m.
TTT
TRGOVSKI IalST
Časopis za trgrovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/2 leta 90 Din, za */« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toči se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon št., 30-419.
Uto XVII.
V Ljubljani, v torek, dne 16. januarja 1934.
š,tey. fi.
Sesi vpcasatt{
Za one, ki se hočejo osamo*
V	:i>ObcJiodnicldih zajmyh« črtamo teh šest ■vprašanj na cine, M »e hočejo osamosvojiti kot samostojni trgovcu Ker pa vprašanja jasno kažejo, kaj mora danes trgovec in podjetnik vse storiti, da se vzdrži iin ker tudi kažejo drugim pot, kako spraviti svoja gospodarstva v ned, ponatjskojemo ta čl ar nek v celoti.
»Mnogi nameščenci, a tudi brezposelni si v današnjih časih dostikrat pravijo: >Hote! bii imeti svoj© lastno podjetje. Hočem postat* svoj gospod in kdor hoče, ta tudi zmone.«
Je to zelo naravna: željai Včasih je pa-irruGfcnai, toda še večkrat nespametna. V tnwog:ih primerih je le posledica želje opro-se nekoga nad seboj. Ne biti pod kon-
p si mislijo, da more človek, ki je samostojen, delati kar hoče. Ampak to je napačna misel.
Mož, ki deta v primerni družbi z bodoč-u<*rtjo, dela ravno tako za sebe. More na-2®Jbva*i, more postati celo vodilni urad-ati ravnatelj. Včasih je bofljše biti le del velike in dobre lokomotive, ko pa biti ttalo samostojno kolesoe. Za, najmanjše je oeio to precej gotovo.
Toda primernih družb z bodočnostjo je ®alIo, vodilnih mest pa še manj. In tako 0Btaine marsikateri mladi človek na raz-to me ve, če se naj osamosvoji ali ne. zadnijeni, ©asu se jih jo mnogo osanio-lito. Nekateri so imela uspeh, velika ve-P® je zalezla v dolgove, ki jih naj-o® bodo nikdar plačali. Zato vsem fll> fci se mislijo osamosvojiti, nekaj ^Trisanj, v katerih bo vsak od njih mogel dosti koristnega, vredno se kdo odloči k osamosvojitvi, naj !fJW8tavi teh šest vprašanj in na nje naj Pošteno odgovori sebi. Naj sebi zaito ne
1. Ali sem^pripravljen več delati ko dose-®aJ? Za moža, ki -se osamosvoji, ni nobena osemmrnilka, a dostikrat pa tudi nobenega počitka da konca tedna. Delati mo-.izojtete zgodaj zjut raj ip pehati pozno v noč. Zanj mora biti njegovo podjetje prva te edina skrb. Sele .potem, ko je že dosegel uspehe, sme misliti tudi na druge stvari. Pripravljen pa tudi mora biti na y«ako delo vsake vrste, dokler ne bo nje-
dobiček tako velik, da more najeti na-nieščem^o
. AH zna živeti z majhnimi dohodkom ** še prihraniti denar? Trgovino morete *®teti z dolgovi. Zakaj ne? Toda dolgove J*’6*’® plačati. Boljše je imeti nad seboj de-^dajalca ko pa upnika. iDojg je treba čim Jej plačati. Zato ;pa je treba zrnati živeti skomino in še pri tem varčevati. Noben »e more trdno stati na tleh svojega vrj^ja, dokler so tla razrita od dolgov, er niso plačami, njegovi čevlji. v«a ^ sem duševno tako močan, da pre-. mem odgovornost? Kdor se nagiba k da si dela skrbi iz vsake malenkosti, .nikdar ne sme začeti samostojnega pod-Osivel bo' v kratki dobi in ne prišel hikaimor. Uničil 'bi si svoje življenje in Poru®il si življenjsko srečo.
Udbr hoče biti uspešen podjetnik, ne ; e biti človek, ki ga vsak neuspeh po-To je potrebno že zato, ker zlasti v ^-otku osamosvojitve napravi vsak mno-mIP®k in ima zato tudi dostj neuspe-bv. Zato je potrebna trda volja, da se
Huarci prenesejo in da ostane duh nezlom-'lea.	m
4
Jr Ali imam kakšno posebno sposobnost priložnost? Mungo preveč je malih *ir-in podjetij. Ce nima kdo posebne ali posebne priložnosti, kateri <L	.P*wi j<? mpte verjetno,
^ bi unel uspeh. VeHko bolj rado. se »go-
di, da izgubi še svoj težko prihranjen denar. Ce ne verujete, samo zasledujte sezname kouikunzov.
5. AH som se naučil in znam prodajati?
Podjetništvo zahteva, da znate tudi svoje blago ali. svoje usluge prodati. Da, morate vedeti in znati, kako dobite naročnike in kupce in kako jih prepričati, da sta jim1 vašo blago in vaša usluga zlasti ugodna. Če ne zrnate prodajati, pričnete prodajati prepečeni. Znižujete cene ali honorarje in to je začetek konca. Morate znati, kako najdete naročnike in kako z njimi ravnate, da si jih ohranite. Drugače ne pridete nikamor.
6. Ali sem po Svoji naravi ali po vzgoji človek, k| ima smisel, da sna zaslužiti denar? Podjetništvo ni igra za nedoraslega ctroka. Zlasti ne za današnjo ostro konkurenco. Zato ne boste imeli uspeha, če morete odgovoriti poaitvno na vseh pirvih pet vprašanj, na tega pa ne morete.
Je to osnovno vprašanje- Kri vsakega1
podjetja je čisti dobiček. Vsak samostojni podjetnik stoji in pada s tern, kako zna delati čisti dobiček. Večina ljudi nima te Sposobnosti. Ne morejo takoj misliti o stroških, dohodkih 'in dobičkih, Mislijo na vse druge reči in zato ne morejo imeti uspeha. Vsak samostojni podjetnik, ki začne bolj misliti na svojo osebo, ko na čisti dobiček, se kmalu znajde na napačni cesti. Kdor pa misli takoj od začetka iti po tej cesti, ta sploh nikamor ne pride.
To je šest vprašanj, ki jih zastavljamo vsakomur, ki se hoče osamosvojiti. Če imate znanca, ki se hoče osamosvojiti, mu storite dobroto, če mu zastavite ta vprašanja. Ce ne morete na vprašanja odgovoriti pozitivno, potem ®e raje posvetite delu, ki ga opravljate sedaj kot nameščenec, in sicer us tiste vnemo, kakor če hi bilo podjetje vaše. In ipotem počakajte, kaj se zgodi. Če se nič ne zgodi, ,si poiščite drugo mesto ali 'pa glejte, da dosežete teh šest pegojev za samostojno podjetje.
hat/e	MvacMftie#	izvoz
Italija namerava zvišati uvozne carine na les — Madjar-ska pa monopolizirati lesni uvoz
1	.
Qdyeč je tgpy,oriti o važnosti lesa in lesne trgpvine ‘za Slovenijo, če konstatiramo le joi, )da je okoli 140 000 naših gospodarstev interesi rajnih na lesu imlesni trgovini, smo dovolj povdarili, da je les eden glavnih dohodkov našega naroda. Zato pa tudi ni Vprašanje lesne trgovine zadeva le posameznih lesnih trgovcev in producentov, temvpč zadeva vsega naroda. Vsi bi morali . gledati na to, da povečamo lesno trgovino, Jter je od njenega napredka odvisno blagostanje naboda.
Žaljbog pa se pri nas ,yse premalo posveča požnja lesu in iteena trgovini in, v tem Je tudi eden glavnih vzrokov, da Je našo lesno trgovino gospodarska kriza prav posebno pritisnila. Na konferenci, ki jo je koncem januarja lanskega leta priredila Zbornica za TOI, se je podrobno in izčrpno govorilo o vseh vzrokih, kj ovirajo lesno trgovino. V svojih odličnih referatih sta tedaj konzul Ernest Hieng im iinženjcr Milan Lenarčič v markantnih besedah po-dailai v*» Obseg krize, a toda povedala pote', kako priti iz kritse. Njuna referata so potem iziKipicto.':iIi če min. Mohorič, dr. Rekar posl. Pahernik, tajnik Gorup in drugi. Tako je Mia podana jasna slika o vsiem obsegu l.esne katastrofe in o potih, ki vodijo k zboljšanju.
Danes po enem letu moramo žal kon-statirati, da se ni položaj niti najmanje zboljšal. Nasprotno bi nova konferenca podala še bolj žalostno sliko. Kakor že toli-krat, tako se je zgodilo tudi sedaj, da se je glas gospodarskih ljudi preslišal in da se ni ukrenilo to, kar bi bilo potrebno za zboljšanje naše lesne trgovine.
