>%                                               
                       Cvetica življenja
        .iekem hribovitem kraji je živela uboga vdova, ki je imela jedinega        loka, hč-erko ob devetih letih. Oče je že davno počival v bladaej        mlji, in vdova si je z ddom komaj toliko prislužila, da ste mogli  plSživeti. Druzoga premoženja niste imeli, razven siromalne koče in dve » Wv kozici, kateri sto jima dajali raleka.
Nekega dne zboli vdova. Ležala je v postelji in žo djje časa ni mogla vstati. Kozje mleko je bilo zdaj njiju jedina lirana. Skrbno je hčerka stregla ljuliej materi ter milostivega Boga vedno prosil«, da bi jo skoroj ozdravil.
Bilo je nekega popiJJudne, da ubogo dekletce zopet žene kozi y hribe na pažo. Bil je lep, vroi dan. Kozi ste veselo skakali % skale oa skalo a dekletee za njiraa- Ali čudno 1 dcnes se kozi niste ondii ustavili kakor drugekrati, nego Sli ste dalje v hribovje. Dekletce tega ni zapazilo. ker je bilo v mislib. doma pri Ijnbej materi. Kozi ste Sli dalje iu dalje, kakor bi znali, da je ondu v Tiribih kje boljfia paša.
Zdajei se vzdrami ubogo dekletee ter si inane oči. Gleda okolo sebe, oli k6z ni. ,,Kam sem vender prišla?" pravi sama t sebi, čudeč se. BV tem kraji nisem bila $e nikoli."
In tak6 je tudi bilo. Po teh bribih ni hodila Se nikoli njena noga. Z \itkimi smrekaini in b.ojami -m bili ti ki-aji gosto lavs^ieni. Gloj, ondu stoji gola skala. Na njej ni uobenega drevesa. Samo tu iu tam ae vidi kak grmiček. In ravno tjii st« bežali njeni kozi. Deklica pobiti za njima, da bi ju 'vrDila, a bilo je že prepozno. Spretni živalici ste skakali od kamena na kamen, kakor bi imeli pevoti.   DeHica postoji pod »kalo pri nekeni grmu ter gleda veseli kozi.
V tem hipu zasliii poleg sebe tcnek glas, da bi človek mialil sližati kakega ptiča. Obrne svoje oko tja, od koderje prišcl glas tcr žuje: nJoj, joj! deklica. reS me, reši me I Da bi ti znals, kake bolečine trpiml 0 joj, joj meni!" Deklica Se zmiroro zre tji», od koder je tenki glan doliajal, a ne vidi ničesar.
»" j°i' J°Jl" b''0 Je z°pe' sližati glas; ,ali me ne vidiž?"
BKje 8i? kdo si?" vpraša dekletce.   nJaz ne vidim nikogar."
»Gtej, tukaj sem, tukaj na tom grmu visim:" odgovori tenek glas.
Dnkliea ugleda, da se res na vpji bližnjega grma nekaj giblje. Pripogne glavo, da bi boljo videla. Ali kako se zaSudi! Na veji vidi viseti zelo majhenega Sloveka. Ni bil večji od palea na roki. Imcl je pa v primeri s svojo postavo zel6 dolgo brado, s katero se je bil zamotal v veje rečenega grma, ter je z nožicama otcpal po zraku sem ter tjk. Deklica ga oprosti njegovih zanjk, postavi ga prcd se na zemljo in se mu na ves glas zasmeje.
»Takšnega človeka izvestno še nikoli vidila nisi, kakeršen sem jaz, ^deklica moja Ijuba," reee jej ta prečudni pritlikovec. ,Glej. jaz sem tudi človek, ali vi veliki ljudje nas imenujete paKke, ker snio komaj tako veliki kakor palci vaših i-ok."
nln kako si piišel tu sem na ta gnn?" vpraža deklica tikajoč ga. Vikati ga ni hotela ^saj je manjši od mene," mislila si je.
,Štal scm ondu na onej skali," odgovori palčck, »a pritekli ste hoji dve kozi ravno proti meni. Teb sem se tako nstraSil, da sem skočil s skale. Priletd sem ua ta grm in brada se mi je  zapledla  v vejc.   Hvala ti  lepa,
J63
deklica Ijuba, da si me rešila hudib. bolečin. Ti nisi bila Se nikoli v tenl kraji in tudi nc bodeš; nikoii vel; ali jaz scm dobro vedel, da ti pridoS. Zatorej sem te pričakoval na onej skali. Znano mi je tudi, da 80 tvoja raati nevarno oboleli.
