Kot kažejo znamenja se bo spojitev najbrže završila.	*
—	V Sioux City, Ia. je na tamkajšni bližnji farmi J. A. Danielsa pričela goreti hiša.\ ko sta se gospodar in gospodinja nahajala v mestu. Doma sta pustila 12-letno hčerko Ruth in 9-letnega sinčka Daniela, ki sta oba zgorela vred s hišo, v kateri sta se nahajala.	*
—	V La Plata, Mo. so državni uradniki zaprli tamkajšno državno banko, za nedoločen čas. Našli so baje knjige v malem neredu in banka bo zaprta za promet, dokler se knjige in drugo ne spravi v .natančni red, kakor zahtevajo državne postave.
—	V Olajhe, Kansas je vložil Frank Netherton tožbo proti Reuben Newton in njegovi sestri Bethi, ki sta poškodovala s svojim zrakoplovom veliko sad-njega drevja na njegovem vrtu, ker sta, ko sta se spuščala na tla prenizko nad njegovim vrtom in zrakoplov je polomil in poškodoval veliko mladih črešenj in jablan. *
—	V Minneapolis, Minn, so našli delavci, ki prekopavajo mestno zemljišče za smeti 5 človeških okostnjakov. Okostnjaki so bili pripeljani v mrtvašnico mestnega mrtvaškega preglednika. Neznane osebe so bile najbrže neznanokako pobite in zakopane. ^
—	V Washingtonu je zastav-kalo prvega maja* 800 unijskih pekarjev. Vsi zahtevajo višje plače in krajše delovne ure.
—	Iz Ogden Utah, se je podala neka 60-letna Mrs. Ana Bertram peš v Washington, D. C. da bo tamkaj osebno vložila tožbo, ker ji je nekdo odprl neko pismo in iz njega vzel neke vrednostne stvari. Predvčerajšnjem je dospela v Denver, Colo, kjer se bo malo odpočila in zatem bo zopet pot nadaljevala. Predno bo dospela v Washington, bo prehodila blizu 6 tisoč milj. Vsak človek ima drugačno pamet!
POGAJANJE MEJ ZEDINJE-NIMI DRŽAVAMI IN MEHIKO.
Washington, D. C. — Uradno pogajanje mej Zedinjenimi državami in Mehiko se prično prihodnji teden v Mexico City. 7A-meriški odposlanci so že na potu in bodo v Mehiki jutri. Razmerje mej obema državama se je omililo in upanje prevladuje v vseh krogih, da boste končno obe države prišle do sporazuma in da boste v prihodnjosti sodelovale v sporazumu.
TURKI KLIČEJO
NA KORAJŽO.
Francozi so mislili, da bodo Turke zastrašili, pa so se zmotili.
Lausanne. — Francoski general Pelle, ki zastopa Francijo na Lozanski - konferenci, je takoj, kakor hitro so bila poslana v Sirijo vojaška ojačenja, izročil Izmet Paši uradni ultimatum, v j katerem je francoska vlada izra-j žila svoje mnenje, da ne bo tr-| pela ogrožanja od turške strani ! v Alexandreti. Izmet Paša je po-! slal brzojavnim potom vsebino i ultimatuma v Angoro, kjer ga ; je pa nacionalistična vlada za-i vrgla in na njega odgovorila s .tem, da je poslala na sirsko mejo Rakih 20 do 30 tisoč mož voja-. kov. V drugih besedah je hotela j Turčija Franciji povedati, če i-I maš ti vojake jih imam jaz tu-, di. Bolj izzivalno Turki še niso nastopili kot so to pot proti Franciji.
Francozi vidijo, da so Turki pripravljeni na vojni ples. General Pelle, ki je bil včeraj popoldne obveščen o turški predrznosti. je dejal, da če Turki ne odnehajo s svojimi kapricami, da je konferenca za Francijo praktično končana in da diplo-matične zveze mej obema državama se bodo prekinile.
Iz Londona se poroča, da so včeraj poslanci v parlamentu o-stro protestirali proti Česterje-vim koncesijam, katere je Turčija nalašč izročila v roke Ame-ri kancev. Angleški polkovnik Buckley je dejal: "S tem, da so dobili ameriški kapitalisti koncesije v Iraku in drugem ozemlju za gradnje železnic in drugih prometnih zvez. je dobila naša industrija neprenesljivo zaušnico.'' Anglija se sklicuje, da je bil »jej podeljen mandat nad Mezopotamijo in, da Irak je del me-zopotamskega teritorija, in da v j tem teritoriju nima pravica določevati Turčija, kdo bo gradil železnice in druge prometne zveze. Radi Česterjevih koncesij se pričakuje na konferenci še hudega diplomatičnega boja.
ADMIRAL COWLESS UMRL
Farmington, Conn. — Ameriški admiral W. Shefield Cow-less, ki je zadnjih deset let živel v pokoju na svojem posestvu blizu Farmingtona, je umrl dne 2. maja. Admiral Cowless je bil svak pokojnega prezidenta Theodore Roosevelt-a. Zadnje tri leta je trpel na mrtvoudu, ki ga je zadel pred tremi leti.
V KANADI SO OBESILI PRVO ŽENO V 24. LETIH.
Fort Saskatchevan, Alberta. — Tu je bila predvčerajšnjim obešena Mrs. Florence Lassan-dro in Emil Piccariello. Oba sta bila obdolžena umora, radi katerega £ta morala plačati svoj račun na vešalih. Tekom zadnjih 24. let ni bila v Kanadi obsojena na smrt nobena ženska.
JUGOSLOVANSKE N0YIGE|
Javno zahvalo g. poslancu Su-
šniku izreka v imenu ljudstva Odbor za gradbo mostu čez Krko pri Cerkljah. — Vsi naj vedo, da bi mi tu prepotrebnega mostu še ne imeli, ako bi nam g. poslanec ne izposlovaL lani spomladi, da smo dobili les iz gozdov verskega zaklada po zelo ugodni ceni. Še več pa nam Je pomagal g. poslanec s tem, da je baš na njegovo neumorno prizadevanje Belgrad dal — kar je pač moral dati — podporo za most v znesku K 400.000. Ko bi g. Sušnika ne bilo, bi mi najbrže ne prišli do te svoje pravice. Sami bomo nosili še vedno okrog 800.000 K bremen, a nič ne de! Most pa le imamo, čeprav se je takratni pokrajinski namestnik Hribar 1. 1921. izrazil, da ni potreben. —
Rodbinska tragedija v Zalogu. Mož zadavil ženo. Delavec na premikalnem kolodvoru v Zalogu Ščuka je prišel 5. marca ob 12. domov. Njegova 32-letna žena je napajala kozo v drvarnici. Ščuka je stopili za njo, jo prijel z roko za vrat in jo toliko časa tiščal, da je umrla. Morilec, o katerem se sodi, da ni normalen, je bil na svojo ženo silno ljubo-' sumen. Zadavljena žena je zapustila 14-letnega sinčka Viktorjem I^-letnoJičerko .Marijo. ~
Črnagora še vedno gladuje. Večji del črnogorskega prebivalstva je v zelo resni nevarnosti radi pomanjkanja prehrane. Zelo trpijo gorafi planinski kraji krog Nikšiča in Kolašina, kjer je še sedaj sneg nad 3 metre visok in je še sedaj prehod iz e-nega kraja v drugega nemogoč. Radi pomanjkanja hrane sploh ne more v šole in so te zaprte. V državnem proračunu je za javna dela v Črnigori pred videnih le 10 milijonov dinarjev in sicer samo radi tega. da dobijo revnejši sloji priliko, da si kaj z delom zaslužijo. Ravnokar omenjena svota pa je veliko pre-mala, ako" se hoče res priskočiti na pomoč gladnim in siromašnim Črnogorcem.
Radi zanikrnosti od zgoraj
Po Banatu so zanemarile oblasti kanale in nasipe, voda sedaj udira na najrodovitnejša polja in jih pretvarja v močvirje. Ako se oblasti ne bodo tozadevno zganile in popravile kanale in nasipe, bo uničenih na tisoče o-ralov najboljše zemlje.
Draginja. Sladkor je dosegel lepo ceno 104 krone za kilogram. Sorazmerno «0 skočile tudi cene ostalih življenskih potrebščin. Meso stane danes 80 kron, pravijo pa, da bo v kratkem po 100 kron. Državna uprava se pa prav nič ne gane, da bi narast blagovnih cen izravnala s primernim povišanjem dohodkov za svoje uslužbence. Država pravi: Naj gre kakor gre! In zato tudi gre kakor gre.
