Avstrija naj bo zgled! Tehnopolis: vse je res bila le pravljica str. 4 str. 44-45 On Boštjan Gorjup 90,6 95,1 95,5 100,3 Zaupate nam že 68 let □ m_ caftfe (IZITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARNA: 03/713-2666 Š JELOVICA JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si Varčna okna EKOLIGHT HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA Št. 32 / Leto 68 / Celje, 11. julij 2013 / Cena 2,50 EUR Neplačano pripravništvo izhod v sili AKTUALNO kot Aktivni Slovenci ali »tožibabe«? str. 2-3 ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Neža Filipič: Vsa dobra dela se povrnejo str. 33 Takole spretno znajo nekateri mladi ravnati s koso. Polni znanja in zagnanosti pa so tudi na drugih področjih, le da se težko dokažejo. Mnoga podjetja jim niti , pripravništva ne omogočajo več ali pa ga lahko opravijo le brezplačno. Gre za novodobno izkoriščanje ali nabiranje izkušenj v duhu prostovoljstva? str. 16-17, 34 zmage v življenju str 38 SPORT Stane Rozman o 30 let starem rekordu str. 19 NA KOLESIH Starodobniki preplavili str. 41 V* ■> iff,I ■■ ' "j* - i - 'V - " "V-"' ' • ' ' TJ , FtV- * -" * "'1 ■ ■. ki - ■ f ' ... t- ■ - ' o- ■ ' ■' ■; -■«SC*'- , j - . ' , * ■ V* * Pri ljubitelju paličnjakov str. 53 Skrb za zdravje tudi v vročem poletju str. 52 .4? DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ — Odlična marmelada Kalškovih str. 36 •f, •. sik ' ' ' v ^ ä - tj;. Z, - k J ^ t iL .. < J - UL '■Foto: TimE . _ -, t » .... a. «j-. /' »•. ;. . i - n - . - ■ - "Cr.** ■■ " ' -itfSStXftW^Vlfi'- (t/jli/itt ki se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ob nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih. Naročila na zdravniški pregled in za informacije na telefon: 03 620 97 60 Ob nakupu enih korekcijskih očal vam druga z enako enožariščno dioptrijo podarimo. 2 AKTUALNO uvodnik Neprostovoljno prostovoljstvo Aktivni Slovenci ali »t Od 1. julija lahko davčni upravi pošljete fotografijo računa in tako pomagate pri prega TATJANA CVIRN Včasih se zdi, da država od nas pričakuje, da opravljamo delo njenih uslužbencev. Takšen občutek je verjetno marsikdo dobil pred dnevi, ko je poslušal prispevek o razkritju kolegov z nacionalne televizije. Ti so z enostavno metodo razkrinkali primorske preprodajalce zelenjave in sadja, ki italijanske pridelke iz rastlinjakov prodajajo kot pristno doma pridelano hrano. Po objavi prispevka so inšpektorji šli na teren preverit dejstva, ki so mnogim menda znana že leta. Podobno velja za akcijo davčne uprave, ki od državljanov pričakuje sporočila o računih, ki so jim jih izdali različni davčni zavezanci. Na osnovi tega bodo menda laže našli kršitelje in jih kaznovali. In zanimivo, odziv sploh ni bil slab! Ne verjamem sicer, da to dokazuje zavest o tem, kako pomembno je plačevanje davkov. Bolj se dozdeva, da je tudi tokat udarila na plan tista znana slovenska lepa lastnost, da je marsikdo najbolj srečen, če gre sosedu slabo. In če mu na vrat nakoplje še inšpekcijo, nič lepšega! Kar seveda ne pomeni, da zagovarjam tiste, ki delajo na črno, ki prirejajo račune, goljufajo na vse mogoče načine in na ta način vse bolj siromašijo državno blagajno. Roko na srce, vsi smo na nek način sokrivi. Gotovo niste vselej vzeli računa, tudi če so vam ga dali. Če vam ga niso, poskušajte se spomniti, kolikokrat ste ga zahtevali. In ali se vam ni nasmehnilo, če vam je kakšen mojster rekel, da vas bo delo brez računa stalo vsaj sto evrov manj? Ni lepšega kot prihranek! Toda na čigav račun? Vsakega od nas, ki se nam vse bolj krčijo pravice in dostopnost do javnih storitev. Vse, kar smo na ta način v minulih letih »prihranili«, bomo plačevali ali že plačujemo z obrestmi. Naši minimalni prihranki v višini nekaj evrov pa so le kaplja v morje utaj, ki segajo v tisoče evrov. Zato nekaj fotografij računov, poslanih davčni upravi, ne more rešiti problema te države, v kateri je glavni cilj večine, kako po najkrajši poti, s čim manj dela, priti do največ dobička. Ker se na primer vsakodnevno ubijanje na zemlji ne izplača, bi rekli primorski preprodajalci. Ker v tovarni ni dovolj zaslužka z 8-urnim delom in je treba popoldne še malo »fušati«, bi dodali delavci. Ker poštenjak še nikoli ni obogatel in ker je država tako zastavila svoje zakone, da se jih da brez težav izigravati, pa bi lahko zaključili vsi skupaj. Zakaj bi potem sploh igrali po pravilih? In od kod še vedno prepričanje, da smo Slovenci pridni, delavni in pošteni? Vsak za svoj lasten žep prav gotovo! Ob vsem tem pričakujemo, da bodo mladi delali kar zastonj, veseli, da sploh lahko. Mnogi so namreč prisiljeni opravljati brezplačno pripravništvo, ker druge možnosti ni in je to še edino, kar se jim kaže kot upanje na zaposlitev nekoč v prihodnosti. Drugi niti te možnosti nimajo. Ali pa si je ne morejo privoščiti. Na srečo zadnje čase ob neplačanem pripravništvu dobijo vsaj povrnjene stroške za pot in malico. Če živijo pri starših, še gre, če morajo poskrbeti sami zase, je takšno delo brez plačila že preveliko razkošje. Čeprav je zanimivo, da je na drugi strani prostovoljstvo vse bolj cenjena kategorija. Toda običajno ga povezujemo s pomočjo v kakšnih drugih državah, z nabiranjem mladostnih izkušenj ob življenju v tujini. Tako prostovoljno delo naj bi govorilo o značaju človeka, o tem, da je pripravljen marsikaj storiti za druge v smislu, kar daš, se ti vrne. Podobnih zgodb, kot smo jo zapisali o tokratni prostovoljki, ki je pomagala mladim na Danskem, smo imeli že nekaj, zanimivo pa je, da sogovorniki večinoma to delo jemljejo kot nekakšno nadaljnje učenje o življenju, ki jim bo gotovo koristilo, ko se bodo potegovali za kakšno službo. Če bodo delodajalci to njihovo prednost seveda prepoznali in uporabili. Toda eno je, če se za tak korak odločiš prostovoljno, ker si v takšno delo prepričan, si ga želiš in si ga tudi lahko privoščiš, drugo pa je, če te v to prisilijo razmere. Takrat ves čar prostovoljstva zbledi in ostane le še grenak priokus, da te nekdo izkorišča. Je fotografiranje računov preganjanje dolgčasa, morebiti želja po tožarjenju ali dokaz aktivne vloge državljanov, je le nekaj od vprašanj, ki krožijo v javnosti, potem ko je Davčna uprava Republike Slovenije (Durs) pozvala, naj ljudje pošiljajo kopije računov. V Dursu trdijo, da med državljani zaznavajo vse več zavedanja, da je za izboljšanje situacije v državi potrebna tudi njihova aktivna vloga. »Pošiljanje MMS s fotografijami prejetih računov je eden od možnih načinov aktivne vloge posameznika, in sicer tako, da vedno zahteva račun, ga tudi vzame in če želi, pošlje njegovo fotografijo davčni upravi. Vse državljane vabimo k aktivnemu sodelovanju. Pošiljanje MMS bo za njih brezplačno,« so v Dursu začeli julijsko akcijo. Durs je lani v naknadnem nadzoru, med drugim tudi v projektu nadzora sive ekonomije, ugotovil za slabih 270 milijonov evrov dodatnih obveznosti. Ob tem poudarja, da sta ključna cilja njihovega dela spodbujanje prostovoljnega in pravilnega izpolnjevanja davčnih obveznosti in obvladovanje sive ekonomije. »Kljub mnogim aktivnostim ne moremo mimo tega, da je utajevanja davkov in sive ekonomije v Sloveniji preveč. Za pravilno izpolnjevanje davčnih obveznosti in obvladovanje sive ekonomije je zelo pomembno tudi zavedanje vseh državljanov, da je neplačevanje davkov naš skupni problem in da moramo vsi storiti nekaj za to, da bo vsak plačal toliko davka, kolikor je predpisano,« trdijo »dacarji«. Kar polovica davčnih utaj? V prvi polovici julija inšpektorji sicer zavezancev še ne bodo kaznovali, saj jih bodo v tem času intenzivno informirali in zbirali obvestila. Premične enote carinske uprave naj bi v tem času obiskale približno 8 tisoč zavezancev, ki poslujejo predvsem z gotovino. Od 16. julija pa načrtujejo 2.400 inšpekcijskih nadzorov pri 2.400 zavezancih. Tako mimogrede: med organizatorji različnih veselic je že mogoče čutiti nekoliko strahu pred nadzorom sivih oblek, ker jim ni čisto Potrošniki lahko na mobilno številko 051 241 241 pošiljajo sporočila s fotografijami računov, ki jih prejmejo ob plačilu blaga ali storitve. Davčna uprava bo prejete fotografije računov evidentirala in jih uporabila v postopkih davčnega nadzora. jasno, kaj bodo inšpektorji sploh nadzorovali. Lani so inšpektorji izvedli 1.598 nadzorov, pri čemer je bilo ugotovljenih za 2,8 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti. V prvih štirih mesecih leta pa so izvedli 440 nadzorov in pri tem ugotovili za 1,8 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti. Inšpekcijske nadzore so izvajali predvsem na področjih, kjer je veliko gotovinskega poslovanja, kot so odvetništvo, gradbeništvo, zobozdravstvo, frizerstvo in prevozi. V osnovi nadzorujejo blagajniško poslovanje, inšpektorji pa podatke zajemaj o tudi iz računalnikov zavezancev. Ugotovitve lanskega nadzora so bile zaskrbljujoče, predvsem na področju gostinskih storitev. Med 70 in 80 odstotki zavezancev, vključenih v nadzor, je namreč naknadno spreminjalo blagajniški promet, povprečno pa so menda izbrisali kar polovico prometa. Preganjanje rezervnih programov Zato v Dursu svojo potezo, ki je v javnosti naletela na zelo različne odmeve, opravičujejo tudi s tem, da tisti, ki pošteno plačujejo vse obveznosti, plačujejo več zaradi tistih, ki svojih obveznosti ne izpolnjujejo. Dosledno zahtevanje in jemanje računov vseh potrošnikov je pomemben korak h korektnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti in k obvladovanju sive ekonomije. S pošiljanjem fotografij računov davčni upravi pa bodo potrošniki lahko prispevali tudi k večji učinkovitosti davčnega nadzora. Davčna uprava namreč potrebuje originalen račun, Za pošiljanje MMS je treba z mobilnim telefonom narediti fotografijo računa, oblikovati sporočilo s fotografijo računa, v polje z besedilom je za potrebe avtomatičnega evidentiranja treba vpisati davčno številko ali ID številko za DDV izdajatelja računa (navedena je na računu). če hoče pri izdajatelju preveriti, ali pošteno poroča o svojih prihodkih ali morda ob koncu delovnega dne zažene »rezervni računalniški program« za blagajniško poslovanje, del izdanih računov odstrani in si tako zniža davčno osnovo. Ker želi Durs spremeniti način razmišljanja, dvigniti davčno kulturo ČETRTEK PE1EK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA o H i/w. vreme-on.net 14 | 27 mE 03 EE £ Z računalniškimi forenzičnimi preiskavami so ugotovili, da ima večina uporabljenih blagajniških programov možnost naknadnega prirejanja prometa. Omenjeni programi so shranjeni na prenosnih diskih ali USB-ključkih in jih lahko davčni zavezanci skrijejo pred inšpektorji. Če so ti programi narejeni pravilno, izbrisanega prometa ni mogoče obnoviti. Takšni programi so izdelani izključno z namenom davčnih utaj. AKTUALNO 3 tožibabe«? mjanju sive ekonomije Informativni računi namesto pravih Dober odziv potrošnikov Po prvem tednu so menda v Dursu prijetno presenečeni zaradi odziva potrošnikov, ki so poslali 200 MMS, od tega je bilo več kot tri četrtine uporabnih. Žal Durs nima posebej podatkov za celjsko območje, temveč vodi evidenco za celo Slovenijo. Če računalniška oprema ne bo zagotavljala shranjevanja in izpisa podatkov, so predvidene globe tako za uporabnike kot tudi za dobavitelje in vzdrževalce. Predpisane kazni so za posameznike od 3 do 10 tisoč evrov, za samostojne podjetnike od 20 do 70 tisoč evrov, za pravne osebe pa od 50 tisoč do 150 tisoč evrov ali še sto tisoč več, če gre za srednjo ali veliko gospodarsko družbo. in postaviti prostovoljno in pravilno izpolnjevanje davčnih obveznosti visoko na lestvico vrednot, je izdal tudi zgibanko za potrošnike, saj je za uspešno ureditev tega področja ključna tudi njihova aktivna vloga. Davčni zavezanci namreč pri izdaji računov ne bodo več smeli uporabljati programov ali naprav, ki omogočajo te spremembe. Namesto za uvedbo davčnih blagajn so se v Dursu raje odločili za strožji nadzor in sankcioniranje, saj je ta rešitev tehnično manj zahtevna od uvedb davčnih blagajn in za zavezance predstavlja manjši strošek. Tudi v tej zgodbi je pomemben denar, saj bodo kršitve določil zdaj obravnavali kot posebno hud davčni prekršek, predpisane pa so tudi višje kazni. Pomisleki Seveda se ob tem poraja vrsta pomislekov. Če pustimo ob strani najbolj pogosto slišano opozorilo, da Durs poziva k tožarjenju in še večjemu prepadu med Slovenci, drugi opozarjajo, da Durs ni neprofitna organizacija, ki bi potrebovala pomoč. Jasno je, da tudi brezplačno pošiljanje MMS ni zastonj in da Durs zaposluje tisoč ljudi, vseeno pa je vprašanje, kdo bo vedel, da so računi pravi ... Skratka, mnogo jih meni, da Durs svoje naloge prelaga na pleča potrošnikov, ob tem pa sprašujejo, kdaj bo nastopil čas, ko bodo lahko z MMS-fotografijami pomagali policistom pri odkrivanju prekrškov v prometu. URŠKA SELIŠNIK Foto: GupA »Potrošnikom se seveda zahvaljujemo, da so v naši novi storitvi prepoznali priložnost, da so lahko aktivni in prispevajo k zmanjševanju davčnih utaj in sive ekonomije. Še naprej spodbujamo vse, da pošiljajo MMS, predvsem pa, da vedno zahtevajo in vzamejo račun za storitev ali blago,« pravijo v Dursu. Na terenu je bilo skoraj 150 davčnih inšpektorjev in več kot 150 predstavnikov mobilnih carinskih enot. Davčni inšpektorji opravljajo aktivnosti prikritega fotografiranja računov, mobilni oddelki carinske uprave opravljajo preventivne aktivnosti, v katerih opozarjajo davčne zavezance na novo zakonodajo pri izdajanju računov, hkrati pa na terenu zbirajo obvestila. Na terenu V tem tednu je na terenu 147 davčnih inšpektorjev. Prve ugotovitve so, da zavezanci ne izdajajo računov v skladu z zakonom, nekateri še vedno niso prilagodili stopenj DDV tistim, ki veljajo od 1. julija. Nekateri zavezanci potrošnikom izdajajo neke vrste »informativne račune«, ki se sicer v vsakem programu imenujejo kako drugače. Tako je potrošnik prepričan, da je prejel račun, a pravega računa, ki bi moral temu »informativnemu raču- nu« slediti, potem program ne izpiše - še več, programi so prilagojeni tako, kot da račun ni bil izdan. »Informativni račun« bo davčna uprava obravnavala kot račun. Če v izkazanih prihodkih zavezanca tega računa ne bo, bo zavezanec sankcioniran tako, kot da je račun izbrisal. Na terenu so tudi mobilni oddelki carinske uprave oziroma več kot 150 carinikov, ki so v tem tednu predvsem v gostinskih lokalih. Cariniki se ob obisku lokala predstavijo, povprašajo po odgovorni osebi, povedo, da gre za preventivni obisk, povezan z novo zakonodajo pri izdajanju računov, in ponudijo zloženko z informacijami o tem. Prve dni v tem tednu so obiskali več kot dva tisoč davčnih zavezancev, ki poslujejo z gotovino. US Brez obremenjevanja strank »Nadzoru davčne inšpekcije ni mogoče uiti. Inšpektorji so v mojem salonu že bili, natančno so pregledali poslovanje in preverili vse račune. Slabih izkušenj nimam, saj poslujem tako, kot je treba, zato težav nikoli nisem imela in se inšpekcije ne bojim,« pravi Katarina Dečman, lastnica frizerskega studia. Sama sicer uporablja tako imenovane paragonske bloke. »Resnično prav vsaki stranki izdam račun, kakršnokoli njihovo brisanje ali metanje v koš pa ni mogoče, saj so računi Katarina Dečman meni, da morajo nadzor opravljati inšpektorji, ki naj poiščejo takšne metode, s katerimi stranke ne bodo obremenjene. »Tudi če bodo moje stranke pošiljale račune, me sicer ne skrbi, saj zase vem, da je vse, kot mora biti.« oštevilčeni in noben ne sme manjkati.« Ne le v primeru inšpekcijskega nadzora, tudi za vodenje lastnega računovodstva se morajo vse številke ujemati, je prepričana. Sicer pa ugotavlja, da račune jemlje le malo strank, morda polovica, nekateri ga ne vzamejo, tudi če jih posebej opomni nanj. Tisti, ki račun vzamejo, ga imajo predvsem kot evidenco, kdaj so nazadnje bili pri frizerju, številni pa ga odvržejo kar v koš pred salonom. Poziva davčne uprave, naj ljudje pošiljajo račune, ne pozdravlja, saj meni, da to ni pravi način nadzora nad poslovanjem podjetij. AD, foto: GrupA Državljani podaljšana roka »dacarjev« Davčni inšpektorji se bodo v poletnem času lotili intenzivnega preverjanja izdajanja računov. Kdor do prvega julija še ni zamenjal blagajniškega programa, ki omogoča brisanje računov, ga lahko doleti kazen do 250 tisoč evrov. Najbolj bodo pod prste gledali gostincem. Kako natančni so pri izstavljanju računov, smo preverili v lokalu Hostel plus caffe v Petrovčah. Jasmina Ogorevc Akamba, predstavnica za stike z javnostmi, ki se sicer tudi sama pogosto znajde za točilnim pultom, je zatrdila, da so pri tem zelo natančni in da se v dveh letih obratovanja še niso zatekli h kakšnim nezakonitim prijemom ali brisanju računov. So jih pa že 1. julija obiskali predstavniki carinske uprave, ki so jih prišli seznanit z novostmi. »Ker že od februarja uporabljamo nov blagajniški program za izdajanje računov, je bil njihov obisk precej kratek,« je pojasnila predstavnica lokala, ki pravi, da se tudi morebitnih kasnejših obiskov inšpektorjev ne bojijo, jim bodo pa z veseljem postregli dobro kavo. Čeprav se v zadnjem času s strankami večkrat pošalijo na račun preverjanja računov, pa, kot pravi naša sogovornica, sami ne preverjajo, ali jih gostje tudi vzamejo. »Jih pa v šali na to opozorimo, a jih še vedno večkrat odnese veter kot gostje,« še pove Jasmina Ogorevc Akamba. LK, foto: SHERPA Jasmina Ogorevc Akamba je prepričana, da na način, kot ga je ubrala slovenska davčna uprava, problema sive ekonomije na državni ravni ne bodo rešili. »Tistim gostincem, ki so se do zdaj šli to igrico računov, se bo gotovo poznalo. Za nas pa se kaj bistvenega ne bo spremenilo. Za gospodarske panoge, kjer država izgubi največ denarja, to gotovo ni pravi sistem. Nekaj je, če račune popravljaš, drugo pa, če jih sploh ne izdaš,« pravi. anketa Preverili smo, kako na nove prijeme in pozive davčne uprave o pošiljanju fotografij plačanih računov gledajo tisti, ki si občasno privoščijo kakšno pijačo v lokalu. Kristjan Boršič, Petrovče »Z vsemi temi novostmi nisem seznanjen, vem pa, kako bi moralo biti. Sam računa pravzaprav sploh ne potrebujem in ga tudi ne vzamem. Plačam tisto, kar popijem, in to je to. Gostinci pa sami vedo, kaj delajo.« Milan Vogrinc, Žalec »Nekatere bo to rešilo, spet druge pokopalo. Če se prav spominjam, so neke vrste sledljivost računov v preteklosti že preizkusili, a se ni ravno obneslo. Morda bodo tokrat uspešnejši, a nisem povsem prepričan, da bo država na ta način pobrala toliko davkov, kot so si zamislili vodilni.« Boštjan Oset, Šempeter »Vedel sem, da lahko vsak pošlje račun na davčno, nisem pa vedel, da lahko za to uporabimo tudi mobilnike. Menim, da je to kar smiselno, saj je treba utajo davkov zajeziti. Nekje je pač treba začeti. Sam verjetno računov inšpektorjem ne bom pošiljal, jih pa vedno vzamem.« LK, foto: SHERPA 4 GOSPODARSTVO Vse je res bila le pravljica Stečaj podjetja Tehnopolis je na Celjskem spet odprl mnoga vprašanja, povezana z gradnjo tehnološkega mesta Na območju stare cinkarne ob Kidričevi ulici v Celju bi moralo letos stati dvanajst stavb z več kot 50 tisoč kvadratnimi metri površin, v katerih naj bi poslovne prostore imelo kar 340 podjetij. Z gradnjo tega tehnološkega mesta ali mesta v mestu so bila povezana tri lastniško prepletena podjetja - Regionalna razvojna agencija Celje (RRA), Razvojno, inovacijsko in tehnološko središče Savinjske regije (Rits) in Teh-nopolis. Slednjega od prejšnjega tedna ni več oziroma je tisto, kar je še ostalo od njega, šlo v stečaj. Presenečenje? Nikakor ne. V Celju in tudi v celotni regiji so namreč mnogi že pred časom nehali verjeti v tehnološki čudež na robu mesta, ki naj bi jih popeljal med gospodarsko najbolj razvite regije v državi. Zgodba o tehnološkem mestu z mednarodno univerzo, s študentskim in stanovanjskim naseljem, centrom za okoljski in energetski inženiring, z multikulturnim centrom srednje in jugovzhodne Evrope in s finančnim centrom za naložbe v jugovzhodni Evropi ter nekaj tisoč novimi delovnimi mesti se je, vsaj navzven, začela s prihodom Borisa Klančnika na čelo Regionalne razvojne agencije Celje. Čeprav njegovim projektom marsikdo ni verjel in jih je imel za pravljične in smo se tudi v našem časopisu takrat spraševali, ali ne gre zgolj za »odštekane« zamisli, je Klančniku in njegovi ekipi sprva uspevalo. Leta 2004, tik pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo, je Celje kot prvo v državi dobilo razvojno, inovacijsko in tehnološko središče. Naložba, pri kateri so sodelovali država, zasebna podjetja in celjska občina, je bila vredna milijardo takratnih tolarjev. Že ob odprtju je bilo v sodobni zgradbi na levi strani Kidričeve ulice dvajset razvojnih podjetij in inštitucij. V Celju so se takrat radi pohvalili, da so s tehnološkim središčem dobili največ pameti na kvadratni meter. Zgradbe ob Kidričevi ulici so le še lupina brez vsebine. Večina je že nekaj časa v lasti bank, ki najbrž še ne vedo, kaj naj naredijo s toliko praznega prostora. Prva stavba tehnološkega mesta In potem se je dogajalo. Že čez leto so ob Kidričevi ulici z velikim pompom in v prisotnosti vseh, ki so v tistih časih kaj pomenili v regiji in tudi v državi, postavili še en temeljni kamen. Tokrat za prvo stavbo bodočega Tehnopolisa, tehnološkega mesta. Tehnopolis so takrat označili za najpomembnejši razvojni projekt Savinjske regije, saj naj bi se z njegovo pomočjo v regiji povečala gospodarska rast, odpirala nova delovna mesta, povečal delež višje in visoko izobraženih ljudi ter ustavil beg najbolj izobraženih in ustvarjalnih kadrov. Odgovorni so že takrat napovedovali, da bo Tehnopolis finančno izjemno zahteven projekt in da bodo zanj v desetih letih morali zbrati od 350 do 400 milijonov evrov. Državi, bankam, direktorjem in lokalnim politikom so se vse te številke zdele dosegljive. Kam je odtekal razvojni denar? Še nekaj naslednjih let so v Celju verjeli, da so podjetja, ustanovljena zaradi bodočega tehnološkega mesta, res srce razvoja regije. Potem se je zalomilo. Med prvimi so v Klanč-nika, njegove projekte in ljudi okrog njega nehale verjeti občine. Vsemu skupaj so obrnile hrbet in ustanovile novo razvojno agencijo. Projekt Tehnopolis je začel klavrno propadati in v stavbe ob Kidričevi ulici so se začela naseljevati podjetja, ki z razvojem nimajo prav nobene zveze. Nekateri so prepričani, da se je propad začel, ko je država spremenila politiko razvoja tehnoloških parkov in zaprla pipico z denarjem. Veliko jih krivdo pripisuje tistim, ki so projekt vodili, predvsem lani odstavljenemu direktorju RRA Borisu Klančniku, ki je bil tudi direktor podjetja Tehnopolis. Nadzorni svet ga je odstavil zaradi sumljivih poslov, ki naj bi jih sklepal v Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije. Kolikšna je škoda, ki naj bi jo povzročilo njegovo početje, za zdaj, vsaj javno, ni še nihče izračunal. Klančnik je namreč spretno skrival podatke o poslovanju, ki bi razkrili, kam vse je odtekal razvojni denar. Resnica se odkriva zelo počasi. Okrožno sodišče v Celju je leta 2001 Klančnika obsodilo na osem mesecev pogojne zaporne kazni zaradi zlorabe položaja in pravic. Enemu od konjiških podjetnikov je posodil denar, ki pa ga agencija ni dobila nazaj v celoti. Klančnika najverjetneje čaka še eno sojenje, saj so po njegovi odstavitvi iz Tehnopolisa in po reviziji, ki je zaradi pomanjkanja denarja niso mogli opraviti v celoti, proti njemu vložili odškodninsko tožbo. Klančnika naj bi po naših podatkih preiskovali tudi celjski kriminalisti, in sicer zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Za to kaznivo dejanje je zagrožena večletna zaporna kazen. Ker je zadeva v predkazenskem postopku, policija drugih podrobnosti ne more posredovati javnosti.S Klančnikovim poslovanjem naj bi se po nekaterih informacijah ukvarjala tudi protikorupcijska komisija. Bo Tehnopolis pokopal še koga? Lastniki RRA upajo, da stečaj podjetja Tehnopolis ne bo za sabo potegnil še agencije in Ritsa. Vsa podjetja so namreč lastniško prepletena. Zaskrbljen je tudi Ivan Štrlekar, ki je preko svojega podjetja Valji Group največji lastnik agencije. »Ruši se tisto, v kar smo verjeli in vlagali. Najbrž smo bili pri načrtovanju preveč korajžni, pri nadzoru pa premalo dosledni. Največja tragedija pa je v tem, da smo izgubili vsi po vrsti. Lastniki, banke, regija ...« pravi Štrlekar. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Celjane skrbijo deponije Potem ko so poslanci potrdili prodajo državnih deležev v 15 slovenskih podjetjih, Celjane najbolj skrbi, kdo bo novi lastnik Cinkarne Celje. V primeru »neprimernega kupca«, kot se je izrazil župan Bojan Šrot, ki bi kupil samo nabavni in prodajni trg ter zaprl tovarno, bodo mestu ostale tri deponije. Gre za staro deponijo piritnih odpadkov, staro deponijo sadre in novo deponijo Za travnikom. Seveda se poraja vprašanje, kdo bi v primeru zaprtja skrbel za obratovanje, nadzor in varnost teh deponij. Zato so v Celju ob nedavnem obisku ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanku Stepišniku predlagali, naj z ustreznimi predpisi na državni ravni uredijo, da bi morali lastniki zagotoviti denar za varno obratovanje teh deponij tudi po morebitnem prenehanju delovanja podjetja. Je strah Celjanov utemeljen in se za njim skriva že kakšno konkretno ime s konkretnimi namerami? Predsednik uprave Cinkarne Celje Tomaž Benčina odgovarja, da se prodajni postopek za državni delež v njihovem podjetju sploh še ni začel. Zato so kakršnakoli ugibanja o morebitnih novih lastnikih in njihovih namerah preuranjena. US, IJ na kratko V termah bolje kot lani Očitno tudi Rimske terme pestita slabo vreme in kriza. Tudi v maju so namreč ustvarile negativen rezultat, vendar so iz naslova drugih prihodkov, na primer sodne poravnave v primeru Vegrad, v končnem obračunu ustvarile skoraj 43 tisoč evrov dobička. Od sredine marca, ko se je začel stečaj, do konca maja v Rimskih termah beležijo 4 tisoč evrov izgube. Kot navaja stečajni upravitelj Boris Dolamič, ki je prevzel tudi vodenje term, letos poslujejo bolje kot v primerljivem obdobju lani. V Rimskih termah so kljub stečaju poslovali brez prekinitve, delo pa so obdržali tudi vsi zaposleni. Tekoče poslovanje poteka nemoteno in status stečajnega postopka nanj bistveno ne vpliva. Prav tako Dolamič ocenjuje, da je likvidnost zaenkrat dobra, vse obveznosti pa poravnavajo redno in v rokih. Seveda je ključno, če bodo v Rimskih termah dosegli zastavljeni načrt in če bo NLB sprostila 250 tisoč evrov preostalega depozita. Tretja dražba za Alpos Pristojno sodišče je odločilo, da bo v tretjem poskusu Alposov kompleks v Šentjurju poskušalo prodati na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb. Alpos se je v stečaju znašel predlani, od tedaj pa stečajna upraviteljica Darja Erceg neuspešno skuša prodati nepremično premoženje, v katerem so zajeti poslovne stavbe, skladišča in pripadajoča zemljišča. V naravi gre za kompleks skladiščnih prostorov in skladiščno-proizvodnih prostorov s sorazmernim delom zunanje ureditve kot zaključena celota z dostopom za tovorna vozila. Nepremičnine prodajajo kot enoten sklop. Potem ko je za prvo javno dražbo cena presegala 5,8 milijona evrov, je lani decembra sodišče znižalo ceno na 4,1 milijona. V tretje se sodišče ni odločilo za razpis javne dražbe, temveč za zavezujoče zbiranje ponudb. Alposovo premoženje bo naprodaj za 3,6 milijona evrov, varščina pa bo presegla 184 tisoč evrov. V drugi mandat Nadzorni svet Banke Celje je dosedanjim članom uprave banke podelil nov mandat. Tako so nadzorniki za predsednika uprave znova imenovali Dušana Drofenika, za člana uprave pa Davorina Leskovarja in Aleksandra Vozla. Upravo Banke Celje so imenovali od 1. januarja prihodnje leto za dobo petih let. Kamnolom na dražbo Stečajna upraviteljica družbe Ceste mostovi Celje Milena Sisinger je na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve razpisala prvo javno dražbo za Kamnolom Velika Pirešica. Izklicna cena znaša več kot 15 milijonov evrov, javna dražba pa bo 2. avgusta. US GOSPODARSTVO 5 Panasonic podal roko Gorenju Velenjska in japonska družba za skupni prodor na trge EU in Rusije V petek je odjeknila vest, da bosta Skupina Gorenje teško partnerstvo, ki bo temeljilo na konkurenčnih prednostih in zmogljivostih obeh podjetij ter tako prispevalo k višji dobičkonosnosti obeh partnerjev, izboljšalo njuno konkurenčnost v Evropi in prineslo koristi potro šnikom. Da gre za zgodovinski dogodek za Gorenje, je v petek popoldne v Ljubljani izpostavil predsednik uprave Franjo Bobinac, ki je delničarje o podpisu pogodbe obvestil na dopoldanski skupščini v Velenju. Japonska korporaci-ja Panasonic bo v Gorenje vložila 10 milijonov evrov, ob čemer se je obvezala, da svojega lastniškega deleža v prihodnjih petih letih ne bo povečala na več kot 13 odstotkov brez soglasja uprave in nadzornega sveta Gorenja. Predsednik uprave Bobi-nac poudarja, da bo slovenska družba še naprej samostojna, japonski partner pa bo predvidoma drugi največji delničar družbe, ki je že nekaj časa iskala strateškega partnerja. Velenjska družba bo izvedla dokapitalizacijo in uvrstila svoje delnice v sekundarno kotacijo, da bi partnerstvo koristilo tako obstoječim kot novim delničarjem. Raziskave, razvoj in prodaja Strateško partnerstvo, ki ga praktično pozdravljajo vsi uglednejši slovenski ekonomisti, med Gorenjem in Pa-nasonicom temelji na dveh stebrih. Prvi steber sestavljajo skupne aktivnosti na področju raziskav in razvoja ter skupna proizvodnja do- Vodstvo Panasonica in Gorenja (Foto: Peter Marinšek) Na petkovi skupščini lastniki niso potrdili predlaganega revizorja revizijske hiše KPMG. Na pobudo malih delničarjev, ki menijo, da revizorska hiša že predolgo opravlja svoje delo, so glasovali proti imenovanju KPMG. O novem revizorju bodo delničarji odločali na avgustovski skupščini. Sicer je Gorenje v prvem četrtletju ustvarilo 289 milijonov evrov prihodkov in imelo več kot 4 milijone evrov izgube. Do konca leta naj bi ustvarili 1,34 milijarde evrov prihodkov ter dobre 4 milijone evrov čistega dobička. ločenih skupin proizvodov (pralni stroji, hladilniki in vgradne pečice), drugi steber pa predstavljajo prodajna mreža, trženjsko znanje in izkušnje z distribucijo po vsej Evropi. Panasonic Corporation je japonska multinacionalka, ki se ukvarja z razvojem in izdelavo elektronskih izdelkov za širok spekter potrošniških, poslovnih in industrijskih potreb. Podjetje ima sedež v Osaki na Japonskem. Kor-poracija ima 293.742 zaposlenih, skupaj s partnerskimi podjetji pa jo sestavlja 538 podjetij. Panasonic Corporation je v poslovnem letu, ki se je izteklo 31. marca, s prodajo ustvaril 68,2 milijarde evrov. Sprva bosta dali podjetji poudarek skupnemu razvoju nove generacije pralnih strojev za distribucijo na trgu EU, proizvodnji hladilnikov pod blagovno znamko Panasonic za distribucijo v EU, Rusiji in drugih trgih nekdanje Sovjetske zveze in možnostim skupne distribucije izbranih vgradnih kuhinjskih aparatov pod blagovno znamko Panasonic v Evropi in Gorenj evi proizvodnji vgradnih pečic. Gorenje od strateškega partnerstva pričakuje do 80 milijonov evrov dodatnih letnih prihodkov do leta 2018. Gorenjeve proizvodne kapacitete se bodo povečale, saj bodo izdelovali hladilne aparate in vgradne pečice pod blagovno znamko Panasonic, družbi bosta začeli sodelovati pri skupnem razvoju nove generacije pralnih strojev za trge Evrope unije, v Velenje pa prihaja tudi skupina japonskih inženirjev. Tradicija Kot je poudaril Bobinac, je Panasonic eno vodilnih globalnih podjetij s skoraj 100-letno tradicijo, ki ogromno vlaga v razvoj zelenih inovacij. »Gorenje, še vedno zavezano svoji dolgoročni viziji samostojnega podjetja, je dober poznavalec evropskega trga in njegovih potrošnikov, usmerjeno v dizajn, inovativnost in ka- Velenjska družba je v ponedeljek s srbsko vlado sklenila predpogodbo o nameravanem skupnem investiranju v Gorenjeve proizvodne obrate v Valje-vu, Stari Pazovi in Zaječar-ju. Republika Srbija bo do konca januarja 2015 s 15 milijoni evrov podprla Go-renjeve naložbe v Valjevu in Stari Pazovi ter v tovarno za proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev v Zaječarju, v kateri bo Gorenje proizvajalo aparate, razvite skupaj s Panasonicom. Končno pogodbo o skupnem investiranju v vse Gorenjeve proizvodne lokacije naj bi sklenili v štirih mesecih, do takrat pa jo morata potrditi še srbska vlada in nadzorni svet Gorenja. kovost. Sinergije na področjih razvoja, proizvodnje in prodaje prinašajo koristi obema družbama, čutili pa jih bodo tako končni uporabniki kot ostali deležniki. Partnerstvo odpira vrsto priložnosti za podjetji, v prihodnjih letih pa se bo še razvijalo.« Predsednik upravnega odbora in direktor podjetja Panasonic Europe Laurent Abadie je omenil, da je velenjska družba idealen partner za japonskega giganta: »Z združitvijo komplementarnih tehnologij v proizvodih in proizvodnih procesih, prodajnih kanalov ter tr-ženjskega znanja bomo kupcem v Evropi in Rusiji v prihodnje ponudili napredne, pametne in zelene aparate.« US Obveznice za večjo rast Tušmobil je v petek uspešno izdal za pet milijonov evrov dvoletnih obveznic po 6,5-od-stotni kuponski obrestni meri. Z denarjem bo poravnal dolg do Telekoma Slovenije. S tem bodo, tako v Tušmobilu, spremenili strukture obveznosti ter si z refinanciranjem zagotovili nadaljnjo rast podjetja in vzdržno dinamiko njihovega poplačila. Uspešna prodaja obveznic je po njihovem pomembna potrditev zaupanja zunanjih partnerjev v Tušmobil, kjer so odločitev za izdajo obveznic sprejeli po temeljiti preučitvi različnih možnosti. V Tušu ocenjujejo, da je razlog za uspeh izdaje obveznice tudi v njegovem majhnem dolgu in pričakovani višji dobičkonosnosti. Tušmobil je namreč zelo nizko zadolžen, saj je finančni dolg družbe konec lanskega leta znašal manj kot deset milijonov evrov, dolg pa lahko pokrije že z enoletnim denarnim tokom. Tušmobil dosega skoraj 100-odstotno pokritost s signalom, število uporabnikov pa se je v enem letu povečalo za 30 tisoč. Tako ima sedaj 264 tisoč uporabnikov, kar je v prvem polletju predstavljalo 11,6-odstotni ocenjen tržni del. US Premogovniško znanje na Slovaškem Premogovnik Velenje je največjemu slovaškemu rudniku iz Prievidze prodal napredovalni stroj GPK-Pv, ki je plod lastnega inženirskega znanja. Gre za posel v vrednosti 775 tisoč evrov. Stroj so imeli Slovaki na poskusnem obratovanju, sedaj pa so ga dokončno odkupili. V tem času so z njim naredili približno 860 metrov prog v zahtevnih razmerah. Kupec ga je namreč lani testiral v izjemno zahtevnih pogojih, še celo zahtevnejših, kot so pogoji dela v velenjskem premogovniku. Napredovalni stroj GPK-PV so po vseh poskusnih obratovanjih in testiranjih certificirali v skladu z evropsko zakonodajo. Sicer v premogovniku s slovaškim rudnikom pričakujejo še več poslov, z njim so se že začeli dogovarjati za dobavo podajalnika lokov za vgradnjo ločnega podporja ter še enega napredovalnega stroja. Ker na Slovaškem nimajo več rudarske šole in tudi svojih kadrov nimajo kje izobraževati, so izrazili željo, da bi se njihovi zaposleni izobraževali v Velenju. US Ritlop ostaja direktor Nadzorni svet družbe HSE Invest, ki ima poslovno enoto tudi v Šoštanju, je za direktorja družbe imenoval Sandija Ritlopa. Ritlop je funkcijo direktorja opravljal že od marca, včeraj pa je bil imenovan za polni, štiriletni mandat. HSE Invest je članica skupine Holding Slovenske elektrarne. Osnovna dejavnost družbe je načrtovanje, priprava in vodenje izgradnje projektov v energetiki za družbe v skupini HSE kot tudi za zunanje naročnike. US 6 GOSPODARSTVO spodbudna zgodba »Danes ne zadostuje več gostinska dejavnost sama po sebi, treba je imeti dodano vrednost,« poudarja Benjamin Kračun. Skoraj bolj znani kot Loče Od Penziona Kračun do najstarejše slovenske gostilne Gastuž Penzion Kračun iz Loč, ki bo prihodnje leto star deset let, se je v razmeroma kratkem času uveljavil kot pomembna gostinska hiša. Poznajo ga daleč onkraj občinskih meja Slovenskih Konjic. V eni sami stavbi so združeni gostinska, hotelska in wellness dejavnost. Kračunovi so letos postali še najemniki najstarejše slovenske gostilne Gastuž ob Žički kartuziji. Penzion je del družinskega podjetja Kračun, ki se je pojavilo pred sedemnajstimi leti. Takrat je oče Alojz Kračun začel uvažati in izvažati hladilno tehniko za trgovine in gostilne, kar ostaja kot del dejavnosti podjetja. Znotraj podjetja sta prav tako franšizna Mercatorjeva samopostrežna prodajalna in franšizni Petrolov bencinski servis. Danes ima podjetje več kot štirideset zaposlenih. Največji del podjetja, ki ga kot direktor vodi sin Benjamin, predstavlja Pen-zion Kračun. Dodana vrednost Ko je bil na pragu pomembne odločitve, je oče Benjamina vprašal, kaj v življenju si želi početi. »Na bencinski črpalki smo imeli manjši bar, kjer sem kmalu opazil, da je to posel, ki mi v življenju najbolj leži,« pravi današnji direktor podjetja Kračun, Benjamin. Tako so se Kračunovi odločili za gradnjo penziona v razmeroma malo znanih Ločah. »Cilj je bil visok, treba je bilo veliko poguma, energije. V cilj je bilo treba verjeti,« se spominja današnji direktor. Čeprav je bila v penzionu oprema nadstan-dardna, to ni zadostovalo, zato so prvih pet let veliko vlagali v oblikovanje ponudbe, dodatno izobraževanje Družinsko podjetje Kračun, najbolj znano po Penzionu Kračun, vodi sin Benjamin. Podjetje je ustanovil oče Alojz. osebja, iskanje tržnih niš in marketinško dejavnost. »Danes ne zadostuje več gostinska dejavnost sama po sebi, treba je imeti dodano vrednost,« poudarja direktor. Iz povprečja so na vsak način želeli izstopiti. Tudi za zahtevne goste Najpomembnejši del pen-ziona je daleč po Sloveniji znana prestižna restavracija Viola. »Ta je postala naš paradni konj, saj dopušča dogodke različne zahtevnosti, od klasičnega kosila do priprave poroke,« pravi Benjamin Kračun. V Violi prevladujejo med tednom poslovni gosti, konec tedna priložnostni, med njimi turisti. Med tednom so pri Kračunovih večinoma tujci, konec tedna obiskovalci iz vse Slovenije. Penzion je namreč le pet kilometrov od avtocestnega priključka v Tepanju, blizu so Slovenska Bistrica, Maribor, Celje ... V restavraciji pripravljajo med drugim tematske večere z različnimi pevci, nastopili so že Alfi Nipič, Miha Alujevič, kabaretist-ka Mili ... Enkrat na leto so v restavraciji dnevi dalmatinske kuhinje. V Penzionu Kračun je prav tako picerija. »Želimo poudariti, da pica ni več hrana reve-žev, kot je bila v starih časih, temveč je dosegla raven viso-kokakovostne ponudbe,« pojasnjuje direktor. Vsak prvi konec tedna imajo vikend italijanskih pic, z izjemo poletja. Kračunovi so prav tako organizirali svojo šolo za pi-copeke, ki je podružnica italijanske šole in zaščitena kot blagovna znamka. V njej je inštruktor Beniamino Bilali, dvakratni italijanski državni prvak v pripravi pice. Lani so za picopeke pripravili celo tekmovanje. Poročna tržna niša V penzionu v Ločah je dvanajst sob z dvakrat toliko ležišči. »Za nastanitvene zmogljivosti smo se odločili, ker jih v občini ni bilo dovolj,« pojasnjuje direktor. Danes predstavlja Penzion Kračun celo edini hotelski objekt v občini Slovenske Konjice. Goste so želeli v Ločah zadržati, da bi od tam raziskovali lokalno turistično ponudbo. Ena od zanimivosti je bližnja Žička kartuzija. Zaradi poslovnih gostov imajo v penzionu seminarsko sobo za 90 oseb. Del ponudbe penziona predstavlja wellness z medicinskimi in lepotilnimi storitvami, med njimi z lasersko tehnologijo, masažami, različnimi lepotnimi rituali ... V poslovnem objektu penziona oddajajo del prostorov Celjskim lekarnam in za zdravniško ambulanto. V podjetju so izkoristili še eno tržno nišo, poročno ponudbo, tudi z organizacijo poročnega dogodka. S konjiško občino so sklenili pogodbo za možnost civilnega poročnega obreda v Žički kartuziji, saj pravijo, da je tam sklenjena poroka zaradi posebnih energij trdnejša. Poroka znotraj kartuzijan-skih samostanskih zidov je seveda posebnost že sama po sebi. Poleg tega je podjetje Kračun postalo letos še najemnik najstarejše gostilne na Slovenskem, kulturnega spomenika Gastuž, kjer prav tako lahko pripravijo poročno pogostitev. Po nekajmesečni prenovi so Gastuž v začetku aprila odprli, zaprto je le ob ponedeljkih, saj med tednom dajejo poudarek dnevni ponudbi, sezonski hrani. Tam so prevzeli celo velik zeliščni vrt Žičke kartuzije s kar 23 gredami, s čimer so pridobili tudi za samooskrbo z različnimi zelišči. BRANE JERANKO V Klasju se pogovarjajo o stavki V prihodnjih dneh naj bi bilo znano, ali se bodo zaposleni v celjskem mlinsko predelovalnem podjetju Klasje, ki je od konca junija v prisilni poravnavi, res odločili za stavko, o čemer se pogovarjajo od ponedeljka. V Klasju očitno ne morejo poplačati niti svojih obveznosti do zaposlenih. V petek so namesto plače, ki jo je obljubila direktorica Dragica Murko, delavci na svoje račune prejeli le 300 evrov akontacije. Poleg tega še niso dobili izplačanega preostalega dela lanskega regresa, izteka se tudi rok za izplačilo letošnjega. V ponedeljek so se sestali predstavniki sindikata in se odločili, da bodo začeli izvajati prve postopke za napoved stavke. Sekretar celjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Savinjska Vojko Turška predstavitev na celjskem sejmu Korošec je tako napovedal, da naj bi v teh dneh zaposleni podpisovali izjave, da soglašajo s stavko. »Stavkati morajo vsi, sicer nima smisla - ne morejo malo stavkati, malo pa delati. Stavka pomeni ustavitev dela, ker ni plač,« pravi Korošec. Glede na število zbranih podpisov in s tem podporo stavki bo do konca tedna znano, ali se bo sindikat v Klasju odločil za napoved stavke, hkrati pa bodo verjetno še čakali na 18. julij, če bodo prejeli junijske plače. Tako mimogrede - sindikat Klasja Celje je stavko napovedal že marca 2008, vendar zaposleni v njej niso sodelovali, ker so bili menda preveč prestrašeni. Tudi takrat je bila direktorica Klasja Dragica Murko. US Celjsko sejmišče je praktično pripravljeno na prihod turških gospodarstvenikov, ki bodo v času Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti (Mos) med 11. in 17. septembrom zasedli halo A. Gre za prvo veliko nacionalno predstavitev enega od gospodarstev, seveda pa bodo predstavili tudi kulturno raznolikost dežele. Tako bo v Celje prišlo približno 50 podjetnikov iz države, ki ne pozna gospodarske krize in predstavlja 17. največje gospodarstvo na svetu. Turški trg je tudi Slovenija uvrstila med šest prioritetnih držav v svojem programu internacionalizacije za letošnje leto. Turško nacionalno udeležbo na 46. Mosu pripravlja istanbulska gospodarska zbornica. »Na Mosu želimo predstaviti bogastvo in raznolikost našega zasebnega sektorja, glede na sloves sejma v Celju pa želimo s predstavitvijo nagovoriti tudi poslovno javnost drugih držav. Cilj so seveda učinkovite oblike podjetniškega sodelovanja,« je poudaril podpredsednik in vodja odbora za sejme ITO Dursun To-p^u in dodal opažanja zbornice, da v Sloveniji nismo seznanjeni z gospodarsko in s socialno raznolikostjo Turčije in tudi poslovneži se premalo poznajo. Velika pričakovanja imajo tudi organizatorji iz družbe Celjski sejem, saj bo to prva tako velika predstavitev kakšnega gospodarstva na Mosu. »Verjamemo, da se bodo z letošnjo nacionalno predstavitvijo Turčije odprle številne poslovne priložnosti za slovenske podjetnike, a tudi ostala podjetja v širši regiji,« je izpostavila izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Pre-skar, ki je slovenske podjetnike povabila, da izkoristijo možnost srečanja s turškimi podjetniki na celjskem sejmišču. V ta namen bodo v okviru sejemskega dogajanja pripravili več srečanj in poslovnih dogodkov. Ti naj bi približali Turčijo, ki jo je lani obiskalo 4 tisoč slovenskih turistov, še poslovnežem. US Blagajno polniti z ustvarjanjem in ne z jemanjem Bo evropski denar ob novih obremenitvah namesto razvoju služil plačilu davkov? ŠENTJUR - Kako naj ob dolgotrajnih in zapletenih administrativnih postopkih, zastareli mehanizaciji, višjih cenah goriva in repromateriala ter vsak dan nižjih cenah proizvodov mladi ljudje ostanejo na podeželju? To je bilo poglavitno vprašanje okrogle mize, ki jo je ob odprtju 26. državnih in šestih mednarodnih kmečkih iger na Slomu pri Ponikvi pripravilo Društvo podeželske mladine Šentjur. Ivan Mastnak iz Lokarij se ukvarja z mlečno proizvodnjo, s poljedelstvom in z gozdarstvom. Domačo kmetijo je prevzel leta 2007 in ob tem prejel dobrih 20 tisoč evrov državne pomoči, v zadnjih letih se je prijavljal tudi na razpise, s pomočjo katerih je poskrbel za nekatere posodobitve. Kljub pomoči položaj mladih prevzemnikov kmetij po njegovih izkušnjah ni rožnat. Kot pravi, so prvi problem dotrajane, zastarele kmetije, v posodobitev katerih je treba vložiti kup denarja. Slaba je tudi prodaja, na trgu vlada negotovost, zaradi česar mladi svoje priložnosti raje poiščejo drugje. »Da z delovnim mestom na kmetiji zaslužiš tisoč evrov, moraš vložiti ogromno truda. Če prodam tele, je moj prihodek po devetih mesecih njegove vzreje 150 evrov,« Dejan Židan: »Evropska kmetijska politika bo zapletena tudi naprej. Če kupiš vrečo z dobrinami, moraš sprejeti cel paket - to pomeni, da hkrati z denarjem sprej-meš tudi administrativne zaplete.