Oaupelo ga gleda ubogo dekletce ter ga naposled vpraša: ,Kdo ti je to povedal?"
PaBek se jej nasmeje in reče: ..PaKkom je daleč na okolo vse znano. Ali pnstiva zdaj to in idi z menoj v mojo palačo, kraljevo te liočem obdarovati. Samo toliko ti povem, da je na tebi, ali si hožeš la svoje '/.ivljenje dobro ali siabo izbrati."
Iu Sla sta k skali. Pri zelo majhenej razpoklini sta nekoliko postala. Zdajci stopi pair-ek v razpoklino ter tenko zažvižga. In glej! v tem liipu se je začela razpoklina širiti in raztezati.
nldi za menoj!" reče paltek, in deklica stopi za njim v veliko votlino, ki je bila vsa razsvetljeua. Tu in tam ugleda palčke, ki so se njenemu vodniku globoko priklanjali ter ga pozdravljali, rekoč: ,Da si nam zdrav, o kralj naS dobri in ljubeznjivi!u
Deklica spozna, da je palčck, katerega je ona reSila, kvalj vseh palžkov.
Iz prve votlinc prideta v drugo. ki je bila še prostornejša od prvc. Pri vhodu pogleda paliek deklico iu jej reče: »Prosim te, pazi tukaj dobro, da mi katerega mojih ljudi ne pohodiš."
Komaj stopita v drugo votlino, začujo se iz sto in sto grl tenok glas:               l
nDa si najn zdrav, o kralj !J   iu brez števila palčkov se vsuje svojemu kralju                 „
naproti poljubljajof; mu roki in ga izpražujoč, kje jo bil in zakaj je to dekletee s seboj pripeljal. — nVse bodete izvedeli re&e jim prijazao kralj. nGlej, tukaj je moje stanovanje," reie zdaj palček obrnivši se k deklici, ia ondu je moj kraljevi sedež."
Vsa zavzeta je glcdala deklica lepoto in krasoto tega stanovanja. Vse se je blestelo samega zlata ia srobra. Stene so bile prekrite a prekrasnim tcmno-riideeim žametom. Posebuo je bil lep kraljevi prestol. Luii ni bilo videti nikjer nobene; svelili so sami kameni, ki so bili v žamet vSiti, ter se tako blesteli, da ao kakor solnee razsvctljevali vso votJiuo.
,,Idiva zdaj d;ilje." reče kralj. In šla sta v tretjo votlino. Noben palček ni sel za ujima. Ta votlina jo bila najmanjša od vseh. V njej ni bi]o palckov, samo neka prečudoa voujava je dehtela po njej. Po tleli je bilo vse polno evetic.   Ali Jailno! vse cvetiee so bile pokvite s steklenimi pokrivali.
Palček odvčde deklieo v sredo te obširne votline. Ondu so stale tri1 cvetico.   Prcd toini se ustavi.
^Glcj,  tukaj vidiš mno/.ino cvetic," reče palček s povzdignjenim in res-  • nobnim glasom. .Vsaka evetica nekaj pomeni; ali najlepšc in najznamenitejše   ' izmed vseh so saflio  te tri cveticc.    Jedno   teh  ho6em  tebi podariti.    Glej, prva je rumena kakor čisto zlatii. Ako si njo izvoliš, dobila bodeš neizmerno bogastTO.   Zlati in srebra bodeš imela,  kolikor koli ga bode tvojo sree po-želelo. —   Giej,  drnga cvetica jo rudeija kakor roža,  kraljica vseli  cvetio ; ncžna jo k&kor tvoja mlada lioa.   Ako si njo izbereš, dobila bodeš ž njo telesno lopoto.    Tvoje lice bode lepše od jutranje zore in cvetice te bodo za-ridale zaradi čarobne krasote.   Ljudje te bodo  občudovali. — A tretja cve-
U*
V
                                164                                                 
tica. kakor sama vidiš, ni lepa. Od nje prihaja vonjava, ki je v tej votlini. Podobiia je pohlevnej vijolici po vašein grmovji. In da-si ni lepa, vemler je mnogo vredna, ker njona vonjan ozdravl vsaeega bolnika. To so najlepše cvetiee, kar jih iraaia. Ako si žehš bogastva, vzeini prvo; ako si želis te-lesue lepote, vzemi drugo; in ako želiš bolniku povrniti ljnbo zdravje, vzemi tretjo cvetieo!" —
To rekši, molčal je palček.
