Učiteljski tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. V. I/. — sekcije xa dravsko banovino v Ljubljani
m Mesečna priloga »Vrosveta« m SEt LZ^l rr^T^T^^^^
«•ta». Ntfrtnklrtnlk pitan nt tprtjt; Oglati pm MIkm Im Jmgtmtm, dmvtk ,
Ishtjt vtmk Ittrttk. Naročnin* Itbm t. Polt. It k. mL 11.1 S S. TtltfonSIll
ŽUVflJMO JUGOSLAVIJO I
Naše delo
Zgodovinski dnevi, ki so nam bili usojeni, da jih preživimo, so za nami. Če se danes ozremo nekoliko nazaj in si prikličemo v spomin tiste ure, ko smo otrdeli od pričakovanja, kaj se bo zgodilo, nam misel zastane in se dolgo ne more ganiti. Strah, ki si ga v prvih trenutkih ni nihče mogel pravilno razložiti, še danes ni popolnoma splahnel. V nas vseh se je nekaj zamajalo in neprijeten občutek negotovosti bi lahko imel mnoge zle posledice. In če se vprašamo, odkod prav za prav ta strah, si moramo odkrito priznati, da je bil samo posledica negotovosti, nesa-mostojnosti, pomanjkanja samozavesti. Rezultati prizadevanja od strani onih, ki so s svojim delom na vseh področjih soodgovorni pred ljudstvom, niso bili taki, da bi bili vsi gotovi in svesti si, da je tisto dello, ki so ga vršili, toliko zaleglo in imelo tak uspeh, da bi jim v najkritičnejšem trenutku vžgalo zavest, da je vse,, kar je bilo zgrajenega tako trdno, da lahko kljubuje vsaki zahrbtni sili. Bili pa so nekateri, ki jih je nesrečni dogodek sicer močno zadel v živo in napolnil srce z obtožbo nad krivico, toda istočasno je tudi bruhnilo iz njih: žrtev poštenega, pridnega in vestnega dela je najboljši dokaz in obramba na vsa početja, s katerimi si iščejo najrazličnejši elementi zadoščenja najrazličnejšim instinktom.
Po vsej državi se je kakor blisk raznesla kraljeva oporoka. Šla je od človeka do človeka in mu bila na uho z vso svojo resničnostjo. Danes čujete besede v zadnji hribovski koči in v naj zakotne jši mestni gostilni. S to mislijo hočem izraziti dvoje mogočih stvari: Ali je res zavest dela in skupnosti postala tako močna, da ie prodrla v naibolj oddaljene sledove ljudskega življenja, ali pa je vse to samo zunanja oblika, brez vsebine in resničnosti? Dotaknem naj se teh misli v toliko, v kolikor zadevajo učiteljstvo.
Naše učiteljstvo je sprejelo kraljevo oporoko z odprtim srcem. Vprašam pa naj samo eno: Ali ni bila vsebina edinih dveh besed oporoke, učiteljstvu že od vsega začetka v krvi? Kaj pa se pravi čuvati Jugoslavijo? — Nihče ne more zanikati, da se pravi to, delati -z ljudstvom za ljudstvo. Učitelj je bil tisti, ki je stopil najtesneje ob stran našega človeka z iskreno besedo in voljo, da mu pomaga. Učitelj je bil tisti njegov tovariš, ki mu je učil in vzgajal otroke. In v dogllednem času mu je z obojim že vcepil v dušo toliko, da je stopil preko praga domače hiše z glavo pokonci. Učitelj mu je gladil besedo, da je misel jasno izrazil, učitelj mu je odpiral knjigo kulture in ga opozarjal na pota racionalizacije. Učitelj je bil tisti izobraženec, ki je sedel z njim za isto mizo in jedel z njim iz iste sklede. Učitelj je bil tisti gospod, ki mu ni nikoli ukazoval.
Po vsem tem lahko rečemo, da je učitelj tisti človek, ki se je najbolj vrastel v naše ljudstvo, ki ga najbolje razume in je zato tudi najboljši tolmač njegovih težav in bridkosti. In danes, ko to že lahko z gotovostjo ugotovimo, bi bil že zadnji čas, da se tega zave tudi tisti, ki do tega še ni prišel. Da pa bi bilo učiteljevo delo med ljudstvom čim močnejše, čim bolj resnično in samozavestno,
je pa treba za to spoznavanja, ki ga mnogi tako lahko puste ob strani vsled preobilice malenkostnih reči, ki se mu vsiljujejo vsak dan znova. Treba je spoznanja, da bo rodilo uspeh. Samo odkrito, nezahrbtno delo, da mora biti učiteljevo delo sila, ki hoče venomer kvišku, ki hoče vedno dalje in vedno globlje; da mora biti učiteljevo delo volja, ki ruši in prestavlja gore, gradi mostove in vodi hudournikom pot, da mora biti učiteljevo delo tista moč, ki je večna kakor skala, kakor pod, kakor hrast, ki kljubuje viharju in času. Učiteljevo delo naj bo tisto upanje, ki vedno znova oploja svet z življenjem, ki napaja obupana in izgubljena srca s tolažbo in mirom, da v tihem pričakovanju ustvarjajo in vendarle dočakajo in dosežejo. Človeka naj podpira in dviguje, prenavlja in izpopolnjuje ter vodi do spoznanja. Učiteljevo delo naj vodi ljubezen; brez nje bi bilo vse ničevo. Vse učiteljevo delo naj ima en sam smoter: pomagati ljudstvu kvišku, pomagati na noge predvsem v gospodarskem in kulturnem pravcu.
S takim spoznavanjem se bomo vedno jasneje zavedali sebe in svojega življenja, z delom pa se nam bodo odpirale poti še vedno dalje, naprej, v vse polno bogastvo življenja. Saj je res, da danes močno občutimo, kako je razklan in neurejen naš človek v svoji notranjosti, kako pozablja svet in sebe, da bi se rešil dela in Skrbi, kako zatipa včasih kakor slepec za stezo, ki naj ga popelje domov. In prav radj tega. ker to vemo. nam stopa vedno jasneje pred oči naš človek, tak. kakršen je v svojem bistvu in vedno znova si ustvarjamo in izpopolnjujemo v svojih dušah našega človeka, kakršen bi moral biti. In prav to ie tista velika sila. prav to nam daje tisto nezlomljivo voljo, vstrajati, delati. Vedno je pred nami duševni obraz našega človeka v vsej lepoti in čudovitosti. vedno jasnejše razumevamo, kako je naš človek vezan na svoja oolja, hišo in živino. Vsak učiteli mora biti bogat za spoznanje, da je vsaka drobtina zemlje in vsaka beseda jezika del naše duše, zato jo čuvajmo!
Učitelj je nesvoboden pri svojem delu v toliko. v kolikor je slabič. Učitelj, ki ie deležen ljudskega zaupanja, ni zaprt v molitev in filozofijo, marveč stoji sredi sveta, kaže kje je leva, kje desna, pomaga, svetuje, tolaži in kriči. Živeti je treba, ker ljudstvo hoče predvsem življenja. Treba je optimizma, divjega optimizma. Vsakogar, ki se je približal našemu ljudstvu radi mode, ga bo samo izločilo. S tem spoznavanjem je prodrlo v učiteljske vrste novo življenje. S to pesmijo učiteljevega dela se je okrepila volja. Učiteljev resnični poklic, ni poklic, v katerem bi živel križem rok brez dela. To spoznanje naj bi bili tisti žeblji, s katerimi naj bi bila pribita oporoka kralja, človeka ki se je predobro zavedal, da pomeni gospodarstvo in kulturno zdrava naša vas najboljše jamstvo, da bo mladi državi omogočen čim trdnejši obstoj in napredek.
Za tako delo, ki ga lahko vrši samo učitelj kot resničen človek, pa mora biti močan in trden; močan pod svojo streho organizacije in trden v svoji stanovski zavesti. O tem Pa še — v smislu večne oporoke. V-č.
Nedeljko Divac:
Organizacija naSe prosvete
(Nadaljevanje.)
V člankih, priobčenih v »Glasniku Jugo-slovenskog profesorskog društva« 6em obrazložil stanje naših srednjih šol v primeri s srednjimi šolami v mnogih drugih državah Evrope. Ta moja raziskavanja so dovedla do rezultata, da smo po številu srednjih šol ma slabšem, nego katerakoli druga država Evrope, izvzemši Španijo in Portugalsko. Tu hočem navesti rezultate teh raziskavanj radi dovršenosti naloge, ki jo moram rešiti s tem referatom. Tako se je moglo ugotoviti, da ima Velika Britanija sorazmerno s številom prebivalstva 3 krat več šol, nego mi, Češkoslovaška 2.2 krat, Poljska 2.5 krat, Romunija 2 krat. Isto velja za Nemčijo in Avstrijo, nato za Bolgarijo, Grčijo, Švico in Estonijo. Pa tudi ostale, v tem referatu neomenjene države zapaidne Evrope, izkazujejo v sorazmerju s številom prebivalstva, večje število srednjih šol, nego naša država. Radi tega se nismo mogli načuditi onemu delu naše javnosti, kakor tudi mnogim političnim osebnostim naše države, ki so neprestano govorili, da smo država z največjim številom srednjih šok Še nam je v živem spominu, da je nekaj takega trdil leta 1932. v narodni skupščini neki poslanec, ki je bil tudi večkrat minister. Seveda je on to trdil zaradi dejstva, ker je bilo potreba sprejeti sklep o ukinitvi srednjih šol in je bilo potrebno navesti stvarne razloge pred širšo javnostjo. Vse se lahko naredi, če je potrebno, lahko se ukinejo tudi šole, samo nestvarnih razlogov naj se ne uporablja.
Na isti način, ikot srednjim šolam, posvečam pažnjo tudi osnovnim šolam. To so Sole,
ki jih vsi priznajo za nujne. Proti tem ni k sreči še nihče nastopil in najbrže tudi ne bo. Razvijale so se te šole na sledeči način. Leta 1919./20. jih je bilo 5974, leta 1925./26. jih je bilo že 7316, a 1930./31. leta 8002, a leta 1831./32. jih je bilo že 8114. Njihovo število se je povečalo od leta 1919./20. do leta 1932. za 2140. To je vsekakor zelo velik napredek. Ampak v številu 8114 so zapopadene tudi višje narodne šole, na katere odpade 2605 šol. Vsled tega ostane le 5512 osnovnih šol.
To sorazmerje se mora dopolniti tudi z navajanjem števila učencev, ki se je razvijalo takole: leta 1919./20. je bilo 800.864 učencev, leta 1925.26. jih je bilo 682.016, a leta 1930./31. je bilo 1,184.505 učencev (in to 687 tisoč 415 učencev in 497.090 učenk). Da je število učencev v letu 1925./26. padlo za 118 tisoč 848 napram številu iz leta 1919./20., je predvsem v zvezi s svetovno vojno, ker so bili ti otroci iz leta 1917.—1918., ko so porodi močno padli. Že leta 1932. je narastlo število osnovnošolskih učencev na 1,244.800.