« je ponazoril in dodal, da mlade z domače grude odganjajo tudi dolgotrajni in zapleteni postopki ob prijavi na razpise. Podatki kažejo, da mladi na ravni celotne Evropske unije kljub finančnim spodbudam zapuščajo podeželje. Do leta 2020 bi v Sloveniji želeli dvigniti delež mladih prevzemnikov na štiri odstotke, trenutno pa ta znaša skoraj polovico manj. Poenostavitev je lažno upanje Da bi mladi lahko nadaljevali delo staršev in obstali na domačih kmetijah, pričakujejo finančno podporo, ki jo je država z ministrstvom izbojevala na ravni Evropske unije, in odpravo administrativnih obremenitev. Kot je zatrdil minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan, bo država v sklopu skupne kmetijske politike v naslednji evropski finančni perspektivi letno namenjala med 134 in 139 milijoni evrov neposrednih plačil. Znotraj tega bo dodatna 25- V Občini Šentjur se s kmetijstvom ukvarja 15,6 odstotka aktivnega prebivalstva. Šentjurski župan mag. Marko Diaci je povedal, da sta znižanje komunalnega prispevka v letu 2010 in sprejetje odloka, ki ureja subvencije za nestanovanj-ske objekte, za kmete prinesla manjše stroške gradnje novih gospodarskih poslopij. Kmetom bo gradnjo po njegovem prepričanju olajšal tudi občinski prostorski načrt, ki naj bi bil sprejet v začetku jeseni. Poudaril je še, da bi k boljši ekonomski sliki kmetov pripomogla odločitev za dopolnilno dejavnost na kmetiji, s katero se zdaj od malo več kot 1.300 kmetijskih gospodarstev v občini ukvarja le 64. odstotna podpora za mlade kmete za obdobje petih let. Država bo financirala tudi program razvoja podeželja, ki za sedemletno obdobje znaša 1,1 milijona evrov, skoraj polovico tega zneska pa bo namenila podpori za območja, kjer je kmetovanje oteženo, znotraj tega pa so predvidena dodatna plačila za sonaravne kmetijske prakse in posebne razpise za mlade prevzemnike. Slovenski kmet bo tako po višini zneska pomoči na drugem mestu v EU. Davki ne prinašajo razvoja Mladi vidijo v predlaganem dvigu katastrskega dohodka in obdavčitvi nepremičnin velike ovire za prevzem kmetijskih gospodarstev. Opozorili so, da mora za eno polno zaposleno osebo kmet imeti vsaj 10 hektarov obdelovalnih površin, zraven pa še hlev, senik in lopo, kar je neprimerljivo več površin, kot jih za svojo dejavnost potrebujejo drugi poklici. Za povprečno slovensko kmetijo, veliko okoli 6 hektarov, bi predlagani davek na nepremičnine pomenil obremenitev v višini 1.000 do 1.500 evrov. Po besedah predsednika Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije Cvetka Zupančiča bo moral kmet za plačilo tega davka nameniti vse subvencije, zato bo razvoj kmetijstva obstal na mrtvi točki. »Država bi morala, če želi okrepiti pri-hodkovno stran, spodbuditi rast kmetijstva, da bi kmetje več pridelali, pridelke pa bi lahko dodatno obdavčili. Za prihodek je naprej treba nekaj ustvariti, dodatni davek zato v tem smislu ne more polniti državnega proračuna,« je poudaril. Prav kmetijstvo je po prepričanju kmetov in njihovih predstavnikov pot, kako lahko Slovenija poskrbi za samooskrbo, varno hrano, pridelavo, proizvodnjo, poseljenost podeželja in ohranjanje ter vzdrževanje krajine. Zato pa kmetje potrebuje več pomoči na evropski, državni in lokalni ravni, ne pa dodatnih obdavčitev. TINA VENGUST Foto: SHERPA (arhiv NT) na kratko Že od malih nog VELENJE - V okviru Evropskega tedna traj-nostne energije 2013 je projekt Euronet 50/50, katerega projektni partner je tudi Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško, prejel prvo nagrado v kategoriji izobraževanje. Prestižna nagrada je dokaz, da je projektna ideja dobro zasnovana. Glavni namen projekta je ozaveščanje otrok o boju proti podnebnim spremembam. Zavod KSSEnA je kot projektni partner pri projektu Euronet 50/50 sodeloval od leta 2009 do 2012. Osnovna dejavnost v okviru projekta so bile različne aktivnosti za učinkovitejšo rabo energije v šolah s ciljem zmanjšati porabo energije in stroške zanjo. Zavod KSSENA je projekt vodil v petih osnovnih šolah, in sicer v treh velenjskih, eni slovenjgraški in celjski šoli Frana Roša. Ker je projekt v teh šolah dobro zaživel, ga bo zavod v naslednjem šolskem letu izvedel v najmanj 30 osnovnih šolah in treh drugih javnih zgradbah. US Brezplačni hoja in joga DOBRNA - Poletni utrip kraja poživljajo z letošnjo novostjo, tečajem nordijske hoje. Letos nadaljujejo vadbo joge, ki je bila prvič prejšnji teden. Tako tečaj nordijske hoje kot vadba joge sta za udeležence brezplačna, za oboje se najbolj zanimajo domačini. Tečaj nordijske hoje pripravlja vsak ponedeljek ob 19. uri Turistično društvo Dobrna, konkretneje njegova nova sekcija Zdravo in aktivno. Udeleženci se zberejo v zdraviliškem parku, kjer si lahko palice za nordijsko hojo celo izposodijo, tečaj vodi Irena Žagavec iz turističnega društva. Ponedeljkove tečaje nordijske hoje so začeli sredi junija, trajali naj bi do septembra. Tečaj hatha joge je vsako sredo ob 19. uri, prav tako v zdraviliškem parku (v slabem vremenu v holističnem centru), kjer je inštruktorica domačinka Mateja Kreuh. Lani so bili udeleženci zelo zadovoljni s tečajem, zato ga letos nadaljujejo. Joga je najbolj pritegnila domačinke. zadnja novica Pol plače in omilitev stavke Zaposleni v Domu starejših občanov Prebold so sredi tedna vendarle prejeli drugo polovico majske plače. Po besedah vodje stavkovnega odbora Mateje Jager so se zato z direktorjem Ivanom Kovačem dogovorili o omilitvi stavke. Eden od pogojev za omilitev je bil preklic pogodbe z najetim zunanjim čistilnim servisom, ki ga je Kovač najel kljub dogovoru, da čiščenje doma v času stavke opravljajo zaposleni. Jagrova je prepričana, da je bila ta poteza sporna. »Ne razumemo, kako in s katerega računa bi lahko direktor plačal zunanje izvajalce, če ni denarja za zaposlene,« pravi. Kot je povedal predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Zvonko Vukadinovič, zaposleni še niso prejeli junijskih plač, prav tako pa ni jasnih informacij, kdaj jih bodo. Ob tem vodstvo zaposlenim še naprej dolguje izplačilo treh regresov in plačilo prispevkov za zadnjih šest mesecev. V reševanje problematike preboldskega doma starejših se je aktivno vključilo tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki z vsemi vpletenimi išče ustrezne pravne podlage za čim hitrejšo priključitev k trboveljskemu domu starejših. Direktorico Danico Hren je obiskal tudi preboldski župan Vinko Debelak. Ta mu je zatrdila, da so za zdaj še pripravljeni pod okrilje vzeti dom v Preboldu, a v nedogled ne bodo mogli čakati. LK Za nekatere dražje, za druge cenejše Vsi odjemalci pitne vode iz javnih vodovodnih sistemov v občinah Celje, Vojnik, Dobrna in Štore bodo po 1. avgustu plačevali enotno omrežnino CELJE - Celjane in prebivalce občin Vojnik, Dobrna in Štore, ki so priključeni na javne vodovode in kanalizacijske sisteme v upravljanju podjetja Vodovod-kanaliza-cija Celje, čaka nekaj sprememb na položnicah za avgust. Če poenostavimo, bodo ob enaki porabi pitne vode, torej 12 kubičnih metrov mesečno, zneski na položnicah za nekatera gospodinjstva z zdajšnjih slabih 38 evrov zdrsnili na 26 evrov, drugim pa porasli z zdajšnjih dobrih 16 na malo manj kot 23 evrov; seveda brez obračunanega 9,5-odstotnega davka na dodano vrednost. Vendar ne gre za nikakršno spreminjanje cen oziroma »klasične« podražitve, temveč za uskladitev cen, poudarja direktor javnega podjetja Vo-Ka Celje Marko Cvikl. Že takoj v začetku leta so v podjetju uveljavili nov način obračuna padavinskih voda in hkrati tudi nove cene svojih storitev. Te so občinski sveti vseh štirih občin potrdili že leta 2010, a jih zaradi vladne zamrznitve cen komunalnih storitev v podjetju niso smeli uveljaviti. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev in nova uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev pa sta podjetju narekovala še nove spremembe. Tako so združili nekatere postavke v enotne, pri čemer cen niso spreminjali, in uveljavili spremembe pri obračunu omrežnine. Ta se kot fiksen strošek obračunava ne glede na porabo vode, doslej pa so jo obračunavali glede na moč vodomera. Tako je bila najnižja, zgolj malo več kot 2 evra, v blokih z veliko stanovanji, kjer ni vgrajenih lastnih vodomerov po stanovanjih. Kar 17,39 evra pa je znašala v stanovanjskih hišah in blokovskih stanovanjih z vgrajenimi lastnimi vodomeri. Odslej se bo izenačila na 8,70 evra, kolikor bodo plačevali vsi uporabniki, priključeni na javni vodovod. To, da se bo plačilo omrežnine prerazdelilo z zdajšnjih 15 tisoč uporabnikov, ki imajo svoje vodomere, na vseh 25 ti- Primeri izračunov Objekt lom. Om.po1.8. Razlika 1 Skupaj 1 Skupaj po 1.8. Razlika 17,39 Hiša 8,70 -8,69 37,15 25,62 -11,53 Stan. z vodomerom Celje, Novi trg 6 17,39 8,70 -8,69 32,55 23,02 -9,53 Stan. brez vodomera Celje, Trubarjeva 53b 50 enot, vodomer DN 80 4,84 8,70 +3,86 19,08 22,57 +3,49 Celje, Ljubljanska 60-64 109 enot, vodomer DN 80 2,08 8,70 +6,62 16,54 22,67 +6,16 Vojnik, Celjska 10 7 enot, vodomer DN 20 2,04 7,29* +5,25 15,56 20,51 +4,95 Vojnik, Celjska 19 14 enot, vodomer DN 80 11,61 7,29* -4,32 24,99 20,46 -4,53 Štore, Udarniška 4 18 enot, vodomer DN 40 2,63 7,29* +4,66 16,75 20,73 +3,98 Dobrna 14 b, c 32 enot, vodomer DN 50 2,50 8,70 +6,20 16,48 22,43 +5,95 V podjetju Vo-Ka so pripravili izračune za nekaj primerov gospodinjstev, kako se bo na položnicah odražal spremenjen obračun omrežnine (v tabeli om.) za objekte, vezane na vodovodno in kanalizacijsko omrežje, ki je priključeno na čistilno napravo. * pri vojniških in štorskih stanovanjih pomeni, da so bloki sicer priključeni na kanalizacijo, vendar ta še ne na čistilno napravo. Zadnje tri kolone v tabeli pa so izračuni končnih zneskov na položnicah ob povprečni mesečni porabi 12 kubičnih metrov vode. Vsi zneski so brez obračunanega DDV. soč priključenih na javni vodovodni sistem, je tudi osrednji razlog za spremembe zneskov na položnicah. Za polovico dražja voda ob prekomerni porabi Na okoljskem ministrstvu so ob pripravi nove uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb na področju vodooskrbe tudi s cenovno politiko skušali vplivati na čim bolj varčno rabo pitne vode. Tako so naložili podjetjem, ki skrbijo za oskrbo s pitno vodo, da gospodinjstvom za prekomerno porabo vode zaračunavajo višje cene. Za občane Celja, Vojnika, Dobrne in Štor, ki so priključeni na javne vodovode in bodo mesečno porabili po več kot 36 kubičnih metrov vode, bo tako od 1. avgusta vsak naslednji kubični meter za polovico dražji. Dražje zaračunavanje prekomerne porabe pitne vode je eden tistih ukrepov, ki so Nov obračun pomeni konec velikih razlik v stroških omrežnine med uporabniki z lastnim vodomerom in tistimi brez njega. Kot pravijo v Vo-Ka, to nova uredba pravičneje ureja. Prihodek iz omrežnine je namenjen za obnavljanje celotne infrastrukture in vzdrževanje vseh vodovodnih priključkov, zato je prav, da se porazdeli med imetnike vseh 25 tisoč priključkov. komunalcem v novi uredbi najmanj všeč. Kot poudarja direktor Cvikl, se jim po svoje zdi tudi nepotreben, saj ljudje z vodo že zdaj zelo varčujejo. Povprečna mesečna poraba na ožjem celjskem območju tako znaša 12 do 15 kubičnih metrov vode v posameznem gospodinjstvu in tem se seveda ne bo nič poznalo na položnicah. Sicer pa bodo več plačevala preveč porabljene vode le gospodinjstva, saj je komunal-cem uspelo, da so iz ukrepa izvzeli gospodarstvo. Glede na specifiko ali sezonskost posameznih dejavnosti je namreč težko določiti normirano letno porabo. Prekomerne porabe vode pa gospodinjstva ne bodo dolžna plačevati v primerih, ko bo ugotovljeno, da je ta posledica okvare na vodovodnem sistemu. Mesečno plačilo praznjenja greznic Gospodinjstva na območju vseh štirih občin, kjer ni zgrajene javne kanalizacije, bodo od 1. avgusta imela zagotovljeno sistematično praznjenje greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. Za razliko od zdaj, ko morajo občani praznjenje greznice posebej naročiti in plačati, bodo v podjetju Vo-Ka sami poskrbeli za praznjenje greznic po posameznih območjih, občani pa bodo to storitev obročno plačevali skupaj z ostalimi na enotni mesečni položnici. Doslej je bilo treba greznico ali malo čistilno napravo izprazniti enkrat v treh letih. Strošek je znašal od 223 do 250 evrov, zdaj pa se bo nekoliko znižal in razdelil na 36 obrokov. Za razliko od zdaj bodo namreč v podjetju odslej sami določili območja in vrstni red odvoza greznične gošče. Poskrbeli bodo za obvestila gospodinjstvom in v dogovoru z občani potem opravili praznjenja tako v dopoldanskem kot popoldanskem času. Tako bodo racionalizirali stroške odvoza in mesečni pavšalni strošek ob povprečni porabi 12 kubičnih metrov pitne vode bo znašal 4,44 evra, brez obračunanega DDV. IVANA STAMEJČIČ NA KRATKo Poklon Robanovemu ustvarjalcu SOLČAVA - Letos minevajo štiri desetletja od smrti znanega solčavskega zbiratelja ljudskega blaga Jožeta Vršnika oziroma Robanovega Joža. Spominu na t. i. solčavskega bukovnika so se poklonili minuli konec tedna, ko so v soboto pripravili tematski večer, na katerem so prebrali tudi nekaj njegovih še neobjavljenih zgodb. V nedeljo so v organizaciji kulturnega društva in Celjske Mohorjeve družbe pripravili etno doživljajski sprehod v Robanov kot. Za začetek so pred Robanovo domačijo pripravili bogat kulturni program. Nato so se pohodniki podali po slikoviti alpski dolini, kjer so lahko opazovali naravo, delo Robanovega Joža, ki je svoja doživetja, zgodovino kraja, pregovore in razne zanimivosti zapisal v kratkih zgodbah, pa je predstavila Alenka Veber. US Konji so dirkali VITANJE - Na Vitanjskem Skomarju so pripravili v soboto galopske dirke ter spretnostne viteške igre na konju. Prireditev Srečanje konjenikov je vsakoletna, letos je bila deveto leto. Galopske dirke so pripravili s hladnokrvnimi in toplokrvnimi konji, tekmovalo jih je sedemindvajset. Proga je bila dolga osemsto metrov. Med spretnostnimi viteškimi igrami so morali premagovati različne ovire, med njimi prehod skozi most, preskok ovire, postavili so ležečo oviro, sode ... Za tri najboljše v treh različnih tekmovalnih disciplinah so podelili vsega skupaj devet pokalov, ki jih je lastnikom konj izročil župan Slavko Vetrih. Tekmovanje je bilo na izletniški turistični kmetiji Petre, kjer imajo šest lastnih konj. Pripravilo ga je Konjeniško jahalno društvo prijateljev Petre, ki ima sedež na tej kmetiji in povezuje 45 članov iz občin Vitanje, Zreče in Mislinja. Ustanovljeno je bilo leta 2004 zaradi oživitve konjeništva na Pohorju in večje povezanosti med prijatelji konj. BJ Krajevni urad zapira vrata PREBOLD - S ponedeljkom, 15. julija, bo dokončno vrata zaprl tamkajšnji krajevni urad žalske upravne enote. Občani bodo lahko vse upravne storitve tako dobili le še na sedežu Upravne enote Žalec in v krajevnih uradih na Vranskem in Polzeli. Z odločitvijo ministrstva za javno upravo, ki zaradi zmanjševanja stroškov zapira krajevne urade, v Preboldu, razumljivo, niso zadovoljni. Kot pravi župan Vinko Debelak, se trudijo, da bi bili občanom čim bolj prijazna občina. A v tem primeru žal niso mogli storiti nič, da bi zaprtje urada preprečili. Preboldski župan priznava, da tega ukrepa povsem ne razume, saj se tudi po zaprtju urada število zaposlenih ne bo zmanjšalo. »Kot kaže, bodo prihranili le pri potnih stroških zaposlenega, ki je prihajal k nam v Prebold. Ob tem nikogar ne zanima, koliko bodo za vožnjo porabili naši občani,« pravi Debelak. LK Za počitnikarje tenis ŠTORE - Na teniškem igrišču v športnem parku na Lipi se v tem mesecu vrstijo počitniški teniški tečaji za osnovnošolce. V Športnem društvu Kovinar Štore so jih pripravili, da bi spodbujali aktivno preživljanje prostega časa otrok. Lani je bil tečaj le en teden, letos julija se vrstijo kar štirje enotedenski tečaji, kjer predznanje udeležencev ni potrebno. Otroci v vsaki skupini vadijo od ponedeljka do petka po dve uri na dan, in sicer v zgodnjih dopoldanskih urah. Teniške loparje in žogice je zagotovilo društvo, otroci prejmejo na koncu tečaja medaljo. Uči jih učitelj tenisa iz Celja Sebastjan Leber. Prihodnji mesec bodo za udeležence tečaja pripravili zaključni turnir s piknikom. BJ Na Gomilskem pametni semaforji BRASLOVČE - Križišče na regionalni cesti Celje-Lju-bljana na Gomilskem bo kmalu prenovljeno, urejeno in veliko bolj varno. Križišče bo urejeno in semaforizirano s tako imenovanimi pametnimi semaforji, kar bo omogočalo lažje in hitrejše vključevanje v promet s stranske na glavno cesto. Interval prižiganja bo dolg pet sekund. Vrednost projekta ureditve križišča je dobrih 300 tisoč evrov, ki jih bo zagotovila Direkcija Republike Slovenije za ceste. Občina Braslovče bo ob tem za postavitev novih avtobusnih postaj odštela 8.700 evrov. LK osfcrta s plinom in toploto Smrekaijeva 1> Celje NERGETIKA CELJE javno podjetje; ö.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetlka-ce.sl Saga vendarle blizu konca Komunalni prispevek bo za že obstoječe hiše v povprečju nižji za 38, za novogradnje pa za dobrih šest odstotkov - Olajšave tudi za podjetja ŽALEC - Na prvi letošnji izredni seji so svetniki soglasno sprejeli nov občinski prostorski načrt (OPN) in hkrati tudi odlok, ki se nanaša na odmero komunalnega prispevka. Predvsem slednji je v zadnjih mesecih tako vodilnim na občini kot krajanom povzročal precej preglavic in sivih las. Poleg predstavitve težko pričakovanega dokumenta OpN, ki so ga pripravljali več kot sedem let, so bile oči uperjene še v odlok in nove izračune komunalnega prispevka, zaradi katerega so se na območju celotne občine krajevne civilne iniciative pojavljale kot gobe po dežju. Občane so namreč zelo negativno presenetile odločbe z visokimi zneski in stroška marsikdo kljub olajšavam in z možnostjo 36-me-sečnega brezobrestnega kreditiranja, enostavno ni zmogel plačati. Po nekajmesečnem usklajevanju so predstavniki občine in občinska civilna iniciativa vendarle uspeli doseči dogovor o dodatnem zmanjšanju obračunskih stroškov za kanalizacijski sistem v skupni vrednosti 750 tisoč evrov. Znižanje je po besedah direktorice žalske občinske uprave Tanje Razboršek Re-har omogočilo tudi sprejetje novega OPN, ki med drugim Aleš Lazar iz Šempetra, ki je bil glavni motor neformalne civilne iniciative, pravi, da bodo počakali na nove odločbe. »Če bodo popravljeni zneski takšni, kot je bilo predstavljeno, bo zgodba s tem končana.« predvideva bolj strnjeno poselitev. »Zaradi strnjene stanovanjske in druge gradnje to pomeni tudi manjše stroške na kvadratni meter opremljanja stavbnega zemljišča,« pojasnjuje Razboršek Reharjeva. Vse v letu 2013 izdane odločbe o odmeri komunalnega prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje bo občina v okviru obnove postopka razveljavila in izdala nove z nižjimi zneski. Vsem občanom, ki so obveznost že poravnali, bo občina razliko vrnila najkasneje v 30 dneh po pravnomočnosti nove odločbe. Cena nižja tudi za več kot 40 odstotkov V prihodnjih tednih in mesecih bodo občani tako prejeli popravljene odločbe, s precej prijaznejšimi zneski. Informativni izračun kaže, da bo komunalni prispevek za hišo v izmeri 150 kvadratnih metrov na 500 kvadratov veliki parceli nižji za kar 38,04 odstotka in bo znašal 1.032,30 evra. Še bolj se bo znižala cena za 200 kvadratnih metrov velik stanovanjski objekt na parceli 1.000 kvadratnih metrov. Zaradi postavke v OPN, ki dovoljuje maksimalno velikost parcel 800 kvadratnih metrov, bo znesek komunalnega prispevka skupno nižji za 44 odstotkov. Prej je bila cena priključnine 2.666 evrov, zdaj bo ta 1.441 evrov. Blagodejen vpliv na gospodarstvo Znižali so tudi nekatere količnike, vezane na gospodarske dejavnosti, kar bo imelo gotovo pozitiven vpliv. Po besedah direktorice občinske uprave so na tem področju delovali selektivno. »Za tiste dejavnosti, za katere ocenjujemo, da jih je v občini dovolj - trgovine, gostinstva - količnika nismo zniževali in ostaja enak. Za proizvodne hale in skladišča pa smo ga znižali z 1,3 na 0,9,« pojasnjuje Razboršek Reharjeva, ki je prepričana, da so s tem postali tudi za morebitne vlagatelje precej bolj prijazna občina. Občani zadovoljni, občina nekoliko manj Aleš Lazar iz Šempetra, ki je ves čas najglasneje nasprotoval prvotni formuli izračuna, je z znižanjem sicer zadovoljen, a kot pravi, nekoliko grenek priokus vseeno ostaja, saj bodo kljub znižanju priključek še vedno preplačali. Ker prave volje pri ljudeh za nadaljnje pravdanje ni več, se bo s tem znižanjem zgodba dragega komunalnega prispevka, ki je kar nekaj časa burila duhove in polnila časopisne strani, končala. Ob tem Razboršek Reharje-va dodaja, da bo to zagotovo upočasnile nadaljnjo gradnjo kanalizacijskega omrežja v občini, kar bi lahko ogrozilo načrtovano izgradnjo omrežja do konca leta 2015 oziroma 2017. »A v teh časih je treba sklepati kompromise,« je zaključila Razboršek Reharjeva. LK, foto: GrupA na kratko Na Stranicah mokro ZREČE - Gasilsko društvo na Stranicah je v soboto pripravilo 35. tekmovanje za pokal 100 talcev. Zbralo se je 29 ekip iz gasilskih društev iz različnih krajev Slovenije, ki so tekmovale v hitri mokri vaji, z zbijanjem dveh tarč. Med njimi je bilo devet ženskih ekip, med katerimi so bile najboljše gasilke iz Vitanja, med moškimi so bili prvi gasilci iz Zreč. Pred gasilskim tekmovanjem je bila vsakoletna »furmanska« povorka, ki jo je pripravilo straniško turistično društvo. BJ Grajski godec Belaj NAZARJE - Letošnje 21. izbirno tekmovanje »frajto-narjev« za Zlato harmoniko Ljubečne so zaradi dežja prestavili v dom kulture, kar ljubiteljev harmonike ni zmotilo. Polfinalni nastop si je z dobrim igranjem priigralo sedem harmonikarjev, največ glasov občinstva in laskavi naslov grajski godec 2013 pa je pripadel Gašperju Belaju iz Nove Štifte. V drugem delu prireditve so organizatorji, člani turističnega društva z Vanjo Hofbauer na čelu, poskrbeli za novost, nastope družinskih duetov. Edini pogoj je bila sorodstvena vez nastopajočih. US V Novi Cerkvi priznanja VOJNIK - Na praznovanju krajevnega praznika Nove Cerkve, ki je bilo v soboto, so podelili pet priznanj. V kraju, znanem po prizadevnih gasilcih, je bilo ob tej priložnostni tudi gasilsko tekmovanje. Priznanja ob krajevnem prazniku so prejeli Barbara in Branko Oblonšek iz Velike Ravni (za prizadevanja pri obnovi tamkajšnjega vodohrana), Vinko Božnik iz Lemberga (za delo v gasilstvu in petje v zboru), etno skupina Vrajeva peč iz Socke (za 30 let dela), Franc Novak iz Nove Cerkve (za delo v gasilstvu in pri borcih) in Bojan Pekošak (za dolgoletno igranje v pihalnih godbah v Vojniku in nato še v Novi Cerkvi). Priznanja je podelil predsednik KS Slavko Jezernik, ki je med drugim predstavil prizadevanja na investicijskem področju. Na področju čiščenja odpadnih voda so letos predvidene naložbe, kot je gradnja kanalizacije Razdelj-Polže, dva dodatna pločnika v središču kraja, v Socki dokončujejo prehod za pešce, v Novi Cerkvi ga še ni, saj se v pogovorih z državo zapleta. Med praznovanjem so pripravili hitrostno gasilsko tekmovanje za pokal Nove Cerkve, ki se ga je udeležilo 38 ekip iz celjske regije in širše. Ob tej priložnosti so slovesno prevzeli novo, najsodobnejšo gasilsko črpalko, s katero si bodo domači gasilci med drugim pomagali med pogostimi poplavami. BJ Priprave na Lučki dan LUČE - Kljub številnim govoricam, češ da letos ne bo osrednjega turističnega dogajanja, se v občini pripravljajo na izvedbo tradicionalne prireditve Lučki dan. Gre za splet dogajanja v drugem vikendu v avgustu, ko občina praznuje tudi občinski praznik. Kot je napovedal župan Ciril Rosc, bodo dogajanje na letošnji prireditvi še obogatili, saj bodo poskrbeli za več prikazov nekdanjega življenja, seveda pa ne bo manjkalo športnih, kulturnih in zabavnih prireditev. US Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Za manj bolečin Stanje na računu dne 10. 7. 2013 n n U U / a r n n n t J U U U Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice! Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin: Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511 Odgovorni so prepričani, da bo zadružna klet, Hiša vin Emino, dodatno prepoznavnost dobila z novo linijo najkakovostnejših vin, Eminent. Trenutno se s tem nazivom ponaša modra frankinja. Za kakovostno vinsko kapljico Klet v Imenem živi že četrt stoletja ŠMARJE PRI JELŠAH - Šmarska kmetijska zadruga je pred kratkim obeležila 25-letnico obstoja zadružne kleti. Nekdanja Klet Imeno se danes ponaša z nazivom Hiša vin Emino, njeno poslanstvo pa je nespremenjeno. Vinogradnikom iz Obsotelja in s Kozjanskega želi olajšati prodajo grozdja ter iz leta v leto pridelovati kakovostno vinsko kapljico. Začetki zadružne kleti niso bili enostavni. »Kmetje so lahko grozdje in vino nekoč prodajali z lahkoto, kar na domu. Ker pa smo želeli uveljaviti tržno znamko in kakovost vin Šmarsko-vir-štanjskega vinorodnega okoliša, smo morali organizirano prodreti na trg, kar je bilo sprva težko, saj smo prejemali le manj kakovostno grozdje,« se spominja direktor Temeljne organizacije kooperantov takratnega kmetijskega kombinata Hmezad Hram Zdravko Počivalšek. A korak za korakom, tudi zaradi vedno težje prodaje vina na domu, je zadružni kleti vendarle zaupalo vedno več vinogradnikov. Kmetijska zadruga Šmarje grozdje danes tako odkupuje od več kot 50 vinogradniških kmetij, njena vina pa so vedno bolj prepoznavna. Nova blagovna znamka žanje uspehe Pomembni prelomnici sta bili obnova kleti, polnilni- Za gradnjo vinske kleti v Imenem je takratna država prispevala tretjino potrebnega denarja, in sicer iz fonda za nerazvite pokrajine. Tretjino denarja sta Temeljna organizacija kooperantov in Kmetijski kombinat Šmarje na čelu s takratnim direktorjem Zlatkom Hohnjecem zagotovila s posojilom pri zadružni interni banki, tretjino pa so vložili obsoteljski in kozjanski vinogradniki iz sredstev za pomoč pri odpravi škode po hudi toči leta 1987. na kratko Do Svetine po prenovljeni cesti LAŠKO - Pred dnevi se je začela obnova lokalne ceste na Svetino. Pogodbena vrednost gradbenih del znaša 235.200 evrov z DDV, od tega dobrih 143 tisoč evrov sofinancira ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Na podlagi javnega naročila je občina kot najugodnejšega ponudnika izbrala podjetje AGM Nemec. V sklopu obnove bo izvajalec uredil odsek ceste v dolžini 210 metrov, postavil šest drogov za javno razsvetljavo in zgradil kanalizacijo v dolžini 192 metrov. Izvajalec naj bi dela dokončal do konca avgusta. TV Podpirajo športnike DOBJE - Občinski svet je na zadnji seji potrdil program športa za leto 2013. Vse postavke bodo tokrat za okoli 100 evrov nižje kot lani, nekoliko več denarja pa bo občina namenila kakovostnemu in vrhunskemu športu. Občina Dobje bo v letu 2013 za sofinanciranje športne dejavnosti skupaj namenila dobrih 6 tisoč evrov. Od tega je največ denarja, 1.800 evrov, predvidenega za športno rekreacijo v obliki dodeljenih števil ur brezplačne uporabe telovadnice in igrišča pri tamkajšnji osnovni šoli. TV ce in vinske restavracije ter plasiranje nove blagovne znamke, Emino, leta 2011. V zadnjih dveh letih po besedah direktorja Vinka Buta Kmetijska zadruga Šmarje namreč beleži pomembno rast prodaje. Lani je v primerjavi z letom 2011 prodaja vin poskočila za 16 odstotkov, letos beležijo še dodatno, okoli 15-odstotno rast. »Glede na razmere, ki vladajo na slovenskem trgu vin in glede na to, da se poraba vin zadnjih že več kot deset let zmanjšuje, smo z rezultati seveda zadovoljni. Cilji pa so, logično, še višji,« pravi But in dodaja, da načrtuje zadruga še dodatne tehnološke posodobitve, dopolniti pa želi tudi obstoječo gostinsko in turistično ponudbo. Za višje cene grozdja V Kmetijski zadrugi Šmarje za letos načrtujejo odkup več kot 300 ton grozdja, kar bi omogočalo pridelavo dobrih 200 tisoč litrov vina. But ob tem upa, da bodo cene grozdja v prihodnjem obdobju spet dosegle nekoliko višjo raven. »Mi glede na to, da so kmetje naši lastniki, pri odkupu grozdja ne iščemo najnižjih možnih cen, smo se pa prisiljeni tržno obnašati in ponuditi takšno ceno, ki nam omogoča preživetje. Strinjam pa se, da cene grozdja trenutno niso dobre,« razlaga direktor. Nekaj upanja na boljši jutri vinogradnikom daje kmetijski minister Dejan Židan, ki je na slovesnosti ob 25-letnici zadružne kleti predstavil nov zakon o vinu, ki bo še do 20. julija v javni obravnavi, med drugim pa prinaša zaščito pred nelojalno, sivo konkurenco. »To bomo zagotovili z bistvenim izboljšanjem registrov, s prepovedjo točenja neustekleničenega vina v gostinskih obratih, kar je sedaj neke vrste rak rana, z novimi pristojnostmi inšpekcijam ter z novimi kaznimi,« je konkreten Židan. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA simbfo vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: * zasaditve $ vzdrževanje vrtov * načrtovanje in svetovanje t j f. / Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0) 31 520 385 I Fax: +386 (3] 425 64 12 I vrtnarstvofasimbio.si I www.simbio.si na kratko Tobogan in dobrodelnost PODČETRTEK - V termalnem letnem kopališču Aqua-luna, kjer so postavili najbolj divji tobogan v Sloveniji, so z dobrodelnim otvoritvenim spustom omogočili mini počitnice 45 otrokom. To so varovanci Mladinskega doma Maribor, ki bodo na kratkih počitnicah septembra. Poleg tega bodo Terme Olimia za »ptičke brez gnezda« nakazale še tisoč evrov od vstopnic, ki so bile prodane na otvoritveni dan. V Mladinskem domu Maribor živijo otroci, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti v svoji ali rejniški družini oziroma so brez staršev. Naložba v dvesto metrov dolg tobogan King Kobra je stala kar osemsto tisoč evrov. V zaprtem delu tobogana je popolna tema, med vožnjo je nepričakovan kopalčev padec za petdeset stopinj, ki je osem metrov v globino in pri hitrosti petdeset kilometrov na uro. Lani so v Aqualuni investirali v širitev otroškega dela, kjer so med drugim postavili igralo Aquajungle s stolpi, kolibami s palmami, prekucnim vedrom in štirimi tobogani. Lanska naložba je stala štiristo tisoč evrov. BJ Po novi cesti ŠMARJE PRI JELŠAH - Gornja vas v Krajevni skupnosti Šentvid pri Grobelnem se ponaša z obnovljeno cesto. Namenu so jo slovesno predali konec preteklega tedna. Novo podobo je dobilo 450 metrov lokalne ceste, ki je bila zaradi dotrajanosti nujno potrebna prenove. Poleg novega asfalta je obnovljen spodnji ustroj ceste, prav tako je urejeno odvodnjavanje. Naložba je stala slabih 50 tisoč evrov. Malo manj kot 30 tisočakov je prispevala šmarska občina, preostanek je zagotovila krajevna skupnost. Za delo so poprijeli tudi domačini, ki so med drugim pomagali pri odvažanju zemlje in polaganju cevi. AD Država poplačala del dolga LJUBNO - Po lanskih uničujočih novembrskih poplavah smo slišali veliko obljub, da bo država občinam pomagala pri poplačilu interventnih stroškov. Gre za stroške, ki nastajajo v prvih dneh po poplavah, ko je treba normalizirati življenje in poskrbeti za najbolj osnovno varnost ljudi in premoženja. V občinah so za nujna interventna dela poleg proračunske rezerve porabili veliko denarja in vse do julija čakali, kdaj bo država izpolnila obljubo o vračilu dela tega denarja. Tako so na primer v občini Ljubno, kjer so škodo po lanskih poplavah ocenili na 4 milijone evrov, za intervencijske stroške porabili 300 tisoč evrov, dobili pa so 200 tisoč evrov intervencijskih sredstev. Kot je pojasnil župan Franjo Naraločnik, so hkrati z denarjem prejeli tudi sklep vlade za prvo sanacijo, gradnjo t. i. Pažetovega mostu. US Sejnina za varovance ŠOŠTANJ - V korist varovancev Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje se bodo svetniki odrekli sejnini. V velenjskem centru, ki vključuje otroke z motnjo v duševnem razvoju, je petina varovancev iz Šoštanja. Obiskuje ga 90 učencev, za katere skrbi 50 zaposlenih, ki med drugim izvajajo tudi mobilno specialno pedagoško službo za deset osnovnih šol v Saša regiji. Obvezni program v centru financira ministrstvo, nadstandardni progam, ki zajema različne aktivnosti in pomeni nadgradnjo dela z varovanci, pa je doslej financirala samo velenjska občina. Na pobudo svetnice Vilme Frece so po seji vsi svetniki podpisali izjavo, s katero so se odpovedali sejnini in jo namenili za obogatitev dejavnosti v centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje. US Za lažje slovo ŠENTJUR - V domu starejših težijo k nenehnim izboljšavam in dvigu kakovosti bivanja. Ker je neizbežna izkušnja vsakega posameznika tudi konec življenja, so v domu uvedli paliativno oskrbo - blažilno oskrbo neozdravljivo bolnih in umirajočih. Maja so zaposleni končali z izobraževanji na temo paliativne oskrbe, ki jih je vodila Urška Lunder, dr. med., specialistka paliativne medicine. Ta je zaposlene seznanila z lajšanjem bolnikovih motečih simptomov, psihičnih stisk, s podporo bolnikovih duhovnih potreb in tudi s psihološko in z duhovno podporo bolnikove družine. Vse storitve v paliativni oskrbi bo izvajala ekipa z domsko zdravnico, diplomirano medicinsko sestro, socialno delavko in drugimi strokovnimi delavci doma. TV Za lažje parkiranje v središču mesta Poleg garažne hiše še številne pridobitve ROGAŠKA SLATINA - V okolici osrednje avtobusne postaje v Rogaški Slatini že brnijo stroji. Postaja bo namreč dobila novo podobo, ob njej pa bosta med drugim zrasli garažna hiša in pokrita tržnica. Za projekt, poimenovan Povečanje atraktivnosti centra Rogaške Slatine, bo občina odštela skoraj 1,8 milijona evrov, od česar bosta več kot 1,2 milijona evrov zagotovila Evropski sklad za regionalni razvoj in država. Temeljni kamen so simbolično postavili prejšnji konec tedna, naložba - izvedlo jo bo celjsko podjetje Remont - pa bo predvidoma končana septembra prihodnje leto. Gre za obsežen projekt, sestavljen iz štirih sklopov. Eden od njih je obnova avtobusne postaje, na kateri bodo zamenjali dotrajane fasadne panele in okna ter obnovili tlakovano območje pod arkadami in tako postaji vdahnili moderno podobo. Ostali trije sklopi obsegajo novogradnjo. Med avtobusno postajo in pošto bo na- mreč zrasla garažna hiša, imenovana Center. V delu pritličja in petih medeta-žah bo 71 parkirnih mest, v sprednjem delu pritličja pa bodo na 133 kvadratnih metrih uredili tržnico, ki bo velika pridobitev, saj Rogaška Slatina pokrite tržnice še nima. Posebej zanimiv del projekta predstavlja streha objekta, ki bo služila kot razgledna terasa, na njej pa bodo uredili pohodne in zelene površine. AD Foto: Občina Rogaška Slatina Takšna bo nova podoba območja avtobusne postaje v Rogaški Slatini. Jubilejno z vstopnino Glavi prireditveni oder Piva in cvetja se seli v Jagoče LAŠKO - Letos mineva 50 let od organizacije prve prireditve Pivo in cvetje, ki je v zadnjih desetletjih postala ena najbolj množičnih turi-stično-zabavnih prireditev v Sloveniji. Začela se je danes in bo trajala do nedelje. V Laško vsako leto privabi več kot 120.000 obiskovalcev. Glavna organizatorka, Pivovarna Laško, pa jo želi tudi po zaslugi številnih novosti uvrstiti na zemljevid mednarodnih glasbenih festivalov. Vodja prireditve in član uprave Skupine Laško Matej Oset je pojasnil, da so se v pivovarni za selitev v Jagoče odločili, ker je prireditev prerasla lokalno okolje, ki je sicer simpatično in domačno, a ima tudi svoje omejitve. Prizorišče v Jagočah bo prijaznejše tudi za kampiranje, saj so ga letos opremili s sanitarijami in tuši. Na Trubarjevem nabrežju pa bodo še naprej športne in zabavne prireditve. Novost sta tudi vstopnina in plačljivo kampiranje. V glasbenem programu se bo na štirih odrih predstavilo kar 37 izvajalcev različnih žanrov. Znanim slovenskim glasbenikom bodo družbo delale mednarodne glasbene zvezde. Novost je glasbeno prizorišče v Kulturnem centru Laško, v katerem bodo lahko poslušalci prisluhnili lahkotnejši klasiki. Pivo in cvetje številni obiščejo zaradi etnoloških in kulturnih prireditev. Pozornost mnogih obiskovalcev bodo tudi tokrat pritegnile številne razstave. Posebnosti tamkajšnje gostilniške kulture bodo predstavili na razstavi z naslovom Fajfa in pir, pa maš mir. Na ogled bo razstava Zdravilišče nove dobe ob 60-letnici ustanovitve zavoda za rehabilitacijo, manjkali pa ne bodo niti razstavi cvetja in ročnih del Društva invalidov Laško ter poulično slikanje z nosilno temo Ko Laško za-cveti. Vsako popoldne bo tudi prireditev Lepo je res na deželi, ki predstavlja bogato tradicijo in dediščino krajevnih skupnosti v občini. V nedeljo bo »Ohcet« po stari