Velika eksplozija v Dubnici pri Čupriji v Srbiji. V tamoš-njem parnem mlinu je eksplodiral glavni kotel. Porušilo se je do malega vse poslopje in pokopalo več delavcev. Dosedaj so dobili izpod razvalin 10 mrtvih in 30 manj ali več ranjenih. Prebivalstvo je radi eksplozije bežalo n^ vse strani. Kako je eksplozija nastala, ki je napravila občutno škodo, še do sedaj ni pojasnjeno.
Konec dr. Zupaničevega ministrovanja. Kakor poročajo iz Beograda, je vlada sklenila, da se morajo do 16. t. m. izločiti vsi ministri, ki niso bili pri volitvah izvoljeni. S tem je onločena tudi usoda ministra dr. Zu^aniča.
KOZUMENTI NAPOVEDUJEJO BOJKOT SLADKORNIM VERIŽNI-KOM.
Chicago, 111. — Gospodinjski klub je včeraj na svojem četr-letnem sestanku sprejel resolucijo, v kateri apelira na vse gospodinje, da naj napovedo bojkot sladkorju. Rabi se naj sladkor samo za neobhodne potrebe. S tem, da se ne bo sladkorja kupovalo, se bo zadalo sladkornim verižnikom najhujši udarec, tako menijo voditeljice chicaškega gospodinjskega kluba.
HINDENBURG SE ŽELI MAŠČEVATI NAD FRANCOZI.
Je trdno prepričan, dia pride dan osvete. — Tudi prerokuje a -merikansko-japonsko vojno.
Hanover. — Predvčerajšnjim je ameriški kapitan B. B. Mc: Mahon doma iz Indianapolisa, Ind., ki se sedaj vrača iz Nemčije posetil dom bivšega nemškega vojnega lorda Hindenbur-ga. Mej pogovorom se je Hin-denburg zjezil nad Francijo in je mej drugim dejal tudi to:
"Maščevanje bo prišlo za Francijo,, pa magari če vzame stoletja. Zgodovina se sama ponavlja. Kar si jaz želim še na svetu je edino to, da bi zamogel prijeti za meč in iti nad Francoze."
Kapitan McMahon je obiskal Hindenburga na poti v Bremen, odkoder se bo podal domov v Zedinjene države. Stari pruski deca-&eneral je dejal nadalje: "In vi amerikanci se boste v bližnji bodočnosti lasali z Japonci. Japonci zaslužijo glede vojaške izobrazbe kredit. Svoje mlade častnike imajo po vseh evropej-skih vojaških šolah, katere hočejo izobraziti do najvišje mogoče točke. Japonci hrepenijo, da dvignejo svoj narod do visokih idealov v izobrazbi!"
O ameriških vojakih je dejal: j "Tako, vi ste torej zadnji ameriški t'ojak, jki odhajate nazaj proti svojemu domu. Amerikanci ste svojo nalogo izvršili jako velikodušno. V boju ste bili neustrašeni junaki, a po premirju ste bili nam najprijaznejši vojaki. Tako delajo vzorni vojaki."
Stari Hindenburg sicer prijazno govori o Amerikancih, a preveč jih menda ne ljubi v svojem srcu. Kadar se Nemci zmi-slijo na odločilne bitke pri Chateau Thiery, St. Michael in v Argonih, kjer so igrali glavne uloge Yanketi, najbrže tudi na tihem stiskajo pesti.
DENARNE POŠIUATIE.
VčerajŠne cene so bile jugoslovanskim dinarjem:
100 — Din.......$ j.9$ " *
500 — Din.......$ 5.90
1000 — Din.......$11.60
2500 — Din.......$29.00
5000 — Din.......$57.00
Za italijanske lire:
50 — Lir ........ $ 3.25
100 .— Lir ........ $ 5.75
500 — Lir _____... $27.00
1000 — Lir ........ $54.00
Pri večjih svotah, ki presegajo 20 5 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo se posebni popust. Predno pošljete denar črez druge tvrdke se spomnite na naše podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Naše cene so no najnižje!
Vse pošiljatre naslavljajte BANČNI ODDELEK it49 W. 2and. 8t
. •• ^ 1 1


EDINOST
(UNITY.)
Uhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
X&49 West sand Street,	CHICAGO, ILL. ____Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3-oo
Za Združene Države za pol leta................................$1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ....	$1.75
1UBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.00
•For United States for half year........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50 _"_Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE
PLAČAN LIST.
Kadar se preselite sporočite-nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš'STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne._
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, III., under the act of March 3rd 1879.
Delavske banke.
'EDINOST*
t IZ SLOVENSKIH NASELBIN, f
♦ ^^_>
♦ -
* ■ '
*
K*************************
Pred kratkem smo sporočili o ustanovitvi velike delavske banke krojaške delavske unije v New Yorku, Amalgamated Bank. Pozdravili smo idejo delavskih bank kot edino pravo pot k rešitvi delavskega vprašanja, k delavski neodvisnosti. Delavstvo mora postati solastnik narodnega premoženja, delavstvo ne sme kapital uničiti, ker bi s kapitalom uničilo tudi sebe, temveč dobiti v svojo last in posest. Do sedaj je delavec moral nositi svoj denar v banke kapitalistov, ki so z njim delali dobičke. Ako je potreboval posojilo za hišo ali trgovino, je moral iti h kapitalistu, da mu je dal njegov lastni delavski denar, od katerega je moral kapitalistu plačati obresti. Ako si delavske unije ustanove svoje lastne banke in začno trgovati s svojim lastnim denarjem, bode imelo korist od teh bank delavstvo samo. Na ta način bode delavstvo imelo samo koristi in dobičke od svojega denarja. Tako bo moral celo kapitalist sam priti h delavcu po denar za svojo industrijo in ne delavec h kapitalistu.
Te dni smo dobili v roke natančnejše poročilo o teh delavskih bankah, iz katerega pa razvidimo, da imamo v Ameriki že enajst takih delavskih bank, da je bila prva taka unijska banka ustanovljena že lansko leto v Clevelandu, O., ustanovila jo je unija strojnikov (engineerjev). Ta banka strojnikov je pa pokazala že takoj prvo leto tolik vspeh, da je vse delavstvo navdušeno za ta način reševanja delaskega vprašanja.
Poročilo pravi, da ima vseh teh enajst bank že takoj sedaj, prvo leto, nad 40 milijonov rezervnega fonda. To pomenja, da bo delavstvo potom svojih bank tekom deset let kontroliralo že najmanj 4 milijarde narodnega premoženja, kar bo pomenilo že velikanski faktor, s katerim bo Wall street moral računati in ga vpoštevati, tt> pa pomenja za delavstvo toliko, kot imeti veliko besedo pri industriji.
Način, kako te banke poslujejo je jako enostaven: poslužujejo se pošte. Delavstvo dobiva svojo plačo večinoma v čekih. Ta ček dene delavec v pismo s znamko za 2c. in ga pošlje banki z nakazilom, koliko uloži v banko in koliko hoče nazaj. Takoj isti dan, ko banka dobi denar, začne delavcu donašati že obresti. Vsak delavec unije, ki nalaga denar na svojo banko, je delničar banke in dobiva od čistega dobička banke ob svoji ulogi primerne dividende, tako da ima vsak delavec vlagatelj dvojni -dobiček: obresti takoj od dneva, ko vloži in dividende, to je primerni delež čistega dobička. Unija ima pa dobiček, ker dela s članarino dobičke, ki jo potem zmanjšujejo.
Slovensko delavstvo naj pa zdaj primerja to delavsko delovanje, delovanje za delavske koristi, katerega odobrava 94 odstotkov amerikanskega delavstva z pisar jen jem slovenskih "delavskih" voditeljev, "Prosvete," "Proletarca// Slovenije. Mesto tega konstruktivnega delovanja, kaj pa tam čujete? "Vse podreti !" "Prekleti farji," "dol s kapitalizmom," "živijo boljševizem" in enake neumne fraze, katerih dandanes že amerikanski otroci več ne vrjamejo. In to smatrajo, za "delovanje za delavske koristi"? Če to ni smešno, potem ne vemo, kaj je še smešnega na svetu. In vendar se dobe še backi po slovenskih naselbinah, ki to čitajo, to odobravajo. Bog se jih usmili, ali nimajo prav nič pameti več, da bi sami mislili in sami videli, kako jih farbajo.
Slovensko delavstvo, proč od sleparjev! Pojdimo za 94 odstotkom delavstva za delavske koristi, pa bomo kaj dosegli. Od vsega kričanja proti kapitalizmu, kakoršnega beremo po Pro-sveti, Proletarcu in drugih "delavskih" listih, pa nimamo nobene koristi, razun, da se nam kapitalisti smejejo kot prismojenim omejencem.	K.