Iz teh podatkov se jasno razvidi, da je naše osnovno šolstvo zelo napredovalo in to v številu šol, kakor tudi v številu učencev, a vendar se iz tega ne da sklepati, da je nase osnovno šolstvo že doseglo ono stopnjo svojega razvoja, ki bi nas mogla zadovoljiti To nikakor ne. Predvsem vemo, da imamo še mnogo krajev, kjer ni osnovne šole. Ravno tako imamo še vedno znatno število otrok, ki ne obiskujejo osnovne šole, dasiravno so po zakonu obvezani. Radi tega imamo tudi precejšnje število nepismenih, posebno med ženskami. Koliko otrok ne obiskuje pravo-
Poklonitev učiteljstva iz dravske banovine na grobu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja
Učiteljstvu dravske banovine!
Jugoslovansko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino — ekskurzijski odsek, javlja, da priredi v dneh 7., 8. in 9. decembra skupno potovanje na Topolo in Oplenac, da se pokloni svojemu bla-gopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. — Cena za vožnjo po železnici in z avtobusom tja in nazaj znaia 180 Din.
ogled prestolice in njenih znamenitosti. V noči od 8. na 9. prenočimo v Beogradu. 9. zjutraj se odpeljemo do Mladenovca, odkoder bo sledil prevoz z avtobusi do Topole. Od tu gremo na Oplenac, ki je oddaljen ca 10 minut, kjer bo skupna poklonitev. Popoldne se na isti način vrnemo do Mladenovca. od-kjer odpotujemo direktno v Ljubljano, kamor bomo prispeli v ponedeljek 10. decembra v jutranjih urah.
Kdor se bo udeležil potovanja, naj takoj pošlje 180 Din na naslov: Jugoslovansko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. I. — Kdor se bo poslužil položnice št. 11.153 naj napiše na srednji dej besedo »Oplenac«. — Obenem naj tudi sporoči, ali potrebu je prenočišče. Navede naj točno ime, priimek poklic in naslov. Prijav brez plačila se ne bo upoštevalo. Priglašenec naj ne pozabi napisati na kateri žel. postaji, zgoraj navedeni bo vstopil.
Merodajne oblasti smo naprosili za dovoljenje odsotnosti in dopusta. Čas odhoda iz posameznih postaj bo še javljen. Navodila glede cenenih in snažnih prenočišč bodo dobili udeleženci v vlaku (cena ca 10 Din).
Vsak priiavljenec bo dobil pravočasno navodila in legitimacijo. Čas priglasitve je do 1. decembra.
Potovanje je organizirano tako. da se ga bodo lahko udeležili z istimi ugodnostmi poleg učitel jev narodnih šol tudi učitelji meščanskih šol in profesorji srednjih šol, njih sorodniki in prijatelji.
Zadnje počivališče viteškega kralja
PROGRAM:
Odpotovali bomo 7. decembra zv. s posebnim vlakom iz Ljubljane. Vlak se bo ustavil med potjo samo v Zidanem mostu, Brežicah in Zagrebu. V Beograd bomo prispeli 8. decembra zjutraj. Ta dan je namenjen za
časno ali sploh nikako šolo, o tem se iz naše statistike ni moglo dobiti potrebnih podatkov, ker je ta stvar še nedognana.
S primerjanjem bi se vendarle dobil nek približen rezultat t. j. ako primerjamo osnovne šole in število učencev pri nas s številom drugih narodov.
Že prej smo navedli, da je imela naša država 1932. leta 8114 osnovnih šol in da je bilo število učencev v teh 1,245.000; tu je vračunanih tudi 108.000 učencev višjih narodnih šol (ako se te odbije, ostane 1,137.000 za osn. šole). Ako sedaj to primerjamo s stanjem v Nemčiji, tedaj dobimo sledeče rezultate: Nemčija ima 58.763 osnovnih šol z 9,024.486 učenci. Nemčija ima približno 64,000.000 prebivalcev, a mi okoli 14,000.000. V primeri s tem ima Nemčija približno 4.7 krat več prebivalcev in približno 8 krat več učencev v osnovnih šolah. Prirastek otrok v Nemčiji ni večji, nego je prirastek otrok v naši državi. Ako je temu tako, tedaj je gotovo, da znaten del naših otrok, ki so dorastli za osnovno šolo, iste ne poseča.
Kot drugi primer vzemimo Bolgarijo. Ta ima državnih in privatnih osnovnih šol približno 5418 in v njih 543.000 učencev. Število prebivalstva v Bolgariji znaša približno 5 milijonov 800.000, a pri nas približno 14,000.000, iz česar sledi, da ima naša država približno 2.4 krat več prebivalcev. V Bolgariji je bilo leta 1932. okoli 543.982 učencev iz česar se lahko povzame, da je število učencev v naših osnovnih šolah za 2.1 krat večje nego v Bolgariji, a iz tega se vidi, da imamo sorazmerno s številom prebivalstva manj učencev v osn. šolah, nego Bolgarija. Razlika v prirastku otrok ne igra v tem pogledu nikake vloge, nego le naš, slabše razviti sistem osnovnih šol. In če se lahko opraviči dejstvo, da zaostajamo za Nemčijo, se ne da opravičiti dejstvo, da zaostajamo za Bolgarijo, ker je ona novejša država in se nahaja v težjih finančnih razmerah, nego naša država!
To primerjanje stanja osnovnih šol pri nas in drugih državah naj spopolnim še z nekaterimi primeri. Tako je tudi Madjarska v pogledu osnovnih šol močnejša od naše države. Madjarska ima približno 8,700.000 prebivalcev, a mi približno 14 000.000 kar pome-nja, da imamo 1.62 krat več prebivalcev. Ampak Madjarska je imela 1930. leta 908.395 učencev osnovnih šol, a mi smo jih imeli 1,087.000 v osnovnih in višjih narodnih šolah, kar pomemija, da smo za 1.19 krat močnejši v številu učencev osnovnih šol, a v številu prebivalstva 1.62 krat. Torej sorazmerno s prebivalstvom smo v številu učencev osnovnih šol slabe jši tudi od Madjarske.
Ako se na isti način primerjamo z Italijo, dobimo naslednje rezultate: Italija ima približno 3 krat več prebivalstva nego naša država in okoli 4.28 krat več učencev osnovnih šol. Primerjanje s Češkoslovaško dovede do rezultata, da ima Češkoslovaška 1.03 več
prebivalstva in 1.65 več učencev osnovnih šol. Vsi ti primeri, ki sem jih tu navedel govore jasno in nesporno, da tudi organizacija naše osnovne šole zaostaja občutno za organizacijami tega šolstva v drugih državah Evrope. Število takih primerov bi mogli znatno pomnožiti. Ampak to ni potrebno, ker že navedeno zadostno kaže na občutno slabost našega osnovnega šolstva in opominja na proučevanje tega in na potrebno delo, da se stanje zboljša. Osnovno šolstvo mora zadostiti najvažnejši potrebi, t. j. da niti eden otrok, ne deček ne deklica, ne ostane brez osnovnošolskega pouka. A po sedanjem stanju to ni slučaj.
Tudi ni brez pomena poudariti povprečno število učencev, ki odpade na posameznega učitelja pri nas in pri drugih državah. Ako računamo stanje iz 1. 1930. je tedaj odpadlo pri nas na enega učitelja približno 48 učencev, na Madjarskem 47, v Rumuniji 45, v Bolgariji 36, v Avstriji 26. Že leta 1930./31. se je pri nas dvignilo število učencev na enega učitelja na 51. Iz tega je razvidno, da imajo pri nas učitelji mnogo večje število učencev, nego v katerikoli drugi državi Evrope. Iz tega sledi, nezavisno od vseh drugih Okolnosti, da je poučevanje v naših osnovnih šolah mnogo težje, nego kjerkoli drugje. Ako bi prišlo pri nas povprečno 45 učencev (-nk) na enega učitelja kot je to v Rumuniji, tedaj bi morali imeti za 1,184.505 učencev, kolikor jih je bilo v letu 1930./31., vsega 26.322 učiteljev (-ic), a mi smo jih imeli le 22.803, kar povzroča razliko od 3519. Iz tega sledi, da bi se moglo namestiti vse učitelje, ki še čakajo na namestitev. S tem bi osnovni pouk postal mnogo lažji in bi se vršil tudi mnogo uspešnejše.
Razpravljati hočem še o neki posebni strani naše prosvetne organizacije. Znano je, da se dandanes v nobeni evropski državi narodna prosveta ne omejuje na štiri razrede osnovne šole, nego, da vsak otrok bodisi deček ali deklica nadaljuje šolo še 4 leta; torej traja šolanje najmanj 8 let. Temu nadaljnjemu šolanju služijo v večini držav srednje šole, po največ pa višje narodne in meščanske šole. Pouk je navadno v prvih letih enoten, a v nadaljnjih se pouk prilagodi raznim praktičnim smerem: kmetijskemu, obrtno industrijskemu, trgovskemu in drugim. To velja posebno za višje narodne in meščanske šole. Gimnazije im realke so namenjene višjemu šolanju, vendar usposablja pouk v teh šolah učence za lažje napredovanje in uspeh v vseh praktičnih poklicih.
Splošno šolanje vsakega otroka mora trajati 8 let. To se 'tudi izvaja že skoro v vseh državah zapadne Evrope. Šolanje se začne s 7. letom in konča s 14. Pri nas ni zakona, ki predpisuje obvezno šolanje do dovršenega 14. leta, pač pa je z zakonom o zaščiti delavcev (§ 20) prepovedano zaposliti otroke izpod 14. leta v gospodarskih podjetjih. Razu-
me se, da je zakonodajalec to prepoved predpisal v prepričanju, da se morajo otroci šolati do 14. leta. Tu se je hotelo doseči dvoje: prvič onemogočiti uporabljanje otrok za težka fizična dela prej, nego se telesno v zadostni meri ne okrepijo, drugič, da dobijo otroci tudi zadostno duhovno podlago, da bi potem mogli tudi gospodarska dela mnogo iažje vršiti in dosezati večje uspehe.
Poglejmo kako izgleda stvar v praksi. Po statističnih podatkih iz leta 1932. je znašalo število v četrti razred osnovne šole vpisanih učencev 235.627. Koliko od teh ni moglo dovršiti četrtega razreda, nam ni znano. Ako vzamemo 20%, tedaj ostane še vedno 188.502 učenca, ki so si 'pridobili pogoje za prestop v višjo narodno šolo, meščansko šolo ali kako srednjo šolo.
