Št. 195 (16.232) letoLIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem TnUi, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini ♦' ni. partizanski DNEVNIK v za- .ecchi 6-Tel. 040 7786300_____________ drevored24maggb 1 -Tel.0481533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190___________ - POŠTNINA PLAČANA V GOTOVtA | *}00 LIk spedizlone in abbonamenlo poslale 45% Art2,cnmma2Qb.legge66296-FialediThesle POHIŠTVO TRŽIČ tel. Š 0481/410395 i D O B A V A SREDA, 19. AVGUSTA 1998 Farse zazdaj šeni konec Rado Gruden V nadaljevanju farse o spolnih škandalih je moral predsednik najmočnejše države na svetu in edine preostale svetovne velesile Bill Clinton pred veliko preiskovalno poroto končno le priznati, da je imel s pripravnico Monico Lewinsky »neprimerno« spolno razmerje. Priznanje njegovemu osebnemu ugledu prav gotovo ni koristilo, saj je s tem vsem priznal, da je lagal, ko je pred Časom trdil, da z Lewinskyjevo ni imel nic. Vprašanje pa je, ce lahko to njegovo priznanje omaje njegovo verodostojnost kot državnika. To se po vsej verjetnosti ne bo zgodilo, Čeprav bo najbrž potrebno nekaj Časa, da si bo povrnil ves ugled, ki ga je imel. Prvi korak na tej poti mu je že uspel, saj večina Američanov Se vedno meni, da mora Clinton ostati na svojem položaju, glede na mednarodni položaj, kjer problemov ne manjka, pa tudi ni razlogov, da ne bi spet postal glavni protagonist dogajanj. Glede na vse to se Clintonu najbrž ni treba bati za položaj predsednika, Čeprav »neodvisni« preiskovalec Kenneth Starr ne misli popustiti. Vztrajal bo na svoji poti in skusal ameriškemu Kongresu dostaviti potrebno dokumentacijo za Clintonovo ustavno obtožbo in glasovanje o odstavitvi. Potem ko mu ni uspelo Clintona spraviti v zagato z afero VVhitevvater, ki je izvirala Se iz Časov, ko je bil sedanji ameriški predsednik guverner Arkan-sasa, je svetu odkril splošno znano resnico, da je Clinton pac ženskar. Brez odvečnega moraliziranja najbrž lahko trdimo, da njegovi skoki Cez plot nikakor ne bi smeli biti poglavitna državna vprašanja, s katerimi se ukvarjajo vse ZDA in posredno z njimi ves svet, temveč je to predvsem stvar njegove žene Hillary in hčerke Chelsea. »Impeachment«, ki mu ga pripravljajo njegovi pobticni nasprotniki, ima najbrž le malo možnosti za uspeh. Težko si je namreč predstavljati, da bi si ZDA, tudi zaradi ugleda in verodostojnosti v svetu, privoščile tak luksuz, da bi navaden skok Cez plot spremenile v tako pomemben pobticni argument, da je lahko celo vzrok za odstavitev predsednika najmočnejše države na svetu. Ce bi se to zgodilo, bi bila farsa res popolna. ZDA / ZADEVA SEXGATE • Clinton se je »spečal« z Monico, Američani pa so mu »odpustili« Predsednik po TV priznal »nepravi spolni odnos« - Starr vztraja pri »impeachmentu« VVASHEMGTON - Po štirih urah zaslišanja neodvisnega tožilca Kennetha Starra in njegovih sodelavcev je ameriški predsednik Bill Clinton v štiri minutnem govoru Američanom povedal svojo »resnico« o zadevi Sexgate. Javno je priznal, da je imel s stažistko Monico Lewinsky »nepravi spolni odnos«, da je zadevo zamolčal, ker ni hotel prizadeti družine, zanikal pa je, da bi koga navajal k laži ali pa h kršenju zakonov. Raziskave javnega mnenja so pokazale, da so mu Američani »odpustili«. Tožilec Starr pa bo po vsej verjetnosti vztrajal, da bi senat uvedel zoper predsednika »impeachment«. Na 7. strani RUSIJA / FINANČNI POLOŽAJ SE IZREDNO TEŽAK Vrednost rublja pada, polom na borzi Predsednik Jelcin zavrnil odstop predsednika vlade Kirijenka in guvernerja Dubinina MOSKVA - Dan po sprejetju ukrepov zaradi hude finančne in gospodarske krize se je vrednost rublja v odnosu do dolarja zmanjšala še za 6 odstotkov, na moskovski borzi pa so vCeraj ob koncu poslovanja zabeležili kar 9-odstotni padec vrednosti delnic v primerjavi s ponedeljkom. Zaradi težkih finančnih razmer sta premier Kirijenko in guverner osrednje banke Dubinin ponudila odstop, ki pa ga je predsednik Jelcin zavrnil. Razmere v Rusiji pa niso vplivale na poslovanje zahodnoevropskih borz, kjer se je vrednost delnic povsod občutno zvišala. Na 7. strani Trst: slane globe za prostitutke in kliente TRST - Tržaški župan Riccardo Iily je včeraj podpisal odredbo, s katero je uvedel globe za avtomobiliste, ki se bodo na ulicah ustavljali ob prostitutkah in bodo sprejeli kresničko v avtomobil. Klient bo moral za prekršek odšteti od 400 tisoč do enega milijona lir globe, Ce bo globo takoj poravnal, pa bo plaCal »le« 333.500 lir. Prav tako bodo z globami kaznovane tudi prostitutke, ki se bodo pojavile na ulicah v nespodobnih oblekah. Zanje je predvidena globa od 200 tisoč do enega milijona lir. Tudi prostitutke pa bodo lahko deležne popusta (vedno 333.500 lir). Povratniki bodo morali poravnati celotno globo. Zupan se je odločil za odredbo, da bi zagotovil »mir« v središču mesta. V zadnjih tednih se je namreč prav v ulicah, na katerih »svetijo« kresničke, zgodila vrsta neprijetnih dogodkov, katerih protagonisti so bili prostitutke, zvodniki in klienti. Podobne ukrepe so uvedli že v številnih drugih severnoitalijanskih mestih. Na 4. strani Dela na železnici Trst-Tržič napredujejo TRST - Izredna vzdrževalna dela na zaprti železniški progi Trst-Tržic redno napredujejo, tako da bo promet po njej lahko redno stekel 6. septembra, kot je bilo prvotno določeno. Tako zagotavlja funkcionar Državnih železnic Fioren-zo Bologna, s katerim smo se pogovorili tudi o delovanju nadomestne avtobusne službe za krajevni potniški promet. Na 3. strani Nov trgovski center pri Vilešu? GORICA - Te dni se je v tisku pojavila vest o novi gospodarski pobudi, gradnji velikega trgovskega centra pri Vilešu. Slo naj .bi za naCrt grupacije Bernardi. Center naj bi zgradili na strateško pomembnem kraju, privabljal pa naj bi predvsem kupce iz vzhodnoevropskih dežel. Omenja se tudi možnost da bi center zgradili na območju nove Gorice. Stran 8 ATLETIKA / EVROPSKO PRVENSTVO ULSTER / PRVI POGREBI ŽRTEV ZLOČINSKEGA ATENTATA Claudia Coslovich se je uvrstila v današnji finale BUDIMPEŠTA - Včeraj se je v Budimpešti začelo evropsko prvenstvo v atletiki, ki bo trajalo do nedelje. Za naše ljubitelje atletike in športa sploh se je EP zaCelo odlično, saj se je tržaška Slovenka Claudia Coslovich (na sliki) uvrstila kot dvanajsta v današnji finale v metu kopja. Včeraj so razdelili prve tri komplete kolajn. V hoji na 20 km je zmagal Rus Markov, v metu krogle je bil prvi Aleksander Bagac, na 10.000 pa je zanesljivo zmagal Portugalec Pinto. Italija je prvi dan ostala brez odličij. Tabor Slovenije je razveselil Gregor Cankar, ki se je v skoku v daljino uvrstil v finale. » Na 9. strani Odgovornost za zločin prevzela Prava Ira To je po telefonu nekemu dublinskemu dnevniku sporočil neznan moški glas LONDON - Včeraj so se poslovili od prvih žrtev krvavega atentata na veliki -šamren v Omaghu v Ulstra, kjer je v eksploziji umrlo 28 oseb, 220 pa jih je bilo ranjenih. Odpadniško krilo Ire, Prava Ira, pa je včeraj tudi prevzela odgovornost za zločinski atentat. Neznani moški je v telefonskem sporočilu dublinskemu dnevniku Irish News dejal, da v atentatu, ne bi smel biti ubit nihče, in da Prava Ira prosi vse prizadete za odpuščanje. Neznanec je tudi trdil, da so s tremi klici opozorili na bombe. Glasnik policije je s tem v zvezi izjavil, da v nobenem opozorilu ni bilo govora o tem, da bo bomba eksplodirala v bližini sodiši NOVICE §3i D’Antoni vztraja pri predlogu splošne stavke RIM - Generalni tajnik CISL Sergio D'Antoni vztraja pri predlogu o splošni stavki. V polemiki s tajnikom CGIL Sergiom Cofferatijem je D’Antoni menil, da bi stavka dokazala neodvisnost sindikata, predvsem pa spodbudila vladno zavezništvo k iskanju rešitev. Po mnenju tajnika CISL je glavni problem sedanje večine nesposobnost odločanja in izbir, zato bo splošna stavka koristna. Dež na severu, požari na jugu RIM - Nevihte, ki so jih zabeležih prevsem v seb-verozahodni Italiji, so pomagale v boju proti požarom. Toda v srednji in južni Italiji, kjer včeraj še ni deževalo, se ognjena ujma še ni polegla. Včeraj so po podatkih letalske protipožarne službe, v srednji in južni Italiji zabeležili osemdeset požarov. Največ jih je bilo v Kalabriji (20), Laciju (16) in Kampaniji (15). V 18 primerih je bil potreben poseg protipožarnih letal. Se najhuje je bilo v parku Insugherata pri Rimu, kjer je bil počar omejen, toda ogenj je oplažil pet stanovanjskih hiš, ki so jih gasilci evakuirali. Gasilci so se s pomočju dveh protipožarnih letal borili pet ur proti ognjenim zubljem, preden so po-žal oibvladali. Zaplenili tono hašiša PERUGIA - Karabinjerji so včeraj zaplenili več kot tono hašiša v industrijski hali v predmestju Perugie in aretirali pet oseb. Zaplemba naj bi bila sad večletnega dela Eksplodirala tovarna umetnih ognjev MESINA - Preteklo noč je v Barcelloni Pozzo di Gotto pri Mesini eksplodirala in naposled zgorela tovarna za proizvodnjo umetnih ognjev. Eksplozijo je bilo slišati več kilometrov daleč. Orožniki izkjuCujejo hipotezo namerne povzročitve škode. Ponudil ledvico za službo in se ob rojstvu sina ubil OLBIA - Potem ko je precej pred terminom poroda dobil sinčka, se je triintridesetletnik iz Olbie pri Sassariju obesil. Vzrok samomora gre najbrž povezati z dejstvom, da je bil mlad oče brezposeln. V zameno za delo je marca iz obupanja celo nameraval darovati ledvico. Tobak ne bo več državni monopol RIM - Od 31. avgusta bo začela delovati Italijanska tobačna ustanova, ki bo čez dve leti postala privatna delniška družba . Odpravljen bo državni monopol nad tobakom in soljo, ne pa nad dejavnostjo loterije. Ustanovi bo ob strani šestčlanski odbor predstavnikov delavcev in proizvajalcev tobaka. Šest tisoč schuetzenov v Meranu BOČEN - Južnotirolski strelci napovedujejo, da bo 29. in 30. avgusta v Merano prišlo šešttisoč Schuetzenov" iz Tridentinskega, Južne Tirolske, avstrijske Tirolske in Bavarske. Gre za tretjo izvedbo zbora »Regione alpina - Dežela alpincev« članov nekoč izbranih tirolskih strelcev. Napovedal je samomor in odšel na počitnice BARLETTA - Ženi je pustil sporočilo, v katerem je napovedal samomor. Življenja pa si ni vzel, pač pa se je odpravil na počitnice v Rimini. Prota-gonost neslane šale je 24-letni fant iz Barlette. Medtem ko so ga policisti in gasilci iskali v domačem mestu, se je fant mimo sprehajal po Riminiju. Pred šestimi leti je hlinil ugrabitev, odšel pa je v Pescaro. PO SODNIKOVEM SAMOMORU RIM / MEDNARODNI DENARNI SKLAD Tudi Pintus poslal VSS poročilo o aferi Lombardini Obveščevalne službe zanikajo, da bi plačevale odkupnino 1 večjo prožnostjo proti brezposelnosti V svojem poročilu mednarodni izvedenci zelo kritizirajo tudi sedanji šolski sistem CAGLIARI - Včeraj je tudi šef glavnega tožilstva v Cagliariju Pietro Pintus poslal pravosodnemu ministru in višjemu sodnemu svetu svoje poročilo o samomoru sodnika Luigija Lombardija, ki si je vzel živlnje po večurnem zasliševanju o ugrabitvi Silvie Melis. Pintus, ki je bil po samomoru zelo polemičen s kolegi palermskega tožilstva, v pogovoru z novinarji ni hotel povedati ničesar o vsebini svojega poročila. Pojasnil je, da mu je Lombardini samo enkrat bežno omenil primer Melis, omejil je tudi vsebino sporov z državnim tožilstvom v Cagliariju, ki naj bi bili bolj sad nerazumevanj kot pa resničnih razhajanj. Vsekakor pa bo zadevo poglobil VSS. Tudi včeraj se niso polegle govorice o neke vrste vzporedni strukturi, ki naj bi imela kot cilj osvoboditev ugrabljenih in v kateri naj bi soudeleženi tudi framasoni (tudi oče ugrabljene Silvie Tito Melis je framason) in obveščevalna služba. Toda ta služba je demantirala, da bi bila vpletena v tako strukturo. Novice, ki naj bi jih zbrala, je posredovala policiji in karabinjerjem, sredstev za plačevanje odkupnin ni imela, saj je plačevala samo informatorje. Podjetnik Niki Grauso je včeraj spet napadel palermsko tožilstvo in sodnike obtožil, da so posredovali sredstvom obveščanja zapisnik Lombardinijeve-ga zasliševanja. Toda tožilstvo je zanikalo avtentičnost objavljenega zapisnika. RIM - Brezposelnost v Italiji je staro zlo, ki ima svoje korenine v neustreznem šolskem sistemu in v togosti birokracije, ki ima v rokah »javne agencije«. Tudi perspektive niso nič kaj obetavne, če bodo skušali težave premagati z uvajanjem 35-urnega delovnega tednika ali z zagovarjanjem takih plač, ki se ne bodo prilagajale dejanski produktivnosti na posameznih področjih in s tem ustvarjale mobilnost. Izvedenci pri Mednarodnem denarnem skladu so v poročilu o tržišču dela v Italiji zelo kritični do sedanjih razmer in glede ukrepov v boju proti brezposelnosti predlagajo dokaj ostrejše korake, začenši »z restrukturacijo kolektivnih pogajanj, ki morajo omogočiti razlike pri plačah, v skladu z različno produktivnostjo.« S tem bi povečali zanimanje za meddeželno mobilnost in obenem zmanjšali krajevna neravnovesja pri povpraševanju za zaposlitev, kar bi obenem investicije usmerilo na področja z visoko brezposelnostjo. Mednarodni izvedenci tudi zagovarjajo znižanje števila določil, ki ureju- jejo področje zaposlovanja in odpuščanja, zavračajo pa tudi 35-umi tedenski delovni čas: če bi ga uvajali z dekretom in torej ne bi bil rezultat dogovora med delavci in delodajalci, bi lahko prihajalo do nezaželjenih posledic prav pri pogajanjih, ki se nanašajo na osebne dohodke. Pri ustvarjanju novih delovnih mest bi bilo nedvomno učinkovitejše popuščanje davčnega vijaka. Po mnenju Mednarodnega denarnega sklada nadaljnja zavora pri mobilnosti dela izvira iz neučinkovitosti »javnih agencij za delo, ki so dolgo obdobje delovale v monopolnem režimu.« Tudi šolski sistem je prava zavora, posebno glede specializacije: teža mladih od 14. do 25. leta, ki iščejo svojo prvo zaposlitev, znaša 16% na severu, 34% v srednji Italiji in 62% na jugu države; če pa upoštevamo tiste, ki imajo diplomo višje srednje šole, se odstotiki višajo: 17% na s e vem, 38% v srednji Italiji in 71% na jugu. To pomeni, da »vzgojni sistem ni primeren za zagotavljanje vseh ustreznih specializacij, ki jih zahteva tržišče.« CAPRI / PROTEST PRISELJENCI / NOVI PRIHODI Brezposelni na otoku petičnih »Za holesterolom bolehajo bogatini reveži za onemijo« . CAPRI - Protest brezposelnih, ki že tretje leto zapored odplujejo s trajektom iz Neaplja in se zberejo na mondenih trgih otočka Capri, je letos minil skoraj neopazno. Petičneži, ki kot vsako poletje tudi tokrat radi preživljajo proste dni na Capriju, se po poročanju agencij sploh niso ozrli za protestnim shodom in niti sledili dogajanju. Prihod manifestantov so sicer občila najavila že včeraj, tako da so gostje otoka zjutraj raje ostali kar v hotelskih sobah ali zavili po odročnih uličicah do ekskluzivne plaže. Sprevod pa so množično spremljale sile javnega reda. Ker so se na Capriju bali izgredov, kakršni so pred tedni pretresli središče Neaplja, so policijskemu varstvu zaupali med drugimi objekti tudi plemeniti hotel Quisisana in najbolj elegantne trgovine v Ulici Gamerelle. Dan pa je minil mirno. Brezposelni so pred občinsko palačo razgrnili nekaj pisanih transparentov, od oblasti pa so med drugim zahtevali pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena in finančne podpore revežem. Kot rečeno, se letovišče ni prebudilo iz običajne nečimrnosti niti za toliko, da bi manifestantom vsaj izrazilo solidarnost, kot je bilo prejšnja leta v navadi. Na telefoto Ap skupina manifestantov Spet zahteve za poostritev novega zakona o imigraciji RIM - Tudi včeraj so zabeležili nove prihode nezakonitih tujih priseljencev na italijansko ozemlje. Trenutno so najbolj pogosti na obalah Apulije. V političnih krogih pa se medtem nadaljujejo razprave o tem, kako ta pojav obravnavati. A pojdimo po v vrsti. Pripadniki italijanskih varnostnih sil so včeraj v Apuliji skupno prestregli 118 pribežnikov. Pri Brindisiju so prijeli 24 Albancev, v pokrajini Lecce 84 Albancev, Jugoslovanov - v glavnem Ko-sovarov, Kurdov in Iračanov, pri Gallipoliju pa 9 Kurdov in 1 Iračana. Uspelo jim je prijeti tudi dva pilota hitrih motornih čolnov, ki sta pripeljala pribežnike čez Otransko ožino. Manjše skupine nezakonitih tujih priseljencev so prestregli tudi drugod. Toda na notranjem mini-strtvu v Rimu predvidevajo, da bo v bodoče še najbolj kritično prav v Apuliji, in sicer zaradi krize na Kosovu, ki poganja v beg na tisoče ljudi. V političnih krogih pa so trenutno v ospredju zahteve, naj bi poostrili določila novega zakona o priseljencih. Tako je npr. senator Antonio Di Pietro od Oljke predlagal, naj bi predhodno zaprli tiste priseljence, ki nočejo razodeti svoje istovetnosti. Podobno stališče zagovarja NZ. Predstavništvo slednjega se je včeraj sešlo z notranjim ministrom Giorgiom Na-politanom. Obe strani sta sestanek pozitivno ocenili, a sta tudi podčrtali, da obstajajo »razlike v stališčih, pa tudi v vlogah«, ki jih vsakdo ima. Iz vodstva SKP so vsekakor takoj dali vedeti, da ko bi Napolitano popuščal desnici, bi si vlada morala poiskati novo večino. Precejšnjo pozornost pa je pritegnil tudi predsednik poslanske zbornice Luciano Violante, po katerem priseljenci predstavljajo »doprinos« za italijanski pokojninski sistem. Izvedenec Massimo Cazzola se s tezo načelno strinja, čeprav po njegovem tudi v tem primeru »ni nič avtomatičnega«. 