Pasla inteligenca.
Neki kmet iz Kumberlanda je od-šel nedavno na trg v Ksevik, da bi prodal malo čredo ovac. Z njim in ovcami je prišel na trg tudi ovčarski pes, ki se je pred leti zatekel v stajo svojega gospodarja. Kmet je prodal svojo čredo ovac drugemu kmetu, ki je bil iz tistega kraja toda precej oddaljen od vasi, iz katere je bil prodajalec. Kupec je prosil kmeta, da mu posodi psa, da bi lažje ^pripeljal ovce v vas in mu obljubil, da ko pride domov, spusti psa, ki se bo sam vrnil k svojemu gospodarju. Kupec je nakupil še od drugih kmetov par ovac. Vračal se je domov in pes mu je pomagal goniti ovce. Zjutraj se je gospodar psa začudil, kako da se pes še ni vrnil.
Poslal je enega mlajših v drugo selo, da bi zvedel zakaj se ovčji čuvaj ne vrne. Med tem je pa videl, kako je pes prihajal, toda ne sam. Pred: sabo je gonil celo čredo ovac, katere je gospodar prodal prejšnji dan. Pes .je celo ngč izbiral ovce svojega gospodarja od drugih ovac ter jih je nato gnal k gospodarjevi hiši.
-o——
3500 ljudi in 2500 psov.
V kraju Midletown na Angleškem se je pri ljudskem štetju pokazalo, da šteje kraj prebivalstva 3500 in da je v občini nič več in ničmanj kakor 2500 psov. V glavni ulici je 400 psov, v "drugih pa 2100. Po nekaterih hišah imajo kar 10 do 15 psov. Tako je le malo ljudi v Midletownu brez psa.
Sheboygan, Wis. — Kakor se je izrazil mestni pregledovalec bo letošnje leto mesto Sheboygan zopet močno narastlo. Zadnje dni je dobilo dovoljenje za gradnjo novih hiš, 14 novih prosilcev. Ena hiša je pa letos prišla v slovenske roke, namreč v roke Mr. Feliks Erlacha, ki je kupil hišo na George avenue. Rojak Mr. Jakob Urbas, pa si je kupil avtomobil in trdi, da se je prav luštno voziti v njem Ako je pa res luštno se voziti v njem pa mi ni znano, ker poročevalca še ni vozil v njem. Priporočam pa se mu.
— Rojak Louis Torkar je bil te dni kaznovan na mestnem sodišču radi pijančevanja in mogel je plačati $1.00 denarne globe in sodnijske stroške.
—Frančiška Mikulin se je razporočila od svojega moža Steve Mikulina radi surovega nastopanja proti njej .Frančiška Mikulin je navajala pred sodni-jo slučaje, da jo je njen mož večkrat udaril itd. Poročena sta bila blizu 13 let in imata enesja otroka, ki je star 6 let. Mikulin je lastnik gostilne mehkih pijač in restavracije. Sedaj bo tožba kot se čuje gl-ede podpore. Mikulin kot se trdi ima 400 dolarjev mesečnih dohodkov. Koliko bo moral plačevati za" podporo o • troka bo gotovo določila sod-nija.
Poročevalec.
-o- #
Pittsburgh, Pa. — Dragi g. urednik: — V rolce mi je prišla po naklučju nesramna Prokleta* Po njenih nesramnih spisih zlasti ki sedaj pogostokrat objavlja o družinskih razmerah pošteno zasluži ime Prokleta, ket prekletstvo v resnici zanaša v družine s svojim berilom. Kamorkoli zahaja tam rodi osat in trnje, daje idejne podlage za razdor v družinah in pohujšuje mladino v verskem oziru, ker ji krade umetnim potom čut do vere svojih stari še v.
Vprašam še katoliško misleče stariše, ali se kdaj izprašate svojo vest, ko prihajajo v vaša domovjo ta nesramna cunja, da jo potem čitajo vaši nedolžni o-troci ? Kaj vam pravi vaša vest, ko vi s svojim lastnim denarjem kupujete strup, da si vaši otroci poleg vas samih zastrupljajo svoje nedolžne duše? Vprašajte sami sebe, ako imate še kaj vesti v vaših srcih.
Med nami katoliško mislečimi možmi je le to krivda, da se ne ganemo dočim naši nasprotniki delajo na vse kriplje v javnosti. Za vsako laž imajo korajžo, da se ti gre v časopisih javno podpisati, mi se pa še za resnico bojimo postaviti.
Kjer imamo slovenske župnije; tam ravno ni razširjeno tako« hudo slovensko protiversko časopisje, kakor pa po malih .naselbinah, kjer ni duhovnika, kjer nikdar ne slišijo božje besede. Po takih naselbinah pa časopisje nasprotnega tabora rapidno pridobiva svoj vpliv.
Pa naj bo že kakor hoče, naš list Edinost je že marsikomu temeljito odprl oči v tem oziru, da je spregledal in da sedaj vidi kje je prava stran. To pa seveda tetko Prokleto jezi, da bo sirota še ob pamet prjšla, če bo šlo še kaj časa tako dalje. Toda naj se le potolaži Zavertnik in Molek, oba skupaj in vsi njih pomagači lahko rohne proti veri in cerkvi, zastonj je, pota, po katerem gre vam nasproti resnica ne boste zaustavili, to si le zapomnite vsi trabantje in kori-tarji na Lawndale. O priliki Vam še kaj podkadim.
J. Golobič.
-o-
Braddock, Pa. — Dne 22. a-prila sem dospel k tukajšnjemu lokalnemu zastopniku Mr. Lesjaku, ki me je jako prijazno sprejel, kakor tudi Mr. Žefrano-va družina. Takoj na to sva se podala z Mr. Lesjakom na agi-
tacijo^ ža naše liste. Hodila sva od hiše do hiše, kakor tudi okolico sva obiskala, ki pa je zelo hribovita in težavna pot je obiskovati ljudi po teh krajih. Vspeh za liste se je dosegel hvala Bogu precej povojjen, zakar gre hvala Mr .Lesjaku. ki mi je največ pomagal pri tem.
Delavske razmere so srednje, dela se še dosti dobro. Zaslužek je odvisen od prestora. ki ga i-ma delavec.
Ob koncu mojega dopisa se še enkrat najlepše zahvaljujem vsem, ki so np pomagali pri moji agitaciji, zlasti pa našemu zastopniku Mr. Lesjaku, Žefra-novi družini in družini Blažiče-vi, kjer so me tudi gostoljubno postregli. Vsem Bog plačaj in Marija!
Leo Mladich, pot. zastopnik. -o-
Ambridge, Pa. — Dne 24. in 25. aprila sem se mudil v Ambridge, kjer je tudi precej slovenskih družin naseljenih. Stanoval sem tu dva dni pri Mr. I Švegeljnovi družini. Mrs. Šve-gelj naša tukajšna zastopnica mi je pomagala jako veliko, da sem zamogel doseči krasni vspeh pri novih naročnikih, zlasti pa pri oglasih. Zahvaljujem se Mrs. Švegelj za pomoč in postrežbo zaf časa mojega bivanja v tukajšni naselbini.
Delavske razmere so tukaj' sedaj jako ugodne, to je kolikor se tiče zaposljenosti, tako, da delavcev še primanjkuje, kakor govore. Zaslužek pa je menda bolj srednji, kakor povsod.
Končno se tudi prav prisrčno zahvaljujem Rev. Fathru Her-kelj nu, za njihovo pomoč. Hvala tudi družini Mr, A. Verček za gostoljubnost .
Leo Mladich, pot. zastopnik. -o-
Iron Mountain, Mich. — Spoštovano uredništvo: — Iz naše naselbine se le redkokdaj čita kak dopis. Nihče se ne zgane, da bi kaj poročal v javnost odtod. Zato poročam jaz nekoliko, da bodo znali po drugih krajih, da tu še nismo pomrli.
Snega smo imeli skoro do zadnjih dni. Mrzla burja je pihala skoro cel april. Nevem, kako da je držalo to spomlad mrzlo vreme tako dolgo. Druga leta se je preje ogrelo, kot letos.
Odkar se je mudil v naši naselbini Vaš zastopnik Mr. Leo Mladich, vlada med ljudmi veliko zanimanje za vaše lepe liste. Zlasti radi beremo Edinost, ker nam kaže resnično pravo pot za v življenje" Delavske razmere so še dost dobre. Pozdravljam vse naročnike širom Amerike. Listu Edinosti pa želim obilo novih naročnikov in mnogo vspeha.
L. B.
"BABILON"
Burka v petih dejanjih. Po A. Kotzebuejevi "zmešnjava na zmešnjavo." Za slov. oder nanovo priredil Milan Rojan.