V prihodnjem letu se je vpisalo v prvi razred višjih narodnih šol, meščanskih in srednjih šol le 98.783 učencev iz česar se lahko sklepa, da je najmanj 89.719 otrok iz tega leta ostalo samo s štirimi razredi osnovne šole. Kaj so počeli ti otroci? Stopiti kot vajenci v kako obrt niso mogli, ker je po zakonu o zaščiti delavcev prepovedano pred 14. letom delati v gospodarskih podjetjih, a ko so. dovršili 4. razred osnovne šole, niso mogli imeti več nego 12 let. Po vsem tem ostaja približno 50% otrok z najnižjo in za današnje razmere skrajno nezadostno šolsko izobrazbo.
Pri vsem tem nastaja inovo vprašanje in to je: kaj delajo ti otroci do dovršitve 14. leta? V kolikor so to vaški otroci, ostajajo do-
ma in pomagajo pri domačem gospodarstvu; to vsaj v socialnem pogledu nekoliko obla-žuje težkoče. Ako so pa otroci delavcev in drugih siromašnih staršev, tedaj zapadejo v brezposelnost ali pa morajo predčasno na delo in se s tem pregreše proti pozitivnemu zakonu, in ker gredo predčasno, to je dokler niso niti telesno niti duševno dovolj razviti, na delo, pa lahko zelo kvarno vpliva na njihov duševni razvoj.
S prezgodnjim vstopom otrok v gospodarska podjetja, nastaja za današnje razmere še posebna specifično škodljiva društvena posledica. Pomnožuje se armada delavcev, ki potiskajo starejše delavce iz delavnic, kar povzroča še težje društvene razmere.
Iz teh razlogov je na angleškem delavska vlada že leta 1926. izdelala zakonski načrt, da se šolanje otrok podaljša najmanj do dovršenega 16. leta in se na zahodu vedno bolj tudi v drugih državah pojavlja zahteva, da se splošno obvezno šolanje podaljša do dovršenega 16. leta. To prihaja odtod, ker se opaža, da odkar je nastopila gospodarska kriza, uporabljajo podjetja pri delu čedalje bolj otroke, a zrele delavce odpuščajo. Neka angleška statistika izkazuje za mladino pod 18. leti naslednje odstotke brezposelnih: od
14	letnih dečkov 17.9%, od deklic 21.9%, od
15	letnih dečkov 9.6%, deklic 11.9%, od 16-letnih fantov 25.2%, deklet 24.8%; od 17 letnih fantov 47.3%, deklet 41.4%. Iz tega izhaja, da so 15 letni otroci najbolj zaposleni, a 17 letni najmanje. Ne bi bilo brezpomembno, če bi se tudi pri nas izvršila slična statistika.	(Dalje prih.)
smerem, rekel bi, v novem šolskem obratu. Storila je svojo dolžnost. Umakniti se mora novim stremljenjem. Treba je vendar odločno povedati tudi iz merodajnega mesta, da se uvede obvezno povsod Fleretova »Naša prva knjiga«, ki je zaenkrat naša najboljša učna knjiga za elementarni razred.
Iz prakse bi še svetoval, da se naj, razen pri ogledovanju in pri obravnavi slik v »Moji prvi kniigi«, kolikor mogoče malo uporabi knjiga, vsaj prva dva do tri mesece. Shranimo jih v šoli, ker jih otroci doma prehitro zdelajo. Priporočljivo bi bilo, da naroči vsaka šola vsaj Fromovo veliko stavnico, prav za prav le črke, ki so posebej umišljene za izvajanje čitanja po novi metodi. S to stavnico, ki si jo lahko naredi vsaka šola tudi sama oz. jo more naročiti tudi pri Učiteljski tiskarni, moremo izvesti zelo potjrebne vaje v sestavljanju in v čitanju besed in stavkov iz stvarnega pouka, ki postaja s tem bolj živahen.
Upam, da do ostrejše borbe med Flereti-sti in NVidristi ne bo prišlo več in bomo odločno stopili na novo pot za napredek naše šole.	A. K.
Poročilo
blagajne Jugoslovenskega učiteljskega udruženja — Beograd.
I.	Za venec položen na oder Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju so darovala učit. društva: Kozje 50 Din, Brčko-Milna 47 Din, Kamnik 131 Din, Mlavsko - Petrovac Po-žarevački 43 Din, Ruma 100 Din, Ormož 60 Din, Gornjigrad - Rečica 42 Din, Mostar 100 Din, Travina 29 Din, Brežice - Kapele - Dobova 103 Din, Učitelji osnovne škole »Kraljeviča Andreja« v Zemunu 10 Din, skupaj 715 Din. Prej objavljeno 1641 Din, skupaj 2356 Din.
II.	Za Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I, Zedinitelja so dali: Osnovna šolla »Kraljice Marije« v Zemunu — zbirka učiteljev in otrok šole 1000 Din. ¡Prej objavljeno 4015 Din. Skupaj 5015 Din.
Opomba. Blagajna objavlja samo one darove in vloge, ki so vplačane. Učiteljska društva prosimo, da čim prej pošljejo nabrane zneske po ček. .aiunu št. 53.051
Splošne vesti
Fieretovo ali Widrovo berilo
Članek sem prav za prav bil že napisal v začetku šolskega leta. Ko sem nato slišal, da je Widrova »Prva čitanka« že pošla, sem ga, kot nevažnega, pridržaL V zadnjem Tovarišu pa čitam, da se je nekje pri slučajnostih sklenilo, poprositi Učiteljsko tiskarno, da založi v novi, četudi skrčeni nakladi Widrovo »Prvo čitanko«. Besedi četudi in skrčeni sem podčrtal jaz. Najbrž nisem bil edini, ki sem se temu čudil. Zdi se mi torej vseeno potreben glas iz množic. Vzrok, da ljudje nimajo denarja za nove čitanke, ko so še nekatere stare v zalogi, ne upravičuje take želje po obnovi Widrove čitanke. Moje mnenje je — seveda ne dajem poudarka .na moje — da je proti stremljenjem nove šole, ki vendar ni kaprica kakega prenapetega šolnika, ampak zahteva našega časa, utemeljena po najboljših dušeslovcih. vzgojeslovcih in metodikih, ako vedno in vedno zahajamo na stare tire, namesto da korakamo vštric z današnjo dobo. Ne le tesno ob strani, ampak spredaj bi morala hoditi šola. Seveda je razumljivo, da je po shojeni cesti lažje stopati nego po nanovo nasuti. Smo pač tudi ljudje-in zaradi tiega ravno tako vdani komodnostim i. dr. lastnostim, ki so vselej ovira slehernemu napredku. Toda, da bi zdajle še naprej hodili po ovinkastih poteh, ko imamo novo bližnjico, je vsekakor nerazumljivo. Razen tega se je pisatelj »Naše prve knjige« in ilustrator tako zelo potrudil, upoštevajoč pedagoško-didaktično znanstveno utemeljitev pri svoji na novo uvedeni metodi ob sestavi knjige za elementarni razred, da bi bilo omalovaževanje njegovega truda za razvoj naše slovenske šole, če bi pričeli uvajati Widrove ali Maj-cenove čitanke. V »Popotniku«, »Slovenskem Učitelju« in v »Tovarišu« so že mnogo pisali o Fleretovi čitanki, zanjo in proti njej. Pustimo nedostatke! Kadar bo kdo napisal vseh nedostatkov prosto učno knjigo, potem tako smemo reči: zbogom napredek! Boljše knjige pa bodo še vedno pisali. In vsak, razen onib, ki jim publikacije Slovenske šolske matice leže nerazrezane in neprebrane po policah in
naši pedagoški listi še v ovojih, mora priznati, da je Fleretova knjiga boljša, ker je princip, po katerem je sestavljena, izšel iz prilagode-nja našemu otroku, dočim so čitanke starejših metod otroka prezrle. Nekaj pa je pri teh novih čitankah, da se namreč mora učitelj elementarnega razreda bolj vživeti v obroka in v delo, ter sili učitelja k večji iznajdljivosti.
Ugovori kakor: Starši ne bodo zadovoljni! Ves pouk se z uvedbo te čitanke predru-gači! To je igračkanje! Tako čitanko lahko uporablja mestna šola s 25 elementarci, ne pa na kmetih z 80 učenci! Ob koncu leta ne bodo znali pisati! Ce uvedem to čitanko, ne garantiram za uspeh! — bodo zginili kakor led po soncu, ki ga, razigranega in smehljajočega, prinese pouk po Fleretovi čitanki. Vsaj potrudi se lahko vsak — Carati pa seve tudi po njej ne moremo. Lastno vživljanje v to metodo, podprto z izkustvi Pibrovčevimi v knjigi »Osnovni razred«, Bregantovim »Elementarni razred«, morda še z Langer-Legrii-novo knjigo »Handbuch für den Anfangsunterricht I. in II. Band« ter poleg tozadevnih člankov v naših listih še Fieretovo »Navodilo k vaši prvi knjigi«, bo prineslo najlepše uspehe.
Starejši učitelji-praktiki elementarnega razreda, kateri že odhajajo v penzijo, so potrdili da je bilo ne le otrokom, ampak njim samim poučevanje po Fleretovi čitanki veselo doživetje. Omenili so nieno lepo izvedeno koncentracijo, ki lajša in obogati stvarni pouk, enostavno in naravno podajanje, pri katerem moremo uporabljati polno cenenih nazoril, lepo ilustracijo, ki je vsaka zase povest, pri kateri lahko uporabimo vse besedilo, naravno izvajanje od velike db male tiskane in naprej do velike in male pisane črke. Torej nikaka apokalipsa, ampak vse silno preprosto, iz risanja v pisanie.
O vsem tem pri Widrovi čitanki ne moremo reči. S tem pa ni izrečena obsodba nad Widrovo čitanko. Bilo 'bi to absurdno m netaktno. Toda izživela se je, ne ustreza več
STALEŽ ŠOLSTVA IN UČITELJSTVA V DRAVSKI BANOVINI.
Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani je založila priročno urejen »Stalež šolstva in učiteljstva ter kulturnih ustanov v dravski banovini«, ki ga niso pogrešali le šolniki. temveč vsi, ki imajo količkaj stika in poslovnih zvez s šolo in občino. Zadnji stalež, ki je bil izšel 1. 1928. je bil že povsem odslužil ker so se medtem razmere na šolah skoroda povsod v veliki meri izpremenile.
Novi stalež je praktično urejen. Razdeljen v poglavja po kategorijah šol, našteva vse učno osebje na posameznih šolah ter označuje pogoje za sprejem v šolo in opombe glede možnosti nadaljnje strokovne izobrazbe absolventov posameznih šol.
