(THE OLDEST AND MOST] POPULAR SLOVENIA* ■ewspape* IN unite« states ok America. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero In narod — za pravico in resnico — od boja clo zmage! GLASILO SLOV KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. R DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. jrAJSTXREjttt. IN NAJBOLJ PRILJUBLJE5 SLOVENSKI LIST V CDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, ŠTEV. (No.) 78. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 22. APRILA — THURSDAY, APRIL 22, 1926. LETNIK XXXV, Moštvo podmornika s-49 je bilo vrženo ob steno ko je nastala eksplozija baterije, ob 4 življenje k sreči ni prišel nihče, ranjenci ts so dobili takoj zdravniško pomoč. oi - sJj New London, Conn. — Dva-i Wst mož posadke podmorni-10 !a,S-49, k se nahaj.a v tukaj-ivi basii j zadobilo težke po-alii '°dbe, eden izmed njih se bo-,ti l?smrtjo, je baterija, ki se "ahajala zadnjem koncu ;.] J^mornikd eksplodirala. Mo-, ^ j.° ie bilo vrženo ob steno od elC"ega pritiska, le čuda, da ni se večje nesreče. Ranjence •1 akoj odpeljali v bolnišnico, / straža ob grobu nepoznanega junaka. jzmed njih je zadobil ta-'^žke poškodbe, da ni upa-pr( za njegovo okrevanje, odmornik je nedavno pri-^'semkaj iz Portsmouth, N. , bi Nesreča je bržkone nastajaj 'a<3i uhajajočega plina. d)6 i^ijenci imajo večinoma po-si" Ude s tako silo so bili »»•■ veni °b jekleno steno podli nika> nekateri so pa tudi bi-LPr«vzeti od plina. Takoj ko ■ ^sreča zgodila so prišli ,1 rj^aj vojaki s plinovimi mas-!'J11 se lotili dela ter znosi-1 ^ence na varno. V spred-delu podmornika se je alo kakih 30 mož, ki pa ("%li nepoškodovani, le ,u-1'oči p]in bj tu(ji zanje eri> ko bi se ne bili pra-ISn° rešili. »0 MKANJE ZA V CHICAGO. ANGLIJA PAZI NA VSAK GIB ITALIJE. $ C tir*ava v Zedinjenih dr-ic',j j^4*1 se živahno pripravlja, je mogoče. '.J 'ij , ^ Se vdeleži evharističnega U^sa v največjem števi-gli;, k^or ^ ti 11 % >iiij^Ce8ter, Mass. — Meseca >,« bo Chicago odelo v V«f obleko. Pa zakaj tu- j ^Saj bo mesec veselja, ^ lil »fsr radosti za vsako katoli-DoS' Evh,aristični kongres X%ai-ravllali bomo KralJa> iM^l 'fote -Se in zahvaljevali za ,-J Chj/ m c'a Prosili milosti. VV., še ni videl° kaJ ta-zlepa ne bo. Iz Worce- V^iS io' da se tukaj pr vjSj. . M ~» nc tuxvaj pod zastavo Svetega omarji( ki so član. Holy t\ . 8e- Veliko število se F^O d la8i,°- Za diiake, ki h. a°vršili svojega tečaja, if jjj^11 posebni kontest. o* & vilj >av naPisal 12 esejev — EV b ^ikajočih se kontni !m.el Prosto vožnjo in zk voljen z vsem potreb-i1* bivanja v Chicago. Jih w Kans. poročajo, iS h J Vel>kansko število, IV? 100°- katere bo vo" kSc.,u8Ust J. Schwetner. v f? iz Kansasa do Chi-"fm stanju' se pri- > ž AJlh bo veliko število l) He ?.nce> R. I. — Tudi , M i živahna kampa-W veliko število ll,i6v<0 Priglasilo. Skupino ®fc z Providence in oko-Rt. Rev. William Državniki Velike Britanije paz-no zasledujejo gibanje Mus-solinija, ki je zlasti zadnje čase postal nevaren evropskemu miru. —o— London, Anglija. — Italijanski diktator Mussolini, je dal razumeti, da je njegov namen proglasiti imperij in se polastiti gospodstva nad Sredozemskem morju. Sicer so to listi f.a-šistovskega kalibra zanikali, a vendar bo nekoliko resnice na temu, kar vznemirje ostale države, ki ena za drugo dvigajo g«ave in gledajo preke meje v Italijo, kaj se tam godi in če je njih vznemii-jenje upravičeno. Najsibo tako ali tako, brez nič pa vendar ni, da v Italiji noč in dan delajo automobile, orožje, municijo in tanke. Kolikor se je moglo dognati, je vse to namenjeno za Grčijo proti Turčiji, katera se v resnici tudi pripravlja in kliče rezerviste pod zastave. Govori se, da sta se Italija in Grčija zavezali skupno delovati proti Turčiji in ji vzeti ozemlje v Mali Aziji in kontrolo nad Dardanelom. Že delj časa se opazuje, da Italija utrjuje egejske otoke, katerih je lastnica, tamkaj pripravlja bazo, ki bi ji služila v slučaju napada na anatolsko obrežje. Nekateri so pa le mnenja, da Mussolini samo roži j a, a nevarnega ni nič — ker Italiji manjka najvažnejše — denarja. Fi-nancijelno je danes Italija nesposobna vdeležiti se vojne, na kredit za vojne svrhe pa tudi ne more računati. Rim, Italija. — V sredo je bil v Italiji tako zvani kolonij-ski dan, to je, Mussolini je objavil program, ki se tiče kolonij. Na ta program'so nestrpno čakale Anglija, Francija, Turčija in druge države. Največji strah ima Turčija. Doma-lega vsa Italija, le z malo izjemo opozicije, ki pa ne pride v pošte v, je na strani Mussolini-ja. To pa zato, ker rešuje najvažnejši problem — najti prostora za tisoče Italijanov, ki nimajo v domovini ne dela ne je-la. Ta problem je za Italijo tako važen, da bodo Italijani vse storili karkoli jim" bo veleval Mussolini, za rešitev tega problema. Obiskovalci Arlington pokopališča v Washingtonu le malo spoštujejo grob neznanega junaka, zato je bil vojni department primoran postaviti tamkaj vojaško stražo, ki se menja vsaki dve uri. VOZNIKI GRADBENEGA MATERIJALA STAVKAJO. KRIŽEM SVETA. Iz Jugoslavije katoliški slovenski narod je vedno nastopal kot enota, tako tu di sedaj združuje tiskovna društva. — druge zanimive vesti. I "Slovenec," glasnik krščanske narodne kulture. Iv°a plan in v svoji enotnosti dobojevati novo zmago, svoje lastne kulture. Slovenska kultura ni neka splošna vodenost, pač pa je kultura, ki ima svoje spomenike na vseh gričkih, na vse poljih, še na gorah, cerkve in kapelice. Slovenska kultura je krščanska kultura. Tako je krščanstvo v duši slovenskega naroda, da mu je ravno krščanstvo vir in opora vsega njegovega kulturnega napredka. In kakor je smrt v ločitvi duše od telesa, tako bi bila smrt slovenskega naroda, če bi se šiloma ločilo od slovenske kulture krščanstvo. Kjer se ta ločitev izvrši na posamezniku, lahko ta smrtnonevarne poškodbe na telesu in si razbil lobanjo. Nahaja se v brezupnem stanju v rudniški bolnici v Toplicah. -o- / Smrtna nesreča. Dne 17. marca popoldne je peljal posestnik Franc Lipov-šek iz Podlipovce, obč. Kolovrat, približno 300 kg sena, naloženega na lahkem vozičku. S seboj je imel za pomoč pi*i nakladanju 63 let starega pre-užitkarja Martina Brvarja iz Podlipovca št. 5. Prispevši z vozom blizu Krač, se je voziček iz neznanega vzroka prevrnil in pokopal Brvarja pod seboj, in sicer tako nesrečno, da je obležal slednji na robu poti in bil od voza pritisnjen čez želodec. Lipovšek je sicer rešil Brvarja takoj izpod voza in poklical zdravnika, vendar je podlegel Brvar dne 22. m. m. po hudih mukah notranjim poškodbam. ZAGORJE. Zvonilo je v četrtek, dne 28. marca Ivanu Koželju iz Pod-strane, ki je padel meseca oktobra na francoskem bojišču proti Druzom v Siriji. Šel je na Francosko iskat boljšega kruha; od tam je bil z zvijačo izvabi j en v Afriko, kjer je mo- koj opazi vsakdo, da je tak člo- , j , , , , f .vek mrtev ne le za krščanstvo, ral rtopiti v tujsko lepjo in od- je kot predsednik, katero me. ^ za narod Frazira liti v Sinjo na bojišče. Dvakrat sto zastopa ze od ustanovitve,! ta]dh q narodni kulturi -e'.je škoda njegovega življenja; pred 25. leti. Na omenjeni seji ^ t za vbri -ej zato ker je bil tako idealen m je med drugim tudi rekel, da..