šegi. Po- vorka bo tokrat sestavljena iz treh delov - pivovarniškega, hortikulturnega in etnografskega. Slednjega so posvetili 80-letnici zaprtja rudnika v Trobnem Dolu, življenje in delo nekdanjih rudarjev pa bodo predstavila kulturna društva iz Laškega in okolice. Seveda letošnje Pivo in cvetje ne bo minilo brez vodne simfonije ob reki Savinji in veličastnega ognjemeta ob glasbeni spremljavi z gradu Tabor in s Krištofa. TINA VENGUST Čistilni servis Čiščenje Aqua - učinkovito čiščenje in profesionalen odnos. Kako vam lahko pomagamo? Izvajamo redna, občasna in generalna čiščenja: pisarniških in poslovnih prostorov, ^ stanovanj, irzgojno-izobraževalnih ustanov, trgovskih centrov in skladišč, hotelov in gostinskih obratov, garažnih hiš, industrijskih objektov, počitniških objektov, skupnih prostorov večstanovanjskih objektov itd. Preizkusite nas! Kontakti: tel. 041 515 233, mail: info@ciscerije-aqua.si web. www.ciscenje-aqua.si Dan pred začetkom je Turistično društvo Laško organiziralo tradicionalni dan Laščanov - druženje vseh Laščank in Laščanov na občinskem dvorišču, obujanje spominov in ogled filma, ki prikazuje prireditev Pivo in cvetje iz leta 1966. Vse od prvega dneva Laščanov se ti vpisujejo v slavnostno knjigo, ob tem pa nazdravijo s pivom, ki ga pivovarji varijo posebej za to priložnost. Lani se je v knjigo vpisalo okoli 750 občanov. Na ta dan je svoja vrata odprla tudi Pivovarna Laško, v Muzeju Laško pa so odprli razstavo z naslovom Zdravilišče nove dobe, ki prikazuje 60 let medicinske rehabilitacije. na kratko Otroci z odprtimi očmi KOZJE - V zaščitenem Kozjanskem parku v Podsredi bo jutri končana že druga naravoslovna delavnica za osnovnošolce, ki tam spoznavajo naravo in njene zakonitosti. Prva se je začela 30. junija, v vsaki je po dvanajst otrok iz različnih krajev Slovenije, vse od Kopra do Maribora. Otrokom podrobno predstavljajo zavarovano območje in obnašanje v naravi, na primer kako ravnati, če se na vrtu pojavi kača ali na podstrešju netopirji, kako v naravi prepoznamo sledi divjih živali, seznanijo se s fosili, opravljajo analize kakovosti vode ... Udeležence spremljajo v naravi trije mentorji iz Kozjanskega parka, od biologa in geologinje do geografinje, otroci na koncu opravijo teste in pridobijo naziv mladega varuha narave. Med bivanjem so si prav tako ogledali znamenitosti Kozjanskega parka, od gradov Podsreda in Olimje do bohorskih slapov. BJ Občinski svet brez dveh predstavnikov ŽALEC - Potem ko je pred dnevi življenjsko pot sklenil Robert Smodej, ki je v žalskem občinskem svetu predstavljal Stranko mladih - Zeleni Evrope, je s prvim julijem zaradi selitve v tujino nepreklicno odstopil tudi Gvido Hribar, ki je zastopal volivce Zveze za prihodnost. Svetnice in svetniki so se z nastalim položajem seznanili, ni pa še znano, kdo bo jeseni sedel na izpraznjena sedeža v občinskem svetu. Občinska volilna komisija, ki bo vodila postopek, bo mandat najverjetneje ponudila kandidatoma, ki sta na listah svojih strank na zadnjih volitvah zasedla drugo mesto. Tako bi lahko pokojnega Roberta Smodeja nasledil Primož Salesin, Gvida Hribarja pa Ivanka Ropotar. LK Obnavljajo šolo VRANSKO - Ko so osnovnošolci in učitelji zapustili učilnice in se odpravili na zaslužene počitnice, so šolske prostore zavzeli delavci. Opravili bodo energetsko obnovo Osnovne šole Vransko - Tabor. Gradbena dela je občina zaupala ljubljanskemu gradbenemu podjetju Tipo Investicijske gradnje, ki je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano na javnem natečaju. Župan Vranskega Franc Sušnik je prepričan, da bodo s tem precej zmanjšali porabo energije v šoli. Dodatno bodo izolirali zunanje stene in notranje stropne konstrukcije ter posodobili ogrevalni sistem in razsvetljavo. Dela naj bi končali do 24. avgusta, tako da učni proces zaradi obnove ne bo moten. Vrednost naložbe, ki jo iz kohezijskega sklada delno sofinancira Evropska unija, znaša skoraj 209 tisoč evrov. LK Zajčevi dnevi TABOR - Člani planinskega društva so prvi julijski konec tedna, skupaj z lovsko družino in društvom žena in deklet pripravili tradicionalno kulinarično in etnološko druženje. »Tam, kjer danes stoji planinska postojanka Zajčeva koča, je nekoč ponosno stala majhna hribovska domačija, kjer se je reklo Pr' Zajc. Čez leta je iz domačije nastala planinska koča, ki pa je obdržala ime nekdanjih lastnikov. In tudi zato se pri koči vsako leto odvijajo Zajčevi dnevi,« je pojasnila Maja Leskovšek iz Planinskega društva Tabor. Široka ponudba različnih zajčjih jedi vsako leto privabi veliko gurmanov, hkrati pa članice društva žena in deklet ponujajo tudi sladke priboljške. Za obujanje domačih kmečkih opravil je tudi letos poskrbela tamkajšnja lovska družina, ki je pripravila prikaz ročnega načina košnje na Šnepovem travniku. LK Evri za svetovanje CELJE - V knežjem mestu naj bi bili eni tistih, ki so v zadnjih letih omogočili velike dodatne zaslužke uglednemu pravniku s področja javne uprave dr. Rajku Pirnatu, sicer rednemu profesorju na Pravni fakulteti v Ljubljani. Po podatkih spletne strani Supervizor naj bi mestna občina podjetju IJU consulting za opravljene storitve plačala okrog 24.500 evrov. Na vprašanje, katere storitve so bile to in kdaj so bile opravljene, so v mestni občini pojasnili, da so bila plačila izvedena v letih od 2003 do 2008 za članstvo v Poolu Inštituta za javno upravo (IJU). To članom prinaša sprotno, strokovno in individualno obravnavo posameznih vprašanj, med drugim pa še brezplačen svetovalni dan mesečno, brezplačno naročnino na revijo Javna uprava, ki jo izdaja IJU, ter popust pri izdelavi posameznih projektov oziroma drugih storitvah in pri redni izobraževalni dejavnosti, kot so seminarji, delavnice ter izobraževanja ciljnih skupin. IS Spominsko obeležje trikratni kraljici V katedrali sv. Vida na Hradčanih v Pragi so v soboto pripravili slovesnost ob odkritju spominskega obeležja slavni Celjanki in trikratni kraljici Barbari Celjski. Z napisom v češčini »Kralovna Barbora Celjska (1392-1451)«, ki je vklesan v rdeč kamniti tlak ob oltarju Andrejeve kapele, je tako obeležen njen grob, hkrati pa postavljena pika na i odličnemu sodelovanju in-štitucionalnih in prostovoljnih organizacij obeh mest, v katerem so izstopala prizadevanja članov Turističnega društva Celje. Odkritje in posvetitev spominskega obeležja kraljici Barbari Celjski v kapeli sv. Andreja svetovno znane praške katedrale je vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ki je daroval tudi slovesno mašo za zaključek večdnevnega romanja ob proslavitvi 1.150-letnice prihoda bratov Cirila in Metoda na Moravsko. Tega romanja se je udeležilo tudi okrog 250 vernikov iz Slovenije. Slovesnost so spremljali še člani celjskega turističnega društva ter pooblaščenec župana in direktor pokrajinskega muzeja Stane Rozman in slovenska veleposlanica na Češkem Smiljana Knez. Na postavitev spominskega obeležja slavni Celjanki ter ogrsko-nemško-češki kraljici v katedrali sv. Vida so se začeli pripravljati že leta 2011, ko je bila v knežjem mestu v sodelovanju s celjsko škofijo spominska maša ob 560-letni-ci smrti Barbare Celjske. Lani Barbara Celjska, ki se je rodila leta 1392 v Celju kot najmlajši otrok grofa Hermana II. Celjskega, je leta 1405 po poroki z ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim postala ogrska kraljica. Leta 1414 je bila kronana z nemško krono, 23 let kasneje pa še s češko. Izkazala se je za odlično diplomatko, gospodarstvenico, raziskovalko in veliko podpornico takrat komaj prebujajoče se renesančne umetnosti v osrednji Evropi. Umrla je sredi julija 1451 v Melniku na Češkem in bila z vsemi kraljevskimi častmi pokopana med velikimi imeni češke zgodovine v katedrali sv. Vida na Hradčanih v Pragi. Med več obnovami katedrale se je sredi 19. stoletja izgubila sled za njenim grobom. aprila so Celjani obiskali Prago, kjer so člani turističnega društva pripravili srednjeveški sprevod po praških ulicah. Postavitev spominskega obeležja Barbari Celjski je bila izjemno zahtevna z vidika spomeniško-varstvenih predpisov, je pa obeležje tudi velik korak v promociji celjske zgodovine, ponovne umestitve Celjskih grofov na zemljevid evropske kulturne in turistične ponudbe, saj Prago in njeno najpomembnejšo katedralo letno obišče več milijonov turistov z vsega sveta, je ob tem poudaril Stane Rozman. IS, foto: arhiv TD Celje Obiskovalci iz Celja v katedrali sv. Vida na Hradčanih ob odkritju spominskega obeležja trikratni kraljici Barbari Celjski V hiše se bodo lahko vselili VOJNIK - Po hudem zapletu v kraju končno gradijo črpališče za prečrpava-nje fekalnih odpadkov, ki bo omogočilo priključitev dela kraja na javno kanalizacijo. Največ slabe volje je med lastniki novih hiš na Konjskem, ki jih zaenkrat na javno kanalizacijo še ne morejo priključiti, zato se lastniki v hiše niti ne morejo vseliti. Za gradnjo črpališča je namreč občina od države potrebovala služnosti na nekoč občinskih zemljiščih, ki jih ji je najprej morala prodati za vzpostavitev protipoplavnih ukrepov. Z republiške agencije za okolje so konec leta 2010 občini odgovorili, da niso pristojni, iz občinske uprave so nato za vsak primer naslovili vlogo še na prometno in kmetijsko ministrstvo ter na sklad kmetijskih zemljišč. Z agencijo za okolje, ki je vendarle bila pristojna, so lahko končno sklenili sporazum glede služnosti konec lanskega leta. To je bilo seveda pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za črpališče, ki so ga nato pridobili v začetku tega leta. Kanalizacijo v središču Vojnika, na Cesti ob Hudi-nji, so zgradili že leta 2006, istočasno s protipoplavnimi ukrepi. Za nujno povezavo s kanalizacijo na Konjskem, ki je prav tako zgrajena, so potrebovali črpališče, brez njega priklapljanje objektov ni mogoče. Med lastniki novih hiš na Konjskem je bilo upravičeno precej slabe volje, saj se na javno kanalizacijo zaenkrat niso mogli priključiti, druga možnost, to je postavitev samostojne čistilne naprave, predstavlja velik strošek, ki se jim seveda ne izplača. Staroselci so bili manj prizadeti, saj imajo greznice. Dela na gradbišču črpališča zaenkrat opravljajo po načrtu, končana naj bi bila do konca poletja. BRANE JERANKO na kratko Ponovljen razpis POLZELA - Le še do ponedeljka imajo zainteresirani investitorji možnost oddati prijavo na ponovljen razpis za izgradnjo novega vrtca. Občina Polzela se je že lani začela intenzivno ukvarjati z reševanjem problema predšolske vzgoje. Temeljni razlog za naložbo je pomanjkanje prostora in neizpolnjevanje pogojev minimalnih standardov za delovanje obstoječega vrtca. Prostorska stiska je namreč iz leta v leto večja, obstoječi prostori pa so dotrajani. Ker občina takšne investicije ne bi zmogla sama, se je odločila, da bo vrtec zgrajen na način javno-zasebnega partnerstva. »To je edina možnost, da bo vrtec zgrajen do leta 2014,« je prepričan polzelski župan Jože Kužnik. A na prvi objavljen razpis se ni prijavil nihče in tako so ga morali ponoviti. »Nekatere razpisne pogoje smo nekoliko omilili in prepričan sem, da bomo tokrat vendarle dobili partnerja,« pravi župan, ki upa, da bi lahko projektna dela začeli še ta mesec. LK Brezposelnost pod povprečjem MOZIRJE - V uradu za delo, ki sodi pod velenjsko območno službo zavoda za zaposlovanje in pokriva območje zgornjesavinjskih občin, je bilo konec maja prijavljenih 855 brezposelnih oseb, kar je sedem odstotkov več kot v tem obdobju lani, vseeno pa manj kot aprila. Stopnja registrirane brezposelnosti je na območju mozir-skega urada 12,4 odstotka in je na ravni iz leta 2010. Največjo stopnjo brezposelnih, 15,3 odstotka, beležijo v občini Luče, v Solčavi je 13,7, v občini Ljubno pa je 12,6-odstotna stopnja registrirane brezposelnosti. Med brezposelnimi je največ iskalcev prve zaposlitve mlajših od 26 in starejših od 50 let ter dolgotrajno brezposelnih oseb. US Boljši pogoji za delo ROGAŠKA SLATINA - Občina je uredila del tretjega nadstropja občinske stavbe, ki je bilo doslej prazno. Dela je prek javnega razpisa zaupala domačemu podjetju Gic gradnje. Na občini so se srečevali s pomanjkanjem prostora, predvsem za potrebe arhiva in za sestanke, prav tako je nekaj zaposlenih delalo v neprimernih pogojih, v pisarnah, kjer skoraj ni bilo dnevne svetlobe. V delu tretjega nadstropja so tako uredili tri pisarne, manjši sejni prostor, čajno kuhinjo in sanitarije. Naložba prinaša 14 prerazporeditev, omogoča pa tudi prostore za arhiv. Občina je za projekt odštela okoli 150 tisoč evrov, gre pa za prvo etapo ureditve tretjega nadstropja občinske stavbe. AD Duhovno poletje SLOVENSKE KONJICE - V Žički kartuziji je od začetka meseca petnajsti tabor za duhovno rast. V prvi skupini, namenjeni zakoncem, je bilo z otroki dvajset udeležencev. V tem tednu je v taboru manjša skupina srednješolcev, zbirajo se prav tako mešane skupine. »Žička kartuzija je kot nalašč za duhovno hrano vseh generacij. To so dnevi tišine, poglabljanja vase v lepi naravi,« poudarja organizatorka tabora, zdravnica Cvijeta Pahljina iz bližnjih Loč. »Če nočemo, da bi svetilka ugasnila, ji moramo dolivati olje,« je vodilna misel tabora, izposojena od matere Terezije iz Kalkute. V okviru tabora za duhovno rast so štiri delavnice, to je biblična, psihološka, likovna in glasbena. Udeleženci so iz različnih krajev Slovenije in bivajo v Žički kartuziji. Zaključek tabora za duhovno rast bo 7. septembra s prireditvijo Veselje do življenja. BJ Ko zapojejo ljudski pevci BISTRICA OB SOTLI - Na Križan Vrhu je bilo v nedeljo Srečanje ljudskih pevcev pod staro lipo, ki je bilo enajsto leto. Letošnjega se je udeležilo deset skupin, med njimi iz domače občine etno skupina Nojek in Fantje z vrhov, za uvod je nastopila bistriška pihalna godba Orlica. Skupine ljudskih pevcev so prišle od blizu in daleč, med drugim iz bližnjega Posavja in Kavč pri Velenju, sosednji hrvaški Kumrovec pa je letos predstavljala skupina moških ljudskih pevcev. Srečanje je bilo ob stari lipi pri domačiji Žuraj, ob mogočnem drevesu, ki je bilo med neurjem pred nekaj leti prelomljeno, vendar je na srečo znova zaživelo. V Bistrici radi pohvalijo izjemno predanost Žurajevih srečanju ljudskih pevcev, med drugim so celo sami poskrbeli za streho v primeru, če bi med prireditvijo deževalo. Kulturno društvo Bistrica ob Sotli, ki je organiziralo nedeljsko srečanje, je v kraju letos med drugim pripravilo koncerte domačega dekliškega zbora La vita, pihalne godbe in mešanega zbora. V društvu imajo gledališko skupino, ki je lani uprizorila spevoigro Gorenjski slavček. BJ Belgijski skavti pomagali pri urejanju Žovneka BRASLOVČE - Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek in Občina Bra-slovče sta v prejšnjem tednu gostila mlade skavte iz Bruslja. V Sloveniji bodo skupaj preživeli dva tedna, od tega so teden dni ostali na gradu Žovnek, kjer so pomagali pri obnovi in urejanju tega kulturnega spomenika. Po besedah organizatorja mednarodnega skavtskega srečanja in člana Kulturno zgodovinskega društva Žovnek Boštjana Kragla so se belgijski gostje pri nas hitro znašli, lepote naše domovine pa so jih povsem prevzele. Mladi skavti so spali v obnovljenem grajskem stolpu, dopoldne so pomagali pri obnovi ruševin, v popoldanskih urah pa so v društvu zanje pripravili številne aktivnosti. »Peljali smo jih v Logarsko dolino, z lokalnimi skavti so šli v jamo Pekel, z mladimi braslovškimi planinci pa na Dobrovlje, igrali smo odbojko na mivki in se kopali v jezeru,« Kragel strne pestro dogajanje. Kot pravi, so se belgijskim prijateljem nekajkrat pošteno nasmejali. »Preden smo se s parkirišča peš odpravili proti slapu Rinka, smo jim razložili, kam gremo in da je tam kristalno čista voda. Malo pred vrhom se ozrem nazaj in zagledam, kako eden od njihovih vodij na ramenih težko nosi cel vez vode v plastenkah. Na izvir vode. Takšne neumnosti si v Sloveniji verjetno ne bodo več privoščili. Zdaj vedo, koliko čiste vode imamo. V Belgiji pač ni tako,« eno od številnih anekdot opiše Kragel. LK Foto: KZD Žovnek Delovni tabor belgijskih skavtov na gradu Žovnek. »Da bi javnost lažje seznanjali z našimi aktivnostmi, smo društvo včlanili v Slovensko filantropijo. V začetku leta so nas obvestili, da bi želela skupina belgijskih skavtov v Sloveniji preživeti štirinajst dni in od tega teden dni opravljati družbeno koristna dela v zameno za streho nad glavo. Hitro smo se dogovorili, se organizirali in sedaj po koncu lahko rečem, da smo vsi zelo zadovoljni,« je povedal glavni organizator srečanja Boštjan Kragel. Izpolnjujejo evropske zaveze Čez slabo leto ustrezno čiščenje komunalnih voda še v štirih naseljih ŠENTJUR - Občina nadaljuje drugi del dograditve kanalizacijskega sistema na Centralno čistilno napravo (CČN) Šentjur. Po investiciji bo na CČN na novo priključenih 111 objektivov s 440 prebivalci. Prvi del dograditve kanalizacijskega omrežja v občini je bil končan leta 2011, ko je bilo učinkovito odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda urejeno v severnem delu občin, in sicer v delu naselij Bezovje, Gorica pri Slivnici, Gro-belno, Hotunje, Nova vas, Ponikva in Primož. Zgrajenih je bilo 3.135 metrov povezovalnih kanalov s pripadajočimi priključnimi objekti. Z nadaljevanjem dograditve kanalizacijskega sistema bodo na področju aglomeracij Vrbno, Zgornje Lokarje, Hruševec in v delu naselja Gorica pri Slivnici zgrajeni še 4.332 metrov fekal-nih kanalov, priključni objekti in 181 metrov meteornih kanalov. Občina je za naložbo pridobila nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 odstotkov upravičenih stroškov, kar znaša dobrih 750 tisoč evrov. Preostali del stroškov in davek na dodano vrednost pa bo zagotovila iz proračuna. Skupna vrednost pogodbenih del znaša skupaj z davkom okoli 880 tisoč evrov. »Cilj širjenja komunalne infrastrukture je varovanje okolja in voda, s na kratko Zlatnik v roke Alešu Breznikarju RADEČE - Občina je letos za občinska priznanja prejela le predlog za priznanje zlatnik občine, zato srebrnika in naziva častnega občana ne bo podelila. Za zlatnik občine so Aleša Breznikarja predlagali tamkajšnja osnovna šola, pihalni orkester ter Kulturno umetniško društvo mažorete radeške papirnice. Slednjemu Breznikar uspešno predsednikuje zadnjih 13 let. Mažorete se pod njegovim vodstvom uvrščajo na nastope in tekmovanja po Evropi, kjer dosegajo izjemne uspehe. Bre-znikar je tudi član upravnega odbora Mednarodne twirling in mažoretne zveze Slovenije in predsednik za pripravo tekmovanj in prireditev ter od letošnjega aprila tudi predsednik mažoretne sekcije v omenjeni zvezi. Kot član upravnega odbora pihalnega orkestra pomaga pri koordiniranju in sodelovanju obeh društev. Predlagatelji so Breznikarja opisali kot človeka s posluhom do soljudi, zlatnik Občine Radeče bo prejel tudi zaradi dolgoletnega sodelovanja s tamkajšnjo šolo in vrtcem, saj s svojimi dejanji, zamislimi in donacijami pomaga pri dobrodelnih akcijah, da otroci ne bi čutili gospodarske krize in pomanjkanja. TV V spomin na preteklost tem zdravja ljudi, da se odplake, ki se zdaj prosto stekajo v naravo, ustrezno odvajajo in prečistijo, da čim več gospodinjstev dobi dostop do javne infrastrukture in možnosti priključka, kar je tudi evropska zaveza,« je dejal župan mag. Marko Diaci. Povedal je, da je na CČN, ki ima zmogljivost 13 tisoč populacijskih enot, trenutno priključenih približno 7 tisoč enot, po dograditvi bo število naraslo čez 7.300, z novimi priključki pa bo delovanje čistilne naprave tudi bolj rentabilno. Dograditev naj bi bila končana do konca junija 2014, dela pa bo izvajalo podjetje Tomgrad iz Podčetrtka. TV GORNJI GRAD - Občine Zgornje Savinjske doline in združenja borcev za vrednote NOB Štajerske, Gorenjske in Zasavja so v soboto na Menini planini pripravili spominsko slovesnost, ki so jo posvetili 68-letnici legendarnega preboja iz sovražnikovega obroča na Menini ter 70-letni-cama ustanovitve IV. operativne cone in brigade Slavka Šlandra. V precej hladnem dnevu na Menini je prisotne pozdravil gostitelj, župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi, ki je poudaril, da živimo v času, ko nas različna mišljenja razdvajajo, ob tem pa številni drsijo proti robu revščine. Slavnostni govornik, zgodovinar dr. Jože Pirjevec, je nanizal številne zgodovinske mejnike, ki so pomembni za Slovence. Ob tem je poudaril pomen druge svetovne vojne in dogodkov na Menini ter govoril o herojski generaciji očetov in dedov, ki se kljub represalijam in grožnjam okupatorja ni pustila ustrahovati in ni popustila v podpori osvobodilnemu gibanju. US Težko pričakovano parkirišče ROGATEC - Težave s parkiranjem pri pokopališču Sveti Jurij bodo kmalu pozabljene. Občina namreč tam gradi 40 parkirnih mest. Pokopališče Sveti Jurij je eno od treh pokopališč v občini Rogatec, obiskovalci pa so imeli ob njem zaradi pomanjkanja prostora doslej veliko težav s parkiranjem. Občina je potrebno zemljišče za ureditev parkirišča odkupila že lani, pred kratkim so zabrneli še stroji. Parkirišče, vredno približno 50 tisoč evrov, bo predvidoma zgrajeno avgusta. AD Gasilci z dodatno opremo REČICA OB SAVINJI - Ob koncu prireditev v čast občinskemu prazniku je župan Vinko Jeraj gasilcem reči-škega občinskega poveljstva razdelil zaščitno gasilsko opremo. V občini delujejo tri društva, in sicer PGD Rečica ob Savinji, Grušovlje in Pobrežje, ki so prejela za dobrih 14 tisoč evrov sodobne gasilske opreme, nujno potrebne za zaščito in reševanje objektov. Seveda si vsi želijo, da bi novo opremo čim manj uporabljali. US Brezplačno po špansko ŠMARTNO OB PAKI - Mladinski center v počitniškem času pripravlja različne aktivnosti, s katerimi skuša obogatiti poletne dopoldneve. Jutri se bodo v poletnem vrtu Hiše mladih s sladkim žurom končale 5-dnevne ustvarjalne delavnice, ob koncu pa bodo pripravili tudi razstavo del, ki so nastala v teh delavnicah. Počitniški ustvarjalni teden bodo ponovili v drugi polovici avgusta. V ponedeljek se bo v Hiši mladih začel 10-dnevni brezplačen tečaj španščini. Tečaj bo vsak dan med 10. in 12.30, prijave pa sprejemajo v mladinskem centru. US 14 KULTURA Ema Žurej si je nagrado na letošnjem Opusu priplesala s plesno točko Upor svetu, v katerem naredi »plesni samomor«. Vzhajajoča zvezda sodobnega plesa Ema Žurej s Frankolovega je mlada plesalka sodobnega plesa, ki plesno znanje nabira v celjskemu Harlekinu, društvu za umetnost plesa. Njene dovršene plesne gibe in občutek za glasbo lahko večkrat opazujete na različnih kulturnih prireditvah v Celju. Letošnje šolsko leto se je še posebej dobro odrezala na mednarodnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 - plesna miniatura 2013, na katerem je med najstarejšimi tekmovalci, rojeni med letoma 1989 in 1996, prejela nagrado za plesno izvedbo soloplesa Upor svetu. Z dijakinjo Emo Žurej, ki je letos končala tretji letnik na Gimnaziji Celje - Center, smo se pogovarjali o njenih plesnih začetkih, ustvarjanju in pogledih na sodobni ples. Kako se spominjate plesnih začetkov? Zakaj ste izbrali ravno sodobni ples? Za ples me je navdušila mami, ki je kot srednješolka prav tako plesala v plesni šoli Harlekin pod vodstvom Ane Vovk Pezdir. Kot štiriletna deklica sem tako začela plesati v plesnem vrtcu. Nato sem se morala odločiti, ali bom nadaljevala v smeri sodobnega plesali ali baleta. Odločila sem se za slednjega. V višjih razredih osnovne šole sem spoznala, da ta plesna zvrst ni zame, zato sem se preusmerila v sodobni ples, pri katerem vztrajam še danes. Sodobni ples je relativno nova vrsta plesa. Za kakšen ples dejansko gre? Ohlapno bi lahko rekli, da je sodobni ples neke vrste sodobni balet. Za razliko od klasičnega baleta pri sodobnem plesu ne nosimo lepih oblek, ampak imamo na sebi preprosta oblačila, kot so »legice« in navadne majice. Prav tako niso tako zelo strogo predpisana pravila. Sodobni ples namreč temelji na naravnem gibanju človekovega telesa in na podlagi tega na ustvarjanju koreografij. Ali ljudje po vaših izkušnjah razumejo sodobni ples? Ne. Ponavadi ljudje ne razumejo bistva sodobnega plesa in ga opišejo kot ples, pri katerem se plesalci samo valjamo po tleh in skačemo levo in desno. Sodobni ples je namreč veliko več kot le ples, spremljata ga celotna zgodba in harmonija gibanja. Opazimo vas lahko v plesnih točkah na različnih kulturnih prireditvah v Celju in tudi na tekmovanjih. Kje vse sodelujete? Plešem na šolskih kulturnih prireditvah, kot so ruski večer, zimske serenade in drugi manjših dogodki. Sodelujem tudi z gledališko skupino II. osnovne šole Celje v letošnjem gledališkem projektu Antigona, v katerem plešem alter ego Antigone. Seveda veliko nastopam tudi s sople-salkami iz Harlekina. Letos sem plesala na festivalu Živa, največjem slovenskem festivalu sodobnega plesa, Transge-neracijah, festivalu sodobnih umetnosti, in nenazadnje tekmovanju Opus. Na Opusu ste sodelovali že tretjič in dosegli do zdaj najboljšo uvrstitev. Letos ste ustvarjali koreografijo na temo upora. Kako ste si jo zamislili? V svoji plesni miniaturi, ki sem jo poimenovala Upor svetu, sem se v osnovi ukvarjala s samomorom. Na oder sem prišla s pištolo. Najprej sem ustrelila občinstvo in nato še sebe. V utemeljitvi, ki smo jo morali napisati in poslati komisiji, sem zapisala, da je samomor skrajni upor proti človeškemu nagonu po preživetju. In kako je nastajala koreografija? Najprej sem si v glavi zamislila osnovni koncept, na podlagi katerega sem nato gradila koreografijo. Ponava- di si predhodno izberem tudi glasbo, kar mi je laže, saj na ta način ujamem tok gibanja, ki ustreza glasbi. Včasih prav namerno dele plesne točke namenim improvizaciji, za katero je v mojih nastopih vedno prostor. Za dosego vidnejših rezultatov je treba kar nekaj odrekanja ... Zame plesne vaje ne predstavljajo odrekanja. Sama namreč nimam občutka, da sem zaradi plesnih vaj, ki jih imam štirikrat tedensko ob večerih, kakorkoli prikrajšana. Tako verjetno razmišljam, ker imam ples tako zelo rada. Seveda se občasno zgodi, da se kakšen nastop ob koncih tedna prekriva s kakšno zabavo, vendar to ni tako pogosto, zato tudi ni hudo. Poudariti moram, da sta za uspeh potrebni močna volja in disciplina. Glede na to, da je pred vami le še zadnji letnik srednje šol, najverjetneje že tudi razmišljate o študiju? Po končani srednji šoli si želim ples študirati v tujini. Razmišljam tudi o tem, da bi vzporedno s plesom študirala še fizioterapijo, ki je pomembna spremljevalka plesalcev. Dobro je, da človek pozna delovanje telesa, prav tako je to dejavnost, ki je vedno aktualna. Pred vami so počitnice in s tem tudi več časa za druženje ob plesu. Kako plešete na zabavah in v klubih? Tako kot vsi ostali? Ali izstopate? Če izstopam, ne vem. De-finitivno pa se najverjetneje opazi, da treniram ples. Ko plešem v lokalih za zabavo, se popolnoma sprostim in tudi eksperimentiram z najrazličnejšimi plesnimi gibi. Seveda opazujem tudi druge ljudi pri plesu. Zanimivo je, da plesni gibi izhajajo že iz fizionomije telesa in drže posameznika. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Dobrnska ponudba za dušo »Glasbeno poletje na Dobrni postaja vedno bolj pomemben kulturni dogodek in stalnica dogajanja v tem delu naše dežele,« pravi ob šestem mednarodnem festivalu v tem kraju direktor Term Dobrna Jože Duh. Dobrna potrebuje tudi ponudbo za dušo, mu pritrjuje tamkajšnji župan Martin Brecl. Med obiskovalci prireditev glasbenega poletja na Dobrni prevladujejo zdraviliški gostje, med njimi je nekaj Dobrnčanov, vse bolj prihajajo tudi iz sosednjih krajev, iz Vojnika, Celja, Velenja ... Med najbolj obiskanimi letošnjimi koncerti, ki so se začeli sredi junija, sta bila uvodni koncert velenjske glasbene šole in koncert domačinov, Moškega pevskega zbora KUD Dobrna. Tema sta sledila kitarski koncert španske in filmske glasbe in večer argentinske, brazilske in slovenske glasbe z baritonistom Juanom Vasletom, ki je nastopil v petek. Vsi koncerti glasbenega poletja so na isti dan ob isti uri in v isti dvorani. Jutri, v petek, ob 20. uri bo tako v dvorani Zdraviliškega doma nastopil slovensko-japonski duet Brezavšček-Makiko. Mlada Slovenka Maruša Brezavšček študira kljunasto flavto na salzbur-škem Mozarteumu, tam je fagot študirala že Japonka Makiko Kurabayashi, ki je začela študij na glasbenem kolidžu v Tokiu. V tem mesecu bodo še koncerti mezzo-sopranistke Nataše Loborec Perovšek in slovenskega tango kvinteta Astorpia, bogat program so pripravili tudi za avgust. Septembra bosta glasbeno poletje zaključila koncerta celjske glasbene šole in Alenke Godec, za katera pričakujejo posebno zanimanje. Vstopnice za koncerte stanejo pet evrov, pet koncertov Glasbenega poletja 2013 je brez plačila vstopnine. Glasbeno poletje pripravljajo v sodelovanju med občino, javnim zavodom za turizem, šport in kulturo, termami in ustanovo Imago Sloveniae, ki poskrbi, da nastopijo na Dobrni kakovostni glasbeniki. BRANE JERANKO Zlatnik poezije Niku Grafenauerju Fitmedia, pobudnica in organizatorka Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji, od leta 2005 podeljuje nagrado zlatnik poezije. Tega bo letos prejel pesnik, prevajalec, urednik, esejist in kulturni ustvarjalec Niko Grafenauer. Niko Grafenauer pravi, da vse svoje pesništvo vidi kot en svet, le da je izpovedan na različne načine. Njegov celoten literarni opus ga uvršča med najpomembnejše literarne ustvarjalce v slovenski književnosti od začetka šestdesetih let, ko je izšla njegova prva pesniška zbirka z naslovom Večer pred praznikom. Zlatnik poezije bo prejel za pesniški opus, za prispevek k iskanju semantične igrivosti knjižnega jezika in za prispevek slovenski kulturi. Doslej so zlatnik poezije prejeli Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta, Neža Maurer, Veno Taufer in Svetlana Makarovič. Letošnja podelitev bo 27. avgusta na Starem gradu v Celju. TV KULTURA 15 Obglavljanje ljudi in tiščanje prstov v marmelado Z umetnostjo o odnosu oblasti do državljanov Matija Plevnik Matija Plevnik se na Trienalu sodobne umetnosti v Sloveniji predstavlja prvič, izbor med razstavljavce pa je zanj osebna čast in hkrati potrditev, da Galerija Plevnik-Kronkowska, katere vodja je, dobro deluje. »Čeprav udeležba ni tržno ali kako drugače ovrednotena, želim tudi naprej ustvarjati kakovostna in ljudem razumljiva dela. Umetnost na trenutke nastopa preveč samozadostno, zato med obiskovalci ni popolnih nepoznavalcev, ampak v veliki meri glavno občinstvo tvorijo zgolj profesionalci - kuratorji, kustosi in ustvarjalci.« bukvarna PrinolcUHo /BJ.agOslov\ /Prekletstvi v Sami lahko izberete ... Trienale sodobne umetnosti v Sloveniji, ki ga organizira Moderna galerija Ljubljana, je eden najpomembnejših presekov sodobne slovenske produkcije. Letos je kustosinja Nataša Petrešin Bachelez vanj vključila dela celjskih umetnikov Maje Hodošček, Marka Požlepa in Matije Plevnika. Sedmi trienale, ki nosi naslov Prožnost, se je začel 20. junija, končal pa se bo 29. septembra. Matija Plevnik se s Kajo Avberšek, ki prihaja iz Slovenj Gradca, na trienalu predstavlja kot soavtor inštalacije, ki nosi naslov Glave preč. Z maketo nas avtorja popeljeta v slavnostno dvorano v parlamentu, kjer so leta 2000 znižali strop in tako posegli v fresko Slavka Pengova. Ta predstavlja slavno zgodovino Slovencev od naselitve do danes, po besedah Plevnika pa je parlament s svojo umetniško intervencijo, s katero je v prostor vnesel čudoviti svet mavčnih plošč, upodobljenim ljudem odrezal glave, kar odraža odnos oblasti do državljanov. Borba za plen Znotraj kubusa, ki predstavlja maketo parlamenta, sta avtorja prikazala dečka, ki se ruvata. Gre za kopijo plastike Franceta Kralja. Plastika ponazarja levo in desno politično stran, ki se prepirata. »Namen tega umetniškega kosa je prikazati, kaj politika počne z ljudmi - na nek način nam izvaja lobotomijo. Nima vizije, je toga, gre samo za to, kdo bo imel več prstov v marmeladi,« pojasnjuje Matija Plevnik, ki je sicer v umetniškem prostoru že dolgo prisoten kot umetnostni zgodovinar, kritik in kurator, delo Glave preč pa je njegov prvi projekt, ki se ga je lotil kot ustvarjalec. Sporočilo inštalacije in plastike pa nadgradi še zvočna kulisa - basen Vovk in jagnje slavnega ruskega basnopisca Ivana Andreje-viča Krilova. O družbi tudi s kuhalnico Na trienalu bo letos poleg razstave še več dogodkov, ki jih je Plevnik označil kot tako imenovano kulturno mapira-nje. Gre za to, da se je trienale razlil iz inštitucionalnega prostora in deluje v urbanem tkivu. Sooblikujejo ga posveti in performativni projekti - v želji, da bi se potencial mladih generacij umetnikov izrazil tudi kot nujno postavljanje družbeno-političnih problemov pod vprašaj in doprinesel k razpravam v obstoječi slovenski kulturni politiki. Svoj glas bosta k temu dodala tudi Kaja Avberšek in Matija Plevnik, ki bosta 28. avgusta na ploščadi pri moderni galeriji pripravila kulinarični večer. Kuhala bosta možgane z jajci, saj sta obe omenjeni sestavini nekaj, kar po mnenju ustvarjalcev manjka slovenskih politikom. TINA VENGUST Foto: GrupA Vsak se kdaj v življenju sreča s prelomnico ali z izkušnjo, ki pomeni rez v ustaljen način razmišljanja in dojemanja sveta. Nekdo je lahko priden, pošten in dober, vendar uspeha nikoli ne doseže. Nekomu se cilj izmakne takrat, ko se že zdi, da ga bo dosegel. Niso vse izkušnje pozitivne in če niso, ali so potem prekletstvo? In ali je dobra izkušnja potemtakem blagoslov? Knjiga na preprost način, predvsem za tiste, ki verujejo, razloži pomen prekletstva in blagoslova, kako ju razpoznati in na kakšen način se osvoboditi posledic prekletstva. Oboje pripada nevidnemu svetu, ki ga človek »prezre« zaradi usmerjenosti v materializem in v stvari, ki so vidne. In takšne sile delujejo na človeka skozi pretekle generacije, navaja avtor, zato se ljudem zdi čudno, da se nekatere slabe stvari ponavljajo iz roda v rod. Glavni nosilci tako prekletstva kot blagoslova pa so besede, ki so lahko izgovorjene, zapisane ali le izrečene v sebi. Knjižne vrstice dajejo logično razlago človeškim razmišljanjem o slabih rečeh, ki so včasih na dnevnem redu. Tako na primer prekletstvo ne more delovati, dokler zanj ni razloga. To velja tudi v nasprotni smeri. Kjerkoli deluje prekletstvo, zanj obstaja tudi razlog. Zato je pri odpravi ključno, da najdemo vzrok zanj. Mnogi ga vidijo tudi v ukvarjanju z okolutizmom in magijo. Med pokazatelji, da se je nad nekom zgrnilo prekletstvo, naj bi bili tudi mentalni oziroma emocionalni zlom, bolezen, družinska odtujenost, nagnjenost k nesrečam in zgodovina samomorov v družini. Prekletstvo pa ni nujno, da sloni samo na posamezniku, lahko se nanaša na celotno ljudstvo, dodaja avtor v knjigi, ob branju katere človeka po telesu spreletava tudi srh. Slabe stvari pa si ljudje pogosto nakopljejo sami. S tako imenovanimi praznimi besedami, ki jih izrečejo sami sebi brez razmisleka in neprevidno. Takšni naj bi bili stavki »to me spravlja ob živce«, »kar bolan in utrujen sem od tega«, »spet nimam sreče«, »spet nimam denarja«. To, da človek morda tega ne misli popolnoma dobesedno, namreč ne zmanjša oziroma ne prepreči posledic takšnih besed. Knjiga je v tem delu podobna mnogim čtivom o duhovnosti, ki omenjajo, da to, kar človek misli - to tudi je. Na vero se naslanja na točki, kjer omenja, da takšne negativne izjave nevede privabijo negativne zle duhove (energije), ki prevzamejo nadzor nad človekom. In v svoji veri naj bi ljudje našli tudi pot iz prekletstva v blagoslov. Ter v odpuščanju sebi in drugim in v izogibanju negativnim stvarem. Nekateri ljudje naj bi konec prekletstva nad seboj občutili takoj, saj gre za vstop v svobodo in olajšanje. Knjiga ponuja tudi posamezne primere, ki bodo tistim, ki so verujoči in poznajo vsebino Svetega pisma, le razširili obzorje in jim dali kakšno temo za razmislek in kontemplaci-jo. Tudi o tem, katera prekletstva nad ljudstvi v zgodovini še niso končana ... SIMONA ŠOLINIČ O avtorju: Derek Prince je bil profesor antične in moderne filozofije z znanjem številnih jezikov, med drugim tudi hebrejskega in aramejskega. Mednarodno je bil znan kot eden vodilnih svetopisemskih učiteljev. Njegova radijska oddaja, kjer je govoril o dojemanju zapisanega v Svetem pismu, je bila predvajana v 14 svetovnih jezikih, vsak dan pa je bila slišana na več kot polovici zemeljske oble. Je avtor več kot štiridesetih knjig. Prince je pogosto predaval tudi o svojem preroškem pogledu na svetovna dogajanja v povezavi z zapisanim v Svetem pismu. Optimizem kot zdravilo za tegobe časa Šentjursko poletje popestrila premiera izpod peresa domačina Iz drobnih spodrsljajev, ki jih vsakomur na pot natrosi življenje, lahko nastane marsikaj dobrega. To dokazuje tudi Šen-tjurčan Tomaž Koštomaj, ki je nešteto ran na srcu, neuspehov med študijem, zavrnjenih prošenj za delo in drugih prigod iz svojega življenja strnil v mono-komedijo Sej bo. Tomaž Koštomaj, čigar umetniško ime je Tom Costo, je od leta 2007 pomagal pri organizaciji stand up večerov v Celjskem mladinskem centru in na drugih prizoriščih, kjer so gostili slovenske, pa tudi tuje komike. Lani je na oder prvič stopil tudi sam. Navdih za monokomedijo je dobil v trenutni situaciji v Sloveniji, ko se zdi, da ljudje slepo sledimo negotovosti. S svojo avtorsko predstavo želi gledalcem vliti novo upanje in jim na obraz narisati nasmeh. »V družbi sem vedno poskušal biti klovn, pozitivna oseba, ki je držala vzdušje pokonci, v nekem trenutku pa sem se odločil, da bom to podobo pokazal tudi občinstvu, saj me to veseli in je nekaj, kar počnem s srcem,« pravi. Skrivnosti dobrega zabavljača Začel je kot komik, dolgoročno pa bi rad svoj nastop izpilil kot za-bavljač oziroma »enetertainer«, ki drži gledalce v pričakovanju vso predstavo. Zato v svoj program vključuje tudi improvizacijo. Zaveda se, da so zaradi tega njegovi nastopi bolj zahtevni, a s tem, ko v okvirno zgodbo postavi gledalce, humor dvigne na višjo raven. Ko z občinstvom naredi točko, ko nekoga povabi na oder ali s pomočjo gledalcev ustvari zvočno kuliso, preseka monotonost, ki se lahko rodi ob zaporedju šal, smeha in ploskanja. Na svoj račun Koštomaj je prepričan, da lahko iz vsake stvari razvijemo nekaj dobrega, po njegovem mnenju se situacijam, ki se nam dogajajo, premalokrat nasmejimo. V svoji avtorski predstavi opozarja, da smo pravzaprav blagoslovljeni, da se izzivi dogajajo nam in ne nekomu drugemu. Od nas pa je odvisno, kako se bomo nanje odzvali. »Če pogledam nazaj in se poglobim v vsebino svoje predstave, bi lahko v teh izkušnjah našel boleče bucike, vendar sem izkušnje obrnil v pozitivno smer.« TV Foto: AR Po premieri, ki je bila na Ipavčevem vrtu prvi četrtek v juliju, bo Tom Costo optimizem julija in avgusta sejal še na manjši turneji na Celjskem. Če se bo v predstavi našlo kakšno njegovo nekdanje dekle, ji komik sporoča: »Sej bo!