SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST za občine Črnomelj, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE ŠT. 16 LETNIK XXII. CENA 10 DIN NOVO MESTO, 30. SEPTEMBRA 1985 VSEBINA OBČINA METLIKA 273. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine. Metlika za leto 1985 274. Odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda OBČINA NOVO MESTO 275. Ugotovitveni sklep o spremembah in dopolnitvah SaS o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje 276. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 277. Odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Novo mesto 278. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Šentjernejsko polje I/A 279. Odlok o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Šentjernejsko polje l/B 280. Odlok o cenah geodetskih storitev 281. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS Šmihel OBČINA TREBNJE 282. Sklep o povišanju cen komunalnih storitev v občini Trebnje Občina Metlika 273. Na podlagi 9., 16., 18. in 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in 239. člena statuta občine Metlika, je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. 9. 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Metlika za leto 1985 L člen V odloku o proračunu občine Metlika za leto 1985 (SDL. št. 8) se 1. člen spremeni in se glasi: občinski proračun za leto 1985 obsega: — prihodke v znesku din 176.800.000 od tega: — razporejene prihodke din 175.000.000 — nerazporejene prih. (tekoča rez.) din 1.800.000 2. člen Spremenjena bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-1/85 Datum: 25. 9. 1985 Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž. I. r. 274. Na podlagi 14. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/79 in 11/81) in določil Dogovora o skupnih osnovah in merilih zemljišča odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Ur. list SRS,št. 5/82 in 7/85) ter 245. člena Statuta občine Metlika, je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 9. 1985 sprejela ODLOK O ODŠKODNINI ZARADI SPREMEMBE NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA ALI GOZDA 1. člen Zaradi ohranitve kmetijskih površin in pridobitve novih površin za kmetijsko proizvodnjo se s tem odlokom določa odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč, katerih namembnost bo spremenjena tako, da se ne bodo več uporabljala za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo. 2. člen Kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta, ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez akta tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. 3. člen Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega in gozdnega zemljišča za nekmetijske namene se določi in plača od m2 zemljišča, odvisno od lege in kakovosti zemljišča in sicer: din — od kmetijskih obdelovalnih zemljišča VII. in Vili. katasterskega razreda 45,00 — od kmetijskih obdelovalnih zemljišč V. in VI. katasterskega razreda 48,00 — od kmetijskih obdelovalnih zemljišč IV. katasterskega razreda 96,00 — od kmetijskih obdelovalnih zemljišč III. katasterskega razreda 256,00 — od kmetijskih obdelovalnih zemljišč II. katasterskega razreda 288,00 — od kmetijskih obdelovalnih zemljišč I. katasterskega razreda 320,00 Kmetijska neobdelovalna zemljišča in gozd se zaradi spremembe namembnosti razvrstijo od V. do VIII. katasterskega razreda kmetijskih obdelovalnih zemljišč tako, da se gozdna in kmetijska neobdelovalna zmljišča od I.—IV. katasterskega razreda razvrstijo v V. in VI. katasterski razred kmetijskih obdelovalnih zemljišč, gozdna in kmetijska neobdelovalna zemljišča od V. do Vlil. katasterskega razreda pav VII. in VIII. katasterski razred kmetijskih obdelovalnih zemljišč. 4. člen Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda se plača od površine zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine zemljišča, ki je z zazidalnim načrtom ali lokacijskim dovoljenjem namenjeno za redno rabo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po zazidalnem načrtu pripada objektu (funkcionalno zemljišče). Za gradnjo stanovanjskih hiš. obrtnih delavnic in drugih objektov v vseh naseljih, razen v zazidalnih kompleksih, se odškodnina obračuna od površine, kijev lokacijski dokumentaciji določena kot zazidalna in funkcionalna površina. Zazidalno in funkcionalno zemljišče obsega tlorisno površino objekta, površino, kije potrebna za normalno uporabo objekta ter površino, kije potrebna za dostop oziroma dovoz do objekta. Za postavitev elektrovodov in telefonskih vodov se za vsako stojno točko obračuna odškodnina od naslednjih površin: a) visokonapetostni elektrovodi — trafo postaje in -A« drogovi 25 m2 — samostojni drogovi 10 m2 b) nizkonapetostni elektrovodi — »A« drogovi 10 m2 — samostojni drogovi 5 m2 c) telefonski drogovi 4 m2 5. člen Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča se ne plača, kadar se na zemljišču gradijo objekti, ki so z zakonom o kmetijskih zemljiščih oproščeni tega plačila. 6. člen Če se odškodnina za gradnjo objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ne da odmeriti po 2. odstavku 4. člena tega odloka, odmeri odškodnino upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve,potem ko je dobil mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijsko inšpekcijo. Če inšpekcija ne da mnenja v 30 dneh, lahko odloči občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve brez tega mnenja. Pristojni upravni organ pri določitvi površine za odmero odškodnine upošteva kriterije iz 2. odstavka 4. člena tega odloka. 7. člen Zavezanec plačila odškodnine je lastnik oziroma investitor objekta na zemljišču, katerega namembnost'se spremeni. 8., člen Odškodnino za spremembo namembnosti zemljišča odmeri v upravnem postopku občinski organ, ki je pristojen za izdajo lokacijskih dovoljenj. Odločbo o odmeri odškodnine se v enem izvodu dostavi Kmetijski zemljiški skupnosti. 9. člen Odškpdnina se plača v enkratnem znesku pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, na zbirni račun Kmetijske zemljiške skupnosti občine Metlika. 10. člen Brez potrdila o plačani odškodnini ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za izkoriščanje rudnin, prav tako ne začeti gradnje na podlagi priglasitve. 11. člen Odškodnino po tem odloku plačajo tudi investitorji objektov regionalnega pomena, katerim izdaja lokacijska in gradbena dovoljenja zato pristojen republiški upravni organ. 12. člen Izvajanje tega odloka nadzoruje pristojna kmetijska inšpekcija, kadar ni s posebnimi predpisi določeno, da opravlja nadzorstvo drug pristojen organ. 13. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (SDL, št. 6/82). 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 320-3/85 Datum: 25. 9. 