^^ svobodomiselstva> ki dober fant in pa zato, ker je se mora pripoznati, da so pod ^ narodno kulturo usmerja!"™l v tujini — za tujce. Naj njegovem vodstvom prisil do ^^ svojega materializ.|bo njegova smrt glasen opomin kolozalnega napredka v dobi o- Zato tudi namesto svobode-'trboveljski premogokopni druz-bit delničarjev. Seveda, delav-1 . v v _ ,_ „ ibi. nai s svoiim "varčevani cev, ki so s potom' svojega o-braza in žuljavimi rokami za malenkostno plačo toliko storili z.a delničarje — gospod ni imel ene besede. Gary je star že 80 let, a še vedno čil. Bilo je že parkrat poročano, da namerava odstopiti, a vedno je zanikal, to pot bo pa menda le res. ■o prinaša sužnost v tem ali dru-'bi' na-i s sv°iim "varčevanjem' ne sili ljudi z domače zemlje v gem oziru. L .. Tr . . J, Katoliški slovenski narod si ^1™: Kri naroda je vendar ie začrtal enotne kulturne «™teJ8a kakor kapital smernice n,a svojih katoliških!, Smrtna kosa. V soboto je ne-shodih. V smislu teh načel naj ?adoma -"am pek v go- se vrši vse kulturno delo kato- ^ V" G«nde. Zadela liških Slovencev. Delavci pri|ga -ie kap> Pl'edIansko leto se I je pa utopila njegova žena. Ža-j losten slučaj. enotnem delu morajo imeti e- notno besedo, pri svojem poseb-__ nem delu pa svojo posebno be-^^ <„ agenti V boju S tihotapci. Milwaukee, Wis. — Obrežni stražniki so zasačili tihotapski čoln v tukajšnem pristanišču. Odprli so takoj ogenj, tihotapci so pa s polno parno odpluli po jezeru proti severu, niso pa odgovarjali s streli. Ker so imeli boljše motorje na čolnu kakor pa stražniki, so tihotapci pobegnili. širite in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca 1 znamenitega nemškega pesnika pride v kratkem v Zed. drž., kjer bo imel več predavanj. Baron je zelo premožen in lastu-je na Dunaju lepo palačo. — Nadras, India. — Izbruhnili so izgredi med poljedelci v Satyamangalam, 250 milj južno-zapadno od Madras. Policisti so mirili pri čemer je bilo šest izmed njih precej težko ranjenih. Večje število izgred-nlkov so odpeljali v zapore. ....— Boston, Mass. — Sedem uslužbencev na tovornem par-niku Bonifca je bilo rešenih, ko se je njih brod potapljal v hudem viharju. Parnik City of Atlanta je bil v bližini in videl ne«rečo ter šel na pomoč. — Chicago, 111. — Peter Peterson, star 25 let, 638 North Clark cesta, je tako nesrečno padel ko je stopil na olupek od banana, da je kmalo izdihnil. smrtna nesreča na železniški progi. Chicago, 111. — Mrs. Mildred Dodge Beckman, 4407 North La Crosse avenue, je kakor o-bičajno vsaki dan, tudi v torek dopoldne hotela preko proge na Mayf.air postaji, da bi si kupila časopis. Ni pa bila dovolj pazljiva, nesrečnica je stopila pred vlak, baš ko je privozil na postajo in jo podrl na tla, bila je na mestu mrtva. Smrtni nesreči je bilo priča veliko občinstva, ki so čakali na vlak. ' -o- vojaki še vedno v her-rinu. Herrin, 111. — Ker se je bilo bati, da se bodo sovražnosti v ,Herrinu zopet obnovile pri volitvah za aldermane, ker hočejo Klani na vsak način obdržati kontrolo nad mestno vlado, so vojaki stražili po voliščih. Nikjer ni bilo dovoljeno stati v gručah, vsakdo je mogel na volišču naglo opraviti in se podati proti domu. Takoj ko so bile volitve končane, so se vo jaki vrnili v Carbondale. sedo. Zato je očividna nujnost, da imamo en skupen katoliški dnevnik in posebne tednike po razmerah in pokrajinah. Vsled tega nam je razumljiv enoglasen sklep obeh tiskovnih društev v Ljubljani in v Mariboru. "Slovenec" je odslej skupno glasilo vseh katoliških Slovencev. Smrtna kosa. V Podklancu, župnija Črne če v Mežiški dolini je umrl dne 25. marca po kratki mučni bolezni naš vrli somišljenik g. Be nedikt Pitino, p. d. Robin, v 58. letu starosti. Zbolel je na hudi pljučnici, --o- ' Žrtev dela. Dne 23. marca t. 1. je bilo zaposlenih pri rudniškem kamnolomu v Zagorju več delavcev. Delavec Franc Kopitar iz Škofje vasi, okr.aj Celje, je premikal z železnim drogom večjo, že nalomljeno skalo. Hotel jo je zvaliti navzdol, pa je pri tem sam zgubil ravnotežje in padel kakih 40 m globoko. Pri padcu preko skalovja je zadobil Denarne posiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. ' AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne mrt i pošto in zanesljivimi bankami v starem kraja in naše pošiljatre so dostavljene prejemniku na dom ali n* zadnjo pošto točno in brez vsakegi odbitka. Naie cen« za pošiljke v dinarjih tfl lirah ao bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 Din. | 9.51 1,000 — Din. $ 18.73 2,500 i— Din...... , __$ 46.75 5,000 — Din. $ 93.00 10,000 —, Din. $185.00 100 — Lir ............ $ 4.70 200 »■i Lir _ _ 9 9.05 500 i- Lir _ _ 1 21.75 1,000 — Lir ______$ 42.25 nad 2000 lir posebea popust. Ker se cena 4»narja čestokrat ms« nja, dostikrat docela nepričakovane, je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve uakažej* po cenah onega dne, ko mi sprejme« tno denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLO« VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠAREK U55 W. 42nd St„ NEW YORK, N, Y. AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec Prvi i» aaj«t«rf jši ■lovMujri list i 9 Ameriki. Ustanovljen lets JWi Izhaj« viak dan raxun acdalj, pcn-*«ljk«T 1» in»To» mI »raniUk Izdaja In tlaka? EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva in mprave] 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 009«, Za čelo leto' t* pol leta Naročnina! .$5.00 _ 2,50 Za Chicago, Kanado In Evrppti Za celo leto_6.00 Za pol leta _0.00 Th« first Mid the aid**« Slovenian newspaper in America Established J89L Issosd dally, sxcapt SuacUr. day. ftad tka lay after ta Mart. Published by5 EDINOST PUBLISHING CQ Addrcas of publication offica] 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 'Phone: Canal 0091, SnbicriptioBl For one year__ For half a year- -$5.00 - 2.50 Chicago, Canada and Enrapai For one year .„ .. ..6.00 For half a yea* __ 3.00 DOPISI važnega pomena sa hitro objavo morajo biti doposlaal na ■rtdniitvo vsaj dsn in pol pred dnevom, ko izida list.