Najobširnejši je del, ki obravnava narodno šolo. Razdeljen je po srezih. Pri krajih je navedena nadmorska višina, število prebivalcev, .leto ustanovitve šole, oddaljenost od železniške postaje, možnosti zvez, obstoječe gospodarsko - prosvetne ustanove, imena in osebni podatki učiteljstva ter imena predsednikov občin in župnikov tako, da je iz staleža razvidna tudi kulturna višina posameznih šolskih občin.
Seznam šol in osebni imenik omogočata hitrejšo orientacijo.
Stalež obsega 308 strani in stane 68 Din.
Ta praktični in podrobni pregled šolstva in učnih oseb bo neobhodna priročna knjiga vsaki šoli, trgovskim podjetjem in občinskim uradom. Dokler traja zaloga — ki je omejena — sprejema naročila »Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani«.
Šolska upraviteljstva in krajevni šolski odbori, ki ste najbolj interesirani, naročite »Stalež« čim prej, ker zaloga ni velika.
Modno suknjo
>z kvalitetnega dubla, prvovrstno izdelano, v gladkih in diagonalnih vzorcih — kupite za
Din 590-.
FRAN LUKIČ
P r I STRITARJEVA ULICA
Velika izbira!
— V petek 21. decembra bo v šolskem radiu oddaja »O božičnih narodnih običajih in šegah.« Prosimo tovariše, ki poznajo dobro
NKasasa«
"f" Šolski ravnatelj Aleksander Lunaček

k ti&akv!
Luč sveta je zagledali 8. decembra 1864. v Travniku pri Loškem potoku. Osnovno šolo je posečal v Idriji, gimnazijo v Kočevju, učiteljišče v Ljubljani. Komaj 20 let star, je postal učitelj. Prvo njegovo mesto je bilo v Srednji vasi v Bohinju. Tu je bil 3 leta. Vse svoje moči je posvetil učiteljskemu stanu. Globoko se je zavedal, da ni delo učitelja samo med šolskimi stenami, ampak v narodu po vseh razpoložljivih močeh na kulturno - prosvetnem in gospodarskem polju.
Nato je bil premeščen na Trebelno, kjer je služboval 9 let. Tu se je tudi poročil 1. 1889. Razširjal je lepo slovensko pesem in bil desna roka tedanjemu predsedniku občine. Tre-beljani se ga še danes hvaležno spominjajo.
prihodu je ustanovil »Bralno društvo«, pozneje je ustanovil, oziroma bil soustanovitelj »Ciril-Metodove podružnice« (1. 1910.), društva »Sokol« (1919.), »Čebelarske podružnice« (1. 1919.), in »Sadjarske in vrtnarske podružnice« (1926. L). Od ustanovitve je bil podsta-rosta »Sokola«, predsednik »Sadjarske in vrtnarske podružnice« ter »Čebelarske podružnice«. 20 let je bil knjigovodja pri »Mirnski zadrugi« in »Kmetijski podružnici«, ki še danes slovi kot največja in najdelavnejša v banovini. Dolgo vrsto let je upravljal tudi blagajniške posle v graščini Rakovnik. Poleg vsega tega izvenšolskega dela je bil skozi vsa leta odličen učitelj in vzgojitelj, vzoren predstojnik podrejenemu učiteljstvu ter iskren tovariš.
V našem srezu je bil 39 let in ni ga bilo zborovanja, da bi on ne predaval, ali se oglasil k besedi. Še po svoji upokojitvi 1926. 1. se je večkrat oglasil, če ne osebno pa pismeno ter podajal upoštevanja vredna navodila in nasvete. Učiteljsko društvo ga je imenovalo za častnega člana, višje šolske oblasti pa so mu v znak priznanja na kulturno-prosvetnem polju podelile devetero pohval, od Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. Zedinitelja pa je prejel visoko odlikovanje reda sv. Save.
Dragi tovariš! Kaj Ti pa bomo mi poklonili, ki smo od Tvojega plodonosnega, požrtvovalnega delovanja uživali največ sadov? Tu pri odprtem grobu prosimo Vsemogočnega, da Te On poplača, ko mi ne moremo; od nas pa prejmi zagotovilo, da se bomo hvaležno spominjali Tvojih lepih del in navodil, se po njih ravnali v blagor in prospeh mladine in naroda in za ugled šole ter stanu.
Ko se od Tebe poslavljamo, se poslavlja od Tebe Tvoj ožji družinski krog, blaga gospa od svojega ljubljenega soproga, dragi sinovi od svojega skrbnega očeta, tovariši od svojega vodje, učenci od vzglednega, odličnega svojega učitelja in vzgojitelja, Sokoli od svojega vzornega brata! Sprejmi spoštovani prijatelj, vodnik in tovariš srčno zahvalo za ves Tvoj trud in delo ter poslednji prijatelj-
ski, bratski in tovariški pozdrav: Zdravo — Z Bogom!
Počivaj v miru! Naj Ti bo domača zemlja, ki si jo rahljal z vso ljubeznijo, lahka. Naj Ti šume vrhovi sadnih dreves po naših vrtovih, ki si jih gojil z vso ljubeznijo, večno uspavanko in trosijo leto za letom cvetje na Tvojo gomilo.
Praški učitelji na koncertni turneji po Holandskem
Pevski zbor naših praških tovarišev je gotovo najbolj elitna pevska družina ne samo Evrope, temveč vsega sveta. Za nje ne velja znani izrek »Inter arma silent musae« ali kakor bi ga prinesli v naše današnje prilike: »Kriza davi umetnost, umetnike in ovira njih polet.« V dokaz, da so naši praški tova-riši-pevci izvzeti iz okvira tega pravila, dokazuje njih pestra društvena kronika. V lanskem »Učiteljskem tovarišu« sem seznanil naše bralce z njihovo uspelo koncertno turnejo po vroči Španiji. Prepotovali so jo točno po programu kljub temu, da so nam v istem času novinarske agencije poročale o burnih španskih puntih in štrajkih, ki so pretresali to vročo deželo. Našim Pražanom pa niso delali kljub razbeljenim domačim zadevam nikoder in nikjer nikakih neprilik, temveč so gostje z močjo svoje pesmi krotili nemirne duhove in so se obloženi s kopico lavorik vrnili kakor zmagovalci v domovino.
Prav te dni pa potujejo naši češkoslovaški drugi spet po Evropi in sicer to pot po Holandski. Praški učiteljski pevci so članom našega UPZ v najprijaznejšem spominu iz časov ko so naši1 tovariši prepotovali njih bratsko republiko na prvi in edini inozemski pevski turneji. Vsi se spominjajo še od takrat ljubeznivih tovarišev zlasti markaintne umetniške osebnosti njih dirigenta tov. Metoda Doležila, predsednika zbora šol. upravitelja tov. Jindfiha Stupko, tajnika tov. Fra-
te običaje pri nas po deželi, da se prijavijo za to oddajo.
—	Gg. poverjenike Slovenske Šolske Matice opozarja odbor, da je podaljšal termin za nabiranje članov do 15. decembra, ker se doslej radi globoke žalosti niso vršila zborovanja učiteljskih sreskih društev. Obenem pa prosimo vse gg. poverjenike, da nam do tega termina res pošljejo sezname članov, da nam bo potem mogoče določiti naklado za naše publikacije. Z letošnjimi zanimivimi publikacijami nam bo pač mogoče pridobiti v naš krog vsakega učitelja in tako še povečati število naših članov. — Odbor.
—	Prehrana - kuhanje. Tovarišice, ki poučujete v gospodinjsko - nadalj avelnih šolah, ne zamudite naročiti priročne knjižice »Prehrana - kuhanje«. Zaloga je že pičla. Naroča se pri tov. Mariji Pleškovi na Vrhniki.
—	Sekcija Podmladka Jadranske straže prosi vsa šolska upraviteljstva in vse bratske Podmladke, naj z dopisnico nujno kratko poročajo o številu članov PJS v tekočem letu ter o zadnjem občnem zboru PJS na svojem zavodu. Društveni koledar »Naš mornar« je bil na šole že poslan. Vsaka šola in vsak Podmladek bi moral imeti ta koledar, ki je zaradi svoje vsestranske zanimivosti iz pomorskega življenja za nas nekaj novega, poučnega in potrebnega. Nova naročila se še sprejemajo.
•— »Naš val«. Za radio: »Naš val« nas seznanja in uvaja v. program naše oddajne postaje, ki prinaša aktualno radijsko tehniko, zanimive beležke o radiofoniji iz vseh delov sveta, slike v radiu nastopajočih predavateljev in glasbenikov, lekcije tujih jezikov, ki se poučujejo v ljubljanskem radiu in — kar nima nobena naša revija — izčrpen program vseh važnih radijskih postaj v slovenskem jeziku. Za gledališče in ljudske odre: poročila iz naših narodnih gledališč in ljudskih odrov, praktične članke za podeželske odre in izvirno slovensko noviteto — veseloigro »Kmečki teater«, ki bo gotovo v kratkem šla po vseh naših odrih. Za film: pregled svetovne filmske produkcije, slike iz filmskih ateljejev in filmskih igravcev. Za modo: stalno tedensko modno prilogo z bogatimi ilustracijami, katero urejuje naš dunajski modni referent Willi Ungar. Poleg vsega tega pa prinaša »Naš val« stalen beletrističen del s prispevki najboljših slovenskih pisateljev in pripovednikov. Mesečna naročnina znaša 12 Din. Radijska tedenska revija »Naš val«, Ljubljana. Velesejem.
na Korineka in druge, ki so se najljubezni-vejše potrudili, da so bili dnevi, preživeti v Pragi, taki, kakor so možni le med brati. Do potankosti so znali pripraviti ves program za naše udobno bivanje. Takrat smo občudovali njihovo dovršeno organizacijo. Na vse in vsakogar so mislili. V znak bratske zahvale je naš UPZ imenoval bratski pevski zbor in njihove glavne funkcionarje za častne člane našega UPZ.
Sposobnost zborovega vodstva pa je prišla do veljave tudi te dni, ko so praški učitelji prestopili spet vnovič meje domovine ter se napotili v daljno Holandsko.
S Holandsko vežejo Čehoslovake že zdav-na kulturne vezi. Tam je preživel del svojega življenja eden prvih in največjih šolskih reformatorjev Jan Amos Komensky.
Praške učitelje je povabil h gostovanju predsednik holandske učiteljske organizacije de Vries, ki se je mudil v zadnjih velikih šolskih počitnicah v Pragi na mednarodnem učiteljskem kongresu, kjer je zastopal nizo-zensko učiteljstvo. Mimogrede omenjam, da se je letošnjega praškega mednarodnega učiteljskega kongresa udeležil kot delegat JUU in predstavnik jugoslovanskega učiteljstva tov. Metod Kumelj, tajnik naše banovinske sekcije JUU, kar je v naši kroniki prvi primer, da je zastopal jugoslovansko učiteljstvo delegat izven centrale in celo iz dravske banovine. Praški kongres pa se je vršil še pred beograjsko glavno skupščino.