1985 Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. inž. 1. r. Občina Novo mesto , 275. V zvezi s 7. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanja in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list SRS št. 8/78, 27/82) in 42. člen SaS o ustanovitvi samoupravne ihteresne skupnosti za zaposlovanje občine Novo mesto je skupščina občinske .-*upnosti za zaposlovanje na seji dne 5. 4. 1$85 sprejela naslednje UGOTOVITVENE SKLEPE 1. V občini Novo mesto je sprejelo spremembe in dopolnitve SaS o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje večina delavcev v več kot polovici OZD (79%), v katerih je več kot polovica delavcev z območja občine (78%). 2. Spremembe in dopolnitve iz 1. točke tega sklepa se nanašajo na SaS o ustanovitvi občinske skupnosti /a zaposlovanje Novo mesto, št. 410/4-78 z dne 10. 5. 1978, ki je bil sprejet z ugotovitvenim sklepom skupščine skupnosti za zaposlovanje dne 24. 11. 1978. 3. Glede na 1. in 2. točko tega sklepa se ugotavlja, da je sprejeto prečiščeno besedilo SaS o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje Novo mesto (ki je bilo posredovano TOZD) štev. 149/2-84 z datumom december 1984. 4. Pristopne izjave o sprejemu SaS o ustanovitvi občinske skupnosti se nahajajo in hranijo z. originalom sporazuma v arhivu strokovne službe. Štev.: 011-124/3-85 Datum: 5. 9. 1985 Predsednik skupščine: IGOR VIZJAK, l.r. 276. Na podlagi 258. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) in 10. oz. 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 2. čl. odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 (Ur. 1. SRS, št. 39/84) izdaja izvršni svet skupščine občine Novo mesto ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 na območju občine Novo mesto. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oz. ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo pristojne veterinarske organizacije opraviti v letu 1985 na območju občine Novo mesto preventivne ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali morajo izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivne ukrepe opravi Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto, ki mora pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti o tem pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora zavod poročati na predpisanih obrazcih veterinarski inšpekciji. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto, ki opravlja preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o popisu živali, o proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goveda in ovac proti vraničnemu prisadu je treba opraviti v naslednjih krajih: Stavča vas, Dolnje Dole in v gospodarstvih v vaseh Mačkovec, Hrastulje, katera se nahajajo v dolini pod Dol. Dolami ob potoku. Zaščitno cepljenje opravi Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto. 6. člen Opraviti je treba splošno preventivno cepljenje psov. Cepljenje mladih psov proti steklini je treba opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. V primeru pojava stekline v občini Novo mesto je potrebno na okuženem področju preventivno cepiti proti steklini tudi druge domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij. 7. člen Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi je treba opraviti: 1. v obratu za vzrejo nesnic v Zalogu pri Novem mestu, ki je last Perutnine Zalog, v kooperacijski reji s KZ KRKA Novo mesto, TOZD Brazda; 2. v naselju Zalog, kjer je perutninski obrat organizacije združenega dela; 3. v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost; 4. v vseh na novo organiziranih kooperacijskih rejah perutnine v letu 1985; 5. v vaseh Stranska vas in Jama, ker je bila v letu 1984 ugotovljena atipična kokošja kuga. Cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi. Cepljenje opravi Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto, razen v družbenih perutninskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko ambulanto. 8. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče, last MERCATOR KIT KZ "Krka« Novo mesto, Srednje kmetijske šole Grm in Dolenjskega veterinarskega zavoda Novo mesto. Nadalje je treba cepiti prašiče v kooperacijski reji, ki ima 10 ali več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Prašiči, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, se morajo cepiti ne glede na njihovo število v gospodinjstvu. Cepljenje s sevom «K« lapinizi-ranega virusa opravi Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto takoj po nabavi prašičev. 9. člen V letu 1985 mora Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto intradermalno tuberkulinizirati 30% vseh govedi v okviru 7. splošnetuberkulinizacije. Polegte-ga mora Zavod tuberkulinizirati tudi osnovno govejo čredo organizacij združenega dela v občini Novo mesto. 10. člen Za preiskavo na brucelozo mora Zavod odvzeti kri osnovni goveji čredi MERCATOR KIT KZ »Krka« Novo mesto in Srednje kmetijske šole Grm in vsem plemenskim živalim na prašičjerejskih obratih: — kooperacije MERCATORJA KIT KZ »Krke« Novo mesto in Srednje kmetijske šole ter plemenskim merjascem, last Dolenjskega veterinarskega zavoda Novo mesto; — krave v hlevih individualnih proizvajalcev bo preiskal z mlečno prstanastim preizkusom. V primeru sumljive reakcije bo odvzel tem živalim še kri za preiskavo. 11. člen Na govejo levkozo je treba pregledati 20% vseh plemenskih živali v osnovnih čredah govedorejskih obratov last MERCATOR KIT KZ »Krka« Novo mesto in srednje kmetijske šole Grm. Vzorce krvi odvzame Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto in jih dostavi VTOZD-u za veterinarstvo pri Biotehnični fakulteti v Ljubljani v preiskavo. 12. člen Pregledati je treba na leptospirozo 20% vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovni čredi prašičev in govedi, last MERCATOR KIT KZ »Krka« Novo mesto in Srednje kmetijske šole Grm. Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto odvzame vzorce in jih dostavi VTOZD-u za veterinarstvo pri Biotehnični fakulteti v Ljubljani. 13. člen Na kužno malokrvnost je potrebno pregledati vse kopitarje, ki so bili nabavljeni v letu 1985 in vhlevljeni v že okužene in sanirane hleve. Vzorce krvi kopitarjev dostavi Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto na preiskavo VTOZD-u za veterinarstvo pri Biotehnični fakulteti v Ljubljani. 14. člen Čebeljim družinam vzrejevalcev matic ter čebeljim družinam plemenilnih postaj mora Zavod odvzeti vzorce na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, prašičavost in varoatozo in le-te poslati na preiskavo pooblaščenemu laboratoriju. 