MAKS: (teka še vedno zanjo) Teciva hitro veh!
JELKA: Oj sveta nebesa, najljubša tetina čaša se je razbila
MAKS: Ubila? Ojoj, ojej!
JELKA: Vi ste krivi tega! - •
MAKS: Menda ne! Zakaj ste se pa upirala?
JELKA: Kaj naj storim sedaj ?
MAKS : Mirno pričakujte nevihte!
JELKA: Kaj bo počela teta z menoj, moj Bog! Že čujem -
njene korake.
MAKS: Tiho! Za sedaj vas rešim jaz iz zadrege. (Pobere kos ubite čase in ga da Trnovskemu, ki spi, v roke. Druge če-pinje nagrabi pod stol) JELKA: Kaj delate?
MAKS: Sedaj naj le pride! (zakliče pri vratih) Teta, teta. najlepša vaša čaša je razbita!
5. prizor.
Doroteja, Maks, Jelka, Trnovski.
DOROTEJA: (plane v sobo) Kaj? Moja najbljubša čaša? Kdo jo je ubil, kje kdaj?
MAKS: Le poglejte! Na stričevo željo mu je nalila Telka kave, stric je pokušal, zadremal in čaša mu je padla iz rok.
DOROTEJA: (trese moža) Kazimir, Kazimir! Ti nesrečni
moz
spanju menda vendar ne
TRNOVSKI: (se počasi predrami) DOROTEJA: Kakšno neumnost si^naredil? TRNOVSKI: Moj Bog, spal in>^sp delam neumnosti.
DOROTEJA: Poglej, kaj držiš v roki! TRNOVSKI: Čepinjo? Kako, kaj?
DOROTEJA: Čepinj o držiš v roki, da čepinjo, poglej še na tla! Bolje bi- bilo, da bi se razdrobil ti na tisoče koscev. TRNOVSKI :• laz nevem ničesar! DOROTEJA: Kavo si pil! TRNOVSKI: Kavo, kavo sem pil, morda res? DOROTEJA: Mej tem si zadremal. TRNOVSKI: Prav lahko mogoče. , DOROTEJA: In ubil si mojo najboljšo čašo. TRNOVSKI: Kaj zato? Ti kupiš drugo. DOROTEJA: Poklonil mi jo je za god pred 20 leti mlad častnik, ki je stanoval pri nas.
^ TRNOVSKI: Aha tisti! Tako? Od njega imaš že tako preveč spominov.
DOROTEJA: (Jelki) Ti je bilo treba temu zaspancu dajati kavo v moji čaši? JELKA: Ker— MAKS: je bila čista! JELKA: (odide)
Chicago, 111. — Slovenska Podporna družba sv. Mohorja se tem potom najiskrenejše zahvaljuje vsem članom in člani-com, ki so sodelovali pri zadnji, nedeljski družbeni prireditvi. Ne bomo imenovali nikogar, ker za vse blage darovalke neverno, ven-dar pridne in delavne članice so spravile skupaj in priredile obilo okusnih prigrizkov in raznovrstnega peciva itd. kar je društvu prineslo lep dobiček. Vse nabiralkam darcSv in daro-valkam se družba najprisrčnejše zahvaljuje!
Obenem nas veže tudi dolžnost, da se iskreno zahvalimo tudi vsem igralcem, ki so žrtvovali čas in trudili se, da se je z njih pomočjo vprizorilo dve krasne igri v veliko zabavo navzočega občinstva. Zlasti smo hvaležni onim igralcem in igralkam, ki niso niti naši člani, a so vseeno prijateljsko in vneto pomagali. Hvala Vam prisrčna!
Zahvaljujemo se pa tudi vsemu slavnemu občinstvu, ki se je v tako lepem številu udeležilo naših l&er, kot tudi zabavne veselice zvečer. Zlasti se zahvalju-(Dalje na 3. strani.)
6. prizor.
1'
Trnovski, Doroteja, Maks.
TRNOVSKI: Prav nič se ne spomnim, da bi pil kavo. DOROTEJA: V spanju boš še pozabil, da si oženjen. TRNOVSKI: Tega ne pozabim nikoli, če spim tudi sto let. DOROTEJA: Vzdrami se medved! Z nečakom imamo resen razgovor.
TRNOVSKI: Z nečakom?
DOROTEJA: Da, z Maksom! Štiri tedne je že Helena doma in Maks še ni povedal, kaj misli. Trdo ga primi Kazimir,
čemu tako dolgo odlaša.
TRNOVSKI: (zelo flegmatično) Maks, pridi bližje! Povej
mi, čemu odlašaš?
MAKS: Ker sem priprost in ponižen, ljuba teta! ^DOROTEJA: Tvoja ponižnost je čudna čednost! A pomni: tvoj oče je določil v svoji oporoki, da vzameš Heleno, za ženo.
MAKS: Vem, teta, 9te mi že večkrat pravili. DOROTEJA: Če se premisliš, zgubiš polovico dedščine. MAKS: Imate prav!
DOROTEJA: Oporoko hranim jaz! Zadnji čas je, da izpolniš zadnjo očetovo željo!
MAKS: Treba je vendar, da se preje priljubim svoji se-
strični.
DOROTEJA: To se zgodi lahko po poroki! Ti ne veš, kako prijeten je zakonski stan, Maks zakonski stan je — TRNOVSKI: (se zdrami) Konjski stan! DOROTEJA: Prismoda! Naslikaj mu našo domačo srečo
najino soglasje!
TRNOVSKI: Preljuba Doroteja, to je težka naloga! DOROTEJA: Nič se ne izgovarjaj, sicer 24 ur ne smeš
spati.
TRNOVSKI: Naj bo! Dragi nečak — zakon, ako se resno prevdari — je najbolj (se mu močno zdeha)
DOROTEJA :podoben stanovitnemu pomladnemu vremenu. TRNOVSKI: Meseca aprila.
DOROTEJA: Žena je dar božji! Lepota, pohlevnost, prijaznost — skratka — žena ima — TRNOVSKI: vedno dolg jezik!
DOROTEJA: Ti si čez mero neslan. Ne poslušaj Maks tega zaspanega polha! Alo, Kazimir, brž vstani in zapodi mi kokoši iz vrta!
TRNOVSKI:-To je tudi ona sladkost zakona, Maks! DOROTEJA: Sprehodi se malo! Brž, brž! (ga potegne s stola) A, ti, Maks, premisli celo stvar resno! Helena ti ni neprijazna, zato povej takoj, kaj misliš.
TRNOVSKI: Veš Maks, na dan poroke ti podarim 30 kokoši.
DOROTEJA: Čemu?
TRNOVSKI: V veliko veselje mi bo, ko ga bom gledal, kako podi vsak dan kokoši iz vrta na ženin ukaz.
(Dalje prihodnjič.)

Iff UUnnRPSPNF DAMA. zna nič slovenščine. Merodaini
IZ nKwuRcbfinci u«mu- krogi sicer obetajo da bo s pJri.
jsjov napad na tiskarno Edinosti v Trstu. _
V noči od sobote na nedeljo |ne & aprila so tržaški fašisti zopet napadli tiskarno "Edinost," in sicer kot povračilo za dogodek v Biogradu na morju, kjer so baje Hrvatje žalili italijansko zastavo. (O kakem takem dogodku ni ne italijansko ne jugoslovansko časopisje ničesar poročalo.) Pred tiskarno je prišlo 30—40 fašistov, ki so s hrupom in vpitjem razbili šipe na vseh vratih v pritličju. Potem so vdrli v tiskarno in tudi tu razbijali. Pri strojih je stopilo fašistom nasproti.pet ka-rabinerjev in preprečilo nadalj-no razbijanje, tako da so ostali stroji nepoškodovani. Ko je pri-hitel v tiskarno še drugi oddelek karabinarjev, fašistov že ni bilo več. Škoda v tiskarni znaša to pot samo 500 lir. Kaj bi rekli fašisti, ako bi hoteli Slovenci in Hrvati njihove čine nad pod-1 jarmljenimi jugoslovanskimi brati povračati nad Italijani, ki so med nami bodisi stalno bodisi začasno po opravkih in kup-
hodnjim šolskim letom poskrbljeno tudi za slovenski jezik, toda da ne ostane samo pri obljubah, je potrebno, da se gospodje poslanci odločno zavzamejo za stvar in vztrajajo pri naših upravičenih željah.
PROFESOR IN DIM.
čiii ?
-o-
Rokovnjaštvo.
