152. številka.
Ljnbliana, v četrtek 8. julija 1807.
XXX. leto
jsJoaja mk dan sveier, izimli nedelje in praznike t»». velja po poet i prejeman za avstro-oger sk ■ leiele ta ne leto lfi p I d., r.a pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden ttuN 1 gl**.. 40 kr,— M Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr,, aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be po 10 kr.
na mpbcc, po 30 kr. za Četrt leta. —  Za tuje delele toliko vec. kolikor poStnina cna£a. Za osna ni la plačuje ae od atiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fie se dvakrat, in po 4 kr., <v Be trikrat ali većkrat tiska. Popili naj ae izvolfc frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniatvo je na Kongresnem trga 4t. 12. DprBfniltin naj se blagovolilo pošiljati narotnine. reklamacije, oznanila, t. i. vse administrativne stvari.
Sami liberalci!
Že včeraj Brno cpozorili Čitatelje na Članek »Katol škega Obzornika" glede zjedirjenja slovenskih strank, in ocrtali ide>, iz katerih izvaja, da je sprava absolutno nemogoča, dokler se aliberalcitf ne uklonijo klerikalnim načelom.
»Kat. Obzornik" se pa ni omejil samo na teoretično razlaganje svijih načel, ampak opravičuje tudi postopanje njfgove stranke pri snovuoju .jugoslovanskega kluba" in nje vatop v parlamentarno večino, to pa najbrž zategadelj, ker je jasno, da po na'elih ,Kut. Obsornika" klerikalna stranka ni postopala konsekventno, ko je vstopila v parlamentarno večino. »JugosIovtnekemu kluba" se je nam reč ustavljala, ker so slovenski »liberalci" zahtevali v verekih ia cerkveno politični h vprašanjih svobodne roke, v parlamentarno veČino pa je vstopila, d: si ta ni zasnovana La taki podlagi, dasi so iz njenega programa izključena v -a tista stremljenja, za katera se poganja klerikalna stranka.
To nedoslednost skuša »Kat. Obzornik" opravičiti s tem. da dopušča sklepanje kompromisov tudi i »liberalci", do čim je trajna zveza ž njimi nemogoča. Po naših mislih ni parlamentaren klub nič traju« jA zveza, kakor parlamentarna večina. Klub je ustanovl;en za dobo 6 let, kakor parlamentarna veČina, a kakor okclnoBti lahko razneso parlamentarno večino, takisto tudi vsak klub. Z besedo »kompromis" se klerikalna nedoslednost ne prikrije, kajti tudi »slovanska zveza" je v bistvu samo kompromis, in nič druzaga, in kakor »Katoliški Obzornik", prepričani smo tndi mi, da pade nanj »črna stnca", kakor hitro pridejo na razpravo cer kvenopolitična vprašanja.
»Kat. Obzornik" pravi, da so slovenski liberalci, spoznavši, da jih ločijo načela, nsi izmislili nov način, L ko doseči zlogo : PdBtimo dragi dru gema svobodo glede načela, ki se v njih ločimo, a zjedmimo se na podlagi, na kateri stojimo vsi, na narodni podlagi domovinske ljubezni."
Da, tako rimo govorili slovenski liberalci! Ponujali smo  klerikalcem kompromisi v obliki »jugo Blovanskega kluba", a oni so ga odbili, češ, da je nemogoč io nemoralen, da je glavna stvar vera, da
,ni dnu veeh stvar j nahajamo bogoslovje", »da se mora vsa politira in vrh delovanje človeško ravnati po ven", k.j na to pa so oni ititi klenkati Alt in pcdpISlli program desn ce, na katerega dnu ne najdeš niti hI. da bogoslova, so sklenili kompromis, ki kar nič ne določa, da bi se morala vsa politika ravnati po veri.
,Iv-.t. Obzornik" se trudi zaman, če stu3a to D*'«lon.fd..(n! rpra«ičiti s tem, da imeiuje zvezo z veČino kompromis in potrebno zlo, Vstop klerikalnih r.o«lancev v večino je ravno tako nemiralen, kakor bi bi njih vstop v jcgrslovanski klub, zakaj par. -niH'it.- raa ve!*.n% si je stavila smoter »v drl. /bor niči leta in leta zdušno in združno delov*ti za na red in drmovtno, a brez ozira na veroa, to je p« po j Kit. Obzor." za katoličana nen ravno.
KUrikalci niso b li vedno teh mislij! Konpc meseca ncembra so takratni d-ž  poslacci izdali iz javo, v kateri so rekli,   »da je vkljub vsem načel nim razlikttm ne sam') mogoče, nego glede doblj*n* izkušnje in na korist naroda uprav potrebno, da vsi hrvatski  in  slovanski   poslat ci  v  prihodnjem drž zhoru osnujejo  m- i   sabo  parlsmentarno skupino v svrho odločnega   postopanja v narodnostnih in gospodarskih vprašanjih".
Glasom »Kat. Obzor " je taka zveza nemogoča, nemoralna in nenra<na, a kdo* jo zahteva, ni pii-sten katoličan, nego liberelec. A kdo Be jo bi za navedeno izjavo izrekel, kdo so tisti liberalci, ki so jo smatrali ne sami za megočo, nego uprav potrebne P Mej drug;mi so zahtevali to trajno z«ezo tudi „liberale:" : Dr. Žusteršč, PovŠ*, Pfeifer. dr. Gre gorčic, dr. Gn goreč, R. b č, torej ljudje, kvtere smatramo vsi za klerikalce, ki pa po „Kat. Obz< r " to ni«o, ki so po »Kat. Obzor." pravi pravcati, nemoralnih in necravnih dejanj sposobni liberalci.
Ako je voak, ki se strinja z izjavo prejžnj.h diž poslancev liberalec, potem sploh ni bilo v prejšnjem d-ž zb: ru nobenega klerikalca, ampak so v njem sedeli sami liberalci. Ker pa bo sedanji kleri kalni poslanci vs:opili z drugimi slovenskimi poslanci vred v trajno parlamentarno ziezo, osnovano »na natedni podlagi, na podlagi domovinske ljubezni" in ne na verski podlagi, so tudi vsi ti sami libe ra'oi in ni mej njimi nobenega pravega katoličana.
To *to logična izvajanja iz načel pK*fc. Obzor." Zabeležili h*•!.-> jih, da se vidi, kam vodi fanatizem ia s kakimi zavijanji bi klerikalci radi prikrili bvojo nelojalno postopanje pri snovanja jugoslovanskega kluhs, oziroma svojo nedoslednost v parlamenta. Če je vsak liberalec, kdor ne prisega na načela »Kat. Obz.", pot« m ni na vsem S'ovenskem niti ste pribti ib katoličanov ! _
V IJiihlJaiil, S. julija.
Drž. posl. dr. Sohlesinger, predsednik na-preduega čeftkounoufikega deielnozborskega kluba, je govrril z nekim dopisnikom »Nt-ue Freie Presee* ter d«jal; Ako hoče vlada v iatiui odkritosrčno spravo od naroda do naroda, potem naj uvažajo logično upravičeno zahtevo Nemcev, in naj vrne statas qao aote. naj ustvari neutralna tla s tem, dx prej odstrani naredbe. Ako tega vlada ne ttori, ne sme začeti nobea Nemcev prgojanj. Preti s st:»vanju ostava se je izrekel posl. S^hVsinger z vso odločnostjo. F deralizem v smislu Čeških državnopravnih Rtr>inljenj se mu zdi nemožen, ker jo nfzdri-žl i* z močjo države ter nezdružljiv 8 seda-njim postajnim razmerjem napram Ogr riki. Autonomija dežel pelje k razkosanju države in k zatiranju narodnih mamšin. Najlepša rešitev zamotane avotrijufce štrene se mu zdi narodna aamo-uprMva, kakoršno no navajale že panktacije.