« 16 NAŠA TEMA Je pripravništvo res nabiranje izkušenj? Včasih je bilo opravljeno pripravništvo pogoj za redno zaposlitev, danes to ne zadošča več - Še vedno pa je, čeprav najpogosteje brezplačno, v veliko poklicih pogoj za opravljanje strokovnega izpita Slovenija je ena tistih evropskih držav, v katerih je lani brezposelnost med mladimi najbolj skokovito narasla. Tudi zaradi tega je naši državi v pogajanjih z Evropsko unijo uspelo izboriti nekaj denarja za sofinanciranje zaposlovanja mladih v vzhodni regiji tudi v naslednjem evropskem finančnem obdobju 2014-2020. Pogoj za vstop na trg dela je pri nas za veliko mladih strokovno usposobljenih kadrov še vedno tudi opravljeno pripravništvo. Kako težko je mladim priti do redne zaposlitve, kaže že podatek, da si večina ne uspe priboriti niti pripravništva - kaj šele, da bi bilo to plačano, kot je bilo to pravilo še nekaj let nazaj. Dobro leto je stara spletna stran (P)Rožna mladina, ki so jo v želji, da mladim vsaj malo olajšajo oziroma približajo vstop na trg dela, oblikovali Društvo Škuc, Mladinski svet Ljubljana in KUD Anarhiv. Pri svojih prvih izkušnjah na trgu delovne sile kot tudi pri mladinskem delu so namreč v vseh treh organizacijah opažali, da so informacije, ki jih potrebujejo mladi za lažje premagovanje ovir na začetku poklicne poti, velikokrat razpršene, pogosto pa tudi težje razumljive in neprilagojene tistim položajem, v katerih se znajdejo mladi po končanem šolanju. Eno tistih področij, ki so jih na spletni strani temeljiteje obdelali, je zato tudi pripravništvo. Vključevanje v delovni proces Pripravništvo je načrtovano in organizirano usposabljanje mladih strokovnih kadrov za samostojno delo po končanem izobraževanju. Osnovi namen je, da mlad strokovnjak kot pripravnik opravi program usposabljanja, s katerim svoje teoretično znanje skleniti pogodbo o zaposlitvi, ko prvič začne opravljati delo, ustrezno svoji vrsti in stopnji izobrazbe. Pripravništvo, ki sicer ni potrebno za vse poklice, lahko traja najdlje eno leto, za posamezne poklice pa so določena časovna obdobja. Prednost pripravništva kot posebne oblike zaposlitve je, da omogoča sistematično vključevanje mladih strokovnjakov v delovni proces. Poleg »Medtem ko smo na evropski ravni priča ureditvi pripravništev kot dobre priložnosti za mlade, kot dela, ki je dostojno plačano in ustrezno sistematizirano, je trend pri nas žal povsem drugačen. Razpisanih mest za opravljanje pripravništev s sklenitvijo delovnega razmerja skoraj ni več, pripravniške sheme se krčijo, vse več razpisanih mest je zastonj-skih,« ugotavlja sekretarka Sindikata Mladi plus Dalia Cerovšek. poveže s praktičnim, pridobi stik z delovnimi področji in vpogled v dogajanje v praksi. Tako namreč poglobi znanje in veščine za opravljanje strokovnega dela, primernega svoji izobrazbi. Praviloma mora mlad človek kot pripravnik tega mladim zagotavlja tudi enak obseg socialnih pravic, kot jih prinaša redna zaposlitev za določen čas. Po drugi strani slabost pripravništva predstavlja nižji dohodek, kot bi ga sicer dobili za isto delovno mesto. Boj se »volonterskega« pripravništva! Na spletni strani mlade pozivajo, naj si - če je le mogoče - poiščejo plačano pripravništvo in naj se, kolikor je to mogoče, izogibajo pogodbi o »volonterskem« pripravništvu. Pri opravljanju tovrstnega, neplačanega oziroma prostovoljnega pripravništva namreč ne sklenejo pogodbe o zaposlitvi in tako niso v delovnem razmerju, temveč se usposabljajo na podlagi posebne pogodbe. To pomeni, da za svoje delo mladi ne prejemajo plačila in niso upravičeni do regresa za letni dopust. Čas opravljanja pripravništva se tudi ne šteje v delovno dobo. Kljub temu se po pol leta opravljanja pripravništva lahko, v kolikor ga potrebujejo, mladi prijavijo k opravljanju strokovnega izpita. Pripravnik s pogodbo o zaposlitvi ima pravico do osnovne plače v višini najmanj 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo sicer prejel na istem delovnem mestu. Plača pripravnika prav tako ne sme biti nižja od minimalne plače, določene z zakonom. Kot pripravnik mlad človek prejema tudi ustrezne dodatke, kot so pokojninske premije in druge osebne prejemke za prevoz, prehrano ter regres za letni dopust. IVANA STAMEJČIČ Uradnih številk ni Uradnih podatkov o številu plačanih in neplačanih pripravništev ni, zato so v Sindikatu Mladi plus izvedli anketo o opravljanju pripravništev. Kar 71 odstotkov mladih, ki so sodelovali v anketi, pripravništvo opravlja v javni ustanovi, večinoma v šolah in na univerzitetni ravni, in za daljše časovno obdobje 9 do 12 mesecev. Za skoraj polovico (46 odstotkov vprašanih) je bilo opravljanje pripravništva obvezno, 38 odstotkov jih brez pripravništva ne bi moglo opravljati strokovnega izpita. 60 odstotkov izobraženih mladih je pripravništvo opravljalo brez plačila, ker so to pripravništvo opravljali pred spremembo delovnopravne zakonodaje aprila letos, pa niso prejeli niti povračila za malico in prevoz na delo. Premalo bogat za delo v Sloveniji Med mladimi brezposelnimi smo našli tudi arhitekta z dokaj svežo diplomo, ki se je v začetku leta priključil enemu od arhitekturnih birojev v Ljubljani. Dela sicer ni opravljal kot pripravnik, je bilo pa na koncu plačilo temu primerno. Tam je skupina mladih arhitektov pripravljala potrebno dokumentacijo za enega od javnih razpisov. »Za štiri mesece trdega dela sem dobil 310 evrov. Seveda šele potem, ko je naš biro zmagal na razpisu in smo prejeli približno 30 tisoč evrov nagrade. Jasno, da s tistimi tristo evri ne morem preživeti, saj je treba plačati bivanje v Ljubljani in še marsikaj, služb pa ni. Še huje pa je, kot pripovedujejo moji prijatelji, da tudi če najdejo delo, delajo v ponižujočih pogojih in brez kakršnekoli prihodnosti,« je povedal Jure, ki je že maja spa-kiral kovčke in zapustil Slovenijo. Nekajmesečna delovna izkušnja mu je namreč dala vedeti, da za delo v slovenskih birojih ni dovolj bogat. Mlad arhitekt je namreč našel službo v Španiji: »Služba je res super in ljudje, s katerimi delam, so povsem nekaj drugega kot v Ljubljani. Delam v španskem podjetju, ki je dobilo prenovo tovarne Rog v Ljubljani. Veselje je delati pri takšnem projektu. Center sodobnih umetnosti Rog bo vseboval umetniške ateljeje, delavnice, razstavno dvorano, knjižnico ... Skratka, super projekt. Sploh ker nisem zgolj nek >autocad risar<, kot je to navada za meni enake, ampak dejansko odgovarjam za stvari, o njih odločam in sodelujem z raznimi ljudmi, poleg tega pa se tudi veliko učim.« US V vzgoji in izobraževanju je bilo letos razpisanih 264 pripravništev - vsa so bila brezplačna. (Foto: SHERPA, arhiv NT) Služba le za štipendiste V večini podjetij na Celjskem so pripravnikom vrata zaprta. Med redkimi, ki še zaposlujejo mlade, so v podjetju Štore Steel, vendar gre skoraj v celoti za njihove štipendiste in izključno za študente in dijake tehničnih poklicev. Včasih se sicer zgodi, da zaposlijo tudi koga »z ulice«, vendar le pod pogojem, da je za podjetje zelo zanimiv oziroma gre za profil, ki ga v podjetju nujno potrebujejo. Kot je povedal pomočnik glavnega direktorja za kadre Gorazd Tratnik, imajo trenutno na enoletnem uvajanju dva diplomirana inženirja metalurgije. Kmalu bodo končali univerzitetni študij še trije njihovi štipendisti, trije nadaljujejo študij, letos končujeta šolanje tudi dva njihova štipendista v srednješolskem programu. »O pripravništvu pri nas ne govorimo več, ker je, tako pač določa kolektivna pogodba, za univerzitetno izobražene zelo slabo plačano. Namesto tega imamo že nekaj let razvit program t. i. uvajanja v delo in poznavanja podjetja,« pojasnjuje Tratnik. Z načrtno politiko štipendiranja in zaposlovanja so v podjetju Štore Steel v zadnjem desetletju občutno izboljšali izobrazbeno in starostno strukturo zaposlenih. Leta 2000 je imelo sedmo stopnjo izobrazbe 5,4 odstotka zaposlenih, danes je takšnih že več kot 12 odstotkov. V istem času se je število zaposlenih med 20. in 30. letom z dobrih 6 povečalo na kar 22 odstotkov. V jeklarni začetnike zaposlujejo le na področju strojništva in metalurgije. Na ostalih področjih, na primer administraciji in financah, pa zaposlujejo samo v primeru upokojitev, vendar sprejemajo le ljudi z izkušnjami oziroma imajo prednost tisti, ki so pri njih delali že kdaj prej. JI NAŠA TEMA 17 Primer dobre prakse Kot primer dobre prakse velja izpostaviti program Spodbujanje zaposlovanja iskalcev zaposlitve na področju socialnega varstva, ki ga izvajajo v okviru aktivne politike zaposlovanja. Prav prejšnji mesec je bil objavljen razpis za 110 pripravnikov (razpis je objavila Socialna zbornica Slovenije, op. p.) na področju socialnega varstva, katerih pripravništvo bo plačano in financirano v okviru tega programa. Še vedno pa ostaja vprašanje, ali je teh 110 razpisanih mest res dovolj. Pripravništvo naj bi omogočalo sistematično vključevanje mladih strokovnjakov v delovni proces, vendar ga podjetja in ustanove redko kje ponujajo, saj tudi zaposlitev za mlade takorekoč ni. Če pa je pripravništvo mogoče, je velikokrat brezplačno. Mladi ga izkoristijo tudi zato, da bi kasneje imeli več možnosti za zaposlitev. Od aprila jim povrnejo vsaj za potne stroške in malico. Pa je tak način opravljanja dela pravičen? Kakšne so izkušnje mladih? O tej temi so podatke zbrale novinarke Anja Deučman, Janja Intihar, Lea Komerički, Urška Selišnik in Ivana Stamejčič. Pripravništvo pozitivna izkušnja 28-letna Šmarčanka je prostovoljno brezplačno pripravništvo na Gimnaziji Lava začela opravljati prvega februarja. Njene izkušnje so dobre. Profesorica slovenščine, mamica dveh otrok, je želela opravljati plačano pripravništvo, a se ni uvrstila med tistih nekaj srečnežev. Ker želi čim prej opraviti strokovni izpit in si tako povečati možnosti za zaposlitev, je sprejela prostovoljno pripravništvo. Poudarja, da je lahko na pripravništvo brez plačila pristala, ker si je z družino domovanje uredila v hiši moževih staršev. »Moževa plača tako zadostuje za pokritje vseh mesečnih stroškov, če bi morali plačevati še najemnino, pa bi denarja zmanjkalo. V tem primeru si nikakor ne bi mogla privoščiti več kot pol leta dela brez zaslužka.« V šoli trikrat tedensko Prostovoljnega pripravništva, ki ga bo po vseh opravljenih obveznostih predvidoma končala septembra, ni doživljala kot izkoriščanje, za kar gre, kot pravi, zahvala vodstvu šole in mentorici. Že ob podpisu pogodbe so ji odgovorni pojasnili, da bo počela le stvari, ki jih je kot pripravnica dolžna opraviti in da je ne bodo obremenjevali z nalogami, za katere morajo poskrbeti ostali profesorji. Tako je bila v šoli praviloma trikrat tedensko. Med drugim je opravila 30 samostojnih ur, pri delu je opazovala mentorico, sodelovala je tudi na govorilnih urah in učiteljski konferenci, bila je spremljevalka na ekskurziji. »Veliko sem se naučila in svoj poklic dodobra spoznala tudi v praksi. Dobila sem potrditev, da so gimnazijci tisti, s katerimi želim delati,« pravi Šmarčanka, ki upa, da bo potem, ko bo opravila še strokovni izpit, čim prej našla zaposlitev. V svoji stroki seveda. AD Zdravniki kot animatorji? Veliko mladih zdravnikov se s težavo, kje in kako nadaljevati poklicno pot, sreča po pripravništvu. Temu namreč sledi specializacija, ki je nekateri ne dobijo tudi po več mesecev, celo let. V celjski bolnišnici so v preteklosti tiste zdravnike, ki so čakali na specializacijo, ki je v bolnišnici deficitarna, v tem času zaposlovali kot sobne zdravnike. Zaradi težke finančne situacije so to obliko zaposlovanja zelo omejili. So pa imeli mladi zdravniki z opravljenim strokovnim izpitom v času čakanja na specializacijo do nedavnega v bolnišnici možnost delati kot prostovoljci. Z novo uredbo, ki je v veljavo stopila letos pomladi, tudi to ni več mogoče. Kot je povedal strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar, ki je nad sprejeto odločitvijo države ogorčen, lahko danes ti mladi zdravniki v bolnišnici opravljajo družbeno koristno delo, se pravi, da ljudi zabavajo, jim berejo in se z njimi pogovarjajo, le zdraviti ne smejo. Študenti medicine in drugih poklicev s seznama delavcev v zdravstvu imajo načeloma pripravništvo financirano iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, a zaradi tega, ker je število razpisanih mest včasih prenizko, tudi oni vse pogosteje opravljajo pripravništvo neplačano. V zdravstvu se pripravništva načeloma išče in ureja preko Zdravniške zbornice Slovenije oziroma Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, včasih pa razpise objavijo tudi posamezni zdravstveni zavodi. Mladi izgubljajo stik z delom, bolnišnice kader »S tem načinom dela so mladi zdravniki ostajali v stiku s stroko in na ta način smo jih tudi mi spoznali. Posledično je bilo kadrovanje bistveno lažje in učinkovitejše,« pojasnjuje Vindišar. Prepričan je, da ta prepoved prostovoljnega dela vodi v slabšanje kadrovske zasedenosti bolnišnic, mladim, ki so na začetku poklicne poti, pa jemlje možnost nadaljnjega strokovnega razvoja. Čeprav bolnišnica od zdravnikov prostovoljcev ni odvisna, je strokovni direktor celjske bolnišnice prepričan, da je izobraževalni del na začetku poklicne poti izjemno pomemben, in mlade razume, da bodo še bolj množično odhajali v tujino. »Pričakujem, da bo država spremenila ta predpis in omogočila, da lahko nekdo svoje zdravniško delo opravlja, čeprav samo za malico, ki jo zdaj nudimo,« zaključuje Vindišar. LK ^rnrrrnrt Ne le da je vse manj plačanih, na splošno je premalo razpisanih pripravništev za vse kandidate. Pri tem v sindikatu še opozarjajo, da mnogi mladi pri opravljanju pripravništva ne pridobivajo potrebnih izkušenj, saj se pogosto njihovo delo izkorišča za naloge, kot so fotokopiranje in kuhanje kave. (Foto: GrupA) Država slab zgled Največ prostovoljnega neplačanega pripravništva v javnem sektorju Pred kratkim sprejeta EU-shema za hitrejši prehod mladih v svet dela za Slovenijo ni najbolj ustrezna, opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikatu Mladi plus. Finančne spodbude so namenjene zaposlovanju mladih do 25. leta, kot ugotavljajo v obeh sindikatih, pa bi bile potrebne za mlade do 29. leta, saj je v Sloveniji prav v tem starostnem obdobju središče brezposelnosti mladih. Pozna se namreč, da so mladi zadnja leta tudi zaradi tega, ker je bilo vse težje priti do redne zaposlitve, podaljševali čas šolanja. Pristojni v državi bi morali zato poskrbeti za financiranje nacionalnega programa dostojno plačanih vajeništev in pripravništev. Predstavniki obeh sindikatov opozarjajo na vse večjo brezposelnost mladih in nesprejemljivost »volonterskega« pripravništva, ki se širi v javnem sektorju. Kot še ugotavljajo, je pripravništvo obvezno za nekatere poklice, saj je pogoj za opravljanje strokovnega izpita. »A, žal, vse bolj narašča delež mladih, ki si enostavno ne morejo privoščiti, da bi prepotreb-ne izkušnje za vstop na trg dela nabirali z brezplačnim delom,« pravi Dalia Cerovšek iz Sindikata Mladi plus. Obvezno pripravništvo Pripravništvo je obvezno za pravnike, ki želijo delati v pravosodju, saj je predpogoj za opravljanje pravniškega državnega izpita. To pripravništvo traja skupaj dve leti, na sodiščih ali pri državnih tožilstvih se ga opravlja eno leto, drugo leto pa kot izbirno usposabljanje. Prav tako je pripravništvo obvezno za delavce v zdravstvu. Zdravniki morajo pripravništvo opravljati pol leta, zobozdravniki pa eno leto; pri obojih nato sledi strokovni izpit. Po uspešno opravljenem izpitu morajo zdravniki opraviti še specializacijo, zobozdravniki pa pridobijo licenco za samostojno delo. Za delavce v organih državne uprave in upravah lokalnih skupnosti sta potrebna izobrazba ustrezne smeri in opravljeno pripravništvo. Pripravništvo morajo obvezno opraviti tudi delavci v socialnem varstvu, diplomanti, ki so končali višjo ali visoko strokovno šolo pedagoške, socialno pedagoške, psihološke in defektološke smeri ter želijo delo opravljati v domovih za otroke in v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje. Za posamezne poklice traja pripravništvo različno dolgo, največ pa eno leto. Tudi če ni, je obvezno Pripravništvo v vzgoji in izobraževanju sicer ni obvezno, saj lahko strokovni izpit opravljajo tako diplomanti, ki so opravili pripravništvo, kot tudi tisti, ki se redno zaposlijo in v okviru te zaposlitve opravijo iste obveznosti (na primer 5 praktičnih nastopov, op. p.), kot jih morajo opraviti pripravniki. Po pol leta delovnih izkušenj lahko gredo tako eni kot drugi opravljat strokovni izpit. Večina razpisov za redna delovna mesta vključuje zahtevo po delovnih izkušnjah, zato ta druga možnost obstaja bolj kot ne le na papirju, saj je vprašanje, kakšne so danes realne možnosti, da kdo zaposli svežega diplomanta in mu ponudi mentorstvo. Vsekakor je »ugodnejša« možnost, da organizacija diplomanta zaposli kot pripravnika, ki je plačan 30 odstotkov manj. Še ugodnejša in zadnje čase prevladujoča je tista, da v šolah in vrtcih iščejo diplomante za opravljanje neplačanega pripravništva. V tem pogledu je torej pripravništvo tudi za pedagoške delavce obvezno. Neplačano ali plačano? Vsa pripravništva se lahko opravljajo plačano ali brezplačno, pri čemer zdaj tistim, ki delajo zastonj, po novi zakonodaji pripada vsaj povračilo za potne stroške in malico. Letos je šolsko ministrstvo na področju vzgoje in izobraževanja v vrtcih in osnovnih ter srednjih šolah razpisalo 264 pripravništev - prav vsa pa so bila neplačana. Število mest na posameznih sodiščih za sodniške pripravnike določa poseben pravilnik, pripravništvo lahko ti na sodiščih opravljajo plačano ali »volontersko«, število mest pa je omejeno, tako da nekateri na pripravništvo čakajo tudi po več let. Zaradi varčevanja na področju javnih uslužbencev je namreč premalo razpisanih pripravništev za vse, ki bi ga želeli opravljati. IS Trenutno mladi brezposelni predstavljajo 23,3 odstotka vseh brezposelnih v državi, maja je bilo brezposelnih 27.628 mladih in takrat je bilo na zavodu prijavljenih tudi 17.193 iskalcev prve zaposlitve. V primerjavi z lani je bilo maja letos med iskalci zaposlitve več žensk, več mladih od 15 do 29 let, prav tako je bil večji delež iskalcev prve zaposlitve. Mladi se na zavod večinoma prijavljajo iz dveh razlogov - ali vstopajo na trg dela kot iskalci prve zaposlitve ali pa se jim je iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas. Na zaposlitev nato čakajo od 7 do 10 mesecev, starejši od 30 let tudi več kot dve leti. 18 ŠPORT Za popolno senzacijo potrebna pomoč s tribun Nogometaši Celja so senzacionalno z 2:1 dobili prvo tekmo 1. kroga kvalifikacij za evropsko ligo. Tromso je povedel v prvem polčasu, v nadaljevanju sta tehtnico na celjsko stran prevesila Andraž Žurej in Sebastjan Gobec. Celjani so dolgo potovanje kronali z velikim dosežkom, saj so na kolena spravili odlično ekipo, ki je bila še pred tekmo nadvse prepričana v lahek preboj v naslednji krog kvalifikacij. Nocoj se v celjski Areni Petrol obeta pravi spektakel, ko bo celjsko moštvo naska-kovalo zgodovinsko uvrstitev v 2. krog. Povratna tekma se bo začela ob 19. uri. Slab začetek, dober konec Varovanci trenerja Miloša Rusa tekme na umetni travi štadiona Alfheim niso dobro začeli, ko so domači večji del prvega polčasa prevladovali in ves čas nevarno ogrožali gol Matica Kotnika. Že v 13. minuti je moral Rus poseči po zamenjavi, ko se je poškodoval eden glavnih adutov Miha Zajc. Zamenjal ga je Nejc Ple-sec. Gostitelji so povedli v 30. minuti, ko je bil po podaji iz kota v skoku najvišji Miika Koppinen. Tromso je še naprej pretil, v prvem polčasu zatresel tudi prečko, a so Celjani do polčasa vendarle uspeli zadržati minimalen zaostanek. Po prihodu iz slačilnice pa je bila Že izenačenje je pomenilo precejšnje presenečenje. drugega polčasa bo treba še nadgraditi,« je po tekmi dejal Rus, kapetan Gobec je pristavil: »V drugem delu smo se dvignili in vzpostavili igro od noge do noge ter zasluženo dobili tekmo. Nasprotnik je sicer odličen, s tremi ali štirimi vrhunskimi posamezniki. Smo pa imeli ogromno težav z umetno travo, a nismo želeli tega izpostavljati. Verjamem, da bo v Celju drugače in da bomo dosegli dober rezultat in se uvrstili v drugi krog.« V Celju bodo tokrat temperature precej višje, kot so bile na severu (med 8 in 12 stopinjami Celzija). Marko Krajcer je dejal: »Ko enkrat verjameš vase, da lahko premagaš tako dobrega nasprotnika, je vse lažje. Priigrali smo si dober rezultat in upam, da bomo tudi doma naredili podobno in še enkrat zmagali. Nikakor pa srečanja še ni konec. Zelo bo treba paziti.« Naj dodamo, da je na severu Norveške vladal polarni dan, ko je ves čas svetlo, a tudi to ni zmedlo zasedbe iz knežjega mesta, ki je imela največ težav s prilagoditvijo umetni travi. Pomoč gledalcev Zanimanje za povratno srečanje je precejšnje, ko bodo rumeno-modri potrebovali bučno podporo. Ženske in otroci imajo brezplačen vstop, za ostale je vstopnina pet evrov. »Upam, da nas bo v Celju spremljalo veliko gledalcev in da nas bodo bodrili vse do zadnjih sekund tekme, potem ko bomo to zelo potrebovali na poti do uvrstitve v 2. krog, ki si ga zelo želimo,« je na tekmo povabil Benjamin Verbič, ki bo s soigralci lovil uvrstitev v 2. krog, v katerem bi se Celjani pomerili z zmagovalcem obračuna Inter Baku - Mariehamn. Prva tekma se je končala z rezultatom 1:1. MITJA KNEZ Foto: BK zgodba povsem drugačna ... Rumeno-modri so drugi polčas odigrali v izjemnem slogu, ko so zaustavili domačo favorizirano ekipo, obenem pa jim je uspelo rezultat celo preobrniti. Andraž Žurej je v 75. minuti po podaji rezervista in novinca v dresu Celja Tadeja Žagarja Kneza z zahtevnim udarcem premagal nemočnega domačega vratarja. Osem minut kasneje je pri gostiteljih zaradi igranja z roko pred golom moral predčasno zelenico zapustiti Norbye. Izvajalec enajstmetrovke Sebastjan Go- WWW.CINKARNA.SI CINKARNA Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje bec je bil zanesljiv, potem ko je rutinirano zadel v zgornji levi kot gola. Sanjska zmaga Če je bil prvi polčas celjske zasedbe slab, je bil drugi izjemen. Vendar je to šele polovica obračuna in tega se varovanci trenerja Miloša Rusa dobro zavedajo. »Rezultat je zelo dober, lahko smo zadovoljni s tem izkupičkom, manj pa z igro, ki je bila v prvem polčasu resnično slaba. Zgolj nekakšnemu srečnemu naključju se lahko zahvalimo, da je v naši mreži končala le ena žoga. Nikakor se nismo uspeli zoperstaviti njihovi igri, ko smo podlegli pritisku njihove igre na moč in igre dolgih podaj, zato si je nasprotnik ustvaril kar nekaj priložnosti. Med polčasom so tudi igralci ugotovili, da tako ne bo šlo več naprej. Zatem so začeli prihajati na nasprotnikovo polovico in prišli do dveh golov ter do zelo dobrega rezultata. Zavedamo pa se, da je to šele prvi polčas celotne tekme. Igro 1. tekma uvodnega kroga kvalifikacij za evropsko ligo Tromso - Celje 1:2 (1:0) TROMS0 - Stadion Alfheim, gledalcev 2.100, sodnik Felix Zwayer (Nemčija). Strelci: 1:0 Koppinen (30.), 1:1 Žurej (75.), 1:2 Gobec (84., 11- m). TROMS0 IL: Sahlman, Norbye, Koppinen, Fojut, Ciss, Andersen (od 61. Cristensen), Johansen, Bendiksen, Drage (55. Moldskred), Prijovič, Ondrašek (81. Pritchard). Trener Agnar Cristensen. CELJE: Kotnik, Gobec, Cebara (46. Korošec), Krajcer, Žitko, Vrhovec, Zajc (13. Plesec), Jugovič, Verbič, Bajde (66. Žagar Knez), Žurej. Trener Miloš Rus. Rumeni kartoni: Koppinen, Prijovič, Ondrašek; Gobec, Žurej. Rdeč karton: Norbye. Miha Zajc je zelo zgodaj prejel udarec in moral z igrišča. Celjsko moštvo je v protinapad povedel Igor Jugovič. Odločil Miha Lapornik Trinajst medalj Slovenska košarkarska reprezentanca mlajših članov je v Talinu brez težav dobila prvo tekmo na evropskem prvenstvu. Z 79:69 so bili varovanci Damjana Novakoviča, meščana Rogaške Slatine in dolgoletnega trenerja Šentjurja, boljši od reprezentance Estonije. Najboljši v naši izbrani vrsti je bil Laščan Miha Lapornik; dosegel je 21 točk, zbral je osem skokov, pet minut pred koncem, ko se je tekma lomila, je zadel dve trojki. Njegov klubski soigralec pri Zlatorogu Žiga Dimec je tekmo zaključil z devetimi točkami in s petimi skoki. Včeraj je Slovenija igrala s Francijo, danes bo s Češko, jutri pa še z Italijo. DŠ Na državnem prvenstvu z malokalibrsko pištolo in pištolo s središčnim vžigom v Ljubljani so se izkazali rečiški strelci. Osvojili so osem zlatih medalj, tri srebrne in dve bronasti. Peter Tkalec je bil dvakrat prvi, Andrej Brunšek dvakrat drugi. Zmagali sta tudi Vesna Županc med mladinkami in Jagoda Tkalec med kadetinjami z državnim rekordom. Druga je bila Vesna Tkalec, tretja Alekseja Vignjevič, med članicami pa je bila prav tako tretja Valerija Kufner. Strelska družina Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem je bila trikrat prva v članski konkurenci in enkrat med kadetinjami. DŠ ŠPORT 19 Pred tremi desetletji presenetil samega sebe Stane Rozman o svojem rekordu in trenutnem stanju celjske atletike Zadnji dan junija je minilo že 30 let, odkar je celjski atlet Stane Rozman v Loza-ni postavil tedaj republiški rekord v teku na 10 kilometrov, še danes pa je izid 28 minut in 32 sekund slovenski, torej državni rekord. Najstarejši slovenski rekord ima Peter Svet - leta 1974 je v Berlinu 5.000 metrov pretekel v 13 minutah in 32 sekundah. Med starejše rekorde spada še en dosežek celjskega atleta; pred nastopom na olimpijskih igrah v Moskvi je Rok Kopitar v Mariboru 400 metrov z ovirami zmogel v 49 sekundah in 11 stotinkah, kar je bil tudi jugoslovanski rekord. Čas za 7 kilometrov Slovenska rekorda imata od Kladivarjevih atletov še Gregor Cankar v skoku v daljino (sila težko presegljivih 840 centimetrov) in Robert Renner v skoku s palico (562 centimetrov). V neolimpijskih disciplinah so najboljše čase postavili Stanko Lisec (3.000 metrov), Numan Ukič (20 km in tek na 1 uro) in štafeta 4 x 1.500 metrov v postavi Kovač, Žuntar, Červan in Važič. To je bilo leta 1966 v Trbovljah. Simo Važič, ki bo naslednje leto dopolnil 80 let, je bil eden od Rozmanovih trenerjev in si je tudi prejšnji petek ogledal svojega varovanca med tekom. »Zbrala se je cela vrsta starejših in mlajših tekačev. Odziv je bil dober. Ob 30. obletnici rekorda smo tekli na 30 krat 100 metrov krajši progi, torej smo pretekli 7 kilometrov. Čas je bil podoben tistemu izpred 30 let na deset kilometrov. Bilo je zanimivo. Načrtovali smo že nove teke. Če bo do naslednjega leta Peter Svet zadržal svoj rekord, v kar sem sicer prepričan, bomo praznovali 40-letnico rekorda. Še leto kasneje bomo, vsaj tako upam, nazdravili še Roku Kopitarju za 35. jubilej odličnega dosežka.« Sposoben več Dolgoprogaši dolgo zorijo, Rozman pa je rekord postavil, ko je bil star 23 let. »Presenetil sem tudi samega sebe. Osebni rekord sem izboljšal Letos bo celjski miting združen z državnim prvenstvom, 27. julija, neposredno pred svetovnim prvenstvom. AD Kladivar je pravočasno začel z varčevalnim programom in dobro gospodari. V dvorani so morali popraviti stezo, ki se je poškodovala zaradi del na kanalizacijskem omrežju. kar za 45 sekund. Tedaj sem bil trdno prepričan, da ga bom še popravil, toda splet okoliščin mi tega ni dovolil. Ko sem bil v formi, ni bilo ustrezne >dirke< ... Temu dosežku sem se približal na 10 sekund, nikoli pa ga nisem izboljšal, čeprav menim, da sem ga bil sposoben preseči za 15 do 20 sekund. V Loza-ni je tedaj svetovni rekord neuspešno naskakoval Portugalec Fernando Mamede,« razlaga Rozman, ki mu ni žal, da je zaradi omenjenega dosežka za kratek čas odložil študijske obveznosti. Takoj ko je končal aktivno atletsko kariero, je diplomiral in se zaposlil. Teče skoraj vsako nedeljo, ko nima službenih in političnih obveznosti, a ga čakajo zadeve, povezane z atletskim društvom, saj je predsednik. Tekel bi sicer domala vsak dan, a obveznosti tega ne dovolijo. Vse več starejših tekačev Dolgoprogašev, a tudi sre-dnjeprogašev kar naenkrat nimamo več pri nas, potem ko so v Celju prav sloveli po njih (Vipotnik, Važič, Čer-van, Žuntar, Svet, Lisec, Kovač, Male, Ukič, Škof, Žičkar, Cmok, Guzej, Arzenšek, Lo-trič ...). Garati se mladim ne da. »Najraje imajo šprint, ker pridobivajo na mišični masi. Po drugi strani v Sloveniji še nikoli ni tako veliko ljudi teklo na dolge proge kot zdaj. Samo poglejmo Ljubljanski maraton kot višek tekaške sezone, na katerega se je prijavilo 25 tisoč tekmovalcev ali rekreativcev. Ukvarjanje s tekmo pomeni skrb za zdravje. V mladih letih tega ne veš, po 30., 35. ali 40. letu pa se tega začneš zavedati. Prese- netilo me je število tekačev ob Savinji in na poti proti Šmartinskemu jezeru.« Sedanjost in prihodnost Kot predsednik AD Kladi-var Celje ima Stane Rozman dober pregled nad tistimi, ki obetajo, da bodo premikali mejnike. Trenutno izstopata Luka Janežič in Anej Zu-panc. »Celjan Zupanc je letos izboljšal pionirski rekord v teku na 400 metrov za dobro sekundo, kar je komaj verjeten preskok. Spada med najbolj talentirane tekače pri nas. In med tiste, ki jih moramo usposobiti, da bodo tako blesteli tudi v članski konkurenci. Janežič je naša letošnja okrepitev, izjemno je napredoval, tako na 200 kot tudi na 400 metrov. Vsi, ki se spoznamo na atletiko, domnevamo, da bo daljša razdalja njegova paradna disciplina. Verjamem, da bo prijetno presenetil na evropskem prvenstvu.« Na članskem svetovnem prvenstvu v Moskvi bosta nastopili Martina Ratej in Marina Tomič. »Martina se je ustalila pri metih nad 60 metrov v metu kopja. Pred odhodom na sredozemske igre je dosegla svoj najboljši letošnji rezultat, 62,60 m. Pravi, da ima v rokah mete okoli 65 metrov, upam, da jo poškodba prepone ne bo ovirala. Marina je nepričakovano osvojila bronasto medaljo na sredozemskih igrah v teku na 100 metrov z ovirami, ko je za las zaostala za normo za svetovno prvenstvo, kasneje pa jo je vendarle ulovila, saj je dosegla osebni rekord. Robert Renner? Imel je odlično zimsko sezono, preskočil je 562 cm v skoku s palico, kar je bil najboljši mladinski izid na svetu v sezoni in obenem slovenski članski državni rekord. To je bilo v dvorani, toda prehod na prosto mu nikakor ni uspel. Največ težav ima z zaletom in letos bo izpustil velika tekmovanja. Ne bo katastrofa, če letos ne bo več vrhunski. Upam, da bo naslednje leto, ko lahko pričakujemo skoke okoli 570 cm.« DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Z leve stojijo Stanko Lisec, Peter Svet, Stane Rozman, Mirko Vindiš in Roman Kejžar, glede obstoječih rekordov »kralji« srednjih in dolgih prog od dveh kilometrov naprej. Obletnici rekorda so nazdravili z zlato penino. Z Rozmanom so tekli tudi Narcis Kantardžic, Štefan Uranjek, Lovro Kvas, Rok Kopitar in Marko Melik, ki so tako ali drugače zelo pogosto na Kladivarjevem atletskem štadionu. ■ ViV ■■ a ■ Janežič štirikrat prvi V soboto in nedeljo je bilo v Mariboru državno prvenstvo za starejše mladince in mladinke v atletiki. Zvezda je bil vsekakor veliki Kladivarjev up Luka Janežič, ki je osvojil kar štiri zlate medalje, na 100, 200 in 400 metrov ter v štafeti 4-krat 400 metrov (s Kampušem, z Zalokarjem in Zupancem.) S trenerjem Rokom Predaničem se bosta ta teden pripravljala na Rogli, za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu 18. julija v italijanskem Rietiju. Tam bo tekmoval tudi David Šavli v metu kopja, nastop pa je odpovedal Robert Renner. Svetovni prvak v konkurenci mlajših mladincev je v soboto osvojil le drugo mesto. Žal je ostal popolnoma brez občutka, slovenski članski rekorder je preskočil zgolj štiri metre, kar je več kot poldrugi meter manj od njegovega najboljšega dosežka . DŠ Blagor tistemu, ki se ima česa spominjati. Desno je atletski sodnik Bogdan Podpečan, ki se pomenkuje s Stankom Liscem. Vse skupaj opazuje Simo Važič, ki je leta 1964 na OI v Tokiu tekel v polfinalu na 1.500 m. Povsem levo je Sretko Džumič, novopečeni Kladivarjev atlet - nastopa v veteranski konkurenci. 20 ŠPORT Navijače na Krekov trg Športni navdušenci in privrženci »svojih« reprezentanc bodo med 4. in 9. septembrom v Celju s košarko seveda živeli v dvorani Zlatorog, a za tiste, ki do vstopnic za tekme niso (oziroma ne bodo) prišli, gostitelji v knežjem mestu pripravljajo posebno navijaško območje, kjer bodo lahko spremljali tako tekme kot tudi ostali spremljajoči program. Navijaško območje v času evropskega košarkarskega prvenstva bo na Krekovem trgu v središču mesta. Na trgu pred železniško postajo, Celjskim domom in hotelom Evropa bo postavljen oder za glasbene in druge nastope. V Zavodu Celeia Celje, ki bo skrbel za mestne spremljajoče prireditve v času prvenstva, obljubljajo na tem odru dogajanje od jutra do poznih nočnih ur. Med spremljajočo ponudbo bodo še posebej zanimivi nastopi akrobatske skupine Dunkin Devils, navijači in drugi obiskovalci se bodo lahko pomerili v metu na koš, večerni del pa bodo seveda krojili glasbeni nastopi in prenosi tekem na velikem platnu. Med Krekovim trgom in dvorano Zlatorog bo vozil navijaški vlakec, na trgu bodo postavljene stojnice s ponudbo z območja Dežele Celjske. »Želimo, da zlasti tuji obiskovalci na njih najdejo kakšen spominek, ki jih bo spominjal na Celje, in da s seboj domov odnesejo vsaj delček res pristne slovenske ponudbe,« pravi direktorica zavoda Celeia Milena Čeko Pungartnik. Na Krekovem trgu, kjer dnevno pri- čakujejo vsaj po nekaj tisoč obiskovalcev, bo poskrbljeno tudi za dodatno kulinarično ponudbo, oder pa bo zaradi nepredvidljivega vremena pokrit. Tudi ob Zlatorogu in v mestnih lokalih Kot še pravi Milena Čeko Pun-gartnik, bo s prvenstvom dihala celotna Dežela Celjska in ne le knežje mesto. Zato so ob prvenstvu v zavodu Celeia pripravili tudi posebno zloženko s turistično in z drugo ponudbo območja, za navijače, ki bodo prišli v Celje za več dni, pa so pripravili tudi posebne izletniške pakete. Kako bodo okrepljen obisk v knežjem mestu znali izkoristiti v mestnih lokalih, so v Celju prepustili kar podjetnikom. Tako se okoliški gostinski lokali dogovarjajo z reprezentancami, da bi bile v gostiščih z letnimi vrtovi navijaške baze posameznih držav. Mestni organizacijski odbor EuroBasketa 2013 bo z razpisom poiskal tudi gostinca, ki bo v času prvenstva poskrbel za ponudbo pred dvorano Zlatorog - vendar so tam pravila, kaj in kako se bo smelo ponujati in prodajati, veliko bolj stroga, saj jih natančno določa mednarodna košarkarska zveza. Kot napoveduje župan Bojan Šrot, bo v času prvenstva prilagojen tudi prometni režim v Celju, zlasti na relaciji med dvorano Zlatorog in mestnim središčem. Ob navijaškem vlakcu pa bodo poskrbeli tudi za dodatna parkirišča. IVANA STAMEJČIČ Udrih in Lapornik Selektor slovenske košarkarske reprezentance Božidar Maljkovic je v Zrečah predstavil skrčeni seznam reprezen-tantov, ki bodo Slovenijo zastopali na evropskem prvenstvu med 4. in 22. septembrom. Na njem sta tudi Šempetran Beno Udrih med organizatorji igre in Šentjurčan, krilo Luka Lapornik, nazadnje član laškega Zlatoroga. Končna dvanajsterica bo znana konec avgusta. Priprave se bodo začele v petek, 19. julija, v Rogaški Slatini. Selektor Božidar Maljkovic je komentiral izbor: »Gre za nekakšno mešanico izkušenih igralcev in nekaj mladih, obetavnih imen, saj želimo nadaljevati proces priprave reprezentance na prihodnost. Verjamem, da je prvenstvo na domačih tleh še dodaten motiv, in prepričan Beno Udrih Luka Lapornik Oslabljena konkurenca Athletea sem, da bodo fantje pustili srce na igrišču. Veselim se snidenja z igralci in komaj čakam, da začnemo trenirati.« DŠ Komisija za licenciranje pri Košarkarski zvezi Slovenije je skoraj vsem klubom v Sloveniji prižgala zeleno luč za nastopanje v prihodnji sezoni. Izjemi sta le dva kluba v ženski ligi, Ilirija in Maribor, ki ne bosta smela tekmovati v članski konkurenci, tako da bo 1. ženska liga v prihodnji sezoni štela zgolj sedem klubov. Med njimi bosta s Celjskega kluba Athlete Celje in Konjice. V 1. moški ligi bo peterica s Celjskega, Zlatorog, Tajfun, Elektra, Rogaška in Hopsi, v 2. ligi pa Terme Olimia Podčetrtek. Žreb za novo sezono bo 2. avgusta. DŠ CINKARNA Ura boljša od občutka Za kolesarji se je dobesedno kadilo - tudi ko je deževalo ... Pleše upravičil vlogo favorita Na Velenjskem jezeru je bil v nedeljo v organizaciji domačega kluba 5. triatlon Velenje, ki je poleg seštevka za slovenski pokal štel tudi za državno prvenstvo v olimpijskem triatlonu in superšprintu. V že tako težkih razmerah, ko je tekma potekala v visoki relativni vlažnosti, je med kolesarskim delom za dodatno presenečenje poskrbel dež, ki je osvežil 241 udeležencev in otežil razmere na cestišču. V absolutni kategoriji je pri moških slavil domačin David Pleše pred Jaroslavom Kovačičem in Matijo Medenom, med ženskami pa je bila najhitrejša olimpijka Mateja Šimic pred Moniko Oražem in Italijanko Martino Dogana. Vlado Stjepič iz TK Velenje je bil sedmi, Blaž Brečko 26., Jure Velepec 28. (oba ŠRK Celje), Tim Gošnjak (TK Celje) 32. in Damjan Zupanc (ŠRK Celje) 35., v svoji starostni kategoriji med tekmovalci brez licenc pa je bil drugi, tako kot tudi Velepec v svoji veteranski kategoriji. V ženski konkurenci je Katja Topovšek (ŠRK Celje) zasedla 14. mesto. DŠ Foto: TimE Atletinja celjskega Kladi-varja Marina Tomič je dosegla svoj višek pri tridesetih letih, na mitingu v švicarskem La Chaux de Fondsu je v teku na 100 metrov ovire kot druga Slovenka v zgodovini v tej disciplini tekla pod 13 sekundami. Ura se je zaustavila pri 12 sekundah in 94 stotinkah. Marina je osvojila drugo mesto, bolj pomembno je, da je izpolnila normo A za nastop na svetovnem prvenstvu avgusta v Moskvi. Pri tem ji je pomagal veter v hrbet, ki je pihal z 1,2 metra na sekundo. »Res je, da sem že leta in leta napovedovala, da bom tekla hitreje od 13 sekund. Ko sem pritekla skozi cilj, se mi ni zdelo, da sem bila tako hitra, kot je čez nekaj sekund prikazal semafor. Bila sem prijetno presenečena. Obenem moram dodati, da še nisem rekla zadnje besede. V Moskvi bo moj cilj novo izboljšanje osebnega rekorda,« je pripovedovala Tomičeva. Izmed Slovenk je bila od Tomičeve doslej hitrejša le Brigita Bukovec, ki je z 12,59 v Atlanti 31. julija 1996 osvojila srebrno olimpijsko odličje. Doslej je Tomičeva najhitreje tekla 26. maja lani v Slovenski Bistrici, 13,04. Letos je v turškem Mersinu osvojila bronasto medaljo na sredozemskih igrah, kar je bila zanjo velika spodbuda, Marina Tomič je ob vstopu v četrto desetletje izpopolnila prehode preko ovir, obenem pa zadržala hitrost. samozavest pa ji je pomagala do odličnega osebnega rekorda. Pojutrišnjem bo tekmovala v Ljubljani, kjer živi, v Celju pa se bo predstavila 27. julija. DŠ Foto: SHERPA CINKARNA Glavni pokrovitelj AD KLADIVAR Celje RADIO, KI GA BEREMO 21 90.6 95.1 95.9 100.3 Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. ATOMIK HARMONIK: Življenje je kakor reka 2. ANS. DONAČKA: Pravi kavboj 3. MLADI UPI: Je sonce vroče 4. ANS. NAPEV: V vetru je tvoj glas 5. NOVI SPOMINI IN MAMA MANKA: Natočim cvička 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. BLURRED LINES - ROBIN THICKE FT. T.I., PHARELL (4) 2. LA LA LA - NAUGHTY BOY FEAT. SAM SMITH (5) 3. WAKE ME UP - AVICII FEAT. ALOE BLACC (3) 4. IF YOU COULD SEE ME NOW - THE SCRIPT (5) 5. RISE UP - BEYONCE (4) 6. DUSTY MEN - SAULE FEAT. CHARLIE WINSTON (1) 7. ONLY YOU - CEE LO GREEN FEAT. LAURIANA MAE (3) 8. L. A. STORY - SAMMY ADAMS FEAT. MIKE POSNER (2) 9. GENTLEMAN - THE SATURDAYS (2) 10. SUN - BELINDA CARLISLE (1) DOMAČA LESTVICA 1. ZNUCANA - KATARINA MALA (3) 2. DEKLE Z NASLOVINCE - ANU (6) 3. ODPRI OČI - NEOMI (4) 4. DANAJA - POLONA KASAL (2) 5. HVALA ZA RIBE - TABU (1) 6. SIJ SEVERNI - IN & OUT (5) 7. PELJI ME - DA PHENOMENA (4) 8. OD LJUBEZNI ZADET - DAŠA (3) 9. STARA GARA - I.C.E. (2) 10. KAKO LEPO TE SREČAT - E.V.A.(1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: BEAUTIFUL - MARIAH CAREY FT. MIGUEL LOVE ME AGAIN - JOHN NEWMAN PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: MARS IN VENERA - TINKARA KOVAČ VSE JE LJUBEZEN - ALENKA GODEC Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Zapisana ustvarjalnosti V tokratni oddaji Znanci pred mikrofonom bomo gostili Manjo Koren Kodele, ustvarjalko, vzgojiteljico, animatorko delavnic za otroke in soorganizatorko sejma izvirnih izdelkov Cart. Ma-nja je prepričana, da v času recesije in vse globljega pesimizma ljudje radi posegamo po izvirnih izdelkih, ki imajo dušo in so narejeni z ljubeznijo. Ustvarjanje pa je tudi priložnost, kako v današnjem času začeti svojo podjetniško pot. Manja jo oblikuje s pomočjo okvirčkov - motivov veselja, ki popestrijo dom. Več o njej boste v pogovoru s Tino Ven-gust na frekvencah Radia Celje izvedeli to nedeljo nekaj po 10. uri. TV Foto: GrupA VSAK ČETRTEK ob 12.15 ■ VOAIV VrE I K I El\ OE dmev r ^c radjocelje POGLED! jUBJlS www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz Kako bi lahko ljudi okradli, ne da bi to sploh opazili V tokratnem Odmevu na Radiu Celje, v četrtek ob 12.15, bomo opozorili na izkoriščanje zaupljivosti, poštenosti in dobrote starejših ljudi na podeželju. Odpravili smo se na nekatera območja in preverili, kako ljudje skrbijo za varnost svojega premoženja. Pri tem smo ugotovili, da bi lahko lastnikom hiš ukradli vredne stvari, ne da bi to sploh opazili, čeprav so bili doma. Na tak način namreč to počnejo tatovi, ki ljudi oškodujejo za več tisoč evrov. Med ljudmi še vedno vladata brezbrižnost in mnenje, da se večini kaj takšnega ne more zgoditi. Pa se lahko. Akcijo smo izvedli s pomočjo Policijske postaje Šentjur. Slišali boste tudi izjave tamkajšnjih policistov, kaj vse se dogaja na terenu in kako morajo ljudje ravnati bolj samozaščitno. Ponovitev oddaje bo v četrtek ob 18. uri na Radiu Celje. Daljša reportaža o tem pa je objavljena tudi v tokratnem Novem tedniku na straneh 22 in 23. tedenski spored radia celje ČETRTEK, 11. julij_ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) PETEK, 12. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne 19.00), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Univox) SOBOTA, 13. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 14. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom: Manja Koren Kodele, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 15. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev (Manja Koren Kodele), 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje) TOREK, 16. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SREDA, 17. julij Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Velenje) 22 KRONIKA Preizkušali smo pazljivost: lahko bi ukradli tudi avto! S kozarcem vode z lahkoto do pokojnine »Gospa, ali bi sploh opazili, če bi vam odpeljali avto?