Fašistični agenti s fašističnimi znaki so te dni po oddaljenli slovenskih vaseh — celo v Po-stonjskem okraju — vsiljevali ljudem v nakup vstopnice na plesno veselico, ki se vrši maja meseca v Trstu. Ako kdo vstopnice ni hotel takoj kupiti, so začeli fašisti groziti. Nekateri so morali vzeti kar po več vstopnic. Cena vstopnici 5 lir. Tako vsiljevanje se more oznaniti le z ro-kovnjaštvom.
-O-
Brigantstva v Istri ni ne konca ne kraja.
Brigantstva ni ne ne konca ne kraja v spodnjem delu dežele. Te dni je bil na poti med Vod-njanom in Sv. Vinčenatom pri belem dnevu napaden neki trgovec Gorlato. ki je šel po kuret-'nino in jajca v bližnje vasi. Trije oboroženi moški s krinko na obrazu so ga napadli in vzeli denar, katerega je bilo precejšni znesek. Orožniki iščejo brigan-te.
Kako italijanska vlada zatira slov. kulturne prireditve.
V nedeljo 8. m. m. se je imela vršiti v Štanjelu na Krasu prireditev tamošnjega pevskega dr. Ko je bilo že vse pripravljeno, je pa prišel oblastven odlok, ki je prireditev prepovedal. "To ni prvi slučaj ,da je italijanska oblast zatrla slovensko kulturno prireditev. Na pritožbe odgovarja s puhlimi izgovori, ki pa o-čitno kažejo italijanski namen, da se ima med Slovenci iztrebiti vsako lastno kult. stremljenje.
-o-
Nova goriška kanonika.
Za kanonika prvostolne cerkve v Gorici sta imenovana gg. Anton Donda, župnik v Terzu, in Alojzij Novak, dekan v Čr-ničah. Prvi je sedaj med kanoniki najstarejši, drugi pa najmlajši.	y
-o-
Iz Krasa.
Na krasu vladajo žalostne razmere: brezposelnost, suša, pomanjkanje kulturnih društev, torej tudi velika duševna "suSa" Vse to kaže, da se Krasu bližajo tužni časi. Še bolj nas greni dejstvo, da ljudstvo pleše in nori, kakor da bi bilo vse v "rož'-cah" na sivem Krasu. V trži-škem okraju je tudi zelo slabo poskrbljeno v šolskem oziru. Doslej ni nobenega pouka v slovenščini ne v Doberdobu ne v Jamljah in ne v Devinu. Vsa šolska izobrazba obstoja v tem, da v Doberdobu poučuje neki učitelj iz južne Italije, oziroma skoro nikogar ne poučuje, ker slovenski otroci se hočejo poleg italijanščine učiti tudi svojega materinega jezika. V Devinu je tudi zaprta slovenska šola že od premirja sem in je odprta edino le šola Leghe nazio-nale s čisto italijanskim licem. Ravnokar bo začel hoditi v Jam-Ije neki italijanski učitelj, ki ne
'Neki profesor modroslovnega oddelka na nekem večjem vseučilišču, ki je predaval materialistično svetovno naziranje, je pogosto vpletel v svoja predavanja sledeče ali podobne stavke: "Bog je z naravoslovnega stališča povsem nemogoč. Zato je duhovščina od nekdaj sovražila vedo, umetnost in sploh vsak napredek, njim je edino všeč nevednost in tema!" Med njegovimi slušatelji je bilo veliko takih, ki so se čutili v svojem prepričanju užaljene, zato so začeli premišljevati, kako bi temu u-čenjaku zaprli sapo. Tu se je ponudil eden izmed visokošolcev, priden, nadarjen in zelo naobra-žen mladenič, da prevzame to nalogo.
Ob priliki, ko je profesor zopet udrihal po veri in duhovščini, je šel ta mladi mož, ki se ni dal z lepo ugnati, po končanem predavanju na stanovanje gospoda profesorja in ga je vprašal :
''Gospod doktor, ali bi ne bili tako prijazni in me rešili nekaterih dvomov, ki se mi vrivajo, odkar obiskujem Vaša predavanja ?"
"Zakaj pa ne, dragi prijatelj! Z največjim veseljem! O, zelo rad !Kar začnite!" je hitro odgovoril profesor, vesel, da ima med slušatelji take vedoželjne dijake.
"Samo nekaj vprašanj, gospod doktor! Kdo pa nam je ohranil stare klasične pisatelje?"
"Menihi so jih prepisali v svojih samostanskih celicah in jih tako rešili."
"Kaj, menihi so jih rešili?"
"Da, menihi, posebno bene^ diktinci!"
"Ti vražji duhovniki! Torej menihi so jih prepisali in tako ohranili svetu. To je moralo biti pač težavno delo?" In seveda so si nakopali s tistim knjižič-nim prahom jetiko? Kaj ne, to je bilo takrat, ko niti vladarji, kaj šele priprosto ljudstvo, niso znali podpisati svojega imena? Čudni časi in čudni oni menihi, da se jim je ljubilo prepisovati črko za črko iz Livija, Cezarja, Cicerona, Vergilija in vrhtega še iz Properca, Tibula, Ovida in drugih. In kakšni so ti prepisi! Skrbno pisani — kakor slikani in začetnice so prave umetnine! O ta vražja duhovščina! — Potrpite, gospod doktor! Ali je res, da bi brez du-hovčine tudi ne imeli Kolumba in Vasco de Gama? Pravijo, da je neki menih, fra Mauro, narisal 1. 1450 oni slavni zemljevid ,ki je obudil Kolumbu misli na novo morsko pot!"
"To je res, ampak tak zemljevid bi lahko narisal tudi kdo drugi!* '
"Se razume! Zakaj naj bi i-mela le duhovščina tako pametne misli? Poslušajte! Nekje sem bral, da je uvedel namesto nerodnih rimskih številk arabske številke neki papež!"
"Papež Silvester II. jih je u-peljal. Seveda bi to storil tudi kdo drugi» če se ne bi papež silil vedno v ospredje."
"Trdijo tudi, da je daljnogled in mikroskop izumil neki di> hovnik. A to skoro ne more biti res! Duhovščina bi si pač ra-
rada vse prilastila."
"To se pravi, je že res. Frančiškan Roger Bacon si je izmislil te instrumente, ampak to Je bil moderen frančiškan in ne kak poljuben mračnjaški kutar."
"TI presneti Bacon! Kdaj pa je živel V
"Umrl je leta 129
"Bil je torej zelo zgodaj moderen, kaj ne? Še nekaj! Pred kratkim sem bral, kdo je prvi u-čil, da stoji solnce mirno, da pa se zemlja vrti. Tega gotovo niti Vi ne veste, gospod doktor."
"Kopernik!"
"Ne, gospod doktor! Ta kanonik ni bil prvi. Skoro sto let pred Kopernikom je to učil — kaj mislite, kdo? — Škof iz Re-gensburga, sloveči Regiomonta-nus, umrl !. 1476."
"Mogoče !"
"Blagovolite oprostiti! Zakaj pa se imenuje doba, v kateri sc znanosti, umetnost in književnost prav posebno cvetele, zlati vek Leona X.?"
"Zakaj? Ker je bil Leon X. poseben podpornik in zaščitnik učenjakov, umetnikov in pisateljev svojega časa."
"Kaj ? Leon papež in obenem zaščitnik in pospeševatelj vsega kulturnega napredka? Kako pa se to ujema?"
"Meni se dozdeva, mladi prijatelj, da se iz mene norčujete?"
"Kaj pa mislite, gospod doktor? To so le dvomi, prav nadležni dvomi! Jaz bi namreč rad povedal duhovščini par krepkih da so sami nazadnjaki in mračnjaki, toda ti vsiljivi dvomi mi ne dado miru. Ali je to tudi res, gospod doktor, da je prve brezplačne šole otvoril duhovnik de la Salle?"
"Da, Francoz de la Salle!"
"In da se je prvi zavzel za gluhoneme španski menih Pedro de Ponce in za njim duhovnik I' Epee?"
"Tudi to je res!"
"Ne hudujte se, gospod doktor, saj midva nisva kriva, da ta vražja duhovščina ne da v zgodovini miru.
Bral sem namreč še to-le: da je iznašel menih Berthold Schwartz smodnik, menih Gui-do d* Arezzo skalo in temeljne i rabne tekočine je vzeto z krvi.
vedli beli menihi, cistercijanci; pariški kapucini pa so bili do sedemnajstega stoletja ognje-gasci francoske metropole!"