Na prej omenjeni konferenci je konzul Hieng konstatiral, da smo dobili leta 1932. *a 170 milijonov dinarjev manj od izvoza lesa, ko v leto 1929. 170 milijonov izgube samo v Sloveniji od lesne trgovine je iz-fteba, ki reducira ves narodni dohodek v taksni meri, dja se morajo poznati .posledice v prav vseh panogah gospodarstva. To tem bolj, ker je les nekakšna železna rezerva za slabe čase in če .v času krize odpove še ta rezerva, potem se kriza občuti tem težje.
V	letu 1933. se je sicer po količini izvoz lesa dvignil, kakor pa je razvidno iz Članka inž. Lenarčiča, pa pomeni vsled velikanskega padca cene leau todi ta povečani izvoz le izgubo zg nas. Kajti izvoziti smo morali za 118.000 ton lesa več, da smo dosegli ono ysoto, ki smo jo dobili 1. 1932, .pa čeprav je že takrat cena lesu ogromno padla. Nad 27 milijonov lir smo na ta način izgubili v latu 1988. Jasno je, d« redne vsakoletne teko velike izgube pri lesu morajo imeti za vse gospodarstvo naravnost uničujoče posledice in da je treba napeti vse ajle, da se te velikanske izgube nehajo.
Ah P® te pri nas kaj stori', da te to usodno nazadovanje lesne trgovine ustavi?
V glavnem izvažamo les v Italijo, kamor gre 40 odstotkov vsega našega lesa. Zato je za našo lesno trgovino naravnost odločilne važnosti, kakšni so pogoji za lesni izvoz v Italijo. V začetku tega meseca je bila sklenjena nova trgovinska pogodba z Italijo. Podrobnosti o tej pogodbi še vedno niso znane, ve se le to, da je bil dosežen za izvoz živine relativno ugoden sporazum. Nič pa se ne ve še, kako je z izvozom lesa.
V zadnjem času pa dajejo na to vprašanje nekaj odgovora (dunajski listi. Tako poroča »NeuelFreie Presse«, da se v Rimu napoveduje v zvezi z jugoslovansko-itali-•janskimi trgcminski!mi pogajanji zvišanje uvozne carine na les. Še bolj jasno govori list <Die Bčrse«, ki je objavila članek pod naslovom »Podevetorenje italijanske carine na lese. V tepi članjku prayi med drugim:	"j	l'	' ' :■	*"	* M ,
»Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da je nova konvencija za kreditne olajšave med Avstrijo in Italijo stopila dne 1. januarji v veljavo bnez svojega glavnega in najbolj važnega sestavnega dola — avstrij-sko-italijanske konvencije o lesu, ki določa za uvoz iz Avstrije^ s carinskimi olajšavami letni kontingent 30.000 vagonov. Ta konvencija še ni uveljavljena, ker hoče postaviti Italija svoj lesni izvoz na novo podlago. Na italijanski lesni uvoz so interesi-rane Zlasti Rusija, Avstrija in Jugoslavija. Od italijansko-avstrijske lesne konvencije je Jugoslavija najbolj sadeta. Baš vsled tega je začela Jugoslavija trgovinska pogajanja z Italijo, a ni v tem oziru uspela. Italija je v mnogih trgovinskih pogodbah vezala svoje carine na les in se je n. pr. avstrijska preferenca računala od te, že itak nizke carine na les v Italiji. Ker znaša sedaj italijanska uvozna carina na les povprečno \ liro od 100 kg, ne bi indirektna preferenca dosti vplivala na uvoz avstrijskega lesa y Italjjp, ker bi imela 50% preferenca samo neznaten vpliv na ponudbe tosa te konkurenčnih držav.
Italija si prizadeva tedaj, da odlpravi vezanost carine na les v raznih trgovinskih pogodbah, da bi mogla povišati carino na les. To povišanje bi bilo precej znatno in sicer od 1 na 9 lir od 100 kg. Pri tej zvišani carini je Veliko večja možnost, da se zagotovi avstrijski uvozni lesni kontingent v višini 3OD0O vagonov.« Dunajski list nato napoveduje, da bo spremenjena avstrijsko-italijanska konvencija o lesu stopila v> veljavo koncem februarja, ko bo Italija že končala pogajanja z drugimi državami.	.	'	,	1
Ker uživa avstrijski les že itak znatne ugodnosti v Italiji, da more avstrijski izvoznik pri enaki oddaljenosti od1 italijan-
ske meje ponuditi svoje blago za 100 do 200 lir pri vagonu ceneje, je tem jasneje, kaiko velika nevarnost prati našemu lesnemu izvozu.
Na drugo nevarnost, ki preti našemu lesnemu izvozu, pa je opozoril »Glasnik Zavoda za pospeševanje zunt trgovine«. Pravi namreč, da je resna nevarnost, da se zmanjša naš »voz na Jfadjarsko, ker hoče ta lesni izvoz monopolizirati. Tako je vsaj treba sklepati po vsem njenem dosedanjem postopanju.
Madjaiska je dežela z relativno zelo r^alo lesa- V Mto J925—1927 je pbsegal uvoz lesa 10% ysega madjarskega uvoza. Nato pa je začela Madjarska vedno bolj omejevati lesni uvoz iii to ne le zaradi krize, temveč da dvigne domačo produkcijo. Ta pa-izadevainja Madjarsike te 'bija tako uspešna, da je uvoz lesa padel v letih 1928 do 1932 m 72% po količini iapi za 75-2% po vrednosti. Z devizno naredbo je bil dovoljen uvoz lesa, razen drv in oglja, le s posebnim dovoljenjem. Kasneje pa je bila te naredba razširjena pa vse vrste lesa. Les je postal kompenzacijski objekt, s katerim je Madjarska pospeševala izvoz svojih proizvodov. Da se dosežejo stalne oene za les, je ustanovila Madjarska posebno kontrolno komisijo, ki določa cene in pogoje za lesne kupčije. Po sklenitvi trgovinske pogodbe z Avstrijo pa je Ma-djurska ustanovila še poseben »Madjarski zavod za uvoz lesa«. Ta zavod naj bi dobil popolen monopol za uvoz lesa in s ten: hoče Madjarska doseči zboljšanje cen za lastni les in pa omejitev , uvoza tujega lesa.
Vsled'uvoznih omejitev na eni .strani in pa kompenzacijskih pogodb za uvoz lesa Se je popolnoma spremenila orientacija madjarske lesne trgovine. Ta sprememba je zlasti težko zadela Jugoslavijo to Rumu-Mjd, v manjši pieri tudi Poljsko, dočipi ihiele dobiček od te spremembe Češkoslovaška in Poljska. To se jasno vidi iz' priimierjavo madjarsikega 'lesnega uvoza v letih 1931. m 1982.
Madjarska je uvozila lesa
1. 1931	1.	1982
stotov
1,379.937	286.529
,966.440 1,148.377 8,281.886 430.707 ,	. ' 1,0.814
Te številke govore dovolj zgovorno, kako zelo. je padel jugoslovanski lesni izvoz na Madjarskio. Nobenega dvoma ni, da tej skušala Madjarska še bolj omejiti uvoz lesa, kar bo tudi cilj monopoliziranja lesnega uvoža.
, j*
Nove nevarnosti nastajajo tako za naš lesni izvoz in skrajno potrebno je, da se tudi z naše strani začne sistematično pospeševati naša lesna trgovina. Olajšati je treba našemu lesu konkurenčne pogoje, pomagati je treba naši lesni trgovini, da bo mogla z dobro prodajo lesa nuditi dovolj deviz in s tem oživiti tudi naš denarni trg. Če že z nobenega drugega razloga; bi morali vsaj zaradi deviz, ki jih daje lesna trgovina v največji meri, nekaj storiti za našo lesno trgovino.