Iz poročil, ki jih je dostavljal praškim listom stalni novinarski ataše zbora, posnemam o krasnih umetniških uspehih, ki jih žanjejo praški učitelji po Holandiji. Časopisi so polni pohval, pevce obsipavajo povsod s cvetjem, vse holandsko časopisje govori o njih in o ČSR, ki ima take sinove, da osvajajo s pesmijo in s svojo umetnostjo srca vsega sveta. In v CSR so hvaležni svojim učiteljem za te upehe, saj vedo, da ima taka posrečena koncertna turneja več uspeha kakor ducat diplomatskih prizadevanj in potov.
—	Hudo kaznovano opravljanje. V Zagrebu so nedavno pri sodišču prav hudo pri-strigli jezik neki upokojeni, 48 let stari uradnici. Obtožena je bila, ker je neko učiteljico naznanila prosvetnemu ministrstvu, češ, da tej učiteljici ni mogoče zaupati otrok zaradi razuzdanega življenja, ker kroka in potem z mačkom prihaja v šolo. V prijavi je obtožen-ka ministrstvu tudi pisala, da je bila učiteljica kar do desetih v restavraciji, nato je pa odšla pod roko z nekim starcem na njegovo stanovanje in pri njem tudi prenočila. Razuzdano učiteljico so baje tudi drugi videli, kako je v vlaku sedela v naročju nekega dedca! Pri sodišču so pa obtoženi pokazali tudi več učiteljici p ¿slanih dopisnic z najbolj umazanimi obdolžitvami in obtožena je morala priznati, da je ta anonimna pisma ona naročila nekemu svojemu znancu. Pri sodišču se je izkazalo, da je učiteljico obrekovala samo zato, ker učiteljičin sedanji mož ni maral obtožen-ke vzeti za ženo. Ko je obtoženka izprevidela, da je s poroko učiteljice vse zastonj se je pa maščevala na tako podel način, da jo je na-tolcevala pri ministrstvu. Obsojena je bila na -5 mesecev zapora in 600 Din globe in na vse advokatske stroške. {Po »Slovenskem Narodu«, št. 251.) — Take lekcije bi bilo potreba pogostokrat tudi pri nas, le žal da se oprav-Ijivci in denuncijanti ne podpisujejo.
—	Kje naj dobi učitelj primerne razredne telovadne igre za zimo? Navadno je izdal priznani strokovnjak in poznavatelj šolske mladine Lavrenčič Ivan zbirko telovadnih iger in raznoterosti. Vsi so do sedaj z veseljem in odobravanjem pozdravili prepotrebno zbirko, katero mora imeti vsak učitelj kot pripomoček za telovadbo. V knjigi je 500 iger in raznoterosti, katere se lahko uporabljajo tudi v šolskih razredih. Igre so jasne in pestre;. Naroče se pri aivtorju: Lavrenčič Ivan, Maribor, Smetanova 32, cena knjigi je 32 Din.
podvzema kakršnekoli korake, ki bi ga materialno oškodovali.
—§ Uradovanje se naj poenostavi. Za
sprejem v državno službo je treba 3 prošnje s 24 prilogami, za upokojitev navadno še več. itd. Spisi so tako obširni, da jih uradniki nimajo časa naltanko pregledati in se lahko zgode neljube pomote tudi v popolnoma enostavnih, javnih zadevah. Ako se ne odmeri pravilno pokojnina, se mora pritožiti na državni svet; ako se nepravilno potrdi potni ali selitveni iračun, mora iskati pomoči pri finančnem ministrstvu, isto je če se nepravilno zaračuni povišica, itd. Akt se vleče ne le mesece, tudi leta, narase v cel kup, podrejeni uradnik pa trpi škodo.
—§ Učitelji — kadrski rok. Pod tem naslovom je objavljen v Roč. katalogu na strani 171—172 odlok ministrstva prosvete ON br. 26.951 z dne 15. maja 1925., v katerem so navodila, kako je bilo postopati do 1. IV. 1931. ob priliki poziva na odslužitev kadrske-ga roka in kaj je še danes napraviti, če je pozvanec odpuščen. Med drugim vsebuje ta odlok tudi določilo, da pripadajo prejemki do dneva, ko stopi učitelj v kadrsko službo. — Ako je bil učitelj pozvan v kadrsko službo 1. novembra je podal ostavko s 31. okt., bil s tem dnem razrešen in so mu pripadali prejemiki do konca oktobra. Ako je bil pozvan drž. uslužbenec v kadrsko službo na dan 10. oktobra je moral biti razrešen drž. službe (sedaj mu prestane služba) z dnem 9. Oktobra. — Po določilih poslednjega odstavka § 135. zakona o civ. uradnikih iz leta 1923. in § 112. ur. zakona iz leta 1931. pripadajo prejemki drž. uslužbencu do konca meseca, v katerem je uslužbenec razrešen. Točno do dneva vstopa v kadrsko službo bi pripadali prejemki le dnevničarju, če ni drugače odrejeno v pogodbi — dekretu,
Osebne ^odeue
—i Prevedeni so 15. 7. 1934. iz pripravniške v IX. skupino učitelji(ce): Dežman Aloj-. zij iz Rajhenana (Koč). Vokač Valerija iz Že-navelj (MS), Gorjanc Justina iz Apač (Ljut.), Krapš Josip iz Trebija (Šk. L.), Pišec Karel iz Sv. Primoža na Poh. (Drav.).
—i Napredovali so učitelj i(ce) v VIII. skupino: Zaje Angela (15. 7. 1934.) iz Ambru-sa (Nov. m.).
Učiteljski pravnik
—§ Učiteljske stanarine. Na seji podžu-panske zveze, za srez Kranj, ki se je vršila dne 12. nov. t. 1. je stavil tov. Lapajne med drugimi tudi nastopni predlog.
Učiteljske stanarine, kurivo in veroučne nagrade so breme občinskega gospodarstva, ki ne zadovoljujejo niti učiteljstva samega. To vprašanje je bilo rešeno na lanskem županskem zboru z resolucijo. Ker je učiteljstvo prav tako del občinskega prebivalstva, kakor ostali občani, ga županska1 zveza ne sme skušati, kratkomalo odkloniti, pač pa se mora to vprašanje rešiti v sporazumu z učiteljsko organizacijo, ki sama želi, da se tozadevne odločbe in obveznosti prenesejo na državo. Opozarjam samo na to. da učiteljstvo vzgaja bodoče občane in državljane, da je ono aktivno pri volitvah in pri občinskem gospodarstvu, kmetijsko strokovnem pouku, zaradi česar ni umestno, da se napram njemu
Naša gospodarska organizacija
—g Samopomoč učiteljskih otrok je sprejela na seji dne 26. oktobra 22 novih zavarovancev. Število vseh zavarovancev znaša 261 in je dosegla s tem posmrtnina oz. odpravnina 26l0 Din. Učitelji - starši — poslužite se vsi ugodnosti Samopomoči in prijavite v zavarovanje svoje otroke v starosti od 3 do 10 let.
—g Učiteljski obmorski dom v Omišlju.
V zadnjih dneh meseca oktobra t. 1. je društvena uprava razposlala položnice vsem tovari-šem(-icam), ki so se priglasili za člane. Vsi ti še niso nakazali mesečnega obroka a 100 Din. Prosimo vljudno, da ne odlašate z nakazili. Čimprej pričnete nakazovati mesečne obroke, tem prej bo celotni delež vplačan, dom v Omišlju pa zgrajen in Vam za letovanje pripravljen. — V teh dneh je uprava poslala na vse sreze dravske banovine (ali članu OD ali predsedniku sreskega, učiteljskega društva) po eno sliko obmorskega doma (sprednje lice) s prošnjo, da ž njo opozori na prvem društvenem zborovanju svoje tovariše(ice) ter jih povabi k vstopu v naše društvo. — Uprava je poslala v teh dneh znanim in priznanim gospodarskim delavcem v našem stanu povabila za priglasitev. — Vse omenjene vljudno prosimo, da store vse, kar bo zgradbo učiteljskega doma ob morju pospešilo in učvrstilo. To bo le Vam vsem v korist, saj še vedno velja znani pregovor, da je zdravje največje bogastvo.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Nadaljnji izkaz prispevkov za »Maistrov kamen« (zadnjič pomotoma izostal): šole: Vuhred 20 Din, Sv. Lovrenc n. Dr. p. 20 Din, Sv. Rupert v SI. gor. 30 Din, Donačka gora 30 Din, Virštanj 20
Navajam nekoliko podrobnosti o kraljevskem potu praških pevcev. P. S. P. U. (Pe-vecko sdruženi pražskiych učitelu), ki so dospeli v Holandsko konec oktobra, so pričakali v Haagu vsi predstavniki oblastev ter člani češkoslovaškega poslaništva.
V največji dvorani Haaga, v Gebonwu, so bili pri koncertu navzoči med drugim vsi člani tamkajšnjega diplomatskega zbora, prav-tako tudi vse osobje tamkajšnjega mednarodnega sodišča. V Haag je prišel pozdravit odlične goste največji holandski skladatelj Ro-eske, čigar skladbe imajo Pražani tudi na svojem programu. Že otvoritev sama je prinesla vihar ovacij in je bila najlepši povod za manifestacijo prisrčnih kulturnih vezi med Holandci in Čehoslovaki. Haaška pevska žu-pa, v kateri so združeni vsi tamkajšnji pevski zbori, je zapela uvodoma češkoslovaško himno, a Pražani so zapeli holandsko himno. Nato pa se je zvrstil ves program klasičnih in modernih skladb, za katerega je P. S. P. U. žel ogromen uspeh. Vsi domači časopisi pod-črtavajo dejstvo, da takega umetniškega užitka še ni nudil Haagu noben pevski zbor doslej.
Zato pa so jim Holandti povrnili po krasnem prvem uspehu del programa. Morali so se odzvati domači filmski tovarni, ter so nastopili v njenem ateljeju z izborom češkoslovaških narodnih pesmi, ki so jih posneli Holandci na trak govorečega filma. Prav v vse kraje Nizozemske, ki je to pot izpuščena iz pevske poti Pražanov, bo šel ta trak in prikazal visoko pevsko kulturo Čehoslova-kov in P. S. V. P., ki jih je izvajal. Tonfilm, ki so ga posneli dopoldne pa so že isti večer predvajali v Amsterdamu! To predvajanje je bila največja reklama za zbor, ki je dospel dan kasneje v Amsterdam.