18 AVGUSI1998 v Ufi IAH 2 valuta nakupni prodajni z < ameriški dolar 1760,00 1786,00 m N nemška marka 978,00 994,00 ter funt šterling 2838,00 2893,00 ac d švicarski frank 1163,00 1188,00 N H belgijski frank 46,78 48,78 < <9 W 05 C francoski frank 289,00 299,00 cc danska krona 253,00 263,00 nonreška krona švedska krona 225.00 212.00 235.00 222.00 z TJ kanadski dolar 1140,00 1180,00 M (9 portugalski eskudo 9,12 10,02 => N nizozemski gulden 859,00 884,00 CC avstrjski šiling 138,10 142,45 Q Hi : španska pezeta 11,12 12,22 3 > 111111 grška drahma 5,56 6,36 irski šterling 2427,00 2507,00 z japonski jen 11,66 12,56 m avstralski dolar 884,00 1.064,00 JgP madžarski florint 7,00 8,50 hn/aška kuna 260,00 285,00 , X _y slovenski tolar 10,25 10,45 18 AVGUST 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1752,00 1782,00 nemška marka 979,00 997,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 859,00 884,00 belgijski frank 47,00 48,80 funt šterling 2807,00 2897,00 irski šterling 2425,00 2520,00 danska krona 255,00 265,00 grška drahma 5,70 6,12 kanadski dolar 1139,00 1174,00 švicarski frank 1163,00 1188,00 avstrijski šiling 138,10 142,60 slovenski tolar 10,15 10,48 hn/aška kuna 260,00 280,00 ifefc 18. AVGUST 1998 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1773,910 EKU 1944,210 nemška marka 986,330 francoski frank 294,210 funt šterling 2864,510 nizozemski gulden 874,580 belgijski frank 47,830 španska pezeta 11,624 danska krona 259,030 irski šterling 2474,070 grška drahma 5,864 portugalski eskudo 9,636 kanadski dolar 1161,010 japonski jen 12,166 švicarski frank 1176,330 avstrijski šiling 140,190 norveška krona 230,750 švedska krona 216,980 finska marka 324,480 MILANSKI BORZNI TRG 18. AVGUST 1998 IN DEKS MIB 30: +2,34 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 23.658 +2,47 La Fondiaria 10.982 +2,20 Bca di Roma 4.292 +3,14 Mediaset 10.962 +2,49 Bca Fideuram 11.328 +3,10 Mediobanca 23.927 +2,76 Bca Pop.M 1 15.558 +1,44 Montedison 2.099 + 1,44 Compart 1.645 +2,17 Olivetti 4.099 +4,64 Comit 14.371 +2,11 Parmalat 3.031 +0,23 Credit Edison 9.554 16.374 +3,36 + 1,40 Pirelli Spa 5.626 +4,06 Eni 10.658 +2,58 Ras 26.040 +2,29 Fiat 7.075 +3,40 Rolo 46.070 +3,41 Generali 66.351 +3,07 Saipem 7.236 +2,97 Imi 30.239 +2,99 San Paolo To 29.175 +3,60 Ina 5.605 +3,10 TIM 12.294 +4,03 Italgas 7.971 +1,48 Telecom Ita 15.128 +3,68 O ljubljanska banka Podružnica Milano ŽELEZNICA TRST-TRŽIČ / PROMET NAJ BI SPET STEKEL 6. SEPTEMBRA LJUBLJANA / RADIO Dela na zaprli progi redno napredujejo Z nodometnimi avtobusi prepeljali 85 tisoč potnikov Jeseni 70-letnica rednega oddajanja V počastitev jubileja bodo do 28. oktobra vsak dan na sporedu zgodovinski prispevki Medtem načrtujejo podvojitev železnice TRST - Medtem ko tečejo dela za razširitev dveh predorov na železniški progi Trst-Tržič, pa se že pripravljajo načrti, da bi kar podvojili železnico Trst-Ron-ke. To v okviru projekta t.i. 5. evropskega koridorja, ki naj bi povezoval vso južno Evropo od Barcelone do Kijeva. Podvojitev naj bi bila potrebna, ker je sedanja proga dejansko že nasičena s prometom, poleg tega da je tehnološko zastarela oziroma neprimerna za vi-sokohitrostne vlake. Za podvojitev železnice Trst-Ronke je vlada dala na razpolago 300 milijard lir, in sicer po 5 milijard lir za leti 1998 in 1999 ter 295 milijard lir za leto 2000. Načrte pripravlja družba Italfer, ki spada v skupino Državnih železnic. Izdelani naj bi bili še v tem letu. Kaže, da nameravajo dodatna dva železniška tira speljati skoraj v celoti pod zemljo. Seveda bo šlo za velik tehnološki podvig, ki pa bo imel tudi delikatne ekološke aspekte. KANALSKA DOLINA Otroški raziskovalni tabor na pobudo SKS Planika TRST - »Delo za razširitev predorov pri Sti-vanu in pri Sabličih se redno nadaljuje in računamo, da bo železniški promet po progi Trst-Tržič redno stekel 6. septembra, kot smo prvotno napovedali.« Tako nam je povedal Fiorenzo Bologna, odgovorni za zunanje stike pri Državnih železnicah v Furlani-Julijski krajini. Nanj smo se obrnili, da bi kaj zvedeli o progi, ki je zaprta vse od 1. avgusta, kar seveda povzroča raznovrstne nevšečnosti in težave, saj gre za posebno prometen železniški odsek. Kot smo svoj čas že zapisali, je bila razširitev omenjenih dveh predorov potrebna, da bi lahko po tej progi prevažali kamionske prikolice s kontejnerji. To je bistvenega pomena predvem za poslovanje tržaškega pristanišča, saj je znano, da se danes dobršen del kombiniranega prevažanja blaga odvija prav s kontejnerji oziroma z zabojniki, kot jim pravimo s slovensko besedo. Kako pa je z nadomestno avtobusno službo, ki so jo uvedli za zadostitev potreb krajevnega potniškega prometa? »Tudi v tem primeru lahko rečemo, da se vse odvija v najlepšem redu,« nam je povedal naš sobesednik. »Seveda gre vendarle za začasno in zasilno rešitev, ki ne more biti popolnoma na višini redne železniške službe. Ce upoštevamo to bistveno omejitev nadomestne avtobusne službe, pa mislim, da ne moremo imeti do nje posebno velikih dodatnih pripomb. In dejansko se potniki ne pritožujejo.« Fiorenzo Bologna nam je ob tem povedal, da so z nadomestno službo v prvih 15 dneh avgusta prepeljali 85 tisoč potnikov z 2.600 avtobusi. Računajo, da se je promet zmanjšal za približno 20 odstotkov v primerjavi z redno železniško službo, kar pa naj bi bilo povsem sprejemljivo. »Razumljivo je, da se tudi spričo neizogibne večje počasnosti nadomestne službe marsikdo za prevoz pomaga drugače, najpogosteje seveda z osebnim avtomobilom. Sicer pa tudi vemo, da so nekateri celo šli na počitnice v sedanjem času v predvidevanju, da bo železnica zaprta,« je povedal naš sobsednik. No, kakšna malenkost se le ponesreči. Tako smo v včerajšnji številki Primorskega dnevnika zabeležili, da se je ta ponedeljek na Opčinah pokvaril avtobus nadomestne službe, ki je prevažal potnike iz Benetk v Trst. »Res je. Toda zadevo je treba pravilno uokviriti,« je povedal naš sobesednik. »To je bila edina resna nevšečnost, ki smo jo zabeležili pri dosedanjih 2.600 in več vožnjah. Razumem, da za tiste, ki so bili vpleteni v to nezgodo, ni bilo prijetno. Toda to se je doslej vendarle zgodilo samo njim. Poleg tega pa smo le poskrbeli, da so prišli v Trst, pa čeprav z openskim tramvajem,« je še pristavil. UKVE - Pod okriljem Slovenskega kulturnega središča Planika iz Ukev se bo v soboto, 22. avgusta, v Kanalski dolini začel otroški raziskovalni tabor, ki ga je finačno podprla in omogočila Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije je sporočilo Slovensko kulturno središče Planika. Raziskovalnega tabora se bodo udeležili otroci, ki so slušatelji zasebnih tečajev'slovenskega jezika in glasbenega pouka, ki jih prireja SKS Planika. Otroci bodo pod vodstvom treh mentorjev popisovali in raziskovali etimologijo slovenskih krajevnih, ledinskih in domačih hišnih imen na območju vasi Ukve. Mentorji, ki bodo usmerjali raziskovalno delo otrok bodo specialist za slovansko etimologijo in sodelavec Univerze v Celovcu mag. Hubert Ber-gmann, socialna antropologinja z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani mag. Irena Sumi in absolvent Fakultete za družbene vede v Ljubljani Maksimiljan Gulič. Raziskovalni tabor bo potekal do 28. avgusta. (STA) LJUBLJANA - Slovenski nacionalni radio bo 28. oktobra praznoval 70-letni-co rednega oddajanja, ki jo bo osrednja radijska postaja obeležila s številnimi publikacijami, razstavami in proslavami. Radio, ki je spadal pod Prosvetno zvezo, je redni poskusni program začel oddajati že 1. septembra 1928, 28. oktobra pa je bila slovesna otvoritev. Pisatelj Fran Šaleški Finžgar je takrat med drugim dejal, da je 1. september 1928 praznik slovenske besede, otvoritev radijske postaje pa označil za dogodek, ki bi ga lahko primerjali samo še s prvo slovensko knjigo. Radio Slovenija bo v počastitev obletnice od 20. avgusta do 28. oktobra vsak dan po oddaji Dogodki in odmevi, nekaj čez 16. uro, na vseh treh radijskih programih predvajal od 4-7 minut dolge prispevke iz radijske zgodovine, ki bodo nosili skupni naslov Drobci iz sedmih desetletij slovenskega radija. Ti so nastah v različnih uredništvih, skupaj z mariborskim in koprskim radiom, in pod uredniškim vodstvom Ivana Sivca, urednika Do-kumentarno-feljtonskega programa. Osrednja proslava ob 70-letnici radija in 40-letnici televizije bo 28. oktobra, ko so namreč pred 70 leti točno ob 15.30 začeli oddajati radijski program. Na vseh treh radijskih programih bo danes direktor radijskih programov Andrej Rot napovedal 70 drobcev iz slovenske radijske zgodovine, v četrtek, 20. avgusta, pa bo na sporedu že prvi iz niza drobcev, ki jih bo spremljal stalni avizo, sestavljen iz VREME / RAZSTAVA GLOBOKO POD ZEMLJO Rudnik je dolga desetletja rezal kruh domačinom Premogovnik so začeli kopati Francozi leta 1756, obratoval pa je do leta 1964 VREME - V ribiški koči, ki jo je lani na temeljih, kjer so Francozi leta 1756 zgradili rudnik, odprla sekcija vremskih ribičev, je na ogled razstava predmetov in dokumentov, ki pričajo o delovanju rudnika v Vremski občini. Reka Reka in premog sta bila dejavnika, ki sta v preteklosti ustvarjala življenjski tok ljudi v Vremski dolini. Zaradi tega so ljudje v dolino prihajali in odhajali, pa tudi poganjali svoje korenine. Številne eksponate in listine so prispevali domačini iz svojih zasebnih zbirk, Pokrajinski arhiv Koper in Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. Bogata razstava na temo Globoko pod zemljo priča, da so Francozi leta 1756 odprli rudnik Adria, nato preimenovan v premo-gokop Timav. V brošuri Okrajnega glavarstva Postojna iz leta 1889 pa so dobili prvi objavljen podatek o rudniku z zemljepisnim opisom, kjer je zabeleženo, da je francoska ilirska družba začela že leta 1709 kopati pod Britofom. V kamnih okoli Vremskega Britofa so našli več zanimivih fosilov. Najbolj znana je foraminifera (luknjičar-ka), ki jo je pred 100 leti našel dunajski paleontolog Guido Stache in je določil celo dve novi vrsti, ki jih je poimenoval po starem plemenu Liburnih. Tudi iz pričujočih družinskih pol je razvidno, da je delo v rudniku rezalo kruh skoraj vsaki vremski družini. V rudniku se je 1913 leta zgodila velika nesreča, v kateri je umrlo 10 rudarjev, medtem ko sta dva preživela v rovu devet dni in se rešila. Žal pa so podatki o obdobju med obema vojnama zelo skopi. Obsežna raziskovalna dela je izvajala zadruga Arsa (italijan- sko ime za Rašo), ki -je podatke skrbno varovala, da še danes niso povsem znani. Po vojni so začeli z obnovo rudnika in premog kopali dalje, tako da je v zadnjem obdobju obratovanja bilo zaposlenih 60 jamskih in 8 upravnih delavcev. Med letom 1961 in 1964 so nakopali 12 tisoč ton črnega premoga, pretežno pa so ga vozili v Divačo na vlak. Rudnik v Vremskem Britofu, ki je dajal kruh številnim domačinom Vremske doline, so zaprli marca 1964, medtem ko so pri Zavrhku z deli nehali že 1954 leta. Razstava, ki prikazuje tudi delo rudarjev pod zemljo v priložnostnem skladišču municije, tako vrednoti delo rudarjev, ki bo ostalo v zgodovini zapisano tudi po tem, da je rudnik dajal izredno kakovosten premog. Besedilo in slika Olga Knez kukavice in aviza Na svoji zemlji, končal pa se bo s tremi udarci gonga. Po besedah Ivana Sivca za STA bodo v sedemdesetih drobcih tako predstavih zgodovino radia tako v programskem kot tehničnem pogledu, in sicer od najmlajših do najstarejših dogodkov. V prvem drobcu bo predstavljen digitalni radio DAT, kateremu bo sledila predstavitev radija na internetu in satelitu Vroča ptica, predstavitev programa Al, Radia Ga-ga in podobno, zadnji drobec pa bo predstavil začetke oddajanja radijskega programa. Tako bodo v omenjenih sedemdesetih oddajah med drugim predstavih prve športne prenose iz Planice, prvo radijsko igro, glasbene prelomnice, začetek oddajanja Radia Maribor in Radia Koper, začetek H. in IH. programa, vlogo radia med osamosvojitveno vojno, radio Kričač, Radio Osvobodilne fronte, določene glasbene oddaje, ki jih še vedno poslušajo po ceh Evropi in podobno. V drobcih bodo predstavljali tudi znane radijske osebnosti, kot so Stane Urek, Marjan Kralj, Silvo Teršek, in določene znane oddaje, kot so npr. studio ob 17-ih, turistične oddaje, oddaje o morju in pomorščakih. Prispevki so sestavljeni iz uvodnega besedila, avtorskega besedila posameznega urednika ali novinarja ter posnetka iz tistega obdobja. Kot je povedal Ivan Sivec, na radiu hranijo glasbeno ploščo iz leta 1906, pa tudi nekatere druge arhivske posnetke še iz prvega leta delovanja radia. Slovenski nacionalni radio je namreč tretja najstarejša radijska postaja v srednjeevropskem prostoru. V začetku je imel radio izredno veliko izobraževalnih oddaj, program pa je potekal od 12. do 13. ure ter od 18. do 23. ure. V opoldanskem programu je bilo poleg poročil in glasbenega sporeda že takrat glavno Borzno poročilo. Večerni program pa je bil po besedah Ivana Sivca namenjen različnim predavanjem o jezikih, kuhanju, literaturi in podobno. Ob 20. uri pa je bil elitni čas, v katerem so pre-dvajah glasbene oddaje, in sicer prenose v živo iz opere, filharmonije, itd. Večerni program so zaključili s poročih. (STA) NOVICE Praznik v Zahomcu ZAHOMEC (ZILSKA DOLINA) - Športno društvo in Prostovoljni gasilci iz Zahomca so sklenih, da bodo zgradili večnamensko hišo, ki bo služila potrebam krajevnega prebivalstva. Temeljni kamen bodo postavih v petek, to pa bo uvod tudi v tridnevni praznik, ki se bo končal v nedeljo z žegnom. Postavitev temeljnega kamna je za Zahomec velik dogodek, ki mu daje poseben pečat še dejstvo, da bo na svečanosh prisoten namestnik deželnega glavarja in voditelj koroških socialdemokratov Michael Ausservvinkler. Poleg njega bo na slavnosti župan in predstavniki krajevnega življenja. Po položitvi temeljnega kamna bo na prireditvenem prostoru ples. VC nedeljo pa se bo žegen začel ob 10.00 s praznično mašo v farni cerkvi na Ziljski Bistrici, ob 14. uri pa bo štehvanje in prvi rej (ples) pod hpo v Zahomcu. Ples se bo nato nadfaljeval v šotoru. KC nasprotuje zlorabi imena ustanove v pisemski verigi LJUBLJANA - V Kliničnem centru (KC) ostro nasprotujejo zlorabam imen njihove ustanove in Psihiatrične klinike, kakor tudi imena že pokojnega prof. dr. Jožeta Lokarja v pisemski verigi s klasično vsebino o sreči, ki naj bi jo prinašalo pismo, če prejemnik verige ne prekine oziroma pismo v določenem času razmnoži in kopije pošlje naprej, so spo-ročih iz KC. Kot je v sporočilu za javnost poudaril generalni direktor ljubljanskega KC Primož Rode, nobena omenjena ustanova ah podpisana oseba ni povezana s tem pismom, ki škoduje ugledu ustanov in priznanih strokovnjakov. Zato se je KC skupaj s Psihiatrično kliniko odločil, da bo poskušal krivce za zlorabo odkriti ter prod njim ukrepah v skladu z zakonom. (STA) Višje sodišče zavrnilo pritožbo zoper Krko LJUBLJANA - Višje sodišče v Ljubljani je sklenilo, da je pritožba ameriške multinacionalke Merck v postopku začasne odredbe zoper novomeško Krko zavrnjena. Omenjena ameriška družba je nanneč na okrožnem sodišču v Ljubljani že spomladi sprožila sodni postopek glede domnevne kršitve patenta pri proizvodnji in prodaji kemične snovi Enala-pril, je poročal Radio Slovenija. Odvetnik Miro Senica, ki v upravnem postopku zastopa novomeško tovarno zdravil, je ob tem za Radio Slovenija povedal, da je omenjena odločitev višjega sodišča v Ljubljani dokončna, saj zoper sklep višjega sodišča ni pritožbe. (STA) NOVICE POLEMIKA / NEZAKONITI PRIHODI ZDRAVSTVO / TERITORIALNE SLU2BE Koncert na prostem v muzeju Sartorio V muzeju Sartorio bo drevi do poznih večernih ur na ogled razstava o prisotnosti židovskih družin v Trstu. Obenem bo na vrtu vile Sartorio koncert, ki ga bo tokrat oblikovala skupina Kodesh-Vechol group. Glasbeno-gledališki predstavi je naslov Mi-dor ledor, kar pomeni »iz časa v čas«. Skupina izvaja židovsko sakralno in posvetno glasbo. V bifeju bodo ponujah sefarditski prigrizek, pripravljen po načelih židovske kuhinjske tradicije. Predstavitev del Artura Nathana Drevi ob 21.30 bo v muzeju Revoltella voden ogled razstave o tržaških umetnikih židovskega rodu. Tokrat bodo večjo pozornost namenih delu Artura Nathana; o njegovem delu in življenju bo spregovorila Franca Mani. Glavne tematike bodo orisah s pomočjo pisnih pričevanj Giorgia De Chirica in Ar-turove sestre Daisy, prebrah pa bodo tudi nekaj sonetov, ki jih je spisal umetnik sam. Literarni večer v muzeju Revoltella Jutri bo na terasi muzeja Revoltella ob 21. uri srečanje s pisateljico tržaškega rodu Giuhano laseh! Predstavila jo bo Franca Mani, o njenem delu pa bo spregovoril Giuseppe Petronio. Igralec Ugo Vicic bo prebral nekaj odlomkov. laschijeva piše kriminalke; doslej sta izšli dve njeni knjigi (L’assas-sinio in via Malcanton in Partita doppia), več črtic pa je objavila v priznanih literarnih revijah. Natečaj za mesta karabinjerskih kadetov V Uradnem listu z dne 21.7.98 je bil objavljen razpis natečaja za nabor 490 kadetov marešalov v vlogi karabinjerskega inšpektorja. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani moškega spola, ki imajo diplomo 2. stopnje, so dopolnili 18. leto in niso stari več kot 26 let (ah 28, če so že odslužili vojaški rok). Prošnje je treba predstaviti na posebnih obrazcih, ki so na razpolago na karabinjerskih poveljstvih, in jih je treba poslati s priporočenim pismom na »Centro Nazionale di Selezione e reclutamento« vdale Tordi Quinto 65 - 00191 Rim), in sicer v roku 30 dni od objave v Uradnem listu. Podrobnejše informacije zainteresirani dobijo tudi po telefonu pri omenjenem centru (06/80983900 ah 33566900) Sporočilo Občine Dolina Občina Dolina sporoča, da je bila zapadlost roka za predstavitev prošenj za sprejem »curriculumov« za poklicne naloge, katerih obvestilo je bilo objavljeno v Deželnem uradnim vestniku dne 29.7.1998 in 12.8.1998, prenesena na 28.8.1998 in, da je bil tudi spremenjen zadevni razpis. Za vse nadaljnje informacije se lahko zainteresirani obrnejo na Občinski tehnični urad. Letovanje v Recoaro Terme Nabrežinski krožek za socialne pobude in prosti čas Auser-kraško območje organizira letovanje v kraju Recoaro Terme od 31. avgusta do 14. septembra 1998. Vpisnine so možne do 25. avgusta, za informacije in rezervacije tel. 040299640 ob uri obedov. Illy: Trši zakon za pribežnike Tržaški župan na Di Pietrovi strani Upokojenci CGIL protestirajo zaradi novih ticketov Za navadno injekcijo je treba po novem plačati kar 19.800 lir Pred nekaj dnevi je Beppe Severgnini na milanskem Corriere della sera nekako takole razpredal misli o prostituciji; »Naša država je kar čudna: če dekle na cesti prodaja jabolka, jo lahko ustavijo in ji zasolijo globo, če prodaja seks, pa ne.« Zakaj? »Iz preprostega razloga, ker ima država zelo jasno mnenje o jabolkah, o seksu pa še dokaj megleno,« je zaključil Severgnini. Milanski dnevnik je v ponedeljek objavil intervju z nekdanjim sodnikom in sedanjim senatorjem Oljke Antoniom Di Pietrom o pribežnikih, iz katerega je mogoče izluščiti, da ima država -po Di Pietrovem mnenju -dokaj meglen pogled tudi na nezakonite prihode ljudi izven držav Evropske unije. Senator pravi, da bi bilo treba enkrat za vselej določiti, da so »nezakoniti prihodi kaznivo dejanje, kot je kaznivo odkloniti zahtevo po legitimaciji ali pa posredovati lažne osebne podatke.« Intervju je izzval v italijanskem javnem mnenju zelo deljene odmeve. Najbolj eminenten je bil poseg notranjega ministra Giorgia Napolitana, ki je vedno s stolpcev Corriere della sera opozoril Di Pietra, da novi zakon o pribežnikih že vsebuje skoraj vse njegove zahteve. Nekateri drugi, med njimi nekdanji zunanji minister v Berlusconijevi vladi Antonio Martino, so manj elegantno obtožili Di Pietra ksenofobije. V polemiki se je oglasil tudi tržaški župan Riccar-do Illy, ki se je postavil na sodnikovo stran. »Ne odobravam obtožbe ksenofobije na račun Di Pietra. Boj proti nezakonitim prihodom je potreben, ker na ta način zaščitimo tiste priseljence, ki so redno prijavljeni. Slednji predstavljajo velik človeški potencial, ki ga naša družba potrebuje, glede na demografski padec, ki jo že nekaj časa stalno spodjeda. V drugačnem primeru obstaja nevarnost kriminalizacije vseh priseljencev, kar je seveda nepravično,« je izjavil Illy Tržaški župan je nadalje spomnil, da so že lanskega septembra na milanskem srečanju lombardskih županov in županov iz Modene in Riminija zahtevali ostrejši zakon o pribežnikih. Tak- rat so se izrekli za tako zakonsko besedilo, ki bi omogočilo takojšnji izgon nezakonitih pribežnikov. To se ni zgodilo. »Po 30 dneh, ki jih predvideva sedanji zakon za ugotovitev istovetnosti pribež-nikov, izdajo pribežnikom - tako kot prej - odlok o izgonu.« Pribežnik lahko ostane v državi še nadaljnjih 15 dni, med tem časom pa lahko zabriše za sabo vse sledove in ostane ilegalno v državi. Zupan Illy pa je opozoril še na drug, dokaj presenetljiv vidik sedanjega zakona. V primeru uvedbe sodnih postopkov proti pribežnikom, morajo slednji slediti celotnemu postopku, kar pomeni, da lahko ostanejo dalj časa v državi. Pokrajinski sindikat upokojencev CGIL je včeraj objavil tiskovno noto, v kateri se je kritično obregnil ob dejstvo, da so v javnih ambulantah na Tržaškem v zadnjih dneh uvedli pla-čanje dokaj dragih ticketov za injekcijsko službo in za navadno ambulat-no zdravniško nego. V komunikeju, ki ga je podpisal pokrajinski tajnik Luciano Del Rosso, je rečeno, da ta ukrep posebno prizadeva šibkejše družbene sloje, med temi tudi starejše osebe, in postavljena je zahteva, naj bi ga umaknili ali vsaj zamrznili. O zadevi smo se nekoliko pozanimali tudi s pomočjo samega Del Rossa. Ugotovili smo, da je zdaj treba dejansko plačati ticket 19.800 lir za injekcijo ali pa za enkratno navadno ambulantno zdravniško nego v javnih ambulantah na Tržaškem. To resnici na ljubo že dalj časa velja v 2. zdravstvenem okraju, ki zajema tržaško mestno središče, 10. avgusta pa so to prakso razstegnili še na ostala dva zdravstvena okraja, tako da zdaj velja v celotni pokrajini. Po mnenju sindikata upokojencev CGIL je vprašljivo že, kako to, da je bil dalj časa v veljavi neenak tratman v okviru pokrajine oziroma istega Tržaškega podjetja za zdravstvene storitve. A to ni še vse. Izkazalo se je, da je omenjeni ticket predviden v deželnem zdravstvenem ce-novniku, a da ni obvezen, saj ga v drugih zdravstvenih podjetjih v deželi ne upoštevajo. Sindikat upokojencev se sprašuje, zakaj bi ga potem morali spoštovati samo na Tržaškem. Seveda je res, da so plačevanja teh ticketov oproščene nekatere ekonomsko šibkejše kategorije, a le-teh je vse manj in, kot kaže, še manj jih bo v bodoče. Zaradi vsega tega je pokrajinsko tajništvo sindikata upokojencev CGIL zahtevalo čimprejšnji sestanek z vodstvom teritorialnih služb Tržaškega podjetja za zdrastvene storitve. Kot kaže, bo do srečanja prišlo na začetku prihodnjhega tedna. Sindikalno delegacijo bo sprejel dr. Andrea Colla-reta, ki trenutno nadomešča ravnatelja Franca Rotellija. ________ODREDBA / ZUPAN ILLY________ Prostitucija: milijonske globe Klientom preti globa od 400 tisoč do 1 milijona lir Tržaški župan Riccardo Illy je včeraj podpisal odredbo, s katero je »de faeto« napovedal vojno poulični prostituciji. Od danes dalje je prepovedano ustavljanje avtomobilov ob prostitutkah (da bi se domenili za »posel«) in tudi povabilo kresničk v" avtomobil. Kogar bodo mestni redarji zalotili pri tem poslu, bo moral plačati globo v višini od 400 tisoč do enega milijona lir. V primeru takojšnje poravnave se bo globa znižala na 333.500 lir, tega »popusta« pa ne bodo deležni »povratniki«, to je tisti, ki jih bodo dvakrat ah večkrat presenetili pri tem nočnem spolnem daj-damu. Prav tako bodo z globo kaznovane tudi prostitutke, ki se bodo pojavile na ulicah v nespodobnih oblačilcih. Zanje bo doba znašala od 200 tisoč do enega milijona lir, tudi prostitutke pa bodo lahko ob takojšnji poravnavi globe koristile popust (333.500 lir). Kre- sničke, za katere bodo ugotovih, da so večkrat »svetile« na ulici s svojimi razgaljenimi »čari«, ne bodo deležne popusta. Zupanov odlok je bil pričakovan. O njem se je šušljalo že nekaj dni. IUy se je tako pridružil številnim županom severnoitalijanskih mest, ki so v zadnjih tednih z lastnimi ukrepi hoteh zajeziti pojav poulične prostitucije. V spremnem tiskovnem sporočilu je župan zapisal, da je ukrep potreben zato, da bi zagotovili »kvahteto življenja v mestu.« Zadnji čas je prišlo namreč prav v središču Trsta do vrste primerov kaljenja miru prav zaradi prostitutk, njihovih zvodnikov in klientov. Prav zaradi tega je župan podpisal tudi drugo odredbo, s katero je odredil prepoved vožnje na Trgu Panfih, v Ul. Corsi in v Ul. Trento (na odseku od Ul. Milano do Ul. Galat-ti), in sicer med 21. in 7. uro. V NASELJU SV. SERGIJA Požar povsem uničil stanovanje Začasno je poslopje moralo zapustiti okrog deset družin Zaradi požara, ki je zajel in tudi zelo poškodoval stanovanje 34-let-ne Monice Bruni v Ul. Lago v Naselju sv. Sergija, so morali na cesto tudi vsi ostali stanovalci, okrog deset družin. Plameni so izbruhnili včeraj pozno ponoči, okrog 4. ure, v 4. nadstropju po- slopja Zavoda za ljudske hiše (lacp), verjetno zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Poleg Brunijeve so bili tedaj v stanovanju še njena 14-letna hči in dve drugi osebi. Posegli so miljski gasilci, ki so iz previdnosti izpraznili celotno poslopje. Na kraj so priš- li tudi karabinjerji in osebje službe 118, ki so dekletu nudili prvo pomoč in jo zatem odpeljali v katinarsko bolnišnico, saj je zaradi požara doživela šok, opomogla si bo v petih dneh. Razen Brunijeve so se ostali stanovalci lahko vrnili na svoje domove. MAMILO JE ODKRIL PES V avtu zakoncev iz Apulije odkrili 50 gramov kokaina Policija je zakonca ustavila, ker je sumila, da je z njunim avtomobilom nekaj narobe, da je morebiti ukraden, odkrila pa je mamilo. Dogodek se je pripetil že pred nekaj dnevi, vendar je vest prišla v javnost šele včeraj, verjetno so medtem skušah odkriti, komu je bilo mamilo namenjeno. Popoldne 13. t.m. je cestna pohcija usta-vula mercedes 300, v njem sta se peljala 31-letni Fran-cesco Calvano, po poklicu trgovec, ter 30-letna Adelai-de Cagnetti. Oba sta doma iz Andrie v Apuliji. Izvidnica cestne policije je zaprosila za pomoč leteči oddelek, mercedes in potnika bi morali spremljati do kasarne, kjer so nameravah opraviti podrobnejši pregled številk na šasiji. Pri tem sta se zakonca vedla dokaj čudno, bila sta nenavadno živčna, kar je pri agentih zbudilo sum. Pripeljali so za iskanje mamil izurjenega psa »Furia« in takoj razumeli, zakaj sta bila živčna: ob šoferjevem sedežu so našli zavojček zmečkanega papirja, v njem pa je bila najlonska vrečka z belim prahom, bilo ga je za 50 gramov. Izvidi so pokazah, da gre za kokain zelo dobre kvahtete. Tako Calvana kot njegovo ženo so odpeljali v koronejske zapore. Policija skupaj s komisariatom iz Andrie skuša ugotoviti, od kod mamilo prihaja in kam so ga prevažali, saj kaže, da ni bilo namenjeno tukajšnjemu tržišču. Prijeli tri tujce Miljski karabinjerji so pri Prebenegu ustavili romrm-ska drežavljana, ki sta sicer imela veljaven potni list, vendar brez ustreznega vstopnega vizuma, na Ul. Fla-via pa bosanskega državljana, doma iz Sarajeva, ki pa je bil brez osebnih dokumentov. Trojico so odpeljali do mejnega prehoda pri Rabojezu, kjer so jo izgnali iz države. STATISTIČNI PODATKI Živahen promet skozi tržaško pristanišče Promet v tržaški luki postaja vse živahnejši. Tako pričajo statistični podatki, po katerih naj bi v obdobju od letošnjega januarja do julija meseca trgovski promet skozi našo luko nara-stel za 5,53 odsto v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. In to kljub dejstvu, da še naprej krepko upada kontejnerski promet, ki je od začetka leta zabeležil kar minus 16,78 odsto in ki je od začetka julija v rokah holandske družbe ECT. Največji porast beleži promet ro-ro na sredozemskih progah (statistični podatki govorijo o 167,02 odstotkih, kar pomeni, da je šlo v prvih sedmih mesecih lanskega leta skozi tržaško luko 39.791 ton blaga, medtem ko so ga stehtali v prvih sedmih mesecih letošnjega leta kar 106.250 ton. Skupno so vsekakor natovorili ah raz-tovorih več kot 27 ton blaga. V glavnem (približno 20 ton) gre za nafto, ki jo pripeljejo s tankerji in je namenjena čezalpskemu naftovodu. Trgovski promet je zabeležil pozitiven saldo 3,66 odsto, ne da bi pri tem upoštevah premog, ki je namenjen električnim centralam ENEL in katerega promet je naarstel za 10,5 odsto. Festival UD na Opčinah V Prosvetnem domu na Opčinah bo v soboto in nedeljo tradicionalni praznik Unita’ in Novega Dela, ki ga prireja sekcija LD za Opčine, Bane in Ferluge. Kioske bodo v soboto odprli ob 18. uri, v nedeljo pa ob 17. uri, medtem ko se bo spored za ples in zabavo začel oba dni ob 20. uri. Za to bo poskrbel ansambel Adria kvintet. Tokrat pa izjemoma ne bo tradicionalne petkove okrogle mize, ki so jo iz tehničnih razlogov prenesli na 31. avgust, njena tema pa bo »Nova imigracija in njen vpliv na naš teritorij«. RICMANJE Šogra KD Slavec na Žrebčevem Na lepo urejenem prireditvenem prostoru na Žrebčevem v Ricmanjih je prejšnji konec tedna potekal v znamenju vaške Sagre, ki jo je priredilo domače kulturno društvo Slavec. Prireditev, ki je priklicala kar precej občinstva, je bila odlična priložnost za oddih in osvežitev, ponudila pa je tudi nekaj kulturnega doživljanja, kar postaja skoraj redkost poletnih Sager v naših krajih. V soboto je gostovala folklorna skupina KUD Mandrač iz Kopra, v nedeljo pa Mladinski pihalni orkester in baletna skupina KUD 15. februar iz Komna, ki jo vidimo na sliki (f. KROMA). VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 19. avgusta 1998 JANEZ Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 20.07 - Dolžina dneva 13.57 - Luna vzide ob 3.21 in zatone ob 18.27 [utri, ČETRTEK, 20. avgusta 1998 BERNARD VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 28.6 stopinje, zračni tlak 1013,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 55-odstotna, nebo malo poo-blačeno, morje malo razgibano, temperatura morja 26,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Stefano Rug-gieri, Rossana Sisti, Beatrice Rosetti. Umrli so: 76-letni Seba-stiano Romolo Romano, 91-letna Marija Veznaver, 91-letni Aldo Vitri, 68-letni Car-lo Steiner, 90-letna Maria Carmela Mancino, 88-letni Ferdinande Pitzl, 78-letna Liboria Pavini, 86-letna An-na Rupnich, 86-letna Amori-na Silvera, 79-letni France-sco Fichera, 86-letna Eleono-ra Crusic, 84-letna Rosalia Zerbo, 78-letna Maria Nicco-li, 87-letna Biče Turchetti, 73-letni Giuseppe Faraguna, 86-letni Renato Mezzetti, 97-letna Maria Brus, 39-letni Franco Frasson, 69-letna Rosa Panessa, 73-letna France-sca Ragona, 85-letni Albano Doerfler, 83-letna Nives Cri-smani. f! LEKARNE Od ponedeljka, 17. do petka, 22. avgusta 1998 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Unita (tel. 040 365840), Ul. Commerciale 21 (tel. 040 421121), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. □ ČESTITKE V Dolini sonce žari, na hribčku Msa stoji ter SARA osemnajst lepih let slavi. Iz srca ji vse dobro želijo mama Clara, papa VValter, sestra Monika, none, nonoti, strici in tete. OBČINA TRST PODROČJE ZA TERITORIALNO NAČRTOVANJE SLUŽBA ZA UPRAVNO KOORDINACIJO Prot. št. S. A. I. U. -98-23356lll92l4 PREDMET: Regulacijski naCrt barkovljanskega portica - obvestilo o deponiranju VODJA SEKTORJA Upoštevajoč sklep občinskega sveta St 65 z dne 20. julija 1998, s katerim je bil sprejet Regulacijski načrt barkovljanskega portica; po pregledu 1. odst. 15. Člena dež. zakona št. 22 z dne 14/8/1987 obvešča e da je dokumentacija o zgoraj navedenih načrtih deponirana v tajništvu (Segreteria Generale - Albo Pretorio - Ul. Malcanton 2) za 20. (dvajset) dni zaporedoma od 20. avgusta 1998 do vključno 8. septembra 1998; • da si v omenjenem roku lahko vsi zainteresirani ogledajo njihov sestav in sicer ob delavnikih od 8.00 do 14.00 ter ob praznikih od 9.00 do 12.00; # da v naslednjih dvajsetih dneh po terminu deponiranja : e lastniki z načrtom vezanih nepremičnin lahko predložijo občini ugovore in opombe; • vsakdo lahko predloži občini opombe o omenjenem načrtu. To obvestilo bo objavljeno z Deželnem uradnem vestniku in v lokalnem tisku. SLUŽBENI RAVNATELJ Trst, 31. julija 1998 (VValter Cossutta) Danes praznujeta v Križu srebrno poroko Angelo in Maida Ob tem jubileju jima Čestitajo in voSCijo Se mnogo skupnih srečnih let Elisa, Elena, Tamara in mama Ida, sestra Lucia z družino, Marko in Mikela, David z družino in vsi, ki jo imajo radi Si PRIREDITVE GOZDNA ZADRUGA in KD SKALA organizirata 22. in 23. t. m. Vaški praznik v prostorih Gozdne zadruge v Gropadi. Dobro založeni kioski in prijetna glasba. Vabljeni! KINO ARENA ARISTON (poletni kino; v primeru slabega vremena bo predstava v kinodvorani) - 21.00 »Kun-dum« r. Martin Scorsese. EXCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EXCELSIOR AZZURRA-Zaprto zaradi dopusta do AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Adrenalina« i. Chistopher Lambert in Natasha Hen-stridge. NAZIONALE 1-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre uo-mini ed una gamba« i. Aldo, Giovarmi in Giacomo. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Foto-grafando i fantasmi« i. Ben Kingsley. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »First Stike« i. Jackie Chan. NAZIONALE 4 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »LTsola in via degli uccelli« i. Jack Warden. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Alcove proibite« - porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45, 19.50, 22.10 »The Jackal« r. R. Cere, B. Willis in S. Poitier. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta do 26. 8. H SOLSKE VESTI DTTZG ŽIGA ZOIS obvešča, da bo do 31. avgusta tajništvo Sole odprto vsak delovnik razen sobote od 9. do 12. ure; ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do 15.30. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, bo do konca avgusta posloval ob sredah, od 10. do 12. ure. 3 OBVESTILA OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaradi dopusta zaprta do 24. avgusta. ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST vabi vse otroke v POLETNO SREDISCE ob morju v Broj-nici (pod Križem) od 24. 8. do 4. 9. 1998. Za vse informacije in prijave kličite do 14.8.1998 na tel. 040-360324, ob delavnikih od 9. do 12. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo zaprta zaradi dopusta do 27. avgusta. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešCa, da bo do 28. avgusta tajništvo zavoda odprto vsak delovnik razen sobote od 8. do 14. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešCa, da bo tržaški urad zaprt do 28. avgusta. SK BRDINA organizira v soboto, 29. avgusta VIL kraški bike slalom s pričetkom ob 17. uri ob novem krajevnem uradu za vzhodni Kras (Doberdobska ulica). Vpisovanje za tekmo bo na terenu od 16.15 dalje. Informacije na tel. St. 040-212859 in 040-299573. KRUT obvešCa, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z urnikom od 9. do 13. ure. URAD ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK bo zaprt zaradi dopusta do 30. avgusta. VZPI-ANPI in ANED-ANPPIA sporočata, da bodo njihovi uradi v Ul. Crispi 3 zaprti do 30. avgusta. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV in ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA obveščata, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z urnikom od 9. do 13. ure. KMEČKA ZVEZA obvešCa, da bodo njene podružnice v Dolini, Nabrežini in na Opčinah meseca avgusta zaprte. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA sporoča-, da bodo njeni uradi do konca avgusta odprti od 9. do 14. ure. SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v poletno varstvo na Opčinah: do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). V LONJERJU smo zaceli urejevati staro društveno knjižnico. Ugotovili smo, da so knjige v dobrem stanju, Čeprav je občutiti pomanjkanje novejših izdaj. Vabimo vas, da nam darujete ali posodite knjige, ki so vam v napoto in ne veste kaj z njimi (npr. otroške knjige), da bi jih lahko uporabljalo širše število bralcev. Za informacije sta na razpolago Karin Sancin (tel. 040-911198 ) in Breda Močilnik (tel. 040-912787). SKLAD MITJA CUK obvešča, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni teCaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde Tavčar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih tečaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. št. 040-212289 ali pri M. Tavčar, natel. št. 040-226131. 70-LETNIKI z dolinske občine se bomo zbrali na veseli družabnosti v mesecu septembru. Za informacije poldicite na tel. št. 280810 (Marta Slavec) od 19. do 20. ure ali na tel. St. 228312 (Meri Žerjal - Fic) od 12. do 14. ure. MALI OGLASI tel. 040 7786333 IŠČEMO doktor ja/ico farmacije oziroma c.t.f. z opravljenimi pogoji za skorajšnji nastop službe part-ti-me. Zahteva se znanje slovenskega jezika in nekoliko prakse. Za morebitne informacije klicati na tel. št. 040/368647 v jutranjih urah. UGODNO PRODAM mladice kraškega ovčarja z rodovnikom. Za informacije tel. na St. 040/228388 ob uri obedov. NUJNO iščemo prevoznike z lastnim kamionom za dostavo po mestu in okolici. Tel. med 12. in 14. uro na St. 040/383682. 1AKUJ zaposlimo Soterja z vozniškim dovoljenjem C ali D. Tel. med 12. in 14. uro na St. 040/383682. V DEVINU prodamo opremljeno stanovanje. Pokličite nas v večernih urah na tel. št. 040/208658. PRODAM električni droz-galnik in stiskalnico iz nerjavečega jekla v odličnem stanju. Tel. na št. 228431. ODUCEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah po 600 lir na kilogram. Tel. 0481/882413. DOMAČE slive za marmelado prodajamo po ugodni ceni. Tel. na št. 040/420604 v večernih urah. SAMIČKO francoskega buldoga s pedigreejem prodam. Tel. 040/281244. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO so odprli pri Batkovih (Repen 32). OSMICO sta odprla v LakotiSCu Pierina in VValter Mocor. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl David Zahar, Boršt 57. OSMICA je odprta pri Stubljevih v Saležu št. 49. Vabljeni! OSMICO je odprl Ivan Terčon, Mavhinje 42. Vabljeni! OSMICA je odprta v Dolini pri Marju Žerjalu. SREČKO ŠTOLFA (Salež 46) toči belo in Cmo vino. Dne 15. avgusta nas je zapustil dragi mož, oče in Josip Verša Pogreb bo v petek, 21. t. m. ob 10. uri v proseški cerkvi. Žalostno vest sporočata žena Jolanda in hci Marina z možem Tonijem Žalovanju se pridružujejo sestre z družinami in ostalo sorodstvo S svojci sočustvuje družina D’Ambrosio Nasvidenje Pepi Vasil Prosek, 19. avgusta 1998 Ob izgubi dragega Pe-pija Verše izrekata družini iskreno sožalje Marija in Dino Segina z družino Zapustila nas je naša draga Rozalja Zerbo vd. Vertovec Žalostno vest sporočajo sin Klavdij, hčerki Anica in Arjela z družinami in ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri, 20. avgusta ob 9.20 v mrtvašnici v Ulici Costalunga. Trst, 19. avgusta 1998 t Smrtno se je ponesrečil naš dragi Jožko Baša Pogreb z mašo bo v petek, 21. avgusta ob 12.20 na pokopališču pri sv. Ani. Pokojnik bo v mrliški vežici od 10. ure dalje. Žalujoči žena Majda, hčerka Barbara, tast Ivan in sorodstvo Trst, Juršinci pri Ptuju, Dornberk, 19. avgusta 1998 Tragična smrt Jožka Baše, bivšega odbornika Alpinističnega odseka je globoko presunila vse planinske kroge v zamejstvu. Hudo prizadetima ženi Majdi in hčerki Barbari izreka občuteno sožalje Slovensko planinsko društvo Trst Ob nenadni izgubi dr. Jožka Base, člana nadzornega odbora, izreka iskreno sožalje prizadeti družini Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje Draga Barbara v tem težkem trenutku smo ti ob strani prijateljice plesne skupine Show chance Ob nenadni smrti prof. Jožka Base se pridružujemo žalovanju in izrekamo Majdi in Barbari svoje globoko sožalje člani Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm Z Barbaro in mamo sočustvujemo ter smo jima ob strani taborniki RMV Klanjamo se spominu našega člana Jožka Base in izrekamo družini iskrene sožalje KD Slavko Škamperle Pretreseni ob tragični izgubi kolege Jožka Baše globoko sočustvujemo z ženo Majdo, s hčerko Barbaro in z ostalim sorodstvom ravnatelji slovenskih osnovnih, srednjih in višjih Sol na Tržaškem Ob smrti prof. Jožka Base izreka družini iskreno sožalje Slovenska komponenta Levih demokratov -Komisija za Šolstvo Ob smrti Jožka BaSe sočustvujemo z Majdo in svojci vsi na Primorskem dnevniku Ob nenadni izgubi prijatelja prof. Jožka Baše, didaktičnega ravnatelja v pokoju, požrtvovalnega člana izvršnega odbora sindikata slovenske Sole, navdušenega rekreativca in hribolazca, izrekamo ženi Majdi in hčerki Barbari občuteno sožalje odborniki in člani Sindikata slovenske Sole Trst Ob težki izgubi bivšega didaktičnega ravnatelja Jožka Baše izrekamo ženi Majdi in hčerki Barbari iskreno sožalje osebje didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Ivanu Ob tragični izgubi dragega prijatelja Jožka Base izrekamo iskreno sožalje ženi Majdi ter hčerki Barbari planinci SK Devin in SZ Sloga Raziskovalci in upravno osebje SLORI-ja izrekajo sodelavki Majdi Kaučič BaSa in hčerki Barbari iskreno sožalje ob trpki izgubi Dragi Majda in Barbara, nikoli ne bi mislili, da se zadovoljstvo, ki nam ga dajejo gore, lahko sprevrže v tako brezupno bolečino. Stojan, Danica, Marko in Jasna 19. 8. 1996 19. 8. 1998 Aleksander Ciacchi - Cijak Vsak dan bolj nam manjkaš. V naSih srcih si živ, v naših mislih vedno prisoten. Bodi srečen z ljubljeno Micaelo. Tvoji najdražji, mama, tata in sestra Bazovica, 19. avgusta 1998 18. 8. 1996 18. 8. 1998 Minuli sta dve leti odkar nas je zapustil naš dragi oče in nono Josip Marušič Z ljubeznijo in hvaležnostjo se ga spominjajo Nada, Vuokko, Barbara, Alex in Marko Slivno, 19. avgusta 1998 Ob smrti Viktorja (Pe-pija) Žerjala izreka iskreno sožalje bratoma Dušanu in Branku ter svojcem SKP Občine Dolina VILA MANIN / POLETNE PRIREDITVE GORICA-GRADIŠČE Mali orkester Avion Trave! spet prepričal Koncerti te atipične skupine so vselej odlični Pregled sodobne likovne ustvarjalnosti V Gorici razstavljajo že uveljavljeni likovniki v Gradišču pa predstavniki mlajše generacije Mali orkester Avion Travel je brezdvomno atipična glasbena skupina na italijanski glasbeni sceni. V zadnjih letih nas je pozitivno presenetila z nekaterimi ploščami, predvsem z neobičajnim nastopom na zadnjem sanremskem festivalu in odličnimi nastopi v živo, enemu od tehh smo bili priča predvčerajšnjim v Vili Manin (f. AW). Ustanovljena leta 1980, skupina Avion Travel je v prvih letih izražala predvsem rock glasbo. Leta 1987 je prvič sodelovala na sanremskem festivalu in zmagala v sekciji za rock glasbo. Umetniški preobrat se je zgodil leta 1992 z zgoščenko Bello-sguardo, ki predstavlja njihov glasbeni manifest. V tistih letih so začeli tudi s pogostim pisanjem filmske glasbe, kar se jim pri nastopanju v živo zelo pozna. Peppe Servillo in tovariši so petstotim v Vili Manin pustili zelo dober vtis. Skoraj dveurni nastop so začeli s skladbo Delle Stazioni al mare, glasba katere nas je po- peljala na Balkan. Njihov nastop je bil neprestana mešanica stilov. Prevladovala je sicer osebna predelava neapeljske glasbene tradicije (Avion Travel so doma iz Caserte), slišali pa smo tudi nekaj melodij brazilske šole. Poleg pevca Peppeja Servilla so bili na odru Se pianist Mario Tronco, kitarist Fausto Mesolel- la, bobnar Mimi Ciara-mella, saksofonist, klarinetist in flavtist Peppe D’Argenzio in kontrabasist Ferruccio Spinetti. Izredno pripravljena in uigrana skupina je podala vsega skupaj 17 skladb, sedemnajst prizorov, posrečenih fotografij vsakdanjega življenja. Poslušali smo lahko skladbe z vseh njihovih zgoščenk (poleg omenje- ne so Avion Travel izdali še plošče Oppla leta 1993, Finalmetne Flori leta 1995, in La guerra vista dalla luna po istoi-'* menski gledališki predstavi s Fabriziom Benti-vogliom leta 1996), od Cuore grammatico do Abbassando, od L’atlan-te do Storia d’Amore, od Aria di te do La leggera in srugih. Servillo, ki je nastopil tudi z izredno mimiko, spominjala je na Totoja, je zapel tudi skladbo Dormi e Sogna, s katero so nastopili februarja letos v Sanremu in zelo posrečeno priredbo Nadinega hita izpred nekaj let Ma che freeddo fa. Večer, na katerem so se vsi člani malega orkestra lahko v daljših solo nastopih lahko izkazali, so Avion Travel zaključili z dvojnim povratkom na oder. Najprej so zapeli skladbi La conver-sazione in Insieme a te non ci sto piu, zakaljuči-li pa z novim hitom II giocatore, eno izmed skladb njihove nove plošče, ki jo bo dobiti na policah glasbenih trgovin pred koncem leta. AW Goriška pokrajina je namenila odpreti vrsto rastavišč, kjer naj bi bila do začetka jeseni na ogled dela znanih in manj znanih sodobnih, predvsem krajevnih umetnikov. Sklop razstav naj bi nudil celosten vpogled v najsodobnejšo likovno ustvarjal- nost obmejnega območja. Doslej sta zaživeli dve razstavišči, in sicer v Gorici in Gradišču. V go-riški palači Alvarez, ki so jo ravnokar obnovili, razstavlja skupina že priznanih likovnikov (Di lorio, Franko, Jussa, Klanjšček, Valič), v Gra- V 97. letu starosti je v Parizu umri pisatelj Julien Green V Parizu je minuli četrtek v 97. letu starosti umrl pistelj Julien Green, je v ponedeljek sporočil njegov sin Jean-Eric Green. Pisatelj, ki je imel ameriško državljanstvo, je živel in pisal v Franciji v francoskem jeziku. Julien Green je bil rojen 6. septembra leta 1900 v Parizu kot sin ameriških staršev. Po protestantski vzgoji je leta 1915 postal katolik. V romanih in gledaliških igrah, kasneje pa tudi v svojih spominih, je opisoval zgoščeno človeško resničnost v težkem vzdušju. Osrednje Greenove teme so bile brezizhoden strah pred življenjem in hrepenenje po metafizični resničnosti. Green je napisal 15 romanov, njegovo delo pa je močno avtobiografsko zaznamovano. Najbolj znano njego- vo delo z naslovom Mont-Cinere je nastalo leta 1926. Leto kasneje je sledil Adrienne Me-surat, nato pa Leviathan (1929), Epaves (1932), Le Visionnaire (1934) ter Minuit (1936). Njegov dnevnik od leta 1919 do leta 1996 obsega 17 zvezkov. Pisatelj je bil dolgo član Francoske akademije, na njegovo željo pa so ga pokopali na tihem izven Francije. (STA) Alpe Adria Puppet Festival: najprej srečanja »open air« Pred septembrskim osrednjim delom Alpe Adria Puppet festivala, bodo lutke priznanih ustvarjalcev zaživele »na odprtem«. Open air - tako je ime prvi fazi festivala, ki že sedmo leto zapored privablja v Gorico številne umetnike. V sklopu tega prvega predfestivalskega dela bodo letos nastopile tri skupine. Prva predstava bo na sporedu že drevi ob 20.30, in sicer v cerkvi Blažene Device lauretanske v bližini Roman-sa. Nastopila bo lutkovna skupina Granteatrino della Marignana iz Mo-gliana Veneta s predstavo La forza delPipnosi. Jutri bo lutkovna predstava v Gra- dišču, točneje na dvorišču palače Tor-riani. Predtavila se bo skupina Teatro dei Burattini iz Vareseja z delom Bri-ciole. V Gradišču bo na sporedu še zadnje srečanje open air: florentinski umetniki skupine Tiriteri bodo nastopili s svojo Pulcinello mon amour. Medtem bodo lutke zaplesale tudi na plaži