   ■ m --------------------------
NAZADOVANJE ČEŠKOSLOVAŠKE PREMOGOVNE PRODUKCIJE
kažejo te številke. V zadnjih petih letih je znašala na Češkoslovaškem produkcija premoga.:
jz dugostevije
Avstrije
Češkoslovaške Rumunije Poljske drugih držav
1,331.220
2,379.260
4,095.000
129.138
produkcija
del. V
je
rjavega	črnegt
v tisočih vagonov 1040	835
811	567
770	‘	594
647	485
607	441
se je v zadnjih dveh Jetih V al, da je odstotek n« '	1	’
VU^V^VCLh. IlUtZiUDavmilja
dV^h ujesecib i 1933 pa ‘ zboljšaj, da je upati, ^ IDeto. nazadovanje prod
■
Ustavitev obtoka v SicoiniU tovacnaU
in tu/acnaU
V	soboto so odpovedale Strojne tovarne in livarne vsem delavcem in v treh tednih bodo popolnoma ustavile obrat, če ne pride v tem času do novih naročil. V oficial-nem sporočilu o odpovedi delavcem se pravi, da so sicer Strojne tovarne in livarne delale že več časa v skrčenem obsegu, da pa do popolne ustavitve obrata kljub silnemu znižanju zasebnih naročil ne bi prišlo, če bi država efektuirala svoja naročila. Ta pa se kar neprestano zavlačujejo in čeprav je ministrski svet že v avgustu 1933. sklenil, da naroči pri Strojnih tovarnah in livarnah 200 Hardyjevih zavor, vendar 'do podpisa pogodbe še ni prišlo. Tudi naročilo 43 motornih brizgaln še ni efektuirano, pa čeprav je bila licitacija že 10. oktobra 1933. in so bile Strojne tovarne na tej licitaciji najcenejša domača tvrdka. A licitacija še ni potrjena in Strojne livarne zato še niso prejele naročila.
Težko zadene vso našo javnost vest o ustavitvi obrata v Strojnih tovarnah in livarnah. S kakšnim ponosom je naša javnost sprejela svoje dni ustanovitev tega velikega podjetja, ki je nastalo iz združitve treh velikih, dveh tujih in enega domačega, v veliko industrijsko podjetje, za katerega so bili v mladi in agrarni Jugoslaviji vsi pogoji za najlepši procvit. Vsako od teh treh osnovnih podjetij je bilo na glasu po izvrstni kakovosti svojega dela, vsako teh podjetij je 'imelo vse pogoje, da še izpopolni svojo produkcijo in da prične izdelovati še nove izdelke. In nekaj časa so tudi Strojne tovarne in livarne lepo uspevale in na velesejmih so razkazovale izdelke, ki so zgovorno pričali o napredku naše industrije.
In sedaj naj delo v Strojnih tovarnah popolnoma preneha. Kar sram nas mora biti pred Nemci, da smo tako zapravili lepo dedščino, ki smo jo kupili po preobratu. A še bolj težko nam gre v glavo, da mora podjetje ustaviti obrat, ker se ne efektuirajo naročila iz Beograda. Lastnica Strojnih tovarn in livarn, ki je beograjska banka, bo (pač imela toliko vtpMv», da bi mogla doseči efektuiranje teh naročil. Saj so ta naročila potrebna, saj ni to nobena miloščina in če ta naročila ne bodo izvedle Strojne tovarne in livarne, bo pač treba potrebne izdelke naročiti zunaj!
Toda zakaj ne bi izdelovali doma tega, kar moremo doma narediti? Vse si prizadeva, da se zboljša trgovinska bilanca, ko pa je možnost tu, da se to zboljšanje
izvrši, pa se to ne stori. A po&lefdica tega postopanja ni le, da po nepotrebnem dajemo v tujino denar, ki nam ga primanjkuje na vseh koncih in krajih, temveč da izgubljajo tudi ljudje zaslužek in kruh. Zopet se bo povečala brezposelnost, zopet bo zmanjšana kupna moč prebivalstva, zopet bo manj zaslužka v trgovini in obrtu, kajti ena gospodarska panoga je odvisna od druge.
Ce pogledamo podrobne statistike našega uvoza, potem vidimo, da je med glavnimi postavkami uvoz strojev in aparatov. Že davno bi morali gledati na to, da to postavko znižamo in da se tudi v tem pogledu polagoma osamosvojimo od tujine.
V	Ljubljani pa poleg tega imamo veliko podjetje, ki imore izdelovati najraznovrst-nejše stroje, a to podjetje naj sedaj stoji, namesto da bi bilo kar v zadregi vsled preobilice naročil.
Tožimo in jadikujemo o krizi, a vse kaže, da nas je ta še premalo prijela, ker potem ne bi postopali tako lahkomišljeno, da bi naročali v tujini, kar moremo sami idoma izdelati.
Na vsak način bi zato treba bilo preprečiti, da se ustavi obrat v Strojnih tovarnah in livarnah! Ze sklenjena državna naročila naj se izvrše, obenem pa naj se pre:š5e, zakaj se ta naročila še niso izvršila.
Elektrifikacijski sporazum
Konično je biiil vendarle dosežen med ljubljansko občino in banovino, oziroma deželnimi elektrarnama sporazum. Po tem sporazumu bodo dobavljale Kranjske deželne elektrarne, ki postavljajo v Velenju nov turboagregat za 8000 kW, ljubljanskemu mestu električni tok. Za prvih 5 milijonov kilovatnih ur bo plačevala Ljubljana tok po 65 par za kilav. uiro, za nadaljnja 2 .milijona po 60 par, za nacLaljmja 2 po 55 par in še za nadaljnje po 5 par ceneje. Pogreba bo sklenjena na 10 let.
Mestna elektrarna bo v bodoče služila le v rezervo in za primer višje sile, 6e bi nastali večji: defekti, ki se ne bi mogli takoj popraviti. V tem primeru bi mestna elektrarna dobavljala tok dežem m elektrarnam.
Od/tta,
Obenem ee je povečafto ozemlje, na katerem bo dobavljala tok ljubljanska mestna elektrarna. Poleg Ljubljane obsega to ozemlje še vso okolico do Zaloga, Medna in Črnuč.
Dolgoletni spor med Ljubljano in deželnimi elektrarnami; je s tem poravnan in mislimo, da v obojestransko korist. Za Ljubi Jamo je sporazum tem važnejši, ker bi ljubljanska elektrarna postala kmalu premajhna lin bi bilo treba za nove investicije okoli 12 milijonov. Ta izdatek bo sedaj odveč. Upamo, da se bo po novem sporazumu pocenil tudi električni tok, zlasti za obrt, industrijo in trgovino.
	7xtywci! ^odfUcaiU domačo Cndu-r tcLfa, zato nacocafa U ,Snežinka " milni pcaselc, uiezaiaftiZeH&h&U&cUiii/ ■u nad 60 % mita Izdeluje: Dalflitar 8 Richter
	
. .• Ejg # JHj aa*r| HI W w| VA	Ljubljana
Afpd na poštna upcat/a
Samo pravilno in hvalevredno je, če skuša poštna upravai čim bolj dvigniti števiilo radno-namočnikov, ker je pač od števila ma-ročnikav odvisna kvaliteta programa, ki ga more nuditi iradia-postaja. Zato je prav tako hvalevredno, če slkiuša poštna uprava odpraviti vse imotnje, ki jih povzročajo razni motorji in stroji.
Vendar pa mislimo, da bi v sedanjih težkih gospodarskih časih zadostovalo, če bi se blokirali le večji motorji, ne pa tudi vsak. najmanjši motorček, ki ga uporablja manjši obrtnik ali trgovec. Aparat za blokiranje velja okoli 300 Din in v današnjih težkih gospodarskih časih je tudi ita vsota za marsikaterega obrtnika velika. Ker pa je v Sloveniji mnogo motorjev za pogon, postane ta vsota mnogokrat sešteta tudi že pomembna.
To tem bolj, ker je treba vse te aparate Mt blokiranje motorjev naročiti v tujini, največ v Nemčiji. Ze z oziram na našo plačilno bilanco pa bi moraili gledati .na to, da gre čiim manj denarja iz dežele in da kupujemo v tujimi le predmete, M so v resnici neobhodmo potrebni. Ne more se pa baš re?fi, da bi aparate za blokiranje motorjev kar najnujneje potrebovali. V časih krize je pač treba nekaj potrpeti, ker diruga5e se me pride do ziboljššunja. In zato mislimo, da hi vsaj za nekaj časa mogli tudii Tadio-naročniki potrpeti, da ne bi bilo treba blokirati prav vsak motorček.
Morda pa bi se diala stvar urediti tudii tako, da hi se ti aparati za blokiranje motorjev izdelovali doma. Saj imamo pri nas (Jjudii tin tovarnice), ki bi,te aparate prav gobovo mogli izdelovati. Ali ne bi bilo mogoče, da bi se z blokiranjem motorjev nekaj časa prenehalo in med tem' skušalo rnjti podjetje, ki ba začelo izdelovati po-
trebne aparate. Izdelovanje teh aparatov' bi bilo gotovo dribičkanosno, poleg tega pa ne bi bilo treba ve3 pošiljati denarja v tujino. Dobiček bi bil dvojen.
Vsako priliko je treba uporabiti za razvoj domače industrije, da se ustvarijo na ta način novi zaslužki. Izdelovanje aparatov za blokiranje motorjev je tudi ena takšnih prilik in zato upamo, da bo naš apel na poštno upravo dosegel pozitiven rezultat.