Volitve v srbsko skupščino so ter* j prkesJe zmernim radikalcem prpolno zmago. Voditelj« Paste in Katic sta Be mnogo trudila, da ni bilo izvo* Ijfuo preveč o itr h radikalcev, ki bi jima delala sitneati. Ministerstvo Simičcvo ostane, kor ži'e to tudi raiiikalci.
Grška je radi počasnega sklepanja miru v veliki btiBki. Vlada mora izdati za vzdržavanje vojske in b«gunetv vsaki dan GOO 000 drahem. l\i tem pa te more državna blagajna že dolgo časa zadoščati zahtevi m ter si pomaga z nakaznicami. Vsega so knve vilevlasti s svojimi zastopniki, ki kažejo) že od armenske ia ktečanske afere velikansko nespretnost. D vi meseca že trajajo v Carigradu pogajanja brez uipeha. Kakor prt d grško v jco, so tudi sedaj veleviasti v najlepši aiogi, tudi sedai izdajajo i. j.ivo za izjavo, a kakor pred vojuo,  tako se tudi
LISTEK.
Slika Marije.
(Noveleta. — Spisal Ivan Breščan.) 1.
(Dalje.)
Minka je nekoliko zarudela v lice; vprašanje ji je bilo tako stavljeno, da ni vedela, kaj bi odgovor jla. Vender pa se je po kratkem molku izvila z besedami:
»Ako že hočete, da Va m svetujem tako, kakor bi sama naredila, potem Vam rečem: Pa, odpotujte!"
Alojzij je hotel popraviti svoje nerodno vpra« sanje, tedaj pa je vstopil sodnik v sobo.
Po kratkem razgovoru svetoval mu je tudi sodnik, da ne sme opustiti te prilike.
„Tako sem rekla tudi jaz", je dostavila Minka . ..
Drugi dan že je odpisal Alojzij svojemu prijatelju, da ponudbo sprejme, in da želi nadaljnib pojasnil, katere je tudi dobil ...
Tri tedne kasneje pa se je poslavljal Poljak od svojih sorodnikov ter se prišel poslovit tudi k Bodni kovim.
»Ali Vam je po načrtu znano, kako menite potovati in kje se dalje časa pomudita? je vprašul sodnik Alojzija.
BDa, vsaj v glavnih potezah mi je znan. Najprvo se ustaviva v Benetkah. Baron ne meci namreč prebrskavati samo zaprašenih knjig po biblijo-tekah, ter starih sik po muzejih in galerijah, ampak vživati tudi življenje in občudovati kras. to nfiravo v drugih krajinah. riuko mi je pisni. Zato bova peleg Rima ob skala tudi Napolj, ustavila ee dalje časa v Nid, v Monaku in nekaterih drogih mestih. Obiskala bova gledališka v Parizu ter se ob Ranu vračala preti jugu. Monakovo je najina zadnja postaja."
»Kdsj se potem vrnete?" vpraša Minka. »Koncem avgusta   ali  v začetku septembra, gospfca."
„Tako dolgo nas mislite zapustiti! Pa nam bodete vsaj poročali, če se Vam bo kaj posebnega pripetilo? Ne smete popolnoma pozabiti na nas, dasi se bodete lepše zabavali, nego ste se tu pri nas", dostavi Minka, stopivši k oknu poleg Alojzija.
»Sajf še ne pojđete tako brzo, gosp. Poljak ? Oprostite me za hip; stopiti moram nekoliko k učitelju radi nekega mapnega obrisa, da s« odda še
z večerno po^to naprej, ker je jutri zadnji termin!" pravi sodnik Alojzija. »Daj mi palico in klobuk, Minka !"
Minka je brzo prinesla zahtevano ter se na to vsedla na divan nasproti Alojziju.
„Kaj ne, g: spod Poljak, da nas ne pozabite na potovarju?" vprašala je iz nova.
„Nikdar ne, gospioa! Pa smem li upati, da dobim od Vas odgovore na svoja pisma?"
»Seveda! — Gotovo!" —
Alojzij je molče prijel njeno desnico ter jo gorko poljubil. Prvič se je toliko ojačil, a takoj je bil ves zmeden, da ni vedel, kaj bi jej govoril.
Mi .ki mi je b .: > odtegnila roko, nasmejala se in zarudela od^la v sosedno sobo, od koder se je takoj vrnila z mlajšo sestrico.
Alojzija je to se 1 <>'j vznemirilo, ker si je mislil, da je netaktno ravnal. A kmalu se je zopet potolažil, saj ga je Minka gledala vedno s tistim srečnim pogledom ter iz nova Bedia k njemu.
Na to sta se razgovarjala večji del o bližnji prihodnjosti, dokler ni solnee zatonilo za da'jn mi gorami ter se je počelo temniti.
Sodnik se je vrnil domov ia Alojzij se je kmalu na to poslovil.
sedaj n« premakne ni£. R izloček je le ta, da je vo dila velevlasti prej Grška za nos, sedaj pa Tarčija. Biamovani so tcrej vedno jedni in isti. Seveda so velike težave pri sklepanja miru. Turki hočejo ve* liko denarno odškodnino, bankerotna Grčija ne more plačati nobene, niti ji noče kdo posoditi česa. Tar* čija hoče imeti vso plodonosno Teaalijo, in ž njo p >rc grško turško mejo, velevlasti pa teg« ne morejo dovoliti, nu Tarčija brez velike odškodnine tudi mi« izpustiti plena iz rok. Tarčija obljublja man i kaj, ne izpolni pa ničesar, in sedaj celo po-ronožoje na meji vojne čete. Prav možno je torej, d« se pogajanja ep'oh še rnzbijejo. Mej tem pa Torki po Tesali ji ropajo in zatirajo budi Io vse to p?da na vslevlasti, ki v svoji sebičnosti ne gledajo ■ a ubogo Grško, n'go le na lestne interese v ori pi< u, in mej katerimi vlida le Biožna — zavist Tako seveda ne more iti več dolgo!
Francoska zbornica je dovolila potovalni kred t v zneska 500 000 frankov 2a predsednika Facr ja. Zi kredit je glasovalo -117, proti pa le 29 izmej socialističnih poslancev. Socijalisti si povdar-j aH, da se republika ni vstvarila za to, da bi klečeplazila pred tirani. I) <nar naj se boljše porabi v izmanjšanje revsčire mej francoskimi delavci ali pa za brezposelne dtlavce. Socijalist Faberot je na-zval rusk<ga carja morilca, na kar je dejal pred selnik zbornice, Briseon, da je bil potit carjev v Parizu poset uljudnosti in prijateljstva, ki je Fran* cijo osrečil in navdil s ponosom. Proti izrazu Fa-berota boio protestovali vsi francoski državljani tato, kakor protestuje zbornica. Faberot je na to odgovoril: Ako imate denar za pcset predsednika, priznajte tudi svojo d Ižnost, da daste onim nesrečnikom jeiti, ki nimajo kruha !
Na Kubi divja boj proti Španiji z največjo strastjo. Dejstvo, da 83 celo boniki in ranjenci udeležil ejo b.:jev, dokazuje najbolj, koliko sovraštvo vlada mej domačini do Spanje«v. Vendar so bili baje vsi boji in v?e bitke, ki so se vršili po premirju, doslej za Šp*n  e ugodni.