—Za zadnjo itevilkal v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira. POZOR:—Številka poleg VaSega naslova na listu značl, do kedaj imata Hat plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagata lista. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Zmernost in naši radikalci. . Naši rdeči komunisti in socialisti, kateri spadajo v eno in isto kategorijo radikalcev, se zadnje čase po svojem radikalnem časopisju čezdalje bolj penijo same jeze, ker jim zlokobni načrti ne uspevajo, kakor so pričakovali. Zadnje čase se komunisti in socialisti hudo lasajo med seboj. Gre se enim kot drugim, kdo bo sedel v bodoče pri molzni kravi, narodni jednoti. V tem boju so si voditelji komunistov in socialistov zmetali vse naprej, kar vedo eden o drugem in kdor je videl vse to, ta je na jasnem kakšni ljudje so naši slovenski komunisti in socialisti. Nič ne bo pretirano če zapišemo, da so oboji navadni či-futski graftarji, ker to jasno pokazujejo javna očitanja eden drugemu. In taki prodani ljudje naj bodo voditelji slovenskih delavcev? ! Kdo bo dovolil, da bi ga taki ljudje, s takim zamazanim rekordom, z nečisto vestjo in mnogimi grehi, kje zastopali ? ! Kdo vendar hoče imeti take predstavnike ? Mi smo že davno vedeli, da pri voditeljih naših radikalcev nekaj v ni v redu, da njih vest ni čista in da marsikaj zakrijejo pred jednotinim članstvom. In nismo sfe varali. Danes že vsa javnost ve, kaj se godi med temi tiči na rovaš jednote. Ravno v naši zadnji kampanji smo dobili več pisem, ki jasno povedo, kaj danes že večina članstva o teh rdečih voditeljih misli. Večina teh se strinja z nami in vsak nam daje prav, da je naša pot prava in da ko bi ne čitali našega lista, bi sploh ne vedeli, kako jih njihovi radikalni voditelji vodijo za nos in blu-fajo na vse načine. V večini so vsi do grla siti diktatorstva pri jednoti in najodločnejše obsojajo pisavo njih uradnega glasila. Vsega tega se rdeči voditelji dobro zavedajo. Zato so tako nervozni in nemirni. Kakor čujemo se slovenski komunisti in socialisti pripravljajo na velik pomp in krik za 1. maj. Hudo jih seveda jezi in boli, ker zavedni del zmernega ameriškega delavstva z njimi niti malo ne simpatizira, ampak se jih ogibljejo, kakor lazic in nočejo z njimi ničesar imeti. Seveda to lawndalske rdečkarje hudo boli in so vsled tega še bolj nervozni kot navadno. Kar hočemo v tem članku dokazati je sicer to, da slovenski komunisti in socialisti ne poznajo nobene zmernosti. N. pr. slovenskega delavca, ki je zvest veri svojega naroda in noče odstopiti od svojega katoliškega prepričanja ti ljudje zaničujejo in napadajo dnevno po svojem rdečem časopisju. Vprašamo je li to zmernost?! Pojdite med Amerikance, med ameriške delavce, ki-so organizirani po raznih strokovnih unijah, kje najdete to? Glede verskega ali političnega prepričanja vas ravno tako spoštujejo, kakor vsakega drugega. Ali so naši slovenski socialisti tudi taki? Kaj še, samo katoličan bodi, pa si predmet najhujšega napadanja in blatenja. Zmernost in spoštovati prepričanje svojega bližnjega je tem ljudem neznana stvar. Naš narod te ljudi že dobro pozna in da bore malo, kaj čvekajo in mažejo po svojem i^izdiralnem tisfcu. Narod se prav toliko meni za njih čvekanje, kakor za lanski sneg. Seveda vse to jih pa še bolj boli in razburja, da razbujeni skačejo po svojem časopisju, kakor obsedeni elementi. Najhujše za njih je pa seveda to, kjer jim narod prekriže-va račune. Saj smo imeli priliko videti, kako so lavvndalski diktatorji že naredili račune, da bodo ustanovili s pomočjo jednote banko itd. Tem elementom kajpada, da dišijo mastne bankirske službe, kjer bi se šopirili na rovaš žuljev slovenskega delavstva. To bi res ne bilo napačno, ako bi šlo. Ampak plovenski delavci v Ameriki se ne dajo kar tako soliti svoje pameti od kakih radikalcev. To zdaj dobro vedo tudi socialistični voditelji sami. Glede ustanovitve banke je stvar ta le: Je dobra stvar in bi slovenske delavce res gospodarsko dvignila. Ampak sloven- ske naselbine, ki so količkaj številne lahko same ustanove svoja posojilna in stavbinska društva itd. in si bodo gospodarsko pomagale. O tem bomo v našem listu še obširneje razpravljali. Ampak ustanoviti banko, kjer članstvo radi svoje oddaljenosti ne bi moglo na noben način kontrolirati gospodarstva in vodstva pri banki, je pa nekaj kar je treba temeljito premisliti predno se kake stotisoče poveri v roke kakih neodgovornih ljudi. Še banko jim ustanovite, potem bo še le masla na raznih buticah! Ker je pri vseh teh načrtih ni šlo tako gladko, kakor so pričakovali, je samo ob sebi umevno, da jih to jezi in grize, da so v nevarnosti, da jim žolči popokajo. Ako hočejo voditelji slov. socialistov, da jim bo kdo kaj zaupal, se naj gredo najprvo zmernosti učiti. Naj se liauče najprvo svojega bližnjega spoštovati ne glede kakega verskega ali političnega prepričanja. Naj puste vero slovenskih delavcev v miru, kajti ti vedo kaj je za njih vera, kaj je bila za slovenski narod v preteklosti v največjih poskušnjah in trpljenju in vedo, da je vera tisti faktor, ki jih drži v kreposti in na stopnji pravega poštenega življenja. Dalje naj se nauče poštenja ne pa slepomišiti, kakor so to naredili pri "miljonskem fondu." Takih stvari ljudstvo ne pozablja čez noč. Nauče naj se doslednosti, iskrenosti in biti odkritosrčni. Ne lagati in blufati slovenske delavce, da ste "delavski prijatelji," za njih hrbti se jim pa smejite in osle kažete. ..To ni zmernost, to ni pošteno — to je podla hinavščina. In taki ste vi socialistični voditelji! —n. ZANIMIVE VESTI IZ SLOV. NASELBINE V SPRING-FIELDU. Springfield, 111. Novo - spreobrnjenci. — Na belo nedeljo'je bil dan radosti in duhovnega veselja za našo slovensko cerkev in naselbino. Pri rani sv. maši ob sedmih je bilo šest novo - spreobrnjencev sprejeto v naročje naše sv. matere katoliške cerkve. Že ob tričetrt na sedem so se zbrala društva sv. Barbare št. 74, sv. Rozalije št. 140 KSKJ. ter Dekliška Marijina Družba v dvorani Slovenija. Tudi novo-spre-obrnjenci, trije odrasli fantje in tri odrasla dekleta s svojimi botri, stariši, sorodniki in prijatelji so se sešli tam. Ob sedmih so se oglasili zvonovi ter s slovesnim glasom spremljali procesijo iz dvorane v cerkev. Križ je nosil Tony Brešan. Prisostvovala sta mu dva strežnika. Križu je sledila šolska mla-dimv. Za mladino so korakala dekleta Marijine družbe, tem je sledilo društvo sv. Rozalije, za tem so šli člani društva sv. Barbare. Tem je .sledilo šest belo oblečenih šolskih deklet z venci na glavi, z