Deklica je gledala cvetice. Taka zapeljiva sreča se jej Se nikoli ni pri-pettla, zatorej ni vedela, kaj bi storila.   Zdajci se vzdrami in zavpije:
nZlata moja muti jo bolna 1 0 daj mi tretjo cvetico, da rni zopet ozdravi!"
Tako je rekla dekliea. Ljubezcn do ljube matcre je premagala poželenje po bogastvu in telesnej lepoti.
^Pravo evetieo si si izbrala," odgovori jcj palčck. ,Bal sem se že za tebe. Ako bi si bila prvo ali dnigo izbrala, res bi bila bogata ali lepa, ali — srežna bi ao bih nikoli. I!og te blagoslovi za Ijubezea, ki jo imaš io svoje dobre bolne matere. Na, vzemi cvctico in nesi jo s eeboj! Ali povom ti, da kakor hitro bode inati zdrava, izginila bode cretiea."
Deklica jo vzcla cvetico živtjenja in sg vTnila s pulčkom v drugo votlino. Komaj pa stopi vanjo, zadoni jej od vseh. straui na ušesa: nŽivila, živila, dobra vrla dekliea !"                                                                                                 J
Palfki so bili namreč utihnili,  ko  sta  kralj   in  dokliea etopila v tietjo          ^
: voUino ter so posiuSali pri vratih, kateio cvetieo si bode izbrala. Tudi njim se je dopadla otrocja ljubezen do raatere in zato so jo zdaj tako veselo pozdravljali.                                                                                                               J
Kralj palčkov jo je zdaj peljal iz svojih podzemeljskih jam. Pri izhodu iz zadnjtj votline se mu dekJica lepo zahvaJi za prečudiio cvetico. In zdaj sc je razpoklina zopet stisuila, da ui bi]o znati vhoda.
Dek/ica videč. da je solace že nizko, sporaue se koz. Vsa, prestmšena se ozro ua skalo, in glej! ondu gori ste mirno stali, kakor bi eakali dekJcttta. Ko ju k sebi poklife,  pvitekli  ste  k  njoj in se jej dohrikali.   Potem  se  pa
¦  spustita po navaili proti dorau in deklica hiti za njiraa.
Zdaj uboga hčerka ni pazila na pot, nego mislila je, kako vesela bode mati, kadar zopet ozdravi.
Solnce se je ravno skrilo za gorami, ko ugleda dekliea domačo hišo pred seboj.   0 s kakim veaeljera je bitela v hišo k boliicj materi.
.Denes te pa dolgo ni domov, dete moje," reje mati s slabotuim glasom.
„0 mati, mati! kaj sem vam prinefJa,1' vzklikne deklica ter položi cvc-tico na materiuo vzglavjc.
Zdajci se je po vsej sobi razširjala neka čadna, prijeina ronjara. Mati je takoj (Sutila nekaj krepčalnega ter je z veliko slastjo nživala prijetni duh zdravilne evetiee. Kri se jej jo začela urneje preiivati po žilali in njeno poprej obledelo lice zaoelo se jo rudeSiti.
,AU ta cvetica razSirja to prijctno voDJavo?" Tpraža začudeno mati. /ilej, nekako čudno mi piihaja po vsem telcsu.    Zilaj že lahko diham,  Bo-
¦  bene bolečine ne žutim veJ.   Zdi se mi, kakor da bi bila popolnem zdrava."
.(ilejte mati, kako mo6 ima ta cvetica življcnja," retc hčerka ter objema in poljubuje mater, ki se je čutila z vsakim trcnotkom boljšo in kvepkejšo.
165
Še ni minula dobra ura,  kar se je vrnila hčerfca in — mati je zdrava in krepka vstala iz postelje.
Mati in hčerka ste sedoli za mizo,  na katerej je stala cvetica.   Hčerka                ;
je pripovedovala vso dogodbo 8 palčkom in pozneje kakor po navadi ste šle ta veSer spat.
Kadar se drugo jutro vzbudite, bil je njijn prvi pogted n.i cvetieo. Ali cvetiee ni bilo nikjer, izginila je, kakor je dejal palček. Ali prt na mizi vender ni bil prazon. Mati je stopiJa k raizi in ostrmela. Prt je l>il poln — svetlih eokiuov. Prcšteli ste jih; bilo jih. je trideset. Ta vsota jiraa je odvrnila siromaštvo od  hiše,  in od sib. dob se jima je dobro godilo ves Čas
njijU  ŽivljeHJa.                                                                                Miljenko Devojan   .