Dopisi*
O«! nekod, dce 4 julija. (S o c i j a I i z e m pred ourmi — v Idriji!?) (Dalje.) Predno pieidem t stvari, šo par besed na omenjena dopisa ! Ne da mi namreč vest, da bi prezrl nekatere trditve, n. pr., da oni ni proletarec, kateri poseduje „kako orodje, kako bajtico ali kako njivico". Ta je modra! Po tej definiciji bi prcletaiij.it vsaj v Idriji popolnem izginil, kajti tu poseduje velik del tistih, kamere laz prištevam prolerarcem, „kako bajtico ali njivico" ali veaj kako orcd.e. Ne, prijatelj. Idrijske delavske koče, v rtiči, kravica ali prašiček, šilo ali šivanka, osetika ali — »kleklirski povšter" mi ne izključujejo idrijskih prebivalcev iz proletarijata. P.* letali;; t je namreč po mojem revščina mase, množice, o uj ui govorimo, ako živijo celi razredi Človeške družbe v pomanjkanju, ako pri roeroma veiik d-s 1 prebivalstva nima tega, kar potrebuje za človeku primerno eksistenco. Tega pa ogromna večina Idrijčanov nima kljnbu b i;ticam in njivicam, zato so skoro vsi I Irij čani {!■(,! i srci. — Kakor se mi pa zdi navedena de fi ličja pegrefena, tako se mi zdi malce preešabno r-čuno: »saj nismo tako naivni, da bi ne poznali nasprohj mej huržvazijo in mej proletarijatom!" Prepričan sem namreč, da nobeden iztnej idrijskih sedrugov, niti »Delavčev" dopisnik sam, č e je Urij-čao, ne pozna nasprotij, o katerih hoče tn govoriti.
Prišaj najinteligentnejšeg« idrijskega socijalista, kaj je hiržvazija,  kaj proletarijat, kaj socijalizem kaj namerava socijalizeia, kako bo socijalizem dosegel to, kar namerava, — dolžan ti ostane odgovora, ali pa k večeran pere e, da je socijalizem delavska stranka, katera hoče delavcem stanje izbol sati, ka pitalizeno  uničiti   in jednakost v človeški dražbi uvesti, če dobiš tak odgovor, imaš že rešpekt pred tem socijalistom. Če ga pa nadalje prašaš, kaj razumeva  pod k a pital'z som ia kako si predstavlja jednakost Ijudij, dobiš tak odgovor, da bo zraven stoječi Kristan cd srama radel in bledel.   Iz tekih razgovorov razvidiš, d i eo idrijski socijalisti jako nedolžni ljudje, katerim so le nekatere fraze o jednakosti, o kapitalizma, ia ces6 — o darvinizma, katerega jim razlaga sod rog Kristan, zmešale glavo, in jih privedle do fixsne ideje, da je samo Grablovic Čubal — Kristanov socijalizem pogoj ljudnke sreče. Končno  pa  razvid.š  iz  takih   razgovorov,  da ta „grezni rudečkar" prav za prav drnzega ne zahteva, kakor samo to, kar je vedno zahtevala že narodna stranka v Idriji, in <i  zabavlja proti narodni stranki le zato, ker v njeni metropoli na najde moralne podpore, ker ne nijde jasnega gospodarskega   programa   narodne   stranke,  in ker smatra »krščansko uarodno zvezo", v kateri sedi g. dr. Ferjančič, le deklo vlade in klerika lizma, teh največih  nasprotnikov delavskih, tudi upravičeuih zahtev.   Z jedno besedo: Ti socijalisti so po svojem  prepričanji radikalni narod njaki, v ekstrem gre posameznik le zato, ker je analfabet, ali pa ker nekateri nazadnjaki obeh kranj • kiti otrank kljubujejo celo poltenim namenom teh »socijal stov". — S tem sem pa zad4 ob vprašanje: Kdo je provzročil idnjeki socijalizem? M ij provzro-čitelji moreLa priti v poštev le dva:  nazadnjaki in vlada.   Nazadnjaki so provzročili socijalizem, kakor že rečeno, s kljubovanjem in praz ranjena delavskih poštenih namenov in pravilnih zahtev. Nedivno tema je v Idriji Se vse spalo; samo ošabna avtont ta ae je sprehajal* mimo deUvscib vrst; ta avtoriteta so bili farovški in grajski g spodje Ta avtoriteta je deloma zadrževala, deloma   v« ue I je vala   delavce v duševno in telesno zavisuo?t  Oaierkain Trevea ia dragi so kot peslašai prostaki svojih poveljnikov vodili nezavedne delavca k zmegi Vestenecka, ozi roma Poklukarja in naposled S'egnarja. Posledica je pa bila, da niti jedni, niti drugi se niso ozirali na d-lavske potrebe, ker niso imeli niti volje, niti zmožnosti za to.   V ded tega boja 83 z i čeli delavci m.-Iti in čitati ter prihajali vedno boij do samo stojne sodbe.   Ta jih je privedla do spoznanja, da klerikalna in vladna stranka jib ne privedeta do boljših   asov. zato so se erez noč oklenili mlade, navdušene napredne stranke. V njej o • zapazili delavnost in demokratstvo, ki je priznavalo ljudem, no pa mošnjam, jednakost in pravice, ki je zahrevalo tudi za delavca dela ia zaslužku primerno  plačo,  za državo splešoim žrtvam primeren upliv v politiki.   Prišli so delavci do samozavesti, katera je bila morda pri posamez niku odbijalna,  katera  pa v obče ni za.tevala druzega,   nego   dolžnostim   primerne pravice.    ■ 1" tukaj je prišlo do razkola, ker so nekateri mislli, da morajo biti delavci ž njimi, ne pa oni z delavci.   V svoji cšabnosti so se začeli protiviti oe:o enim delavskim zahtevam, katere so prej odobravali.   D-tlavc: so začeli zabavljati proti takim »narodnjakom", tisti pa, ki niso znali ločiti osebe od Btvan, začeli so zabavljati proti narodni s ranki sploh, v čemer bo jih utrjevali še taktični pogreški voditeljev narodne stranke, in — pripravljena so bila tla za taje socijaloodemokratske agi tatorje!   Na diugi strani so pa kričali klerikalci nad vsakomur, ki ni slepo verjel njihovim listom, ki je čital narodne liste, da je brezverec in — socijalist. V javnosti so pa za hrbtom črnili in skušali uničiti vsakogar, ki jim ni bil po volji; klerikalen delavec in paznik je zatiral narodnega, ker
Mmka ga je spremila iz sobe. Koje pa videl, da se mora ločiti cd nje in ji vender ni razodel svoje ljubezni ter bil negotov o vsem, skrčilo se mu •e okrog srca ; krepko je stisnil njeno roko, a ni je mogel izpustiti, dve debeli solzi pa sta mu po-rcsili lice. Sramoval se je skoro samega sebe, saj je vender videl že marsikaj deklet ter občeval z nežnim spolom različnih krogov, pa n.kdar Še ni bil tak, t »ao potrt in smešen, kakor danes.
»Kaj Vam je, gospod Poljak?" vprašala je Minka, ki je čutila njegovo obupnott.
A Alojziju je b Io grlo zavezano, nagnil se je deklici ter jo poljubil na vroče čelo. Njegove ustnice pa so šepetala: »Jaz Vas ljubim — oetanita zdrava in ne zabite me !*
Ona mu je vrnila poljubek, potem pa se mu izvila iz rok ter h tela po stopnjicah navzgor.
„Na svidenje!" je čul Alojzij še z balkona sodnikove hifie.
II.
Dva meseca po Alojzijevem odhoda pričeli !so se v ravnini okrog onega trga veliki vojaški narevn.