Od/clcu pza5&kjt
KAJ JE LUKSUZNO BLAGO
Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal pojasnilo, kaj se mora vse smatrati za luksuzno blago.
Po št. 08, oziroma 76 seznama luksuznih predmetov t. j. 'drugih luksuznih predmetov iz papirja, kartona lesne mase ali luksuzni keramični predmeti se smatrajo oni predmeti, ki imajo vsled svoje fine izdelave višjo ceno ko navadno blago, ki so v zvezi s finim materialom, plemenitimi kovinami ali dragimi kamni in ki služijo samo za okras ali nakit. Pod št. 76 pa se razumejo kot luksuzni predmeti vsi kipi v katerikoli obliki in tudi vaze za cvetlice.
Kot galanterijski predmeti pod št. 72 in 76 seznama luksuznih predmetov se smatrajo ti predmeti, če so izdelani iz kamna ali stekla: broše, venci, glavniki, lasnice, pipe, okrasne igle, ovratnice, ustniki za cigarete, uhani, zapone za pasove, pečati, prstani, pepelniki, škatlice aa vžigalice, pritiskači, pivniki, brisači za peresa, kadilne garniture in umetno cvetje.
k Gd/da ptaSe&fi
ČLANI TRGOVSKIH RAZSODIŠČ
Na predlog Zbornice za TOI so imenovani od pravosodnega ministra za člane častnih trgovskih razsodišč za 1. 1934:
Pri okrožnem sodišču v Ljubljani: Ivan Bahovec, trgovec, Janko Čepin, trgovec, Fran Erjavec, trgovec, Avgust Tosti, ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovi no im industrijo, Vladimir Frank, trgovski zastopnik, Karol Golob, trgovec, Fran Heinrihar, trgovec, Anitom Verbič, trgovec, Viktor Meden, trgovec, Ferdo Nickelsbacher, trgovec, Evgen Tuječ, trgovec, Josip Urbanc, trgovec, dr. Ciril Pavlin, .ravnatelj Združenih papirnic Vevče, Goričane, Medvode, Rihard Švinger, bančni ravnatelj, Josip Zemljič, trgovski nameščenec, Ferdo Jeras, ravnatelj tvrdke »Sladkor«, Metod Demšar, trgovski nameščenec 'im Albert Sešek, trgovski nameščenec, vsi iz Ljubljane.
Pri okrožnem sodišču v Mariboru: Miloš Oset, trgovec, Ferdo Pinter, trgovec in Drago Roglič, trgovec, vsi iz Maribora.
Pri okrožnem sodišču v Celju: Ivan Ravnikar, trgovec, Fram Leskovšek, trgovec, in Josip Kramer, trgovec, vsi iz Celja.
Pri okrožnem sodišču v Novem mesta: Edlmund Kastelic, trgovec, im Josip Pavžič, trgovec, oba iia Novega mesta.
KIIKli
vteJivMjio I
KLlfARNAfT-DEU
miBfJAHADAlMAIlMOVAli
&4vetu
Ob priliki zadnjega bivanja N j. Vel. kralja v Zagrebu je izročila deputacija Židov krasno izdelamo, zelo dragoceno diplomo v spomin na pogozdiitev hriba1 Gimegaru v Palestini, kii se imenuje Gozd pokojnega kralja Petra.
Stalni svet male antante bo zasedal kakor je sedaj definitivno določeno, v dneh od 20. do 22. januarja.
Grškj zunanji minister Maksimos je imel v Lundomu več sestankov z vodilnimi an-glleškimi državniki, katerim je razložili načrt balkanskega pakta. V angleških političnih krogih ta načrt popolnoma odobrar vajo, ko tudi stremljenje, da bi se paktu pridružila tudi Bolgarija.
Bolgarski poljedelski minister Muravjev je izjavil, da je potrebno, da Bolgarska v najkrajšem času uvede žiltni monopol.
V	razorožitvenem vprašanju predlaga Mussolini kompromis, po katerem naj bi se Nemcem dovolili lahki tamki in tudi le*- | tala. Demilitarizacija Porenja naj se od- i pravii, Francija pa me bi smela, več uporabiti kolonialnih čet v Evropi. Tudi oborožitev Francije naj bi se zmanjšala. ' Kriza Dolllu&sovega režima v Avstriji postaja vedno bolj očitna. Zlasti mladina prehaja v narodno socialistične vrste in značilno je, da so bili aretirani celo nekateri voditelji hajmverovcev, ker so pakti-rali s hitflerjevoi. Tudi stik med raznimi kmečkimi zvezami in hitlerjevci postaja intimnejši. Vrhu tega je nasprotje med Starhermbergom črn DoLLfussom tudi vedno očitneje. Vlada si zaenkrat ne ve pomagati drugače, ko da je diktaturo poostrila in pomnožila policijo na Dunaju.
Bivši minister Schumy, vodja koroškega Landbunda je izjavili, da se popolnoma umakne iz političnega življenja. Preselil se bo v Švico, kjer je že zamj pripravijoj udobno mesto upravnega svetnika v velikem švicarskem podjetju.
Po skoraj 50urni razpravi q aferi Stari- j skega je francoski parlament izrekel vladi Chautempsa s 376 proti 205 glasovoim zaupnico. Ohsuutempa p« jie v bvojato govoru obljubil, da bodo vsi krivci brezobzmu) kaznovani in da se bo izvedlla reforma policije in pravosodja.
Franklin Bouillon je na sejti francoskega parlamenta izjavili, da nista bd i a francoska lista »Valante« im »Liberte« plačana samo od Staviskega, temveč tudi od nemške vlade.
Po štiriumem zasliševanju Staviskijere žene je biilo aretiranih več zelo uglednih ljudi.
Nov velik finančni škandal napovedujejo francoski listi v mestu Lillleu.
Snowden, bivši amgfleški finančni minister, je objavil članek, v katerem naznanja, da prehaja v opozicijo*.
Bivši nemški cesar Viljem, iki je te dni -praznoval svojo 751etmioo, se je zelo ne- ■ ugodno izrazil o zunanji politiki narodnih * socialistov, ker vodi ta podaitika v popolno ) izolacijo Nemčije.
Nemška vlada je odklonila izročitev trapila uimarjenega vam der Lubbeja. Nizozean- i ska vlada je vsled tega pri! nemški vladi protesti rala.
Spor v nemški protestantovski cerkvi zavzema vedmo večji obseg in je postal skrajno napet vsled odstopa dr. Bayerja kot cerkvenega ministra. Župniki še nadalje vztrajajo, da mora odstopiti državni škof.
Španska vlada demantira vest, da 'bi pri- i čela pogajjianja z Vatikanom zaradi sklenitve konkordata.
Vrhovni poveljnik japonske vojne mornarice admiral Sejcugu je dejal v neki izjavi ameriškriim listom, da se Združene dr- J žave Sev. Amerike in Rusija očividno pripravljajo na vojno prati Japonski. Edina pot, da se prepreči vojna je, da se belo pleme odreče svojemu primatu.
V	Bruslju je prišlo do krvavih spopadov imed fašisti im antifašisti.
Delovna doba bo v Ameriki znižana, po j rnovem načrtu generala Johnsona naj 32 ur na teden.
Njujorško sodišče je razsodilo, da mora * Sev. nemški Lloyd plačati ilastnici neke | njegove obligacije polletne obresti v polnem znesku, čeprav je Nemčija razglasila transferne omejitve. V neki drugi podobni tožbi bi kmalu prišlo do zaplembe ladje >Eunqpa«, če me bi Sev. nemški Lloyd deponiral uitožeme vsote. Kamčnoveljavno bo
o	teh tožibah sklepalo višje ameriško sodišče.
dCHOCStVb
BANATSKO DENARNIŠTVO
V Banatu je na ozemlju bečkerečke zbornice 50 denarnih zavodov, od katerih je 47 delmišMlh družb, 3 pa so samoupravne. Ti denarni zavodi ianajo skupno 39"4 milijonov ustanovnega kapitala, 9‘7 imiilijo-nov rezerv in 115 rnilnjonov vlog. Ogromna večina tega denarja odpade na delniške družbe, ker imajo samoupravni denarni za-^xxli samo 1*6 milijona osnovnega kapitala, 0”4 miilrjonov rezerv in 8 milijonov Din "vlog. Za zaščito po § 5 je zaprosilo 9 aavo-
po § 6 dva zavoda. V prisilni porav-narv,i je ein zavod. Obrestna mera na vloge *naša povprečno 5 dlo 6 odstotkov, na metrična posojila 14 odstotkov. Novih vlog ni, tfare pa se izplačujejo po možnosti:. Kmečka posojila tvorijo 85 odstotkov vseh posojil. Od uredbe o zaščiti denarnih zavodov in one o maksimiranju obrestne mere ne pričakujejo bamaitiskii denarni zavodi zboljša-
I	nja. Splošno vlada 'prepričanje, da se bo položaj denarnih zavodov v prihodnjih me-secih Se poslabšal, ker zapadejo kmetoval-oem dovol jeni krediti šele v novembru 1934. Slabo stanje bankarstva v Banatu se vidi : tudi v izvozrui trgovini, ki je skoraj popolnoma prenehala.