15. člen Od junija 1985 do 31. decembra 1985 mora Zavod odvzeti vzorce mladic postrvi v ribogojnicah na bolezen vrtoglavost postrvi, odvzel bo tudi vzorce plemenskim jatam postrvi na virusno hemoragično septikemijo postrvi. Iz registriranih rej krapov bo odvzel vzorce velikih živali in mladic za ugotovitev viremije eritrodermatitisa in vnetje ribjega mehurja. Vzorce odvzema Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto pri naslednjih organizacijah: 1. Ribiška družina Novo mesto, Ribogojnica Prečna ter Ribnjak Vodranec — Gor. Kronovo; 2. Ribarstvo eksport Ljubljana, Ribogojnica Dvor. 16. člen Dolenjski veterinarski zavod mora opraviti naloge po tej odredbi v rokih, ki so določeni z Odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 (Uradni list SRS, št, 39/84). 17. člen Stroški za izvajanje navedenih cepljenj in drugih preiskav gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali pri občini Novo mesto. Stroški za izvajanje člena 6. gredo v breme lastnika živali. 18. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 322-010/85 Datum: 10. 9. 1985 Predsednik IS JOŽE SUHADOLNIK 277. Na podlagi 3. točke prvega odstavka 3. člena in 4. odstavka 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83 in 36/83) ter na podlagi 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 25. 9. 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. 9. 1985 sprejela ODLOK O PREKRŠKIH ZOPER JAVNI RED IN MIR V OBČINI NOVO MESTO I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom so predpisani ukrepi za vzdrževanje javnega reda in miru, varstvo ljudi in premoženja, čistoče in zunanjega videza naselij na območju občine Novo mesto. 2. člen Občani in obiskovalci občine Novo mesto ne smejo s svojim ravnanjem motiti dela, razvedrila in počitka drugih. Obnašati se morajo tako, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo ter skrbijo za varstvo ljudi in premoženja, čistočo in zunanji videz naselij. II. VARSTVO REDA, MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE 3. člen Vodja javnega shoda oziroma javne prireditve na javnem shodu in javni prireditvi je dolžan: 1. poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane, 2. poskrbeti, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač, če je to.z odločbo občinskega sekretariata za notranje zadeve prepovedano, 3. poskrbeti, da se mladina do 15. leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenih prostorih in v gostinskih lokalih, 4. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi, oziroma zapreti in izprazniti javni lokal po izteku obratovalnega časa, 5. poskrbeti za parkirne prostore in red ter varnost na njih, 6. po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti in odstraniti postavljene objekte in ostale predmete najpozneje v 12 urah. 4. člen Za zagotovitev javnega reda in miru in družbene discipline je prepovedano: 1. točiti ali prodajati alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev, 2. kaditi v gledališču, kino dvorani ali športni dvorani, v avtobusih mestnega in primestnega prometa, v lokalih, kjer je to z napisom prepovedano in v prostorih, kjer kajenje prepove pristojna inšpekcija, 3. prenočevati po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusih in železniških postajah, v zapuščenih vozilih ali v drugih neprimernih prostorih in krajih, 4. ovirati ali motiti organizirane sprevode ter vznemirjati udeležence sprevodov, 5. brez dovoljenja metati petarde ali podobna pirotehnična sredstva, 6. stopiti brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če je kraj kako drugače zavarovan, 7. vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z vsiljevanjem idej ali z zbiranjem podatkov ali izjav, ki niso v javnem interesu, ' 8. motiti kopalce ali ogrožati njihovo varnost na javnem kopališču, 9. povzročati hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in ostalih zvočnih aparatov, ki jih je treba v nočnem času, to je od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj prilagoditi na sobno jakost, 10. povzročati čezmeren hrup ali ropot v naselju, v bližini šol, bolnišnic, ambulant, zdravilišč in drugih javnih ustanov. 5. člen Prireditve in zabavni sporedi, ki trajajo preko dovoljenega obratovalnega časa oziroma v nočnem času, morajo biti v zaprtih prostorih, tako da se ne moti nočni mir in počitek drugih ljudi. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, lahko občinski sekretariat za notranje zadeve za vsak primer posebej oziroma za določeno obdobje, z odločbo dovoli opravljanje del in dejavnosti sezonskega značaja, ki predstavljajo turistično ponudbo krajev občine Novo mesto ali predstavljajo običajne prireditve. Organ, ki izda dovoljenje, določi pogoje in omejitve, pod katerimi se dela oziroma dejavnosti lahko opravljajo. III. IZOBEŠANJE IN UPORABA ZASTAV 6. člen Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, hišni sveti, lastniki in drugi uporabniki stanovanjskih in drugih poslovnih zgradb so dolžni skrbeti, da se v mestu Novo mesto in v vseh krajih, kjer so sedeži krajevnih skupnosti in na vseh stavbah ob magistralnih in regionalnih cestah v občini Novo mesto na dan zveznih, republiških, občinskega ter krajevnih praznikov in na splošni poziv SZDL izobesijo na poslovnih in stanovanjskih zgradbah zastave Socialistične republike Slovenije oziroma Socialistične federativne republike Jugoslavije. Zastave morajo biti izobešene na drogu in ne smejo biti zbledele, raztrgane, umazane ali zmečkane in morajo biti pravilnih dimenzij. 7. člen Zastave družbenopolitičnih skupnosti, zastave ter prapore družbenopolitičnih organizacij in društev je dovoljeno nositi ob jubilejnih praznikih teh skupnosti oziroma organizacij ali društev in ob drugih pomembnih priložnostih. Zastave in prapore v smislu prejšnjega odstavka se smejo uporabljati le v organiziranih sprevodih, nosi se jih na čelu sprevoda. Teh ni dovoljeno nositi v sprevodih in uporabljati na prireditvah zabavnega značaja. 8. člen Zastave tujih držav se smejo izobešati le na splošen poziv SZDL ali z dovoljenjem občinskega sekretariata za notranje zadeve. 9. člen Zastave je potrebno izobesiti na večer pred praznikom, odstraniti pa takol, oziroma najkasneje v roku 24 ur, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene. IV. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA 10. člen Da se zavaruje življenje in zdravje ljudi ter družbeno in zasebno premoženje, je prepovedano: 1. v javnih lokalih imeti orožje ali nevarno orodje, razen če je s predpisi to dovoljeno, 2. namerno dražiti, plašiti ali ščuvati živali, 3. opustiti opravila ali odstraniti objekte in naprave za varnost ljudi in premoženja, 4. z metanjem raznih predmetov poškodovati ali ogrožati ljudi in premoženje, 5. se sankati, smučati, kotalkati (in podobno) ali igrati na cestah in javnih poteh, 6. med vožnjo vstopati, izstopati ali se obešati na vozila v javnem prometu, 7. netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost prometa ali premoženja ali povzroča zadimljenje kraja, kjer bivajo občani, 8. odmetavati goreče cigarete ali druge ogorke in pepel na kraju, kjer je nevarnost požara, 9. puščati predšolske otroke brez nadzorstva v stanovanjih, na cestah, ulicah in drugih javnih mestih, 10. organizirati tekmovanja, vaje ali treninge v streljanju z orožjem izven organiziranih strelišč brez soglasja občinskega sekretariata za notranje zadeve, 11. ponujati predmete ali storitve ali krošnjariti brez dovoljenja po stanovanjih ali na javnih krajih, 12. vlačiti z vprego ali s traktorjem hlode pojavnih cestah in javnih poteh. 