Življenje v trgu se je takrat povsem spremenilo. Na javnih prostorih in po gostilnah bilo je jako živahno, posebno pa zvečer, ko je na trgu pred sodno hišo igrala vojaška godba. Takrat je vse mrgolelo po trga gori in doli. Da se je pa tuli v zasebnih hišah marsikaj predrugačilo, je tako umevno.
Nekega dne sedeli sta v lopici na nadačitelje vem vrtu Bodnikova Minka in učiteljeva hči Rsgina
»Sama ne vem, kako je to prišlo! Takrat, ko je odšel Alojzij od tu, menila sem, da mi ns bode mogoče  živeti brez njega.   A  sedaj je drugače Sprva  sem sa sicer stotnika vedno ogibala, kadar je prišel k nam.   S<a sem v svojo sobo ter mislila na Alojzija, vzela sem njegova  pisma ter pričela čitati vr.it.-co,  iz katerih je dihala goreča ljubezen. Piše mi tako lepa in z globokimi čuvstvi navdahnjena pisma, a kadar je bil poleg mene ni govori ničesar. Vedno sem se dolgočasila na njegovi strani vsaj sedaj se mi zdi, da je moralo biti dolgočasno, dasi tega takrat nisem čutila," je pravila Minka.
»Hm. ker si bila zaljubljena," je odvrnila Regina. »Danes seveda misliš drugače, ker ljubiš stotnika". (Dalje prih.}
je bil prepričao, da stori s tem bogozaslužao dalo. Ker so pa bili ia ostali delavci verai.J in opazili ravno pri »katoličanih" največ hudobij«; ker eo raz videli, da tadi listi, katere čitajo, niso brez verski, ker se je priiaica in epovednica strastno n protiveraki zlorabljala za klerikalne namene — prišli ao sami ob vero toliko, da tiitim, kateri so prej kričali »volk, volk!" niso več verjeli, ko so videli, da jih le sleparijo; prišli ao napoaled do prepričanja, da njihovi nasprotniki v tem krika iščejo le svojih koriatij, in da hočejo delavca a tem le zadrževati ▼ boja za izboljšanje njihovega žalost-nega etanja. — Poaledica t -«a je, da sedaj vsak idrijeki delavec rajše posluša Kristana, nego O w »Id i, in da se alisi ta pa tam o veri kaka bessda, ka-keršne bi si ne bil predrzni! ziniti nobeden »brez-verski" narodnjak. — Iz navedenega je razviden prvi važen provzroč telj idrijskega socijalizma. Dragi, največi vzrok aocijaltzma je pa gmotni položaj drijskih delavcev, krivice, ki se jim gode od nekdaj in na novo sedaj. O tem pa prihodijič
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. julija.
— (Ivan Pintar f ) Po dolgi in mučni bo-ezni nmrl je včeraj ob 8 uri zvečer mož, ki je bil 8 cer š-rši javnosti skoro neznan, a je bil vender jeden najpridnejšib narodnih delavcev, gospod Ivan Pintar, aonrednik ..Sov. Naroda", urednik aRo doljaba* in »Novic". Pokojnik je bil jako skromen mož, kateri se je javnosti uprav bal, pri tem pa š rokega obzorja io temeljito poučen v raznih strokah, zlasti v političnih vedah, v nacijonalni ekonomiji in v matematiki. Kodom iz poljanske fare, je nekaj časa študiral na tehniki v M-.ttweidi, potem pa ae posvetil žarnalistiki. JarČič ga je pridobil za »Slov. N noj", pri katerem je, iavzemši nekaj let, ko je d-lai za »Slovenca", deloval do svoje smrti. Ure je val je tudi »Rjdoljuba" in »Novica", sodeloval ori „Domovini" in svoj čas tadi pri »Soči", povrh pa dopisoval še raznim drugim listom. Prelagal je tudi rad iz ruščine in iz bolgarščine, kateri prevodi so bili obelodanjeni v raznih listih. Pokojnik je bil marljiv kakor čebela. Počitka ni poznal, a kadar ga je žurnalistično delo atradilo, iskal je razvedrila v matematiki io aatroaomiji. Guatav Frevtag je žar nalista primerjal človeka, ki s^je zraje, za katerega 8 9 pa nihče ne zmeni, kadar pšenica zori. In pokojni Ivan Pintar je bil tak mož. Dan na dan je na narodnem polja sejni zrnje svojega duha; pšenica je vzrasla, ia nar* d jo je požel, ne da bi se menil za skromnega sejalca. Pintar je dosegel starost 45 let. Pred nekaj meseci je obolel, a kot pravi žurnalist ni odložil peresa, dokler ga niso moči popolnoma zapustile. Bodi vrlemu, znaoajnemu možu žemljica lahka in č »sten spora n !
— (Kmetijska dražba kranjska) imela je danes v dvorani starega strelišča svoj letošnji občni zbor, katerega se je udeležilo izredno veliko število članov iz vseh krajev naše dežele. Ker bodemo o tem zbora jatri natančnejše poročali, naj danes le omenimo, da je bil izvoljen podpredsednikom društva gosp. državni poBl. Povše, v odbor pa gg. meščanske šole učitelj dr. Romih in knezoskofi ski tajnik Šiška. Nadalje sklenil je občni zbor, naj se povodom petdesetletnice cesarjevega vladanja prihodnje leto otvori v Lubljani gospodinjska šola z« kmetske deklice.
— (»Slov. planinsko društvo") Dijaki imajo v kočah »Slovenskega planinskega društva", ako se izkažejo z legitimacijami »Slov. plan. društva", prosto ležišče tadi za letošnjo sezoio. La v slučajih, da je koča že napolnjena, zadovoljiti se morajo z vsakor&nim ležiščem, izvzemši, da plaćaju jednake pristojbine, kakor vsak drug član društva. U topnino pa je vsekakor plačati.
— (Ogenj.) Včeraj zvečer okoli 10 are naznanil je čuvaj na Gradu z dvema streloma ogenj v mesta. Najedenkrat nabralo ee je na ulicah vse polno občinstva, ki je radovedno popraševalo po ognju, ker se nikjer ni videl žar. Reklo se je, da gori na Dunajski cesti v »E/ropi", in rea je drlo visu občinstvo tjakaj, in tudi oddelek požarne bramba je prišel na lice mesta. Toda t tikaj ni b io ognja, in se tudi nikjer drugod na Dunajski cesti ni videl. Sedaj se je raznesla vest, da gori Janezova tovarna na sv. Petra cesti, in vse ljudstvo je vrelo na av. Petra cesto, kjer je tadi bila že požarna brambs. Slednjič se je trdilo, da gori Dovganovo lesno skladišče na Dunajski cesti. Ali tudi tukaj ni gorelo. Ne policija, ne požarna bramba ni vedela, kja gori, in ljudstvo je zabavljalo, da se vse mesto po nepotrebnem alarmuje. In vender je gorelo. Pokopališka delavca Franc Lužar in Matevž Peterka zažgala sta bila v jami na novem pokopališču pri sv. Krištofa nekaj starih nagrobnih vencev, ki so le kakih pet minut z velikim plamenom goreli. Ta plamen vide! je čuvaj na Grada in naznanil ogenj, ki pa je vsega skupaj le kakih 15 minut trajal.
— (TJIora v Frančiškanski cerkvi) Mmolo acč vtihotapil se je neznan tat v Frančiškansko cerkev in je vlomil v pušico pri oltarja ev. križa ter odnesel okoli 10 gld. drobila. Tat poskusil je še dve dragi oašici odpreti, a jih ni mogel.