v Gradežu, kjer se v teh dneh mudi veliko turistov. Angleški lutkar Chris Gilmour od včeraj razkazuje svoje velike kipe iz lepenke, ki tudi nastopajo na predstavi Bestiario fantasti-co. V okvir vsakodnevnih srečanj, ki se bodo zvrstila vse do nedelje, sodijo tudi delavnice, namenjene otrokom. LIGNANO / ODLIČEN KONCERT SERVIRAN V STILU LAS VEGASA Dinamičen nastop Jamesa Brovvna Neznosna vlažna vročina, počitniški dan po velikem šmarnu, nastop letalskih mojstrov »puščic trikolore« ali kaj drugega. Težko je najti pravi razlog, a tudi veliki mojster soula, ameriški glasbenik James Brovvn se ni izognil stalnici tega glasbenega poletja, redkemu obisku skoraj vseh glasbenih prireditev. V areni Alpe Adria v Lignanu se je v nedeljo zvečer na koncertu, ki ga lahko označimo za enega izmed glasbenih adutov letošnjega leta, zbralo le tisočdvesto ljudi. Skoda, ker je bil dogodek res enkraten. Po ustaljenih tirih ameriškega showa, ki sicer bolj spada v dvorane Las Vegasa (ali Nove Gorice) kot na odre glasbenih turnej, je dvanajst prisotnih glasbenikov in pet pevk začelo z izvajanjem znanih motivov in tako dvignilo tempera-ro in stopnjo pričakovanja v areni. Po prvi skladbi so se jim pridružile še štiri solidne pevke, ki so so s hitom Arethe Franklin Respect še bolj podžgale občinstvo, dokler se ni po desetih minutah pojavil James Brovm, kralj soula, funkyja in rithm and bluesa (f. AW). Mister Dynamite je kljub šestdeset in več letom in polovični kapi, ki ga je zadela letos pozimi, pokazal, da je še vedno poln energije. V dveh urah koncerta-predstave je podal več glasbenih stilov, od soula do funkyja, od rithm ’n’ bluesa do gospela, malo jazza v obliki doo-woop in celo nekaj rocka »a la Hendrix«, ko je kitarist skupine zaigral Jimijevo skladbo Purple Haze. Začetek koncerta je bil pravi ekskurzus skozi štirideset let glasbe. James Brovvn je namreč svojo prvo skladbo, Please, please, please posnel kot še neznan glasbenik daljnega leta 1955 (!). Boter soula je kar hitro dokazal odlično formo: Get up off that thing, Cold Svveat, Li-ving in America z obveznim prihodom na oder štirih plesalk (na odru je bilo kar 22 ljudi) v črtasto-zvezdnatih kopalkah, Try Me, Funky president. Prve pol ure je minilo izredno hitro z močno tempiranim ritmom in zelo dobro podlago pihalnega dela spremne Soul General. Ko je potreboval nekaj premora, se je Mr. Soul umaknil za klavir in diktiral tempo skupini, ki je zaigrala odlomke številnih njegovih uspešnič, ali pa čarodeju, ki je dopolnil pravi ameriški show. Zadnje pol ure pa je bil neprestani crescen-do s hiti It’s a man’s man’s world, It’s too funky to me in hree, I feel good, Please, please, please in Sex Machine, ki je v več kot desetminutni verziji zaključil večer. Brovvn je v nedeljo še enkrat dokazal, da mu svetovna glasbena scena dolguje velik poklon, saj je dejansko on začel z uvajanjem soul in funky glasbe in je kljub letom še vedno daleč pred vsemi ostalimi. Aleš VValtritsch W x.„ dišču pa so na ogled dela mlajših ustvarjalcev (Baldani, Bernardis, Bu-san, Crico, De Locatelli, Davide, Di Stasio, Dra-scek, Figar, Kosič, Le-ghissa, Marc, Mrakich, Paulin, Siurok in Suel-zu). Dela, razsavljena v palači Alvarez, je na odprtju predstavil kritik Joško Vetrih. Označil jih je za večinoma abstraktne izraze umetnosti, nenehno iskanje novih oblik, kar se odraža tudi v uporabljenem barvnem spektru. Vetrih se je podrobneje zaustavil ob delih slovenskih avtorjev. Giovanni Franko, tako je povedal med predstavitvijo, išče v svojem umetniškem ustvarjanju predvsem sintezo med sodobnim in antičnim. S spretnostjo spaja barvne odtenke in plastične reliefe s klasičnimi dekorativnimi in arhitektonskimi motivi antike. Med zadnjimi njegovimi deli gre omeniti dvanajst velikih panojev, ki krasijo salon ladje-ve-likanke Grand Princess, ki so jo pred kratkim splovili v Tržiču. Giacinto Jussa je svojo ustvarjalno pot začel v Beneški Sloveniji, kjer se je rodil, čeprav se je po preselitvi v Steverjan tudi umetniško navezal na Goriško. Njegova dela so do skrajnosti ekspresivna, včasih celo kruta in nasilna. Notranja razklanost se na platnu izraža z mogočnimi kompozicijskimi in kro-matskimi izrazi. Zadnje storitve zaznamuje prisotnost abstraktnih pej-saž, ki jih je avtor vključil v delo po zgedu fotografske tehnike. Na goriško krajino je močno vezan tudi Vladimir Klanjšček. Iz značilnih potez te zemlje, gričev in trt, jemlje navdih za svoje skoraj pesniške stvaritve. Klanjšček izbira tople, mehke, temne barve, izza katerih se komaj opazno dviga črta svetlejšega neba, na katerem so izrisani obrisi gričev. SVET Sreda, 19. avgusta 1998 7 RUSIJA / DAN PO PROTIKRIZNIH UKREPIH Rubelj v težavah, hud padec bone Jelcin zavrnil odstop Kirijenka in Dubinina Dolar +6% - Vrednost delnic padla za 9% MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je po poročanju ruske agencije Interfax zavrnil ponujena odstopa premiera Sergeja Kirijenka in vodje ruske centralne banke Sergeja Dubinina, sprejel pa je odstop svojega svetovalca za gospodarstvo Aleksandra Livšica. Kirijenko je na nedeljskem kriznem zasedanju z Jelcinom izrazil pripravljenost sprejeti odgovornost za finančno krizo v državi in odstopiti. Dubinin pa je odstop pisno ponudil v ponedeljek. Predsednikov svetovalec in nekdanji finančni minister Livšic je odstop ponudil tudi v ponedeljek, ko je tudi priznal, da nosi del odgovornosti za finančno krizo. Toda v Kremelju ne izključujejo nadaljnjih sprememb v vladi. Lahko bi prišlo do kadrovskih zamenjav, »vendar ne takoj«, je navedla besede tiskovnega predstavnika Kremlja Sergeja Jastržembskega tiskovna agencija Interfax. Polletni statistični podatki o . menjavi s tujino, ki so jih objavili včeraj, so potrdili, da je prav v velikanskem zmanjšanju izvoza - po vrednosti in ne po količini - treba iskati vzroke za gospodarsko-fi-nančno krizo. V prvih šestih mesecih se je tako vrednost izvoza surovin v primerjavi z lanskim letom znižala s 40, 7 na 35, 4 milijarde dolarjev (-13%), medtem ko je vrednost uvoza končnih izdelkov narasla za 12, 8 % in dosegla vrednost 26 milijard dolarjev. Čeprav je obdržala pozitivni saldo v trgovinski bilanci pa se je vrednost izvožene surove nafte zmanjšala za 33 odstotkov, naravnega plina za 16, železove rude za 11, premoga za 24, dušikovih gnojil za 42, lesa za 24 in bakra ter nikla za 20 odstotkov. Po devalvaciji rublja je tečaj dolarja v ruskih menjalnicah včeraj narasel v poprečju za šest odstotkov. V Moskvi so morali za en dolar odšteti skoraj osem rubljev, na ruskem Daljnem vzhodu pa celo do devet rubljev. Številne menjalnice v Habarovsku na vzhodu države pa so bile zaprte. Med nakupno in prodajno ceno dolarja so še naprej velike razlike. V Moskvi so dolarje odkupovali po 6, 4 rublja. Se naprej pa je padala vrednost delnic na moskovski borzi. Včerajšnji dan je njihova vrednost padla še za nadaljnjih 9 odstotkov. Naraščanje vrednosti ameriške valute je posledica ponedeljekovega sklepa ruskih monetarnih oblasti o omejenem razvrednotenju rublja. Menjalniški tečaj rublja sme tako do konca leta nihati med 6, 0 in 9, 5 rublja za ameriški dolar. Ruska centralna banka je včeraj poudarila, da bodo tuje dolgove Rusije kljub moratoriju vlade še naprej odplačevali. 90-dnevni moratorij na odplačevanje tujih dolgov ne velja za plačila vlade, finančnega ministrstva, centralne banke in ruskih regij, piše v izjavi centralne banke. Moratorij prav tako ne velja za zunanjetrgovinske operacije, med drugim za nakazilo obresti in dividend tujim vlaganjem v Rusiji. Poleg tega naj bi odplačevali tudi posojila, pri katerih se je Rusija obvezala, da ne bo uvedla nobenih omejitev, na primer posojila Evropske banke za obnovo in razvoj. Omejitev ne bo niti pri deviznem odplačevanju tujih podjetij v in iz Rusije. Japonski premier Keizo Obuči je izrazil obžalovanje zaradi devalvacije ruskega rublja in ocenil, da bo imela odločitev Rusije za devalvacijo velik vpliv na svetovna gospodarstva, japonski finančni minister Kiiči Mijazava pa je ocenil, da bo devalvacija rublja bolj prizadela Evropo in Združene države kot Japonsko. Zaskrbljeno je tudi vodstvo ukrajinske centralne banke, saj bi lahko zaradi tega prišlo tudi do devalvacije grivne, ukrajinske valute, ter do poostritve monetarne politike v Ukrajini. Krize v Evropi pa se ne boji guverner francoske osrednje banke Jean-Claude Trichet, ki je dejal, da problemov in krize ne gre ne podcenjevati ne precenjevati. Njegove izjave je potrdilo tudi včerajšnje poslovanje zahodnoevropskih borz, kjer se je povsod povprečna vrednost delnic občutno zvišala. SEXGATE / PO ZASLIŠANJU Clinton seznanil ZDA z »nepravim odnosom« Američani še vedno podpirajo svojega predsednika VVASHINGTON - Po dneh trepetanja je za Billa Clintona napočil čas počitka. Včeraj popoldne je odšel z ženo Hillary in hčerko Chel-sea na dvotedenski dopust na otok Marthas Vineyard, kjer bo danes tudi praznoval svoj 52. rojstni dan. Tudi ob torti s svečkami pa bo 42. ameriški predsednik težko pozabil na vražji ponedeljek, ko je moral najprej neodvisnemu tožilcu Kennethu Starru in veliki poroti, nato pa še ameriškemu ljudstvu po televiziji priznati, da je imel »nepravi spolni odnos« z Monico Lewinsky. Starr in njegovi sodelavci so vrtali v Clintona cele štiri ure, kot so se bili domenili s predsednikovimi odvetniki. Ko se je iztekla četrta ura (brez vštetih odmorov), so hoteli tožitelji še vztrajati z novimi vprašanji, a jim zagovorniki tega niso dovolili. Kljub tajnosti zasliševanja se je že nekaj ur zatem izvedelo, da je Clinton približno sredi pričevanja zahteval enourno prekinitev, da bi se posvetoval z odvetniki. Slednji so večkrat protestirali zaradi brutalnosti vprašanj, ko je Starr začel izpraševati o potankostih »nepravega spolnega odnosa« z nekdanjo stažistko. Predsednik tudi ni hotel odgovoriti na nekatera vprašanja, sklicujoč se na zasebnost in na »institucionalno spoštovanje.« Po štirih urah zaslišanja je Clinton takoj stopil pred televizijske kamere, da bi Američanom povedal svojo »resnico«. V vsega štirih minutah je dejal, da je pošteno odgovoril na vprašanja, ki zacjevajo njegovo zasebno življenje in na katera »noben ameriški državljan ne bi hotel odgovarjati.« Prevzel je vso odgovornost za svoja dejanja, javna in zasebna. Priznal je, da je imel »nepravi spolni odnos z gospodično Lewinsky.« »Zgrešen odnos,« ga je ocenil. Poudaril pa je, da ni nikoli zahteval, da bi kdo lagal, skrival ali uničil dokaze, prav tako pa ni nikogar spodbujal k opravljanju nezakonitih dejanj. »Zavedam se, da sem prevaral ljudi in tudi mojo ženo, za kar mi je zelo žal. Bil sem pa zelo zaskrbljen, da bi zaščitil svojo družino,« je namignil, kot opravičilo za svoje prvotno pričevanje, ko je januarja zanikal vsakršni spolni zaplet z Monico Lewinsky. »Vse to je trajalo že preveč. Ta zgodba je povsem zasebna in bo sedaj ostala v mojem zasebnem krogu, med mano, mojo ženo, mojo hčerko in bogom. To so sedaj samo naše zasebne zadeve,« je zaključil. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da stojijo Američani Še vedno na predsednikovi strani, čeprav se je njegov uged nekoliko zamajal. Sedaj ima besedo spet neodvisni tožilec Kenneth Starr. Po nekaterih novicah bi lahko kmalu spet zaslišal Monico Lewmsky in nato tudi spet Billa Clintona. V prihodnjih tednih pa bi morda že pripravil poročilo za ameriško zbornico. Po vsej verjetnosti bo zahteval uvedbo postopka proti Clintonu za razrešitev predsedniških funkcij zaradi krive prisege. Vprašanje pa je, ali bodo ameriški politiki, predvsem republikanci, to hoteli. Po njihovem mnenju je namreč Clinton z zadevo Lewinsky izgubil med Američani vso verodostojnost, zaradi česar bo njegovo predsednikovanje odslej stalno pod udarom. Clintonovo zaslišanje je včeraj odmevalo po vsem svetu. Časopisi so mu posvetili na kilometre črnila, o njem so se izrekle bolj ali manj eminentne osebnosti. V morju tolikšnega seksgejtskega kokodakanja se je še najbolje odrezal vatikanski Osservatore roma-no, ki ni zadevi Clin-ton-Lewinsky odmeril niti vrstice. PRIŠTINA / NA OBISKU AMERIŠKI ODPOSLANEC HILL NOVICE Kosovski Albanci zavrnili sibsko vabilo na pogovore o bodočem statusu Kosova Medtem pa časopisi poročajo o stopnjevanju srbskega nasilja v pokrajini PRIŠTINA - Vodja pogajalske skupine kosovskih Albancev Fehmi Agani je včeraj zavrnil povabilo srbskega kolega Ratka Markoviča o obnovitvi pogajanj o prihodnjem statusu Kosova. Ameriški veleposlanik v Makedoniji in odposlanec za Kosovo Christopher Hill, ki se je v ponedeljek v Beogradu pogovarjal s predsednikom Srbije Milanom Milutinovičem, pa je v Prištini začel pogovore z vodilnimi predstavniki kosovskih Albancev, posvečene pripravi morebitne obnovitve pogajanj o prihodnosti Kosova s srbskimi oblastmi. Hill se je na sedežu Demokratske lige Kosova najprej sešel z voditeljem Ibrahimom Rugovo in njegovim ožjim sodelavcem Aganijem. Pozneje je predvideno še srečanje z glavnim nasprotnikom Rugove Ademom Demaqijem, ki ga je vodstvo Osvobodilne vojske Kosova minuli teden imenovalo za svojega političnega predstavnika. Albanski viri v Prištini so včeraj poročali, da se kriza na Kosovu zaradi srbskih napadov še poglablja. Nad albanskima vasema Lodja in Grabovac se še naprej širi dim, saj srbske sile z bencinom požigajo hiše, ki jih niso uničili med granatiranjem v zadnjih dveh dneh. V Lauši in Acarevu pri Srbici so v ponedeljek zvečer potekali hudi boji med Osvobodilno vojsko Kosova (OVK) in srbskimi silami. V tej občini so koncentrirane močne srbske sile. Zaradi policijske blokade na več mestih na območju Drenice še vedno niso pokopali nekaj med zadnjo ofenzivo ubitih Albancev. Prištinski dnevnik v albanščini Koha ditore je objavil fotoreportažo iz vasi Irzni-qe in Glodjane v občini Dečani z naslovom »Niti Vukovar ni tako izgledal«, v njej' pa so prikazane popolnoma porušene vasi, sedež OVK, vaška ambulanta in džamija. Največji problem na Kosovu še naprej predstavlja težak humanitarni položaj, saj pod milim nebom, brez hrane in zdravniške oskrbe, še vedno biva več 10.000 albanskih beguncev. Na območju Bize kakih 60 km od albanske prestolnice Tirane pa se nadaljujejo petdnevne vojaške vaje zveze NATO, v katerih sodelujejo enote iz 14 držav, 75 vojaških letal in helikopterjev. Drugi dan vaj so udeleženci streljali s strelnim orožjem, vsaka država pa je predstavila svoje orožje. Poveljnik zveze NATO za Južno Evropo Joseph Lopez je dejal, da je organizacija pripravljena posredovati na Kosovu, kar bi moralo biti jasno tudi Beogradu. Zunanja ministra Hrvaške in ZRJ o Prevlaki in mejah ZAGREB - V Zagrebu sta se včeraj srečala zunanja ministra Hrvaške in ZRJ, Mate Granič in Zivadin Jovanovič, ki sta se med drugim pogovarjata tudi o vprašanju Prevlake in določanju meje med državama. Kot poroča hrvaška tiskovna agencije Bina sta se zunanja ministra pogovarjala tudi o položaju na Kosovu, nasledstvu nekdanje SFRJ, problemu pogrešanih oseb, sporazumu o zaščiti manjšin, odprtju zračnih koridorjev in rečnem prometu med državama. Podpisala sta tudi sporazuma o trgovini ter o promociji in zaščiti investicij. Hrvaška in ZRJ sta leta 1996 podpisali sporazum o normalizaciji odnosov, s katerim sta se medsebojno priznali in medili največja vprašanja v dvostranskih odnosih. Švicarska narodna banka ne bo plačala judovskim tožnikom BERN - Švicarska narodna banka ne bo sodelovala pri denarni poravnavi judovskim žrtvam holokav-stva, o katerem sta se sporazumeli velebanki Cre-dit Suisse in UBS, je za včerajšnjo izdajo Berner Zeitung dejal predsednik bančnega sveta Jakob Schoenenberger. »Pogajanja poslovnih bank se nas ne tičejo, udeležba narodne banke pri denarni poravnavi ne pride v poštev.