« smo vprašali lastnico, ki je prihajala z njive do stanovanjske hiše. »Ne, ne bi videla niti slišala,« nam je odgovorila in se prijela za glavo. Njen avtomobil bi lahko ukradli, saj je v njem na parkirišču pred stanovanjsko hišo tik ob cesti pustila ključe kar v ključavnici. V drugem primeru bi lahko okradli žensko na popolnoma enak način, kot so jo neznanci okradli že pred nekaj tedni. Samo v nekaj urah bi lahko naredili za več tisoč evrov škode. Nekateri ljudje na podeželju so premalo skrbni, premalo pazljivi, njihova dobrota pa žal pogosto meji na naivnost. Novinarske »tatinske« akcije smo se lotili na enak način, kot se jih pri svojih kaznivih dejanjih lotevajo tatovi. Iskali smo čim bolj odročne kmetije, kjer ljudje mislijo, da se kaj takega pri njih ne more zgoditi. Kako zgrešeno mnenje. Med drugim smo obiskali žensko, ki je bila pred kratkim že okradena. Pogovor smo začeli pod pretvezo, da iščemo Kranjčeve - priimek smo si seveda izmislili - ki naj bi stanovali nekaj hišnih številk stran od nje, vendar poti do tja nikakor ne najdemo. Izkoristili smo prijaznost lastnice in z njo sproščeno po-kramljali, govorili smo tudi o lepem vremenu in vročini. Nato smo jo prosili za kozarec vode. Lastnica je hotela brez odlašanja takoj odhiteti v kuhinjo in vodo prinesti. Takrat smo jo ustavili, se predstavili, kdo v resnici smo, in jo samo vprašali: »Kdaj so vas na tak način že prosili za vodo in kaj so vam takrat naredili?« S solznimi očmi in v šoku nas je pogledala in uvidela, da bi se lahko ponovno ulovila v past. Žensko so namreč pred tedni obiskali neznanci, jo prosili za staro železo, nato še za vodo. V času, ko je odšla v kuhinjo, so ji iz spalnice odnesli celo pokojnino, ki jo je hranila doma. Dobrota je sirota, pravijo. Odnašali bi iz garaže Pri drugi hiši smo trkali na na stežaj odprta vrata, vendar se nihče ni oglasil. Lahko bi vstopili v prostor, pograbili torbico ob omari in se odpeljali. Slišal nas ne bi nihče. Lahko bi tudi odnesli ali odpeljali kakšen kmetijski stroj ali orodje, ki danes tudi ni tako zelo poceni in bi se ga dalo na črnem trgu kaj hitro prodati ... Šele ko smo večkrat glasno zaklicali, ali je kdo doma, je gospodinja prišla izza vogala. »Sploh vas nisem videla, na vrtu sem delala,« so bile prve besede. »Kaj bi se zgodilo, če bi vas okradli, vse imate na stežaj odprto?« smo ji dejali. »Joj, vedno razmišljam, da se kaj takega ne more zgoditi,« je odgovorila. Besede, ki lahko stanejo veliko. Med vožnjo po podeželju smo pri eni hiši opazili tudi ključe v garaži. Nekdo bi rekel, da je le garaža, a naša ekipa se je ustavila in se pred njo nekaj časa pogovarjala. Želeli smo ugotoviti, ali nas bo kdo opazil. Nič. Ključ v ključavnici smo tudi fotografirali, nato smo se odpravili do stanovanjske hiše v neposredni bližini in tam naleteli na lastnico. »Ali bi nas opazili, če bi vstopili v garažo?« smo jo vprašali glede na to, da je sedela za mizo pred hišo, garaža pa je oddaljena le nekaj metrov. »Ne, še sliša- la vas ne bi,« je presenečeno odvrnila. »Imate v garaži kaj vrednega, kar bi vam lahko odnesli?« smo želeli vedeti. »Seveda, kar veliko stvari,« je še dodala. »Boste od zdaj bolj previdni?« smo vrtali. »Da. Vsekakor,« je bil kratek odgovor. Ne moreš brez solza Nato smo se odpravili še do hiše, kjer so storilci okradli moža in ženo, stara malo več kot 70 let. Do njune kmetije smo poskušali priti enako kot nekdo, ki išče nekoga, samo da bi videli, kako bosta odreagirala zdaj. Toda iz tatvine sta se veliko naučila in nas takoj spregledala. Lastnik nas je že na daleč opazil in pozorno ter sumljivo spremljal, vse dokler nismo prišli čisto do njega. »Na polju sva takrat bila. Pa so prišli z zgornje strani hriba, stopili v hišo in odnesli ves denar, ki sva ga imela za popravilo kopalnice ... Še prstane so nama odnesli, ki so nama bili spomin na mladost ...« nam je povedal. »Celo življenje delaš, še zdaj, na stara leta, pošten si, nimaš veliko, pa se še tole zgodi ... Ne morem ne jesti ne spati, saj je strah venomer prisoten! Kje imajo ti ljudje srce, da lahko to naredijo nemočnim .« je dodala še njegova žena. Nato si je pokrila oči in glasno zajokala. In to je bil trenutek, ko tudi naša ekipa solza ni mogla več zadržati. Spremljanje takšnih dogodkov v medijih in od daleč je ena zgodba. Takrat vlada občutek, češ, »samo, da se meni to ni zgodilo«. Toda ko si del tega in doživiš bolečino teh ljudi ob takšni izkušnji, je popolnoma drugače. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Ta avto bi lahko odpeljali, če bi bili resnični tatovi. Ko bi lastnica vozila ugotovila, da avta ni več, bi mi bili že v sosednji državi, avto pa bi v garaži že razstavljali za prodajo delov na črnem trgu. Tako to gre ... Ves čas, ko smo pripravljali reportažo na terenu, sta bila z nami policista Uroš Malgaj in Peter Užmah iz Policijske postaje Šentjur. Z akcijo - s katero smo želeli pokazati, da morajo ljudje bolje skrbeti za varnost svojega premoženja - so bili seznanjeni tudi na Policijski upravi Celje. Bili smo na širšem območju Šentjurja, točnih krajev, kje smo preizkušali pazljivost občanov, ali njihovih imen, nismo zapisali. Vsi pa so ob koncu pogovora bili seznanjeni, za kakšno akcijo gre. Policist Uroš Malgaj. Njegovo delo je vsak dan usmerjeno k ljudem s preventivnimi, samozaščitnimi nasveti o tem, kako se izogniti temu, da bi kdo postal žrtev vloma ali kakršnega koli drugega kaznivega dejanja. Pogosto na terenu večkrat obvozi določene kraje, za katere predvideva, da bi se na njih lahko gibale sumljive osebe. Velikokrat s tem prepreči kazniva dejanja. Lastnico smo na ključ v garaži le opozorili. Nekdo drug bi to z veseljem izkoristil ... Denar iz jušnikov! Tudi pod vzmetnico ali v kopalnici ga ne hranite ... Minili so časi, ko so tatovi kradli le v strnjenih naseljih. Vedno bolj iščejo domačije na samotnih krajih, hribovitih terenih, kjer ni veliko prometa. Vedo, da so kmetje pogosto na njivah ali vrtovih, in takrat izkoristijo priložnost. Starejši po stari navadi denar hranijo doma. Največkrat v jušnikih ali posodi v omari, pod vzmetnico ali v kopalnici. Samo nekaj sekund je treba, da tatovi tako skrit denar najdejo. Oškodovanci velikokrat opazijo, da so bili okradeni, šele nekaj dni kasneje. Kmetje puščajo vse dni na dvoriščih vredno kmetijsko orodje, odklenjena delovna vozila, tudi gospodarski objekti so odklenjeni in to vse vabi nepridiprave. V določenih primerih storilci domove opazujejo nekaj časa. Stvar gre tako daleč, da spremljajo tudi obvestila o datumih pogrebov. Takrat vedo, da domačinov ponavadi ni doma in hiše samevajo. To je za njihova kazniva dejanja najbolj idealen čas. Tu je ključna vloga policistov, ki so vodje policijskega okoliša na določenih območjih policijskih postaj. Malgaj in Užmah sta krajanom na območju Šentjurja dosegljiva 24 ur na dan na osebnih mobilnih telefonih, kar je zelo dobra praksa, po kateri bi se morali zgledovati tudi drugod. Njuni nasveti so namreč marsikomu že pomagali, hitre reakcije pa pomenijo tudi hitrejše izsleditve storilcev. KRONIKA 23 Policist Peter Užmah: »Takšna kazniva dejanja oškodovance zelo prizadenejo, še posebej, ker jih je večina starejših. Strah ostane. Razmišljajo, ali se bodo storilci morda vrnili.« Primer »dobre prakse« Med akcijo smo se ustavili še pred hišo na dokaj samotnem območju, ki je delovala, kot da ni nikogar doma. Ko smo prišli blizu, je bil ob hiši napis, ki je kazal na to, da tu živi oseba, ki je pred kratkim praznovala 80. rojstni dan. Ostal je verjetno po zasebni zabavi, vendar je kot tak tatovom lahko dober znak, da bi tega starejšega človeka izkoristili. »Bi ga lahko tudi mi?« smo se takoj vprašali. »O, ne, ne, pri meni tatovi ne pridejo v poštev,« nam je dejala 80-letna ženica, ki smo jo našli za mizo ob vrtu. »Pa ste se nas kaj ustrašili?« smo jo vprašali, ko je stopila do nas. Čisto pravilno je namreč naredila, da nas ni povabila k mizi, saj je na tak način izrazila svojo previdnost. »Sploh se nisem ustrašila, ker sem previdna. Nikomur ne zaupam,« je odvrnila. Ko smo se ji predstavili in povedali, kakšne reportaže smo se lotili, nas je peljala do vhodnih vrat in pokazala, da so varno zaklenjena. »Tudi če grem samo po solato na vrt, vrata vedno zaklenem. Vidite. Tako to mora biti,« je še dodala. Bravo. M ri ■ V ■ ■■ va 4 v ■ Starejši najlažje tarče! Ko vrečka za regrat stane več sto evrov ... Problem, ki je trenutno najbolj pereč na celjskem območju, so organizirane skupine, ki izkoriščajo naivnost in zaupanje starejših ljudi, ki predvsem na kmetijah živijo sami. Storilec nikoli ne deluje sam, ampak vedno v družbi še ene ali dveh oseb. »Medtem ko eden ali dva zamotita lastnika ali lastnico domačije s pogovorom, tretji najde priložnost, da vstopi v hišo in poišče denar ali zlatnino,« razlaga komandir Policijske postaje Šentjur Ludvik Petrič. Največkrat storilci uporabijo izgovore, da zbirajo staro železo ali prosijo samo za vodo. Spomladi so neko žensko okradli tako, da so jo prosili za vrečko za regrat. Medtem ko jo je iskala, je ostala brez denarja. Petrič izpostavlja tudi težavo pri preiskovanju takšnih kaznivih dejanj. Ker so storilci zelo vešči pri svojem početju, oškodovanci pogosto šele po nekaj dnevih opazijo, da so jim ukradli denar ali zlatnino. Časovna odmaknjenost pomeni, da marsikdo pozabi, kakšni so bili storilci, si ne zapomni določenih podrobnosti niti tipa vozila ne, če so se neznanci k hiši pripeljali z avtomobilom. Opazujte! »Praviloma je za takšne tatvine značilno, da imajo oškodovanci s storilci stik, torej se z njimi pogovarjajo. Takrat naj bodo ljudje Komandir Policijske postaje Šentjur Ludvik Petrič svari ljudi tudi pred tatovi, ki vedno bolj izkoriščajo odsotnost krajanov zaradi pogrebov in porok. Tudi to se dogaja. pozorni na vse ostale, kaj počnejo, ne le na tistega, s katerim se pogovarjajo. Vrata v hišo ali druge objekte naj zaklepajo, pri obiskovalcih, ki prosijo za staro železo ali vodo, pa naj si poskusijo zapomniti čim več značilnosti, od starosti, višine, jezika, morebitnih telesnih znamenj, brazgotin in tipa vozila,« dodaja Petrič. Vendar so tatovi zviti. Do domačij, ki jih želijo okrasti, se sploh ne pripeljejo več z avtomobili, temveč pridejo kar peš. Četudi se pripeljejo, se zgodi, da registrske tablice na avtu niso prave, ampak ukradene. Policijska postaja Šentjur je v zadnjih letih tudi zgled dobrega sodelovanja z občani na vseh področjih svojega dela, tudi kaznivih dejanj je na tem območju manj v primerjavi z ostalimi policijskimi postajami na Celjskem. Veliko truda tamkajšnji policisti vlagajo predvsem v preventivo. Preko lokalnih medijev so svoje občane opozarjali na večjo previdnost in pravilno ravnanje v primeru, kadar opazijo sumljive osebe v svoji okolici. S tem so dosegli več klicev na policijsko postajo, saj so ljudje postali bolj previdni. Na tak način so policisti tudi raziskali več tatvin. Razumljivo pa je, da se vseh kaznivih dejanj ne bo dalo nikoli popolnoma zajeziti, kot se vseh ljudi ne bo dalo naučiti, da morajo na svoje premoženje bolj paziti. Če policija dobi tatove takoj po storjenem kaznivem dejanju, je to seveda prednost. Ampak tudi pri tem se lahko pojavijo težave. Dogajalo se je že, da so potrebovali odredbo za osebni pregled ženske, ki je pred tem neki oškodo-vanki ukradla denar. Za osebni telesni pregled veljajo točno določena pravila, ki so se jih morali policisti držati. Še posebej, ker je ženska ukraden denar skrila v spodnje telesne odprtine ... Tovšakova si želi na zrak Petletna zaporna kazen za primera Rimske terme in Betnava Pet let zapora. Toliko je danes celjska okrožna sodnica Romana Gradič izrekla Hildi Tovšak. Ta se je po začetnih trditvah, da krivde za kaznivi dejanji goljufije in poslovne goljufije v primeru Rimskih term in obnove dvorca Betnava ne prizna, vendarle odločila drugače. »Nikoli se nisem osebno okoristila, vse je bilo storjeno z željo, da bi Vegrad obstal,« je dejala sodnici. Nato je prosila, če bi sodišče podprlo njen predlog, da bi kazen v zaporu lahko prestajala na polodpr-tem oddelku. To ne pomeni izhodov, le nekoliko manj strožji režim znotraj zidov zapora. S tem se je strinjal tudi tožilec Stanislav Pin-tar. Kljub temu, da je sprva kazalo, da Tovšakova krivde ne bo priznala, naj bi pogajanja s tožilstvom trajala ves čas. »Bila so dolga in naporna, sporazum smo podpisali in takšno višino kazni dorekli z vzajemnim popuščanjem,« pravi njen odvetnik v primeru Rimske terme Igor Inkret. Ampak obtožena oziroma zdaj obsojena višino kazni dojema vseeno kot visoko. »Vlada mnenje, da je treba Tovšakovo strožje obsoditi,« je dejala sodnici. »Še vedno menim, da je moja kazen v primerjavi z ostalimi obsojenimi v teh primerih nesorazmerno visoka. Krivdo sem priznala iz določenih okoliščin, tudi zato, da se vse čimprej konča,« je povedala na sodišču in dodala, da nikoli ni nobenemu naročila, da bi storil kaj nedovoljenega. »Mislim, da smo dosegli optimalen rezultat v zelo kratkem času. Želeli smo zaključiti obe vsebinsko povezani kazenski zadevi. To je tudi pravno korektno. Gre za kazniva dejanja, storjena na enak način, v enakem časovnem obdobju in ob enakih okoliščinah,« je komentiral tožilec Stanislav Pintar. Pred tedni se je govorilo, da naj bi za Tovšakovo, če bi krivdo priznala v primeru Rimske terme, predlagal 6 let zapora, a se takrat s tem ni strinjala. Toda v javnost je prišla napačna informacija. Že od vsega začetka so se namreč pogajali za enotno kazen in za združitev obeh primerov. Tožilec Stanislav Pintar in odvetnik Hilde Tovšak v ostalih primerih (razen v zadevi Rimske terme) Boris Kanduti ter Tovšakova naj bi se že pogovarjali o možnosti priznanja krivde še v drugih primerih, za katere bodo sledili postopki na sodišču. »Ne bi mogel reči, da gre v tej fazi za tipična pogajanja. Menim pa, da se v vseh zadevah To-všakova s tožilstvom ne bo pogodila,« je dejal Kanduti. Za tipična pogajanja še ne gre, saj ostale obtožnice še niso pravnomočne, nekaj primerov je še v sodni preiskavi, veliko pa jih je tudi še v fazi kriminalističnih preiskav, kjer še ni popolnoma jasno, koliko očitkov bo letelo na Tovšakovo in kakšni bodo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Vegrad in družba Rimske terme naj bi leta 2009 lažno prikazovala izvedbo in plačilo gradbenih del, vrednih nekaj več kot 13 milijonov evrov, Evropska unija naj bi Rimskim termam pri tem dodelila nepovratna finančna sredstva v višini 3,5 milijona evrov, dela pa niso bila opravljena. Sodišče je pred mesecem odločilo, da morajo Rimske terme v stečaju 3,5 milijona evrov državi vrniti. Vzorec kaznivega dejanja pri obnovi Betnave je bil enak, le višina dobljenega evropskega denarja je bila manjša - 1,7 milijona. Razlika je tudi ta, da je bil ta denar državi že povrnjen. Hilda Tovšak z odvetnikoma Igorjem Inkretom (desno) in Borisom Kandutijem Domnevne nepravilnosti pri kreditih ... ... nanesle 9 milijonov škode? Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada so včeraj na območju Ljubljane in Celja opravljali več hišnih preiskav zaradi suma oškodovanja banke za 9 milijonov evrov. Šlo naj bi za nepravilnosti v postopku odobravanja kreditov. Po neuradnih podatkih naj bi bili tudi v poslovnih prostorih NLB, kjer naj bi iskali dokumentacijo, ki bo v nadaljnjih postopkih služila kot dokaz. »Preiskovalci obravnavajo sume kaznivih dejanj poslovne goljufije in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, za kar je predpisana zaporna kazen do osem let,« so sporočili iz policije. Kot je včeraj poročala večina medijev, naj bi policisti preiskovali podjetnika Franca Riemerja, lastnika podjetja Gradir iz Slovenskih Konjic. Podjetje naj bi se ukvarjalo s posojanjem težke gradbene mehanizacije. Stari znanci spet kradli Celjski kriminalisti so ovadili tri Celjane, stare 27, 29 in 42 let, ki jih sumijo več vlomov in tatvin na našem območju. Junija naj bi iz ene izmed garaž v Celju ukradli za 19 tisoč evrov športne opreme za hokej in nogomet. Del ukradenih stvari so prodali, policisti pa so jo kupcu že zasegli in vrnili lastniku. Dva od osumljenih naj bi vlomila tudi v skladišče nekega podjetja, od koder sta odnesla za 6 tisoč evrov barvnih kovin. Na vesti naj bi imeli tudi vlom v poslovne prostore in tatvino več telefonskih aparatov. Vsi trije so odvisniki od drog in že stari znanci policije zaradi podobnih kaznivih dejanj. Prav tako so bili vsi že pravnomočno obsojeni. 24 RAD DOBRO JEM Kuhanje z veliko začimbami, dodatki ins svežimi zelišči je značilno za našega radijskega sodelavca Luko Žerjava, ki med drugim na Radiu Celje gosti gostoljubne glasbene gurmane. Tokrat je gostoval v kuharski oddaji in dokazal, da kot pravi gurman uživa tudi v hrani. Dela v kuhinji se loti tako, da si najprej vse pripravi, potem sledi akcija. Recept je zanj osnova, ki jo rad obogati, spremeni, se poigra z začimbami in kaj naredi po svoje. Iz lastnih izkušenj vseeno odsvetuje preveč igračkanja z začimbami, sploh prebogato dodajanje, ker lahko hitro dodatek preglasi druge in jed ni takšna, kot smo si zamislili. Uživajte v različnih okusih in poskusite najti čisto svoje kombinacije. Dober tek! TORTILJE Z MEHISKO-TURSKO-ALBANSKIM PRIDIHOM Sestavine: tortilje, mleto meso, piščančje prsi, poljubne začimbe za meso, olje, salsa, kisla smetana, paradižnik, paprika, zelena solata, zelje, čebula Priprava: Meso začinimo; piščanca obvezno s timijanom in z rožmarinom, mleto meso tudi in dodamo še malo kajenskega popra. Če nismo ljubitelji pikantnega, bosta dovolj sol in poper. Solimo lahko malo bolj, ker tortilje nimajo posebnega okusa, svežo zelenjava samo narežemo in to potem »odvzame« sol v jedi. Meso (vsako posebej) popečemo na maščobi. Na mizo damo krožnik z mesom in krožnik z narezano zelenjavo. V ponvi na hitro opečemo oziroma pogrejemo tortiljo, jo preložimo na krožnik in si polovico namažemo s salso, polovico s kislo smetano in obložimo z mesom ter zelenjavo. V_ __J Sestavine: srednje velike piščančje prsi (400 do 500 g), 300 g basmati riža (lahko uporabimo tudi kuskus, bulgur, ješprenj, strok česna, manjši košček ingverjevega gomolja, korenček, paprika (ali čiliji), bučka, kokosovo maslo (olje) Začimbe: sol, poper (kajenski poper), kumin, koriander, kari začimbna mešanica, kurkuma, za meso timijan in rožmarin, po želji na koncu parmezan Priprava: Vzamemo ponev z višjim robom in v njej raztopimo malo kokosovega masla. Meso narežemo na tanke trakove, malo posolimo in začinimo s timijanom in z rožmarinom. V vročo maščobo damo sol, poper, kumino, koriander, začimbno mešanico kari, kurkumo, ingver, narezan na zelo majhne koščke (podobno kot česen za solato), in drobno nasekljan česen. Pomešamo in ko olje postane malo rumeno od karija in vse skupaj zadiši, dodamo meso in ga popražimo. Ko je meso dovolj popečeno, primešamo narezano zelenjavo (korenček, papriko ali čilije in bučko). Zelenjave ne razkuhamo preveč, malo lahko spusti sok, a naj ostane hrustljava. Riž skuhamo posebej in ga dodamo k mesno-zelenjavni mešanici. Takšna rižota je bolj suha in jo postrežemo s solato. Lahko pa že takoj na začetku dodamo riž in kuhamo vse skupaj. V tem primeru zalivamo z jušno osnovo, a moramo vedeti, da bo tudi meso bolj mehko in ne več hrustljavo zapečeno. V obeh primerih po želji rižoto potresemo s parmezanom. Vljudno vabljeni na teraso pod kostanje! DVA RECEPTA II NAŠIH KUHARSKIH BUKEV: GOVEJI ZREZKI S PIVOM Sestavine: 4 goveji zrezki, sol in poper, žlička moke, žlička sladkorja, I čebula, košček slanine, peteršilj, korenček, nasekljane kapre, lovorov list, timijan, pol steklenice temnega piva Priprava: Zrezke potolčemo, posolimo, popramo in po eni strani pomokamo. Hlato jih popečemo po obeh straneh in preložimo v drugo posodo Na maščobi, na kateri smo opeklizrezke in ji dodali žličko sladkorja, zarumenimo na grobo sesekljano čebulo. Potem pripravimo nadev za zrezke Sesekljamo slanino in peteršilj, na drobno nastrgan korenček, nasekljane kapre in lovorov list, dodamo timijan in vse dobro premešamo. S tem nadevom namažemo zrezke, jih zvijemo in spnemo z zobotrebci, vrnemo na čebulo in zalijemo s pivom. Pokrito dušimo uro do uro in pol. Ponudimo s sirovimi palačinkami, kijih pripravimo tako, da palačinke namažemo s skuto in potresemo s parmezanom. SOK IZ JAOOD IM RABARBARE (recept poslušalke Lidije) Sestavine: 3 kg jagod 2,5kgrabarbare 1,5 litra vode 75 dag sladkorja ENO PODARIMO DNEVI PIRANSKEGA BRANCINA Priprava. Rabarbaro narežemo na kocke in jo brez sladkorja skuhamo vodi do mehkega. Odcedimo jo in pretlačimo. Dodamo oprane in prerezane jagode. V vodi raztopimo sladkor, jo prilijemo k sadni masi in skupaj segrevamo do približno 75 stopinj. Dobimo štiri do pet litrov gostega soka, ki ga še vročega nalljemo v vroče steklenice in jih zapremo z gumijastimi kapicami MALI OGLASI 25 STANOVANJE MOTORNA VOZILA KUPIM RABLJENO osebno vozilo ali kombi, od letnika 1998 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. Š 145 KARAMBOLIRAN ali dotrajan avto kupim. Telefon 051 301-611. Š167 STROJI ^RODAlM PRODAM NA zelo lepi lokaciji med Šentjurjem in Šmarjem (Lekmarje) prodam približno 100 m2 veliko, takoj vseljivo stanovanjsko hišo, stoji na parceli 1.800 m2, vpisano v zemljiško knjigo. Cena 75.000 EUR. Telefon 040 760-930. p PRODAM ZELO ohranjen puhalnik Tajfun, 7 m cevi, 3 kolena, z motorjem, prodam, menjam tudi za drva. Telefon 5488-095. 2218 PRODAMO ali ODDAMO PISARNO V CELJU velikost 30 m2, 4/4 nadstropje, dvigalo, protivlomna vrata, lasten. el. priključek, trojček, klima, zahodna stran. V račun vzamemo tudi novejše tovorno vozilo - kombi ali parcelo za vikend. Tel: 041 80 70 60 Aleš Grum, s.p., Ul. XIV. divizije 12, Celje Do 36 mesecev na osnovi OD, pohojniie 1 PE CELJE« Ul. XIV. dhiljja 14. : 03/4257000 j 02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16,02/521-3000 BONAFIN PLUS d.o.o. Skmntka 27,1000 UiMJana KUPIM TRAKTOR, lahko Zetor, Ferguson, Ursus, Deutz, Univerzal ali Tomo Vinkovič, kupim. Telefon 041 235-349. p TRAKTOR Ferguson, Zetor, Deutz, Ursus ali podobno kupim. Telefon 041 680-684. p /UGODNO /JEKLENA STREŠNA KRITINA] I OD 6,60 EUR z ddv l GSM: 040 349 992 V www.lindap.si POSLOVNO stavbo na ugodni lokaciji, s parkirišči, v Celju, ob Mariborski cesti, prodamo. Telefon 041 262-063. 2135 ZAZIDLJIVO parcelo, 2.100 m2, v Rimskih Toplicah, Pot na Kopitnik, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 818677. 2187 PARCELO v Laškem, 940 mtf, po 20 EUR/ m2, Mariborska 177, Škofja vas, prodam. Telefon 031 683-798. 2202 BIVALNI vikend, 155 m2, parcela 552 m2, nova okna, demit fasada, zimski vrt, kozolec, garaža, CK na olje in drva, lasten vodovod, urejen dovoz, prodam za 79.000 EUR. Telefon 040 429-256. 2209 GOSTINSKI lokal v Celju, opremljen, 90 m2, z vrtom 30 m2, prodam za 100.000 EUR. Telefon 041 708-196. 2233 ZIDANI vikend, zraven tudi nekaj zemlje, voda, elektrika, cesta do vikenda, zelo ugodno prodam. Martin Borovnik, telefon (03) 577-4624. 2231 ODDAM PRODAM CELJE. V Kulturniški ulici v novi obrtni coni prodam urejeno gradbeno parcelo, 1.350 m2, za gradnjo stanovanjsko poslovnega objekta, nehrupne dejavnosti, cena 60 EUR/m2. Vpogled dokumentacije in vse informacije samo osebno: Janez Cerovšek, Celjska cesta 11, soba 15/1 A, Rogaška Slatina, po 15. uri. 2222 V BLIŽINI mesta Laško prodam manjšo stanovanjsko hišo z dodatno zazidljivo parcelo. Telefon (03) 573-2070. 2240 HIŠO v Šmarju pri Jelšah prodam. Telefon 051 384-839, Štefan. 2260 CELJE, Slance, Teharje Prodamo starejšo stanovanjsko hišo, Slance 12, približno 1.300 m2 delno stavbnega in delno kmetijskega zemljišča, za 72.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE (Lopata - Galicija). Prodam stanovanjsko hišo z gospodarskim delom, 147,20 m2 stanovanjskih površin ter 162,50 m2 gospodarske površine in pomožne objekte 93,50 m2, 1.597 m2 stavbnega zemljišča ter 1.676 m2 kmetijskih zemljišč, za 149.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodamo objekt (bivša osnovna šola) možno gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, za 60.000 EUR.. Informacije po telefonu 041 708-198. n V ŽALCU prodamo dvoinpolsobno stanovanje. Informacije po telefonu 040 988-232, 040 216-050. 2125 DVOSOBNO stanovanje, 40 m2, na odlični lokaciji v središču Prebolda, ugodno prodam. Telefon 031 853-107. 2157 ENOSOBNO stanovanje, 39,5 m2, v Ljubljani, Moste, zelo lepa lokacija, delno opremljeno, 6. nadstropje, dvigalo, klet, balkon, prodamo. Telefon 040 398-581. 2214 OPREMLJENO stanovanje v Celju, Kajuhova 9, 48 m2, dvigalo, balkon, klet, odlično ohranjeno, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 512-848. 2221 ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, 50,45 m2 zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 59.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ODDAM V PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 2161 astrologinja AM jasnovidnost U"V M POSLOVNE prostore, od 20 do 60 m2, dvigalo, klima, parkirišče - stavba RC Celje, oddam. Telefon 041 372-606. 2199 GOSTINSKI lokal v Celju, opremljen, oddam v najem za 500 EUR/mesec. Telefon 041 708-196. 2233 Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsakdaanon-etop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja wa DVOSOBNO stanovanje z dvema balkonoma, v 1. nadstropju stanovanjske hiše, Šaranovičeva 13, stanovanje je skoraj v celoti opremljeno, vseljivo bo 1. 8. 2013, oddam ali prodam. Telefon 041 522-664, 041 907-748. a 161 PRODAM NOV hladilnik, 60 l, ugodno prodam. Telefon 031 682-918, 041 213-542. 2201 PRODAM KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopita-nje prodamo. Nakup 10 nesnic - jete-lin brezplačno. Telefon 031 461j798, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p VQDQO^ffiöSaCßöW® ®EüD@Vffl Hüses® mtm IGflTIURcieona Dobrotin/ka 17 imnRjE Ro9a/ka cwta J6 C/03) 746 11QO| Več kotSO let z d.O. PRAŠIČE, od 120 do 150 kg, prodam. Kupim krave in telice za zakol in suhe za dopitanje. Telefon 031 743-351. 2018 TELIČKO in bikca, stara 14 in 30 dni, simentalca, 5 mesecev staro telico limuzin in mlado kravo s teletom ali brez, prodam ali menjam za brejo telico. Telefon 031 840-282. 2155 TELIČKO, težko 250 kg, staro 7 mesecev, prodam. Telefon 040 493-858. 2182 TELICO simentalko, staro 16 mesecev, ugodno prodam. Telefon 5452-971, 041 597-399, Celje. 2183 PRAŠIČE, težke od 30 do 80 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 524-147. 2185 _J! cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja STANOVANJE v Celju, na Lavi, Vucova, 33 m2, novo, opremljeno, oddam. Telefob 051 351-676. p OTOK Vir. Oddam apartma za do 6 oseb, 70 m do plaže, pogled nanmjoprnjee, kglio-e ma, ugodno. Telefon 041 7P3-e8P. 2165 VITANJE, center. Dvosobno stanovanje, delno opremljeno, cena po dogovoru, oddam. Telefon 031 240-2S3. 20190 NA Zelenici oddam opremljeno etosobno stanovanje, 42 m2 Telefon 041 697-2P7. 2131 MESTNA OBČINA CELJE Na podlagi 50., 60., %. in 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33307, 70/08 - ZVO-1B, 1085/09, 80/10, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 37/12-ZUPUDPP -A, 109/12, 35/13 - SKL. US) in 27. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Začret I. Meotna občino Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnuCka Spcememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev. za območje Začret, ki ga je pripravil Oddelek za okolj'e in prostor, Sektor za prostorsko načatovanje in evropeke zadeve, v skladu z Odlokom o apremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgot ročneg a plana Občine Celje za obdobje 6d teta 1986 d o Peta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročntga drulbenega plana Občjne Celje zo obdobjs od leta 19856 do leta 1990 z a območje M estne obäne Celje - Celjsko prostorski plan (Uradni lisb SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/980, J3/3e). Predmat psdoobnvgh načrto je predvidono gradnja stonovanjskih ebjektov ter gradnja poslovnega objekta. Območje obravnave obsega zemljišča s parceln-mi številkami 1028/39, 1028/40,1028/02, 1(09)4/1,13-4/1, 979/11, 979/12, 971/13, 979/14, 979/15, vse k.o. Trnovlje. II. (Gradivo bo od 1P. a. 2013 do vključno -0. 8. J013 javna razgrnjeno: - v prostorih Mestnv občine Celjep soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, IIL nadstropje, Trg celjskih knez oo 9° Celje ter - na sedežu Krajevne skupnostr Ljubečna, Kocbekova 45, Celje. Javnaobravnava bo v torek, 27°. avgusta 2013, ob 15. uri- v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celjv, Tag celjskih knezov 9, Celje. III. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akoa. Pripombe in prvdlogi se lahko do vključno 30. 08. 2003 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se oošljejo na naolov Me-tna občina Celjo, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključnebesede»SPREMEMBE PUP ZAČRET«. Mestna občina (Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje. siemoc_elaniranje_stalisca. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani. Osebe, ki ne želijo, da se v stališčih o.javijo njihova imhna in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Župan Mespne občone Celje Bvjan Švot \ \i / -Vi W Vabljeni h Grofom Celjskim v knežji dvor! 26 MALI OGLASI ODVETNICA MIPJANA BELEJ Prešernova ulica 27 si-3000 Celje t 03/427 3156 f 03/427 3155 m 031755 092 e odv.mirjana.belej@siol.net PRODAM DOMAČE žganje, 4 EUR/1, prodam. Telefon 041 326-217. 2200 OSTALO PRODAM TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon (03) 5728-352,031 732-869. 2193 PRAŠIČE, mesni tip, 25 do 35 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodamo. Telefon 031 544-653. Š 166 PRAŠIČE, težke od 60 do 80 kg, prodam. Telefon 5798-167, 041 389-370. Š 165 DVE kobili z letošnjimi žrebeti, slovenske hladnokrvne pasme, A rodovnik, z vsemi dokumenti, prodamo. Cena po dogovoru. Informacije na telefonu 031 246-219. 2210 BIKCA, črno-belega, starega 3 tedne, prodam. Telefon 031 447-195. 2212 DVE breji telici prodam. Telefon 5791-459. 2211 BIKCA, čb, starega sedem mesecev, prodamo. Telefon 031 814-570. 2219 KOZLIČE za zakol ali polovice prodam. Telefon 748-3076. 2257 ČISTOKRVNE mladiče nizozemski ovčar, brez rodovnika, razglisteni, cepljeni, čipirani, na voljo 4 samčki in 2 samički, prodam. Cena 250 EUR. Informacije po telefonu 041 415-846. 2262 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 VSE vrste krav in telic za zakol, telice 1,70 EUR/kg žive teže, kupim. Telefon 031 832-520. 2223 AKUSTIKA PRODAM KUPIM DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 VSE vrste krav in telic za zakol kupimo. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p DIATONIČNO harmoniko, staro dve leti, B, Es, As duri, trije dodatni gumbi, garancija, prodam za 1.150 EUR. Telefon 041 372-378. L 96 NOVO diatonično harmoniko, velikost 36 cm, uglasitev C, F, B, z glasilkami Canyoni, prodam. Telefon031 485-488. 2235 jjumns i astrologinja 0906430 cena pogovora za minoto je 1,99 EUR oz. pa ceniku vesege operaterje STARODOBNI, dobro ohranjeni šivalni stroj, žensko kolo in nekaj nenošenih ženskih oblačil številka 44-46, prodam. Telefon 059 253-449. 2147 20 m mešanih metrskih drv prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 241-540.2213 BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n OČIŠČENE bele piščance in svežo domačo mast z ocvirki prodam. Telefon 031 787-009. 2215 MLIN na veter, okrasni, leseni, višina 130 cm, prodam za 120 EUR. Telefon 041 372-378. L 96 PRIKOLICO za kampiranje Adria 3000 in bazen family pool, premer 5400 mm, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 931-116. 2229 SKORAJ nov pomivalni stroj Beko 45 za polovično ceno in nov električni žar Gorenje prodam za simbolično ceno. Telefon 070 490-655, (03) 541-2201. 2263 KUPIM LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Naše Kukarsk kkye vm Mo pri trn vjomc! za velike in male ffoöpodinj J' • / odintel 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR S B e JS S» i a 2 Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: [NAROČILNICA nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI narodi dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharsko bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Podpis: LES na panju ali gozd, možno je tudi samo spravilo lesa, kupim. Prodam brezova drva. Telefon 041 415-846. 2261 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, motokulti-vator in tovorno vozilo, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1748 LESENA garažna vrata, malo rabljena, 200 * 202 cm, kupimo. Telefon 041 724-409. 2205 DOBRO ohranjeno zložljivo kolo pony kupim. Telefon 041 616-559. 2207 OSTAL sem sam z bolno materjo, otrokom. Imam marsikaj, nimam pa zveste ženske. Telefon 031 860-668. 1930 70-letni moški z dobrim srcem, s stanovanjem, išče žensko, ki ve, kaj je samota. Stisniva tople si dlani in postaniva prijatelja. Pokličite po telefonu 041 265-982. 2198 RADA bi spoznala starejšega upokojenca, ne bogatega. Sem nekoliko starejša upokojenka. Želim spoznati primernega partnerja, s katerim bi preživela jesen življenja v svojem domu. Telefon 041 807-310, po 20. uri. 2224 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO voznika M/Ž tovornega vozila, C-kategorije, za vožnjo v mednarodnem in lokalnem prometu. Delavca bomo zaposlili za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja. Prednost imajo kandidati, ki imajo tudi opravljen izpit za viličarja in praktične izkušnje z viličarjem. Pisne vloge pošljite do 31. 7. 2013 po pošti na naslov: Bimex, d. o. o., Gaji 32, Celje. n MLAJŠA upokojenka išče delo za bivanje: pomoč starejšemu paru ali osebam v gospodinjstvu. Telefon 031 475-857. 2217 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n PREMOG in peleti, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n IŠČEMO občasno varstvo za velikega, mirnega psa na vaši lokaciji. Telefon 041 888-777. 2191 TRAVNIK za vzrejo dveh telic oddam za nedoločen čas. Za simbolično ceno prodam tri omare s kredenco, starejše izvedbe. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407. 2188 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011, 041 531-976. 2232 IZDELAVA in montaža komarnikov. David Pisanec, s. p., Bezovje 14 a, Šentjur, telefon 040 236-156. p Poroke Celje Poročili so se: Dušanka OPREŠNIK in Boris PAVLO-VIČ, oba iz Celja, Nataša PISANEC in Rok KUZMAN, oba iz Vojnika. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Tanja SKALE iz Javorja in Rok KO-VAČIČ iz Škarnic. Žalec Poročili so se: Mihaela POCAJT in Tadej ROMIH, oba z Velikega Vrha, Zdenka KRAJNC in Vinko LEDINEK, oba iz Žalca, Anita LEŠNIK in Matjaž ROVŠNIK, oba iz Podvrha. Velenje Poročili so se: Alja ZOR-KO in Žiga ABRAOVIČ, oba iz Velenja, Jasna SEJDINO-VIČ in Davor ŠKORIČ, oba iz Velenja, Urška VODLAN in Aleksander REP, oba iz Velenja. Smrti Celje Umrli so: Ivan KRAJNC iz Celja, 80 let, Zora POŽ iz Šmartnega ob Paki, 85 let, Ingrid KRUMPAK GIOLES iz Celja, 49 let, Viktor PEVEC iz Celja, 83 let, Agata KREMSER iz Celja, 92 let, Vilibald KOS iz Celja, 82 let, Ivan NOVAK iz Košnice pri Celju, 73 let, Alojzija ŠALAMON iz Loči-ce ob Savinji, 75 let, Marija DEŽELAK iz Laškega, 90 let, Ivan PRODNIK iz Žalca, 69 let, Karolina STEBERNAK iz Prebolda, 90 let, Marija ZAGOŽEN iz Nazarja, 67 let, Doroteja BLATNIK iz Braslovč, 82 INFORMACIJE 27 Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, atija in strica STANKA GORIŠKA iz Radobelj 8 a (6. 2. 1958 - 27. 6. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter zanj izrazili pisna in ustna sožalja. Iskrena hvala kolektivu Pivovarne Laško, Klasju Celje, ZD Laško, predvsem dr. Nataši Knez za nudenje zdravniške pomoči v času njegove hude bolezni. Zahvalila bi se g. župniku za lepo opravljen obred, posebej hvala govornikoma g. Piklu in g. Vrečku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žena Darinka, sin Matej in ostalo sorodstvo Še čutim tvojo toplo dlan, ki nežno moje se je dotaknila, zaprem oči, da ne zmotim sanj, ko tvoja z mojo dušo le za hip se je spojila. ZAHVALA Srce je utrujeno zaspalo, tiho si odšla, naša INGRID KRUMPAK - GIOLES (1964 - 2013) Vsem, ki ste z nami delili trenutke žalosti, izrazili sožalja, darovali svečke in cvetje ter se od nje poslovili, iskrena hvala. Sanjaj svoje sanje, ljuba hči. Vsi tvoji Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le prelep spomin in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Odšel je dragi mož, ati, brat, stric JOŽE BEZGOVŠEK iz Spodnje Rečice pri Laškem (20. 5. 1925 - 4. 7. 2013) Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in tolažilne besede, darovane sveče in dobre misli. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujeva se gospodu Matjažu Piklu za poslovilni govor, praporščakom, Komunali Laško za pogrebne storitve in gospodu župniku za opravljen obred. Njegovi najdražji L 95 let, Ivan JOŠT iz Žalca, 87 let, Ana KOSABER iz Celja, 90 let, Kazimira KOLIN iz Celja, 87 let, Franc CREMOŽNIK iz Celja, 82 let, Anton VIDIC iz Štor, 59 let, Vinko REBERŠEK iz Vranskega, 60 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Marjeta PAVLIC iz Grobelnega, 94 let, Terezija JAGER iz Rogaške Slatine, 95 let, Jožef ZVONAR iz De-kmance, 89 let, Amalija RU-PRET iz Zdol, 92 let, Vida ROMIH iz Zeč pri Bučah, 85 let, Stanislav CENTRIH iz Bistrice, 83 let, Antonija ŠARLAH iz Lastnič, 53 let, Frančišek KRAMER iz Kozjega, 84 let. Žalec Umrli so: Martina RIZMAL iz Podvrha, 86 let, Marija HRI- BAR iz Pongraca, 99 let, Terezija RAT iz Letuša, 73 let, Albert KOTNIK iz Podgorja, 84 let. Velenje Umrli so: Romana OBLAK iz Litije, 76 let, Ivan PIRŠ iz Velenja, 86 let, Stanislav VI-DEČNIK iz Velenja, 66 let, Josip HERLAH iz Velenja, 83 let, Marija Anastazija MAJCEN KIRN iz Velenja, 91 let. V TRENUTKIH ŽALOSTI POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ VOJNIK in CELJE 051 649 780 www.primozic.si I 24 UR OBISK NA DOMU | NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. ob Četrtkih - informacije iz vašega kraja - zg odbe s celjskega narocilnica i narocilnica narocilnica IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev / PODPIS: ~ NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Zaupate nam že 68 let - Zvezde na nebu in ptice pod nebom, pokažite mu še kdaj pot do nas, pa četudi samo v sanjah ... Angele pa prosimo, imejte ga radi, da ne bo nikoli sam ... V SPOMIN MARKU DUŠAKU (4. 11. 1974 - 14. 7. 2003) Bil si z nami premalo, premalo časa, skupaj bi lahko preživeli še mnogo let, a kar naenkrat si odšel v svoj svet. Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. V tihi žalosti tvoji: ata Rado, mama Majda in sestra Maja z družino 2197 Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, babice, prababice, tete in tašče ALOJZIJE ŠALAMON iz Ločice ob Savinji (3. 5. 1934 - 22. 6. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, topel stisk rok, besede tolažbe ter podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala župniku g. Mirku Škofleku za opravljen cerkveni obred, vokalnemu kvintetu Lastovka za odpeti pesmi, govorniku Bojanu Pustinku, pogrebni službi Ropotar in trobentaču za izvajanje Tišine. Posebej smo hvaležni za vso izkazano pomoč pri zdravljenju njene dolgotrajne bolezni dr. Sabini Rezar, sestri Jožici Emeršič iz ZD Polzela, dr. Marjeti Lešnik, dr. Manji Antonič in sestri Lučki Skarlovnik. Zahvala tudi društvu upokojencev - rekreativcev Andraž. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Ni Vas več na vrtu ne v hiši, Nič več glas se Vaš ne sliši. Če lučko na grobu pihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, tašče, babice in prababice ANGELE KLADNIK iz Kostrivnice 22, Kalobje (30. 4. 1926 - 2. 7. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od nje, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala Splošni bolnišnici Celje - interna intenziva. Zahvala g. Petru Orešniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost s sveto mašo. Hvala g. Janku Cerkveniku za besede slovesa. Hvala pevcem za odpete žalostinke ter trobentačem za odigrano Tišino. Hvala tudi vsem, ki vas nismo imenovali, vendar ste nam ob tem žalostnem trenutku stali ob strani. Žalujoči: sinovi, hčere, vnuki in pravnuki ■Kwt 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE ZIDAR ZIDAR FASADER - M/Ž; ZIDARSKA, FASA-DERSKA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.7.2013; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIC S.P., MILČINSKEGA ULICA 13, 3000 CELJE ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; VSA DELA ŽELEZO-KRIVCA, DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI., NEDOLOČEN ČAS, 26.7.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČARSKA DELA - M/Ž; KLJUČAVNIČARSKA DELA - DELAVNICA JE V ŠTO-RAH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.7.2013; PALMONT, PROIZVODNJA, POSREDNIŠTVO, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., KUKOVČEVA ULICA 1, 3000 CELJE AVTOSERVISER AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO AVTOMOBILOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.7.2013; RO + SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKALETOVA ULICA 13, 3000 CELJE ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (ŠVEDSKA, NEMČIJA, AMERIKA) - M/Ž; VEZAVA PROI-ZVODNJIH LINIJ, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV OZ. DOKONČANJE PROJEKTA, 12.7.