— (Nezgoda.) Danes ponoči p^del ie i okna L uadstropia nekdanje cu krame na Poljanekem na eipa desetnik o. in kr. 17 peApolka, Franc Č š, iz Šaartnega pri Litij', in je takoj mrtev obležal na dvorišči. Navedenec je v spanju vstal, šel k okna jn se naslonil na okno tako, da je dobil omah, in ie padel na dvorišče. Coš je bil priden fant in pri avo>ib predstojnikih jako priljubljen.
— (Glas iz občinstva) Piše se nam: Dne G. t. m. sem se peljal iz dalnje doline pod Limbar-sko gcro prot< Ljubljani. Ko se pa pripeljem do mitnice pri črnuškem mosta, je bila ta seve la zaprta, kfr je bilo že blizo polnoči. Zato pokličfm ^pokore!", n» kar ee oglasi coitničar in pravi: »Kdo ie?* Jaz odgovorim : „Dva moža z jednim konjem". To pa je mitničarja tako razdražilo, da me ie — kaznoval za jeden celi krajcar globe, k. r sem tako odgovoril Žito vprašam: ali se mora -vsak popotnik mitničarju poprej predstaviti, predno ta sprejme denar od njeg«?
— (Poročil) se je g. J.-ikob M i 1 a v e c , c. kr. '.l.vvfm pristav v Kamniku z gdčno. Ivanko Kotlin »t Poete ji ne. ČJ"St. ttmo!
— (O nravni popačenoati mladine) se dandanes mnogo govor*. Z - n > je, da uprav klerikalci dolže novodobno šolo, da o- ona kriva osnro velosti mladine, zvlanti na deželi.   D« pa temx ni tako, prič j o ž« pomisleka vredne besede, katere je napisal neki   nemški u'i'elj  v pedagojričnera listu gornjeftvorrijskem: »Otrok spi prepogostokrat z roditeljema v jmI.i. m iiti postelji. S'ariai pri tem malo pazijo, kaj govore in   delajo.   Otrok večkrat ališi pogovote, ki so vue prej, le n« nravni.   Ko ottok dor^ote, pnde v d«, tiko s posli.   M-j temi je pa mnogo takih, ki otroka uče go/orov in  pesmij, ki so elno gnueni.   V mnogih  rodbinah  je  tudi ta slaba navada, da deklice spe e deklami. Kaj vidijo in slišijo tukaj deklatca prav čeetokrat?   la taki pokvarjeni otroci pridejo potnm v šolo ter popačijo tam še droge otroke. I u za taka zla, ki kakor rak telo uničujejo in dušo, za taka zla,  pravim, bodi ndgovorna novodobna šola! Gospodje, ki novo doboo šolo dolžijo vsakovrstnih hib človeške družne, vedo parni prav dobro,  kje  tiči vzrok   tam zlem. Toda njim j* Je na tem, kako bi mogli Škodovat. Žoli ter kmeta šuntati, češ:  »Gi^j, toliko in tcl-ko st'-iae ta h I a b a š o 1 a !w I o k»i slišijo otreci od t* ko prevnrienih i-t^rišev? Nič drugega kakor grdo za-h t v lj <* o i o o šoli in o učiteljetvu! Kako naj otrok "n.iteiju zaupa in ga spoštuje, če doma v jedaomer
trobijo, da učitelj uima vere,  da je sovražnik da hovščini itd?   Ce torej lola nima posebaih u'pe hov,  kri-.d so tega le gospodje,  ki  mtno  in pismeno delajo proti šoli ter tako škodujejo njenemu ugitedu " — Qai capere vult, capiat!
— (Slov. bralno društvo v Tržiču) napravi s svonm tamburaškim zborom v nedeljo dne il. t. m. popoludrio ob 4. uri izlet v Bistrico na vrt g. Lovr. Aljar čiča.
— (Podaljšanje  uradnih  ur.)   Poštni in brzojavni im d v Ktškem na Kranjskem službuje od '3. juiija do 15. evgusta cel dan.
— (Čitalnica v Brežicah) priredi dne 11. v.jlija t. i. na vrta »Nar doma" v Btežicab v korist ciražbi sv. Cirila i« Metoda veliko alavnont a jako raznovrstnim vaporedom. Pnd slavnoetjo je ObOni zbor br*ške Čitalnice in breške podružnice av. Cmla in Metoda. Pri slavnosti bo svirala vo jaška godba iz Zagreba. Vstopnina za ceabo 1 K, za obitelj 2 K, za kmete 20 kr.
— (Imenitno imenovanje ) Predsednik okrož. sodiSča v Gorici, Pavel S bis a., pojde v pokoj, kot aaslftdr»ik mu je namenjen deželnosodni svetnik Visini, sin bivšega predsednika temu okrož. eo-dišču. Gosp. Visini ne zna slovenskega jezika. Zategadelj ne moremo ni kratko ni malo umeti, kako je mogoče imenovati takega moža na to prevažno mesto. Ali je pa to morda njegova prednost pred drugimi? Gosp. grof Gleispach — obračun bo velik!
— (O knezonadškof u goriškem dru Zornu) nam piše prijatelj našega lista: Prav ste ieieli, da 3te dra. Zorna imenovali  blagega, zares plemenitega moža. Ta go*pod je zares vigledeu duhovnik in človekoljub 0 -e njt-gov je bil učitelj v PrvaČini pri Gorici. Sin Alojzij mu je študiral izborno, in ee vedel zmerom vzgledno.   Šile 22 let star je do vršil teološke studijo z odliko; v mašnika pa ga 'niso mogli posvetiti, ker je bil premlad.   Zato so ga poslali na Dunaj, kjpr je postal doktor bogoslovja. Pisec teh vrstic som imel priliko opazovati "dra. Zorna kot profesorja bogoslovja v Gorici. Vse njegovo življenje je  bilo  mirno in tiho.   1 srodno prijazni in milosrčni gospod je živel le svojemu poklicu Dr. Zorn je bil Že izza mlada človek resnično pobožnega srca. Bogoslovci so ga hvalili, da je učen dogmatik ter da ob svojih predavanjih go vori klasično latinšč no.   Vrhu tega ee je dr. Zorn pečal tudi z — muzi ko.   Tudi še zdaj rad poje v cerkvi.   Mož je dober pijanist, igra pa le kla -3*ške komade.   Veak četrtek ga je prihajal ob-
iskat njegov sivolasi oče. Ob takih posetih je hvaležni sin očeta zmerom obel in poljubil, te? ga potem vodil preko hodnika v stanovanje, kjer jn očeta zmerom tndi  povab I na ohei    M mogrede bodi povedano, da je sivolasi starček dcžiiel da mu ie bil sin imenovan škofom in knezonadškof in. — Toda nečesa, kar bi mu bilo vselej prav hodilo, dr. Zorn vendar cime,  in  to  je: manjka na — eneržije  Mož je prerahel, predobar, prepfe nenit, da bi količkaj mogr-i se pokazati „cs-rega". Ko je bil še direktor centralnega semenišča v Gorici, so se mu b«je nekdaj bogoslovci ep u n tali zaraii slabe hrane.   Ko je nekega dne zopet prišla  na mizo slabo pripravljena jod, so na dogovorjeno znamenje jeli ropotati   D>rr-ktor dr. Zorn  pa ne, da bi bil nastopil euergi no, peh tel je v svojo sobi, tam se epns'il na klečalnik ter molil,  »da bi B g p<to lt*.žil te oporne bogoelovce". Ko so res d* h ali raz grajati, jim je obljubil, poskrbeli za boljšo brano, in s tem je bila stvar uri  kraju.   Zategadelj se ni čuditi, da je star   kanonik,   dr. C-'Stellani.   ko je dr. Zorn pojtal flkof, nevoščljivo vzklknil: »Tak, da bo škof?   