Ob prihodu v Amsterdam so jih sprejeli z največjimi ceremonijami. Med drugimi sta jih pozdravila tudi predsednica amsterdamskih učiteljev tov. Katarina Shoolova in predsednik državne učiteljske organizacije tov. de Vries, inicijator pevske turneje. Praški učite-
lji so bili sprejeti tudi v amsterdamski občinski hiši in na poslaništvu.
V nabito polni svečani dvorani največjega hotela Viktoria je zmagala Doležilova pevska družina tako sijajno, kakor še nobena druga. V premoru, ko so razni predstavniki oblastev, učiteljske organizacije in zastopniki amsterdamskih pevskih udruženj izrekali dragim gostom čestitke in jim izročali darila, pa je dosegel višek manifestacij prizor, ko so poklonili predstavniki P. S. P. U. prekrasno kristalno vazo amsterdamskemu knjigarnarju Henriu Doyenu, velikemu prijatelju češkoslovaškega naroda in učiteljskega stanu, ki je prevzel pokroviteljstvo nad koncertno turnejo in bo kot tak kril vse stroške te turneje. Za te velike dokaze izredne pozornosti je ob viharnih pozdravih pripel predstavnik republike ČSR plemenitemu mecenu, red Belega leva.
Že ob teh nastopih so postali slovanski pevci osrednji predmet zanimanja vse kulturne Holandske in v takem prisrčnem vzdušju nadaljujejo svojo triumfalno pot. V mestu Alkmaru, kamor so dospeli na dan, ko mi je bilo prišlo v roke zadnje poročilo o njihovi turneji, jih je vzhičena publika pričakovala kljub dežju pred koncertnim domom in je zmagovalcem prirejala viharne ovacije še izpod dežnikov.
Nas Jugoslovane pa gotovo zanima tudi to sporočilo, da nišo naši bratje in tovariši v trenotkih velike sreče pozabili na jugoslovanski narod, ki tuguje ob mučeniški smrti viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ter so se v ta namen zglasili na jugoslovanskem poslaništvu in so tam izrazili svoje globoko sožalje ob smrti kralja, ki je bil velik prijatelj pevcev in petja in pokrovitelj Jugoslovanskega pevskega saveza.
Z uspehi naših praških tovarišev, ko s pesmijo osvajajo srca vsega sveta in kažejo veliko kulturno delo slovanskega učitelja, se radujemo tudi mi, jugoslovanski učitelji, ter jim izrekamo prisrčne tovariške čestitke.
Jože Zupančič.
Damske plašče
v odličnih kvalitetah in prvovrstnih krojih kupite od
FRAN LUKIČ
350'- dalje pri STRITARJEVA ULICA
Velika izbira i
Din, Pesnica 20 Din, Kotlje 20 Din, Žetale 50 Din, Tezno 70 Din; (na novo): Šmartno v Rož. dol. 16 Din, Središče 90 Din, Razvanje 25 Din, Puconci 40 Din, Sv. Lenart v Slov. gor. 35 Din, Brezno o. Dr. 10 Din. — Iskrena zahvala! — Doslej je za »Maistrov kamen« darovanih vsega skupaj 262375 Din.
Kožuh, blagajnik.
Učiteljska
tiskarna
—t Komentar zakona o narodnim školama
od 5. decembra 1929 godine sa izmenama i do-punama od 7. jula 1930 godine. Izradili Brani-slav J. Todorovič, pravni referent Min. prosvete i Adam M. Bogosavljevič, sekretar Min. prosvete. Cena broš. 33 Din.
Oba pisca nam garantirata, da je komentar k šolskemu zakonu dovolj, avtentična in dovolj jasna razlaga poedinih, morda še nejasnih členov. Dokler ne dobimo k šolskemu zakonu potrebnega poslovnika, nam ¡pomaga k njegovemu pravilnemu tolmačenju edino ta komentar.
Knjižica ne sme manjkati na nobeni mizi šolskega upraviteljstva. Komentar ima na zalogi Knjigarna »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani in njena podružnica v Mariboru.
Podružnica
Učiteljske knjigarne
v Mariboru
se je preselila v palačo
banovinske hranilnice
Mladinska
matica
NAŠIM POVERJENIKOM
Prva številka »Našega roda« je pošla. Število naročnikov je že preseglo 20.000 in še Vedno se priglašajo novi. Številko moramo ponatisniti, a do 20. t. m. moramo nujno vedeti za naklado. Zato prosimo cenj. poverjenike, da nam najkasneje do tega dne dopoš-ljejo število dodatnih naročnikov za prvo številko. Skoro vsako leto je prva številka zmanjkala in zapoznelci so ostali brez celotnega letnika »Našega roda«. Kar na slepo pa se tudi ne upamo tiskati prevelike naklade, ker bi imeli s tem nepotrebne stroške. Do 20. t. m. zato na delo! Poskušajmo doseči vsaj 22.000 naročnikov!
—mm Pod naslovom Vodilni slovenski književniki o blagopokojnem kralju je ponatisnilo »Jutro« z dne 30. oktobra Župančičevo pesem iz »Našega roda«, ki je pisana v spomin na žalostne dni po marsejskem atentatu; omenja pa tudi Pregljevo »Naricalko« in prinaša kratek izvleček Gradnikovega »Pisma z onega sveta«. Prav tako je izšla Župančičeva pesem iz Našega roda v ponatisku v »Zvonu«, kjer mu služi kot uvod z nadaljnjo pesem, ki je objavljena v isti številki.
—mm Na prošnje za podrobnejša pojasnila glede nagradnega tekmovanja za redne publikacije prinašamo naslednje informacije:
1.	Predpisana tiskovna pola obsega lp strani formata naših rednih publikacij v velikosti 1654 cm X 12 % cm.
2.	Rokopis mora biti pisan samo na eno Stran.
3.	V predpisanem številu pol je vštet tudi prostor, ki ga zavzemajo ilustracije.
4.	Ilustracije — razen za slikanice — preskrbi lahko Mladinska matica sama.
5.	Zmagovalcu pri nagradnem tekmovanju se izplača nagrada, ko podpiše pogodbo in pristane na naše plačilne pogoje.
Druga številka »Našega roda« je v tisku in izide v nekaj dneh. Tudi ta številka je deloma posvečena blagopokojnemu kralju, prinaša daljše poročilo o pogrebnih svečanostih v Beogradu in bo imela tudi mnogo tozadevnih slik.
List izide v novi opremi. Nova naslovna stran je prava umetnina slikarja Ravnikarja in predstavlja žalost Jugoslavije ob težki izgubi. Ta naslovna stran je deloma taka, da se da izrezati in postavljena v okvir bi bila lep okras učilnic in sob.
Tudi drugače je številka prav bogata.
Šolski radio
—r. VIII. teden. V torek 20. novembra bo predaval g. Emil Adamič »O početkih glasbe in njenem razvoju do danes«. Vsebina predavanja je:
Iz raziskavanj življenja divjih ljudstev, ki prebivajo v težko dostopnih gozdovih Afrike in južne Amerike, iz njihovih običajev, njihove glasbe zamoremo sklepati, da so tudi
naši prapredniki nekdaj imeli enake navade, gojili enake priproste začetke glasbe. Iz tega glasbenega nagona se je rodila zavedna želja po glasbeni umetnosti. Iz najpriprostejših pesmi so naši predniki prišli .do graditve raznih glasbil, proizvajali so glasbo že pri svojih božanskih obredih, pri raznih plesih, seveda še divje, kakor so bili sami. V nji pa je že bil red: določen ritem, določena melodija. Iz priproste glasbe vzhodnih narodov, ciganov, Kitajcev, Japoncev. Indijcev, Arabcev pridemo h glasbi kulturnih ljudstev starega veka. k Egipčanom, Judom, nato k Grkom in Rimljanom, ki so že imeli visoko razvito glasbo. Na teh temeljih je zgrajena glasba srednjega veka, v katerem razdobju se je gojila v prošlosti cerkvena glasba, spočetka eno — nato več-♦aktna. Vsporedno s cerkveno je cvetela t ud/ svetna glasba, na raznih dvorili, a tudi med narodom. Novi vek je prinesel višek umetne glasbe, spojil instrumentalno glasbo s petjem, ustvaril velike glasbene oblike, dal umetniške velikane, ponesel glasbo do poslednjih koč, iznašel čudovite glasbene naprave: gramofon, radio, tonski film itd. Dočim so gojili glasbo nekdaj le srečni posamezniki, je postala danes last celokupnega človeštva. Brez nje si danes ne moremo misliti našega življenja. Postala je naš vsakdanji kruh.
V	petek 23. novembra bo pokrajinska oddaja »Ljubljansko polije«; izvajajo učenke in učenci višje narodne šole Sv. Peter pri Ljubljani, vodi g. Zor Miroslav.
Razpored:
1.	Zemljepisne, zgodovinske in narodopisne zanimivosti Ljubljanskega polja.
2.	Pripovedke in pesmi Posavcev.
3.	IPo poti v Ljubljano (pogovori v dialektu).
V	kmetijskem radiu bo v nedeljo 18. novembra ob 16. uri predaval g. inž. Wenko Boris: O perutninarstvu.
V	nacionalnih urah bodo zvečer naslednja predavanja:
Nedelja 18. novembra ob 20. uri: Narodna odbrana.
Ponedeljek 19. novembra ob 19.10: Naša narodna prosveta.
Torek 20. novembra ob 19.10: Fran Miklošič (spisal rektor univerze g. Ramovš).
Sreda 21. novembra ob 19.10: Miljutin Bojič.
Četrtek 22. novembra ob 19.30: Naša moderna poezija.
Petek 23. novembra ob 19. uri: Maksimi-Ijan Vrhovec in grob neznanega vojaka.
Sobota 24. novembra ob 19.20: Davorin Jenko in Stepan Mitrov Ljubiša.
Učiteljski pevski szbor JUU
—pev. Ravnokar minuli pevski tečaj je sijajno uspel. Udeležba je bila polnoštevilna. Pred pevskim tečajem se je vršila komemora-cija za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Razveseljivo je dejstvo, da so se vrnili v zbor nekateri stari člani, kakor tudi, da pristopa k zboru vedno več članov. Celokupno članstvo prosimo, da se točno udeleži tudi prihodnjega tečaja, ki se bo vršil v božičnih počitnicah. Natančen datum sledi. Odbor.
Stanovska
organizacija JUU
Objave izvršnega odbora JUU
Socialni fond blagopokojnega kralja Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Z ozirom na veliko važnost tega sklada, ki je obenem tudi izraz velike pietete in važna socialna ustanova našega Udruženja, priporočamo in prosimo vsa ona sreska društva, ki v tem oziru še niso storila svoje dolžnosti, da jo store na prvem prihodnjem zboru in pošljejo znesek centrali.