« Velebanki in združenje judovskih tožnikov so se minuli teden sporazumeli o denarni poravnavi žrtvam holokavsta v višini 1, 25 milijarde dolarjev. UBS in Credit Suisse sta se pri tem dogovorit tudi v imenu narodne banke, ker so to izrecno zahtevali tožniki. Njihovi odvetniki so državni bančni ustanovi očitali, da je obogatela na račun naropanega judovskega zlata. AKTUALNO / ZAMISEL GRUPACIJE BERNARDI ŠTANDREŽ /S PRISPEVKOM RAJONSKEGA SVETA Nov trgovski center pri Vilešu ? Pomisleki trgovcev izziv upraviteljem V ponedeljek so odpili otroško poletno središče Delovalo bo tri tedne Poleg "učenja" veliko igre in družabnosti Odpiranje novih trgovskih centrov bo, kot se zdi, tudi v prihodnjih mesecih razlog bolj ali manj vročih polemik med trgovci na Goriškem, ki to vprašanje premlevajo že nekaj let, tarnajo, da jim tako tuji, kakor domači kupci bežijo, sami pa, kot kaže premalo naredijo za popestritev in obogatitev ponudbe. Pri Vilešu naj bi v bližnji prihodnosti nastal nov trgovski center Bernardi v katerem naj bi zaposlili nekaj sto oseb. Izbira lokacije - v neposredni bližini avtocestnega križa - kaže na to, da pobudniki računajo predvsem na kupce iz Slovenije in drugih dežel. Poleg trgovinske dejavnosti naj bi v centru uredili tudi športne naprave, gostinske zmogljivosti in še marsikaj, kar naj bi privabljalo kupce tudi iz bolj oddaljenih krajev. Po nekaterih vesteh naj bi gospodarstveniki, ki stoje za načrtom že tudi kupili zemljišče, vendar pa je do začetka uresničevanja načrta še dolga in zapletena pot. Premostiti bo treba kar precej ovir. Od uskladitve oziroma prilagoditve regulacijskega načrta (območje je trenutno opredeljeno kot kmetijsko) do težav, ki se utegnejo pojaviti tako na deželni ravni, zaradi vse bolj glasnega nasprotovanja odpiranju novih velikih trgovskih centrov, kakor tudi s strani stanovskih organizacij trgovcev na Goriškem. Pri združenju ASCOM so sicer dali vedeti, da pobudi ne bi nasprotovali, če bi bilo v novem centru prostora tudi za tukajšnje operaterje. Upravitelji v Vilešu gledajo na pobudo z velikim zanimanjem predvsem z vidika možnosti zaposlovanja. V kratkem naj bi se o novi gospodarski pobudi izrekla tudi goriška občinska uprava. Morda bo o tem govor že na današnji seji občinskega odbora. Postavitev velikega trgovskega centra, čeprav dobrih petnajst kilometrov od Gorice bi seveda pomenila nov težak udarec Gorici kot trgovskemu središču. Prav tako bo treba skrbno preučiti možne posledice če bi. center, namesto pri Vilešu, zgradili na območju Nove Gorice. O taki možnosti menda pobudniki že tudi razmišljajo, če bi bila pot do uresničitve objekta pri Vilešu predolga in preveč zapletena. KRMIN/V SPOMIN NA CESARJA Ob koncu tedna praznik narodov "Mittelevrope” V Krminu so se sinoči pričele prireditve ob letošnjem "prazniku narodov Mittelevrope”, ki bodo dosegle višek ob koncu tedna v Jasihu. Po sinočnem gostovanju pihalnega orkestra s Koroškega, bo drevi nastop skupine Barbepedana iz Veneta. Izvajala bo ljudske melodije. Praznik prireja kulturno združenje "Mittelevropa” ob obletnici (letos mineva 150 let) ustoličenja cesarja Franca Jožefa. Spored prireditev ob koncu tedna pa je naslednji: v petek ob 17.30 bo spominska slovesnost za vse žrtve dveh svetovnih vojn na vojaškem pokopališču v Bračanu; v nedeljo ob 11. uri bo v krminski stolnici slovesno bogoslužje, z branjem evangelija v vseh jezikih nekdanje "Mittelevrope”. Po maši pa bo na trgu pred županstvom še tradicionalno srečanje predstavnikov oblasti in vseh na letošnji prireditvi sodelujočih skupin. "Praznik” se bo nadaljeval in sklenil v popoldanskem in večernem času v Jasihu, kjer bodo tudi letos odlično poskrbeli za razvedrilo tisočev žejnih in prijetnega hladu potrebnih obiskovalcev. V Gradežu, Versi in Gradišču festival lutkovnih gledališč Nocoj se začne niz prireditev mednarodnega festivala lutkovnih gledališč »Alpe Adria Puppet Festival«. Novost letošnje prireditve so poletne predstave na odprtem (»open air«), ki se bodo odvijale tudi v manjših krajih na Goriškem in sicer v Romansu, Gradišču in Gradežu. Niz lutkovnih predstav prirejajo Deželno lutkovno gledališče, občinske uprave iz Romansa, Gradišča in Gorice, turistična ustanova iz Gradeža in Ogleja, dežela Furlanija Julijska krajina, Goriška pokrajina in Deželno gledališko združenje. Med 19. do 23. avgustom bodo v omenjenih krajih nastopale najboljše italijanske lutkovne skupine. Nocoj, ob 20.30, bo na vrsti v Versi, na trgu pred cerkvijo, gledališka skupina»Granteatri- no della Marignana« z igro »La forza delPipnosi«, v kateri je glavni protagonist Harlekin (Arlecchino) Jutri se bo gledališki spored nadaljeval v Gradišču, v palači Torriani, kjer bo nastopila skupina iz Vareseja z igro »Briccio-le«. V Gradišču bo ponovno srečanje z lutkovnimi predstavami v nedeljo, 23. avgusta, z igro »Pulcinella mon amour«. Lutkovne igre se bodo istočasno odvijale tudi v Gradežu, kjer bo mogoče spoznati spretnega izdelovalca lutk Ch-risa Glimourja. Srečanja z angleškim umetnikom so predvidena na plaži vsak dan od torka 18. do sobote 22. avgusta, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Lutkovni izvedenec bo osrečil mlajše z dveumim tečajem, na katerem bo prikazal način izdelovanja lutk. NOVICE Seja rajonskega sveta za Svetogorsko četrt Nocoj, ob 20. uri, bo zasedal, v novih prostorih v ulici Del Santo, rajonski svet za Svetogorsko Četrt in Placuto. Dnevni red predvideva obravnavo naslednjih točk: branje in odobritev zapisnika iz prejšnjega zasedanja, predsednikovo poročilo, obračun za prvo šestmesečno obdobje 1998 in odobritev proračuna do konca tekočega leta. Še danes v prodaji vstopnice Goriško košarkarsko društvo»Pa!lacanestro Gorizia«spo-roča, da je mogoče še danes kupiti vstopnice za nocojšnjo tekmo goriške ekipe na mednarodnem košarkarskem turnirju v Šempetru. Vstopnice so na razpolago v tajništvu društva v Ul. delle Grappate (tel.0481/390907), v baru»Torino«na Korzu Italia, 80 (tel.0481/531430) in v baru Ferigo na Korzu Itaha, 49 (tel.0481/32830) v Gorici. Cena vstopnice znaša 20 tisoč lir. Zvezde za zvestobo delu Pokrajinski urad za delo obvešča, da 31. oktobra zapade rok za vložitev predlogov za dodehtev priznanja (podeljuje ga Predsednik republike) "Zvezda za zasluge za delo”. Predloge je treba dostaviti do omenjenega roka na Deželni urad za delo v Trstu, Carduccijeva ulica 20. Predloge lahko dostavijo sindikalna združenja pa tudi posamezniki. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago pokrajinski urad za delo Goldonijeva ulica 6 - tel. 0481/533132. V priporu zaradi mamila Karabinjerji so med velikošmamskimi prazniki v Bi-strinji priprli 28-letnega G.V. in 26-letnega R.F. zaradi posesti in suma razpečevanja mamila in zaradi posesti lovskega noža. Zasegli so 40 gramov marihuane in precejšnjo količino tabletk. G.V. in R.F. imata stalno bivališče v naši dežeh. Počitnice se iztekajo, bliža se novo šolsko leto. Na novo akademsko leto pa se pripravljajo tudi na Univerzah. Videmska univerza opozarja na skorajšnjo zapadlost rokov za predv-pis na posamezne fakultete, zlasti pa v tečaje, kjer je število študentov omejeno. Tako zapade 28. avgusta rok za predvpis za inženirstvo in jezike, 31. avgusta vpis na fakulteto za medicino (diplomski tečaj in doktorat) ter 4. septembra predvpis na fakulteti za ekonomske vede. 7. septembra poteče rok za predvpis na tečaju za informatiko, 11. septembra za agrarne vede, 18. septembra na fakulteti za inženirstvo (doktorat) itd. Podrobnejše informacije nudijo v tajništvu Univerze. Sezonsko znižanje F šs ul. Carducci 24 tel. 537561 SEJMI / NOVA POBUDA ”Ruralia” sejem enogastronomije Od 4. do 8. decembra na razstavišču v ulici della Barca Sejemska ustanova je pred kratkim napovedala novo pobudo, ki naj bi dogajanju na gospodarskem razstavišču vtisnila nov pečat, v Gorico pa privabila veliko obiskovalcev iz srednjeevropskih dežel. Sejem "Ruralia” predstavljajo kot novost tudi v vsedržavnem merilu. Tu bodo predstavili kakovostne kmetijske pridelke in izdelke prehrambene industrije, vina, sadne sokove, mesne izdelke, pivo, sire in mlečne izdelke pa tudi pecivo in izdelke s področja slaščičarstva. Ne gre seveda pozabiti na vinarstvo, saj ima prav Goriška na tem področju pomembno mesto. V sklopu sejemske prireditve, se bodo odvijali številni posveti, strokovna srečanja, degustacije. K pobudi so z zanimanjem pristopila že številna združenja proizvajalcev iz naše in sosednih dežel, saj se prav na področju enogastronomije odpirajo nove možnosti blagovne menjave, bodisi v uvozu, kakor v izvozu. Novo sejemsko pobudo pobudo bo sponsori-zirala Deželna zveza zadružnih kreditnih bank. Posebno zanimanje za "Ruralio” kažejo tudi gostinci in turistični delavci iz naše in sosednih dežel. Namen pobudnikov je, da bi "Ruralia” postala specializiran sejem za celotno območje Alpe - Jadran. Na pobudo rajonskega sveta v Standrežu in župnije ter v sodelovanju z učitelji osnovne šole ter didaktičnim ravnateljstvom in društvi so tudi letos uresničili zanimivo pobudo namenjeno osnovnošolskim otrokom ter malčkom zadnjega letnika otroškega vrtca. Poletno središče v Standrežu se je pričelo v ponedeljek, 17. t.m., zaključilo se bo čez tri tedne, tik preden se bodo ponovno odprla šolska vrata. Mehak prehod s počitnic v novo šolsko leto torej. Mehak z ozirom, da se otroci (vseh bo v zadnjem tednu okrog trideset) že pripravljajo na pouk, vendar pa jim kljub temu ostaja dovolj časa za igro, družabnosti, izlete, spoznavanje okolja. Utrip poletnega središča je podoben lanskoletnemu: prvi dve uri, od 8.30 do 10.30 vsak dan namenjajo "učenju”, nam je v telefonskem pogovora povedala učiteljica Majda Paulin, ki s kolegico Mirko Bric skrbi za pedagoški del pobude. V ponedeljek in torek je bil obisk v poletnem središču nekoliko bolj skromen (včeraj dvanajst otrok), saj je vsak začetek nekoliko težaven, računati pa je treba tudi na počitniško obdobje. Zares živahno pa bo v štandreški osnovni šoli v naslednjem tednu, ko se bodo osnovnošolcem pridružili tudi malčki iz zadnjega letnika otroškega vrtca. V središču se bo v prihodnjih dneh zmeraj kaj dogajalo in najbrž bo še zmanjkalo časa za uresničitev vseh pobud in načrtov, ki so si jih zadali, od izletov in obiskov pomembnejših institucij v mestu, do izdaje posebne knjižice o družabnih igrah. Poletno središče so v ponedeljek odprli tudi v Sovodnjah, na pobudo Sklada Mitja Cuk, v naslednjem tednu pa pripravljajo podobno pobudo tudi v Romjanu. Na sliki - foto Bumba-ca - gostje poletnega središča v Standrežu. ___________IZLETI SKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na izlet v Gardaland dne 4. oktobra. Za informacije in vpisovanja pokličite na tel. 419973 ali 419946 (Semolič Giordano, Oret-ti Bruno). SPDG priredi 13. septembra avtobusni družinski izlet z obiskom GEO-SA (Geografskega središča Slovenije), gradu Bogenšperk ter izvira Krke. V dopoldanskem času je predviden krajši izlet na Šmarno goro nad Ljubljano (1 uro vzpona), od koder je enkraten razgled na glavno mesto in širšo okolico. Avtobus bo odpeljal iz Rožne doline ob 6. uri, povratek je predviden do 21. ure. OBVESTILA SZ DOM organizira 2. camp minibasketa za osnovnošolce, ki se bo odvijal od 31. avgusta do 4. septembra v Dijaškem domu v Gorici. Za informacije: tel. 33029 (ZSS-DI) in 30677 (David). URAD SDZPI je zaradi dopusta zaprt do 28. avgusta 1998. ZSSDI GORICA sporoča, da je v avgustu odprt vsak dan do 8. do 14. ure. Ob sobotah je urad zaprt. GORIŠKI SEDEŽ SSO bo do 4. septembra odprt vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure. Od 17. do 21. avgusta bo urad zaprt zaradi dopusta. SEDEŽ DRUŠTVA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV je zaprt do 26. avgusta. Za morebitne informacije naj se interesenti obrnejo do odbornikov. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČA namerava zaposliti dva pomožna vzgojitelja za šolsko leto 1998/99, z možnostjo naknadne redne zaposlitve za enega. Zahteva se diploma slovenske višje srednje šole. Pisne prošnje z osebnimi podatki naj kandidati pošljejo na naslov Dijaški dom. S. Gregorčič, Ul. Montesanto 84 v Gorici najkasneje do 22. avgusta. C ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Danes: ob 14. uri, Angela Mami vd. Seravalle iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Leopolda v Krminu. Ob nenadni smrti profesorja Joška Baše, izreka Sindikat slovenske šole- tajništvo Gorica, iskreno sožalje svojcem in sodelavcem. Ob izgubi sestre Vide Cijan por. Padovan izreka dr. Marjanu Cijan občuteno sožalje Športno društvo Sovodnje ŠPORT Sreda, 19. avgusta 1998 9 ATELTIKA / EVROPSKO PRVENSTVO V BUDIMPESIT NOVICE Claudia Coslovich v finalu Makarov osvojil prvo zlato Prvi dan Italija brez odličja - Gregor Cankar v finalu skoka v daljino BUDIMPEŠTA - Prvi dan evropskega atletskega prvenstva v Budimpešti je bil za naš šport skorja zgodovinski. Tržaška Slovenka, bivša borovka, Claudia Coslovich, ki sedaj nastopa za turinski Si-sport, se je uvrstila v današnji finale v metu kopja. Coslovicheva je dosegla uvrstitev prav v zadnjem metu z rezultatom 59, 85 m, kar kaže njeno v eliko značajnost. To pa daje dobro upati za današnji finale. Claudia je letos že vrgla orodje preko 65 m. S to mero pa bi lahko posegla po zelo visoki uvrstitvi. Včeraj so podelili prve tri komplete kolajn. Prvo zlato odličje je osvojil lija Markov v hoji na 20 km. Z izrednim finišem je prehitel Latvijca Fadejevsa, tretji pa je bil Spanec Fernandez. Se ostrejši boj se je bil v metu krogle. Ukrajinec Alexandre Bagach je naposled z odličnima metoma (21, 17 in 21, 10 m) strl odpor Nemca Buderja. Bron pa je osvojil Ukrajinec Belonog. Italijan Dal Soglio je z rezultatom 20, 50 kar dolgo upal na bron. Nato pa se je moral zadovoljiti s petim mestom. Sicer pa je bil včerajšnji dan za itlaijanski tabor dokaj neuspešen. Hitrihodci so odpovedali. D’Urso je na 800 m celo odstopil, Tilli se je v teku na 100 m uvrstil v četrtfinale, bil pa je izključen zaradi nešportne geste nad sodnikom. Tilli je namreč po kvalifikacijski tekmi v jezi zbil sodniku kapo z gla- Prvi trije v hoji na 20 km: v sredi Makarov, na levi Fedejsev in na desni Fernandez. Bolj zadovoljni so bili v taboru Slovenije, saj se je Gregor Cankar z 8, 07 m brez težav uvrstil v finale skoka daljine. V teku na 100 m se je v četrtfinale uvrstil Urban Acman (10, 48). Cankar je tako celo med kandidati za eno izme medalj v tej disciplini. VČERAJŠNJI FINALI Hoja 20 km: 1. lija Markov (Rus) 1.21T0"; 2. Ai-gars Fadejevs (Lat) 1:21:25 3. Francisco Fernandez (Spa) 1:21:39; 4. Andreas Erm (Nem) 1:21:53; 5. Sandor Urbanik (Madž) 1:22:12; 6. Ivan Trotcki (Blr) 1:22:46; 7. Denis Langlois (Fra) 1:23:02; 8. jev-geniji Smaljuk (Rus) 1:32:32; 9. Valentin Massana (Spa) 1:23:46; 10. Giovanni de Benedictis (Ita) 1:25:06; 11. Michele Didoni (Ita) 1:25:54; 12. Ales-sandro Gandellini (Ita) 1:25:57. Krogla, moški: 1. Alexandre Bagach (Ukr) 21, 17m; 2. Oliver-Sven Buder (Nem) 20, 98; 3. Jurij Belonog (Ukr) 20, 92; 4. Dragan Perič (Jug) 20, 65; 5. Paolo Dal Soglio (Ita) 20, 50; 6. Mika Halvari (Fin) 20, 33; 7. Manuel Martinez (Spa) 20, 02; 8. Michael Mertens (Nem) 19, 67. 10.000 m: 1. Antonio Pinto (Port) 27:48, 62; 2. Dieter Bauman (Nem) 27:56, 75; 3. Stephane Franke (Nem) 27:59, 90; 7. Rachid Berradi (Ita) 28:22, 31; 12. Simone Zanon DANAŠNJI SPORED 9.30: palica (m), kvalifikacije; 10.00: 400 m (ž), kvalifikacije; 10.00: višina (m), kvalifikacije; 10.20: disk (ž), kvalifikacije; 11.00: 400 m (m), kvalifikacije; 12.00: troskok (ž), kvalifikacije; 16.30: kopje (ž), finale; 17.15: 400 m ovire (m), polfinale; 17.35: 100 m (ž), polfinale; 17.55: 800 m (ž), polfinale; 18.00: daljina (m), finale; 18.20: 100 m (m), polfinale; 18.40: 400 m ovire (ž), polfinale; 18.45: kaldivo (m), finale; 19.00: 100 m (ž), finale; 19.15: 10.000 m (ž), finale; 20.35: 100 m (m), finale. _______NOGOMET / AFERA DOPING________ Včeraj na vrsti Gregor Fučka Na zaslišanju tudi Simoni in Dechamps - Poseg G. Agnellija BOLOGNA - Na zaslišanju pri državnem pravdniku Giovanniju Spinosi je bil včeraj tudi košarkar Gregor Fučka, član bolonjskega Teamsystema in državne reprezenetnace. Fučko so zaslišali kot osebo, ki je seznanjena z dogodki glede afere doping, ki je zajela ves italijanski nogometni ambient. Po zaslišanju Fučka ni dal nobene izjave, zanj pa je spregovoril podpredsednik kluba Reanto Palumbi: »Gregor je moral pojasniti sodniku le nakup nekaterih zdravil, ki pa jih naš košarkar jemlje le kot dodatek k navadni hrani in zaradi alergij. Lekarna, kjer je Gregor nabavljal zdravila, je ista, v kateri tudi klub kupuje zdravila za svoje košarkarje. Pogodba med klubom in Gregorjem tudi predvideva, da mu društvo plačuje zdravila.