gorečimi svečami v rokah. Za temi so bili novo - spreobrnjenci s svojimi botri. Dvanajst ministrantov z g. župnikom Mažirjem je zaključilo procesijo. Mogočno so donele cerkvene orgije vstopivšim v pozdrav. Novo - spreobrnjenci in njih botri ter bela dekleta so zasedli častne prostore pred glavnim altarjem, za njimi naša društva in Marijina družba, ki so isti dan opravljali svojo velikonočno dolžnost . Altar je bil krasno okrašen s svežimi lilijami in rožami ter ves v električnih lučih. Slovesno sv. mašo je daroval g. župnik Mažir, medtem ko je cerkveni pevski zbor pod vodstvom organistinje Frances Žaubi zapel krasno latinsko sv. mašo. Steve- Szerletich in Steve Kosky sta spremljala petje na goslih. Naše solistinje, Slovakinja Helen Bestudik in Slovenke Frances Žaubi, Fany Žaubi in Mary Žaubi so milo zapele pri Kyrie, Gloria, Credo in ofertoriju. Po evangeliju je č. g. Mažir nagovoril vernike v slovenskem in angleškem jeziku; razložil pomen slavnosti ter z velikim veseljem pozdravil novo-spreo-brnjence in jim čestital na iz-vanredni milosti, katero jim je Bog podelil s tem, da so enako sv. Trem Kraljem sledili čarobni zvezdi, svetli luči, katera jih je dovedla do Njega, ki sam o sebi pravi: "Jaz sem luč sveta." V svojem govoru nas je pridružil učencema, ki sta na velikonočni pondeljek potovala iz Jeruzalema v Emavs, vsa žalostna, pobita in obupana. Do-šel njiju je neki tujec, poslušal njune pogovore, govoril je ž njima o prerokih. Ko je koneč-no ž njima vstopil v taverno in sedel k mizi, so se njima odprle oči; na "lomljenju kruha" sta ga spoznala, in ko je izginil izpred njiju oči, sta začudena eden drugemu rekla: "Ni-li najino srce bilo goreče, ko je z nama govoril?" Tako je bilo srce tudi teh današnjih novih prijateljev goreče, ko so med poukom in pripravljanjem za današnji dan poslušali in sprejemali nauk Kristusov. Danes Ga bodo spoznali na "lomljenju kruha" pri prvem sv. obhajilu. Kakor v današnjem sv. evangeliju, bode tudi danes Kristus stopil na ta altar ter s svojim pozdravom "Mir vam bodi" navdihnil njih srca in tudi srca nas vseh z isto srečo, z isto nepopisno radostjo, z istim stalnim mirom in nebeškim pokojem, ki ga svet ne more dati. Po pridigi so bili novo-spre-obrnjenci slovesno krščeni pri glavnem altarju v pričo svojih botrov, članov naših društev, šolskih otrok" in vseh pričujočih vernikov. Blaženi trenotki, ki so nam nudili toli radosten prizor! "Kaj želite od cerkve božje?" je vprašal duhovnik. "Sv. vero," so na ves glas odgovorili krščenci. "Kaj vam da sv. vera?" — "Večno življenje." s pobožnostjo in globokim verskim prepričanjem s® eden za drugim sklenili glave nad krstnim kamenom, da jih je krstna voda umila madežev izvirnega greha in vseh drugih grehov. Cudapolna tihota je vladala po vsej cerkvi, verniki so hvalili Gospoda v svojih srcih, da jim je dal videti toliko vere. Po mašniškem sv. obhajilu so krščenci bili posamezno ve-deni od klopi do glavnega al-tarja. Dvoje belih deklet z gorečimi svečami jih je spremljalo k prvem sv. obhajilu in nazaj do sedežev. S sklenjenimi rokami, počasi in pobožno so ti prvoobhajanci stopali in poklekali k altarju, da so tam v svoja koprneča srca sprejeli tisti kruh angeljski, ki ima vso sladkost v sebi. Med sv. obhajilom so orgije in gosli milo donele, kakor godba iz raja: "O Gospod, jaz nisem vreden . . ." Po slovesnem sv. obhajilu spreobrnjencev so društva in verniki pokleknili k obhajilni mizi ter prejeli Telo Kristusa Gospoda v svoja srca kot velikonočno Jagnje. Člani društev so se vdeležili z društvenimi znaki na prsih, bandero sv. Barbare in ameriška zastava sta bili postavljeni ob obhajilni mizi. Kljub temu, da je Božja služba trajala dve uri, moremo z veseljem reči, da so člani društev in verniki sledili obredom z velikim zanimanjem ter se obnašali nad vse otvoritev nove serije. Pri®1 polnoštevilno! Math Ivanetich, tajnik- -o-- v-|B POZOR ROJAKI V SHEBOV GANU! ji Sheboygan, Wis- .., . . „ Društvo sv. Cirila in Metoda našo šolo, pridružite vaše otro-^t. 144 in društvo Kraljica M8' ke našim za dan prvega sv. obhajila. Poročevalec. -o- GL. ZBOROVANJE STAVB. zvezi z New Yorkom in San Francisco. Trije zrakoplovi so nosili našo pošto prvi dan. Prvo sv. obhajilo. — Slovesno prvo sv. obhajilo za naše šolarje bode drugo nedeljo v maju pri deveti sv. maši. Slovenski stariši, ki ne pošiljate otrok v nika št. 157 KSKJ. s sodelovanjem dr. Trojstvo HKZ, Pr'r" dijo skupno plesno veselico ^ 25. aprila pri rojaku Frank& vrlu na South 8. cesti. Nai®': pokritje stros» m IN POSOJILNEGA DRUŠTVA. Waukegan-No. Chicago, 111. I veselice je v Nedavno je bilo že poročano, Evharističnega kongresa da se vrši glavna delničarska (ri se bo vršil v Chicagi, Hh seja North Shore Building and^l. do 24. junija 1926. Se še« Loan Association v soboto, dne'slišalo, da je sheboyganska »a 24. aprila, točno ob 7. uri zve-Jselbina ostala zadnja, čer. Poročano je bilo tudi, da j je šlo za dober namen na . mora imeti vsako pooblastilo Češčen in hvaljen (proxy) "revenue stamp" za v zakramentu presv. Rešn.l^ 10c. Danes moramo poročati Telesa se bo razlegalo kak01 k veselo vest, da ni treba nobe-^las po celem svetu, ko se nega "revenue stamp" na poo- vršil največji shod blastilih, ker je bil z dnem 28. marca isti davek odpoklican. Torej kdor ne more osebno u-deležiti se glavnega zborovanja, naj izpolni pooblastilo, katero mu je bilo poslano na dom po pošti ter ga odda kateremu uradniku ali drugemu članu, ki se bo seje udeležil, da v njegovem imenu glasuje za vse stvari, ki pridejo na dnevni red. Kdor pa le more, naj pride o-sebno, ker bo več važnih stvari na dnevnem redu, katere se morajo rešiti le potom celokupnega članstva. Da se to zborovanje preveč ne zadrži, se denar ne bo sprejemal v soboto, ampak v petek zvečer (23. a-prila) ob 7. uri. Prošeni ste to-raj, da to upoštevate. Denar se sprejema v petek, glavno zborovanje je pa v soboto. Ako bi kdo slučajno ne mogel v petek prinesti denarja, se bo isti sprejemal prihodnjo nedeljo od 9. do 11. dopoldne. Obresti od denarja se bodo vseh narjj dov. S tem namenom so se t naša društva podala na deta bi kolikor mogoče pripon^ da bi ne bili Slovenci, ofljj Jugoslovani zadnji ali za ^ ni v najmanjšem številu- ^ se priporočamo našim roja J j, da bi nas posetili v kolik01 ^ goče obilnem številu, na-> i iz katoliškega ali narod®^ stališča. Za dobro zabavoj jamči in za obilno udelez i s» vam priporoča P saci HUl) ter i prog o; »ten »loč eiald Vlel kratj £iaji( Bab »se lava °fgai »till ž zi ta P( 'P lili T| oda "ipor Se NAZNANILO ČLANOM ŠTVA SV. JURIJA Waukegan. Na zadnji mesečrli seji T lo sklenjeno, da se ®J skupno udeleži' sv. spo^e god našega društvenega ^^ sv. obhajilo pa boi»0 na, to je dne 24. apr ho ila- vzgledno in našim novo-spre-.plačevale na glavni seji. Toraj obrnjencem s svojim krščan-1pridite za gotovo vsi, da vam skim vedenjem utrdili pravo ve- .blagajnik obresti izplača. No- v nedeljo. 