"Ce ne boste molčali, zletite venT
"Kam, gospod doktor? Mogoče v zračne višave? Prvi zrakoplov je iznašel že 60 let pred Montgolfierijem menih Bartolo-meo Lorenzo de Gusmao, ki ga je spustil v zrak v navzočnosti portugalskega dvora. — Čemu si brišete naočnike, gospod doktor? Saj to je tudi duhovska iznajdba! Naočnike je iznašel v 13. stol. dominikanec Aleksander Spina. Kaj se Vam tako mudi, da gledate na uro? Tega bi sploh ne smeli storiti, ura je vendar iznajdba duhovščine. Prvo uro imamo od cerkvenega pisatelja Cassiodora, umrl 1. 505., popravil pa je to iznajdbo Ger-bert, poznejši papež Silvester II., katerega sva že enkrat omenila. Prvo astronomično uro je sestavil opat Rihard Wallinfort 1-	— No, sedaj pa grem,
zunaj že prižigajo plinovke. Samo to še, gospod doktor: Gotovo veste, da so iznašli plin je-zuitje. Kaj si ne izmislijo vsega ti mračnjaki .A ne pomaga nič, iznašli so ga jezuitje in vpeljali najprej 1. 1794. v Stonyhurstu na Angleškem. Jezuit Dunn pa je ustanovil 1. 1815. v Prestonu prvo plinarno. — Z Bogom, gospod doktor, blagovolite oprostiti mojo nadležnost. Toda, kaj vidim, kolo imate .tudi? Tega si je vendar izmislil duhovnik Pian-tou, ki se je že L 184;. vozil s kolesom .Lahko noč! Še enkrat Vas prosim ,da mi oprostite! Kar je res, je res! Le resnico govori učenjak!"
Dijak je še enkrat ponovil "z Bogom !" gospod profesor pa mu ni odgovoril. Udarci so zadeli v
živo.
TEŽKO DELO ZA OBISTI.
Namen obisti v človeškem telesu je čistiti kri raznih nepotrebnih in strupenih snovi. To je težko delo: okoli 1,700 kvar-tov krvi teče skoz obisti v teku 24. ur in okoli 30 kvartov ne-
IZ SL0Y. NASELBIN.
(Nadaljevanje s 2. strani.)
jemo prekmurskim bratom Slovencem, ki so se ta večer v tako lepem številu odzvali. Istotako se zahvaljujemo slovenskim trgovcem, ki so dali svoje oglase v naše programe, Vsem članom in članicam pa te trgovce priporočamo v naklonjenost, da jih podpirajo v vseh ozirih. Vsem še enkrat najiskrenejša hvala!
Odbor družbe sv. Mohorja.
% -o--
So. Chicago, 111. — Potrebno
se mi zdi, da točno poročam javnosti kako smo zaključili 40-ur-no pobožnost in obenem slavili farnega patrona sv. Jurija. Naša naselbina je delavska, za to morajo farani dan porabiti za delo in med dnevom ne morejo priti v cerkev počastiti Najsv. Zakrament. A na večer so farani vse tri večere prišli v lepem številu v cerkev k govoru in po-božnosti.
Posebno lepo je bilo videti zadnji večer, ko je bila cerkev pri procesiji polna. Procesija je vodil Rev. Luka Gladek, župnik iz Steeltona, Pa. Asistirala sta mu Very Rev. Hugo Bren, frančiškanski komisar in Rev. Blanko Kavčič, O. F. M. Lep je bil pogled na procesijo, ko sta pred Najsvetejšim stopala v redovni obleki zastopnika dveh redov, v beli halji: dominikanec Rev. Inocencij Bojanic in frančiškan Rev. Bonv. Andacich, župnik hrvatske naselbine v So.
NA PRODAJ
je trinadstropna lesena hiša. Spodaj trgovina v dveh zgornjih nadstropjih dva renta po 4. sobe v vsakem. V hiši je električna razsvetljava, plin in v o-zadju se nahaja lesena hiša. Proda se jako poceni, ako se proda takoj. Cena samo $2500. Vprašajte za pojasnila na:
1627 So. Morgan Street,
near 18th Street.
Chicago.
Nadvse lepo je pa bilo, ko so pred Najsvetejšim marčali dečki in deklice imajoč v rokah vsak ali belo ali rdečo rožo. Ljudje so pozneje opravičeno dejali, da so mladino čč. šolske sestre prav lepo pripravile za procesijo.
Na tem mestu bodi izrečena zahvala vsem, ki so pripomogli, da se je veliki altar bogato in slovesno okinčai Zato ste se posebno potrudile Miss. Margareta Stanko in Miss. Julija Mer-tič, ki ste za rože nakolektale $54.15. Nadalje sprejmite zahvalo vsi, ki ste na katerikoli način pripomogli do tako sijajnega, slovesnega sklepa 40-urne pobožnosti.	Župnik.
-o-
Po nedolžnem na 10 let ječe obsojen.
V furlanskem Vidmu se bo vršila v kratkem razprava proti bivšemu policijskemu komisarju dr. Manggiulli, ki je začasa vojne posloval v Vidmu in neko Melanijo Zainer, žensko na slabem glasu pregovoril, da je ovadila kiparja prof. Gablovica iz Krmina radi špijonaže. 'Gablo-viča so takrat aretirali in postavili pred vojaško sodnijo v Gemoni. Obsojen je bil na 12 let ječe, dasi se je revež na vse načine branil in zatrjevali svojo no« dolžnost. Gabloviča je kazen tako duševno potrla, da je zblaznel in so ga morali oddati v neko blaznico. Sedaj se je vsa stvar razkrila tako, da se je pokazala krivda dr. Manguillija in Melanije Zanier, katera sta v zaporu in prideta pred poroto. Gabloviča so izpustili iz blazni-ce, ker se mu je živčna bolezen polegla.
FARMA NA PRODAJ.
V največji slovenski * farmar-ski naselbini na Willard, Wis. je na prodaj farma obsegajoča 35 akrov zemlje s štirimi novimi poslopji. Farma se nahaja zraven železniške postaje, cerkve, šole, pošte in prodajaln. Do mlekarne (Cheese factory) je samo 5 minut.
Za vse podrobnosti se obrnite na lastnika:
FRANK KOBAL, igoo W. a 2nd Street.
CHICAGO, ILL.
nauke ter pravila v harmoniji, neki menih v Tegernsee na Bavarskem okrog 1 .1000 slikarstvo na steklo, jezuit Cavaltor il. 1747 mnogobarvenost in jezuit Secchi spektralno analizo ..
"Dovolj teh burk! Zdaj vidim, da se res norčujete iz mene! Grom in strela!"
"Prav da ste me sppmnili! Prvega strelovoda ni napravil Benjamin Franklin, temveč že l. 1754 menih — župnik Prokop Dewisch! To ima celo Kuer-sehner v svojem konverzacij-skem leksikonu."
"Držite jezik . . . žlobudra!"
"Aha, največji jezikovni u-metnik našega časa je bil pač kardinal Mezzofanti, ki je govoril nad 50 različnih jezikov."
"Vi ste nazadnjak!"
"Nikakor ne! Največji nazadnjak je bil najstarejvi paleograf devetnajstega stoletja, kardinal Mai, ta nam je odkril stare rokopise — palimpseste . . ."
"Dovolj neumnosti! Idite ven!"
"Takoj, toda v katero smer? To bi vam vedel povedati kvečjemu dijakon Flavij Gioia, zakaj ta je okrog 1. 1309 izdatno izboljšal kompas!"
"Vam so se menda vneli možgani!"
"Če se kaj vname, je treba gasiti. Gasilno brizgalno pa so u-
Ali ni potem naša dolžnost, da napravimo to delo lažje in da ne pustimo, da bi se nabirale v čre-vah strupene tvarine, ki se pretakajo v krvi? Trinerjevo zdravilno grenko vino drži čreva čista, odstrani strupeno nerabno tvarino in deluje gotovo in na prijeten način. Isto je na vsak način najboljše domače zdravilo. Gospodična Beatrice Duffa-ny nam je pisala iz Schenectady 19, marca: Jaz kakor tudi ostali člani naše družine, rabimo Trinerjevo zdravilrto grenko vino in ga najdemo jako e-fektivnega". Istočasno nam piše John Kolar iz New Buffalo, Mich.: "Porabil sem eno steklenico Trjnerjevega zdravilnega vina in reči moram, da me je postavilo na noge." Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ga ima v zalogi in Vam bo postregel tudi z drugimi izvrstnimi zdravili in pripravami, ki jih izdeluje Joseph Triner Co., Chicago, 111.
EMIL SISS BANKIR 133 — Second Avenue, New York, City.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom in prijateljem našega lista po državi Pennsylvania in New York uljudno naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je v zvezi z listi Edinost, Ave ^aria in\ Glasnikom P. S. J.
Vse naše naročnike prosimo, da mu gredo pri tem njegovem delu za katoliški tisk na roko in mu pomagajo širiti list, ki se bori za delavske koristi in za raz-širjanje katoliškega prepričanja.