11. člen Na prireditvah, ki so organizirane predvsem za mladino do 18 leta starosti, se ne smejo točiti alkoholne pijače. V. V ARSTVO ZDRAVJA, ČISTOČE IN ZUNANJEGA VIDEZA 12. člen Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano: 1. na javnem kopališču onesnažiti vodo ali poškodovati kopališke naprave ali opremo, 2. voditi živali v vozila javnega prometa, javne lokale, tržne prostore, otroška igrišča, javna kopališča, na pokopališče in po zelenicah, razen službenih psov ali psov vodičev slepih. 3. zanemariti osebno čistočo in higieno v stanovanju ali v delavnici v takem obsegu, da to moti okolico, povzroča vznemirjanje ali utegne škodovati zdravju ljudi, 4. prevažati mrhovino, kosti, kože, fekalije ali podobne odpadke v odprtih vozilih in s tem povzročati smrad ali vznemirjanje občanov, 5. kopati pse in druge živali v rekah, kjer se kopajo ljudje, 6. postavljati šotore, barake, bivalne avtubuse ali avtomobilske prikolice za bivanje. vagone, zasilne in druge podobne objekte ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso za to posebej določena. Če objektov iz prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik na poziv za zadeve urejanja prostora pristojnega občinskega upravnega organa ne odstrani, pristojni organ odredi, da se objekti odstranijo na stroške lastnika oziroma uporabnika. V kolikor lastnika oziroma uporabnika ni mogoče ugotoviti, se odstranitev opravi na stroške proračuna občine Novo mesto. V primeru, da se lastnika ugotovi kasneje, se stroški odstranitve naknadno izterjajo. 13. člen Prepovedano je pustiti motorno vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali brez veljavne registracije, ali je huje poškodovano ali druge predmete, na parkirnem prostoru, zeleni površini in na drugi javni površini. Če predmetov iz prejšnjega odstavka lastnik na poziv pristojnega občinskega upravnega organa ne odstrani, pristojni inšpekcijski organ ali organ za notranje zadeve odredi, da se predmeti odstranijo na stroške lastnika. V kolikor lastnika ni mogoče ugotoviti, pristojni občinski upravni organ oredi. da se predmeti iz prvega odstavka tega člena odstranijo na stroške občine Novo mesto. Za odstranjevanje motornih vozil in predmetov iz prvega odstavka tega člena je v občini Novo mesto zadolžen Zavod za požarno varnost Novo mesto. V primeru, da se lastnika ugotovi kasneje, se stroški naknadno izterjajo. 14. člen Lastniki, upravljalci in uporabniki stanovanjskih hiš, hišni sveti ali uporabniki stanovanjskih, poslovnih zgradb in drugih objektov in naprav so dolžni: 1. skrbeti, da so na objektih ob cestah in poteh nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snežni ščitnik in podobne naprave, 2. da bodo odstranjene napisne table, napisi, plakati in podobno, ki niso primerni ali so nepotrebni, 3. da so vsi javni napisi na stavbah, poslovnih prostorih ali n a drugih javnih mestih, napisani v slovenskem jeziku. Zavezanci iz prvega odstavka so dolžni na poziv pristojneinšpekcijeodpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, naštete v prvi, drugi in tretji točki tega člena. Če to v roku, določenem z odločbo, ne storijo, pristojni organ odredi, da se to opravi na stroške zavezanca. VI. DOLOČBE O KAZNIH 15. člen Z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 din se kaznuje za prekršek: 1. vodja javnega shoda oz. javne prireditve, če ne poskrbi, da se odstranijo iz prireditvenega prostora ali gostinskega lokala osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane (1. točka 3. člena), 2. vodja javnega shoda oz. javne prireditve, če ne poskrbi, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač (2. točka 3. člena), 3. vodja javnega shoda oziroma javne prireditve, če ne poskrbi, da se mladina do 15. leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenih prostorih in gostinskih lokalih (3. točka 3. člena), 4. vodja javnega shoda oziroma prireditve, če ne zaključi prireditve ob uri, kije navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi (4. toča 3. člena), 5. kdor ne zapre in izprazni javne lokale po izteku obratovalnega časa ali zaključi prireditve ob uri, kije navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi (4. točka 3. člena), 6. kdor toči ali prodaja alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev (1. točka 4. člena), 7. kdor prenočuje po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih in železniških postajah, zapuščenih vozilih in drugih za to neprimernih prostorih (3. točka 4. člena), 8. kdor vznemirja, moti ali nadleguje občane z vsiljevanjem idej ali podatkov ali izjav, ki niso v javnem interesu (7. točka 4. člena), 9. kdor ima orožje ali nevarno orodje v javnem lokalu (1. točka 12. člena), 10. kdor opusti opravilo ali odstrani objekt ali napravo za varnost ljudi in premoženja (3. točka 10. člena), 11. kdor ponuja predmete ali storitve ali krošnjari brez dovoljenja po stanovanjih ali na javnih krajih (11. točka 10. člena), 12. kdor toči alkoholne pijače na prireditvah, ki so organizirane predvsem za mladino (11. člen), 13. kdor pusti motorno vozilo ali druge predmete iz prvega odstavka 13. člena na parkirnem prostoru, zeleni površini ali na drugi javni površini, 14. kdor ne poskrbi, da so na objektih ob cestah in poteh nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snežni ščitnik in podobne naprave (1. točka I. odstavek 14. člena), 15. kdor postavlja šotore, barake, bivalne avtobuse ali avtomobilske prikolice za bivanje, vagone, zasilne in druge podobne objekte ali kako drugače tabori na zemljiščih, ki za to niso določena (6. točka 12. čl.), 16. kdor postavlja šotore, barake, bivalne avtobuse ali avtomobilske prikolice za bivanje, vagone, zasilne in druge podobne ali ako drugače tabori na zemljiščih, ki za to niso določena (6. točka 12. člena). Pravna oseba ali oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 6., 8., 10., 12. in 14. točke tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo od 10.000 do 30.