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE PRODAJALEC PRODAJALEC 3 - M/Ž; SVETOVANJE IN PRODAJA BLAGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.7.2013; AFP D.O.O.; AFP D.O.O. PE ADIDAS SHOP CELJE, MARIBORSKA CESTA 100, 3000 CELJE ELEKTROTEHNIK ELEKTROMONTER - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTRO INŠTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.7.2013; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA 3 - M/Ž; ORGANIZACIJA IN VODENJA DELA V TRGOVINI, PRODAJA IN SVETOVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 11.7.2013; AFP D.O.O.; AFP D.O.O. PE ADIDAS SHOP CELJE, MARIBORSKA CESTA 100, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG "PSIHOLOG - DELO Z OSEBAMI S PSIHIČNO MOTNJO - PRIPRAVNIK - M/Ž; USPOSABLJANJE ZA PSIHOLOŠKO SVETOVANJE, SOCI-OTERAPEVTSKO IN PSIHOTERAPEVTSKO OBRAVNAVO POSAMEZNIKOV IN SKUPIN PACIENTOV, USPOSABLJANJE ZA UPORABO RAZLIČNIH PSIHODIAGNOSTIČNIH IN PSI-HOTERAPEVTSKIH METOD IN TEHNIK, IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA, SODELOVANJE V PSIHIATRIČNEM TIMU PRI CELOSTNI OBRAVNAVI PACIENTA, PSIHOLOŠKO OCENJEVANJE OSEBNOSTI, OPRAVLJANJE DRUGEGA DELA S SVOJEGA STROKOVNEGA PODROČJA PO NAVODILIH MENTORJA." DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.7.2013; PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA VOJ-NIK, CELJSKA CESTA 37, 3212 VOJNIK DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE ZDRAVNIK SPECIALIST PSIHIATRIJE ZA DELO V PSIHIATRIČNI AMBULANTI ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE V ZD CELJE - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL S PODROČJA OTROŠKE IN MLADOSTNIŠKE PSIHIATRIJE, NEDOLOČEN ČAS, 28.7.2013; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE UE LAŠKO POMOŽNI DELAVEC VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZI S TOVORNJAKOM, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 13.7.2013; GRADBENA MEHANIZACIJA DARKO TRBOVC, S.P., HUDA JAMA 18, 3270 LAŠKO STROJNIK TGM - M/Ž; STROJNI IZKOPI Z BAGROM, DOLOČEN ČAS, 13.7.2013; GRADBENA MEHANIZACIJA DARKO TRBOVC, S.P., HUDA JAMA 18, 3270 LAŠKO SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA SISTEMSKI INŽENIR - M/Ž; SISTEMSKA ADMINISTRACIJA V OKOLJIH LINUX/UNIX/ WINDOWS IN ANDROID/MAC OS, TESTIRANJE PROGRAMSKE OPREME, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.7.2013; I-ROSE, PODJETJE ZA EKONOMSKE IN RAČUNALNIŠKE STORITVE D.O.O., JAGOČE 3, 3270 LAŠKO EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST REFERENT ZA ZUNANJE TRGOVINSKO POSLOVANJE - RUSKO GOVOREČI TRGI -M/Ž; POMOČ PRI IZVEDBI KOMERCIALNIH IN IZVEDBENIH AKTIVNOSTI, AKTIVNOSTI S PODROČJA IZVOZA, ADMINISTRATIVNA DELA TER OSTALA DELA V KOMERCIALI SKLADNO Z DOGOVOROM. NEDOLOČEN ČAS, 20.7.2013; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) KOMERCIALIST ZA RUSKO GOVOREČE TRGE - M/Ž; TRŽENJE PRODUKTOV IZ PODROČJA HLADILNIŠTVA, PRIDOBIVANJE NOVIH STRANK, PRIPRAVO PONUDB, FINANČNO REALIZACIJO POGODB, SAMOSTOJNO IZVAJANJE DEL, SODELOVANJE PRI RAZVOJU IN UVAJANJU NOVIH PRODUKTOV NA TRG, TER OSTALA DELA V KOMERCIALI SKLADNO Z DOGOVOROM. NEDOLOČEN ČAS, 20.7.2013; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE DELAVEC BREZ POKLICA PLESKAR - SEKAČ - M/Ž; EKSTREMNO ZAHTEVNA VIŠINSKA DELA (ANTIKOROZIJ-SKA ZAŠČITA DALJNOVODNIH DROGOV), DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 15.7.2013; SOM-MY, ZASEBNO PODJETJE ZA PROIZVODNJO, STORITVE IN KOOPERACIJO, D.O.O., NOVE LOKE 46, 3330 MOZIRJE UE SLOVENSKE KONJlCl" OPTIK OČESNI OPTIK - M/Ž; IZDELAVA OČAL IN SVETOVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 16.7.2013; OPTIKA JURE, JURE STOPAR S.P., LEGEN 121, 2383 ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU UE ŠENTJUR PRI CELJ~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZI PO SLOVENIJI IN EVROPI MADŽARSKA ČEŠKA, POLJSKA, AVSTRIJA, HRVAŠKA, VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.8.2013; AVTOPREVOZ-NIŠTVO MARTIN ROŽANC S.P., OKROG 20, 3232 PONIKVA VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA POMOČNIK DIREKTORJA - ŠENTJUR PRI CELJU - M/Ž; ORGANIZACIJA DEL, NADZOR, RAČUNOVODSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 18 MESECEV, 16.7.2013; TI & MI TRGOVINA IN STORITVE D.O.O. DOBRUNJE, ZAGRADIŠČE 12 A, 1261 LJUBLJANA - DOBRUNJE UE ŠMARJE PRI JELŠAH~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.7.2013; MS-MN, ELEKTRO, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 90, 3250 ROGAŠKA SLATINA MONTER - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS DO KONČANJA PROJEKTA, 12.7.2013; MS-MN, ELEKTRO, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 90, 3250 ROGAŠKA SLATINA PEK - M/Ž; DELO V PEKARNI, NEDOLOČEN ČAS, 1.8.2013; GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PRODAJALEC/KA ZA TRGOVINI JAGER GLOBOKO - M/Ž; PRODAJA, PREVZEM, SKLADIŠČENJE, ZARAČUNAVANJE TRG.BLA- GA. DOLOČEN ČAS, 18 MESECEV, 16.7.2013; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA RECEPTOR GOLF IGRIŠČE - M/Ž; RECEP-TORSKO DELO, STREŽBA, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 11.7.2013; A GOLF REKREACIJA, ŠPORT, STORITVE, D.O.O., OLIMJE 24, 3254 PODČETRTEK TEHNIK PROJEKCIJ NA VSEH OBMOČIJ IZ SMERI KOVINASRTVA - M/Ž; VODJA PROJEKTOV DO PRIMOPREDAJE, VELJAVEN TIK ATEST, IZOMETIJEA-CEVAR, TIK -MIG-MAG VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.7.2013; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK ELEKTROTEHNIK PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA - M/Ž; PRODAJA TEHNIČNEGA BLAGA, NEDOLOČEN ČAS, 13.7.2013; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA STROJNI TEHNIK STROJNI TEHNIK - M/Ž; TEHNIK STROJNIŠTVA Z ZNANJME IZOMETRIJE-CEVAR, TIG VARJENJE Z VELJAVNIM ATESTOM, DOLOČEN ČAS, 1.8.2013; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČA - M/Ž; VODENJE GRADBIŠČA, ORGANIZACIJA DELA NA GRADBIŠČU, KOORDINACIJA NADZORA, PODIZVAJALCEV IN INVESTITORJEV, NEDOLOČEN ČAS, 18.7.2013; KIT-AK, GRADNJE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 28, 3250 ROGAŠKA SLATINA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK PRAVNIK - M/Ž; UREJANJE PRAVNIH ZADEV, NEDOLOČEN ČAS, 2.8.2013; AR PLANE, KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE IN PRAVNA PISARNA, D.O.O., ZAGAJ 53, 3256 BISTRICA OB SOTLI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) PROJEKTNI VODJA - M/Ž; VODENJE PROJEKTOV, NEDOLOČEN ČAS, 11.7.2013; PETEK PODJETJE ZA INŽENIRING PROCESNE TEHNIKE IN STROJNIH INSTALACIJ, D.O.O., CELJSKA CESTA 43 A, 3252 ROGATEC UE VELENJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA ZIDAR FASADER - M/Ž; ZIDARSKA, FA-SADERSKA IN OSTALA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.7.2013; RIZANAJGRADNJE, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., BEVČE 19 A, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA INŠTALATER VODOVODNIH IN CENTRALNO OGREJEVALNIH NAPRAV - DELO V NEMČIJI - M/Ž; INŠTALACIJA VODOVODNIH IN OGREVALNIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.7.2013; E.M.-TIM, VARILSTVO IN STORITVE, D.O.O., ŠALEK 93, 3320 VELENJE VARILEC- DELO V NEMČIJI - M/Ž; VARILSKA DELA (VARJENJE CEVI), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.7.2013; E.M.-TIM, VARILSTVO IN STORITVE, D.O.O., ŠALEK 93, 3320 VELENJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; DELO Z BAGERJEM, VZDRŽEVANJE, DOLOČEN ČAS, 13.7.2013; GRADBENA MEHANIZACIJA IN PREVOZI DAMJAN KRIŽANEC S.P., JENKOVA CESTA 17, 3320 VELENJE OPERATER, PROGRAMER NA CNC STROJIH - M/Ž; OPERATER, PROGRAMER NA CNC STROJIH, ŽIČNA EROZIJA, NEDOLOČEN ČAS, 24.7.2013; B.W.M. TECH PROIZVODNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, ZASTOPANJE IN TURIZEM D.O.O., PAKA PRI VELENJU 39 A, 3320 VELENJE ORODJAR, OPERATER NA CNC STROJU - M/Ž; ORODJAR, OPERATER NA CNC STROJIH, NEDOLOČEN ČAS, 24.7.2013; B.W.M. TECH PROIZVODNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, ZASTOPANJE IN TURIZEM D.O.O., PAKA PRI VELENJU 39 A, 3320 VELENJE ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRIKAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; ELEKTRO INŠTALACIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.7.2013; E&E ELEKTRONIKA EDIS MUSLIMOVIC S.P., ŠALEK 88, 3320 VELENJE UEŽALEC PROMETNI TEHNIK REFERENT ZA PROMET -M/Ž - M/Ž; OBRAČUN IN ANALIZA STROŠKOV S POUDARKOM NA PORABI GORIVA, REGISTRACIJA TOVORNIH VOZIL, VODENJE EVIDENC TIROV IN DOVOLILNIC, POROČANJE STATISTIČNEMU URADU O OPRAVLJENIH PREVOZIH V MEDNARODNEM PROMETU, VODENJE EVIDENC DEL. ČASA VOZNIKOV, ORGANIZIRANJE PREVOZOV V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 16.7.2013; TRANSPORTI ENES DRAGANOVIC S.P., CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC PROMETNIK - M/Ž; ORGANIZIRANJE PREVOZOV V MEDNARODNEM PROMETU, DO- LOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.8.2013; TRANSPORTI ENES DRAGANOVIC S.P., CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC kino ^cineple^^B Spored od 11. 7. - 17. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Čas po Zemlji - akcijski, znanstvena fantastika petek, sobota: 23.15 Drzni par - akcijski, kom. četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.25, 20.50 petek: 16.00, 18.25, 20.50, 23.15 sobota: 13.30, 16.00, 18.25, 20.50, 23.15 nedelja: 13.30, 16.00, 18.25, 20.50 Duhovnikovi otroci - drama, komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.30, 20.35 petek: 16.30, 18.30, 20.35, 22.40 sobota: 14.30, 16.30, 18.30, 20.35, 22.40 nedelja: 14.30, 16.30, 18.30, 20.35 Jekleni mož - akcijski, avantura od četrtrtka do srede: 20.25 Krila - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15 sobota, nedelja: 11.35, 12.20, 13.30, 14.10, 16.15 Ognjeni obroč - akcijski, avantura četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 20.10 petek, sobota: 17.50, 20.10, 22.50 Ognjeni obroč - akcijski, avantura, 3D od četrtka do srede: 15.50, 18.30, 21.15 Osamljeni jezdec - akcijski, avantura, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 18.20, 21.10 petek, sobota: 15.30, 18.20, 21.10, 23.00 Pošasti z univerze - animirana komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.05 sobota, nedelja: 11.40, 12.40, 16.05 Pošasti z univerze - animirana komedija, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.25, 17.50 sobota, nedelja: 13.00, 15.25, 17.50 Prekrokana noč 3 - kom. od četrtka do srede 18.15 Pripravnika - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.40, 20.30 petek: 18.40, 20.30, 23.25 sobota: 13.10, 18.40, 20.30, 23.25 nedelja: 13.10, 18.40, 20.30 Skrivnostni varuhi gozda - animirana družinska pustolovščina, 3D sobota, nedelja: 11.30, 13.40 Skrivnostni varuhi gozda - animirana družinska pustolovščina od četrtka do srede 15.40 Svetovna vojna Z - drama, grozljivka od četrtka do srede: 21.05 KINO VELENJE SOBOTA 19.00 Film, da te kap 5 - komična grozljivka 19.30 Pet legend - animirana pustolovščina, sinh. 21.00 Zvezdne steze: v temo - akcijska ZF pustolovščina 21.30 Razglasitev vojne - drama NEDELJA 16.00 Pet legend - animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Film, da te kap 5 - komična grozljivka 19.00 Razglasitev vojne - drama 20.00 Zvezdne steze: v temo - akcijska ZF pustolovščina PLOŠČAD OB DOMU KULTURE VELENJE: Zvezde pod zvezdami - brezplačne filmske projekcije ob ponedeljkih PONEDELJEK 21.30 Podmornica - komedija, drama RAS INEI ROGAŠKA SLATINA Letni kino NEDELJA 21.00 Začetniki - komična drama (ZDA) ČETRTEK 20.00 Ustavljen na poti - drama PETEK, SOBOTA 19.00 Ustavljen na poti - drama NEDELJA 19.00 in 21.00 Ustavljen na poti - drama SREDA 20.00 Submarino - drama Kino pod zvezdami (projekcije so brezplačne) PETEK 22.00 360 (VB) SOBOTA 22.00 Zapiti dnevnik (ZDA) dogodki ČETRTEK, 11. 7. 16.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje_ Izdelajmo pahljačo za vroče poletne dni otroška delavnica namenjena otrokom od 6. do 11. leta 18.00 Laško, oder Zlatorog El Kachon, Avven, Ana Popovic & Mo'Better Love Band, Big Foot Mama, Gov't Mule - Pivo in cvetje 2013 18.00 Kulturni center Laško Brass Band Akademije za glasbo Ljubljana - Pivo in cvetje 2013 19.00 Oder Laško Club_ Toxine, Maya, Gibonni Acoustic, Oto Pestner & Big Band Laško - Pivo in cvetje 2013 20.00 Oder Jubilejnik Laško Natalija Verboten, Slavnostna otvoritev Piva in cvetja 2013, Kingston - Pivo in cvetje 2013 20.00 Vodni stolp Celje_ Drev'v vas koncert KD Celjski oktet 20.00 Atrij Savinove hiše Žalec Savinovi večeri koncert ob obletnici skladateljevega rojstva, pianistka Ana Semič Bursac z gostjo violinistko Ano Novak 20.30 Ramna plaža ob Slivniškem jezeru Svet iz zraka KINO POD ZVEZDAMI 2013 Trg pred Mestnim kinom Metropol (vikendi v juliju in avgustu) Ogled projekcij je brezplačen. V primeru dežja bodo predstave v dvorani Mestnega kina Metropol. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Več o vsebinah filmov najdete na spletni strani www.kinometropol.org. Poletje v CELJU knežjem mestu Večlnfo rte Celje, www.celeia.info nminuiiu 9 i**»« i.M a ur VODNIK 29 22.00 Laško potovanje po zraku skozi fotografijo, video posnetke in pogovor s padalcem in svetovnim popotnikom Dajanom Čretnikom 21.00 Na trgu vasi Lipa Podčetrtek koncert mlade vokalne skupine II Divji poletni večer a capella pesmi PETEK, 12. 7. 10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku Abrakadabra igralna jezikovna šola počitnice v Knjižnici pri Mišku Knjižku 18.00 Oder Zlatorog Laško 6 Pack Čukur & The Hangover project, DJ Zeds (Sladica), Dj Pier & Dj FU (Roots in Session), Mike Candys, Timo Maas - Pivo in cvetje 2013 18.00 Kulturni center Laško Mandolinski orkester Ljubljana - Pivo in cvetje 2013 19.00 Oder Laško Club_ Kladivo, konj & voda, Flora & Paris, Elevators, Dan D Tiho - Pivo in cvetje 2013 19.30 Ploščad pred cerkvijo sv. Martina, Ponikva 50-letnica folklore v Šentjurju poletni folklorni večeri 20.00 Mestna četrt Nova vas Celje_ Delavnice osebne rasti Zdrave atmosfere z duhovnim učiteljem Dragutinom Barušičem 20.30 Oder Jubilejnik Laško Okrogli Muzikanti, Modrijani - Pivo in cvetje 2013 20.00 Dvorana Zdraviliškega doma Dobrna Duo Brezavšek - Makiko Maruša Brezavšek - kljunasta flavta, Makiko Kurabayashi - fagot, čembalo 21.00 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg, Šentjur Broadway I Love 2013 koncert muzikalov Vocal BK studia SOBOTA, 13. 7. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Ti in jaz interaktivna predstava gledališče za dojenčke, malčke in starše 10.00 do 12.00 Branibor club Celje_ Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice Vodna simfonija ob reki Savinji ter veličasten ognjemet ob glasbeni spremljavi - Pivo in cvetje 2013 NEDELJA, 14. 7. 10.00 Občinsko dvorišče Laško Ohcet po stari šegi - Pivo in cvetje 2013 10.00 Velenjski grad_ Igrajmo se srednji vek nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke 11.00 do 12.00 Citycenter Celje Radovedna putka pravljična urica 11.00 Mestna plaža, Savinjsko nabrežje Celje Sirkec, Sirkec cirkuška predstava 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Metuljček Cekinček poletje na travniku - sobotne lutkarije 17.00 Večnamenska dvorana Pristava pri Mestinju Prijatelji, zapojmo, naj pesem doni v Pristavi 17.00 do 22.00 PGD Zreče_ Zreška gasilska noč 18.00 Grad Podsreda_ Glasbeno poletje na gradu Podsreda zaključni koncert udeležencev seminarja za flavto 18.00 do 20.00 Ribnik Vrbje Mavrične ribice ponirkove otroške delavnice 18.00 Oder Zlatorog Laško Help!, Jernej Zoran & Ministrstvo resnice, Manouche, Tabu, Jan Plestenjak - Pivo in cvetje 2013 18.00 Oder Laško Club_ Duo Anpladd, Eskobars, Mi2 akustični, Vlado Kreslin, Jam session - Pivo in cvetje 2013 18.00 Kulturni center Laško Simbolični orkester - Pivo in cvetje 2013 19.30 Ploščad pred galerijo Zgornji trg v Šentjurju Ob 50-letnici folklore v Šentjurju poletni folklorni večeri 20.00 Mestna plaža, Savinjsko nabrežje Celje Odletimo na belem oblaku v Tibet in še kam literarna potovanja 20.30 Oder Jubilejnik Laško Nina Pušlar & Gwen Hughes, Victory - Pivo in cvetje 2013 20.30 Titov trg Velenje American Music Abroad: The Liberty Tour koncert orkestra in zbora mladih z vzhodne ameriške obale 20.30 Žička kartuzija Prifarski muzikanti poletni glasbeni večeri v Žički kartuziji 21.00 Kulturni center Rogaška Slatina Party večer z Deejay Illusion 21.00 Na trgu vasi Lipa Podčetrtek Orientalski zvoki plesna predstava orientalskih plesalk Sayyidah 21.00 Terasa eMCe plac Velenje Beatbox na terasi 16.00 Termalni park Aqualuna Aqualuna ima talent 2013 18.00 Oder Jubilejnik Laško zaključni koncert pihalnih godb - Pivo in cvetje 2013 18.00 do 20.00 Ribnik Vrbje Mavrične ribice ponirkove otroške delavnice 20.00 Celjski dom_ The Broadway I Love koncert Vocal BK studia PONEDELJEK, 15. 7. 10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku Abrakadabra igralna jezikovna šola počitnice v Knjižnici pri Mišku Knjižku 18.00 Mestna plaža Celje Ustvarjaj, ločuj, z naravo zmaguj, eko ustvarjalna delavnica; izvaja Bojana Komplet 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina koncert Barbare in Tomija ter dražba likovnih del neodkritih mladih umetnikov TOREK, 16. 7. 10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku Abrakadabra igralna jezikova šola, počitnice v Knjižnici pri Mišku Knjižku 10.00 do 12.00, 16.00 do 19.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Slikarji radi slikamo poletje na travniku - torkove igrarije DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA, Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 17.00 Pokrajinski muzej Celje javno vodstvo po kulturni in umetnostnozgodovinski zbirki 21.00 Park vile Heberstein Velenje The Klezmatics, koncert 21.00 Na trgu vasi Lipa Podčetrtek Harmonikarski orkester Goličnik večer domačih zvokov SREDA, 17. 7. 10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku Abrakadabra igralna jezikovna šola počitnice v knjižnici pri Mišku Knjižku 10.00 Knjižnica Velenje, preddverje Zabavna sreda presenečenja za otroke 20.00 Atrij Velenjskega gradu Oneida Chorale, American Music Abroad (ZDA) mešani pevski zbor z vzhodne obale ZDA 21.00 Na trgu vasi Lipa Podčetrtek večer iluzij s čarodejem čarodej - iluzionist Black Angel Društva vabijo SOBOTA, 13. 7. 4.00 Ravni Log, Posestvo Kožar in Javni zavod Kozjanski park tradicionalna ročna košnja 8.00 do 12.00 Griže_ kmečka tržnica, parkirišče KS Migojnice 8.00 Ploščad Centra Nova Velenje Kmečka tržnica 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 9.00 do 12.00 Tržnica Žalec Podeželska tržnica Dobrodelne prireditve PETEK, 12.7. 20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Dobrodelni akustični koncert skupine Mi2 za socialno ogrožene otroke iz Obsotelja in Kozjanskega, organizira Leo klub Rogaška Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Razstave Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvor: Kelti na Celjskem. Otroški muzej Hermanov brlog: Moj rojstni dan, do preklica Likovni salon Celje: Stalna zbirka centra sodobnih umetnosti Celje, do 1. 9. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica Galerija Plevnik - Kronko-vska: fotografska razstava Atelier 339/II, do 16. 7. Levstikova dvorana celjske knjižnice: fotografska razstava Kulturna dediščina Francija Horvata, do 21. 7. Galerija Volk Celje: razstava likovnih del (slike v različnih tehnikah s celjskimi motivi), ustvarjenih na XIV poletnem slikarskem Ex-temporu: Celjske poletne vedute 2012, do 30. 9. Galerija Mercator centra Celje: razstava Mravljica - Tihožitje 2013 udeležencev XI. uličnega slikanja tihožitja, do 17. 7. Axx. On. M. Celje: razstava fotografij Nekje/somewhe-re Tatjane Kotnik, do 15. 7. Savinov likovni salon Žalec in Dvorec Novo Celje: razstava Oko. Misel. Roka., grafičnega oblikovalca Jožeta Domjana, do 16. 8. Kulturni dom Dobrna: razstava slikarke Suzane Švent, do 15. 12. Grad Podsreda: razstava oblikovalke steklenega nakita Miriam Kosec v kombinaciji z modnimi kreacijami oblikovalk: Damjane Bitežnik Logar, Stanke Blatnik Blagotinšek in Tjaše Škapin, do 1. 9. Knjižnica Laško: razstava ilustracij Mojce Cerjak, do 1. 9. Galerija Velenje: razstava kiparja in oblikovalca Cirila Cesarja, do 14. 9. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava enodnevnega mednarodnega slikarskega srečanja: Helmut Blažej (Avstrija), Keiko Miyazaki Vahčič (Japonska), Matjaž Duh, Rado Jerič, Milovan Valič (Slovenija), do 11.8. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno in umetno-stnozgodovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih ( prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapida-rij, Alma M. Karlin: Poti. Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pi-vovarstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. rtugtar dna r vedeževanje, astrologija, feng stiui astrologinja ji DACÄ Sri-HT^ogija: B-.^rOlüy.j,! vädeife Vilka JASNA "M.VÜ-I (igjföty kiirtp Astrolog DANIEL »Crologijjii feog shu- vlpdeievalkA LEAK angelskeIsarte. rig a nsko to'ni?' vedeievalka KARINA vcdejicvjlkj EMA tarol ciganslsc karte agjnikekafie ULA cigaiuk«1 karte- vilimki ključi Pokličite nas ceneje! 30 VSI NAŠI MOJSTRI NOVO V CELJU! Martinerc s.p. | Stanetova 1 | 3000 Celje Prodajalna z oblačili za vse generacije; od športnih do visoke elegance blagovne znamke Luna Akcijski popust do-50% na izbrane artikle CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK t . „ fcr Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 ŽLEBOVI GRIČ PROIZVODNJA IN PRODAJA VSEH VRST UNIKATNIH IN STANDARDNIH KROVSKO - KLEPARSKIH IZDELKOV www.gric-z.com""^*^^ ŽLEBOVI GRIČ d.o.o., trgovina - proizvodnja Žnidarčičeva ul. 25, Šempeter pri Gorici, tel: 05/ 33 11 740, e-mail: zleb ovi@siol.net ŽLEBOVI, OBROBE, CEVI, KOVINSKE STREHE, VIJAKI, KOVICE, SILIKONI, ORODJE... ' Izbirate lahko med številnimi materiali (aluminij, baker, ein koti t, inox, pocinkana pločevina, pOSlOValniCa barvana pločevina) ^El IC j ter različnimi vCLJl barvami in vzorci. Gaji 42/b tel: 08/20 57 210 fax: 08/20 57 211 e-mail: zlebovi.gric.trgovina@siol.net^ Vstopite v enega najlepše opremljenih frizerskih salonov, kjer so vam na voljo številne kozmetične storitve _in novosti po ugodni ' 041/675-556 LEPOTNI CENTER BARBARA BABBABA MEKS.P.; UDARNIŠKA ULICA 3,3220STORE STRIŽENJE BREZPLAČNO, pri barvanju las vseh dolžin. Akcija velja v mesecu Juliju PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: HITRO, KVALITETNO IN UGODNO! Mario Kukovič s.p. . . . . , , , . . Cesta Kozjanskega odreda 8,3230 Šentjur" P^sionalna predobdelava glede n51„ ' na vrsto materiala telefon. 03 574 0310 ^^ ^ ^ ^ POSEBNI EFEKTI! - izdelava v enem dnevu- predhodno naročilo! - ugodnosti za stranke gsm: 041 741094 www.strojeplastika.si - KLEPARSKA, KROVSKA IN TESARSKA DELA Igor GOMINSEKs.p. LOŽNICA PRI ŽALCU 11B, 3310 ŽALEC GSM: 031 592 573; E-MAIL: IGGR.SKG@GMAIL.COM PRI UREDITI/I GROBOI/, DELO BREZPLAČNO! ■ BREZPLAČNO SVETOVANJE AKCIJA! Do-35% popusta na vso kritino d o m o f i n a I -GSM: 041 756 668 -tesarstvo -krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK >o 2m strešni h cevi IIHM PODARIMO pri zamenjavi strešne kritine. KIA MOTORS avt(j)hiša škorjanec TJie Power to Surprise" Mariborska 115, Celje. 03/426 08 84,031 609 416 Posebna ponudba: Kontrolni pregled vašega I i* S"™ vozila pred dopustom: I luC * Pregled zajema 12 kontrolnih točk,. Pred dopustom opremite vaše vozilo z nosilci in kovčki ^ . Navdušite s potopisom! Izognite se zgolj suhoparnemu naštevanju, pričarajte nam eksotične oddaljene in morda tudi bližnje kraje, skrite pred našim nosom, začinite še s kakšno prigodo, ki nam bo slikovito ponazorila utrip kraja in način življenja domačinov. Skratka, potegujte se za najboljši potopis po izboru naših bralcev. Kako? __ Enostavno. Upoštevajte nekaj naših napotkov in se držite predpisane dolžine: največ pet tisoč znakov in najmanj tri zanimive fotografije z zgovornimi podpisi. Potopise s potovanj po Sloveniji in tujini nam lahko pošljete do vključno 15. julija 2013. Objavljati jih bomo začeli 19. julija. Seveda po minimalnem vstopnem pragu, kar pomeni, da morajo zadostiti zapisanim pogojem, temeljnim zakonitostim potopisa in slovenskega jezika. Potopise bomo oštevilčili in jim dodali kupon za glasovanje. Glasovanje za najboljši potopis bo trajalo ves julij in avgust, ko jih bomo tudi objavljali. Septembra bomo razglasili zmagovalca. Avtor bo prejel nagrado s pridihom po potovanjih, med bralci, ki boste glasovali, pa bomo prav tako izžrebali nekoga, ki mu bomo polepšali življenje. Torej: vsi, ki ljubite potovanja in - pozor, to je pogoj za sodelovanje - živite v kateri od 33 občin na Celjskem, ki jih »pokriva« Novi tednik, ter ste obiskali katerikoli kotiček sveta, lahko sodelujete v akciji. Za dodatna pojasnila pišite in povprašajte na e-naslovu tednik@nt-rc.si. Potopise je treba oddati v elektronski obliki na omenjen naslov. Posebej priložite tudi fotografije v čim večjem formatu. Pripišite še svoje podatke, tudi kraj bivanja. REPORTAŽA 37 Borut Pahor: »Če bi se lahko v Zgornjo Savinjsko dolino pripeljal po lepi cesti, bi lahko opazoval lepote dežele. Dolina je lepa, pot v Logarsko je pravi privilegij, vendar če se voziš po slabi cesti, ni takšnega gušta.« Pozdrav gostiteljev - ljubenski župan Franjo Naraločnik, ravnatelj Rajko Pintar in predsednik Borut Pahor Pahor s čopičem na Ljubnem »Ko sem prišel na Ljubno ob Savinji, sem domačine pozdravil z dobro jutro. Povedali so mi, da je zanje že dober dan, in to je zame dokaz, da sem prišel med pridne ljudi, ki jim moramo dokazati, da znamo delati.« V občini Ljubno je namreč pomagali prostovoljci, med predsednik Borut Pahor nada- katerimi je bilo tudi 19 akredi-ljeval delovno brigado Skupaj tiranih tujih veleposlanikov v za skupno, pri delu pa so mu Sloveniji. To je bila 11. delovna brigada, s katero želi predsednik s skupino prostovoljcev spodbuditi ljudi v posameznih krajih, da vsak po svojih močeh prispeva k lepšemu jutri tam, kjer živi in dela. Tokrat so z barvami in s čopiči olepšali igrišče Vrtca Ljubno pri PW ' : M Ameriški veleposlanik Joseph A. Mussomeli menda ne stresa rad rok učiteljem, češ da so bili hudobni do njega. Ob pozdravu učiteljice angleščine Špele Mavrič se je očitno znebil svojega strahu. Na vprašanje, če bi k projektu Skupaj za skupno povabil tudi predsednike političnih strank iz vseh taborov v Sloveniji, je Pahor odgovoril, da bi se v tem primeru najprej malo prepirali o tem, kje in kaj bi delali. Vendar je po njegovi oceni slovenska politika sposobna marsikaj skupaj narediti in mogoče bo nekoč uresničil tudi to zamisel. Za prihodnje je napovedal delo v eni od tovarn in na gorski kmetiji, ob tem pa opozoril na številne pravne ovire, ki jih morajo sproti reševati pri izvedbi projekta, ker »slovenski pravni red ni naravnan na take delovne akcije, v katerih sodeluje predsednik države«. Na delovni brigadi tokrat prvič tudi veleposlaniki Savinji in okolico tamkajšnje osnovne šole. Akcija je imela dobrodelni značaj, saj so veleposlaniki k uspehu delovne brigade pripomogli s finančnimi in z materialnimi sredstvi. Tako so v precej prijateljskem vzdušju celo sobotno dopol- dne barvali igrala na igrišču in ograjo okrog šole, del zbranega denarja pa bodo namenili tudi za socialno ogrožene otroke v občini Ljubno. Predsednik Pahor je izrazil zadovoljstvo nad tem, da je bilo med prostovoljci tudi veliko akreditiranih tujih veleposlanikov: »Z današnjo akcijo ponovno postavljamo mejnike, saj delovna brigada v takšni obliki še ni bila organizirana. To, da so se akcije udeležili veleposlaniki iz različnih držav, iz ZDA, Evrope, Venezuele, s Kitajske, iz Indije, priča o tem, da so se v Sloveniji lepo znašli, da jo imajo radi in da zato radi priskočijo na pomoč na takšen način. To mi veliko pomeni,« je poudaril Pahor. Pod nadzorom Sicer Ljubno v jutranjih urah ni bilo nič kaj posebno predsedniško. Gneča pred trgovino, umikanje avtomobilov zaradi preozkih cest, brez kakšnega posebnega varnostnega nadzora. Tisti, ki bolje poznajo kraj, so se hahljali, kam bodo veleposlaniki spravili vse limuzine, vendar so na Ljubnem poskrbeli tudi za to. Sicer menda kakšnih posebnih logističnih in varnostnih zahtev za izvedbo tega dogodka ni bilo, ker je bilo že v osnovi zasnovano kot bolj sproščeno srečanje. Ravno to sproščenost je bilo mogoče čutiti že pred vhodom v šolo, kjer je predsednik ob pomoči župana Franja Naraločnika in ravnatelja Rajka Pintarja sprejemal goste. Te so potem pozdravile pevke noneta Planika. Glede na to, da so pele tudi domačo, »flosarsko«, jim predsednik pač ni mogel pritegniti. »Dela imamo precej, zato se kar razvrstimo v skupine in se ga lotimo,« je pozval Pahor. Da ne boste mislili, da so predsednik in veleposlaniki zagrabili za čopiče in začeli pleskati. Daleč od tega. Za izbor kraja, kjer bi opravili potrebna dela v projektu Skupaj za skupno, so zaprosili ministrstvo za šolstvo in šport, ki je predlagalo tri možnosti. Odločili so se za Ljubno, kjer so bila igrala in ograja tudi za nepoznavalsko oko v resnici potrebna pleskanja, čemur je pritegnil tudi pleskar Jure Podbregar, ki je bil tudi nadzornik nad deli in je izdal navodila ter poskrbel, da so igrala pred barvanjem primerno pripravili. »Igrala so res potrebna obnove, da ne bi propadla, in takšna akcija je dobra. Bila bi dobrodošla še večkrat.« Glede na to, da je barvalo približno pol stotnije udeležencev, nas je že skrbelo, da jim ne bi slučajno zmanjkalo dela. Kaj hitro nas je pomiril ravnatelj Pintar, češ da je ograje dovolj: »Če vas zanima, je smrekova in jo je treba zaščititi. Še bolj pomembno pa je, da smo polepšali podobo igral v vrtcu.« Kakorkoli, veleposlaniki so se z veseljem in zagnanostjo, brez posebnih zahtev, lotili dela. Kar dobro jim je šlo od rok, seveda ni manjkalo sproščenega smeha, duhovitih pripovedi, anekdot in šal. Sicer je večina omenjala, da je podobnih akcij vajena iz domovine. Tudi finski veleposlanik Pekka Metso je omenil, da so takšne akcije dobrodošle za utrjevanje pozitivnega duha skupnosti. »Tudi pri nas na Finskem se tega lotevamo, od najmanjših krajev do Helsinkov, ko spomladi vsi čistijo okolico svojih domov.« URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA iG ■ ■ - f > t H ' Mala Katarina je v družbi babice Helene predsednika zaman skušala Vodja pleskarskih del Jure Podbregar (levo) je pokazal osnove barvanja Borut Pahor je bil tako delaven, da so mu ostali udeleženci komaj prepričati, da šteje pet let. finskemu veleposlaniku Pekki Metsu. sledili. 38 REPORTAŽA g g Fantje, ki so bili vključeni v nogometne ekipe do zdaj, so rešili stanovanjske probleme, našli tudi zaposlitve za nedoločen čas. Slovenska in avstrijska reprezentanca. V sobotni skupini razvrstitvi so bili naši boljši. Od borbe na igrišču do zmage v življenju S športom preko spoznavanja do iskanja ciljev in njihove uresničitve Na športnem igrišču v Voj-niku je bil v soboto nogometni turnir, na katerem so sodelovale ekipe socialno ranljivih skupin ljudi. Gre med drugim tudi za brezdomce in osebe, ki si s pomočjo za to namenjenih ustanov urejajo svojo težko življenjsko situacijo. Pogled v pretekla leta kaže, da gre za izjemno spodbuden projekt, ki tem ljudem prinese pozitivne spremembe v življenje. Slovenski brezdomci so namreč že dvakrat sodelovali na svetovnem prvenstvu v nogometu za brezdomce. Bili so že v Braziliji in Franciji, organizator poti tja je bil celjski Javni zavod Socio ob pomoči Ministrstva RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Žal pa se lani prvenstva v Mehiki niso mogli udeležiti zaradi finančnih razlogov. Zato zdaj Socio išče druge priložnosti, ki jim jih je ponudila sosednja Avstrija. Tamkajšnjo ekipo že v osnovi država bolj podpira, zdaj pa naj bi jo finančno podprla še Coca-Cola. Če bi takšna finančna podpora uspela tudi za slovensko ekipo, bi bil to za Socio, ki že leta in leta vlaga ogromno truda v izboljšanje življenja socialno ranljivih skupin, velik dosežek. In dokaz, da se to da. Skupna pot do uspeha Tudi sobotni turnir je projekt, ki je nastal v sodelovanju celjskega Socia z avstrijsko vlado in tamkajšnjimi orga- nizacijami. Živeti in trenirati skupaj je bil slogan tega športnega sodelovanja. Ekipe so se med seboj spoznale, odigrale tekme in se tako pripravile na svetovno nogometno prvenstvo socialno ranljivih skupin, ki bo avgusta na Poljskem. Slovenski reprezentanci ob strani stoji tudi Nogometna zveza Slovenije. Takšen način športnega udejstvovanja je hkrati tudi način vključevanja ljudi, ki so se znašli na robu preživetja ali v težkih življenjskih situacijah iz različnih razlogov, nazaj v vsakodnevno življenje. V letošnji skupini, ki bo tekmovala na Poljskem, so zelo mladi fantje. Skupno druženje ni le zabavne narave, na tak način se spoznavajo, skozi pogovore od- krivajo svoje talente, želje, cilje in možnosti za njihovo uresničitev. Direktorica Javnega zavoda Socio Suzi Kvas poudarja, da bodo z vsakim naredili tudi individualni načrt, ki mu bodo sledili in tako poskušali te mladi ljudi integrirati v vsakdanjik, da se bodo postavili na lastne noge. Večini je to v preteklih letih uspelo. Fantje, ki so bili vključeni v nogometne ekipe do zdaj, so rešili stanovanjske probleme, našli tudi zaposlitve za nedoločen čas. Pri tem jim predvsem pri urejanju dokumentacije in z nasveti pomagajo tudi delavci Socia, ki ponavadi z njimi ostanejo v stiku tudi, ko si uredijo življenje. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Direktorica Javnega zavoda Socio Suzi Kvas in vodja projekta Treni-rajmo skupaj, živimo skupaj Thomas Jäger. Dobre stvari so vedno plod skupnega sodelovanja. Gregor Mali. V soboto je bil član ekipe Kralji ulice iz Ljubljane. Za njim je zelo težko življenje in mnogo preizkušenj. Ob pomoči sežanskega centra za socialno delo in celjskega Socia je na dobri poti, da bo zmagovalec ne le na nogometnih površinah, ampak tudi v življenju. Prijatelji ga kličejo Elvis. Ne naključno. Slovenska ekipa, ki bo sodelovala na nogometnem svetovnem prvenstvu socialno ranljivih skupin, bo ta konec tedna imela priprave v Rogaški Slatini. Namestitev so ji ponudili v hotelu Slovenija, kjer se bodo tudi sprostili. Kdor se zna boriti na tekmi, se nauči borbenosti tudi v življenju. spremljevalcev je, da te talente odkrijejo in jim jih pomagajo razvijati. INTERVJU 39 Najprej na grško poroko, nato v lov za klubom Nekdanji selektor slovenske izbrane vrste je prepričan, da se bodo slovenski košarkarji na letošnjem evropskem prvenstvu vmešali v boj za odličja Jure Zdovc je eden najuspešnejših slovenskih košarkarjev, ki dobro ve, kaj pomeni osvojiti medaljo na največjih športnih tekmovanjih. Z reprezentanco Jugoslavije se je veselil zlate medalje na svetovnem prvenstvu v Argentini, dveh evropskih lovorik v Jugoslaviji in Italiji, leta 1988 pa so mu v Seulu okoli vratu nadeli tudi srebrno olimpijsko medaljo. Pozna vse pasti, ki jih vrhunski športniki doživijo na svoji poti, zdaj pa se dobro spopada s trenerskim poklicem. In tudi v tej vlogi bi rad stal na najvišjih stopničkah. Kot igralec je imel možnost igrati z zvezdniki, kot so Dražen Petrovič, Toni Kukoč, Dino Radža in Vlado Divac. V času igralske kariere je veljal za najboljšega evropskega obrambnega igralca, ki je imel ob tem še izjemen občutek za met. Košarko je začel igrati v rodnih Slovenskih Konjicah, kjer se je sočasno ukvarjal še z nogometom in orodno telovadbo. Temu se lahko zahvali, da pozneje, ko je zrasel do 196 centimetrov, ni bil neroden in je lahko igral kot branilec. Ni veliko vrhunskih športnikov, ki so po končani igralski karieri delo vrhunsko nadaljevali na trenerski poti. Konjičanu Juretu Zdovcu je uspelo prav to. Z njim smo se pogovarjali tik pred odhodom na letošnje poletne počitnice, ki jih bo z družino preživel na grški obali. Še danes velja za enega najuspešnejših slovenskih košarkarjev z izjemno evropsko kariero. Ima odličja z vseh največjih tekmovanj, evropskega in svetovnega prvenstva ter olimpijskih iger. Naslove pa je osvajal tudi na klubski ravni. Katerih dogodkov, tekmovanj in uspehov se najraje spominjate? Tako v športu kot življenju se ponavadi spominjamo lepih stvari, prijetnih trenutkov in zmag. Poraze skušam čim prej pozabiti. Iz obdobja igralske kariere se mogoče še najraje spominjam leta 1990, ko smo s takratno jugoslovansko reprezentanco osvojili naslov svetovnih prvakov. Na klubski ravni pa bi lahko izpostavil leto 1993, ko smo z Limo-gesom osvojili tako evroligo kot evropski pokal in naslov francoskega prvaka. Potem je tu še kar nekaj v košarkarskem svetu sicer manjših uspehov, a mi veliko pomenijo. Ko sem igral za grški Iraklis, smo v močnem domačem prvenstvu osvojili tretje mesto in se uvrstili v evroligo. To je bil za ta majhen klub res izjemen uspeh. Tudi na Olimpijo me vežejo lepi spomini. Izpostavil bi sezono 1998/99. Lahko bi rekel, da sem takrat igral najboljšo košarko. Čeprav se nismo uvrstili na zaključni turnir evrolige pa smo skozi celotno sezono prikazali dobre predstave in lepo košarko. Manjkala je le tista pika na i. Katere dosežke oziroma tekmovanja bi izpostavili iz dosedanje trenerske kariere? Marsikdo se verjetno niti ne spominja več, da sem bil trener v Bosni, zame pa je bila to res lepa izkušnja. Odlično smo se ujeli, razumeli, igrali dobro košarko in vse skupaj kronali z naslovom državnih prvakov. Mojo trenersko pot bo zagotovo zaznamovala lanska sezona, ko smo se z ruskim Spartakom uvrstili na zaključni turnir evropskega tekmovanja EuroCup, sam pa sem bil izbran za trenerja leta. To je vsekakor izjemno priznanje za moje delo. Na Sankt Peterburg in Rusijo vas vežejo lepi spomini, ki pa se mešajo z rahlo grenkim priokusom. Po izjemni klubski sezoni 2011/12 ste delo nadaljevali tudi v tej sezoni, a ste se s klubom še pred koncem sezone in leto pred iztekom pogodbe razšli. Kaj se je zgodilo? Kot sem že večkrat povedal, so se po uspešni sezoni začele v klubu dogajati čudne, malodane smešne stvari. Lani je namreč v klub prišla oseba, ki je začela delati proti nam. Bil je pravi cirkus. Po tej odločitvi smo bili vsi šokirani. Ko smo v evropskem pokalu izgubili proti Budivelniku, se je vse skupaj še stopnjevalo in le vprašanje časa je bilo, kdaj se bomo razšli. Škoda, saj smo imeli res dobre rezultate. Omenjena oseba je zrušila celoten koncept. A kot sem že prej omenil, skušam slabe stvari in poraze čim prej pozabiti in se ob tem iz njih čim več naučiti. Po prihodu iz Rusije ste bili v stiku s številnimi vrhunskimi košarkarskimi sredinami. Ste se s katerim od klubov že uspeli dogovoriti, že veste, kje boste nadaljevali kariero? Pogovarjali smo se, a se nismo dogovorili. Čeprav v tem trenutku še ni znano, kje in kako bom nadaljeval trenersko pot, bi se rad čim prej vrnil in začel delati. Zdaj sem že nekaj časa prost in kar malo pogrešam pritisk in adrenalin, ki ju prinaša trenersko delo. Kakšne so vaše trenerske ambicije? Visoke. Vedno želim poseči po vrhu. Rad bi postal evropski prvak. To bo zelo težko, vendar bi rad prišel v klub, ki bo imel takšne ambicije in se bo boril za naslov najboljšega v Evropi. Za zdaj ste edini Slovenec, ki je za izbrano vrsto igral in jo tudi vodil. Leta 2009, ko ste prišli na čelo reprezentance, ste odkrito napovedali medaljo. Na koncu se ni izšlo. Kakšni so vaši spomini na vodenje slovenske izbrane vrste? Vedno želim zmagati. Pritisk uspeha mora biti prisoten. Le tako lahko zastaviš visok cilj in jaz sem ga že prvi dan. Vsi smo vedeli, kaj želimo, in temu je bilo vse podrejeno. Zato smo prišli tako daleč. Pritisk je bil velik, jaz pa sem bil še mlad trener. Zame je bila to posebna in izjemno naporna izkušnja. Prepričan sem, da se vsi radi spominjamo tega evropskega prvenstva. Škoda je le, da nam ni čisto uspelo. Takrat sem dejal, da ne bomo imeli nikoli več takšne priložnosti, a še nisem vedel, da bo evropsko prvenstvo v Sloveniji. Četrto mesto z omenjenega prvenstva je do zdaj najboljša uvrstitev naše izbrane vrste. Na Poljskem ste bili izjemno blizu tako želenega odličja. Bi morda danes, ko na tekmovanje gledate z razdalje, kaj spremenili? Ne. Resnično ne bi ničesar spremenil. Takrat smo igrali dobro, bili smo blizu, žal pa nam je ob koncu zmanjkalo malo športne sreče, ki jo za osvajanje odličij na takšnih tekmovanjih enostavno moraš imeti. In mi je nismo imeli. Poleg tega se je poškodoval še Goran Dragič. Naleteli smo na razpoložene Srbe, ki so bili »močni tudi pri sodnikih«. Vendar smo vso tekmo igrali zelo dobro in imeli priložnost, da jo končamo tudi druga- če. Čeprav smo si medaljo res želeli, je bil v danem trenutku to naš maksimum in pristali smo na še vedno odličnem četrtem mestu. Letos bo evropsko prvenstvo v Sloveniji. Za vse košarkarje je to dodatna draž, po drugi strani pa bo prisoten tudi dodaten pritisk. Do kod lahko seže Slovenija? Pritisk je, hočeš ali ne, nedvomno večji. A izgine, ko začneš igrati. Navijači ti dajo energijo. A verjamem, da ima v vsej zgodbi veliko vlogo sreča. Sploh če želiš priti do konca. Imam dober občutek. Vsa Slovenija bo živela za našo izbrano vrsto in prvenstvo. Imamo igralce, ki so pod tem pritiskom navajeni igrati. Bi si upali napovedati rezultat Slovenije na EuroBasketu? Vsako tekmo igrata dve ekipi. Ni pomembno, kdo igra. Vedno so možnosti 50: 50. In vse tekme na evropskem prvenstvu bodo 50: 50, ker bodo ekipe zelo izenačene. Imam pa, kot sem že dejal, dober občutek. Mislim, da bo Slovenija osvojila medaljo. Zasluži si jo. Privoščim vsem. Si boste katero od tekem naše reprezentance ogledali v živo? Septembra se bodo začele intenzivne priprave na klubsko sezono, upam, da bom poleti našel klub, kjer bom lahko nadaljeval kariero. V tem primeru bom tekme spremljal preko medijev. V kolikor bom septembra še brez službe, si bom kakšno tekmo zagotovo ogledal tudi v živo. A bi raje videl, da mi delo tega ne bi dopuščalo. Veliko je še možnosti, kako in kam. Izključena ni niti možnost, da bi se vrnil v Rusijo, kjer imam s Spartakom še enoletno pogodbo. Bomo videli. Vsekakor si želim delovno poletje. »Za Olimpijo je dobro, da v prihodnji sezoni ne bo nastopala v najmočnejši evropski ligi. Z nastopi v evroligi so namreč povezani visoki stroški in klub se je tudi zaradi tega vsa ta leta pre-zadolževal. Zdaj bodo imeli možnost, da klub sanirajo. Izguba evroligaškega statusa se mi nikakor ne zdi tako tragična. Tudi v evropskem pokalu nastopajo številne ekipe, ki bi se zlahka kosale in zmagovale tudi v evroligi, a je sistem pač tak, da ne pridejo zraven.