Upr. Edinosti in Ave Maria.
Vsak, ki želi dobi iz. starega kraja svojega rojaka, je treba da mu pošlje AFFIDAVIT OF SUPPORT
Jaz izdelam vsakemu, ki od mene kupi šifkarto, affidavit v angleškem in hrvaškem jeziku BJfcEZPAČNO.
Opravljam tudi notarska dela in preskrbim konzularna potrdila. Pristojbina za konzularno potrdilo je $2.60.
Jaz prodajam
ŠIFKARTE za dobavo rojakov iz starega kraja in za potovanje v stari kraj
PO ORIGINALNIH CENAH OD ŠIFKOMPANIJ.
Sprejemam denar na vloge in plačam 4% obresti.
Jaz pošiljam denar v stari >kraj po pošti in brzojavu. Pišite za informacije.
EMIL KISS BANKIR 133 — Second Ave., NEW YORK, CITY.

SLdYEGI UMETNIŠKI FOT0GRAFISI
NenHceK
in
CIGARETE
DOBRE.!
i
1439 W. 18th Street
■ - - 4is" " <h'	"
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO!
ZASTAVE
bandera, regalije in zlate ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN. 2107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL.
t NE POZABITE! f
Da ako želite sedaj kupiti si lastni dom, da se obrnite na mene, ker ravno sedaj imam na prodaj več zidanih in lesenih hiš, vsakovrstne velikosti okoli slovenske naselbine, kakor tudi po celi Chtcagi. —- Zunaj Chicage na Archer Ave. imam naprodaj 2 zidane hiše z več lotami, hiše so opremljene z električno razsvetljavo in kopalnicami.
Obrnite se na:
MARTIN LAURICH 1900 West 22nd Place.
Phone: Canal 5777.
♦
I
I ž



"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus.

£
"Je še nisi videla?" je preprosto rekla Currita; "darovala mi jo je kraljica o mojem zadnjem rojstnem dnevu."
Ves ta čas je Mazacan šepetala Butronu na uho:
"Ampak — taka lažnjivka! Kako si ti zna izmišljati pravljice ! — Laž, Butron, vse laž! — Saj mi je vendar Garcia Gomez pravil, da je minister de Ultramar pri posvetovanju poročal o njeni želji —. In sklenili so, da jo bodo imenovali, ako bo Cisterna zadovoljna. In danes zjutraj je šel minister obvestiti Currito---"
Tako je pripovedovala Izabela na tihem Butronu; ko se je pa Currita zagovarjala, je pa venomer klicala:
"Ali nisem pravila? Saj sem rekla! Prav to mi je povedal Garcia Gomez, kar je sedajle rekla Currita."
Currita je vedela prav natančno, da ji je pripovedoval Garcia čisto druge reči. Potegnila je iz smodke, puhnila parkrat dima v zrak ter rekla Izabeli počasi in z naglasom:
"Glej, tudi nad tvojim Gomezom se moram pritožiti! Državni minister je — in svoj prosti čas porablja, da pregleduje pisma, ki prihajajo iz Pariza. Prav gotovo, prijateljica! Nikar ga ne zagovarjaj! V črnem kabinetu odprejo vsa pisma, preden jih oddajo na naslov. Zato bi bil pri posvetovanju lahko tudi povedal, da je yčeraj prišlo za mene pismo od kraljice. S tem bi jih bil najlažje prepričal, da je brezmiseln in brezuspešen njih trud — V'
Vsi so vedeli, in naprvo Butron, kakšno pismo je imela v mislih Currita. In vsi obenem so zaklicali:
"Kraljica ti je pisala?" Grenka zavist je donela iz teh besed ---
"Da. Pisala mi je, da me vabi k slavnosti prvega sv. obhajila, ki ga bo prejel Alfonzo v Rimu."
In uprla je svoje oči v Izabelo. Znano je bilo vsem, kako si je ta silno želela, da bi smela spremljati kraljico na tej poti!
Izabelo je srbel jezile že dalj časa in pripravljala se je, da zine eno svojih robatih. Pa Butron je bil ves iz sebe, da se mu je posrečila njegova diplomatična poteza. Pohitel je in je vzel Izabelo s seboj k oknu, kjer sta dalje časa živahno govorila.
Currita ju ni izpustila iz oči. Zrla je nekam v daljavo, s tistim posebnim izrazom, ki so ga vselej dobile njene oči, kadar je kaj pripovedovala.
Začela je delati načrte za bližnjo bodočnost. Začetkom julija — tako je pravila — namerava odpotovati s Fernandinom v Belgijo, obiskati za mesec dni Marijana Osuno na gradu Beau-ring. Kje bo prebila čas do 15. oktobra, tega še ne ve prav, mogoče da v Trouvillu, potem bo pa potovala s kraljico v Rim. Preteklo poletje da je bila v Trouvillu, stanovala je nasproti vili, ki je last Mr. Thiersa; Thiers da je zelo simpatičen starec, pravičen, četudi republikanec. Njegova žena je preprosta meščanka, hm, hm---, no, pa že gre. In Mile Dosne, njegova
svakinja —? Ljub prizor da je bil, ko je šivala gumbe na oble-Ici svojemu svaku . . . Zdelo se je, da je hišna kakega uradnika . . . Sploh pa — velezanimivi otroci to---
In z nedolžno preprostostjo institutke je pravila z vsemi podrobnostmi prizor iz življenja Thiersovih, pikantno brezstidnost objavljeno v časopisih, katere je pa policija zaplenila.
"Vojvoda Decazes mi je poslal en izvod. Nisem se mogla premagati, poslala sem ga po pošti v zavitku mademoiselli Dosne ---Rada bi bila videla obraz, ki ga je naredila----
Tako ljubko dekle je---, kar sriedla bi jo---"
In naenkrat, brez prehoda, je postala Currita globoko ginje-na. Ganila jo je misel na brezmejno radost, ki jo čaka v Rimu — --Smela bo poljubiti sandale sv. 'Očetu---Kako orjaška postava je ta Pij IX., kak častljiv starček!
In vse so začele zatrjevati svojo vdanost do sv. Očeta. Pripravljene bi bile žrtvovati zanj življenje, premoženje, vse vse —-Le duš ne. Te so že namreč davno zapisane vragu.
Carmen je pravila, da si predstavlja sv. pčeta vedno kot
svojega starega očeta —--Senora de Lopez Moreno je o-
menila, da mu pošlje vsako leto 12 arrob težek sodeč najdražjega vina iz svojih jereških vinogradov. In dukesa se je razvnemala z odkritosrčno nevoljo nad divjaštvom poulične drhali, ki je pred petimi dnevi pobijala okna in onemogočila razsvetljavo, s katero so madridski katoličani hoteli slaviti obletnico vladanja Pija IX. Samo na palači Medinaceli so razbili, je pravila, 22
kandalabrov in 37 oken---in v tistem času so se ministri in
zastopniki vlade veselili v palači pri koncertu--t--Taka vlada ----! In tako brezbožno, grdo ljudstvo---!
Seve so te dame prižigale svetilke v čast sv. Očetu, pg. kamenjale vsak trenutek postavo tistega Boga, čigar namestnik je Sv. Oče--.
Tega častljive senore niso rekle. Pa mislil si je to natihem Don Kazimir Pantojas. Pazno jih je poslušal in medtem polomil ušesa celi nesrečni družini porcelanastih zajcev in potrl tepe trem buldogom, umotvorom iz Bristola.
Tudi Izabela Mazacan in Butron sta končala svoj skrivnost-
DOMAČE PIVOflH
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street,	CHICAGO, ILL.
ni razgovor. Mazacan se je opravičila pri Curriti, da je ne more spremljati v sirotišnico, Češ da je že pozno, in je odšla, nekako slabe volje*
Currita se je odločila, da se vrne.domu, in tudi markiz de Butron se je poslavljal.
"Ali imate svoj voz?" ga je vprašala Currita
"Ne!"
Butron je koj pograbil ugodno priliko, da bi mogel na samem govoriti c Currito.
"Popeljem Vas jaz v svojem vozu, kamor hočete!"
"V ulico Isabel la Catolica. Imam opraviti v nemškem poslaništvu."
"Le kar z menoj pojdite!"
Butron ji je ponudil svojo roko in jo spremil po stopnicah. V pritličju ju je čakal njen voz, razkošno opremljena kočija, prevlečena s svilo in baržunom.