Prispevki za venec blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Prosimo vsa sreska društva, ki še niso poslala svojega prispevka za venec, da to store čim preje. Prispevek znaša en dinar za vsakega člana. Denar je poslati po čeku, na katerem naj bo označeno »Prilog za venac«. Radi nujnosti ne čakajte na prispevke članov, marveč nakažite iz gotovine.
Nove članske izkaznice. Prispele so in se pošiljajo vsem sekcijam. Vsako sresko društvo naj takoj naroči za svoje člane nove izkaznice, ker so stare prenehale biti veljavne. Cena 2 dinarja. Vsaka izkaznica ima na notranji strani mesto za fotografijo. Fotografijo žigosa na vogalu sresko učiteljsko društvo. Brez fotografije članska izkaznica ne velja.
Jugoslovanski učiteljski koledar 1935 s šolsko administracijo in šematizmom. Izšel bo konec tega koledarskega leta v založbi JUU. Prosimo vse uprave šol, da ga naroče v pred-prodaji s čekom, ki ga bodo prejeli obenem z naročilnico. Potrebno je. da ima vsak tova-riš-ica ta koledar. Cena 10 dinarjev.
RAZPIS
Jugoslovenskemu učiteljskemu udruženju. Kralja Milutina 66, Beograd, je potreben načrt za izdajo diplom svojim podpornikom in utemeljiteljem in načrt za izdelavo članskih znakov. Pozivajo se umetniki da pošljejo svoje načrte Udruženju do konca novembra tega leta. Za najboljša dela so razpisane tri nagrade: 2000, 1000 in 500 Din. Podrobne informacije na telefon 22.585 Beograd.
Iz sekcij«
—s Sekcija JUU za dravsko banovino
opozarja vsa ona društva, ki še niso prispevala v sklad za zaščito članstva enkratni prispevek a 5 Din za vsakega člana, da store to nemudoma in brez nadaljnjega odlašanja. V tem pogledu so zaostala sledeča društva: Celje, Črnomelj, Dol. Lendava, Kozje, Maribor d. breg, Radovljica, Šoštanj in Škofja Loka. Slovenska Bistrica je bila v prejšnji štev. pomotoma navedena.
Vsa navedena društva ponovno prosimo, da uvažujejo sklepe banovinske skupščine, ki so merodajni za vse, in store upoštevajoč stanovsko disciplino, svojo dolžnost. Potreba zaščite članstva je vedno večja in bi sekciji ne bilo prijetno, da bi bila primorana z ozirom na pomanjkanje denarnih sredstev delati pri zaščiti kakršnokoli izjemo. Zato apeliramo na vsa zgoraj omenjena društva, da čim prej nakažejo dolžne zneske v neobhodno potrebni zaščitni sklad.
—s Upravitelji-ice! Opozorite krajevne šolske odbore, da poravnajo zaostalo naročnino »Popotnika«, ki sega pri sekciji v velike tisočake in onemogoča redno poslovanje. Prvi številki letošnjega letnika so bile priložene položnice, ki se jih pa večina krajevnih šolskih odborov ni poslužila. Ker je bili zaradi tega efekt vplačil prav malenkosten, je uprava začela dostavljati opomine s priloženimi položnicami št. 11.153. Ponovno Vas prosimo, da ukrenete potrebno v svrho čim hitrejše poravnave zaostale naročnine, upoštevajoč tudi tekoče šolsko leto.
Vabila
= JUU SRESKO DRUŠTVO RADOVLJIŠKO bo imelo svoj občni zbor v soboto dne 24. t. m. ob 10. uri v šoli na Jesenicah. Občni zbor bo združen s komemoracijo za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Udeležba obvezna!
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO SLOVE NJ-GRADEC bo zborovalo v soboto, dne 24. novembra ob 9. uri v Slovenjgradcu. Dnevni red: 1. Komemoracija za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. 2. Tekoče zadeve. 3. Referat tov. Mravljeta »O nacionalni vzgoji«. 4. Slučajnosti. — Pridite pol-noštevilno!	Odbor.
= JUU UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LAŠKI srez bo zborovalo v soboto dne 24. t. m. ob 9. uri v Zidanem mostu. Prva točka dnevnega reda je posvečena spominu Velikega kralja Zedinitelja. Nato se bo vršil občni zbor po razpravnem redu kot smo ga objavili šolam v okrožnici dne 25. 9. 1934. Udeležba za vse člane obvezna! Kdor še ni oddal volilnega listka naj ga pošlje čim preje na šolo v Laškem!	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG bo imelo zborovanje in občni zbor v soboto dne 24. nov. t. 1. v Narodnem domu v Mariboru in sicer ob pol. 10. uri dopoldne. Komemoracija za pok. Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. — Po odmoru se bo vršilo zborovanje. — Člani upravnega in nadzornega odbora ter poročevalci za posamezne zadeve naj pridejo s pripravljenimi poročili isti dan k seji že ob 8. uri istotja. Ponovno apeliram na stanovsko zavednost, zato na točno in polnoštevilno udeležbo!
Tov. upravitelji: Javite mi imena učitelj-stva (organiziranega in ostalega) na šoli!
Predsednik: Vauda Mirko.
= JUU SRESKO UČIT. DRUŠTVO ZA SREZA ČRNOMELJ - METLIKA naznanja belokranjskemu učiteljstvu, da se vrši učiteljsko zborovanje (občni zbor) 7. decembra ob 1. uri popoldne v osnovni šoli v Gradacu. Nujno je potrebno, da se združimo v naši organizaciji in podvojimo delo v prid učiteljskega stanu. Naše šole v Belokrajini so po dolgem času zasedene. S tem smo J -bili precejšnje število tovarišev in tovarišic katere vabimo, da se pridružijo organizaciji. Pristopno izjavo je poslati pred zborovanjem tov. Justu Martelancu, Črnomelj.
Dnevni red zborovanja:
1.	Otvoritev s komemoracijo na blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja.
2.	Volitev predsednika in zapisnikarja občnega zbora.
3.	Poročila funkcionarjev.
4.	Poročilo nadzornega odbora.
5.	Volitev novega odbora {voli se za dobo 3 let).
6.	Slučajnosti.
Just Martelanc, poslevodeči podpred.
PoroClla i
+ JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO LJUBUANA-OKOLICA — VZHODNI DEL je imelo 17. oktobra t. 1. žalno sejo za Blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, ki se je je udeležil ves upravni odbor z namestniki in revizorji.
Predsednik tov. Kosin je z globokimi besedami orisal življenje in delo kralja Muče-nika, ki je v svoji veliki ljubezni do svoje domovine žrtvoval svoje življenje za njeno veličino. Njegove poslednje besede so bile: Čuvajte mi Jugoslavijo! Z mislijo na svojo zemljo je umrl in oblekli so Ga v vojaško pohodno uniformo, saj je padel na bojišču za svojo domovino. Nas učitelje posebno zadene ta izguba, saj so še vsem globoko zapisane besede, ki jih je posvetil učiteljskemu stanu, katerega prvi zaščitnik je bil.
Njega ni več, ki je bil prvi in najvišji ideal nas vseh, ostala pa je njegova ideja,
ostala je njegova oporoka, ki jo bomo vsi globoko spoštovali in jo izpolnjevali.
Slava velikemu kralju Mučeniku, slava spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja!
Ostala nam je njegova ideja za katero je živel in umrl, ostal nam je pa tudi njegov naslednik kralj Peter II., ki ga bomo posebno mi učitelji podpirli pri njegovem delu za bodočnost Jugoslavije.
Grški modrijan je dejal: »Sin bodi srečnejši od svojega očeta, v vsem drugem pa mu bodi enak«. Živel kralj Peter II. M. Kosin, predsednik. J. Tomšič, tajnik.
Odposlane so bile nastopne brzojavke: Maršalatu dvora
Beograd.
Potrti od neizmerne žalosti nad podlim atentatom obžalujemo prerano smrt Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in kličemo večno slavo njegovemu velikemu spominu.
Naj živi Nj. Vel. Kralj Peter II. in ves kraljevski dom!
Sresko učiteljsko društvo Ljubljana - okolica Vzhodni del.
Maršalatu dvora
Beograd.
Jugoslovensko sresko učiteljsko društvo Ljubljana-okolica Vzhodni del izraža svojemu ljubljenemu kralju Petru II. najglobljo vdanost in zvestobo!
Predsednik: Kosin.	Tajnik: Tomšič.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM je zborovalo dne 6. oktobra ob navzočnosti 27 čl. t. j. 54%, Po odobritvi zapisnika zadnjega zborovanja, prečita predsednik došle dopise, na podlagi katerih je prišlo do sledečih sklepov:
1.	Pedagoška centrala dobi 20 Din podpore.
2.	H ključu za volitve v upravni in nadzorni odbor sekcije, se da bodočemu predsedniku društva polnomočje za sporazum s predsedniki društev (Laško, Brežice in Šmarje), ki pridejo v smislu okrožnice od 7. 9. t. 1. v poštev.
3.	Delovni program za 1. 1934.—35. se sprejme nespremenjen.
Na predlog tov. Freceta se spremeni dnevni red v toliko, da se zaradi volitev novega odbora preloži referat: tov. Zahrerja na prihodnje zborovanje.
Sledijo poročila funkcionarjev, ki so se odobrila.
Pri volitvi novega odbora se soglasno izvoli stari odbor z nadomestilom nekaterih odbornikov z novimi člani.
Predsednik: Čok Albert, podpredsednik: Kos Makso, tajnica: Kleč Tončka, blagajnik: Potočnik Ante, namest.: Kunčič Tončka. Odborniki: Zehrer Vilko, Prislan Janko, Čermelj Rezika; namestniki: Frece Tine, Kravarič Janko, Čok Klara. Nadzorni odbor: Čermelj Viktor, Stukl Anica, Prislan Marica; namestniki: Žurman Janko, Zabret Francka.
Nadalje se določi poročevalca za liste tov. Zehrerja, poverjenika za Učiteljsko tiskarno in gospodarske ustanove Majcena, poročevalca za delovni program Robiča Antona, poročevalca za izvenšolsko delo Kmeteca Jožeta in Strniša Jožico.
Odobren je bil proračun za prihodnje upravno leto, ki znaša za redne člane letno 170 Din oziroma 90 Din za učiteljice, poročene z učitelji.
Tovariš predsednik priporoča bodočemu odboru, da odgovori Bran-i-boru na vabilo društva v Kozjem in priporoča zopetni vstop v društvo.