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 3.000 do 15.000 din. 16. člen Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 din se kaznuje za prekršek: 1. vodja javnega shoda oziroma javne prireditve, če ne poskrbi za parkirne prostore ter red in varnost na njih (5. točka 3. člena), 2. vodja javnega shoda oziroma javne prireditve, če po končani prireditvi ne skrbi, da se očisti prireditveni prostor m odstrani postavljene objekte in ostale predmete (6. točka 3. člena), 3. kdor ovira ali moti organizirane sprevode ali vznemirja udeležence sprevodov (4. točka 4. člena), 4. kdor vstopi brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če je kraj kako drugače zavarovan (6. točka 4. člena), 5. kdor moti kopalce ali ogroža njihovo varnost na javnem kopališču (8. točka 4. člena). 6. kdor povzroča hrup z uporabo zvočnikov in ostalih naprav med 22. in 6. uro naslednjega dne (9. točka 4. člena), 7. kdor povzroča čezmeren hrup ali ropot v bližini šol, bolnišnic, ambulant, zdravilišč in drugih javnih ustanovah (10. točka 4. člena), 8. kdor ne izobesi zastav, izobesi zastave, ki so zbledele, raztrgane, umazane, zmečkane ali niso pravilnih dimenzij, uporablja zastave družbenopolitičnih skupnosti, zastave ter prapore družbenopolitičnih organizacij in društev, ko ni dovoljeno ali nepravilno, izobesi zastavo tuje države brez dovoljenja ali brez poziva ali ne izobesi zastave pravočasno (6., 7., 8. in 9. člen), 9. kdor z. metanjem raznih predmetov poškoduje ali ogroža ljudi in premoženje (4. točka 10. člena), 10. kdor med vožnjo vstopa, izstopa ali se obeša na vozila v javnem prometu (6. točka 10. člena); 11. kdor se sanka, smuča, kotalka ali kako drugače igra na cestah (5. točka 10. člena), 12. kdor odmetava goreče cigaretne ogorke ali pepel na kraju, kjer je nevarnost požara (8. točka 10. člena), 13. kdor pusti predšolskega otroka brez nadzorstva v stanovanju, na cesti, ulici ali na drugem javnem mestu (9. točka 10. člena), 14. kdor organizira tekmovanje ali trening v streljanju z orožjem zunaj organiziranih strelišč brez soglasja pristojnega organa (10. točka 10. člena), 15. kdor na javnem kopališču onesnaži vodo ali poškoduje kopališko napravo ali opremo (I. točka 12. člena), 16. kdor zanemari osebno čistočo in snago v stanovanju ali delavnici v takem obsegu, da to moti okolico, povzroča zgražanjeali utegneškodovati zdravju ljudi (3. točka 12. člena), 17. kdor kopa pse ali druge živali, kjer se kopajo ljudje (5. točka 12. čl.), 18. kdor neti ali prenaša ogenj na način, ki ogroža varnost prometa ali premoženja ali povzroča zadimljenje kraja, kjer bivajo občani (7. točka 10. člena), 19. kdor vlači hlode pojavnih cestah ali javnih poteh (12. točka 10. člena), 20. kdor ne poskrbi za odstranitev neprimernih ali nepotrebnih napisnih tabel, napisov, plakatov in podobno (2. točka 14. člena), 21. kdor ne poskrbi, da so javni napisi na stavbah, poslovnih prostorih ali drugih javnih mestih napisani v slovenskem jeziku (3. točka 14. čl.). Pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 4., 8., in 14. točke tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 1.000 do 3.000 din. 17. člen Z denarno kaznijo 500 din se kaznuje za prekršek: 1. kdor kadi v gledališču ali kino dvorani, športni dvorani, v avtobusih mestnega in primestnega prometa, v lokalu, ki je izključno namenjen prehrani delavcev, kjer je to z napisom prepovedano ali v prostoru, kjer kajenje prepove sanitarna inšpekcija (2. točka 4. člena), 2. kdor vrže petardo ali podobno pirotehnično sredstvo (5. točka, 4. člena), 3. kdor privede žival v vozila javnega prometa, javne lokale, tržne prostore, otroška igrišča, javna kopališča, na pokopališča in zelenice, trgovske in gostinske lokale (2. točka 12. člena), 4. kdor vozi mrhovino, kosti, kože, fekalije in podobne odpadke v vozilih, ki niso zaprta (4. točka 12. člena). Vil. KONČNE DOLOČBE 18. člen Za prekršek po 17. členu odloka izterja denarno kazen takoj na mestu delavec milice, komunalni nadzornik ali pristojni inšpektor. 19. člen Postopek o prekršku po tem odloku lahko predlaga občinski upravni organ, pooblaščeni inšpektorji, organi za notranje zadeve ali oškodovanec. 20. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Novo mesto in odlok o izobešanju zastav, objavljena v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 23/78). 21. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 22-07/85 PREDSEDNIK Datum: 26/9-1985 SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO UROŠ DULAR, 1. r. 278. Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 1/79 in 11/81) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela dne 26. 9. 1985 in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 9. 1985 sprejela ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Šentjernejsko polje I/A 1. člen S tem odlokom se uvede melioracijski postopek na melioracijskem območju Šentjernejsko polje 1/A v delu k.o. Ostrog in k.o. Šentjernej. Melioacija bo opravljena na območju, ki ga omenujejo: — na jugu'cesta Šentjernej — Dolenja Prekopa pare. št. 2892/1 k.o. Šentjernej, pare. št. 3131/1 k.o. Ostrog, ki poteka od križišča cest Šentjernej — Dolenja Prekopa, Šentjernej — Mršeča vas do meje z občino Krško; — na zahodu cesta Šentjernej — Mršeča vas, pare. št. 2897 k.o. Šentjernej, pare. št. 3110 k.o. Ostrog, ki poteka od križišča cest Šentjernej — Dolenja Prekopa, Šentjernej — Mršeča vas do reke Krke; — na severu reka Krka pare. št. 3134 k.o. Ostrog do meje z občino Krško; — na vzhodu meja z občino Krško. Celotno območje meri 490 ha. 2. člen Kmetijska zemljišča na melioracijskem območju iz prejšnjega člena so v smislu 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih razvrščena v prvo območje razvrstitve kmetijskih zemljišč. Melioracija je predvidena v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1981 — 1985 in v družbenem planu občine Novo mesto za obdobje 1981 — 1985. 3. člen Melioracija kmetijskih zemljišč se izvede na podlagi projekta št. 1159/4-85, ki ga je izdelalo Vodnogospodarsko podjetje Maribor, TOZD Projektivni biro. Melioracija bo izvedena z enkratnim posegom hkrati na celotnem melioracijskem območju in bo zaključena do decembra 1987. Hkrati z melioracijo bo izvedena tudi komasacija kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju. 4. člen Investitor del iz 1. člena tega odlokaje Mercator KZ »Krka« Novo mesto, TZO »Polje« Šentjernej. Investitor zagotovi sredstva za melioracije za zemljišča v lastnini kmetov in drugih občanov ali civilnopravnih oseb, na podlagi pogodbe z lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč ter iz drugih virov. Lastniki oziroma uporabniki zemljišč lahko poravnajo svoje obveznosti tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča, upoštevajoč vrednost zemljišča pred melioracijo. Če ni mogoče skleniti pogodb, bodo izvedena dela na račun lastnika oziroma uporabnika zemljišča na podlagi odločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. 