Izkušeni diplomat'je prav dobro vedel, da Izabela ni pretiravala in tudi ne lagala v svojem poročilu o novicah, ki jih je izvedela od lepega ministra Garcije Gomeza. Toda, kako naj si razloži, zakaj je Currita izpremenila svoje naziranje? Gotovo je dalo povod temu pismo kraljičino: povabilo v Rim ji je bilo zadoščenja zadosti in Currita je lahko opustila svoje maščevalne nakane.
Te misli so pomirile diplomata. Pa hotel je stranki še bolj zagotoviti dragoceno pomoč Curritino. Politika ima pač dostikrat sicer poštene cilje ,pa"si vendar ne more pomagati brez omadeže-vanih pomočnikov. Na znotraj pometati, to je bila Butronova politika. Kakor da bi smet in nesnaga ne okuževala kraja, na katerem se zbira--
Komaj se je premaknil voz, že se je lotil dela.
Naglašal je svoja leta, svoje sorodstvo z Villamelonom in da načeluje damski brigadi zarote zoper Amadeja, ter je naravnost zahteval pojasnil.
Currita je široko odprla oči, zavzela se je. užaljena"je bila in skoro jokala se je. Začela je ponavljati svojo povest o tem imenovanju, zatrjevala je svojo nedolžnost in ugovarjala zlobnemu sumničenju. Kaj drugega si misliti, je rekla, bi bilo narv-nost razžaljivo zanjo. Kaj pa pravzaprav mislijo o njej? Ali ni v svojem življenju že tolikokrat dokazala in pokazala svoje zvestobe do kraljeve rodbine? In ko bi tudi ona misliLa na tako brez-častno dejanje, bi ga nikdar ne/dovolil njen mož, Fernandito, on. ki je svojo kri prelil za kraljico Izabelo II. v slavni bitki na suhem in na morju ob Črnem rtiču. Ravno on, Fernandito, goji tako sovraštvo do vsiljene rodbine Savojcev, *la prileplja na pisma znamke ubogega Don Amadeja vedno z glavo navzdol ,--.
Da ie tisto pripovedovala Izabela Mazacan, ki ima tako tesne
zveze s tistim revolucionarnim ministrom--? Ravno zato je
zelo sumljiva--! In vrhu vsega tega. saj ve celi svet, kakšna
spletkarica je ta Izabela. ki hoče zato v Rim s kraljico, da bi zakrila pred Garcijo staro znanje, ki ga ima z nekim italijanskim knezom---.
Tako dobro je govorila Currita in tako uspešno se je zagovarjala, da je stari in izkušeni Butron začel dvomiti. Le ena resnica mu je postala jasna in gotova ob teh nasprotujočih si trditvah obeh dam — sicer sta bili obe enako zvijačni _ resnica, da se ženska zato boji kače, ker je tudi sama prekanjena . . .
Kočija je drdrala iz ene ulice v drugo, s tisto jezno naglico, ki jo zna dati ognjevitim konjem vešča roka kočijaževa.
RUSKA SMODNIŠNICA ZLETELA V ZRAK.
London. — Vladna smodniš-nica v Tuli je včeraj eksplodirala in zletela v zrak. Nad 100 vojakov, ki so se nahajali v neposredni bližini pozorišča je u-bitih. Silno veliko pa ranjenih. -o-
VELIKA POVODENJ V KANADI.
Frederickton, NIB. — Velikanske povodnji, ki so napravile po tukašnjih okolicah že do 10 milijonov dolarjev materialne škode še vedno naraščajo. Nad 21 mostov je povodenj že odnesla v tukajšnjem okraju marji so silno prizadeti.
-o-
gotovini. V glavno oklopno gajno niso mogli.
Vendar ga je dobila ...
SILZER ZNA BITI PRIHODNJI PREZIDENT.
New York. — Governer države Nehv Jersey George S. Silzer bo najbrže nominiran za prihodnjega demokratskega predsedniškega kandidata. To* poročilo je prišlo iz urada narodnega demokratskega kluba v mestu New Jersey.
-o-
ZADNJI
K župniku pride bolj ,postara
na dekle ki sramežljivo postoj. pri durih m si spodnji del obr za prikriva z robcem.
Župnik; "Kaj bi pa Ana?"
: ''Gospod, slišijo — k sevanju za neveste sem ker se bom omožila," je bil sra mežJjiv odgovor.
Župnik: "Tako — no — * prav, že prav! Bova pa Far- Najprvo mi povej, kdo te ie odrešil ?"
Ana: "Oh, gospod Ijakov Janez !"
Deb<s
Razložil jim je!
SO. CHICAGO
Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-lje.
Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih !n nizkih cenah.
Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo 1
Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk!
"SVOJI K SVOJIM!"
ANTON BAKŠE
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI.
9534 — Ewing Avenue.
m
s
/
fi
s
4
LISLT "EDINOST" JE LIST ZA RESNICO.
Toda ima bratca, ki se drug drugega izpopolnjujeta, da poročata celo resnico. In ta njegov bratec je
"A V E MARIA"
Zato nima popoln list "Edinost," kdor nima še lista "Ave Maria" poleg.
Imaš ti oba brata naročena? Takoj si naroči še list "Ave Maria," ki stane $2.50 na leto pri
AW MARIA 1852 W. 22nd PI. CHICAGO, ILL.
GLASNIK PRESV. SRCA JEZUSOVEGA
je posvečen zlasti češčenju presv. Zakramenta.
Ta list bi ne smel manjkati v nobeni slovenski katol. hiši.
Ali ga imate pri Vas? Zakaj ne? — Takoj ga naroči! Stane samo $1.00 na leto. Naroča se
GLASNIK 1852 W. 22nd Place.
t č
č č A
4 t
4
Iz Belega polja v Berane postavljajo telegrafično Ijnjj0 Muslimani male vasice izpod P le vi j a se vprašujejo: "Čemu bo ta žica kavram, cvala?"
Tamkajšni načelnik jim razlaga :„"To je telegraf. Po njem !a-AMERIŠKI VOJA- hko pošiljaš brze vesti od tod KI PRIŠLI IZ NEMČIJE. , do Beograda."
New York. — Včeraj so do-j Toda načelnik si zna pomaga-speli 11a parniku Prezident Fill-1 ti in jim razloži: "Bedaki! MU„ more zadnji vojaki 27. po števi- i lite si strašno dolgega psa, ki lu iz ameriške okupacijske zo-1 ima glavo v Beogradu, rep pa ne. Bili so to vojaki, ki so pri- i je napeljal po teh drogih sem v
padali uradu generalnega štaba in so ostali v Nemčiji toliko časa, da so uredili vse, kar je bilo za urediti po odhodu ameriških vojakov iz Nemčije.
-o-
KITAJSKI POMORSKI ROPARJI ZOPET NA DELU. Kong Kong, Kitajsko. — V pristanišču Pakhoi ne daleč od tukaj so pomorski roparji odvedli neznanokam zastopnika a-meriške-britske tobačne družbe H. C. Rowson rodom anglež. Roparji so pisali na britski konzularni urad, da ga spuste proti 30 tisoč dolarjev odkupnini.
-o-
— V Kansasu City, Mo. so neznani banditi napadli tamkaj-šno Commercial State Bank in odnesli okoli 5 tisoč dolarjev v
J. KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago, 111.
Rojakom se priporočam pri
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai. pokladam stenski papir.
Najboljše delo. najnižje cene. Roiaki obrnite se vselej na svojega rojaka!
Berane. Ti vščipneš psa tu v Be-ranih v rep, — in tam v Beogradu bo zatulil! Ali sedaj razumete?'' — In so razumeli.
IZPLAČILA
v ameriških dolarjih še vedno izvršujemo v zasedenem ozemlju v Italiji. Nemški Avstriji in drugod.
V Tugoslaviii ie začasno nemogoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarje, ker to seda i izvrši edino Narodna Banka v Beogradu. Vendar oa potnikom. & rabijo dolarje za na pot preskrbimo dolarje.
Dolarske čeke pa še vedno lahko izdajamo in iste vnovči-io v stari domovini po dnevnem kurzu v jugoslovanske krone. '
Za dolarske pošiliatve računamo sledeče pristojbine: do $iq.oo po 50 centov. — od $isxx> do $30.00 po 75 centov. — od $30.00 do $50.00 po $1.00, za izolačila, ki preseerajo $50x10 računamo 1 cent in pol od dolarja. ali po $1.50 od sto dolarjev. H tem pristojbinam je še pridiati za vsako posamezno nino.
pošiliatev 15 centov za pošt-
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
1840 West 22nd Street, CHICAGO. ILL.
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic, in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu ".Edinosti" in - prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo V našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da j« list ponese na slovenske domove pred oči slovenslrih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj I
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno odtaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas t
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicago. 111.
Phone: Canal 0098.
S