« Pred antidoping komisijo v Rimu se je včeraj predstavil Interjev trener Gigi Simoni, ki je med drugim dejal, da se povsem strinja, če bi z zakonom prepovedali jemanje »creatine«. To pa naj bi veljalo za vse. Simoni je še dodal, da pri Interju zelo pazijo na zdravje svojih nogometašev. Zdravnik državne reprezentance Paolo Zeppilli je včeraj v Rimu ostro reagiral na izjave, ki jih je dal Romin trener Zdenek Zeman, češ da so nogometaši postali poskusni kunci. »Odločno demantiran to, da bi iza-vajali poskuse na koži atletov in še posebno na nogometaših državne reprezentance. Gelde 'creatine' nikoli nismo dajali nogometašem več od 5 gramov, in to samo enkrat, po zadnjem treningu in pred tekmo,« je dejal Zeppilli Dokaj nepričakovano se je včeraj pred namestnika državnega pravdnika Guariniel-la v Turinu predstavil Juventusov nogometaš in svetovni prvak s francosko državno reprezentanco Didier Deschamps, ki je pred časom izjavil, da igralčeva kariera pri Jvuentusu traja malo časa. Nato se je pred Guariniella predstavil še društveni zdravnik Interja in Juventusa Pasquale Bergamo. V polemiko o dopingu je včeraj iz Turina posegel sam advokat Giovanni Agnelli: »Dobro vem, da sta Del Piero in Vialli dosti garala na igrišču in telovadnici, da sta dosegla take uspehe. Ta čas je veliko polemik glede dopinga in o vsem bo odločalo civilno sodstvo. Osebno pa lahko rečem le to, da Juventus z dopingom nima nič skupnega.« Sandreani novi trener Empolija EMPOLI - Mauro Sandreani, 44 let, je novi trener Empolija. Bivši trener Padove in Torina je tkao nadomestil Lugi j a Del Nerija, furlanskega tenerja, ki ga je Empoli v ponedeljek odslovil. Novega trenerja bodo prestavili danes. Takoj nato bo Sandreani odpotoval v Montepulciano, kjer Empoli igra danes troboj s Cagliarijem in vojaško državno reprezentanco. lili Prosinečki: nikoli z Blaževičem ZAGREB - »Dokler bo Blaževič trener, ne bo več ibral v državni reprezentanci,« je včeraj izjavil Robert Prosinečki, ki je na svetovnem prvenstvu v Franciji zelol malo igral. Prosinečki je še dodal: »To je moja dokončna odločitev. Ne želim ustvarjati polemik v reprezentanci, zato je bolje, da takoj stavim stvari na jasno.« Tour: zmaga Luperinijeve VALDEBORE - Italijanka Fabiana Luperini je včeraj zmagal ana prvi poletapi ženskega Toura. Na drugi poletapi pa je bila prva Švicarka Barbara heeb, Latvijka Edita Pucinskaite pa je bila druga. Na skupni razvrstitvi vodi Edita Puci-skaite, na drugem mestu z zaostankom 56 sekund je Luperinijeva. Dragomir in Frazier naprej MONTREAL - Na teniškem turnirju v Montrealu (nagradni sklad 926.000 dolarjev) je v prvem krogu Romunka Ruxandra Dragomir premagala Francozinjo Anne-Gaelle Sidot s 6:3, 7:6 (7:5). Američanka Amy Frazier je bila boljša od Francozinje Julie Halard-Decugis s 6:0, 5:7 7:6 (7:5). Izpadla pa je Švicarka Patty Schnyder, ki jo je premagala Argentinka Florencia Labat s 6:4, 6:3. Philipoussis in brata Black v drugem krogu Indianapolisa INDINAPOLIS - Na teniškem turnirju v Indianapolisu z nagradnim skladom 745.000 dolarjev je v prvem krogu Avstralec Mark Philipoussis premagal Južnoafričana Granta Stafforda s 6:3, 6:2. V drugi krog tekmovanja sta se prebila tudi zimbabvejska brata Black. Byron je premagal Avstralca Bena Ehvooda s 6:2, 6:2, Wayne pa je bil s 6:1, 3:6, 7:6 (8:6) boljši od Nemca Bemda Kar-bacherja. V švedskem obračunu med Thomasom Johanssonom in Mikaelom Tillstroemom je bil boljši prvi s 6:3, 6:4. Turnir v New Havnu moti dež NEW HA VEN - Organizatorji teniškega turnirja v New Havnu (nagradni sklad 870.000 dolarjev) so imeli prvi dan tekmovanj obilo težav zaradi dežja. Večino dvobojev prvega kroga so namreč morali zaradi slabega vremena prekiniti. Obvestili ŠD KONTOVEL organizira od ponedeljka, 31. t.m. do petka, 11. septembra odbojkarski kamp za deklice letnikov 1985 in mlajše. Kamp se bo odvijal na igrišču na Kontovelu vsak dan, razen sobote in nedelje, od 9. do 16. ure. Za kosilo bo poskrbljeno. Vpisovanje v ponedeljek neposredno pred začetkom tečaja. Informacije pri društvenih odbornikih. SK BRDINA organizira v soboto, 29. avgusta VII. kraški bike slalom s pričetkom ob 17. uri ob novem krajevnem uradu za vzhodni Kras (Doberdobska ulica). Vpisovanje za tekmo bo nd terenu od 16.15 dalje. Informacije na tel. št. 040-212859 in 040-299573. NOGOMET / PRIPRAVE NAŠIH EKIP ZA NOVO SEZONO BALINANJE / V NEDELJO Doberdobska Mladost z okrepljenim moštvom Zadružna kreditna banka Doberdob tudi letos glavni sponzor članske ekipe - Gianni Ghermi novi trener Tudi doberdobska Mladost, ki bo nastopala v 2. amaterski ligi, je ta teden začela s pripravami. Na nogometnem igrišču v Doberdobu je bila poleg zbora igralcev tudi predstavitev ekipe in glavnega sponsorja Zadružne kreditne banke Doberdob. Pri tem društvu je ob koncu minule sezone prišlo do velikih sprememb predvsem v odboru. Daria Zanierja je na predsedniškem mestu zamenjal Andrej Gergolet in tudi v odboru je več novih imen. Novi odbor čez poletje gotovo ni imel lahkega dela, saj je moral začrtati program za novo sezoni in predvsem ohraniti ogrodje ekipe, ki se je v minulem prvenstvu dokaj dobro izkazala. Več igralcev Mladosti (predvsem »bomber« Peter Gergolet) je namreč prejelo mamljive ponudbe od drugih klubov. Novemu vodstvu ni uspelo samo skoraj v celoti zadržati lanskega moštva, temveč je ekipo okrepilo z do- mačim vratarjem Sandijem Gergoletom (prej pri Sovodnjah), ki je gotovo eden boljših vratarjev v naši deželi v amaterskih ligah sploh, in z veznim igralcem Stefanom Crocijem, ki prihaja iz Turjaka. V društvo se vrača Matej Ferletič, ki je lani igral pri Juventini. Nov je tudi trener: Bruna Campija je zamenjal Gianni Ghermi, ki je zelo izkušen predvsem pri treniranju mladih nogometašev in zato pri Mladosti upajo, da bo uspešno vključeval mlade v člansko ekipo. Novi predsednik Andrej Gergolet: »Naš cilj v bližnjem prvenstvu, glede članske ekipe, je predvsem ta, da si čim-prej zagotovimo obstanek. Na mladinskem področju bomo nadaljevali sodelovanje s Sovodnja-mi in z Juventino. Zahvalil bi se predvsem našemu glavnemu sponsorju Zadružni kreditni banki za gmotno pomoč, podpredsedniku Toddeju in tehničnemu direktorju ekipe Blasonu za sodelovanje pri sestavi ekipe.« Na ponedeljkovi zelo uspeli predstavitvi ekipe je prisotne pozdravila predsednica doberdobske banke Severina Peric. Prvi nastop bo doberdobska ekipa opravila 27. t.m. na turnirju v Vremljanu. (bi) Jadranu 1. mesto Turnir ob 75-letnici ŠD Zarja povsem uspel Mednarodni balinarski turnir (na sliki posnetek tekme) za trojke v okviru proslav ob 75-letnici SD Zarja, ki se je odvijal v nedeljo, je vsestransko uspel tako zaradi kakovostnih tekem, lepega vremena, brezhibne organizacije in tudi lepega števila gledalcev, predvsem na popoldnaskih tekmah. Turnir, na katerem je nastopilo 16 ekip iz Slovenije in zamejstva, je osvojila mlada in perspektivna ekipa Jadrana iz Hrpelj in Kozine. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Nabrežine v postavi: Sardoč, Milani in Negrini. Tretja je bila ena od dveh ekip Zarje (Maks Križmančič, Hrovatin in Lenarduzzi), četrti pa Kras (Businelli, Dario Tence in Eligio Kante). Od posameznikov so nagradili kot najboljšega tolkača Primoža Rijaveca mlajšega (Jadran). GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA HRVAŠKA TRST ZAGREB Gledališče Verdi V sklopu proslav ob stoletnici smrti cesarice Elizabete bodo uprizorili balet » Elizabeth: Sanje v pozni poletni noči«, nastopa Carla Fracci. Premiera bo 10. septembra ob 20.30. Ponovitve 11., in 12. septembra ob 20.30 ter 13. septembra ob 18.00. Informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. Miramarski park Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luci in zvoki«. Urnik: v avgustu ob 21.00 in 22.15. V soboto, 22. avgusta, ob 20.30 (ob priliki 100-Ietni-ce smrti cesarice Elizabete], koncert dua Michelazzi - Feri, igrala bosta na flavto in kitaro. V soboto, 29. avgusta, ob 20.30 bo igral ansambel »Lumen Harmonicum« z glasbo iz 17. stoletja. NOVA GORICA Cerkev na Kostanjevici V okviru cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška V sredo, 26. avgusta, Kvartet saksofonov Danubia, Dunaj. V soboto, 29. avgusta, slavnostni koncert 2. Mednarodnega srečanja saksofonistov. SESUAN Caravella - Sesljanski zaliv - Program koncertov do 30. avgusta od 20.30 do 23.30. V petek, 21. avgusta - Ziryab. V soboto, 22. avgusta -1 Point. V nedeljo, 23. avgusta - Franco Ghietti band. V petek, 28. avgusta - The Organ Trio. V soboto, 29. avgusta -1 Taxi. V nedeljo, 30. avgusta - Blues Etcetera. VERONA 50. Shakespeare festival Danes 19., 21. in 22. avgusta ob 21.00 bo Plesna skupina Arene uprizorila balet »Romeo in Julija«, državna premiera. Stadion Dne 20. avgusta bo nastopila legendarna angleška skupina »Rolling Stones« MEDITERAN festival IZOLA - Manziolijev trg Petek, 21. avgusta - THE VENTILATORS (Švica) Sobota, 22. avgust - JAMS & ANA PUPEDAN (Nemčija, Slovenija). Petek, 28. avgusta - RICHARD WALLEY (Avstralija) Iliadi iz konservatorija Tartini v Miramaru Umetnost pod zvezdami - Glasba v Gradu Jutri, 20. in v petek 21. avgusta ob 21.15: Alexandra Reinprecht, Ilaria Zanetti, Silvia Mosco, Marianna Prizzon, petje, Martina Seleni, Gabriella Fio-rentino, klavir. Petek, 28. avgusta ob 21.15: Alessandra Falciano - Flisa Fratnik, klarinet in klavir, Federico Brumat, Elena Spi-netti, Alessia Cividin, jlavta. Sobota, 5. septembra ob 21.15: Lorena Al-legretto - Gianpaolo Prata, saksofon in klavir, Lorenzo Cossi, klavir. Sobota, 12. septembra ob 21.15: Maya Glouchkova, klavir. poletje v muzeju TOVOltella Do 30. avgusta s pričetkom ob 21.00: »Le canal« s Pier Paolom Ve-nierjem. Jutri, 20. avgusta ob 21.00: »Potovanje med vrsticami«, Giuliana laschi. V petek, 21. avgusta, ob 21.00: »Gi-rando: estate in corto«,Guendalina Zampagni. V četrtek, 27. avgusta ob 21.00: »Potovanje med vrsticami«, Giuseppe Cu-licchia. V petek, 28. avgusta ob 21.00: »Gi-rando: cartoonia«, Bruno Bozzetto. V soboto, 29. avgusta ob 21.00: »Šalom Trst glasba«, Corrado Greco, klavir. V nedeljo, 30. avgusta ob 21.00: »Guitar evening«, Sergio Giangaspero, kitara. GLEDALIŠČA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA VERONA 50. Shakespeare festival Dne 28., 29. in 31. avgusta ter od 1. do 5. septembra ob 21.00 bo uprizoritev »Dvanajste noCi«, državna premiera. 46. mednarodni poletni festival Poleti se dan zvečer začne Ljubljana Zvezdni prah Križanke, 28. avgusta ob 20.30 — G. Verdi: FEOUIEM, Simfonični orkester RTV Slovenija Glasbene razglednice - Križanke 27. avgusta ob 20.30 — F. Lebar: DEŽELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor 31. avgusta ob 20.30 — P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO, balet, Opera in balet SNG Maribor Ko maske oživijo Križanke, Peklensko dvorišče, 24. avgusta ob 20.30— A. Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal Drama SNG Ljubljana, 26. avgusta ob 20.30 — W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje Ob soju sveč Viteška dvorana Križank, 19. avgusta ob 20.30 — MARIOARA TRIFAN, klavir V vročici večera - Križanke 20. avgusta ob 20.30 - KONCERT DVEH TENORJEV, Janez Lotrič- Oto Pestner 25. avgusta ob 20.30 - VLADO KRESLIN, MLADI BOGOVI, BELTINSKA BANDA V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 22. avgusta — AKADEMSKA POLK. SKUPINA F. MAROLT 29. avgusta —ORKESTER SLOVENSKE POLICUE Po festivalu - Poletno gledališče Križank 9. septembra ob 20.30—DAVOR RADOLFI & RITMO LOGO POL€TJ€ V VILI MANIN Sobota, 22. avgusta, ob 18.00, »Figure nel parco«. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galleria Rettori Tribbio 2: do 28. avgusta bo odprta razstava »4a. rassegna internazionale del bronzetto« s sledečim urnikom: v tednu od 18.30 do 20.30 ob praznikih in ponedeljkih zaprto. Palača Costanzi: do 30 avgusta bo odprta razstava »Colezionare Trieste: pubblicita e prodotti indu-striali d’epoca«. Urnik: vsak dan od 10.00 do 20.00. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/lipuarte. Knjigarna »Borsatti«, ulica Ponchielli, 3: do 7. septembra je odprta razstava z naslovom »Un giorno d’estate«. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Židovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zvečer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) bo razstava odprta od 9. do 22. ure. Muzej Hala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. V obdobju prireditev Poletje v Revoltelli bo razstava zveCer dlje odprta, od 6. do 11. oktobra (Barcola-na) pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure. V Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljke in medalje z motivi Zidovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. V občinski galeriji bo do 1. septembra odprta fotografska razstava Gabriele j a Crozzolija »Jobovo oko«. Umik: od 10. do 14. in od 16. do 20. ure. Ljudski vrt, Ulica Giulia 2: do 30. avgusta bo na ogled razstava država Izrael, petdeset let fotografij agencije Magnum. Razstava je v sklopu pobude Salom Trst. Gledališče Miela: do 6. septembra v okvim pobude Transformation - Natura Naturans 3 razstavlja enajst umetnikov različnih narodnosti. Mednarodna razstava sodobne umetnosti je odprta od ponedeljka do petka od 18. do 23. ure, ob sobotah tudi dopoldne od 10. do 13. ure, ob nedeljah pa samo dopoldne. OPČINE Prosvetni dom Do 20. septembra je odprta razstava Ribištvo skozi stoletja v Tržaškem zalivu. Ogledi ob delavnikih med 16. in 20. uro, po dogovoru možni vodeni ogledi za skupine tudi v jutranjih urah. Rezervacije na telefon 040-213945. SESUAN Sedež APT Do 22. avgusta razstavlja Marina Michelli. Umik: od ponedeljka do nedelje od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. MIUE Sedež APT Do 25. avgusta, razstavlja svoje slike Fabio Balbi. Naslov le-te »Paesaggi istriani« organizira kulturno društvo »Fameia Muiesana«. Urnik razstave je od ponedeljka do nedelje in sicer od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. SKEDENJ Etnografski muzej: je ves mesec avgust zaprt. GORICA Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Gio-vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov Cas 1720-1778. Umik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. Goriški pokrajinski muzeji - palača Morassi Do 30. septembra, bo odprta razstava z naslovom »Flori d’arancio«. Razstavljene bodo poročne obleke ter poročna oprema prejšnjega in tega stoletja. Umik: od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure (ob Četrtkih do 23. ure) in ob praznikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. V cerkvi Sv. Frančiška, do 13. septembra na ogled razstava »Nuove contaminazioni 1998«. BURANO V Buranu v čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE Palača Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00. Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«. Schola di SanfApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. MILAN Knjižnica v Ulici senata 14 - v torek, 22. septembra, ob 18.30 bo otvoritev razstave »Botteghe di editoria, libri, arte e cultura tra Montenapoleone e Borgospes-so, Milano 1920 - 1940«. Razstava bo odprta do 25. oktobra vsak dan izključno ob ponedeljkih in sicer do 10. do 18. ure. _______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Poslovni center HIT Do 6. septembra je na ogled razstava »Enajst go-riskih slikarjev«. Urnik razstave: vsak dan od 10.00 do 19.00. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Umik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Marka Peljhana »Sistem - 7«. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. TV SPORED Sreda, 19. avgusta 1998 A RAI 3 mk. slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Spomin na minule počitnice TV dnevnik ® RAI 1 6.00 6.30 6.45 9.45 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.55 18.00 18.10 19.30 20.00 20.40 20.50 22.40 22.45 23.30 0.05 0.35 1.05 3.20 Euronevvs Dnevnik Aktualna oddaja Poletna Unomattina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Dio, come ti amo! (kom., It. '66, i. G. Cin-quetti, N. Taranto) Dnevnik Aktualna odd.: Poletna Verdemattina Vreme in dnevnik Nan.: Matlock (i. Andy Griffith) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Operazione San Gennaro (kom., It. '66, i. Toto, Nino Manfredi) Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Rupert, nan. Pai paura del buio? - Se bojiš teme? Dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -VVoodoo (i. A. Lansbury), 19.00 Gospa iz VVesta (i. Jane Seymour) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara Variete: Sulle ali di un’ estate (vodi Melba Ruffo) Dnevnik Aktualno: Overland 2 -Venecuela Variete: Cercasi Miss Italia '98 disperatamente (o qua-si) Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualno: Media/Mente, 1.00 Aforizmi, itd Sottovoce - Potihoma Film: 11 cappotto di astrakan (It.-Fr. ’80) RAI 2 7.00 7.45 10.00 11.30 11.45 12.00 13.00 13.30 14.05 18.15 18.50 19.05 20.20 20.30 20.50 22.40 23.25 23.30 0.25 2.20 Schwarzwaldska klinika Varjete za najmlajše Nan.: Odvetnik za mladoletnik Tg2 - Medicina 33 Jutranji dnevnik, vreme Variete: Ci vediamo in TV Dnevnik Risanke Nan.: Hunter (i. Fred Dryer, S. Kramer), 14.55 Inštektor Tibbs, 15.45 Law & Order, 16.40 11 Virginiano (i. Lee J. Cobb), vmes (16.15, 17.15) kratka poročila Dnevnik, šport, vreme Šport: EP v atletiki (prenos iz Budimpešte) Nan.: Sentinel Izžrebanje lota Večerni dnevnik Nan.: J.A.G. - Avvocati in divisa (i. David J. Elliott, Catherine Bell) Aktualno: Passioni Izžrebanje lota Dnevnik, vreme, šport Film: Assassino p er amo-re (thriller, ZDA '93, r. L. Elikann, i. Gary Cole) Brezdelke utruja? ^ RAI 3 Jutranje vesti Dok.: Geo magazine Šport: EP v atletiki Dnevnik, šport Aktualno: II grillo, 13.30 Itabja 70-ih let Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Report - Kataster - Penzije Nan.: Kaj ti roji po glavi? Šport: kolesarstvo - Tre Valli varesine, 16.25 EP v atletiki Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Šport: EP v atletiki (prenos iz Budimpešte) Nogomet: Athletic Bilbao -Roma Dnevnik, deželne vesti Glasb, odd.: Elvis, iz Memphisa do legende (vodi Andrea Olcese, sodeluje Priselila Presley) Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario - Cose (mai) viste, vmes Pred 30. leti, Od besed k dejanju Nan.: Miami Vice, 3.10 Spazio 1999 S? RETE 4 ITALIA 1 fr* Slovenija 1 $T Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Nan.: Ultraman, nato Zingara otroški variete, vmes Nan.: Pregled tiska Ciao ciao mattina Nad.: Guadalupe, 9.45 Nan.: Hazzard, 10.20 Pro- Alen, 10.45 Febbre d’ fessione vacanze (i. Jerry amore, 11.40 Edera’ Gala) Dnevnik Šport studio, 12.25 Odpr- Kviz: Iva shovv ti studio, Fatti e misfatti Dnevnik Nan.: Genitori in blue La macchina del tempo i jeans Nad.: Sentieri - Steze Risanke Nan.: Savannah milil Risanke: The Jetson Film: Promesse di mari- Variete: Mai dire Banzai! naio (kom., It. ’58, i. A. Nan.: Baywatch Cifariello, R. Salvatori) Variete za najmlajse in ri- Aktualno: CM c’e sotto il sanke sole Nan.: Xena Dnevnik in vreme Odprti studio, 18.55 Variete: Game Boat Šport studio Variete: lo, Napoti e tu Nan.: V osmih pod Film: Lo schiavo io ce V streho, 19.00 Pappa e ho e tu no (kom., It. '72, Ciccia - Hallovveen i. L. Buzzanca, C. Spaak) Enake, toda različne Pregled tiska Risanke Film: In nome del papa re (zgod.. It. ’77) Film: I due volti di una donna - The Face (dram., ZDA '96, i. James VVilder, Vasmine Bleeth) S CANALE 5 Film: Terrore cieco (thriller, VB '71, i. Mia Far- row, Robin Bailey) ■ Italija 1 šport m Na prvi strani, vremen- Film: Fiori di zucca ska napoved (dram.. It. '89, r. S. Pomi- H Jutranji dnevnik Tg5 lia, i. Marina Suma)) Vfffi Aktualna oddaja: Vi vere bene benessere (vodi Ma- ria Teresa Ruta) Nan.: Družina Hogan, # TELE 4 11.30 Papa Noe Nan.: Due per tre (i. J. Dorelli, Loretta Goggi) 16.45, 19.30, 23.00 Do- Dnevnik TG 5 godki in odmevi A regola d’ arte Nan.: Palm Spring Nan.: Mr. Bean Nad.: Prava ljubezen Tv film: Ricordo mortale Italijanska kuMnja (thriller, ZDA '89, r. S. Scoop, 18.00 Innamorarsi Štern, i. Gregory Harri- Konjske dirke son. A. Povvers) Živali in narava Nan.: Komisar SCali, Nan.: Scoop, 22.00 Palm 17.15 Detektiv na raz- Spring, 23.300 Veri pro- potju (i. Dick Van Dyke, fessionisti Scotto Baio) Ai confmidella realta Nan.: Palvolaska za oCeta (i. P. Duffy, S. Sommers) Variete: Poletni Tira & Molla (•) MONTECARLO Dnevnik Variete: Doppio Lustro (vodita Gene Gnocchi in 19.30, 22.30, 0.45 Dnev- Tullio Solenghi) nik, 13.30 Šport Nogomet: Napoti - Inter Nan.: Quincy Film: 11 padrone di časa Film: La straniera (pust., (kom., ZDA '91, i. Joe Pe- ZDA '89, i. F. Dunaway) sci, Vincent Gardenia) 20.00 SP v atletiki Nočni dnevnik Tg5 Film: Blitz nell’ oceano Variete: Doppio lustro (pust., ZDA '80, i. Jason Nan.: N.Y. P. D., 3.30 Robards) Hill Street Film: Charlie Chan 7.30 8.55 9.00 9.30 12.05 13.00 13.10 14.10 14.35 15.00 15.50 16.20 17.00 17.10 17.25 17.30 17.55 18.20 19.10 19.30 20.05 21.00 21.05 22.00 22.40 22.45 23.10 0.00 1.20 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Moja enciklopedija, 9.40 nan.: Waynove dogodivščine (Avstral, 13. ep.), 10.05 dok. nan.: Mejniki naravoslovja in tehnike, 10.20 dok.: Velike knjige, 11.15 Kulturno poletje Nan.: Hrošči (VB, 7. ep.) Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Nan.: Tretji kamen od sonca Fan.: Večni sanjač (ZDA, 10. ep.) Nan.: Inšpektor Morse (VB, 7. ep.) Kulturni magazin: Aliča Naši misionarji na slonokoščeni obali (2. del) Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Nan.: Modro pletje (23.) Mlada Evropa poje - Finska (9. odd.) Poljudnoznanstvena serija: Afriške korenine (VB, 7.) Risanka, 19.20 Oglasi I Dnevnik, vreme, Šport j Nanizanka: J.A.G. (ZDA, i. David James Elliot, Tracey Needham, 14. ep.) Dobrodošli doma Nad.: To življenje (VB) Odmevi, vreme, kultura Šport, oglasi Nan.: Večni sanjač (11.) Nan.: Inšpektor Morse (VB, 8. ep.) Evropski kulturni magazin: Aliča Afriške korenine (7. del) 2.10 Napovedniki TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Videospot dneva Nad.: Sosedje Videostrani Dnevnik, vreme Nad.: Sosedje Videostik Dnevnik TV Primorka Vremenska panorama Matineja Matineja Nanizanka: Na vasi (Danska, 38. ep.) Nanizanka: Pacific Drive (Avstralija, 38. ep.) Tedenski izbor. Nan.: Rdeči klic (VB, 4. ep.) Pomp Dokumentarna serija: Seks, cenzura in film Kviz: Lov za zakladom Napovedniki TV prodaja Nadaljevanka: Družinski zdravnik (11. del) TV igrica: Kolo sreče EP v atletiki Oglasi Športni film: Pot k slavi -Maraton Nanizanka: Sestero zgodb - Six Pack (Avstralija, zadnja epizoda) Kviz: Lov za zakladom Napovedniki Koper 16.00 17.00 17.30 18.00 18.45 19.00 19.25 ■19.50 20.00 21.00 21.30 22.00 22.15 23.15 23.50 0.05 Euronevvs Vesolje je... Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Program v slovenskem jeziku: V njihovem imenu Primorska kronika Tv dnevnik, šport Risanke Istrska nanizanka: Kljuni, zdrahe in «Rebekini» Potovanje po Nemčiji Skrivnosti 20. stoletja Sredozemlje Vsedanes - TV dnevnik EP v atletiki Dok.: Benetke TV dnevnik, vreme Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika "\ Radio Trst A 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasbeni vrtiljak; 8.30 Otroški kotiček; 8.50 Taki smo pačlovci (podaja A. Petje, 1.); 9.05 Revi-val; 10.10 Koncert: MePZ L. Bratuž; 11.30 Odprta knjiga: Spomini na Rainerja M. Rilkeja (int. M. Sardoč, lO.del); 11.45 Country mušic; 12.00 Sestanek ob 12.00; 12.30 Slov. lahka glasba; 12.40 Zbori; 13.20 Tropicana; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na bregovih Vardarja; 15.15 Ne pomaga zguont po tuoče (T. Jurco); 15.45 Ljubljana ponuja; 16.00 Made in England; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: L. Van Beethoven; 18.00 Kratki časi; 18.20 Blues; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15,10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30,-18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Potočila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKO obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Iz glasb. tradicije;9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb. utrip; 21.05 Ekonomska politika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30. 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi poletja; 13.45 Gost izbira glasbo. Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba J. VVebra. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Poletje v glasbi; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Izšlo je; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22.25 Serenada; 23.00 Jazz session; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro raCun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG "_ . SRE JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA OKLUZUA SREDIŠČE CIKLONA SREDISCE ANTI- CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad južno polovico Evrope je območje enakomernega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi priteka k nam malo hladnejši in precej vlažen zrak. 1020 č23 S 1020 i7/2B6ONo MADRID 18/34 o Temperature zraka so We izmerjene včeraj Ob 7 in 13 uri. OSLO STOCKHOLM Pr ii/i5 ° 15/25^o KOBENHAVlt ■ LONDONc AM 17,22 BERL|N H/as VARŠAVA 14/23 ^KIJEV —' (—S oBRUSEU oPARIZ 15/24 15/29 DU0NAJ 'li g/31 LJUBLJANA ^19/27 ° MILANO _ BEOGRAD 20/29 < ° 21/28 vS/Vjl/ SPLIT -/- osoFIJA 16/31 rim "Skopje o 2/30 ''' N ■ X 'e ..ATENE 24/35 • DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 20.07. Dolžina dneva 13.57. TLUNINE MENE Luna vzide ob 3.21 in zatone ob 18.27. PLIMOVANJE Danes: ob 2.54 najnižje -52 cm, ob 8.34 najvisje 33 cm, ob 15.05 najnižje -16 cm, ob 20.46 najvisje 40 cm. lutri: ob 3.29 najnižje -57 cm, ob 10.05 najvisje 39 cm, ob 15.42 najnižje -21 cm, ob 21.24 najvisje 43 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 26.9 stopinje C. BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje se bodo slabo počutili, bodo potrti, razdražljivi, nemirni in hitreje se bodo utrudili. Po nižinah bo sredi dneva in popoldne počutje poslabšala soparnost. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ mr TEMPERATURE V GORAH °c / ■(& XX\ °c 500 m 24 2000 m. 11 1000 m 19 2500 m 8 1500 m 15 2864 m.. 5 DANES TRBIŽ CEI 20/29 o 15/22 KRANJSKA GORA _ O TR2IC 16/25 O KRANJ N. MESTO H/27 O Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo krajevne padavine, delno kot plohe in nevihte. SOSEDNJE POKRAJINE: spremenljivo do pretežno oblačno bo s krajevnimi padavinami, deloma nevihtami. JUTRI GRADEC 16/25 TRBIŽ CELOVEC O 16/25 ^ 14/24 KRANJSKA GORA . ? GRADEC 15/25 MARIBOR O 16/25 M. SOBOTA O H/26 ZAGREB 18/26 O cS V Četrtek dopoldne bo pretežno jasno, v popoldanskem Času se bodo pojavljale nevihte. Nekoliko manj vroče bo. V petek bo spremenljivo oblačno, občasno bodo padavine, delno kot plohe in nevihte. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI,..PA ŠE RES JE h Milijonu Kitajcev spet grozi revščina V zemeljskem plazu v Himalaji umrlo 60 romarjev LUCKNOVV - Zemeljski plaz, ki ga je povzročilo močno deževje, je pri kraju Pithoragarh v Himalaji danes pod seboj pokopal 60 indijskih Hindujcev, ki so se vračali z romanja na Tibetu. Romarje je plaz zasul, ko so spali. Pogrešajo tudi 25 tamkajšnjih prebivalcev, za katere pa se bojijo, da so mrtvi. Plaz je odnesel cesto, ki pelje v Pithoragarh, prekinjene pa so tudi telefonske povezave. (STA/AP) Grožnja brazilskemu plemenu RIO DE JANE1RO - Nova cesta, ki povezuje brazilski kraj Mato Gross z amazonsko regijo, ogroža obstoj primitivnega indijanskega plemena. Po odprtju ceste so se Indijanci okužili z boleznijo, na katero niso bili odporni. 300 moških in žensk iz plemena Enawene-nawe je namreč zbolelo potem, ko so zaužili hrano, ki so jim jo ponudili popotniki. Ker pleme na to vrsto virusa ni odporno, jim grozi izumrtje. Petdeset kilometrov dolgo cesto so nezakonito zgradili tamkajšnji kmetje. Obsojeni zaradi golote med ruševinami IRAKLION - Štirim britanskim turistom, ki so jih aretirali, ko so slečeni stali pred staro Minosovo palačo na Kreti, so prisodili sedem do deset mesecev zapora. Omenjene turiste so aretirali na arheološkem najdišču v Knososu in jih obtožili povzročanja škandala. Dva Angleža sta stala pred prestolom, ki naj bi pripadal kralju Minosu, druga dva pa sta ju fotografirala. Za oprostitev kazni bodo morali plačati 200 tisoč drahem (660 dolarjev). Sonyjeva kamera vidi skozi oblačila TOKIO - Družba Sony je sporočila, da je letos spremenila pet modelov popularne video kamere Handycam. Z uporabo posebnega filtra je namreč z omenjeno kamero mogoče videti skozi nekatera oblačila. Do spremembe modelov je prišlo potem, ko je popularna moška revija Takarajima objavila vest, da je s Sonyjevo infrardečo tehnologijo mogoče videti skozi svetlo obarvana oblačila ali kopalke, je povedal tiskovni predstavnik družbe Sony, Hiroaki Komatsu. Omenjena revija je poročala, da filter za manj kot sedem dolarjev ob vključenem ukazu za snemanje ponoči uporabnikom kamere Handycam omogoča pogled skozi lahka oblačila in kopalke. Pri Sonyju so z infrardečo tehnologijo poskusili izboljšati snemanje nočnih živali. (STA/AP) PEKING - Po ocenah včerajšnjega kitajskega časopisja naj bi se zaradi poplav, ki so doslej na Kitajskem že zahtevale vec kot 2000 življenj, približno milijon Kitajcev ponovno soočilo z revščino. Kot navaja dnevnik China Daily v angleškem jeziku, se je leta 1997 od revščine poslovilo osem milijonov ljudi, vendar pa se jih utegne 10 do 15 odstotkov po letošnjih uničevalnih poplavah ponovno znajti v revščini. Zaradi katastrofe so med drugim spodleteli projekti gojenja kultur na terasah, katerih glavni namen je bil preprečiti, da bi družine živele v revSCini. Po uradnih podatkih je minulo leto v revSCini živelo 50 milijo- nov Kitajcev, ki so letno prejeli 600 juanov dohodkov. Leta 1993 jih je bilo v taksnem položaju 80 milijonov. Kitajske oblasti so opozorile tudi na večje število obolenj na Črevesju na poplavljenih območjih in na nevarnost izbruha epidemij v prihodnjih mesecih. Minister za zdravstvo Zhang VVenkang je na sinočnji seji vlade ocenil, da so razmere zelo kritične, pišejo kitajski Časniki. Narasla reka Nen pa je močno prizadela naftno polje v Daqingu na severovzhodu Kitajske, ki zagotovi] a približno polovico celotne kitajske naftne proizvodnje. Voda je doslej poplavila 1700 od skupno 25.000 bazenov. (STA/AFP) Hudo neurje v Avstraliji SYDNEY - Hudo neurje v Avstraliji je povzročilo veliko gmotno škodo in zahtevalo življenje ene osebe. Mesto VVollongong kakih 80 kilometrov južno od Sydneya z 200.000 prebivalci je bilo dalj Časa povsem odrezano od sveta. Najmanj 20 his je bilo popolnoma uničenih, veC deset avtomobilov pa je odplavilo (na sliki AP). Nek 71-letni moški se je utopil v svojem avtomobilu. Vec ljudi so v zadnji minuti rešili pred grozečimi poplavami. Po podatkih meteorologov je v VVollongongu v 24 Sydneyu s skoraj Stiri-urah padla veC kot po- mi milijoni ljudi je sre-lovica sicer običajne di avgusta padlo bist-povpreCne letne količi- veno vec dežja kot sine padavin. Tudi v cer v celem letu. (STA) Moškim niso všeč pretirano suhe ženske LONDON - Študente bolj privlačijo ženske z velikimi prsmi in ozkim pasom kot pa super-modeli, ki nimajo taksnih telesnih oblin. Znanstveniki so prišli do tega spoznanja z raziskavo, v kateri je sodelovalo 40 študentov moškega spola. Pokazali so jim fotografije 50 žensk, med katerimi so morali izbrati najatraktivnejše. Izkazalo se je, da je glavni pokazatelj seksualne privlačnosti indeks telesne teže. Ta indeks se izračuna tako, da se telesna teža v kilogramih deli s kvadratom telesne višine v metrih. Zenske, katerih indeks telesne teže je 15 ali manj, so ocenjene kot preveč suhe. Zenske z indeksom, ki se giblje med 15 in 19, so podhranjene; indeks med 20 in 24 pomeni, da ima ženska normalno težo, indeks 25 do 30 že ne predstavlja vec normalne teže in ženske, katerih vrednost indeksa se povzpe nad 30, so predebele. Raziskava je pokazala, da so mladim moškim najbolj všeC tiste ženske, katerih indeks telesne' teže je med 18 in 21. (STA/Hina)