DIVIDENDE ANGLEŠKIH VELEBANK Vodilne angleške banke so začele objavljati svoje poslovne rezultate za leto 1933. Barclays banka izkazuje čisti dobiček v višini 1-60 milijona funtov, za 100 tisoč funtov več ko leta 1932. Izplačala bo aopet 14% dividende. — Midland banka je 'mela 2-27 milijonov funtov, ali za 270.000 j več čistega dobička ko v letu 1932. Tudi letos bo izplačala 16% dividendo. — Tudi Martina Bank izplača enako dividendo ko lani, to je 14%. Še boljše se je odrezala Alexanders Disoount Bank, ki bo izplačala 19% dividende. — Lloyds Bank je imela 1'43. milijona čistega dobička, nekaj manj ko leta 1932, vendar pa bo tudi letos izplačala 12% dividende. — Nat. Provincial Bank ima za 100.000 funtov (27-8 milijonov dinarjev) večji dobiček ko lani in bo izplačala 15% dividende. Splošno so vse londonske banke imele ugodno leto. — ..Posojila so se zmanjšala za 3% na 737 milijonov funtov. Mnogo preje zamrzlih posojil je bilo Vrnjenih. Povprečna obrestna mera za posojila se je zmanjšala od 5 na 4-5%. — število vseh vlog se je povečalo za 150 milijonov. Vse banke so tudi znižale režijske stroške. Odpisov je bilo lani manj ko predlanskim.
Manjši dobički ameriških bank.
^ Chase National Bank je napravila Lani *"‘2, za približno 5 milijonov dolarjev manj dohiSka ko predlanskem. Cisti dobiček National Ciity Bank pa ae je znižal od 19-7 na 12-5 milijonov dolarjev.
. •
Poljska banka je zaključila il. 1938. s čistim dobičkom 12 miiijocuov zlotov in bo izplačala 8% dividendo.
4% italijansko notranje posojilo v višini
4 milijard lir je biliol več ko dvakrat prepisano. Skupno je bito posojila podpisanega /-a več ko 9 milijard.
S	prvim januarjem se imorajo v Avstriji izvrševati vsa vplačil la v fonde za tuje dolgove v vseh valutah 'po privatnem tečaju.
V francoskih hranilnicah so začele vloge nazadovati. Tako izkazuje Caisse des De-P6ts za 84 milijonov frankov več dvigov
pa vlog. Tudi pri poštni hranilnici so '*°ge nazadovale.
V Franciji so prišli v promet novi pet-rankovski novci iz niklja.
v ^*>di švedska je protestirala proti zni-/<anju nemških transfernih plačil.
Zlata produkcija je v letu 1933. rahlo na-^tovalla. Talko je pridobila Južna Afrika ^ mesito 11'55 ko v 1, 1032., le 11 milijo-,nov unč zlata, produkcija Kanade pa je na-^-adovaLa od 2'28 na 2-20 milijonov unč. Napredovala pa je zlata produkcija v U. S. A 111 v Rusiji, vendar ne v tej meri, da1 bi izročila izgubo v obeh glavnih zlato prtido->ivaj<>čih državah.
5900 kg zlata v 67 zabojih so poslali soneti v Nemčijo.
Ameriški senat je sprejel zakon, po katerem se kaznuje z globo do 10.000 dolarjev in z zaporom do 5 let vsak, kdor bi profil ali kupili obligacije, zadolžnice ali del-^°e tuje države, ki je popolnoma ali delo-® ustaiviiila plačila, j. a področju finančnega ravnateljstva za _ Uflavsko banovino je brilo lani plačano ^12 milijonov Din na račun neiposredmih ^vkov, 118 miljonov Din za trošarino in Q5'6 mili jonov Din za takse.
I fapodacsUi svet 1/Hate antante v pzagi
Izjavi poslanika Grisogona in ministra dr. Hodže
Delo Gospodarskega sveta se za sedaj omejuje na delo v komisijah. Posebno zanimanje vlada za delo trgovinsko-politične komisije, ki bri morala napraviti načrt, kako bi se mogla /povečati imedsebojna zamenjava blaga iz držav Male antante v letu 1934 vsaj za 50 do 70 odstotkov. Rešitev bo tem težja, ker se dosedaj niti nemški in češki agraroi niso mogli zediniti glede povišanja agrarnega uvoza iz držav Male antante.
Vendar pa prevladuje na konferenci optimistično razpoloženje, kakor se to vidi iz izjave poslanika Grisogona praškim novinarjem. Med drugim je dejal poslanik Gri-sogono, da bodo praška pogajanja na vsak naviin uspela, ker žele vsi odločujoči čini-telji, da pride do pozitivnih uspehov. Da je ta želja tudi stvarno utemeljena, dokazuje razvoj gospodarskih odnošajev med državami Male antante po vojni. Tako se je v povojnih letih iprav znatno povečal izvoz jugoslovanskih kmetijskih proizvodov na Češkoslo vaško ko izvoz češkoslovaških industrijskih izdelkov v Jugoslavijo in Ru-raunijo. V nadaljnji svoji izjavi je povdaril poslanik Grisogono, da bi mogla Jugoslavija izvažati v Češkoslovaško prašiče, pšenico, 'koruzo, sadje, jajca, mast, perutnino, ribe, vino, olje, razne surovine, kakor železo, baker, svinec in bavksit.
Minister dr. Hodiža pa je objavil v listu >Die Wirtschaft« članek, v katerem govori predvsem'
o uvoiu agrarnih proizvodov na Češkoslovaško.
»Kakor hitro je bila ustanovljena Mala antanta, je nam bilo jasno, da se mora ta ipoiliitični sporazum fundirati s trgovinsko-političnim sodelovanjem. To misel so zastopali tudi ugledni Jugoslovani in Rurnu-ni. Kot agrarec sem skušal najti pota, da spravim v sklad naše politične in gospodarske interese. Razumljivo pa je, da n& Mala antanta naš skrajni cilj. Politična in gospodarska kriza se more rešiti samo v okviru cele Evrope, a srednja Evropa je samo izhodišče za, takšno rešitev. Zato dvostranski dogovori ne zadostujejo. Samo zamenjava češkoslovaških industrijskih izdelkov z agrarnimi proizvodi Jugoslavije in Rumu-nije je sioer dobra podlaga, vendar pa ne dovolj široka za) sklenitev .popolnega regionalnega sporazuma.
Rešitev splošne gospodarske krize, tako industrijske ko agrarne, mora imeti pred ojmii še druge možnosti in to splošno evropske. Naša zamenjava blaga z državami Male antante znaša sedaj okoli 383 milijonov Kč, in bi morala znašati v letu 1934 okoli 600 mili jonov Kč. Tudi v premeru, da &e ta naloga v celoti doseže, bo naša zamenjava blaga še vedno nezadostna. Ce hočemo doseči resnično rešitev krize, potem s tem rezultatom ne smemo biti zadovoljni. K temu je treba dodatii še strukturni razvoj češkoslovaškega kmetijstva in stalno padanje češkoslovaških konzumnih možnosti.
Z izjemo koruze in masti ima danes Češkoslovaška vseh agrarnih proizvodov v zar dostni meri sama. Tudi v primeru, da se v Češkoslovaški ne poveča produkcija pšenice, bi mogla letno uvoziti največ 15.000 vagonov pšenice, kar je z ozirom na viške jugoslovanske in ruimunske pšenice zelo iiroalo. K temu pride pa še to, da nikakor nočemo izgubiti možnosti, da uvažamo pšenico tudi iz Bolgarske in Madjarske. Pred leti sem 'predlagal sam, da naj se 200 do 400 tiso5 ha površine zemlje, ki je bila na novo posejana s pšenico, naseje z drugimi kuHituramd. Toda ta stvar je še daleč in zaenkrat je stanje takšno, da ne moremo sprejeti večje količine iz drugih držav. Naša industrija se sicer trudi, da bi dobila vedno večje kompenzacijske možnosti in tako povečala izvoz svojih izdelkov, a pravega uspeha še ni dosegla.