« Pred tem boste verjetno odšli še na dopust? Letošnji dopust bo grško obarvan. Z družino bomo šli na grški otok, kjer bomo prisostvovali grški poroki. Moj nekdanji pomočnik se namreč ženi, z ženo pa sva priči. Tako bo letošnji dopust še posebej pester. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA 40 REKREACIJA Poseben poklon, povsem do tal, so si po besedah Darka Kramarja prislužila dekleta, ki so pokazala odlično pripravljenost in dokazala, da so še bolj vzdržljiva kot fantje. (Foto: TT) Noč ima svojo moč in ko temperatura zraka pade na 12 stopinj, se mora igralec, preden stopi na igrišče, dodobra ogreti. Ko so igralci po približno 45 minutah igre svoje mesto v ekipi za nekaj časa prepustili soigralcem, so z igrišča odhajali vroči in prepoteni, kot bi igrali na najbolj žgočem soncu. (Foto: ŠRD Ločica) Odbojkarski ultramaraton Ekipi zgornjega in spodnjega dela Ločice sta se pomeril v 24-urnem igranju odbojke na mivki V Športno-rekreativnem društvu Ločica pri Vranskem so se odločili za organizacijo prav posebne preizkušnje. 24 ur sta se ekipi zgornjega in spodnjega dela vasi na odbojkarskem igrišču borili za prevlado v vasi. Boj pa se ni bil le na igrišču, temveč tudi izven igralnega polja. »Ne iskanje bližnjic in lahkih poti, temveč vzdržljivost je tista človeška vrlina, ki posameznika kali skozi življenje in se mu dolgoročno obrestuje,« so prepričani v Športno-rekre-ativnem društvu Ločica. Zato so letos prvič, a kot pravijo, zagotovo ne zadnjič, organizirali ultramaraton v odbojki na mivki. Polnih 24 ur se je na igrišču bil boj dveh mešanih ekip, boj griča proti dolini oziroma zgornjega dela Ločice (Jakovdol) proti spodnjemu. To je bil hkrati boj dveh ekip, a tudi boj posameznika s samim seboj, kjer je vsak preskušal svojo fizično pripravljenost, voljo in vztrajnost. Začetek prvega odbojkarskega ultramaratona je v petek zvečer s pozdravnim nagovorom pospremil tudi župan Vranskega Franc Sušnik, ki je Ločico pri Vranskem pomenljivo označil za najbolj športno vas. »In to z razlogom, saj se vasica, ki premore vsega skupaj nekaj hiš, cerkev in gasilski dom, lahko pohvali z dvema prelepima igriščema za odbojko na mivki ter s kopico navdušencev, ki jih druži športni duh,« so prepričani v tamkajšnjem športnem društvu. Boj za prestiž Minuto po 20. uri se je na igrišču razvnel pravi boj. Boj za zmago in prestiž, kdo je glavni v vasi. »Mislili smo, da bosta v 24 urah moč in volja upadli, da se bo dinamika igre znižala, a presenetili smo sami sebe,« je povedal Darko Kramer, eden izmed 28 igralcev, ki so se noč in dan potili na igrišču. Kot je dejal, je bil vsak niz zgodba zase, prav nobena točka pa ni bila zlahka osvojena. Po 24 urah nepretrganega igranja je zasluženo zmago slavila ekipa zgornjega dela Ločice, ki je prejela pokal s hudomušnim posvetilom: »Ne le da zdržim 24 ur, še zmagam.« A kot so večkrat poudarili organizatorji, so bili zmagovalci vsi, ki so se spoprijeli s tem izzivom. »Dokazali smo, sebi in drugim, da je vzdržljivost vrlina, ki krepi in povezuje,« je prepričan Kramar. »Še bolje pripravljeni, še bolj vzdržljivi se vidimo prihodnje leto.« Pot jih je »gorcami« med Manjkalo ni niti gastronomskih užitkov Tekmovali pa niso le na igrišču, temveč tudi izven igralnega polja. A tam malo drugače. Ekipi sta se namreč pomerili še v kulinarični tekmi - kdo bo pripravil slastnejši zajtrk, skuhal okusnejši golaž, spekel dobrote na žaru in pripravil okusnejše testenine. V gastronomskem delu tekmovanja zmagovalec ni znan, saj so lačni športniki z veseljem pospravili vse, kar so jim pripravili. LK Nočni tek ob jezeru Minuli konec tedna se je v Velenju zgodilo kar nekaj rekreativnih in športnih prireditev. Med njimi je bil tudi nočni tek v organizaciji Športnega centra Galactica. Proga letošnjih tekov je bila na prenovljenih in osvetljenih poteh ob Velenjskem jezeru, za to priložnost pa so osvetlili tudi atletski štadion, na katerem so tekači tekli tudi častne kroge. Na velenjskem nočnem teku so stalnica unikatne tekaške majice, poskrbeli pa so tudi za vročo zabavo z didžeji. Tekmovalci so se merili na rekreativnem teku na 2,5-kilometrski progi. Kot zanimivost omenimo, da gre v bistvu za humanitarni tek, kjer štartnino predstavljata dva prehrambena izdelka z daljšim rokom uporabe. Štartnine na 5 oziroma 10 kilometrov dolgi progi so seveda višje. Poleg tega so se tekači merili v štafetnem teku na 10 in 21 kilometrov in malem maratonu Velenja, na svoj račun pa so prišli tudi otroci, ki so svoje tekaške sposobnosti merili na različno dolgih progah, odvisno od starosti. US, foto: TimE Zadnja junijska sobota je na Sladki Gori že tradicionalno rezervirana za pohod Od gorce do gorce. Tokratni je bil že deveti. Okoli 500 pohodnikov se je zbralo pri sladkogorskem gasilskem domu in se podalo na razgibano, a ne prezahtevno krožno pot, primerno za prav vse generacije. Da se niso izgubili, so dobili načrt poti, na njem pa označene številne postojanke. Osem domačinov je ta dan za pohodnike namreč na stežaj odprlo vrata svojih »gorc« in poskrbelo za okrepčilo, vinogradniki so na pokušino dali vino, gospodinje pa so pripravile najrazličnejše domače dobrote. Da je bil korak karseda poskočen, so poskrbeli zvoki harmonik, organizator Turistično društvo Sladka Gora pa ni pozabil opozoriti niti na turistične znamenitosti, ki na Sladko Goro vsako leto privabijo številne obiskovalce od blizu in daleč. Tako je bila na ogled znamenita Marijina romarska cerkev, v zvoniku cerkve svetega Mihaela so pohodniki občudovali stari gotski zvon, obiskali so hišo pesnika Alojza Hergoutha, pot jih je vodila mimo Fidlerjeve kapele. Tudi v preteklost so se podali udeleženci, saj so jim predstavili, kako so v kraju nekoč kosili travo, izdelovali kolje za vinograde in lončene izdelke. AD, foto: MG NA KOLESIH 41 Starodobniki preplavili Šešče Druženje, zabava, dobra hrana, hladno pivo in skrbno negovani jekleni konjički - Vsakoletno mednarodno srečanje ljubiteljev starih Volkswagnovih vozil V Športnem parku Šešče je bilo ta konec tedna mogoče občudovati najrazličnejša Volkswagnova vozila starejših letnikov. Nekatere so njihovi ponosni lastniki le temeljito zloščili, spet druge so predelali in dodelali, tako da kljub zavidljivi starosti še vedno jemljejo dih. V društvu Hroščarji Savinjske so pripravili že 13. mednarodno srečanje zračno hlajenih VW-vozil, med katerimi so tudi letos prevladovali znameniti »hrošči«. Prav »hrošč« je, kot je povedal predsednik društva Mitja Vasle, njihov simbol prijateljstva in druženja. In prav to je bilo te dni v Šeščah v ospredju. Organizatorji so za udeležence srečanja poleg brezplačnega kampiranja pripravili še kopico zanimivih in zabavnih športno-glasbenih dejavnosti. Pisana mednarodna druščina Volkswagnovih starodobnikov se je v soboto odpeljala tudi na štiriurni potep po Spodnji Savinjski dolini. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Vozniki starodobnikov morajo biti pripravljeni na vse. Zaradi praznega akumulatorja so fantje pokazali svoje mišice. Bogdan Hafner je pred leti kupil svetlomodrega »hrošča«. »Ko sem se lotil dela, sem ugotovil, da je podvozje povsem gnilo. Zaradi poznanstva z bratom pokojnega Ivana Krambergerja sem prišel do njegovega bugattija. Ker pa mi ta model ni bil najbolj všeč, sem se odločil, da bom sam sestavil podobnega novejšim Bugattijevim modelom,« pripoveduje. Danes čudovit primerek predelave je želja številnih ljubiteljev starodobnikov, a ga Bogdan za zdaj še ne namerava prodati. »Na prvem srečanju, Ekipa Modrih dirkačev iz Tržiča. Ljubezen do VW-starodobnikov se prenaša iz roda v rod. Pri avtomobilih so jih navdušile pred- kjer sem ga predstavil, mi je nekdo zanj ponujal 40 tisočakov. Danes mi je kar malo vsem «^»^t originalnost in m°žn°st predelave. M ospredju je eden redkih ohranjenih primerkov kul^wmji^ pn nas. M žal, da takrat nisem sklenil kupčije,« pove v smehu. ozadju je lepa predelava klasičnega »hrošča«. Domišljije in izvirnosti ne manjka Juretu Lazarju iz Idrije, ki je svoj potovalni kombi, Da niso le ljubitelji jeklenih, temveč tudi pravih konjičkov, je pokazal predsednik domačega društva Hroščarji Savinjske Mitja 1969, opremil z zanimivimi dodatki. Vasle, ki je z mini kočijo med jeklenimi lepotci prevažal najmlajše. 42 PODLISTEK / PISMA Kako so kuhale gospodinje na Celjskem (10) Skladiščenje Dokler so mesta in podeželje obvladovali tradicionalni načini skladiščenja prehrambnih sestavin, tudi modernizacija prehrane ni bila mogoča. Medtem ko so lahko celjski meščani poleg pridelkov s svojih vrtov in njiv ter doma pridelanega mesa uporabljali tudi izdelke mestnih mesarjev in prekajevalcev, se je podeželje naslanjalo predvsem na lastne vire. Kašče, kleti ... Pridelovalec je ne glede na velikost poljedelskega obrata moral imeti svoje skladišče hrane, ki je bilo marsikdaj v samostojni stavbi - kašči. Ker je bila kašča poleg stanovanjske hiše najpomembnejši objekt, je bila deležna podobne pozornosti kot hiša. Običajno je stala blizu hiše in njena zunanjost je bila pogosto okrašena. V njej so bili po žetvi spravljeni letni pridelki žita in tudi zaloga mesa, potem ko so ga pre-kadili in na podstrešjih hiš v lesah posušili. Meščanska in podeželska shramba V kletnih prostorih so hranili krompir, kislo zelje, repo ..., saj so kašče pogosto imele dve kleti: eno za spravljanje skisane hrane - zelja in repe, drugo za hranjenje krompirja, v kolikor ni bil uskladiščen kar v kleti gospodarskega poslopja. Z modernizacijo kmetijstva in združevanjem stavb je to vlogo lahko opravljalo tudi veliko gospodarsko poslopje - »marof«. Delo je zaradi tega postalo lažje, saj se je celoten postopek mlačve, čiščenja in hranjenja žita izvedel pod eno streho. Po mlačvi in čiščenju z vejačo so žito uskladiščili v kašči, ki je bila pogosto v istem nadstropju gospodarskega poslopja. Zaradi pomanjkanja prostora in boljše zračnosti so ponekod zgradili posebne kašče - »ajharje« na dvojnih kozolcih - toplarjih - ker so vedno stali na mestih, kjer je bilo gibanje zraka ugodno in se je uskladiščena vsebina hitro sušila. Podstrešja in shrambe Ob modernizaciji stanovanjskih stavb so že v 19. stoletju zaradi poenostavitve skladiščenja žit in druge hrane ter lažje dostopnosti in varnosti skladišča pogosto preselili kar na podstrešja stanovanjskih hiš. Žitne skrinje - »košti« - in lese za meso so zato stale na hišnih podstrešjih, poleg ali na njih pa so bili tudi različne iz slame pletene posode za hranjenje čajev in stročnic, modeli za pečenje potic in druga posoda. Vse, kar je bilo nekoč v kašči, se je preselilo na hišno podstrešje in bilo na ta način gospodinji bolj pri roki. Z modernizacijo kuhinje v 19. stoletju so se najprej v mestih, nato tudi na podeželju začele pojavljati shrambe - »špajze« - katerih namen je bilo skladiščenje prehrambnih artiklov za krajši čas, poleg tega so gospodinje vanje lahko spravljale tudi posodje. Ko so hiše dobile shrambo, so vanje premestili tudi posodo iz sklednika, ki je visel v kuhinji ali pred njenimi vrati. V shrambo sta se običajno preselili tudi hrana in zabela, ki ju je gospodinja najbolj potrebovala pri vsakdanji kuhi in sta morali biti zavarovani pred glodalci. Podobno je bilo s posodo. Podobno vlogo kot shramba ali priročna klet je pri nas imela manjša klet - »velbič« - nasproti kuhinje, kjer so pogosto hranili kadi s kislim zeljem in repo ter drugo. Revolucijo v skladiščenju prehrambnih artiklov sta prinesla šele konzervacija in hlajenje hrane. ZAHVALA Lepe počitnice V imenu potnikov, ki smo letovali na otoku Hvaru od 13. do 19. junija v organizaciji Radia Celje in Novega tednika ter Relaxa, se zahvaljujem za odlično izvedbo letovanja. Posebna hvala vašima sodelav- kama Simoni in Neni, ki sta bili z nami. Hvala predvsem gospe Simoni, ki je »žrtvovala« celo svoj porodniški dopust za nas udeležence. Hvala za animacijski program, izlet po otoku in piknik. Upam, da bomo spet napolnili avtobuse in se naslednjič podali v Karlobag. MARJAN TRŽAN Prožinska vas 5. 6. - 31. 12. 2013 Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE PUŠKE & Pisma Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si MODRI TELEFON Oddala bi stanovanje Bralka se bo preselila k partnerju, zato želi oddati svoje stanovanje, ki bo ostalo prazno. Zanima jo, če je treba to davčni upravi prijaviti vnaprej ali šele konec davčnega leta. Rada bi vedela tudi, kako naj to prijavo opravi in podobno. Iz Davčne uprave RS odgovarjajo: »Davčni zavezanec, ki prejema dohodek iz naslova oddajanja premičnega in nepremičnega premoženja v najem za več mesecev v letu, vloži napoved v 15 dneh po poteku časa, za katerega je bilo dano premoženje v najem, vendar najpozneje do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto. Pojasnjujemo, da je postopek izračuna akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem odvisen od tega, komu je stanovanje oddano v najem. Če je stanovanje dano v najem na primer slovenski pravni oziroma fizični osebi, ki opravlja dejavnost, je ta dolžna izračunati, odtegniti in plačati akontacijo dohodnine od navedenega dohodka in lastnici stanovanja (kot fizični osebi) ni treba vlagati napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Se pa pridobljeni dohodek šteje v letno osnovo za odmero dohodnine. Več informacij najdete na naši spletni strani: http:// www.durs.gov.si/si/davki_ predpisi_in_pojasnila/do-hodnina_pojasnila/brosu-ra_dohodnina/ c17592 ali v naši brošuri Davki na 1, 2, 3 za fizične osebe (kjer najdete tudi primer izpolnjene napovedi - stran 11): http://www.durs.gov. si/fileadmin/durs.gov.si/ pageuploads/Brosure_in_ zlozenke/Davki_na_1_2_ 3-APRIL__2013.pdf.« BRANE JERANKO * Vpis vzajemnih skladov * Odkup in prodaja delnic Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si Z utu^oct mladosti do starostu REPORTAŽA 43 Odslej skupaj po isti poti V okviru letošnjega festivala Pivo in cvetje bosta to nedeljo na Ohceti po stari šegi rekla da Jožica Maček in Dejan Mešel. Poroka na graščinskem dvorišču Občine Laško bo že 45. obred zapovrstjo, ki bo obudil poročne običaje, kot so jih poznali pred 150 leti. Poleg mladoporočencev se na »ohcet« skrbno pripravljajo v Etno odboru Jureta Krašovca Možnar, Kulturnem društvu Antona Tanca Marija Gradec in Kulturno-umetniškem društvu Šen-trupert. Poti Jožice in Dejana so se prepletle, ko sta bila še otroka, saj sta živela v istem naselju, iskrice med njima pa so preskočile pred 14 leti, ko sta se srečala na zabavi. Od takrat sta nerazdružljiva, pred šestimi leti pa se jima je rodila hči Živa in še trdneje povezala družino. Jožica, ki je zaposlena v Thermani Laško, in Dejan, ki je vodja tehnike na Televiziji Arena, sta topel dom ustvarila v hiši Dejanovih staršev. Oba pa sta bila presrečna, ko so ju izbrali za poroko po starih šegah. Na njuni strani je bila sreča, saj sta bila izbrana z žrebom. »Danes so taki časi, da si težko privoščiš veliko poroko in drago zabavo, >ohcet< po starem pa je dogodek, ki si ga bova zapomnila za vse življenje,« sta povedala. Ljubezen premaga vse prepreke Za trdno zvezo so po njunem mnenju najpomembnejši potrpljenje, zaupanje in razumevanje, tudi takrat, ko ni vse rožnato. Ljubezen pa je po njunih besedah tista sila, Jožica Maček in Dejan Mešel ki premaga vse prepreke. Bodoča mladoporočenca sta še posebej vesela, da sta na isti strani, ko gre za vzgojo male Žive. Ta se še posebej veseli nedeljskega dogodka, ko se bo lahko veselila v družbi svatov in opazovala starša v prelepih kozjanskih nošah. Poročno zaobljubo nestrpno pričakuje tudi zato, ker od takrat mamica ne bo več iz »mačje družine«, ampak bo vso družino povezal isti priimek. Običaji polni simbolike Na graščinskem dvorišču bodo obiskovalci vstopili v preteklost, saj bodo etnološka in kulturna društva uprizorila številne običaje, ki so jih ob »ohceti« poznali nekoč. Ženin bo na nevestin dom prišel v spremstvu godcev, svojega starešine, ki bi mu danes lahko rekli priča, njegove žene, ki so jo imenovali »vojarna« in »tovarša« oz. najboljšega prijatelja. Preden bo lahko pozdra- predvsem takrat, ko je nevesto odpeljal v drugo »faro«. Da bo svatovščina lahko nadaljevala pot, se bo Dejan namučil z odgovori na vprašanja. Na »ohceti« pa ne bo manjkalo niti petja, plesa in iger, ki so nekoč sledili poročnemu obredu. Med njimi bo tudi »larma« - nabirka za nevesto, ko bodo godci zapeli za to priložnost namenjeno pesem, svatje pa se bodo izkazali s svojimi darovi. Nekoč so poroko na nevestinem domu praznova- li kar tri dni, šele nato se je svatovščina poslovila in slavje nadaljevala še na že-ninovem domu. V Laškem bodo sicer »ohcet« po starem prikazali v enem popoldnevu, manjkal pa ne bo tudi obred ob prihodu neveste na novi dom. Ženi-nova mama ji bo v dobrodošlico odrezala kos kruha. Iz debeline kruha bo razvidno, kako je tašči pri srcu »ta mlada«. TV Foto: TimE vil svojo izbranko, mu bodo ponudili več različnih deklet. Nato se bosta ženin in nevesta pred svati trikrat zasukala, pomešala svoje dosedanje poti in od tedaj skupaj stopala le po eni. Preizkušnje pred poročno nočjo Po blagoslovu, ki jima ga bodo podelili nevestini starši, ju bo na poti do obreda ustavila šranga, s katero so v preteklosti ženina ustavili LET 1963-2013 JJ.-14. julij 2013 Laško ww w. pivo - c vet j e. si • Gov't Mule • Ana Popovič • Big Foot Mama • • Gibonni • Natalija Verboten • Kingston • • Timo Maas • Mike Candys • • Modrijani • Dan D Tiho • Elevators • •Jan Plestenjak*Victory• Mi2 Akustični• •Tabu* Vlado Kreslin • Manouche • • Ohcet po stari šegi • Parada • • Koncert pihalnih godb • Vstopnice za FESTIVALSKI ODER ZLATOROG JAGOČE sov prodaji po 10 EUR na www.eventim.si lAf 1825 Obäna Laško ^ □ ® ^ ~ ST Dll.Cft TI RJMSKE TERME 1 ZAP. ŠT. AVTOR I NASLOV I PRIPOROČA 1. Alma M. Karlin Urok Južnega morja Biserka Povše Tašic 2. Arto Pasasilinna Prikupna struparka Saška T. Ocvirk 3. Berta Bojetu Filio ni doma Tatjana Cvirn 4. Dan Ariely Predvidljivo nerazumni Anja Deučman 5. Dr. Miro Cerar Pamet v krizi Ivana Stamejčič 6. Drago Jančar Severni sij Brane Jeranko 7. Florjan Lipuš Zmote dijaka Tjaža Branko Jeranko - 8. Franc Saleški Finžgar Sama Šplea Ožir 9. Frank B. Gilbert ml., Ernestine G. Carey Za ducat ceneje Anja Deučman 10. Gari Kasparov Kako življenje oponaša šah Urška Selišnik 11. Hans Hellmut Kirst Noč dolgih nožev Biserka Povše Tašic 12. Ivan Cankar Na klancu Simona Šolinič 13. Ivan Minatti Nekoga moraš imeti rad Urška Selišnik 14. Kathryn Stockett Služkinje Tatjana Cvirn 15. Kerstin Gier Klub vražjih mamic Saška T. Ocvirk 16. Lee Carroll The Journey Home (Potovanje domov) Simona Šolinič 17. Maruša Krese Vsi moji božiči Urška Selišnik 18. Mila Kočevar Bel oblak Saška T. Ocvirk 19. Nada Gaborovič Objokuj jutro Biserka Povše Tašic 20. Stephan S. Stepsky-Doliwa Sai Baba govori zahodu Biserka Povše Tašic 21. Zora Tavčar, H. Glušič, M. Jevnikar Pod južnim križem Branko Jeranko 22. Zorko Simčič Poslednji deseti bratje Urška Selišnik 23. Žarko Lauševic Leto mine, dan nikoli Tatjana Cvirn 44 INTERVJU Če ne znamo drugače, se zgledujmo po Avstriji Direktor področja gospodarjenja v podjetju BSH Hišni aparati Boštjan Gorjup o zgodbi o uspehu in neodločni državi »Z izzivi in s težavami se laže spoprimeš, če so v podjetju vsi inovativni. Da je nekdo v podjetju inovativen, pa se mora v njem dobro počutiti. Zato morajo biti odprti in jasni odnosi med zaposlenimi in med različnimi ravnmi vodenja podjetja, komunikacija mora potekati v obe smeri.« Boštjan Gorjup Boštjan Gorjup je v podjetje BSH Hišni aparati, ki je lani ustvarilo več kot 300 milijonov evrov prometa in več kot 30 milijonov evrov čistega dobička, prišel leta 2000. Šest let pozneje je postal direktor gospodarjenja in član uprave. Na položaj je bil imenovan s tridesetimi leti. Kot eden najmlajših članov uprave in Nenemec je bil precejšnja izjema v sistemu Bosch Siemens. Poleg tega je še direktor hčerinskih družb BSH v Bolgariji, Srbiji in na Hrvaškem. Je tudi predsednik nadzornega sveta Palome. Lani je prejel tudi nagrado GZS za izjemne dosežke v gospodarstvu in podjetništvu. Letos minevata dve desetletji, odkar je podjetje Mali gospodinjski aparati (MGA) v Nazarjah prevzel nemški koncern Bosch Siemens. Ker je šlo za enega prvih tujih prevzemov, je bilo v tistih časih med ljudmi precej pomislekov, vendar so nemški lastniki nazarsko podjetje peljali po poti enega najsodobnejših, najhitreje rastočih in konkurenčnih slovenskih podjetij, ki večino svojih izdelkov izvozi. V dveh desetletjih so ustvarili več ko 2,6 milijarde evrov prihodkov. Lani je tovarna zaposlovala 1.220 ljudi (kar je trikrat več kot ob prevzemu), proizvedli so 7 milijonov izdelkov in ustvarili 30 milijonov evrov dobička. V Nazarjah so ohranili tudi razvojni oddelek. »Dvajset let sicer po mnogih kriterijih ni veliko, v industriji imamo višje obletnice. Po moje je pomembneje, da smo v teh letih lastniku dokazali, da se da na tej lokaciji uspešno delati. Pomenljivi sta tudi dve desetletji prisotnosti uveljavljenega koncerna, kot je Bosch Siemens, v Sloveniji,« pravi eden od treh direktorjev nazar-skega podjetja, direktor področja gospodarjenja Boštjan Gorjup. »Kar se sponzorstev tiče, imamo poseben model. Ne predstavljam si, da bi sklenili sponzorsko pogodbo s profesionalnim športnim klubom za milijon evrov in rekli, da se gremo družbeno odgovornost. Imamo namreč velik nabor sodelovanja praktično na vseh področjih, kjer poskušamo nekoliko finančno pomagati pri izpeljavi različnih projektov. To je naš prispevek k temu, da se bomo z zaposlenimi in ostalimi v domačem okolju bolje počutili. Potem bomo inovativni v službi, lojalni podjetju...« Številke seveda govorijo svojo zgodbo, ki jo mnogi ocenjujejo kot zgodbo o uspehu. Ko je BSH prevzel tovarno, je imela 20 milijonov evrov letne realizacije. Letos bo številka presegla 350 milijonov evrov. Zato sem prepričan, da nam je v teh letih uspela fantastična zgodba. Še bolj pomembno kot realizacija je močan temelj razvoja na tej lokaciji. V hiši v različnih službah dela približno 200 inženirjev. Med drugim izdelujemo espresso kavne avtomate, ki so najbolj kompleksen gospodinjski aparat. Samo štiri tovarne v Evropi so sposobne narediti takšen izdelek, dve v Italiji, ena v Švici in pri nas. Kombinacija močne razvojne skupine s fleksibilno organizirano in z inovativno naravnano proizvodnjo ter z dobavitelji, ki znajo slediti tej poti, je porok, da se bo podjetje tudi naprej uspešno razvijalo. Ponosni smo tudi na to. Kaj kroji zgodbo o uspehu Hišnih aparatov? Pravzaprav večina slovenskega gospodarstva tarna, v Nazarjah pa je drugače ... Imamo jasno strategijo, kaj hočemo delati. Štirinajsto leto sem v podjetju in tudi v času rasti smo se ukvarjali s pregledovanjem vseh stroškov, da bi ostali konkurenčni. Če to nenehno počneš in če ti ta filozofija zleze pod kožo, si v kriznih časih pripravljen in »fit« ter lahko konkuriraš drugim. Vemo, da je recesija v južnem delu Evrope najbolj izrazita, mi pa imamo na tem območju rekordne investicije. Poskušamo izkoristiti čas in se še bolje pripraviti, saj se moč podjetja pokaže z izdelki. Tako bomo laže povečali tržni delež, sploh glede na to, da so mogoče drugi nekoliko slabši. Nenehno poslušamo govorice o padanju kupne moči. Kakšni prijemi so potrebni, da se kupca prepriča v nakup določenega izdelka? Tudi tu imamo svojo strategijo, in sicer da za ustrezen denar ponudimo ustrezno vrednost izdelka. BSH ni proizvajalec, ki bi ponujal enostavne poceni izdelke, ampak poskušamo dati kupcu »fer izdelek«. Na trgu je veliko naprav, pa naj gre za telefone, televizorje ..., ki veliko stanejo. Denar so kupci še vedno pripravljeni odšteti, če dobijo dober izdelek. Evropa ni prostor, kjer bi proizvajali najbolj enostavne izdelke za malo denarja. Moramo ostati lokacija, ki bo znala v izdelek in storitve vgraditi znanje in dati kupcu tisto, za kar je pripravljen odšteti več denarja. To mora biti filozofija večine evropskih podjetij. Vendar se zdi, da se ustvarjajo razredi in da si vsak ne more privoščiti dragega izdelka? Poglejte slovenski avtopark, naše telefone ... Ne da se pavšalno govoriti o krizi, tudi ne ocenjevati, da smo čez noč začeli kupovati poceni izdelke. Kupec sam odloča, svoj denar pa je pripravljen ustrezno razdeliti. Kupil bo drag izdelek, ki mu prinaša vrednost. Na drugi strani bo zagotovo kupoval tudi poceni izdelke. Tu je treba ponuditi tisto, kar ima svojo vrednost. To je tudi naša filozofija: ostati konkurenčen, ker moraš znati konkurenčno izdelati tudi drago napravo. Na drugi strani je seveda treba razmišljati v smeri inovativnosti in tega, kar privlači kupce. V BSH Hišnih aparatih stavite na znanje, vlaganje v razvoj in kadre, ob čemer se ponašate tudi z izjemno prodornimi inovatorji. To je osnova, da lahko konkuriraš vsem ostalim. Je pa res, da imamo zrel izdelek, ki ga izdelujejo na vseh celinah. Torej nismo v neki zaščiteni coni in položaj se spreminja čez noč, saj lahko dobiš novega konkurenta. Kljub dobrim številkam moramo nenehno paziti, da enako konkurenčno in zavzeto delamo naprej. Ne smemo spati na lovorikah, sploh pri teh izdelkih, ki jim imamo. Dve inovaciji se bosta tudi letos merili v konkurenci na državni ravni. V čem je sploh bistvo sprememb oziroma so revolucionarne inovacije sploh še možne? Naš moto je tehnika za življenje. Torej da poskušamo človeku s pomočjo tehnike olajšati pripravo hrane. Če dam primer kockalnika: je sorazmerno enostaven pripomoček v kuhinji, ki zelo hitro na-reže sestavine za solato. Gre za nekaj sekund, kar je precejšen napredek v primerjavi s časom, ko smo zelenjavo ročno sekljali. Te inovativnosti so se kupci zelo razveselili. Naše prodajne številke so fantastične, v Rusiji smo čez noč prodali ogromno teh izdelkov. Samo s takšnim načinom razmišljanja bomo prišli naprej. V Ljubljani imamo ekipo Tudi V Hišnih aparatih je zaposlenih veliko staršev, ki se v počitniškem času ukvarjajo s problemom varstva otrok. Da bi starše vsaj malo razbremenili skrbi, kam z otroki med počitnicami, so v podjetju v sodelovanju z nazarsko osnovno šolo prvi teden v juliju poskrbeli za organizirano varstvo otrok od prvega do četrtega razreda. Otroci zaposlenih so dopoldneve preživljali na ustvarjalnih delavnicah, ob skupnem igranju in sproščanju, počitniško dogajanje pa so poimenovali bSh junior počitnice. Skoraj 40 otrok iz različnih krajev Slovenije se je udeleževalo zanimivih delavnic, spoznavali so Nazarje, obiskali Muzej Vrbovec, se podali po lončarski poti, obiskali tabornike ... Pilotni projekt, za katerega so odzivi staršev, otrok in tudi učiteljev ter animatorjev več kot odlični, bodo ponovili zadnji teden v avgustu. predrazvoja, ki se ukvarja samo s tem, in lahko zagotavljam, da bomo v bližnji prihodnosti dali na trg nekaj zelo zanimivih in inovativnih izdelkov. Bo skuhano kosilo, ko pridemo domov? Zagotovo bo bolj avtomatiziran način priprave. Podjetje iz Nazarij velja tudi za ena najbolj uspešnih družb znotraj koncerna BSH. Zagotovo je konkurenca tudi znotraj koncerna? V sistemu je 45 tovarn. Po velikosti smo v diviziji med desetimi večjimi, v tako imenovanem Consumer Products smo največji in tudi najbolj uspešni. Moramo biti, ker nimamo ozadja na večjem trgu, ki bi opravičeval še eno tovarno, kot na primer naše sestrske tovarne na Kitajskem. Moramo se dokazovati vsak dan. Za vsak projekt, za katerega se v razvoju odločijo, da ga bomo izdelovali, mora tovarna dokazati, da bo proizvodnja v Nazarjah najbolj donosna. V tem nenehnem notranjem tekmovanju se sami kalimo. Je to porok, da bo tovarna v Nazarjah ostala? Da. Poleg tega imamo nekaj dobrih konkurenčnih prednosti. Za BSH je eden glavnih trgov evropski prostor z Rusijo in logistično nismo na napačnem koncu. Imamo dober razvoj in ostale strokovne službe, tudi mrežo dobaviteljev. Seveda pa v koncernu ni človeka, ki bi nam dal garancijo za naslednjih trideset let. Nenehno se moraš dokazovati, mislim pa, da bo z dobrim delom prihodnost svetla. Ste kdaj ugibali, kaj bi se zgodilo, če takratnega MGA ne bi prevzeli Nemci? Težko je špekulirati. Verjetno bi samostojna tovarna, ki bi proizvajala za eno obstoječo blagovno znamko in iskala še druge kupce, v tem zelo konkurenčnem okolju dolgoročno težko preživela. Pri malih gospodinjskih aparatih prihaja do združevanj velikih evropskih proizvajalcev. BSH je kupil poljskega proizvajalca Zelmerja, italijanski De Longhi je kupil Braun, Philips je prevzel Saeco, tukaj pa je skupina SEB. V Evropi se ustvarjajo štiri skupine oziroma proizvajalci, ki ponujajo celoten nabor izdelkov. Kjer je bil BSH prej sam, imamo zdaj močno konkurenco. Pri nižjecenovnih izdelkih so izdelki s Kitajske konkurenti že deset let ... Torej, kaj bi se zgodilo s tovarno, je težko reči, vendar je v takšnem obsegu zagotovo ne bi bilo. INTERVJU 45 Glede na napovedi o prodaji državnih deležev v slovenskih podjetjih: bi na osnovi nazar-ske zgodbe lahko rekli, da je strah pred tujci neupravičen? Če pogledamo, katera podjetja v Sloveniji dobro delujejo, lahko ugotavljamo, da je večina tako ali drugače lastniško povezana s tujimi lastniki. Na drugi strani imamo ogromno malih družinskih podjetij, z do sto zaposlenimi, kjer se ve, kako je treba delati. Je pa nekaj podjetij, kjer lastništvo mogoče ni dovolj jasno. Celoten sistem nadzora in upravljanja je dokazljivo pokazal, da to ni najboljša možnost v gospodarstvu. Kakorkoli obračamo, lahko ocenimo, da državno lastništvo in upravljanje nista bila dobra. Seveda obstaja bojazen glede novih lastnikov. Vendar menim, da ne glede, ali gre za slovenskega ali lastnika iz tujine, nekdo ne bo vložil denarja v podjetje zaradi špekulacije, temveč ker hoče narediti neko zgodbo. Jasno pa je, da ni poroka, da bodo vse zgodbe uspešne. Če govorimo o uspešnih zgodbah ... Koliko lahko na ta uspeh vpliva država s svojimi ukrepi? Motor gospodarstva je izvozno gospodarstvo. Če to pade, pademo vsi. Izvozniki opozarjamo, da hočemo konkurenčno okolje in da naše dajatve ne bi bile višje kot v drugih državah. Gre za davek od dobička, dohodnino ... Vsi že grozno dolgo opozarjamo, da so določene dajatve v Sloveniji nadpovprečne. Pri prispevkih in dohodnini smo v vrhu Evrope. Država mora nekaj narediti. Vendar bi imela prevelik primanjkljaj, če bi recimo samo zmanjšala davščine, pri tem pa ne bi poskrbela za odhodke. Kakšna bi bila rešitev? V tej državi se bo treba odločiti za primerjalno analizo z uspešno državo - jaz bi rekel z Avstrijo. Ta ima podoben šolski, sodni, upravni sistem. Štirikrat več jih je in njihove številke lahko delimo s štiri in dobimo neko sliko, ki bi se ji lahko približali. Pri nas se pavšalno in na hitro ocenjuje, potem pa zaradi sporov med sindikati javnega sektorja in zmožnostjo menedžmenta v javni upravi nikamor ne pridemo. O ničemer se ne znamo odločiti - in to je problem. Morali bi na primer videti, koliko ljudi res potrebujemo v posameznih sektorjih. Potem bi v nekaj letih prišli do ustrezne strukture odhodkov in zmanjšali davščine. Vendar tega procesa nikakor ne moremo zagnati. Zaganjamo se, poskušamo, a ni strokovne ekipe, ki bi bila sposobna odhodke v javnem sektorju sistematično opredeliti. Lahko dobimo tuje strokovnjake, ki te procese izvajajo v multinacionalkah. To se vse da, znanje je, treba je samo to narediti. Seveda se tega ne naredi čez noč. Tudi v podjetjih, če vidimo, da smo nekonkurenčni, v nekem obdobju izvedemo določene ukrepe. Isto bi morali v državni upravi. Potem bi imeli bolj konkurenčno okolje, kar je še posebej pomembno za izvoznike. Gospodarstvo tarna zaradi dodatnih davkov, predvsem obdavčitev nepremičnin. Kako bi vas udaril ta ukrep? Mi zasedamo samo štiri hektarje, tako da ta dajatev za nas ni tako huda. Poslušam pa kolege iz industrije, kjer gledajo na vsak evro - vsaka dodatna obremenitev izvoznega gospodarstva je korak v napačno smer, ker je osnovnih obremenitev preveč. Preprosto bi morali najti druge možnosti. Kako na položaj v Sloveniji gledajo nemški lastniki? Lastniki zelo pozorno spremljajo, kako bomo izpeljali ukrepe. Morali bomo pokazati, da se znamo potegniti iz krize. Nemčija je imela pred desetimi leti podobne težave. Potem so naredili fleksibilno delovno zakonodajo in tako obdržali številna delovna mesta v industriji. S tem so ohranili delovna mesta v storitvenem sektorju, ki servisira nemško industrijo. Znali so tudi določiti obseg stroškov javne uprave. Tudi v Nemčiji so ukinili oziroma združili nekaj občin in zaprli nekaj šol. V Sloveniji pa imamo, ne glede na vlado, težavo: ko bi se morali odločiti, do tega ne pride. Ali preveč mencamo ali se poskušamo »neodlo-čiti«, ker bi radi obdržati svoje selektivne interese. Vendar »neodločitev« ni rešitev. Moramo videti težavo in potencialno rešitev ter definirati in izpeljati ustrezne korake, kako priti do nje. To mora znati vsak podjetnik v družinski delavnici, da reši svoje podjetje, če recimo izgubi posel. Podobno mora ravnati vlada in tudi prevzeti breme odgovornosti. Podjetnik, ki se ne bi preusmeril, bi moral verjetno zapreti svoje podjetje. Se lahko zgodi, da bomo, če se tako izrazim, zaprli tudi državo? Slovenija ima ustrezno osnovo: dolga je industrijska tradicija, imamo širok spekter gospodarstva, od papirne in lesne industrije do metalurgije ... Imamo nekaj šampionov, ki imajo kakovostne končne izdelke, in veliko industrije, ki dela v najbolj zahtevni avtomobilski branži. Ker vse to imamo, imamo tudi kompentence, da smo dobri še za kaj drugega. Sam vidim velike možnosti v storitvenem sektorju, kjer smo zdaj, seveda z manjšimi izjemami in dobrim turizmom, bolj kot ne servis domačega prebivalstva in industrije. Tu je veliko potenciala, vendar je treba dovolj široko razmišljati. Poleg tega nismo nekje daleč na vzhodu, temveč v srcu Evrope in bi morali znati ta položaj bolje izkoristiti. Omenili ste, da se o težavah samo pogovarjamo. Zelo dober primer tega je gradnja hitre ceste do avtoceste, ki je za Hišne aparate še kako pomembna. Če pogledamo s ptičje perspektive, vidimo, da smo nesposobni opredeliti kratek odsek v dolžini šestih kilometrov. Kje je šele financiranje takšnega objekta! Ampak morali bi se zbrati in najti možnost, ki bi vodila skozi ta prostor, hkrati pa paralelno iskati možnosti financiranja. Verjetno bo treba razmišljati o koncesionarju in tudi ta postopek je treba pravočasno začeti. Ni težava v fizični gradnji, saj vse skupaj spet kaže na osnovno nezmožnost sprejemanja odločitev. Določeni argumenti so malo privlečeni za lase. Sam vedno opozarjam, da je to okolje od Celja do avstrijske meje že več kot sto let industrijsko okolje. Imamo ogromno predelovalne industrije, tudi veliko znanja, ki je porok za nova delovna mesta ali vsaj za njihovo ohranitev. Seveda za to potrebujemo infrastrukturo. V začetku leta ste prejeli priznanje Združenja Manager za najbolj uspešnega mladega menedžerja. Zelo pomenljiva je bila vaša izjava o potrebnih ukrepih in plakatih v javni upravi. Kje smo? Takrat sem rekel, da bi rad po letu dni v časopisu videl tri članke. Prvi bi bil o tem, da je BSH spet dobro posloval, kar bo zagotovo pisalo. Drugi članek bi govoril o tem, da je javna uprava servis ljudem in gospodarstvu ter v pisarnah visijo plakati z napisom: »Če gre dobro gospodarstvu, gre dobro nam vsem.« Tu sem optimist, da mogoče bo tak plakat še kdaj visel. Tretje pa je želja, da se bodo politiki končno dogovorili in izpeljali pet ključnih projektov. Še vedno pozivamo državo k sanaciji bančnega sistema, ki je kri gospodarstva, delno tudi k optimizaciji odhodkov v državi .... To so zadeve, ki jih politična elita mora izpeljati, ker država to potrebuje. Težava je, ker nam je dve desetletji dobro šlo in neke velike odločitve niso bile potrebne. Kriza je pokazala, da imamo težave in da jih moramo znati rešiti. Ostajate zvesti BSH? Kako dolgo boste še v Nazarjah? BSH ima za svoje kadre izdelan karierni sistem, tudi zame. Delujem v skladu s temi principi. Tudi za naprej imam določeno, vendar zaenkrat še ne povem, kam me bo vodila pot. V Nazarje se vsak dan vozite s Koroške. Kar daleč, kajne ... Ravno prav. Včasih je malo bolje biti kakšen kilometer stran od tovarne, da konec tedna laže izklopiš. Nimam 8-urnega delovnika, delam cel dan, ogromno potujem, saj v bistvu vodim pet Boschevih podjetij. Potem je pač konec tedna čas za izklop. Z veseljem prihajate ob ponedeljkih v službo? S tem res nimam težav. Če veš, zakaj in s kom delaš, je motivacije vedno dovolj. Imate doma samo izdelke iz Nazarij? Konkurenčnih izdelkov, vsaj mislim, v domači hiši ni. URŠKA SELIŠNIK »Vpreteklosti so se zaradi pritiska na minimalne plače izvajali ukrepi, ki so povzročili, da smo čez noč izgubili številna delovna mesta v industriji. Zavedati se je treba, da sta v industriji tradicija in znanje, kar vpliva na storitveni sektor. Če tako na hitro izgubiš delovno mesto v industriji, ga ne moreš kar tako nadomestiti. V Sloveniji manjka - čez palec - 50 tisoč delovnih mest. Če bi jih uspeli zadržati, mogoče ustvariti še nekaj novih, bi bila računica v javni upravi drugačna. Dejstvo je, da velikih tujih investitorjev v to okolje ne bomo več dobili. Morali se bomo zanesti na to, kar imamo, in to kar najbolje peljati naprej.« BSH Nazarje poleg Boštjana Gorjupa vodita generalni direktor Gerald Schmidt in direktor področja tehnike Peter Eisermann. Ob praznovanju 20-letnice so goste sprejemali Boštjan Gorjup, predsednik produktne divizije koncerna BSH dr. Ralf Fuchs in direktor področja tehnika Peter Eisermann. (Foto: US) »Čutim dolžnost, da podam svoje mnenje, mogoče dobro poslovno prakso v širšem gospodarskem prostoru. Kolikšen pa je izplen, je drugo vprašanje.« Bodite drzni m in i^virn f, kajti samo tako vam bo uspelo! Že drugo poletje zapored akcija, ki jo je predlagala Simona Šolinič. Tudi letos se bo podala z vami na teren. Vrata k novim šefom vam bo odpirala na prav poseben način: s Tednikovo dovolilnico! Z njo lahko spet za en dan zamenjate svojega šefa in se skupaj z nami podate v spoznavanje poklica, ki vas je že od nekdaj veselil, pa se morda niste mogli ali upali odločiti zanj. Lani smo bralcem omogočili, da so za en dan postali policist, gasilec, igralec, laborant, tv voditelj in tajnica. Komu vse bomo tokrat uresničili željo in jim polepšali poletje? V Novem tedniku boste tudi letos našli kupone, ki jih izpolnite in nam jih pošljite na naš naslov. Ne pozabite opisati, zakaj vas določen poklic, v katerem bi se radi preizkusili vsaj en dan in na svoji koži občutili novega šefa,pravzaprav tako neizmerno privlači. Originalen, izpolnjen kupon z vsemi kontaktnimi podatki pošljite na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje, najpozneje do 15. julija 2013 Sicer pa tednikova dovolilnica ßMSß Skupaj z vami bomo preživeli dan, v katerem koli poklic si boste zaželeli. Ali pa jo ... saj veste že od lani: »Kdor prej pride, prej melje!