Sit Še  asmoniAča ui znal vladati, kako bode pa celo škof t j o?" — R-lata ref^ro, g urednik! — Na čaat dra. Zorna pa moreno reči, da se on nikeli ni poganjal za škofovsko č*st. O priliki, ko je bil casar v Gorici in je ;.mel »cercle", je rekel, pnđedSt do dra. Zorna: »Vai sem itnenoval škofom v Poriču!' — ,BVaŠo Veličanstvo,"" odgovori dr. Z< m  ves prepaden.   „„jms  niiem tega vreden in sposoben 1"" — ,0 Va<U vrednosti in sposobnosti sodimo drugi, ne Vi sami," odgovori c^sar ter gre mimo njega.   Dr. Zorn sb je moral udati. K*«r ktt isreino radodaren človek ni  imel novcev, si je moral od vlat« !zjros<tt 10 000 jrjd. predplačila, da je nastopil ovo o Škofovsko službo.   La tri m> h< ce je škofu al  v P^rec-u, potem je po soarti dra. Golmajerja priSel za knezonadškof* v Gorico ter kmalu postal rudi ceear,e v ta»ni svetnik. Bje je sani rajni dr  Golmajer želel, da bi mu postal dr. Zorn nanlednik.   Govori ee,  da je dr. Z jrn že davuo vra'i iz >osojenib si lO 000 gld.    Končao š^ nekaj prav zanimivega !   Dr. Z rn ie bil sicer naklonjen obema »tekmecem*", d<u. M *haiču in dru. Gregorčiču; v«ndir zdi bp, da je ho h"lj na Gre gorčičevi strr»n ; zakaj takt^t, ko jn najbolj vrel pr*pir zaradi dra M-hniča in dra. Gregorčiča, d^al ie kn*70rariflkof o priliki neke birme na dtželi ne kako takole:   »M j Bog  kako ibiHlnjum ta »ep. trebni prepir!   Ooa (dr. M   in dr Gr) sra D cena svečenika, oba soš-lce, pa to drgnenjs, ki je ta«o malo krščansko!   Gregorčič, kako je ra človek de Inven! Ca mu izročim kako vf.žoo d-'o, Opravi ix je v jedni   noči, dočirn bi vsak drug imel dovoli ponla 14 dnij ob ujeoa !" — T-ilikri c plemeni^ *i naše^ metropolitu, kateremu tudi jaz *elim iz doa duše tkoraj^n.eira f>Tdrav^j»jja! Gorica n
—  („Narodni  dom"   v Trstu) »EJincst" dokazuje,   da  je  postalo  vprašanje  o ustanovitvi »Narcdneg.  doma"  v Trstu   nujno.   Valed silnih političkih borb preti slovenskim društvom v Tratu bojkot, ppleh pa je  treba Slovencem v Trsta zbiral š'^a in središča tol.ko  bolj,  ker so v mesfu v maujšini O najina, kako dobiti potreba.h sredstev, je sprožila »Elino^t", ja^no razpravo in zajedno priobčila prvi nasvet, k.ten meri na to, da 6e na pravi  delniško  društvo,   ki   bi  izdalo delnice oi 5 gld in  više ter na ta način nabralo potroboih 200 000 gld.   Deležaik pri podjetja pa naj  bi bil ves slovenski nared na Primorskem. V »Narodnem d-jrau" bi bila nastanjena vsa društv t, ki bi seseda plačevala najemnino, dalje tiskarna, katera se snuje, uredništva  vs9U   v  Trstu   uhajajoč-h   sloven^k h listov iti , povrh   pa  bi  b>la v njem So privatna stanovanja.   Na ta nač a bi bilo zagotovljeno p.i merno obrestovanje deln>ške glavnice. Ker utegnejo nekaterniki dvomi:i o uspeha  podj »tja,  namreč v tem oziru, da bi ne bilo možno nabrati potrebne svote, naj bi s«* tekom jednegi  leta prijavili vti tisti, ki hočejo sodelovati. T«ko prvi nasvet.
* (Dvakraten morilec.) Na Dunaju se vr3i senzačna porotna obravnava proti Ferdinandu Do-ležalu, ki je tekom jedneira leta zadavil dve stari žeuski: 73letno Mirijo St«"*ger in 71 letno Mirijo Frenzl. Ker so našli pod jedno umirjen k odtrgan gumb, in ker so videli ljudje v hiši Stogerce nekega moža v havetoku, začela so se poizvedovanja. Mnogo ljiulij je bilo zaprtih ki so nosili havelok brez jed-nega gumba Ker pa je Doležal Stiigerci ukradel več srečk, zajeli so ga dva mesca pozneje pred neko banko, kamor je poslal najetega dečka prodajat srečke. Doležal taji, dasi so ga spoznale no katere priče, a dvoma ni,  da je morilec in ropar.
* (Peterburska polioija) se briga ceh za toaleto bicikliBtinj. Na Martovem polju ee voz< mlado in staro, moški in ženske, mej temi pa tudi oti - n t"ga ali onega velikega knesa. Ker pa divja na Martovem polju večkrat hud veter, imajo ženuke s svojimi krili veliko opravka, la otroci nekfga velikega knaza so se nedavno smejali neki gospici v borbi z vetrom. Policiji se ni Bdelo to prav, in sed»;< morajo nositi biciklistinje »radi spodobnosti": aagieški jopič, široke hlače, imeno-
vane Salva*y ali pa angleško reformovano krilo, ki združuje hlaće in knlo. Ker si hočejo kmala tadi ljubljanski biciklisti napraviti javno dir-kal'šče, kjer se bodo ko'esarile tadi mnoge slovenske biciklistinje. in ker vlada tudi pri nas čeato bnd veter, vpvaŠati je: al* bode tudi naša policija uka zala slovenskim kolesaricam, da morajo »radi Bpodobno«*ti" nositi — hlače?
* (Verdi poje!) Da ovrže vse časnikarske vesti o svoji smrt mcsii bolezni, pel je nad 80 let etari skladatelj Verdi v kopeli M<iut*catini z gospo Stolzo-#o ljubavni duet iz opere »Ocbello" ter zbud 1 veliko vesel;a
* (Američanske novice) V C-ictam*u je v pričo več tisoč gledalcev skoči neki Harry McGee 60 čevljev globoko v Ladlovv laguno.   Napravil je 60 čevljev visok stolp in hotel skoČ ti raz njega na glavo v vedo;  pri skoku pa je sp~drnnil in pel v vodo na trebuh ter umrl. — Sooml-di so ž»uske pri  volitvah v malem  kraju Jameirovva v Cload Counfy i zmagale z ■ h?m tiketom do major a. T tkoj so prn ele i dajati  naredbe zoper gostilne,  a kar se jim ni posrečilo z naredbami. so v noči od Četrtka na petek hotele dejansko Opraviti ter M Uerjov Ra'oi z vs-»m pohištvom razbile  Pivo in žg vnje »o iz sodov epn^t.te. M Morju bo poslale naznanilo, da naj krai /opusti, kac drugače se mu bode godilo slabo. — Jtin Parker, znan žoIfzvŠKi ropar, kateri je večkra* pobegnil iz ječe, je bil lar-Ai unmra k amrti obsijan.    P»rker je b I C \v oy in v družbi droz h ps^u^al doe 8   fjbr  oropati vlak Sojta Fe železnice.    Nj^^ovf-ga sodruga je ustrelil BlnSabaik ekspresae družbe,  Parker pa ie ubeial z bogatina plenom.   T^leu ka^nej^ ga je prijel šer>f v hribih in odvel v Preacot.   Tam je ubež*! z d^ma drugima ilodejcema, na begu je u-tr«lil paznika ječs. Toda zop;-t en ga ujeli, a tod. tednj jim je abegnlj na to so pa I id jan e pridobili in ti eo našli sled za nji-n, ter posrečilo se jim je r* ujeti
Književnost.