Kakšen je torej izhod iz te dileme? Še enkrat naglašam, da se morejo rešitve regionalnih kriz presojati le s splošno evropskega stališča. Ze davno trdim, da uvažajo Švicarska, Anglija in nekatere druge za-padne evropske države iz čezmorskih dežel mnogo več žita, kakor bn pa bilo potrebno s trgovinsko političnega stališča. Tu je jedro vsega problema. Češkoslovaški ministrski svet je že v načelu sprejel moj predlog o nakupu gotove količine žita v agrarmih državah južne Evrope. Ne bo se pa to žito uporabilo v Češkoslovaški, temveč se ho plasiralo na tujih trgih. w,i,
(Posvetovanja Male antante niso nobena idila. Vem, da se bodo na praškem zasedanju gospodarskega sveta pojavile nekatere težave, toda zato smo rad tu, da te težave premagamo.«;	■,
Vl&n$U&-iuQadwQH$l<i tcty. odnašati
Devizni predpisi
Druga velika ovira za zboljšanje zunanje trgovine med Nemčijo in Jugoslavijo so devizni predpisi. Ugotovljeno je, da so bile v zadnjem času številne nakupne pogodbe vsled deviznih predpisov stornirane. Klirinški promet med Nemčijo in Jugoslavijo ne deluje tako dobro, kakor klirinški promet med Nemčijo in drugimi državami, zlasti ne kakor z Madjarsko in Italijo. Pri tem igra posebno veliko vlogo kurzna razlika med marko in dinarjem, ker ima dinar drugo vrednost v Nemčiji ko v Jugoslaviji, še pred kratkim je notiralo sto dinarjev po uradnem borznem tečaju v Nemčiji 5-30, kar pomeni, da velja ena marka okoli 18-90 Din. Jugoslovanski uradni tečaj pa znaša za eno marko 17-50 dinarjev. Razlika znaša torej 8 odstotkov. Vsled te tečajne razlike niso hoteli jugoslovanski izvozniki prejemati plačil v markah, ker jih je Narodna banka zaračunala po tečaju 17-50, dočim pa so veljale po računu nemškega kupca za 8 odstotkov več. Nasprotno pa je imel nemški uvoznik velik dobiček na škodo našega izvoznika. Ko je nakupoval blago, je kalkuliral ceno blaga po tečaju 18-90 za marko, naši Narodni banki pa je nakazal potem denar po tečaju 17-50. Ta tečajna razlika je bil njegov višek dobička, ki mu ga je plačal jugoslovanski izvoznik.
V	zadnjem času se je tečaj dinarja v Berlinu tako popravil, da notira na berlinski borzi sto dinarjev 5-65 marke. S tem je izginila dispariteta med tečajem dinarja in marke. Drugo vprašanje pa je seveda, če bo to zboljšanje tudi trajno in če zopet ne pade tečaj dinarja in s tem niastanejo stare težave za jugoslovanskega izvoznika.
Nemški uvozniki morejo na dva načina plačati blago, ki so ga uvozili iz držav, s katerimi ima Nemčija klirinške dogovore.
En način je, da dobi nemška uvozna tvrdka potrebne devize od deviznega urada na podlagi svojega dovoljenega kontingenta. Dokler ne izčrpa nemška tvrdka tega kontingenta, more dobiti vsako vsoto katerihkoli tujih deviz, na katere se glasi faktura. S temi devizami plača svoje nabavke.
Ce nemški uvoznik svoj devizni kontingent izčrpa, potem plača uvozno blago po klirlngu in to je drugi način pla-čanja. Ta način se zlasti uporablja za plačila uvoza iz Italije in Madjarske. Nemški uvoznik vplača pri nemški Državni banki v markah vsoto, ki odgovarja višini fakture v tujih devizah. Tuji izvoznik pa dobi potem pri svoji narodni banki te marke na razpolago, če ni nobene kurzne razlike med tujo valuto in marko, potem je za tujega izvoznika vseeno, če prejme denar v markah ali v svoji domači valuti, ker more marke brez izgube vedno zamenjati za svojo domačo valuto, če pa obstoji dispariteta v tečajih, kakor je obstojala med marko in dinarjem, potem je seveda ta način plačevanja izvoza nemogoč. Zato je treba poskrbeti, da do te disparitete ne pride in da ne bo jugoslovanski izvoznik zaradi deviznih predpisov na slabšem ko njegov konkurent iz Madjarske ali kakšne druge države. Madjarski izvoznik ima itak to prednost, da dobiva od svoje države za vsak izvožen vagon živine 300 pengov izvozne premije in da vrhu tega notira j o v Berlinu pengi vedno po naj višjem tečaju.
Naše napake
Tretja ovira za večji izvoz jugoslovanskega blaga v Nemčijo je mestoma slabša kvaliteta našega blaga in slaba embalaža. V vseh državah vladajoča agrarna avtarkija je povzročila, da povsod gledajo na kvaliteto blaga in da blago le malo slabše kakovosti najde le težko kupca in to le po slabši cen}. Zato bi smeli Izvažati samo prvovrstno
blago, ker samb tako blago se lahko in po dobri ceni proda.
Nujno potrebno bi nadalje bilo, da bi bilo naše blago standardizirano, da bi imelo vsako izvozno blago svojo znamko. To bi bilo zlasti potrebno vsled konkurence ameriškega sadja, ki je brez izjeme standardizirano.
In končno Je treba gledati tudi na to, kako se pošlje blago v tujino. Dobro zapakirano blago se ohrani bolje in doseže tudi boljšo ceno. Treba bi bilo začeti pri nas veliko propagando za zboljšanje paketiranja, ker je tudi od tega odvisen izvoz blaga.
Možnosti za povečanje našega izvoza v Nemčijo obstoje, toda odpraviti moramo vse ovire za ta izvoz. Na vsak način pa bi morali odpraviti vsaj vse one ovire, ki so odvisne le od nas in že s tem bi znatno povečali svoj izvoe v Nemčijo.
.KUVERTA'
O.Z o. z.
LJUBLJANA
Karioifika c. 2 Volarski pat 1
I
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
■
ZBOLJŠANJE BOLGARSKE FINANČNE SITUACIJE
Na seji finančnega odbora Društva narodov se je razpravljala o finančni situaciji Bolgarske. Poročala sta ekspert Društva narodov Wateau in finančni svetnik Kfistner.
V	svojem poročilu sta povdarila, da se je fnainčni položaj Bolgarske zboljšal, kar pa ni nobena zasluga bolgarske Vlade. Poboflj-šarije je nastalo v prvi vrsti vsled dobre žetve in pa vsled tega, ker se je začela bolgarska Narodna 'banka bolj ozirati na potrebe države. Nadaljnje ozdravljenje finančnih razmer pa Ovirajo ti momenti: oslabitev zasebnega kredita, Slabo poslovanje centrale za žitni izvoz, iki sicer priznava kmetovalcem za njijh pridelke visoke cene, ki pa; teli oen kmetovalcem ne izplačuje, da so ostali ti brez (likvidnih sredstev; velika obremenitev gospodarstva z umetno vzdrževalnimi industrijami in neugoden pd~ ložaj Agrarne banke. Zelo ugodno je vplivala na finančno situacijo sanacija proračuna. FinanSni minister in Narodna banka sta nadalje dosegla sporazum s tujima upniki, da soi se transferna plačila zmanjšala. Splošno se more redi, da se ftaančna situacija bolj zboljšuje, ko pa gospodarska. Kljub temu pa je zaključilo lansko proračunsko leto še vedno z deficitom in sicer v višini 680 milj. levov. Državni dohodki padajo neprestano, ker so dohodki carin in davkov vedno manjši. V primeri z lanskim letam so padli državni dohodki za 38 odstotkov.
žuHonfa tepovuta
Na Poljskem hočejo povečati ovos avtomobilov im je bila zato vrednost kg uvoženega avtomobila znižana od 12 na 10 zlotov, .9 čiiiner so se uvozne pristojbine znatno znižale.
Češkoslovaška rokavičarska industrija toži, da je 'izvoz v Nemčijo popolnoma ustavljen, v U. S. A. vsled padca dolarja nemogoč, v Anglijo pa vsled nemškega serips-duimipinga nad vse otežkočan.
Izvoi jekla se je v Avstriji povečal za 20 do 30 'odstotkov. Izvoz se je .povečal predvsem v Nemčijo in na' Daljni Vzhod.
Bolgarska je bila v novembru v zunanji trgovini aktivna za 100 mdlijonbv levov.
Čebeloreja se je v Grčiji zelo razvila. Število panjev je doseglo v 1. 1983 2e 400.000, medu pa je pridelala Grška 4*8 milijonov kg, kii je vreden 72 milijonov drahem. Velik del medu je namenjen za izvoz.