25. aprila P1'1 ( sv. maši. Prosimo vse č'a! ^ se zberejo v nedeljo ' točno ob pol osmih v F-tovi dvorani, ro v njih srcih. Tako smo vsi skupno pripomogli k razširjanju kraljestva božjega. Bog nam tega ne bo pozabil. Župnik Mažir zbolel. — V pondeljek po beli nedelji je na-gloma zbolel g. župnik Mažir za influenco. Pripravljal se je za sv. mašo, ko ga nepričakovano prime črevesni krč. Takoj se je dal prepeljati v St. John's bolnišnico, kjer je po izborni postrežbi v štirih dneh docela okreval. Zdravniki so pričakovali vnetje slepiča, ki pa se hvala Bogu ni pojavilo. Kakor slišimo, se g. župnik Mažir pripravlja na potovanje v Jugoslavijo, da tam obišče svoje sta-riše, ki letos obhbajajo 541etni-co svoje poroke. Oče je star 80, mati pa 84 let. Oba sta še pri dobrem zdravju. Mažirjevi stariši živijo na svojem posestvu pri Sv. Ani v Slov. goricah na Štajerskem. Zrakoplovna pošta. — V četrtek, 15. aprila, se je otvorila nova črta zrakoplovne pošte med St. Louis, Mo., in Chicago. Otvoritev se je vršila z velikimi Slovesnostmi v našem mestu. To pomeni velikanski napredek za naše mesto. Sedaj smo v na- va serija delnic se otvon v soboto, 1. maja. Upamo, da bo vsak član pridobil vsaj enega delničarja. Ker je ravno sedaj zopet veliko povpraševanje po denarju, zato apeliram na vse rojake: Pristopite k stavbinskemu in posojilnemu društvu, pomagajte z malo svoto vsaki teden svojemu sosedu, svojemu prijatelju. S tem storite dve dobri deli. Prvič sami sebi hranite in drugič pomagate tudi svojemu bližnjemu. Da je absolutna varnost jamčena za vsak'cent pri stavbinskem in posojilnem društvu, vam ni potreba tukaj še povdarjati, kajti vse poslovanje je pod državnim nadzorstvom, in državni uradniki pregledajo vse poslovanje, knjige in vrednostne listine. So nekateri, ki bolj zaupajo svoj težko prislu-ženi denar starim nogavicam ali čevljem, nego pa poštenemu slovenskemu podjetju. Pri tem delavskem podjetju lahko vložite na 4 in pol odst. obresti. Ne pozabite na tri glavne točke: V petek, dne 23. apr. sprejemanje denarja, v soboto, dne 24. aprila glavno delničarsko zborovanje in volitve nove- h jNvSi Hi eto\ Off žil %h »Je , '»dar S. Po H Si] "i ill K ®«en v dni % :ač skupno odkorakamo » ^ Pridite vsi v viteških ,, mah. Prosim vas, bratje,«^ .J poštevate ta poziv in ^ * r tovo vsi udeležite. j Ravno isto nedeljo P°P točno ob 8. uri bo imelo ^ štvo svoje redno mesec^p rovanje. Ker imamo ^ U zborovanju rešiti vcC $ točk, zato je želeti, (Ja 1 vsi. — S pozdravom! L. Župec, pre** -o—- ■■ dfr VAŽNO NAZNANI^ VENCEM NA EL Ely, Dne 25. aprila veliki shod, na d'1 vabljeni Člani (ce) vS® v Čj društev, kolikor Predvsem naj se naši slov. trgovci. se bo vršilo v prvem na' j,i Laing Hardware f prične ob dveh poPol%eii^ palo se bo o nakup« *d»r ravnostni zrakoplovni poštni iga odbora ter v soboto, 1. maja trgovskega zidanega P' v katerem se nahajal0^1 trgovini. Da zveste P^. sti, se gotovo vsi mirovanja. Slovenci, ta* ^ se nam ni še nudila ^ /A najbrž nikoli več r\e ^^ se je moramo ako hočemo, da sami nase. r zdaj bom0 * ZGODBA 0 NEVIDNEM ČLOVEKU Angleški spisal H. G. Wells Prevedel Paulu« Iz teh opazovanj in iz sledov na licu mesta se da tole posneti: Griffin je vzel železni drog seboj kot 0-rožje, morebiti vobče ne z namenom, da bi koga ubil. Gospod Wicksteed je prišel mimo in opazil z velikim začudenjem, kako se je kol sam samcat sprehajal po cesti. Najbrž ni vedel za nevidnega človeka — Burdock je deset milj oddaljen — in tudi ne za Kempov razglas. Misliti si moramo, da se mu je hotel nevidni človek mirno izogniti, ker ni smel puščati za seboj sledov v bližini mesta. Toda radovedni Wicksteed mu ni dal miru, šel je za njim in je pobijal s svojo palico nerazumljivo se premikajoči kol. Seveda bi se bil Griffin lahko brez posebnih težav umaknil, toda krajevne razmere so bile zoper njega. Nesrečni Wick- steed je tiral svojega nasprotnika v kot med strmim robom gramozne jame se setvijo žgočih kopriv. Kako so koprive vplivale na golega in silno razburljivega Griffina, to si lahko mislimo. — Pobil je Wicksteeda s kolom 11a tla, mu zlomil roko in zmečkal glavo —. Krvavi kol je vrgel med koprive. Očivid-no je opustil namero, zaradi katere si ga je vzel seboj. Ni dvoma, da ga je pogled na njegovo žrtev, 11a njegovo prvo žrtev, ki mu je krvava in razmesarjena ležala pri nogah, pretresel in vendarle vzbudil kesanje v njegovi sicer sebični duši —. Po uboju se zdi, da je šel preko Volja. Ljudje pripovedujejo o glasovih, ki so jih culi ob solnčnem za padu na polju blizu Fevn Bottoma. Culi so jok in smeh, vzdihovanje in ihtenje in kričanje — vse vprek. Šlo je črez neko deteljišče in utihnilo v daljavi med griči. Medtem je nevidni človek brez dvoma že tudi zvedel za Kempove odredbe. Hiše je našel zaklenjene, kolodvore zaprte. Posto- pal je kje krog gostiln, bral Kempov razglas, videl gruče ljudi, ki so iskali po poljih in gozdovih, čul lajanje psov —. Umeven nam je njegov obup, ko je sprevidel, da je s svojim lastnim pripovedovanjem dal Kempu v roke orožje zoper samega sebe. Seveda se je ognil svojim zasledovalcem, pa tisti dan vsaj je bil malosrčen in brezupen. Po noči pa je gotovo počival in se najedel. Kajti drugo jutro je bil spet prejšnji človek, odločen, poln moči in samozavesti, jezen in zlovoljen, pripravljen na svoj zadnji boj zoper človeštvo —. XXVII. Dr. Kemp oblegan. Tisto jutro je dobil Kemp čudno pismo, — list zapiazanega papirja: "Vražje bistroumni in delavni ste! Čeprav ne vem, kaj hočete s tem doseči. Začeli ste boj zoper niene. Ves dan ste me lovili, nočni počitek ste mi hoteli vzeti. Toda dobil sem jesti vkljub vsemu in spal sem vkljub vsenvu in igra se šele začne. Igra se šele začne! Moja strahovlada se začne! Tole pismo vam oznanja prvi dan strahovlade. Port Burdock ni več podložen kralju — povejte to policijskemu komisarju — ampak je podložen meni — samodržcu! Danes je prvi dan prvega leta moje vlade, vlade Nevidnega človeka Prvega. In prvi dan bo prva obsodba, kot svarilen zgled. Naj se zaklene, naj se skrije, naj postavi straže krog sebe, naj si naredi oklep, ako hoče — smrt, nevidna smrt prihajal Igra »e začenja, — smrt prihaja! Gorje vam, ljudje, ako ga branite! Tudi nad vns pride smrt! — Danes mora