— „Novo vinogradništvo"  je naslov novi
izdaji Fr  G lasbar-uve   aoj?ge „NajceuejSa ia nujhi-trrj'ia obnovitev opustofi*nih vinogradov", ka'ero je založil d*ž'In' odbor kranjski   D;č:m je pr^a izdaja ime a le 60 stranij,   ima jih druga 143, t r vrhi tegi 21 shk vmft  Pomnožitev obsfiza ti ganje cep-Ijent v m%b. ■seleno cepljenje, porabo u^etndi gnojil v vinogradih itd.   Kur ;e p* uo^ebuo v*f,no, pride-jano ie knj'^i na novo »avstrijsko zakonod ^is^vo v tr^noiišnih ?,»d«vt,b-. Ta ep.3 je sestavil dr G. Mir* obet ter je v njvm ua podlagi zakonov razb lm%oil, k »ko ee je tr ba ravnati, kadar se pok^ža t-tna uš, k^ko «e cd  »inogradov dosežejo  davčne oU]&*ve, keko hr^tobrMtna posojila za obn-iviNv vinogradov itd.   Sois je rpravljea z vzorci raznih vtog na do-tičoe urade. P-eiriCani smo, da ho ta knj ga dobro d šla vsem slovenskem  vinogradnik mi,  iu  joo jo toplo priporočamo.   R^ipe^avaoje kojig^ ii> izrodi d-žehii odbor kionfijuk'  du^b<,   katera jo tadi to novo izdajo priskrbela, zato nrjj senaročda oa knjigo pošiljajo o. kr  km'tiiaki družbi v L ubliano   C iaa knjigi je 40 kr., kder naroei  rajmanj 10 izvodov, d bi jth  po 30 kr.   N*ro'it.vam je tr^ba pri žiti Oeiiar. PripMm»irno, da vn'ja tu ror»a e po^tar'io vrel.
Brz o j a^lce-
Dunaj 3. julija. Cesar se je povsem nepričakovano vrnil iz I s c h I a. Ministerski predsednik grof Badeni, kateri se je bil zjutraj posvetoval z voditeljem nemsko-liberalnih veleposestnikov, droin. Biirnrei-terjem, je bil opoldne vzprejet v dolgotrajni avdijenciji.
Dunaj 8. julija. lleba se oficijelno Navzlic temu, da je vlada prepove-dala nameravani ljudski shod v Hobu, se hočejo Nemci vender sestati, da uprizore veliko demonstracijo. Vse hiše nameravajo okrasiti s pruskimi zastavami. — Vlada je vsled tega odredila, da mora biti pripravljeno vojaštvo.
Dunaj 8« julija« Tajnik ljubljanske ta-bačne tovarne, Rajko Orell je imenovan inšpektorjem glavne tabačne tovarne v Lincu.
poroča
Praga 8. julija. Pri Husovi slavnosti v Lvtomišlo je bilo aretovanih 30 oseb, mej njimi mestni policijski nadzornik. Državno pravdništvo jih toži radi motenja javnega reda in miru.
Carigrad 8. julija. Poročila, da Turčija ne zahteva več cele TVsalije, nego le tako regulacijo meje, da dobi vse strategično važne soteske in prehode v roke, niso osnovana. Turčija se še vedno ni udala, in tudi ne misli odnehati od svoje zahteve, kakor zatrjujejo ofi-cijalni listi.
I
Slovenci in  Slovenke 1 ne zabito družbe sv. Cirila in Metoda I
.L
Meteorologično poročilo.
■9 "3 ■->	(*"as opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tamne-r^tura v C	Veti ovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
7	9. zvečer	785*9	211	■1. j«g	jasno	
8.	7. Bjnttaj	7 Mi'.	18 8	si. jvzh.	jasno	00
■	8, popol.	784*8	29 0	sr. jug	skoro jas.	
Srednja včerajšnja   temperatura 20-9°,  za  1"49 nad normalom.
ID"u.xxa.33l?:3, "borza
dne 8  julija 1897.
Bknpni državni dolg v notah.....
Skupni državai dolg v srebrn   .   .   . •
Avstrijska rlafA renta ......
avstrijska krunska reuta 4°/......
Ogerska zlatu renta 4°/^. ......
Ogerska kronska rentu < ....
Avatro-ogerskc bančne delnice . . , , Kreditno delnice ........
London vi-.i.i...........
Nemški dr*. b&jnkovci us 100 mark    . , B0 mark. .   .   ,   ,   ,       . .
18 rrrnk' v...........
It&lijHrrk: bankovci........
C. kr. cekini .   . .
Dne" 7. julija 1897. i°/4 državne srečke iz I. 185» po 250 gld Državne srečke iz I. 18H4 po 100 gid.. , Dunava rog. srečke 5°/,, po 1O0 gld. . , Zemlj. obč. avstr. 4\',4/0 zlati saat. liati
Kreditne srečke po iCKj gld.....
Ljubljanske srečke.........
ttudolfove srečke po 10 gld.....
Akcije anglo-avatr. banke po Ž0O gld. .
Papirnati rnbeli
108	gld. 10 kr	
102		BS w
123		15 „
101		15 ,
122		85 „
100		05 ,
yf)i	_	— _
367		50 .
11»		50 ,
58		65 .
11		72 .
9		62 ,
45		50 „
6	•	66 ,
157	Rid.	— kr
189	•	— f
1*8		85 ,
99	*	80 ,
	■	50 ,
88	v	86 ,
25	H	25 ,
168	•	50 ,
465		— ,
		26»/4 .
		
		
„Narodna TIskarna" v Ljubljani naznanja Žalostno vest, da je nje večletni sodelavec, gospod
Ivan Pintar
urednik
včeraj, dne 7. julija, ob 3/48. uri zvečer, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dol^i, mučni bolezni, v starosti 45 let V Gospodu zaspal. o
Pozemski ostanki rajneega prenes6 se V petek, dne 9. julija, ob 1 37. uri popoludne iz KonjuSnih ulic štev. 1 k sv. Krištofu. o
Hodi mu blaj_j spomin! 22
V Ljubljani, 8. julija 1897.
■m  dobrem kraju v I.jul»l|Mni  želi »e preiBell
UM   rm m«
Ponudbe pod gostilničar" na npravništvo rSlov. Naroda'. (956—3)
Talrcj S9 T7Zpr©jran.©tat
dve spretni šivilji
za živeto in Be trnjno namestita (991—1)
fl <cmi jk> ?<! Ina Je<in
Fran Jožefova ceBta št 5. pri tleh.
Izvod iz voznega reda
■v«J.)«^Tiear**.        1. J-J.n.l3a. 1897. Odhod la T„|uM|}«.u- ijuž. kol.).