Uvozna carina za sirovo maslo je na Češkoslovaškem zvišana od 210 na 420 Kč, na toipljemo imast pa odi 200 nat 300 KČ.
Štev. 6. —n« m m »
Vpisale so se izprenembe in 4odatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Maribor, Jurčičeva ulica št. 6. Besedilo: Rungaldier & Comp.
Obratni predmet: pekarija.
Besedilo firme odslej: F. Schmid pekama, dediči Rungaldier & Comp. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III,, dne 21. decembra 1933.
Rg A III 15/3.
♦ '
Sedež: Ptuj.
Besedilo: T. C. Schwab.
Prokura se je podelila Schwabu Ha-raldu, sinu trgovca v Ptuju, kateri podpisuje za firmo na ta način, da pristavi pisanemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu firme lastnoročno svoje rodbinsko in krstno ime s pristavkom »ppgc.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
:	dne	21.	decembra	1933.
Rg Pos I 2/7.
*
Sedež: Kokra,
Besedilo: »Jezersko« lesna industrijska in trgovska družba s o. s.
Firma družb© se odslej pja,si: »Jezer-skoi gozdno-produkeijska družba • o. r.
Obratni predmet je odslej: »Četrtič«:	Predmet podjetja je
topna industrija in produkcija katerekoli vrote, izdelovanje kemikalij iz lesa, dobavljenega v lastnih gozdih ter obrato-
v	to stroko spadajočih ali z njo h obratov, zlasti: letovanje, prodaja m zamenja za drugo blago druge vrste, izvoz i/n lesnih produktov vsake vrste, lesa n« panju ali posekanega, z ali s stroji obdelanega, drv, oglja, ličnih izdelkov, kakor tudi vsakovrstnih drugih izdelkov iz lesa;
h) izvrševanje, vseh gozdnih in leanih manipulacij in’ transportov lesa na ka-koršenkoli način;
c) izvajanje obratov za predelovanje lesa m izdelovanje vsakovrstnih lesnih i*d©Ucov, osobito izvajanje obratov žag, obratov za izdelovanje ?abojev, sodov, parketov, . svinčnikov,' meril, ravnil, Škatlic, okviTpv za okna in vrata, stolov in drugega pohištva in sploh za vsakovrstno izdelovanje lesa in tako dalje;
d) pridobivanje nepremičnin, služečih tem namenom;
e) postavitev in vzdrževanje skladišč za les In teene izdelke;
f) udeležba pri sličnih podjetjih.
Za namestovanje upravičeni: »Petnajstič«: Družba ima eaioga
ali več poslovodij, ki uh izvoli ali obrni zbor ah pa jih določijo družabniki s sklepom, storjenim v smislu § 94. zakona1 o dražbah z omejeno zaveso.
Če je samo edem poslovodja, zastopa isti družbo samostojno in podpisuje tvrdko, ki je lahko od kogarkoli pisana, tiskana, s strojem ali s štampiljko vtisnjena, na ta način, da pod besedilo tvrdke pristavi svoj lastnoročni znak. — Oe pa je več poslovodij, določajo družabniki »li na občnem zbora, ali pa s sklepom, storjenim po § 34. zakona o dražbah z omejeno zavezo, pismeno način zastopanja in podpisovanja firme, ali naj bo kolektiven ali samostojen. —• Odnosno postavljeni prokuristi podpisujejo tvrdko na isti način kakor poslovodje, le da pristavljajo svojemu lastnoročnemu znaku vedno označbo prokure.
—	Zastopstvo po sedaj izvoljenih poslovodjih so vrši po vsakem samostojno, takisto tudi podpis tvrdke.
Izpremenile eo se točke »Drugič«, »Štirinajstič«, »Dvaindvaisetič«, »Petindvajsetič« b) in d) in »Sestindvajsefič«, razveljavile pa so se točke »Sestnajstič« do vključivši »Enoindvajsetič«.
Vpišeta se novo izvoljena poslovodji: Saliims-Spallek Maksimilijan, industrialec v Čeških Budejovicah, Češkoslovaška republika,
Fiirst Robert, trgovec v Zagrebu, Križaničeva 1.
■ Izbrišeta se poslovodji':
Dolenc Franc, lesotržec, Škofja Loka, Hieng Ernest, trgovec v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. decembra 1933.
Fi 751/38 — Rg G U 109/10.
Kdor ne podpira tvojega glasila, zaničuje samega sebe in tkodi skupnim interesom trgopstva.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 22. januarja ponudbe o doba-
vi	1 asinhronskega motorja; do 24. januarja pa o dobavi 1800 metrov kabla in 900 m žice.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 22. januarja ponudbe d dobavi 250 ‘karbidnih svetiljk.
Dobava smučarskih čevljev. Dne 22. januarja bo pri Upravi III. oddelka zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu ofertna licitacija za dobavo 5500 parov pjaninsko-smučarskih čevljev. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Les se proda dne 24. januarja pri Kr. direkciji šum v Vinkovcih. (Oglas in pogoji so na vpoglled v pisarni Zbornice za TO( v Ljubljani.)
Dne 24. januarja bo pr j Dravski delavnici v Ljubljani ofertna licitacija, za dobavo 76 kbm jesenovih in brestovih hlodov in 400 brezovih debel. — (Pogoji so na vpogled pri isti delavnici.)
Zakup zemljišča na postaji čačak za zgradbo kioska za prodajo monopolnih predmetov se odda z ©fertno licitacijo dne 22. januarja pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu- — (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 20. januarja ponudbe o dobavi 4000 kg tračnikov in 4000 kg. strojnega olja; do 22. januarja o dobavi 5 parov gumijastih rokavic, 100 kg kleja, 25 kg šolske krede, 25 kg terpentinskega olja, 100 kg sadre, 5 kg laka za šolske deske, 10 kg sikativa in 1200 kg žebljev; do 25. jan. o dobavi 25Q0 eternitnih šablon, 100 etemitne opeke, ]15 kg pocinkanih žebljev, 2000 vetroklinov in 400 m tro-vodnega bakrenega kabla.
Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 19. januarja ponudbe o dobavi 800 žicovodnih koles in 200 konzol; do 24. januarja pa o dobavi raznega pisarniškega materijala.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 19. januarja ponudbe o dobavi železnih šarnirjev, medeninastih ključavnic itd.; do 25. januarja o dobavi električnega materijala; do 3Q. januarja o dobavi 1400 metrov konopnenih gasilskih cevi, 1200 čopičev, 40 jeklenih valjev, 920 električnih žarnic, 3600 metrov jeklenih pocinkanih vrvi in 100 metrov medeninastih verig.
Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema d© 22. januarja ponudbe o dot bavi 1000 sirkovih metel.
Dela za napravo, ograje se oddaj© potom ofertne licitacije dpe 26. januarja pri fhže-njerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 22. januarja ponudbe o dobavi 50 ščetk za Siemensove motorje; do 25. januarja o dobavi 300 strojnih svedrov,
4 jeklenih rešet, 400 ip podzemnega kabla, rezervnih delov za jamske varnostne sve-tiljke, 4000 kg bencina.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 24. januarja ponudbe o dobavi 10.000 krajnikov;
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 25. januarja ponudbe o dobavi delov Za bencinske svetiljke.
Dobava konceptnega papirja. Direkcija državnih železnic, splošni oddelek v Ljubljani sprejema do 20. januarja ponudbe
o	dobavi 31.500 pol konceptnega papirja. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 13. ‘januarja objavlja med dragim: Pravilnik o izdajanju enkratnih podpor pri javnih delih pohabljenim in poginulim delavcem, odn. njih rodbinam. — Izpremembe pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev drž. prometnih naprav. — Izpre-membo in dopol n itev pravilnika o uporabljanju zakona o zaščiti domače lesu« industrije. — Rok za opravičbo izvozniških potrdil ra izvoz cementa. Ratifikacijo pogodbe o socialnem zavarovanju med Jugoslavijo in Avstrijo. — Sporazum o enotni ureditvi objavljanja tarifnih odredb, ki so nanašajo na mednarodne zvezne tarife za prevoz blaga po Železnicah. Razne razglase sodišč }n uradov ter razne drage objave.
Za zgradbo novega poslopja gozdarske fakultete v Zagrebu je dovoljen kredit v višini 5 anilijiomov dinarjev.
V Subotici je letos 200 gostiln manj ko
lani.
V vsej Jugoslaviji je btillo lani: 492 kou-fcurza, 1613 posredovalnih postopanj in 217 prisilnih poravnav, skupno torej 2232 in-solvenc. V letu 1932 je bito samo 1738 iu-solvemc.