Kemp umreti!" Dvakrat je prebral Kemp pismo. "To si šala —! Tako govori on!" je mrmral. "In tako tudi misli J" Obrnil je listič in našel na drugi strani poštni pečat Hintondean in opombo: "Poštnina na dolgu." Počasi je vstal, pustil zajutrk in šel v knjižnico. Pozvonil je in naročil služkinji, naj stopi takoj krog hiše, naj pregleda zapahe na vratih in naj zupre in zastre vsu okna. V knjižnici je nočne omarice je vzei iuw- tli - ,| skrbno pregledal in shranil v z ijjo^1 sam zapr* vj-r droben $ sal je par pisem, enega tudi 'j^čn0^ Adye, jih dal služkinji ter jej11j ročil, kod jih naj nese na P0*1"',. z»j"lJil nosti!" jej je dejal in se je vrnil 4 Počasi je jedel in večkrat se J Končno je udaril po mizi. "Dobili ga bomo! In jaz bo*1 ■tttttktiT' ' vj d?"' J "Vsak dan mora jesti — J Zlitij/ lei'* Stopil je k oknu in zrl v "Vsak di dam mu njegovega položaja preteklo noč? Morebiti. Kje stem. Želel bi si hladnega vi'crT,t J® -• ,, Morebiti me sedaljc opa^nJ' • iC Stopil je trdo k oknu. Nekaj J plašno je odskočil. "Nervozen sem !" si je je pet minut., da se je spet , p i vrn il "Vrabec jo bil!" Be jo tolažil- AMERIKANSKI SLOVENEC DELAVSKO GIBANJE V GEHOSLOVAŠKI. V splošnem obstojajo v Če-•slovaski štiri glavne organi-lac'ie: krščanskosocialne, ko-'nunistične, socialdemokraške ter organizacije z nacionalnim '""ogvamom. Ob prevratu je imela v nem-%n delu države izključno »t »loč in besedo pri delavcih so-'|aMemokraška oi-ganizacija. letu 1921. so bili soeialdemo-tf :ratje na višku. Število njih %ov je naraslo na 400,000. a bi se obdržali na tej višini !tl Se Posluževali po svoji stari tavadi terorizma. Nasprotnim ^an_izacijam sploh niso pu-1,1 živeti in so jih javno baga-ellzirali. Ce so se vršila mezd-J5 P°gajanj,a ali če so se vršili govori z delodajalci glede % P&nja delavskih pogodb, so vodili le socialdemokratje. °da sila rodi protisilo. Prvi , - prišel iz lastnega ta-P °ra; Vzdignile so se kalne | ?]e ter prešle k komunistom'. \ s° se otresli napačnega h! delavci s krščanskim tff^ovnim naziranjem ter se svoje krščanske social- ni' ženili n v 0 . j^anizacije. Tem so se pri-SQ"Zlli še nemški nacionalci in mr^le demokraške organiza- »iso bile več neomejene "arice nad delavskim mišlje-n®1' Koncem leta 1922. so va-f Podjetniki k raznim razgo-01n in pogajanjem tudi zamike omenjenih organiza-j."1 socialdemokratje so rao-"ato pristati. Njihov abso-je bil strt. L /se tiče delavskih organi-J v slovanskih pokrajinah, pem v Češki, je bila že 1 ob prevratu popolnoma slika. Nasproti so-, demokraciji je stala Jjsem kot enak činitelj nar. na stranka. Socialdemo-le stranke so imele 306,000 , ™ > nar. socialna pa 231,-9 ^°da tekom let se je to ,e 1 erie še bolj spremenilo, ko so prešle levičarske organizacije v najostrejši boj proti socialdemokratom. V letih 1923 in 1924 so jim odtrgali kar cele organizacije. V komunističen tabor so prestopile v celoti organizacije kmetskih in gozdai'-skih delavcev; Zveza kemičnih delavcev, Zveza stavbinskih in lesnih delavcev, pa tudi v drugih strokah so dobili, če ne absoluten, pa vsaj precejšen vpliv. Rezultat tega boja se je pokazal pri zadnjih volitvah, iz katerih so prišli socialisti zelo o-krnjeni. Socialdemokraške organizacije v obeh delih države so iskale in iščejo primerni način tesnejšega medsebojnega delovanja. Toda ne pridejo skupaj. Češki socialdemokratje zahtevajo, da se morajo nemški njihovim organizacijam pridružiti kot čla,ni, dočim predlagajo nemški socialisti nek način federacije .sklicujoč se po pravici na zgodovinska in kulturna dejstva obeh organizacij, katera govore za njihov predlog. V prvi vrsti pa igra--kljub ta- jenju narodne sile — veliko vlogo ravno narodnost. Socializem v praksi in socializem v teoriji sta precej različna brata. Že iz navedenega je razvidno, da so imeli krščanski socialisti od postanka države zelo težko stališče. Imeli so proti sebi vse delavske organizacije. Saj se je šlo za boj proti krščanstvu. Izgledalo je, da sploh ne bodo prišli do večjega,giba-nja, predvsem ker je v začetku vladala desorientiranost. Toda ravno nasilje od vseh strani je vzbudilo v dušah odpor in pogum. Krščansko misleči so se začeli zbirati, njihovo število je rastlo in danes štejejo organizacije krščanskih socialistov okrog 200,000 članov. So to neustrašeni, v boju preizkušeni borci, polni navdušenja za kr- ščanska načela in ravno vsled tega je bodočnost njihova. TRUPLO GANGSTARJA NAJ-DENO OB CESTI. Na Niles Center cesti v bliži-! ni Chicago je bilo najdeno tru-l plo nekega moškega. Poleg je, stal tudi avto, last umorjenega.' Preiskava je dognala, da je bil( umorjeni, bandit Will Lam Byrne, kateri je bil leta 1922 ob-| sojen v ječo radi roparskega napada .V žepu pri truplu so našli neko karto, glasečo se na .ime Mrs. Edmund Paquest, 15123 North Ashland ave. Poli-j • cija je takoj aretirala žensko na omenjenem naslovu, pa tudi. njenega soproga. Pripeljali so ju kjer je ležalo truplo in vpra-| šali Mr. Paqueta, ako pozna kdo je umorjeni, zanikal je, da ga še nikoli ni videl. Žena pa,i je sicer tudi zanikala, a bila je tako nervozna, da se je zdelo policiji sumljivo. Načelnik policije je velel ženski naj napiše na listek svoje ime in številko telefona, ko je to storila, so pri-mrejali pisavo in takoj spoznali, da je ista pisava kakršno so našli na karti pri truplu. Žensko so obdržali v zaporu in jo bodo še nadalje zasliševali. A-retirali so nekatere druge osebe, katere so na sumu, da so v zvezi z umorom, ali pa, da vedo povedati kaj več o življenju umorjenega. cesti, voda je pridrvila s tako silo, da je bila rešitev nemogoča, voz se je prevrnil in cela družina našla žalostno smrt. -o- NEKAJ, KAR BI VI MORALI CITATI. Misel na cigareto Vas takoj spominja na izraz, kateri je pomagal milijonom, da so prijadrali srečno skozi prve težavne momente v življenju. "Vzemite si Camel!" pravijo — in to rečejo zaupljivo, vedoč, da te tri besede so najsigurnejša pot za začetek v spoznanju. Zakaj je to vabilo do prija-teljstva? Zato, ker ljudje po celem svetu verujejo, da je Camel najboljša cigareta, ki jo morajo kupiti za denar! Oni vedo, da je Camel narejena iz najboljšega tobaka, ki raste na Turškem in Ameriki — da je prepariran, kakor mora le biti eden najboljših toba-kov. Oni vedo, da se kadilec Camel nikoli ne naveliča. Še več, oni vedo, da Camel mora biti najboljša cigareta na svetu, ker drugače bi je ljudje ne kupovali in ne kadili toliko ne glede na ceno. t 4* * * * * * HIŠE IN LOTE. Mali oglasi. NIZKE CENE—BUNGALOW NOVI MODERNI bungalow s 5. ali 6. sobami, "furnace" in "hot water heat," jeklene konstrukcije, vse prvovrstno narejeno. Pol bloka oil kare, alley tlakovana. Imamo veliko izbero. V. Watzo, 5300 Melrose St., Chicago, III. 254-tdot BUNGALOW 5 SOB SOUTH SIDE $8750 JE CENA, $1000 TAKOJ Pridite in poglejte naše prvovrstne bungalow ali lote. Mi vam zidamo in prodamo. Scherer & Co., 7924 South Chicago Ave. Phone So. Shore 10570. 