Proga dej Trbl*. («68-152
Ob 1* nrl H miu. pu uuoi uiuhul vlak t Triu*, Haljak, Uri vnt Praninnafantc, Ijjuhno; n« Selathal v Aiiimn, lanhl, Omtnvion, HoIp ■. ..| I.en.l ftnstoin, Zoll oh jezom, Inomost, Hruifuiio, Ourih, Ooiiotd, P.r.n, :*> Kloin-Koinin« t M.>r, i.if. n« Dunaj via A mati • len — Ob . ur) min. .■]■■■ r i) .«..(.ni vlak ▼ Trlili, Pimtai.el, Beljak, i VI .\ ><r. Krm •ena-'•»•to, Ijjuhno, Dunaj; iiea Sslathal ▼ Rolnoifrail, oea K • ■ n I 11". j » 8teyer, Line, Binleinvicn, IMaunj, Marijine Tari, Heb, Kr.inoovo vari, Karlovo vari, l'ra«i>, UpakO.      Oh 11. uri (10 min. du|>i>lu<lu« osobni vlak
▼ Trlni, Pontnliel, Heljak, Ce.oveu, Iijubno, Helsthal, Diinal. —Ob 4. uri 3 min, popolmlna naohiil vluk v TrrU, :t..ijAk, Celovec, Fraiuonifi'Bto , Ljubno čea B«l •▼ 8olni>«raU, Loml-Oastein, Zeli ob leaem, luomoat, Hretfuno, Ourih, Oenevo, Pari*; uea Kloni Koirlliiij v H.i", r, Lino, Hudaje-Tice, l'laanj, Marijine vare, Heb, Kranoove vare. Karlov« vare, "ra>fO, Llneko,   Ouna) »«»  Amatntton. —Ob fi. uri 3!» min. popoldne oaohiii vlak
▼ l.c-9i'..-lll...l, (le ob nodoljali in praznikih.)— Ob 7. uri 46 min, avećer osuliiu vlak v l.eace-Kleti.
Proga v Novo meito ln v Kodevje.
Ob 6. uri IS min. sjutraj •nesanl vlak. — Ob 13. url 66 nun. po-poludn« meaanl vlak. — Oh 6. url 10 min. avećer metani vlak.
l'-lln"< v I-! >i'»■' >» m.   juž. kol.). Proga lz Trbiža.
Ob S url 69 min. ajutraj 04)0kal vlak a Dunaja vla Ainatotten, Holnoirrada, Linca, 8tuyra, Omundena, lachla, Auaaeea, 1'in/i, Oeneve, 1'iinlia, llreKenca , Inoinoata , Zella oh jo/.pru , LJnbna Oelovoa , Heljaka, Kratnaeu.fe^te —Ob 7. uri 6.'i mm. zjutr.tj m.iliul vlak i/. Lodeo, Bleda. — Ob 11. uri 20 min. dopolni:• e »aotiui vluk a Dunaja via Amatetton, Kurlovih varov, Heha. Marijinih var. v, **i«nja, Kuilojeviu, Solnoifrad« Lil .'.i, Sto/ra, Parica, Ooiifivn, Curiha, K. efenca, *:i •• imita, Zolla ob )tiaeru, Loiitl-Oasteiua, Tijuhna, Oolovua, Lli Oa, PontAlila — Ob 4. uri 57 min popoludua oauhni Tlak a Dunaja, I.jun a, Selatliala, Beljaka, Oolovoa, Kranzeiiiruste, Pontabla. — Ob 9. uri ti mi . «\ -i .ir OMboJ vlak a Dtinala via Amatetten in Ljubr.o, ia L>lpaa«i(a, 1'ra^n, Krancovih varov Karlovih varov, Heha, Marijinih varov, ^lunj », Hiiiiojorio, Llaoa, Steyra, Soluouraila, Kutjaka (lei< vea, ''nn'»»ii» —ob 10. uri '25 minut zveuur oaobni vlak ia Leace-Bleda (le ob nedeljah in praznikih )
Proga la Novega meata ln lz Kooovja.
0b 8. url 1U miii. ajutraj mtiaul vlak. — Ob 'i. uri 39 min. po loludne meaanl Tlak. — Ob 8. url 36 min. »v. -nt nianani vlak
><ltio«l (a i i " i: i: ;»n i- (drž. kol.) r Haiiniila.
Ob 7. uri 93 min. »jutra), oh 9. uri 6 miu. popoludne, oh f url 60 it m. :•.... ur, ob 10, uri 96 min. aveuer. (Poalediiji rlak le ob uedeljivb to praaulklh.l
PrllatHl v L.)ut>l|Mu«i (dri. kol.) Ia Kamnika
0b 6. uri 50 min zjutraj, ob 11. uri 8 miu dop.jludue, ob 6. nrl 10 mtn. aveuer, ob 9. url 66 min zveoer ,' Poslednji vlak le >b nodeljar lu praanlklh i
^jj^ta^v^^i^lia^a
sce
se
Natančneja pojasnila dnje upravmštvo „Slov Narodu". (969—5)
Stanovanje
v III. nadstropji   na Vrtali  Me o«l-tla v 1. avirjiNtoiit t. I. (981— 2}
Več se izve pri F. Supančiču, Rimska cesta 16.
Žumrova restavracija
se p. n. turiBtom in obiskovalcem te sloveče divjeroman-
tične soteske  priporoča s dobro in  k.....        po>ir» / Ln.
Dobiva se  vedno  •*»«-/.-  pivo, prlMtnn \lm» uirzln in gorka j« <llli». (833—10)
f gostilni Jri zlati ribi"
dobe se v»ult 4.I1111
»ve^i x*4iAl^:f •
S spoštovanjem
(929—5) Franjo Rozman, gostilničar.
ji i ju i, dobro izvcžbaia
z lepimi sprifitivali, tudi v cecilijanukem petju in godl>i izurjen, /.ii preiuciilti doMt>«lnn)*% um>n(o n knUlua «lrimiiu. — Naslov so iz\o v upmvni&tvu „Slovenskoga Naroda*. (992—1)
mmmmm
Necto
bo in unIiiih ju vedno
Premier-"bicikli
ker so le ti jedino lx
Helical-blaga ^
izgrajeni in združujejo
z največjo trpežuostjo popolno precizijo (666— li)
najboljšo konstrukcijo in najlažji tek.
The Premier Cycle Coltd/TweM
Tovarne:
I5<-h (Eger)     Coveiiirj IIoon
iČeSko). (\ngle&ko).    (pri Norimtiergu).
Letna produkcija 60 000 komadov. — Katalogi brezplačno in poštnine prosta.
Samoprodajo ma Ki-niijHko ima
ZET1 r stan. ČuLc3.erx
v Ljubljani, na Mestnem trgu hiš. štev. 25.
Jakob Jy(ilavec
c. kr. davčni prisiav
rojena
Jfuttin
poročena. •■Sj-iJ*-- ("3)
Jfam n ik Postoj in a
dne 6. julija i897.
Jabolka in hruške za mošt
({(86— 1)
P< nadbo pod .j. l«M»>-<   Rudolfu   >B<>mm«*,  Ktuttjjj-urt; (Nemčija).
Najtečnejša umetna hrana otrokom
je, kakor splošno priznavajo zdravniki, popoliioniit si.rohia proMlu
Frana Giacomelli-ja
L dunajska otroška redilna moka
dobavitelja društva c. kr. državnih uradnikov avstrijskih
ZD-iana-j, Z2£I"\7" i, ISoloert Hamerlinggrasse 1-
o-,-..mmi mnoŠlua Spričeval In |»rixnaluili piHf'ui.
fpf- Velika fikatlja HO kr., majhna 45 kr. (880—8) Kaloga pri g. lekarnarju Ha Hardetaelllacger-Ju .pri sUtem orlu" v i.jni.i|anl« 1'ri'Nlrnov trK hI. \t.    Dalje v vseh lekarnah in drogerijah.
Občno kot najboljši priznani izdelki
I e v o v o
in se prodajajo
prodajalnicah za moško
v tu- in
M. Joss & Ldvvenstein,
imajo načo zokonito zavarovano
sik* W.e
a r k o
9
v najboljših
modno in platneno blago
inozemstvu.
Na drobno se pri nas ne prodaja. (64i-4)
Izdajat« lj in odgovorni urednik: Josip No lli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".