Jugoslovanski ženski savez je odpovedal pod pritiskom javnosti pogodbo s tvrdko »Junaikar« o prodajanju igralnih kart pod firmo saveza.
Ana Virubova, bivša dvorna dama ruske carice um nekdanja pnotektorioa Rasputima, je umrla v Londonu.
Statviski ge je spred tremii leti zavaroval pri neki angleški zavarovalnici v korist svoje žene na 3 milijone frankov in sicer tudi za primer samomora.
104 milijone zlotov bodo investirale poljske železnice gradnjo noviih prog v dolžini 345 km.
Metrslco mero so uvedle kitajske carinarnice s 4. januarjem.
V Cbile in v Argentini 'jje bilo zaklanih 250-000 ovc in nato zažganih, da bi se zboljšale cene.
Štiriletko za 'okrepitev angleške mornarice je izdelalo angleško mornariško ministrstvo.
Blizu železniške postaje Beconne le Brie-re v Franciji sta trčila skupaj potniški tovorni vlak. Osem; potnikov je bilo ranjenih. 'Nesreča je nastala, ker so bile signalne naprave slalbe.
Yelike povodnji so -bdile v Argentini, V .pokrajini Mendozi je utonil© 17 oseb.
Cisti dobiček ameriških železnic se je dvignil od 326 milijonov dolarjev v h 1932. na 465 milijonov dolarjev v 1. 1933., kar odgovarja obrestovaaju [investiranega kapitala v višini T25%, oziroma- 1:7726.
Grandiozen načrt je izdelal ruski inienjer Avdio je v. Zi več Ogromnimi nasipu, od katerih bi bil eden dolg 56 kilometrov, namerava zajez.iti ob Noviajazemt ji K arijsko morje, da bi » tem toplo zalivski morski tok zajezil in se ta ne bi izgubili -proti polu, temveč ogreval sevemo Rusijo. Na ta način bi dvignil 'temperaturo v vsej severni Rusiji in pridobil ogromne ploskve plodne zemlje. Za načrt ruskega imženjerja se je zelo zanimal tudi pred kratkim umrli polarna; jaz-isfcpvidec R^stoUP^
Velikanska Železniška nesreča se je baje zgodila v Rusiji blizu Stalingrada. Osebni vlak je s polno hitrostjo zavozil v tovorni. Baje je nad 30Q mrtvih. Vest pa še ni potrjena!.
Brezposelnost en je f Angliji zmanjšala
letos za 8O0.0Q0 in bo najbrže do konca leta padlo število brezposelnih pod 2 mili-jona.
Havajske otoke je začela ameriška vlada utrjevati kot pomorsko bazo.
Šolo za očete so odprli blizu Glasgowa.
V	ujej se bodo poučevali očetje, kak« se pravilno vzgaja mladina. Solo obiskuje okoli 130 očetov.
jl	n	i	■	barva,	pleiira	tn	k*~
Ze v 24 uran »«»*,. »•« ■***
klobuka HA Škrabi In avetiotlka srajca, ovratnika in maniete. Perc, guli, monga in lika domača parila
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-«. Selabnrgova ni. 3. Telefon H M-B.
Konkurzi in prisilne poravnave
c Odpravljen je konkurz o imovini ETčr-neta Mirka, ker je bila razdeljena vsa
masa.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini J. Korenčana in Jelice Korenčan v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik ravnatelj Društva m-dustrijcev in veletrgovcev Lebn OzimiČ. Narok za sklepanje poravnave dne 14. februarja ob 9., rok za oglasitev do 9. februarja t. 1.
Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini trgovca z mešanim blagom Ivana Rahneta v Mostah. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik knjigovodja Javornik Tone. Narok za sklepanje poravnave dne 7. februarja ob' 11. Rok za oglasitev do': T. februarja 1934.
NOVE SMERNICE TRGOVINSKE BOUTIKEj
Tako se imenuj© 180 strani obsegajoča knjiga, ki jo jo napisal diiptlL ekon Rihard Fuks in katero j© priporočil s svojini uvodom naš znani gospodarski strokovnjak dr. Ivo Belin, tajnik zagrebške borze. Po pregledu sedanjo mednarodne trgovine navaja pisatelj sredstva novih smeri trgovinske politike. Pri tem se dotika vseh danes aktualnih gospodarskih vprašanj; kontingentov, kliriingov, kompenzacij, kartelov, gospodarskih blokov, deviznih omejitev, monopoliziranja uvoza; duimpinga in sredstev protii njemu, carinskih omejitev, preferencialnih in drugih pogodb itd. Vsako vprašanje je posebej obdelano na jasen in pregleden. način. S številnimi praktičnimi primeri pojasnjuje pisatelj še posebej vsako vprašanje. Knjiga velja le 50 Dip in. je vredna vsega priporočila. Naročal se pri. pisatelju v Zagrebu, Morilčeva, ul. 12.
LJUBLJANSKI TRG
Kljub snegu je bil v soboto ljubljanski trg dobro založen. Jabolk je bilo na trgu precej in tudi nekaj zelo ilepih, ki 'sp se prodajala po 8 Din lig. Najcenejša jabolka, ki pa so zelo slaba, so bila po 4 Dan, — Na zelenjadneini trgu se prodaja iradič po 1*60 merica, endivija je po 50 par glava, dosti pa je na trgu tudi špinače, kolerabe in zelja. Jajc je bilo na trgu mnogo. Prodajala pa »e nliso iqp©d 1:50 Din. Mhogo se prodaja na ‘trgu očiščena perutnina; Jci je zel o pocen i. Očiščene goske so se dobile Se po 12 Din.
MARIBORSKI TRG
Na sejem z dne 9. januarja t. 1. je bilo prignanih 11 konj, 14 bikov, 158 volov, 356 krav in 11 iteilet, skupaj 560 glav.
Povprečne cene za različne živalske vrste so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3*30 do Din 3-75, poldebeli voli od 3-— do 3'50, plemenski voli od 2*75 do 3-75, biki za klanje od 3*50 do 3*75, klavne krave debele od 2*25 do 3*50, plemenske krave od 1*75 do 2*25, krave za klobasa rjo od 1*75 do 2*—, molzne krave od 2*— do 2*25, breje krave od 2*-- do 2*25, mlada živina od 3*25 do 4*—, teleta od 4*50 do 5—. Prodanih je bilo 239 glav, od teh za izvoz v Italijo 26 glav.	r	v*
Mesne cene: Volovsko meso I. vrste
1	kg od Din 10*— do Pm 12*—-, II. vrste od 8*— 4° 40*—» meso od lpikev, krav, telic od 5*— do 7*—, telečje meso I. vrste od 14*— do 16*—, II. vrste od 10*— do 12*—, svinjsko meso sveže od Din 10*— do Din j6*—.
Program ljubljanske radio-postaje
Sreda, dne 17. jan. 12.15: Reproduc. vesele pesmi. — 12.45: Poročila. — 13.00: Cas, vijolinskl sol. koncerti na ploščah.
— 18.00: Komorna glasba, radio-kvin-tet. — 18.30: Radio-orkester. — 19.00: Ob 100-letnici Josipa Tu mogr a j ske ga (Vera Dostalova). — 19.30: Literarna tira: Hrvatsko žensko slovstvo (A. Cer-nejeva). — 20.00: Pevski koncert Julija Betetta s spremljevanjem radio-orkestra. — 20.45: Koncert komornega tria (Rg. Trost, Mtiller, Svetel). — 21.45: Kvartet mandolin. — 22.30: čas, poročila.
Četrtek, dne 18. jan. 12.15: Reproduc. orgelski koncert. — 12.45: Poročila. — 13.00: Cas, operne ouverture na ploščah.
— 18.00: Postrežba bolnikov (ga. Gove-karjeva). — 18.30: Srbohrvaščina (dr. Rupel). — 19.00: Pogovor š poslušalci (prof. Prezelj). — 19.30: Plošče po željah. — 20.00: Prenos iz Zagreba. 22.00: Cas, poročila, radio-jazz.
 1 ■— "
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Torek, dime 16. januarja: Zaprto.
Sreda, dne 17. januarja: Sonjkin in njegova sreča. Red Sreda.
Opera, začetek ob 20.
Torek, dne 16. januarja: Tičar. Red B. Sreda, dne 17. januarja ob 15.: M&non.
Globoko znižane cene od 5 do 16 Dim Četrtek, dne 18. januarja: Jenufa. Red četrtek.
Urato ALKKSAND«* iEJLBZNIKAR. - Za Trgorako-iudnetrijake A A »MERKUR« bot izdajatelja in tiekar^: 0. MIHALEK, Ljubljana.