344-sr,č,p DRUŽINA BROJECA 6 OSEB UTONILA. Winnipeg, Man. — Fred Brestlin, farmar, njegova žena in štirje otroci so utonili, ko je led zagojzdil reko, voda je prestopila bregove, omenjena družina se je peljala z vozom po R. PAVLQSKI Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! RAD BI ZVEDEL kje se nahaja moj brat Matija Krašovec, doma iz Semiča, Sa-dinja vas. Bili smo skupaj pred 25. leti v starem kraju. Nahaja se nekje v Zedinjenih državah. Ako on sam bere te vrstice, naj se oglasi, če pa kdo drugi ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za kar mu bom prav hvaležen. Frank Krašovec s,S 3962 Wewatta St., Denver, Col. LOP STRITAR ^se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi štve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt &221. LK-".----—J 'U. /lir"" if eP \\ id* < [gtfrf in ,'iH Camels bodo najzvestejši kadilni prijatelj, katerega ste sploh še imeli 4 ne r«11 j dr° 4 s« K iti* f I *y n A v/ A i 4 al" (»• I " / Camels so najprisrčnejši prijatelj, dober tovariš miljonom razvajenih kadilcev. Pojdi kako daleč hočeš in plačaj še toliko, Camels bodo najzvestejši kadilni prijatelj, ki ste ga kadaj imeli. Nimajo utrudljivega okusa in ne pookusa po cigaretah in ne obžalovanja niti en dan v življenju Camels. Samo polna in prijetna kadilna zadovoljnost, ki dela življenje veselo, kjerkoli se kade Camels. V te cigarete gre vsa zmožnost največje tobačne organizacije na svetu. Samo naj- boljše jc dovolj dobro za Camels. Najbolj izbran turški in ameriški tobak. Najbolj vešče mešanje. Najfinejši cigaretni papir, ki ga za nje izdelujejo v Franciji. Takoj, ko zažgete Camei, veste, da ste se spoznali z prijetnim in sladkim kajenjem, ki ga ljubijo miljoni. i Ako še ne veste, kako dobre so Camels, jih poskusite. Priporočamo vam, da primerjate Camels s katerokoli cigareto, ne glede na ccno. Vzemite Camel! Camel CIGARET LOTA na vogalu, 168x129 — 125 čevljev od Harlam Ave., na Wellington. Izredno nizka cena $6500. — 6972 W. Grand Ave., Chicago, 111. Phone Columbus 9251. 275-č,p,s. POSLOPJE, trinadstropno, 37y2 čevljev širok? lota, kopelj, stanovanja po 6 sob, v vsakem nadstropju dva stranišča, lepa klet, garaža za 3 kare, parna toplota, rent nest $100.00 od garaže za vsako karo po $10.00. Cena $37,500, takoj $8000, ostalo po $75.00 na mesec po 6 odst. obresti. 8253 Maryland Ave. Phone: Vin-cennes 6261—2nd 267-č,p,s. HIŠA iia prodaj, tla trdi les, $1900, na lahke obroke. Lastnik proda, ker mora iti iz mesta. Dobri prostor, 4063 Princeton Ave., Chicago, 111. 264-č do č. POSLOPJE s tremi stanovanji v bližini šole, garaža. 50 čevljev prostora pred hišo si lastnik obdrži kot del odplačila. Curran, 7949 Jeffcry Ave., Chicago, 111. Phone Saginaw 0485. 263-č do č. MODERNO ZIDANO POSLOPJE s 6 sobami, nova naselbina. $6650 je cena, dobi se na lahke obroke. Lastnik na 1222 W. 98th St., Chicago, III. 285-p do p ZIDAN BUNGALOW s 6 sobami, hot water heat, blizu električne železnice. Cena $41.500,- takoj $4000. — 6321 No. Campbell Ave., Chicago, 111. 342-sr do sr NE ZAMUDITE Lola 50x150, zidana hiša 9 sob, 2 kopalne, sun parlor, garaža za 3 kare; gorkota na olje, ugodni pogoji. 4652 Dover St., Chicago, 111. 332-sr do sr SEVERNA DAKOTA proda ali zamenja 160 akrov v North Dakota, jako dobra zemlja, studenec. Cena $5500. Sporočite kaj imate Vi za zamenjati. Jas. S. Smith, 538 S. Main St., Urbana, Ohio. 305-tdot PRODAM ALI ZAMENJAM 320 akrov dobre Montana ranče. R. S. Allen, Bristol, Wis., R. 1. 331-sr S. W. MICHIGAN Jarma za sadje, žito in živinorejo, kokoši in dr., jako ugodno. Pišite za pojasnila: O.M. Smith, Hartford, Mich- 351-čdoč 50 AKROV FARMA, 4 in pol milje do S. W. Allegan, Mich. R. M. Byers 9H Hanover St., Battle Creek, Mich. 349-č FLORIDA TRUCKING LAND IDEALNA OKOLICA za mestne ljudi, ki bi radi vživili lepoto na farmi in pri tem delali na polju in prodali pridelke v mestu. 505 akrov dobre zemlje, oddaljeno le 7 milj od More Haben Glades Co., Fla., in je ob A. C. L. železnici. Cena $60.00 za aker. 340-sr C. W. Kennedy, Lake Coud, Fla.. 701 N. New York Av. 115 AKROV, 3 milje zapadno od Elgin, 111. Cesta asfalt ,fina hiša in klet, hlev, globoka črna zemlja, 10 akrov lesa, posebno ugodno za mlekarstvo. Cena $250.00 za aker. Hy Schrage, Palatine, 111. 345-č,p,s OB LAKE MICHIGAN. 618 čevljev, lepa drevesa, krasno kopališče, pesek, eno miljo do državne ceste. 30 milj severno od Milwaukee. Nick C. Mueller, Belgium, Wis. 353-č do č UGODNA PRILIKA. UGODNA PRILIKA za brivca, moderno urejeno, dva stola, jako nizka cena, rent $40.00 z lučjo, kurjavo in vodo. 2145 E. 75th St., Chicago, 111. 348-č,i?,s BUNGALOW na prodaj, 6 sob, hot water heat, na Oak Park Ave. in Cornelia. Pridite si ogledati. Lastnik soba 807 Security Bldg., Chicago, 111. [ LESENA HIŠA z dvema stanovanjema, lota 25x125 poleg, garaža za dve kari. za stanovanje se dobi mesečno $52.00. 9 sadnih dreves, 4 sobe, o-premljene, vse to za $8500, dobi se na obroke. Lastnik v prvem nadstropju. 1006 Marengo Ave., Forest Park, lil. Phone: Forest 1745 J. 273-č do č. Phone: State Austin 3932. 6963; Home Phone: 361-č do č ZIDANA HIŠA, furnace heat, garaža za dve kari, s trgovino in stanovanjem zadej.« Cena $11,500. — 1846 \V. 63rd St., Chicago, 111. 328-tdot BUNGALOW NA VOGALU s 5. sobami se proda za ccno $5100, garaža za dve kari zidana. 601 E. 89th PI., Chicago, 111. 324-tdot LEPO POSLOPJE zidano v Portage Park na vogalu. Hot water heat, garaža za 3. kare, v bližini tratispor-tacija. 5047 Cullom Ave., Chicago, 111. 325-t,sr,č BUNGALOW S 6 SOBAMI, 2 loti, garaža za dve kari, hot water heat, okrog grmovje. Prodati se mora za nizko ceno takoj. Vprašajte na 1710 W. 87th St., blizu Paulina, Chicago, III., Phone: Beverly 0814. 360-č KDOR NAJVEČ PONUDI dobi bungalow, ometano, 7 sob, spalne sobe 3, kopalne sobe, hot water heat, garaža za 2 kari, lota 50x170. Collins, 301 Lawton Road, Riverside, 111. 356-č,p,s PRODA SE MESNICA v prvovrstnem stanju, dobra kupčija in stanovanje. 1100 West 63rd St., Chicago, III. 350-č do č PRODA SE TRGOVINA s sladom in hmelom na 2618 Lincoln Ave., blizu postajališča za kare. Chicago, 111. 355-č do č GROCERIJA, PEKARIJA se proda. Rent $20.00. — 6236 Wentworth Av., Chicago, 111. 