Kleč Tončka, tajnica. Albert Čok. preds.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO KRANJ
je zborovalo v soboto 6. ok/ti t. 1. v Kranju. Predsednik tov. J. Lapajne je v uvodu povedal, da se društvo bliža 40 letnici svojega obstoja. Govoril je dalje o namenu stanovske organizacije in zlasti bičal malodušnost, ki vlada glede tega pri nekaterih tovariših. Organizacija ni samo sltanovska zadeva, temveč ima tudi širšo nalogo. Graditi narodno in državno bodočnosit. Pozdravi uvodoma g. sres. načelnika dr. Ogrina, sres. šol. nadzornika tov. Rusa in predavatelja tov. Pimata V. Slednji je predaval o našem morju in namenu Pomladita Jadranske straže. V vznešenih pesniških besedah z mnogimi citati je poveličeval naše morje in govoril o njegovi koristi za narodno in državno življenje. Treba je že v nežnih otroških srcih vzbuditi ljubezen do morja. V tla namen deluje PJS, ki naj ga ustanovi vsaka šola. — G. »reški načelnik ie priporočal ustanavljati PJS. Nato pa je dal učiteljstvu temeljne smernice, po katerih naj se ravna pri svojem poklicnem delu v šoli in izven nje.
Pri stanovskih zadevah so se zlasti obravnavali napadi na učiteljstvo v časopisju, oddaja službenih mest, zadeva okr. učit. knjižnic in nastavitev učiteljskih abiturientk in spomenica JUU, ki je živ dokaz prepotreb-nega upoštevanja organizacije.
Občni zbor je odobruje sprejel vsa poročila društvenih funkcionarjev. V upravni odbor so bili izvoljeni: Lapajne Josip, predsednik, Malenšek Marija, podpredsednica, Ru-pret V., tajnik, odborniki so: Urbančičeva Fr., Rape VI. in Kus V. Namestmiki so: Rant Fr., Jocif Iv. in Mira Povhova. Nadlzorni odbor tvorijo: Ločinškar, Završnik in Pogačarjeva. Namestniki: Klavora, Mali jeva in Bizjakova.
Določijo se poročevalci glede časopisnih napadov na učiteljstvo. Jos. Lapajne, preds.	Rupret V., tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG je imelo svoj redni občni zbor dne 15. 9. 1934. v Mariboru. Od 105 vpisanih je bilo 86 navzočih, t. j. 82%.
Tov. predsednik Petrovič poda situacij-sko poročilo, prečita dopise in se je sklenilo na prošnjo Pedagoške centrale v Mariboru dati 500 Din podpore.
Sledila so podrobna poročila predsednika, tajnika in blagajnika. Dohodkov 17.797'51 Din, izdatkov 1.153"45.
Pri volitvah novega odbora je bil z vzklikom izvoljen odnosno dopolnjen dosedanji odbor, ki se je konstituiral: Petrovič Simon predsednik, Hren Anton podpredsednik. Še-ško Ivan tajnik, Dšura Ivan blagajnik, Čiček Fran jo, Štor Olga, Zeilhofer Alfons odborniki, Jevšenak Antonija. Kovačič Edo in Vrane Ernst namestniki. Nadzorni odbor: Ivanuš Valentin predsednik, Firm Štefan podpredsednik, Kašpiar Fran jo tajnik, Črnko Jernej in Skrbinšek Ljudmila namestnika.
Članarina je ostala lanska, to je letno 170 Din plačljivo 10 krat po 17 Din, za poročene pa 100 Din oz. 10 krat po 10 Din. Vse članstvo pristaja tudi letos na lanski sklep, da šol. upravitelji vsakokrat ob izplačilu prejemkov odtegnejo članarino in jo nakažejo društvenem blagajniku.
Tov. Klemenčič nam je razlagal, kako pride učitelj na nižji stopnji do cenenih knjig za srbohrvaščino in računstvo: Bukvar za' nepismene od glavnega odbora Prosvete v Sarajevu po Din 2'50 in sestavljene rač. tablice za praktično uporabo.
Po določilih, da bo prih. zborovanje v novembru, je bil občni zbor zaključen s pozivom na složno in tovariško sodelovanje v prihodnjem letu.
Petrovič Simon, preds. Šeško Ivan, tajnik.
+ JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD je zborovalo dne 6. oktobra 1934. na Rečici ob Savinji.
Tov. predsednik pozdravi navzočega častnega člana upok. tov. Terčeka Josipa, tov. predavatelja. A. Koprivca od pedagoške centrale v Mariboru. — Po prečitanju došlih dopisov je predaval tov. A. Koprivec o metodi Montessorijeve. — Sledilo je poročilo tov. predsednika Avgusta Rozmana o banovinski in državni učiteljski skupščini. — Pri volitvah upravnega in nadzornega odbora so bili soglasno izvoljeni v upravni odbor: predsednik Avgust Rozman, podpredsednica černe Iva, tajnik Oskar Hudales, blagajničarka Štiglič Jožica; odborniki: Kolar Franc, Vičič Stanko, P. Hubert Marovt. Namestniki: Mašat Ludo-vik, Pevnik Erna in Jeraj Fanika. Nadzorni odbor: Tratnik Jože, Vičič Anica in Grebene Ana; namestnici: Podboj Milka in Čuček Marija.
Sklenilo se je dolžnike še enkrat opozoriti na njih dolžnost in jim staviti predlog, da se pismeno obvežejo po koliko bodo v obrokih plačevali. Počaka se do konca oktobra — po preteku roka, se zastanki iztirjajo sodni j-skim potom.
Za pristop k Učiteljski tiskarni kot zadružnik se ni nihče javil. — Slišati je bilo mnogo pripomb k zadnjim učiteljskim premestitvam.
Ker ni bil navzoč 'tov. poverjenik SŠM, se ni glede razdelitve celoletne članarine na mesečno a 3 Din sklepalo.
Zaradi slabega vremena se je udeležilo od 44 včlanjenih zborovanja le 24 to je 54%.
Prihodnje zborovanje bo 10. novembra 1934. pri Sv. Frančišku. A. Rozman, preds.	Černe Iva, tajnica.
+ JUU SRESKO UČIT. DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA — VZHODNI
DEL je imelo svoj občni zbor dne 6. oktobra 1934. v risalnici Učiteljske šole v Ljubljani. Navzoča je bila večina članstva.
Preds. društva tov. Kosin M. je otvoril občni zbor, pozdravil vse novo pristopivše člane, najavil dnevni red in podal besedo g. dr. H. Tumi, ki je imel referat: Uvod v družboslovje. G. referent je podal svoje predavanje tako lepo zaokroženo in stvarno, tako sveže, kot zna to le on. Članstvo se mu je zahvalilo z velikim odobravanjem in ga prosilo, da izvaja zaključek svojih misli na prihodnjem zborovanju.
Sledilo je razpravljanje o važnejših dopisih in se je zlasti glede dopisa Slovenske šolske matice vnela živa debata.
Tov. Tomšič je izjavil, da je od imenovane imenovan za poverjenika in je nato iz-
vajal kako velikega pomena je omenjena institucija zlasti za učiteljski stan, ki mu je prvenstveno namenjena. Izjavil je, da je obstoj iste zavisen le od učitelj stva, ki se mora zato zavedati velike moralne odgovornosti, ki jo ima.
Pridružil se je predlogu S. S. M., naj bi vsak član JUU plačeval k članskim obveznostim še 3 Din ter tako prejemal vse njene redne publikacije in ji tako zagotovil obstoj in napredek. Poverjenik na vsaki šoli bi poskrbel za redno poslovanje.
Tov. predsednik je nato odredil glasovanje in se je bilo za ta predlog 56 članov, proti ni bil nihče.
Nato je sledil občni zbor. Tov. blag. Li-karjeva je obširno poročala o svojem poslovanju in o stanju blagajne, ki kaže jako zadovoljiv prebitek.
Tov. tajnica Celnarjeva je nato podala svoje tajniško poročilo, ki je bilo od članstva soglasno sprejeto.
Tov. Lulik, podpredsednik je nato podal obširno in izčrpno poročilo, ki mu je vse članstvo sledilo z vso pozornostjo, saj je govoril o pokrajinski in državni skupščini JUU. Osvetlil je vse razmere centralne organizacije in člani so sprejeli z velikim zadoščenjem vest, da je bil izvoljen za predsednika centralnega odbora naš banovinski predsednik tov. Dimnik, ki je vsem dovolj no jamstvo, da se bo vse delo za prospeh učiteljskega stanu razvijalo v pozitivni smeri.
Izvoljen je bil sledeči odbor:
Predsednik: M. Kosin, podpredsednik: A. Lulik, tajnik: J. Tomšič, blag.: Likar Klota, odborniki: Celnar Anka, Cerut Silvester. Se-lan Marija, Završan Franja, namestniki: Likar Jela, Zor Miroslav. Nadzorni odbor: Go-stič Fl., Flajs A. in Skubic J.
Višina članarine se ni izpremenila.
Tov. predsednik je nato zaključil občni zbor in apeliral na članstvo naj vedno ostane tako složno kot je bilo do sedaj in naj pripelje tudli vse še neorganizirane tovariše v naše vrste, ker le v skupnem delu je moralna moč vsega učiteljskega stanu. M. Kosin, predsednik. J. Tomšič, tajnik-
Novosti na knjižnem trgu
—k Ivan Vuk: Po valovih Donave široke... Beležke iz potnega dnevnika. ,je naslov knjigi, ki je pravkar izšla v založbi revije »Naša pota« v Ljubljani. Pisatelj Ivak Vuk je opisal potovanje od Beograda do Radujevca. Potopis je opremljen z 19 slikami starih rimskih trdnjav in gradov, Smedereva, Železnih vrat in njenih znamenitosti, Trajanove ceste in drugih, ki so prav zanimive. Pot skozi Železna vrata z vsemi divjeromantičnimi posebnostmi je opisana tako, da bo čitatelj čutil, kakor da se pelje sam po tistih nevarnih skritih pečinah reke Donave. Zunanja oprema knjige je lepa, trobarvna z zemljevidom Donave. Knjiga bo posebno dobrodošla učiteljstvu in mladini. Stane 16 Dim.
Mali oglasi
Mali oglasi, ki slnžijo v posredovalne in socialne ninent občinstva, vsaka beseda 50 par Naimanjši znesek Din 5 _
MODERNI SPALNICI: orehovo vezano (šperano) in črešnjevo, proda Vurnik Ignacij, mizarstvo Vižmarje 36 (pTed tovarno Hribernik).
VALVASORJA,
2. izdajo, prodam; tudi na obroke. Naslov v upravi.
FR. P. ZAJEC
li p t i I i ■ optik Ljubljana, Stari trg&
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre., toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatninv in srebrnine. Ceniki brezplačno.
srednfe, strokovne, meščanmke, osnovne
dobit« vse mogoče
knjige in potrebščine
v naših knjigarnah: Ljubljana, Frančiškanska ulica št 6 — Maribor, Tyrševa ulica št 44
Izvršujemo vsa tiskarn iška in knjigoveška dela. Na zalogi razne slike, fizikalni aparati, zbirke in druga učila
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana — Frančiškanska ulica št. 6