5. člen Lastniki oziroma drugi uporabniki zemljišč, katerim služijo hidromelioracijske naprave in objekti, plačujejo investitorju uporabnino. Uporabnina se računa le od tistega dela sredstev, ki so bila uporabljena na njihovih zemljiščih. Višina uporabnine je enaka amortizaciji tega dela vrednosti objektov in naprav, obračunani po minimalni amortizacijski stopnji. Investitor lahko določi plačevanje uporabnine za objekte in naprave za zemljišča njegovih članov oziroma kooperantov iz dohodka investitorja. 6. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni sami posekati in odstraniti drevje in grmičevje s kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v lasti oziroma upravljanju. Roke za izvedbo del po prejšnjem odstavku določi investitor v programu izvedbe melioracijskih del. Investitorje dolžan obvestiti o rokih izvedbe teh del lastnike in uporabnike kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju. Če lastnik oziroma uporabnik kmetijskega zemljišča v roku ne izvede potrebnih del, odredi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v skladu s 109. členom zakona o kmetijskih zemljiščih izvedbo potrebnih ukrepov na stroške tega lastnika oziroma uporabnika kmetijskega zemljišča. 7. člen Z uvedbo melioracijskega postopka je prepovedan promet z zemljišči, razen če postane zemljišče družbena lastnina, parceliranje zemljišč ter graditev in sprejemanje kulture. Prepoved traja do zaključka melioracijskih del. 8. člen Za redno vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav, razen za osnovno odvodnjo, skrbi investitor melioracije. Lastniki in uporabniki zemljišč na melio-riranem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih, tako da so trajno uporabni. Lastniki in uporabniki melioriranih zemljišč nosijo sorazmerni del stroškov, zato v ta namen združujejo sredstva, potrebna za skupna vzdrževalna dela na melioriranem območju. Podrobnejše določbe o vzdrževanju in stroških iz drugega odstavka tega člena bodo določene s pogodbo med investitorjem in lastniki oziroma uporabniki zemljišč. Če do sklenitve te pogodbe ne pride, določi te obveznosti občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, na predlog investitorja. O materialnem in finančnem poslovanju s sredstvi, ki se uporabljajo za izvedbo del za namene iz tega odloka ter za vzdrževanje objektov in naprav, se vodi evidenca materialnega in finančnega poslovanja pri investitorju. 9. člen Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati proizvodno tehnološkemu načrtu kmetijske pridelave na melioriranih zemljiščih po končani melioraciji, ki je sestavni del investicijske dokumentacije za izvedbo melioracije. Za racionalno opravljanje melioracijskih del v pomoč in za lažjo izvedbo komasacije kmetijskih zemljišč in organizacijo kmetijske pridelave na melioracijskem območju lastniki zemljišč lahko ustanovijo melioracijsko skupnost. Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema kmetijska pospeševalna služba investitorja ob sodelovanju z melioracijsko skupnostjo. Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so pri rabi teh zemljišč vezani na določbe sprejetega proizvodnega programa ne glede na to, ali so sklenili pogodbe o trajnem proizvodnem sodelovanju. Določbe iz 3. in 4. odstavka 18. člena zakona o kmetijskih zemljiščih se smiselno uporablja zoper lastnika oziroma uporabnika kmetijskega zemljišča, ki se ne bi ravnal pri obdelovanju zemljišč po določbah zakona. 10. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioriranem območju so za dobo 10 let po opravljenih melioracijah oproščeni plačila davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti od tistega dela, ki odpade na dohodek meliori-ranega zemljišča, tako kot to urejajo predpisi o davkih občanov. 11. člen Začtek hidromelioracijskih de! po tem odloku določi na predlog investitorja za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 320-011/85 PREDSEDNIK Datum: 26/9-1985 OBČINSKE SKUPŠČINf NOVO MESTO UROŠ DULAR, 1. r. 279. Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 1/79 in 11/81) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 25. 9. 1985 in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 9. 1985 sprejela ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Šentjernejsko polje I/B 1. člen S tem odlokom se uvaja melioracijski postopek na melioracijskem območju Šentjernejsko polje I/B v delu k. o. Gradišče, k. o. Ostrog in k. o. Šentjernej. Melioracija bo opravljena na območju, ki ga omejujejo: — na jugu cesta Šentjernej — Dolenja Prekopa pare. št. 2892/1 k. o. Šentjernej do križišča s cesto Šentjernej — Mršeča vas, pare. št. 2897 k. o. Šentjernej; — na zahodu cesta Šentjernej — Dobrava, pare. št. 2893 k. o. Šentjernej, pare. št. 4404 k. o. Gradišče do reke Krke; — na severu reka Krka, pare. št. 4415/2/4, pare. št. 4415/2/5 k. o. Gradišče, do mostu na reki Krki pri Mršeči vasi; — na vzhodu cesta od mostu na reki Krki pri Mršeči vasi, pare. št. 3110 k. o. Ostrog, pare. št. 2897 k. o. Šentjernej do ceste Šentjernej — Dolenja Prekopa. Celotno območje meri 450 ha. 2. člen Kmetijska zemljišča na melioracijskem območju iz prejšnjega člena so v smislu 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih razvrščena v prvo območje razvrstitve kmetijskih zemljišč. Melioracija je predvidena v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1981 — 1985 in v družbenem planu občine Novo mesto za obdobje 1981—1985. 3. člen Melioracija kmetijskih zemljišč se izvede na podlagi projekta št. 1159/4-85, ki ga je izdelalo Vodnogospodarsko podjetje Maribor, TOZD Projektivni biro. Melioracija se bo izvedla z enkratnim posegom hkrati na celotnem melioracijskem območju in bo zaključena do decembra 1987. Hkrati z melioracijo bo izvedena tudi komasacija kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju. 4. člen Investitor del iz 1. člena tega odloka je Mercator KZ »Krka« Novo mesto, TZO »Polje« Šentjernej. Investiror zagotovi sredstva za melioracije za zemljišča v lastnini kmetov in drugih občanov ali civilnopravnih oseb, na podlagi pogodbe z lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč ter iz drugih virov. Lastniki oziroma uporabniki zemljišč lahko poravnajo svoje obveznosti tudi z odstopom ustreznega dela svojega zemljišča, upoštevajoč vrednost zemljišča pred melioracijo. Če ni mogoče skleniti pogodb, bodo izvedena dela na račun lastnika oziroma uporabnika zemljišča na podlagi odločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. 5. člen Lastniki oziroma drugi uporabniki zemljišč, katerim služijo hidromelioracijske naprave in objekti, plačujejo investitorju uporabnino. Uporabnina se računa le od tistega dela sredstev, ki so bila uporabljena na njihovih zemljiščih. Višina uporabnine je enaka amortizaciji tega dela vrednosti objektov in naprav, obračunani po minimalni amortizacijski stopnji. Investitor lahko določi plačevanje uporabnine za objekte in naprave za zemljišča njegovih članov oziroma kooperantov iz dohodka investitorja. 6. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni sami posekati in odstraniti drevje in grmičevje s kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v lasti oziroma upravljanju. Roke za izvedbo del po prejšnjem odstavku določi investitor v programu izvedbe melioracijskih del. Investitorje dolžan obvestiti o rokih izvedbe teh del lastnike in uporabnike kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju. Če lastnik oziroma uporabnik kmetijskega zemljišča v roku ne izvede potrebnih del, odredi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v skladu s 109. členom zakona o kmetijskih zemljiščih izvedbo potrebnih ukrepov na stroške tega lastnika oziroma uporabnika kmetijskega zemljišča. 7. člen Z uvedbo melioracijskega postopkaje prepovedan promet z zemljišči, razen če postane zemljišče družbena lastnina, parceliranje zemljišč ter graditev in spreminjanje kulture. Prepoved traja do zaključka melioracijskih del. 8. člen Za redno vzdrževanje melioracijskih objektov in naprav, razen za osnovno odvodnjo, skrbi investitor melioracije. Lastniki in uporabniki zemljišč na melio-riranem območju morajo vzdrževati objekte in naprave na svojih zemljiščih, tako da so trajno uporabni. Lastniki in uporabniki melioriranih zemljišč nosijo sorazmerni del stroškov, zato v ta namen združujejo sredstva, potrebna za skupna vzdrževalna dela na melioriranem območju. Podrobnejše določbe o vzdrževanju in stroških iz drugega ostavka tega člena bodo določene s pogodbo med investitorjem in lastniki oziroma uporabniki zemljišč. Če do sklenitve te pogodbe ne pride, določi te obveznosti občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, na predlog investitorja. O materialnem in finančnem poslovanju s sredstvi, ki se uporabljajo za izvedbo del za namene iz tega odloka ter za vzdrževanje objektov in naprav, se vodi evidenca materialnega in finančnega poslovanja pri investitorju. 9. člen Kultura in način rabe melioriranih zemljišč mora ustrezati proizvodno tehnološkemu načrtu kmetijske pridelave na melioriranih zemljiščih po končani melioraciji, ki je sestavni del investicijske dokumentacije za izvedbo melioracije. Za racionalno opravljanje melioracijskih del v pomoč in za lažjo izvedbo komasacije kmetijskih zemljišč in organizacijo kmetijske pridelave na melioracijskem območju lastniki zemljišč lahko ustanovijo melioracijsko skupnost. Dolgoročne in letne proizvodne programe sprejema kmetijska pospeševalnaslužbainvestito-rja ob sodelovanju z melioracijsko skupnostjo. Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč so pri rabi teh zemljišč vezani na določbe sprejetega proizvodnega programa ne glede na to, ali so sklenili pogodbe o trajnem proizvodnem sodelovanju. Določbe iz 3. in 4. odstavka 18. člena zakona o kmetijskih zemljiščih se smiselno uporablja zoper lastnika oziroma uporabnika kmetijskega zemljišča, ki se ne bi ravnal pri obdelovanju zemljišč po določbah zakona. 10. člen Lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na melioriranem območju so za dobo 10 let po opravljenih melioracijah oproščeni plačila davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti od tistega dela, ki odpade na dohodek meliori-ranega zemljišča, tako kot to urejajo predpisi o davkih občanov. 11. člen Začetek hidromelioracijskih del po tem odloku določi na predlog investitorja za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 320-011/85 Datum: 26. 9. 1985 PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO UROŠ DULAR, 1. r. 280. Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS št. 23/76), 103. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SRS ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS št. 24/79) in 223. člena statuta skupščine občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela dne 25. 9. 1985 in zboru krajevnih skupnosti dne 26. 9. 1985 sprejela ODLOK o cenah geodetskih storitev 1. člen S tem odlokom se določijo cene geodetskih storitev, ki jih občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, opravlja poleg redne upravne dejavnosti po naročilu državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev, civilno-pravnih oseb in občanov. 2. člen Cene geodetskih storitev iz prejšnjega člena tega odloka so: 1. PARCELACIJA 1. Navezava na geodetsko mrežo 2.500,00 2. Parcelacija 2.1. Parcelacija parcel v velikosti do 0,3 ha na dva dela 11.200,00 2.2. Za vsak nadaljnji 0,3 ha 3.300,00 2.3. Za vsako dodatno novo parcelo 2.800,00 2.4. Parcelacija, MUP, prenos posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra gozdnih parcel — cena se poveča za 50% 2. PARCELACIJA NA OSNOVI ZAZIDALNIH OZIROMA NIH NAČRTOV 1. Navezava na geodetsko mrežo 2. Parcelacija za obod 2.1. Za vsak lom meje oboda 2.2. Za vsako novo nastalo parcelo 3. EKSPROPRIACIJA DOLŽINSKIH OBJEKTOV 1. Navezava na geodetsko mrežo 2.500,00 2. Hektometer (100 m) ekspropriacije 16.200,00 URED1TVE- 2.500.00 2.300.00 2.800.00 4. PRENOS POSESTNIH MEJA PO PODATKIH ZEMLJIŠKEGA KATASTRA 1. Navezava na geodetsko mrežo 2.500,00 2. Določitev meje 2.1. Za grafično izmero za 2 mejni točki 8.600,00 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 2.800,00 2.3. Za numerično izmero za 2 mejni točki 4.800,90 2.4. Za vsako nadaljnjo točko 1.900,00 5. UGOTOVITEV MEJE V MEJNEM UGOTOVITVENEM POSTOPKU 1. Navezava na geodetsko mrežo 2.500,00 2. Ugotovitev meje 2.1. Za 2 mejni točki 6,600,00 2.2. Za vsako nadaljnjo mejno točko 1.900,00 6. POSNETKI ZA LOKACIJSKO DOKUMENTACIJO IN POSNETKI NOVOZGRAJENIH STAVB IN OBJEKTOV 1. Do 0,5 ha 8.500,00 2. Za’vsakih nadaljnjih 0,25 ha 2.800,00 7. ZAKOLIČBE STAVB IN OBJEKTOV 1. Stanovanjska stavba, gospodarsko poslopje in garaža 4.800,00 2. Industrijska zgradba in drugi objekti — po dejansko porabljenem času V primeru, da storitve ni možno obračunati po ceniku iz tega odloka, se storitve obračuna po dejansko porabljenem času po naslednji ceni ure geodetskega delavca: Profil delavca Potrebna izobrazba Pisarna din/h Teren din/h — Samostojni geod. proj., posebno zahtevne naloge visoka 1.200,00 1.300,00 — Samostojni geod. izvajalec visoka 900,00 1.000,00 višja — Geodetski izvajalec višja 800,00 900,00 srednja — Geodetski risar srednja 600,00 — — Figurant, kopirant, šofer nižja 400,00 500,00 Uporaba elektrooptičnega razdaljemera in uporaba namiznega računalnika se obračunava po ceni ure samostojnega geodetskega izvajalca. Cenam storitev se dodajo materialni stroški (mejniki, količki, prevoz,...) in stroški figuranta po dejansko porabljenem času. 3. člen Dohodki po tem odloku so prihodek proračuna občine Novo mesto. 4. člen Izvršni svet je pooblaščen, da cene iz 2. člena tega odloka valorizira skladno z dogovorjeno politiko cen geodetskih storitev. 5. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve (Skupščinski Dolenjski list št. 1/74 in 10/84). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-02/81 Datum: 26. 9. 1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO UROŠ DULAR, 1. r. 281. Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77), 6. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73 in 17/83), ter 6. člena Statutarnega sklepa o ustanovitvi krajevne skupnosti Šmihel in sklepa zbora krajanov z dne 12. 6. 1985, je skupščina krajevne skupnosti Šmihel na seji dne 30. 9. 1985 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje KS Šmihel I. člen Za območje krajevne skupnosti Šmihel se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje: L izgradnje novega mostu prek reke Krke ob železniškem mostu, 2. gradnje kanalizacije kanala R-2 v dolžini 600 m, 3. asfaltiranje cest in ulic (Škrjanče — Boričevo, Šmihel in Škrjanče), 4. gradnje javne razsvetljave (glavna ulica Šmihel — izgradnja in rekonstrukcija, stranska ulica pri trgovini Dolenjka, Škrjanče), 5. ureditve in vzdrževanje prostorov za delovanje organov in organizacij KS v gasilskem domu. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 27. oktobra 1985, od 7. do 19. ure na naslednjih glasovalnih mestih: 1. GASILSKI DOM: — Šmihel, del Kristanove ulice in ulica Milke Šobar 2. ŠUKLJETOVA ULICA 15 (Medle): — ulica ob Težki vodi (del), Šukljetova ulica 3. ULICA 12. UDARNE BRIGADE 20 (Kočevar): — ulica 12. udarne brigade 4. ULICA K ROKU 10 (Bračko): — ulica k Roku (del) 5. ŠKRJANČE 7 (Vidmar): — Škrjanče in Boričevo. Za izvedbo referenduma je zadolžena volilna komisija, pri čemer smiselno uporablja določila Zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine in določila Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. 3. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje 3,5 let in sicer od 1. 12. 1985 do 31 5 1989. 4. člen Za realizacijo v 1. členu navedenega programa, ki je tudi sestavni del srednjeročnega plana krajevne skupnosti, bo potrebno zbrati 24.250.000,00 din, od tega s samoprispevkom 6.200.000,00 din, ostala sredstva pa bo zagotovila krajevna skupnost iz drugih virov. O porabi več dotečenih sredstev samoprispevka bo odločala skupščina krajevne skupnosti. 5. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu št. 52100-842-037-822366 (52100-645-50363). 6. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnost Šmihel, in sicer: 1. delovni ljudje od čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka, po stopnji 1%, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek, 2. delovni ljudje in občani od dohodkov iz kmetijskih dejavnosti v višini 1% od katasterskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti za posek od-kazanega lesa, razen tistih, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir preživljanja, njihov katasterski dohodek pa znaša manj kot 16.000,00 din, 3. upokojenci od pokojnin po stopnji 1%, razen tistih, katerih pokojnina je enaka ali nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, 4. delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja gospodarskih ali poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic: — če se jim ugotavlja osebni dohodek po stopnji 1% od čistih osebnih dohodkov, — če se jim ne ugotavlja osebni dohodek (dopolnilna gospodarska ali poklicna dejavnost, avtorske pravice) po stopnji 1% od dohodka. 7. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialno-varstvenih pomoči, od otroških dodatkov, od invalidnin, od štipendij učencev in študentov, od nagrad učencev in študentov na proizvodnem delu oz. na delovni praksi, od regresov za letni dopust in od izjem določenih z zakonom. 8. člen Pravico do glasovanja na referendum imajo vsi krajani, ki so vpisani v glasovalnem imeniku, ter zaposleni krajani, starejši nad 15 let. 9. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja svet krajevne skupnosti in skupščina krajevne skupnosti. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolira pri izplačevalcih osebnega dohodka Služba družbenega knjigovodstva ter Uprava za družbene prihodke skupščine občine Novo mesto v okviru svoje pristojnosti. 10. člen Na referendumu glasujejo krajani neposredno in tajno z glasovnicami, katerih vsebina mora biti v skladu s tem sklepom. 11. člen Finančna sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost. 12. člen Ja sklep začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 251/85 Datum: 1/10-1985 PREDSEDNIK SKUPŠČTNE KS ITALO MOROSINI, l.r. Občina Trebnje . 282. i Izvršni svet skupščine občine Trebnje je na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) in 245. člena Statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79 in 1/82), na 143. seji dne 24. 9. 1985 sprejel SKLEP o povišanju cen komunalnih storitev v občini Trebnje 1. S tem sklepom se dovoli v občini Trebnje s 1. nih storitev. I. ČRPANJE IN DISTRIBUCIJA VODE Cena 1 m3 dobavljene vode znaša: 10. 1985 povišanje cen komunal- iz vodovoda Čatež in vodovoda Trebelno za gospodinjstva 31,50 din za ostale porabnike 41,80 din iz vodovoda Mokronog za gospodinjstva 23,00 din za ostale porabnike 27,00 din iz vodovoda Šentpavel za gospodinjstva 44,00 din za ostale porabnike 66.00 din iz vodovoda DANA Mirna za gospodinjstva 16,00 din za ostale porabnike 21,50 din IL ODVAJANJE ODPLAK Cena m3 odvedene odpadne vode v kanalizacijsko omrežje znaša: — za gospodinjstva A40 din — ostale porabnike 6,60 din III. ČIŠČENJE ODPLAK Cena čiščenja lm3 odpadne vode na skupni čistilni napravi znaša za: — gospodinjstva 14,85 din — ostale porabnike 34,80 din — lastnike greznic 11,25 din IV. ODVOZ ODPADKOV Cena za odvoz odpadkov znaša za: — gospodarstvo 7,20 din — negospodarstvo 5,00 din — gospodinjstva 3,00 din (osnova za obračun je velikost uporabne stanovanjske in poslovne površine) — urejanje smetišča od pripeljanega kontejnerja 975,00 din 2. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o povišanju stanarin in cen komunalnih storitev v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/85). 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-8/84-1 Datum: 24. 9. 1985 Predsednik izvršnega sveta NACE DEŽMAN BELEŽKE: SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST * a občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnice in Trebnje izdaja Dl C, tozd'Dolenjski list, Novo mesto. Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan. Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 250 din, izvod v prosti prodaji stane 10 din. Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št. 421-1/72 od 15.11.1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od-propieta proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.