357-č,p,s LEPA HIŠA 5 sob in kopel, na lepem prostoru, dve loti, 30x130, moderno urejeno. Areola hot water heat, dobra voda. Lahko prevzame kupec vknjižbo. Lastnik mora iz mesta. — Proda vse skupaj ali posamezno. Cena $12,000. — 4547 S. Turner Ave. 354-č do č LESENO POSLOPJE se proda s. 5. in 4. sobami, tla trd les, elektrika, furnace heat. Cena $6500. — 6807 S. Racine Ave., Chicago, 111. Phone Englewood 6357. 352-č do č LEPA HIŠA, zidana, 10 sob in gara ža na 2141. Cleveland Ave., Chicago, 111. Phone: Lincoln 6527. 297-s do s RADI BOLEZNI se proda hiša 7 sob, lepo stanovanje v basement, furnace heat. 333 Loomis St., Chicago, 111. 298-s do s BUNGALOW 5 SOB, hot water lieat, 2235 Foster Ave., Chicago, 111. __304-t,s,r,č ZIDANA DVONADSTROPNA hiša po 6 sob, hot water heat, garaža za 3 kare, 33'/?:ir g. ,'v* je razposlalo nekaj številk na razne naslove. Baje je tudi nekaj tajnikov društev SNPJ. dobilo par iztisov. Odgovori so v Prosveti zelo pikri. Umevno. Prosveta jim tako lepo maže brade, da spijo spanje verskega mrtvila..1 šolmašter, kar je povsem Zdaj pa pride nakrat A. S. in' du, ker on nastopi za s0'""j jih malo zruka. To seve ni pri- štra, ko je Trunk presnetos jetno, in da si malo pomirijo, šomašter. svojo vest, zabavljajo čez ku-' Bil sem dve leti za šolnik tarski list, neunijsko fliko, sme-! Slaba je morala biti moja, šijo Boga, odklanjajo, če se jih, maštrija, bogami, vrlo s 1 imenuje gospodje . . . itd. Ne- ker za peturno dnevno miren mir. :!: * * Old Moulder. ■law del UNION MAIL ORDER CO., 4111 Nelson St., Dept. W 60 Chicago, 111. Please send me at once this Wonderful Calendar Watch, Guaranteed for 20 years, and in addition to it I am to receive entirely Free: Gold Filled Watch Chain, Pocket Knife, Compass, Radio Ring, also complete simple instructions for setting the Watch and operation of. the Radio Ring. I am not enclosing any money, but will- pay to postman $9.75 on delivery. My Name Is................................................................ My Address .................................................................. med razposajenimi paglav01 120 jih je bilo — so mi PlaC., po c. kr. davkariji — yfl Občudujem moža, ki težko dela ,pa toliko piše. G. Molek mu mora biti zelo hvaležen za pomoč. S preklicom ne bo nič, ker nimam prav ničesar za pre klicati. Če on kaj trdi, potem že celo ne bom preklicaval, pač pa bi bilo na njem, da prekliče ušivca. Ker mož težko dela, mu ne zamerim, da se ne more orientirati o pomenu kake pogojne trditve, kakršno sem napravil. Ko bi to umel, in dobro bi bilo, da bi umel, ko se vtika v javne diskusije, potem bi ne govoril, da je taka pogojna trditev hudobna. O laži sem že pojasnil, da mora g. Molek prej znati, kaj je laž, potem šele govorimo o dokazu laži. Stvar "izza plota" je pa re-gimentna. Jaz da bi streljal na Rusijo izza amerikanskega plo ta ? ! Tudi Rusi pišejo o Am err ki ne ravno laskavo. Naj bi to-raj prišli sem in ne streljali izza ruskega plota ? Pozna se mu, da je res "old" Moulder. * * * Peter popra pope. Eden izmed lastnih je sunil "Dogodke" v rebra. Jaz sem imenoval to poper. Peter Slabe, W. Allis, glavni steber dogodkov, zagovarja svoje dogodke, kakor pravi žarkometar. Kako jih zagovarja? "Cisto vse eno nam je, če nam kdo verjame ali ne." Mi smo mi, oni so pa . . . Popra smo dobili sicer dogod-karji, a tudi mi imamo popra za Trunka & Co. in poprarjev je dan na dan več, to nam daje korajžo, in kmalu popopramo vse pope, da se bodo posušili od samega popra, ker mi smo že suhi, ko nas je sam poper. Iz West Allisa se je nekdo večkrat oglasil in omenil, da je sam menda po-pop-ran. Poturi-ca je hujši od Turka. Veliki smo. SNPJ. je po številu članov največja podporna jednota. Gotovo je več stotin naročnikov A. S., ki so člani te jednote. Žarkometar je hud, češ, da se čikaški kutarji, t. j. A. S., nekaj spotikajo nad sejo glavnega odbora SNPJ. in svetuje, naj v svojem listu poročajo raji o neki .malenkosti, ako je resnična, kakršne se dogajojo v vsaki družini. Tako toraj. Največja jednotrt naj bi javnosti ne zanimala, a če kak mož svoji ženi pravi baba, to naj pa piši —. eno evstrijsko la# ,-ili Kakršno delo, taka plača-so gospodje sodili. v« Na šolmaštrijo pa človek ' ko pozabiš, in tako sem ^ drznil in to celo šele P° mesecih, popraviti n^1 1 ki se mi je zdel bolj P'_aj v zvezi, kjer se je nahaja. Molek zakliče: Good n# takega učitelja, ker učen dosti boljši. .Ji, He he, g. Molek, he ^ vse prav, kar pišete v mašter . . . vse pravil110' , namci . . . tudi Francoz P^ apres nous le deluge • • • -G. šolmašter Molek, ah * dii» , fcsi socii jaz videti oziroma vi za seboj ali pred seboj Vi vidite dobro urejeno ^ stično državo v bodoč" ^ šolmaštrijo bi jaz lahko he iot« g cefral na male konce, a neka debata o "pLagiato«^. je preveč živa v spomin11' ^ Ker pa je g. Molek a^j maštriji, poučuje tudi o ■ črkah. He he. . . tortf. 1( iin°- olj*'.! t met, ne žarkomet. PraV^ vzgled navede Pisano Popisano polje z arizon^{. coloradskimi kaktusi, j . Ko bi bil jaz besedi ^ -pridejal ušesca, toraj bi nikoli ne bil met,' če majhno črko, razen ^ jejbf vec ne spakedra, in ^^ pisal tudi brez ušesc « biti d«' mora se izpreme sle« nit'v ven1 A učitelj ako noče šušmarja po Prešernov cu. Pa blagovolite PoS . 3.,, št. 46 Prosvete na str« ^ tam najdete zapi&aflO-^, kove štrene na "PlS ^ lju." In blagovolite P^j v št. 47. Prosvete na^ in tam stoji: . . • ie polje." ^ Kaj ne, da sem 'a h D( >t : k semi> dober fajmošter m y» ^ satelj, a pri SolmasW oba zelo — slaba. ^ V /Sj ie * «f! Pa je tudi res, M^j.V Joseph Presterl, O., ima v št. l8; P;^VpJ.) kjer pravi: "Mi -eto mo pravila, v kate« 1 ^v povedano kakor je' na vsaka verska P'°. reSl\. Vrlo dobro. Saj bi bi' $ no, ko bi n. pr- K SNPJ. hodili okoh* okoli vratu in del«'u'^. bj] L pagando. Jaz sam ,egr temu, dasi mene dr»» ^ ff AH "Ji ie 4 ne briga. Kaj P« -,e-S a« i" versko propag'»n(j0 tudi po pravilih iS ,.''. I zelo % Gospodinje na Ely, pozor!!!!! VELIK PRIPOMOČEK PRI DELU. Dobil sem pralne stroje najnovejšega modela. Poskušnja je pokazala, da prekašajo vse dosedanje. Dobi se prav na lahke obroke, zato ste uljudno vabljeni, da si pridete to koristno novost offledati. Joseph Mantel Trgovina z železnino in pohištvom in vsemi hišnimi potrebščinami, kakor olje, varniii .vrata, okna, kleparija in plumberstvo. ELY, MINN. In ta stvarca pr ne malo briga in iii" A ŠIRITE "AMER. * PRIFOROČA^> rojakom na Ely. ? tfj kdor potrebuje ^ i* vence, dobi pri meni. NA PRODAJ r Jj' 120 akrov, dobr» no poslopje, ne je v resnici v*®^' / ^ poizve pri lastni „i„ * Mlakar - t A sta. Proda »e \