« Med prispelimi kuponi bomo izbrali le tiste, ki nas boste z odgovori najbolj prepričali. Kdo ve, morda boste tako »padli v izbrano delo«, da boste po krivdi Tednikove dovolilnice celo zamenjali službo. dobili. Zakaj pa ne? Ihih, priimek: Starost: Zi »n dan bi bi\S--az . knr A to Se ni vsa h Pri tem poklicu ni j« V5ee: Noslcrv: Telefon : 46 BRALCI POROČEVALCI Duo Anpladd Koncert ob koncu koncu šolskega leta Vocal BK Studio je v Celjskem mladinskem centru pripravil tradicionalni Koncert ob zaključku šolskega leta. Nastopili so mladi umetniki, ki delujejo pod okriljem Vocal BK Studia, in številni gosti. Bassless je skupina petih članov z različnih koncev Slovenije, ki izvajajo a cappella priredbe pesmi široke palete žanrov in lastno avtorsko glasbo. Skupino sestavljajo Kristjan Virtič, Karin Možina, Dominik Štrucelj, Jana Gamser in Sašo Vrabič. Duo Anpladd sestavljata mlada glasbenika iz Celja, kitarist Danej Pukl in vokalist Sergije Lugovski. Širše občinstvo ju je imelo možnost spoznati v oddaji Slovenija ima talent. Manca Dremel & Diverse skupina je nastala na pobudo pevke Mance. Repertoar skupine zajema slovenske in ameriške popevke, pop, rok, džez in muzikale. Diverse sestavljajo Zala Irgolič, Alen Kovše, Luka Vinko, Gregor Hrovat. U3 so skupina mladih glasbenikov, ki uživajo v izvajanju kvalitetne glasbe. Ker se še vedno učijo, že samo ime Jutri pove, da so Tradicionalni pohod po Rečiški krožni poti Planinsko društvo Laško je 29. junija pripravilo zdaj že tradicionalni pohod po Rečiški krožni poti. Krožna pot ni običajna pot, temveč se za njo skriva naporna, a za planince in pohodnike izzivalna hoja iz doline in nato na vse hribe, ki jih ta pot zajema. Pohod se je začel za štirideset pohodnikov v sončnem in malce hladnem jutru v Hudi Jami, kjer jih je pozdravil predsednik KS Rečica pri Laškem Matjaž Pikl, saj sodi pohod tudi med prireditve ob krajevnem prazniku, in zaželel vsem varen in strumen korak na poti, ki traja za najbolj hitre najmanj pet ur, za tiste vztrajne pa osem ur (lahko pa tudi več, samo da se pride na cilj). Najprej se je treba vzpeti na Tovsto in pot je neusmiljena, samo navzgor in navzgor, toda vodnika Tomaž Krašek in Marko Mavri sta ubrala korak, ki je vse privedel do prvega cilja. Nato je lahkotna pot vodila navzdol in malce navzgor do koče na Šmohorju. Tam so se pohodniki okrepčali z ogromno skodelico čaja oskrbnice Helene. Po predahu so šli do vznožja tisočaka Gozdnika, ki vzame sapo in zahteva, da se mu v celoti posvetiš. Sledil je spust do razpotja med Kalom, Mrzlico, Grižami in Rečico. Za naslednji vzpon je bilo treba telo oskrbeti s priboljški in zato je poskrbela mlada Polona Gradič, ki je napekla potice in rogljiče. Sledil je vzpon na tisočaka, Mrzlico, pa malce nižje do Kala in vzpon na Ostri vrh ter Babo ter spust do Zavrat. Po Kraj so napolnile narodne noše V nedeljo, 9. junija, se je v središču Nove Cerkve plesalo in pelo. Turistično društvo Nova Cerkev je drugič zapored organiziralo srečanje folklornih skupin. V čudovitem okolju pod lipami so prišle narodne noše še bolj do izraza. Svoje plesno znanje so najprej prikazali učenci Osnovne šole Vojnik in podružnične osnovne šole iz Nove Cerkve, ob njih je zapel tudi zborček najmlajših. Nastopile so še folklorne skupine iz Socke, z Dobrne, iz Galicije in Ponikve pri Žalcu, folklorna skupina Jurija Vodovnika iz Skomarja in folklorna skupina Splošne bolnišnice Ptuj. Za poživitev programa so poskrbeli domači ansambli Tapra-vi gasilci, Veseli potepuhi in Klateži. Prireditev je bila res paša za oči, posebno prisrčni so bili najmlajši. Vsi, ki ste ta izjemen dogodek zamudili, ste vabljeni na prireditev naslednje leto. ZVEZDANA STOLEC skupina prihodnosti. Skupino sestavljajo Gaja Prestor, Nejc Hvala, Miha Hvala, Miha Gradišnik in Nal Volf. Scarfs je mlada rok skupina, ki je bila ustanovljena za dobrodelni projekt v gEsŠ Trbovlje Rute. Posnela je tudi svojo prvo rok skladbo Better days. Člani so Rok in Nejc Hvala, David Novak ter Nejc Žepič. Y generacija je mlada rok/punk rok skupina, ki deluje od leta 2011. Fantje so se prvič zbrali za prireditev Top Classic. Prva avtorska skladba je Ritem srca. Skupino sestavljajo Rene Trupej, Rok Dolinšek, Grega Vinko, Jaka Kovše. DoT, mlado alterrok zasedbo, sestavljajo Miha Kebe, Jernej Luzar, Luka Vinko in Žan Mlinarič. Repertoar zasedbe je zelo obširen, nedvomno pa njihovo delo odlikujejo zanimive avtorske skladbe, ki povezujejo tri vokale, dve kitari, bas in bobne. Skupina deluje od leta 2007 in je doslej nastopila na številnih koncertih po vsej državi. Med drugim je zmagala tudi na natečaju za naj Cityband. BK »Smetana« med dijaki Ob koncu šolskega leta so v Šolskem centru Velenje na posebni prireditvi podelili priznanja najbolj uspešnim dijakom. Letos je priznanje prejelo sto dijakov, ki so se v minulem šolskem letu najbolj izkazali, med njimi pa je tudi pet izjemnih dijakov. Izjemni dijaki so Nace Jerončič iz rudarske šole, Matic Ževart, ki je obiskoval strojno, in Aljaž Prislan, ki se je šolal v elektro in računalniški šoli. Urška Bider je bila nagrajena za uspehe v šoli za storitvene dejavnosti, izjemen dijak gimnazije in celotnega šolskega centra pa je Nace Mohorič. »Tekmovanja organiziramo po šolah in razdelimo priznanja tistim, ki presegajo povprečje. Danes so z nami le najboljši med najboljšimi. Vsakokrat je težje izbrati izjemnega dijaka oziroma dijakinjo,« je dejal direktor centra Ivan Kotnik, ki je prireditev označil kot »obkladek« za dinamično in bogato šolsko leto, v katerem so izobraževali 1.883 dijakov. Zaradi razmer v družbi je šolsko leto zahtevalo veliko truda, da so lahko zagotavljali dijakom in drugim udeležencem čim bolj kakovostne pogoje izobraževanja. »Jeseni bo šolski center praznoval 55-letnico delovanja. Glede na generacije, ki so z nami in ki še prihajajo, se za njegovo prihodnost ni treba bati. Temelji so dobri, leto, ki je za nami, pa tako, da smo nanj lahko izjemno ponosni,« je še omenil Kotnik. Prireditev so s kulturnim programom polepšali dijaki, ki obiskujejo glasbeno šolo, prepevajo v šolskem zboru ali so dejavni na literarnem področju. US več urah hoje se je prilegla malica Andreja Mavrija, ki se je s svojimi člani iz rudarsko etnološkega društva Rečica potrudil za odlično pripravo hrane in za ljubeznivo postrežbo ter besedo pohvale, ki jo je vsak najraje slišal. Nato je sledil še vzpon na Govško brdo in pohodniška knjižica je bila polna. Dogovor večine je bil: vidimo se zopet naslednje leto. ZDENKA PEŠEC Izjemni dijaki Šolskega centra Velenje BRALCI POROČEVALCI 47 Obramboslovni tabor na Šmohorju Območna organizacija Združenja slovenskih častnikov občine Laško je 29. in 30. junija pripravila strokovno usposabljanje svojih članov. Že drugič je na Šmohorju pri planinskem domu izvedla obramboslovni tabor Šmo-hor 2013. Na tabor so bila povabljena tudi sosednja častniška združenja in veteranske organizacije. Dvodnevnega usposabljanja s področja obrambe so se udeležili tudi predstavniki šoštanjske veteranske organizacije. Osrednji del strokovnega programa je bil prvi dan v planinskem domu na Šmo-horju, kjer jih je sprejel štabni vodnik Boštjan Janež iz 20. pehotnega polka Celje (20. PEHP), udeleženec štirih vojaških misij Slovenske vojske, ene v Bosno in Hercegovino in tri v Afganistan. Z udeleženci tabora je obnovil znanja s področja orientacije in gibanja na terenu. Višji vodnik Jožef Krajnc, ki je tudi predsednik gobarskega društva Sinji goban iz Laškega, je nato predstavil možnost uporabe gliv iz našega okolja. Drugi dan usposabljanja je Marija Zupanc, strokovna sodelavka podjetja VPD Bled, izvedla preventivni zdravstveni pregled. V nadaljevanju je bilo predavanje Marka Rateja iz ZD Laško o obolenjih prostate, znakih in preventivi. V popoldanskem zaključnem delu pa sta sledila usposabljanje za rokovanje z vojaško pištolo velikega kalibra in strelsko tekmovanje z vojaško pištolo. Prvo mesto na prvem tekmovanju OZSČ Laško v streljanju z vojaško pištolo velikega kalibra je osvojil Konrad Zemljič, drugi je bil Karel Deželak, oba iz OZSČ Laško, tretji pa Zdenko Zajc iz OZVVS Šoštanj. V kategoriji ženske posamično je prvo mesto osvojila Van-da Zajc iz OZVVS Šoštanj, drugo mesto Minka Zupanc in tretje Branka Knapič iz OZSČ Laško. ZDENKO ZAJC Člani društva AŠ - šolskega športnega društva 4. julij smo s koncem šolskega leta zaključili res aktivno leto. Oktobra lani smo uspešno izvedli mednarodni strokovni posvet Civilna družba in šolski sistem. Udeleženci iz tujine - Srbije, Nemčije, Poljske, Hrvaške - so predstavili dobre izkušnje povezovanja civilne družbe in šolskega sistema v lastnem okolju. Pripravljamo že četrti simpozij, tokrat je rdeča nit uvodne okrogle mize posvečena sodobnim uspešnim ženskam. Najbolj pestro je bilo delovanje društva ponovno na športnem področju. Nekaj projektov nas spremlja že kar nekaj časa. Projekt Šport po pouku delno financira Me- stna občina Celje in omogoča kvalitetno in aktivno preživljanje prostega časa tako osnovnošolcev kot srednješolcev. Zanje smo v zimskih počitnicah odprli telovadnico Šolskega centra Celje, Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko. Osnovnošolci so s starši in z vrstniki preživeli del počitnic kar v telovadnici, dijaki pa so se bolj ukvarjali s skupinskimi športi. Od januarja do junija smo v okviru projekta Šport po pouku člani društva izvajali športne aktivnosti za dijake po pouku, odbojko, nogomet, košarko. Tradicionalno smo športne aktivnosti kronali s tekmami profesoric z dijakinjami v odbojki in profesorjev z dijaki v košarki. Jadralci smo lansko sezono pod jadri zaključili pozno jeseni, nova sezono pa začeli že marca. V času prvomajskih praznikov smo člani društva obiskali Gradež, krasno obalno mestece na italijanski obali. Med poletjem nas čaka projekt Poletje v Celju/na morju - aktivni z nami. V sodelovanju z Zvezo za šport otrok in mladine Slovenije, ki je nosilec programa, bomo avgusta v srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko organizirali športne aktivnosti za osnovnošolce. Zanje smo pripravili različne aktivnosti, od plesa, pohodništva, iger z žogo do ustvarjalnih delavnic. Vzporedno bomo podobno kot lani na morju v Izoli pripravili Poletje na jadrnici. SONJA ČENDAK PAVLIČ V odbojki so se pomerile dijakinje in profesorice. Aktivni v prostem času Udeleženci dvodnevnega strokovnega usposabljanja so se učili tudi orientacije na terenu. Ravnatelj Mojmir Klovar in naj dijakinja Anja Tanšek Marljivost na prvem mestu Najboljši dijaki in dijakinje Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje so 19. junija za svoje izjemne dosežke na različnih področjih prejeli priznanja in diplome. Na podelitvi je ravnatelj SŠKER Mojmir Klovar pohvalil dijake, ki so vestni, vzorni, delavni in ki se zavedajo, da je v znanju moč. Zahvalil se je učiteljem, ki s svojim delom skrbijo za dobre rezultate dijakov na različnih šolskih in državnih tekmovanjih, ter staršem, ki svojim otrokom nudijo podporo, kot si tudi zaslužijo. Projektna skupina Ustvarjajmo v timu pod mentorstvom dr. Tanje Jelenko in Irene Sojč je skupaj z Metko Jagodič Pogačar, ki je mentorica mladim glasbenikom na Šolskem centru Celje že vrsto let, pripravila svečano prireditev z naslovom Tudi mi smo segli višje! Prireditev so odlično vodili Pia Brlogar, Gašper Gračner in Miha Žolek, za tehniko sta skrbela Boštjan Koštomaj in Denis Tojnko, nastopili pa so naslednji glasbeniki: Nejc Cehner, Robi Verdev, Žan Arzenšek, Vid Hohnjec in Aleš Sinkovič. Na šoli, kjer so se letos poslovili od naj dijakinje Anje Tanšek, ta naziv sta ji podelila Dijaška organizacija Slovenije in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, se trudijo mladim privzgojiti tudi delovne navade, kar so izpostavili tudi mladi voditelji na prireditvi z besedami: »Pri vsakem delu največ velja marljivost.« AL MILAN PESCHEL STEFFI KÜHNERT R HUmm r-Mj m-h» ml* «I h» Mi* • — ' ■ gTrrIL P* "T*?' MjÜU. □o 14. julija, samo v Metropolu! 48 SPREJEMI ODLIČNJAKOV Odličnjaki OŠ Gustava Šiliha Na mladih svet stoji VELENJE - Sprejem za najboljše devetošolce in maturante, ki so vsa leta šolanja dosegli odličen učni uspeh, je pripravil tudi velenjski župan Bojan Kontič. Na sprejem so bili povabljeni devetošolci, ki so v zadnji triadi dosegli učni uspeh s povprečno oceno 4,5 in več ter osvojili zlata priznanja na državnih tekmovanjih iz znanja ali na tekmovanjih z drugih področij. Na šestih osnovnih šolah v Velenju je ob koncu šolskega leta 2012/2013 takšen uspeh doseglo 56 učenk in učencev. Župan Kontič je za izjemne uspehe čestital tudi vsa leta odličnim dijakinjam in dijakom Šolskega centra Velenje. Odličen uspeh v vseh letih srednješolskega izobraževanja je doseglo 46 dijakov. US, foto: KSENIJA MIKOR Novim izzivom naproti ŠTORE - V prostorih občine je župan Miran Jurkošek sredi junija gostil devetošol-ce, ki so v tem šolskem letu dosegli najboljši učni rezultat in si tako priborili odličen uspeh. Tudi za v prihodnje jim je zaželel čim več uspehov. Tako so Mateja Kužner Čelešnik, Nikodin Sedlarevič, Aljaž Šumej, Primož Vogrinc, Žarko Dobrijevič, Katja Jernejšek, Miha Koren, Lejla Veladžič in Žiga Volavšek uspešno končali osnovno šolo v Štorah in zdaj že hitijo novim izzivom naproti. Najprej pa si bodo seveda privoščili zaslužene počitnice. BJ Foto: arhiv občine Pripravljeni na nova znanja VITANJE - Odličnjaki devetega razreda, ki so s svojimi dosežki na tekmovanjih ter z vključevanjem v izvenšolske dejavnosti izkazali veliko pripravljenost za črpanje znanja, so se ob slovesu od osnovne šole srečali z županom Občine Vitanje Slavkom Vetrihom. Nika Verdev, Špela Grm, Tina Verdev, Matej Pesjak, Hana Pačnik in Klara Mavc, ki so prišli skupaj z razrednikom in ravnateljico, so na sprejemu razkrili svoje načrte za nadaljnje izobraževanje, župan jim je zaželel uspešno šolanje in nadaljevanje začrtanih poti. Obenem je izrazil željo, da se obogateni z novimi znanji vrnejo v domači kraj in nadaljujejo življenjsko pot, ki bo tudi v skupno korist in zadovoljstvo. BJ, foto: arhiv občine V Za slovo slovar KOZJE - Ob koncu šolskega leta je župan Kozjega Andrej Kocman sprejel 25 devetošolcev iz osnovnih šol v Kozjem in Le-sičnem, ki so prišli na sprejem z razredničarkama in ravnateljema. Župan jim je, v spomin in kot pomoč pri nadaljnjem izobraževanju, izročil angleški slovar ter jim zaželel vse dobro. Med drugim to, da bi se po zaključenem študiju v čim večjem številu vrnili v domače kraje. Druženje so zaključili s sladkanjem s tortico in sladoledom. BJ, foto: arhiv občine SPREJEMI ODLIČNJAKOV 49 Uspešni na več področjih ROGATEC - Župan občine Martin Mikolič je sprejem za učence, ki so v preteklem šolskem letu dosegli pomembnejše rezultate na različnih področjih udejstvovanja. Marljivih in nadarjenih mladih v občini ne manjka. Župan je čestital petim učencem, ki so vseh devet razredov končali z odličnim uspehom oziroma dosegli povprečje ocen vsaj 4,6. Trije med njimi so se okitili tudi z zavidljivimi uspehi na različnih tekmovanjih, župan pa je s povabilom na sprejem počastil tudi ostale učence, ki so se izkazali na različnih področjih. Učenci so dosegli vidne rezultate tako na tekmovanjih v matematiki, geografije, angleščine in fizike kot v programu Vesele šole. Tudi uspešnih športnikov je na šoli veliko, vidne rezultate so dosegli predvsem na tekmovanjih v atletiki in krosu. AD, foto: občina Rogatec Zupanovi nagrajenci VOJNIK - Na junijski valeti devetošolcev OŠ Vojnik v Novi Cerkvi so se učenci poslovili z lepim in zanimivim kulturnim programom, slovesnim plesom, zahvalami in lepimi željami. Majda Rojc, ravnateljica OŠ Vojnik, je v svoj pozdravni govor vključila spomine na zanimive šolske dni teh učencev, poleg tega pa je večina učencev prejela priznanja za svoje uspehe na različnih področjih. Spominska darila so prejeli člani mladinskega pevskega zbora in člani ŠKL. Učenci, ki so bili vseh devet let zelo uspešni pri doseganju najvišjih učnih rezultatov, pa so postali županovi nagrajenci. Župan Benedikt Podergajs in višja svetovalka za investicije in šolstvo Vesna Poteko sta jim podelila praktična spominska darila in jim zaželela uspešno nadaljevanje šolanja. MJ, foto: IF Osvojili kup priznanj ŠMARJE PRI JELŠAH - Župan Jože Čakš ob koncu šolskega leta že tradicionalno pripravi sprejem za najuspešnejše učence v občini ter jim za ves trud in požrtvovalnost podeli simbolična darila. Letošnji sprejem je pripravil 13. junija v nastajajočem muzeju baroka. Na županov sprejem je bilo povabljenih 66 učenk in učencev, med njimi 61 iz šmarske osnovne šole ter pet učenk šmarske podružnice Glasbene šole Rogaška Slatina. Župan je s knjižno nagrado Kekčeva potepanja počastil učence, ki so v devetih letih šolanja dosegli povprečno oceno vsaj 4,5, učence, ki so osvojili pomembnejše rezultate na različnih tekmovanjih, ter tiste, ki so se posebej izkazali z vsestransko aktivnostjo in prizadevnostjo. Učenci šole so v minulem šolskem letu na tekmovanjih iz znanja dosegli kar 257 bronastih, 97 srebrnih in 23 zlatih priznanj, med drugim pa so postali tudi prvaki ŠKL v košarki ter državni košarkarski prvaki projekta Superšolar za mlajše učenke. Takole ponosno so se skupaj z mentorji in ravnateljem postavili pred fotografski objektiv. AD, foto: FOTO BLISK Z zlatima osnovnošolkama DOBRNA - Ob koncu šolskega leta so v okviru praznovanja občinskega praznika podelili priznanji zlatima osnovnošolkama, ki sta vsa leta osnovne šole zaključili z odličnim uspehom. To sta letos Anja Mešl in Katja Žerjav, ki jima je priznanje podelil župan Martin Brecl. Obe sta se udeleževali tudi tekmovanj v znanju in dobili številna priznanja, osvojili zlato bralno značko, aktivno sta sodelovali v oddelčni skupnosti. Prav tako sta devet let prepevali v šolskem pevskem zboru. Katja je na prireditvah sodelovala kot recitatorka, vodila je šolski radio in skupnost učencev. Šest let se je učila diatonično harmoniko in dve leti sodelovala pri mažoretkah. Obiskovala je športno šolo košarke, odbojke in rokometa. Anja je bila še posebno aktivna na športnem področju, dve leti je namreč izven šole trenirala atletiko in zastopala šolo na tekmovanjih, kjer je dosegala dobre rezultate. Že pet let pa obiskuje glasbeno šolo, kjer igra klavir. BJ, foto: arhiv občine S podelitve priznanj zlatima osnovnošolkama z Dobrne POGLEDI jU6J}S 50 OTROŠKI ČASOPIS Vzemi drevo in ga posadi! Učenci šestih razredov OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice so z mentorjem Andrejem Podpečanom in s spremljevalko Nušo Ocvirk dan preživeli v gozdu. Spoznavanje gozda je del projekta Green Gea Project -Vzemi drevo in ga posadi. Še danes velja, da mora moški v življenju posaditi vsaj eno drevo. V OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice so vsi učenci šestih razredov dobili v dar drevo, ki ga bodo posadili doma. V dar so od Ekološkega društva Celje dobili 40 dreves različnih vrst - javor, lipo, hrast. Za drevesa so en teden skrbeli, jih opazovali in zalivali. Nato so odšli v gozd, kjer so spoznavali njegove značilnosti, pomen, prepo- znavali so različne drevesne vrste in jih opazovali. Ugotavljali so, kakšen eko-sistem je gozd in kdo vse prebiva v njem. Ob koncu naravoslovnega dne so spoznali, kako pomemben je gozd kot zadrževalec vode in čistilec zraka, da daje zavetišče gozdnim živalim in človeku nudi ugodje ob sprehodih in nabiranju gozdnih sadežev. Ob odhodu iz šole je vsak šestošolec vzel svoje drevo. Zanj bo moral skrbeti, ga zalivati in opazovati spremembe. Sproti bo delal zapiske. Oktobra bo za drevo našel najbolj primeren prostor za rast in ga posadil. Opazoval ga bo v jesenskem in zimskem času in ga fotografiral. Spomladi, ko bo drevo vzbr- Pripravili smo deveto odo stelo, pa bo rezultate opazovanj (zapiske in fotografije) strnil v poročilo in ga oddal svojemu učitelju Andreju Podpečanu. V celotnem procesu bodo učenci izpopolnili metodo opazovanja in metodo zapiskov. Povezali se bodo z naravo, saj bodo svoje »udomačeno« drevo dobro poznali in ga vzljubili. Izboljšali bodo odnos do dela, predvsem vztrajnost. Namen projekta je, da učenci spoznajo pomembnost ohranitve gozdov in zelenih površin, da ozavestijo, kako pomembna so drevesa za kvaliteto življenja. Šestošolci so navdušeni nad projektom in menimo, da ga bodo dobro izpeljali. MILENA SUHODOLČAN V sredo, 19. junija, je OŠ Šempeter v Savinjski dolini priredila osrednjo zaključno prireditev, imenovano Oda sreči, ki je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Gre za tradicionalno, letos že deveto prireditev celoletnega projekta šole. V preteklih letih so se zvrstile oda športu, glasbi, gledališču, knjigi, šoli, zdravju, prijateljstvu, slovenskemu filmu. Letošnja je bila posvečena sreči - tistemu pojmu in »hrani za dušo«, ki soustvarja naše svetove in nas medsebojno bogati. Rdeča nit prireditve so bili metulji kot iskalci in lovilci sreče. Sreča je proces, na katerega ljudje lahko vplivamo. Osrečujejo nas druga živa bitja. Najbolj srečni so gotovo otroci. Ljudje imamo različne življenjske zgodbe o sreči, osrečuje nas starševstvo, mi sami lahko osrečimo druge, pomembna je sreča v ljubezni ... To so le drobci iz pisane palete glasbeno-plesno-igralsko-recitatorske-ga programa. Na osrednjem odru sta poleg stopetdesetih nastopajočih učencev šole in otrok iz vrtca sodelovala še komorni in revij- ski orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec. Aranžer skladb in solist na klavirju je bil Sašo Vindiš, dirigent pa Blaž Šoba, učenec naše šole. Presenečenje večera je bil reper Zlatan Čordič - Zlatko, s člani mladinskega pevskega zbora šole je pela prva pevka skupine Tabu Nina Vodopivec, osrednji gostje večera so bili dr. Lilijana Kornhauser Cerar, vodja enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov ljubljanske porodnišnice, in predsednica društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, prim. prof. dr. Veljko Vlaisavljevič, ki že od leta 1983, ko je sodeloval pri prvem prenosu zarodkov iz epruvete, osrečuje bodoče dru-žinice s postopki zunajtelesne oploditve, in Vlasta Poličnik, v. d. generalne direktorice direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Vsi so z voditeljico prireditve poklepetali na odru. Prav tako tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ki je pritrdilno odgovoril na vprašanje, ali je srečen človek, in ravnateljica, mag. Petra Stepišnik. VALENTINA TOMAN ČREMOŽNIK Pohvale tujih gostov Tkali smo niti prijateljstva V IV. osnovni šoli v Celju je bila od 10. do 14. junija kulturno-jezikovna izmenjava med učenci 8. razreda celjske šole in učenci 3.c celovške gimnazije. Kugyjev razred iz Avstrije je večjezični razred, saj poteka pouk v treh jezikih. Učenci obeh šol so se spoznali že novembra lani, ko so bili celjski šolarji na obisku v Celovcu. Zamisel za izmenjavo se je porodila v IV. osnovni šoli Celje leta 2012. Učiteljica fizike in tehnike ter tehnologije Marja Poteko je začela projekt, ki se je izkazal za zelo uspešnega. Učenci so najprej navezali stike s pomočjo ele- ktronske pošte, potem pa se je začelo dogovarjanje o izmenjavi. Učenci so namreč teden v Celovcu preživeli kot šolarji celovške gimnazije, bivali pa so pri tamkajšnjih družinah. Učenci in učitelji IV. osnovne šole so se na prihod prijateljev iz Celovca skrbno pripravili. Vodenje projekta je prevzela učiteljica nemščine in zgodovine Jerneja Pavlič, ki je z gospo Poteko pripravila dejavnosti tega tedna. V ponedeljek so učenci spoznavali celjsko zgodovino in narečje, sprehodili so se tudi do Šmartinskega jezera. V torek so obiskali Žičko kar-tuzijo in astronomski center v Vitanju. Popoldne so se povzpeli še na celjski Stari grad. Sreda je bila posvečena kulturi, ogledali so si muzeje v Celju in prisluhnili koncertu v glasbeni šoli. Zvečer so imeli še športne igre v sodelovanju z nogometno šolo Šampion. V četrtek so imeli učenci orientacijski pohod po starem mestnem jedru Celja, popoldne pa je bilo namenjeno družinam. Večinoma so izkoristili prosti čas in se odpravili na kopanje. Zadnji večer je bil nekaj posebnega, saj so po spoznavanju astronomije noč preživeli v šoli. Na blazinah in v spalnih vrečah so prespali kar v telovadnici. BV Med 4. in 7. junijem smo v Osnovni šoli Frana Roša izvedli delovno srečanje devetih partnerskih šol v okviru projekta Comenius 2013. Gostili smo učence in njihove mentorje iz Grčije, Turčije, s Portugalske, iz Velike Britanije, Italije, Bolgarije, Romunije in z Madžarske. Tema, ki nas je povezovala v mednarodno zasnovan projekt in je bila tako vsebina dela osnovnih šol posameznih držav kot izhodišče za skupno razpravo, je bila Sem otrok, varen svet je moja pravica. Na delovnem srečanju so vse sodelujoče države predstavile svoje ugotovitve, povezane z (ne)varnostjo okolja, v katerem živijo otroci, in navedle predloge za njihovo izboljšanje. Tako smo govorili o pravicah otrok do varnega doma, varne hrane, varnih igrač, do varnosti na cesti, varnega okolja, do varne šole in seveda do enakih pravic za vse otroke. Skupno preživet čas pa je bil tudi čas druženja otrok iz Devetih različnih držav in spoznavanja države gostiteljice, še zlasti pa našega lokalnega okolja: Celja s predmestjem, v katerem je potekalo srečanje. Tako so si gostje ogledali celjske kulturne znamenitosti, kot sta Stari grad in Muzej novejše zgodovine, se povzpeli na Celjsko kočo, obiskali Šmartinsko jezero ter se razvedrili ob skupni igri bowlinga in ogledu nakupovalnih središč. Spoznali so življenje in delo slovenske osnovne šole, tako da so si najprej vodeno ogledali šolske prostore naše šole, nato pa so spremljali pouk angleškega in nemškega jezika. Skupaj z učenci so poslikali atrij in se preizkusili v izdelovanju različnih namazov. Ogledali so si tradicionalno predajo ključa osmošolcem. Na vodenem ogledu Ljubljane so spoznali znamenitosti glavnega mesta. Organizatorica obiska Dušica Doberšek je dejala: »Zelo zanimivo in pomembno je, da imajo učenci in učitelji možnost srečati se z novimi kulturami, spoznati nove prijatelje in tako postajati jezikovno in socialno bolj samozavestni.« Ravnateljica Mojca Kolin pa je dodala: »V teh dneh smo bili še bolj kot sicer ponosni na svojo šolo, na učence in učitelje, saj so pohvale iz ust gostov kar deževale.« BS POČITNIŠKE DOGODIVŠČINE 51 Oj, ti, naša Baška, ti! V poletnih mesecih so zapise o šolskih prireditvah in menjali utrinki s počitniškega dogajanja. Pišite nam, kaj mivega dogaja. Vaše prispevke bomo objavili aJiLPočitn iškeji og od i v|pi dosežkih zase vam zani- Sonce nam sijalo je in veter je pihljal, voda nas hladila je in dež nas je opral. Kako si kaj, aha? Odhajamo od tebe zdaj in pridemo nazaj, ko mine leto dni in vedno spomnili se bomo lepih dni, ki si to leto nam jih podarila ti. Oj, ti, naša Baška, ti! Tako se začne himna Baške, ki smo jo prepevali v jutranjem zboru prve izmene otrok v koloniji v Baški, od 30. junija do 10. julija. Začetek dneva je bil v znamenju jutranjega teka in pozdrava soncu na plaži, nato smo pojedli okusen zajtrk, pospravili sobe, poskrbeli za plavalne pripomočke in se odpravili na plažo. Vreme nam je vse dni dobro služilo. Sijalo je toplo sonce, peti dan pa je zapihala še burja in nas razveselila z valovi. Vsak dan smo imeli popoldansko in večerno animacijo: predstavitveni večer, Baška ima talent, športne igre, izbor za mis in mistra Baške, igre brez meja, pohod k cerkvici sv. Ivana, zaključni večer s plesom in še in še. Peljali smo se tudi s kanuji in z ladjico Explorer, ki ima stekleno dno, skozi katero smo videli potapljača, hobotnico, raka, ribe in morsko zvezdo. Za konec smo na ladji še zaplesali in se z aplavzom zahvalili kapetanu Draženu za varno vožnjo. Zvečer smo šli tudi v čarobno mesto, obiskali akvarij, pojedli okusen sladoled in nakupili spominke za svoje najdražje. Krepili smo prijateljstva, se zaljubili, sami urejali pogrinjke za obroke, preoblačili posteljnino, pometali, pospravljali, obešali mokra oblačila in s tem napredovali glede samostojnosti, ki je tako potrebna v življenju. V Celjskem domu smo se dobro počutili, saj so za nas skrbeli prijazni ljudje. Za okusno hrano kuharica Mara z ekipo, za naše zdravje in dobro počutje sestra Ruža, ki pravi, da za vsako bolezen raste rožica, in hišnik Tomaž za tehnične stvari. Celotno dejavnost je spremljalo budno oko direktorja Mija in pedagoške vodje. Za otroke prve izmene so skrbele vzgojiteljice Špela, Maruša, Tina, Gabrijela, Maja, Manja, Barbara, Mateja in Eva. Z risanjem stripovskih junakov super Maria, Super-mana, Sailor Moona, Miki miške, Popaja, Yo-gi-ohja je našo kolonijo popestril Gašper. Beseda hvala ne pomeni veliko, a vendar. Brezpogojno se razdajati za otroke, noč in dan skrbeti zanje, jih animirati, vzgajati, se z njimi smejati in jokati, se kdaj z njimi tudi spreti ni enostavno. To delo lahko opravlja samo tisti, ki ima rad otroke in Baško. Oj, ti, naša Baška, ti, drugo leto nasvidenje. METKA IRGOLIČ, pedagoška vodja Vtisi otrok Všeč so mi bila igrala, dobra hrana, mesto Baška. Všeč mi je bilo tudi potovanje z ladjico. Voda je res veliko bolj hladna, kot sem je navajena, a sem se že kar navadila. (Špela Černoša) Rad plavam, se potapljam in se vozim s kanujem. (Blaž Razdevšek) V Baški se rada kopam, všeč so mi hrana, ocenjevanje sob, druženje s prijatelji, prosti čas ... (Fjolla Jasha-rai) V Baški sta mi najbolj všeč plavanje in skakanje z mize. (Urh Jurak) Všeč mi je, da se lahko igramo in vozimo s čolnom. (Enis Berisha) Rad se vozim s kanuji. (Lin Klepej) Všeč mi je bilo, ko smo se peljali s kanujem in z ladjo. Še bolje je bilo, ko smo ska- kali z mize. Spoznavni večer ni bil v redu, pa še porednega učenca smo imeli v sobi. (Urban Jurak) V Baški mi je bilo najbolj všeč, ko smo igrali igro med dvema ognjema, odbojko, nogomet in ko sva z bratom Blažem zmagala na predstavi Baška ima talent. (Tia Kodrnja) V Baški je »ful kul«. (Fitim Bellaqa) Naša skupina se imenuje Morske mačke. Tukaj se imamo zelo »fajn« in se zelo zabavamo. (Nika Lilek, Emina Ju-pič, Tina Kuk, Eva Bincelj, Ana Bincelj in Špela Černoša) Všeč mi je, ko smo na plaži. Imamo dobre vzgojiteljice in igramo odbojko. (Klavdija Brečko) Skupina Foksic se v Baški zabava, všeč so nam prosti čas in razne igre. (Isidora Rogič, Elma Zukič, Dragana Rogič) Tukaj mi je lepo in bi še rada prišla. (Fatbardha Ja-sharaj) Počutim se »fajn«. (Denis Terzič) V Baški mi je v redu in lepo. (Daliborka Jarič) Tukaj se dobro počutim in mi je lepo. (Mirvad Še-rifovič) Vse mi je všeč, le jutranja telovadba ne. (Matej Knez) Menim, da bi morali iti večkrat v mesto, všeč mi je prosti čas. (Lovro Lukas) Všeč mi je, ko dekleta tunkam. (Matej Ogorevec) pričaranih S koncem junija se je začela družbeno odgovorna akcija Skupine Tuš in njenih partnerjev dobaviteljev. Imenuje se Pričarajmo nasmeh in je letos že enajsto leto zapovrstjo. V sodelovanju z Rdečim križem Slovenije se bo v letovišču Debeli rtič poleti zvrstilo 500 otrok iz socialno ogroženih družin iz vse Slovenije, ki bodo domače okolje za teden dni zamenjali za morske dogodivščine in spoznavanje novih prijateljev. Po besedah Danijela Starmana, generalnega sekretarja Rdečega križa Slovenije, so tovrstne akcije več kot dobrodošle. »V časih, ko Rdeči križ Slovenije letno pomaga s prehranskimi izdelki več kot 150.000 socialno ogroženim posameznikom in se v ta na- men razdeli več kot 2.972 kilogramov hrane, si želimo, da bi ta akcija spodbudila še katero od podjetij, da deluje v tej smeri.« Ivo Švrljuga, generalni direktor Skupine Tuš ob tem dodaja: »Za nami je deset uspešnih let in kar 5.100 pričaranih otroških nasmehov.« Iz občin Celjskega bo v akciji Pričarajmo nasmeh letovalo 70 otrok. Prva skupina, ki je letos letovala na Debelem rtiču, je zasadila Tušev slovenski vrt. Idejo za vrtiček, ki so ga otroci zasadili s slovenskimi sadikami sadja in zelenjave, pojasnjuje Laura Gričar, vodja projekta Pričarajmo nasmeh: »Prav je, da kot slovenski trgovec mlade naučimo sobivanja z naravo in jim predstavimo hrano, ki jo lahko da slovenska zemlja.« 'Je/1->!■'<.' : .... -§3 Družbeno odgovorni projekt Pričarajmo nasmeh je eden največjih v Sloveniji. V 11 letih, odkar poteka akcija, so na morje popeljali kar 5600 otrok. Od letos pa otroci skrbijo tudi za Tušev slovenski vrt, ki so ga izključno s slovenskimi RSSt sadikami na Debelem rtiču uredili pred dnevi. o o! 52 ZA ZDRAVJE Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si Skrb za zdravje tudi v vročem poletju Kako se izogniti okužbam in poškodbam na bazenih, sončnim opeklinam in zastrupitvi s hrano? Tudi poleti ne smemo pozabiti na varovanje svojega zdravja. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje (ZZV) izpostavljajo nekaj preprostih ukrepov, s katerimi se lahko izognemo številnim nevšečnostim. Posebej opozarjajo na varno kopanje, pravilno ravnanje z živili in primerno zaščito pred soncem. Marsikdo vroče dni preživlja na bazenu. Na Celjskem je okoli 40 bazenskih kopališč z več kot 150 bazeni, na katerih je treba upoštevati kopališki red, s čimer se izognemo možnostim poškodb. Predstojnica oddelka za zdravstveno ekologijo na celjskem ZZV mag. Simona Uršič svetuje posebno pazljivost in upoštevanje pravil pri uporabi vodnih igral, predvsem toboganov, odsvetuje skakanje v vodo in potapljanje v bazenih, posebej previdni pa naj bodo tudi starši, ki otroke učijo plavati. Voda v bazenih na Celjskem varna Uporabniki bazenov so odgovorni tudi za ohranjanje kakovosti vode, pri čemer niso odveč opozorila o osebni higieni. Preden zaplavamo, se stuširamo, poln mehur pa izpraznimo izključno na stranišču in ne v vodo. Kakovost vode sicer zagotavlja upravnik bazena, nad njim pa bdi ZZV. Zavod vzorce kopalne vode na bazenskih kopališčih, ki obratujejo vse leto, analizira enkrat na mesec, na bazenih, ki so odprti le v poletni sezoni, pa dvakrat na mesec. »Rezultati analiz v tej sezoni zaenkrat kažejo, da je voda v bazenih na Celjskem primerna za kopanje, tu in tam so sicer kakšna manjša odstopanja pri posameznih parametrih, vendar ne v tolikšni meri, da bi bila voda nevarna za kopanje,« pravi Uršičeva, ki poudarja, da si lahko anali- Veliko tveganje za okužbo po besedah Simone Uršič predstavlja hkratno dotikanje surovega in že pečenega mesa in izdelkov, v poletni vročini pa so lahko nevarni tudi premalo pečeni mesni izdelki, ki so v sredini še rožnati ali krvavi. Pozorni moramo biti tudi na zažgano meso, saj pri poogle-neli površini živil pri peki na žaru nastajajo zdravju škodljive kemične snovi. Zažgane dele je zato treba odrezati. zo ustreznosti vode kopalci venomer tudi ogledajo, saj mora biti izvid zadnjega laboratorijskega preizkusa izobešen na vidnem mestu, prav tako mora biti omogočen dostop do ostalih izvidov v letu. Na piknik s hladilno torbo Poleti moramo biti posebej pozorni tudi na pravilno shranjevanje in uporabo živil, saj se mikroorganizmi ob visokih temperaturah hitro razmnožujejo, zaradi česar nam grozijo okužbe in zastrupitev s hrano. Uršičeva opozarja predvsem na previdnost pri pripravi piknikov. Hrana naj bo do odhoda na mesto piknika shranjena v hladilniku, na piknik pa jo je treba odnesti v hladilni torbi. Pri tem je treba že gotova živila ločiti od surovih, da ne prihaja do medsebojnega onesnaženja, hladilno skrinjo pa postaviti v senco in jo čim manj odpirati. Med pripravo hrane moramo poskrbeti za primerno higieno tako rok kot pribora in žara, okužbam pa se izognemo tudi tako, da živila, predvsem meso, dovolj dobro prepe- čemo. Pomembno je tudi, da pripravljeno hrano čim prej pojemo in je ne mešamo s surovimi živili. Poiskati senco Tako na piknikih kot ob uživanju na bazenih seveda ne smemo pozabiti na zaščito pred soncem. »Sončne dneve si poskušajmo organizirati tako, da večino dejavnosti na prostem opravimo takrat, ko moč sonca ni tako velika, torej do desete ure dopoldne in po četrti uri popoldne,« poudarja Uršičeva. Kadar smo soncu vendarle izpostavljeni, je treba poskrbeti za primerno zaščito. Lahkotna oblačila naj pokrijejo čim več kože, tako je priporočljivo obleči majico z dolgimi rokavi in hlače s hlačnicami vsaj čez koleno, na glavo je nujno treba povezniti klobuk, oči pa zaščiti s sončnimi očali. Izpostavljene dele kože zaščitimo s kemičnimi pripravki, ki naj imajo zaščitni faktor vsaj 30. Posebno pozornost je treba posvetiti zaščiti otrok, saj je njihova koža še posebej občutljiva, prav opekline v mladosti pa so lahko vzrok za številne težave kasneje v življenju. Posebna previdnost je potrebna med kopanjem v jezerih in rekah. ZZV analize vode tam namreč ne opravlja, ker na Celjskem ob jezerih in rekah ni nobenega območja s statusom naravnega kopališča. »Ta status pomeni, da mora imeti kopališče svojega upravljavca, ki mora urediti dostop do vode, sanitarije in neprestano prisotnega reševalca iz vode. Ko je vse našteto zagotovljeno, opravljamo tudi redne analize kakovosti vode, a takšnega kopališča na Celjskem ni,« pravi specialistka javnega zdravja Simona Uršič in dodaja, da je kopanje na tako imenovanih divjih kopališčih na lastno odgovornost. Kako odgnati srbečico? Kakovost vode na bazenih morajo zagotavljati upravljavci, a tudi kopalci moramo upoštevati določena pravila. (Foto: GrupA, arhiv NT) Ste vedeli? Pri kihanju zrak zapusti usta z okoli 160 kilometri na uro. Kihanje spodbudi določen dražljaj oziroma tujek v nosu, lahko tudi preobčutljivost na svetlobo, alergija ali vnetje, ki spremlja na primer prehlad. S kihanjem telo izloča bakterije in viruse. Ker naj bi, ko kihnemo, v zrak poslali okoli 100 tisoč mikrobov, je še kako pomembno, da pred nos in usta nastavimo roko ali robec. Sploh v primeru prehlada je to še kako pomembno, saj je kihanje glavni način razširjanja prehlada in prehladnih obolenj. Piki komarjev povzročijo vnetje kože in nadležno srbečico. Razkrivamo nekaj nasvetov, kako se z njo čim učinkoviteje spopasti. Na srbečem mestu se ne smemo praskati, saj tako vnetje še poslabšamo in nastane rana, ki se lahko okuži. Srbečico lahko odpravimo z uporabo antihistaminskih krem, ki jih je mogoče brez recepta kupiti v lekarnah, vedno pa jih je dobrodošlo imeti v bližini. Delujejo ne- posredno na tako imenovane histamine, ki izzovejo vnetni odgovor in s tem povzročijo srbeč občutek, so pa antihi-staminiki za hujše reakcije na voljo tudi v obliki tablet. Pri odpravljanju srbečice so dobrodošli tudi mrzli obkladki, ki blažijo vnetje, povzročijo pa tudi začasno otrplost živcev, zaradi česar se zmanjša občutek srbenja. Posežete lahko tudi po ostalih zdravilih iz babičine lekarne. Pomagali naj bi na primer list bazilike ali aloje, med, rezina banane, kopel iz jabolčnega kisa in soda bikarbona ali zdrobljen aspirin, pomešana z nekaj vode. HUJŠANJE 8-1211 Dr. PIRNAT )2/252 32 55,01/519 35 54 www.pirnat.si ft. Pimat d.P.O., Razlagava 29, Maribor M ŠTIRINOŽCI 53 »Paličnjaki so odlični hišni ljubljenčki, enako kot mačke ali psi. Žival vidi, sliši, čuti in sluti ter vselej nakaže, Ti veliki paličnjaki vrste Phobaeticus serratipes so se izlegli konec septembra in bodo živeli predvidoma kaj potrebuje,« z veliko ljubezni o svojih živalskih prijateljih govori Igor. še nekaj mesecev. Zaradi starosti se po besedah Pevca že težko gibljejo. Od poskusa do ljubiteljske vzreje Ko je Igor Pevec pred 13 leti od nečakinje v poskusno vzrejo prejel prve palič-njake, si ni niti predstavljal, da bo to postal njegov največji konjiček. Večina se nas je s paličnjaki srečala šoli. Na hitro bi jih opisali kot suhim vejicam podobne živali. A so, kot pravi ljubitelj in vzredi-telj paličnjakov Igor Pevec iz Petrovč, veliko več kot to. Kot vsa živa bitja imajo razvita čutila in kot vsak hišni ljubljenček se tudi paličnjaki navadijo na človeka in razvijejo svoje navade. Igor Pevec se je s paličnjaki prvič srečal pred 13 leti, ko mu je nečakinja podarila nekaj manjših primerkov za poskusno vzrejo. »Prepričan sem bil, da bodo vsi poginili. A niso. Uspel sem jih vzrediti in kasneje tudi prodati,« se prvega snidenja s to eksotično živalsko vrsto spominja Pevec. Takrat se je začel tudi intenzivno učiti in brskati po literaturi in danes je že pravi strokovnjak za paličnjake, pozna namreč tudi vsa njihova latinska imena. Kot nam je pojasnil, sodijo paličnjaki skupaj z živimi listi v rod žuželk, ki jim pravimo posnemalci. Njihova najbolj znana lastnost Čeprav vzgoja paličnjakov po besedah Igorja Pevca ni pretirano zapletena, je bilo treba kar precej učenja, ko jih je šele spoznaval. A tudi danes sta strokovna literatura in splet Igorjeva vsakdanja spremljevalca. je telesna oblika, ki posnema obliko listov ali posušenih vejic. Danes ima v svojih domačih vivarijih šestnajst različnih vrst, ki jih vzreja in nato oddaja Društvu ljubiteljev ekso- Setveni koledar U 11. ČE plod 12. PE plod 13. SO plod 14. NE korenina 15. P0 korenina 16. T0 korenina 17. SR korenina do 8. ure, od 9. do 12. ure cvet Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. tičnih živali Kranj - Ljubljana, katerega član je. V društvu se udeležujejo številnih sejmov in razstav, kjer živali izmenjujejo, prodajajo in kupujejo. Sporazumevajo se z vonjem Ena od posebnosti paličnjakov je njihov način komunikacije. »Ljudje se sporazumevamo z besedami, paličnjaki in insekti nasploh pa imajo zelo razvit vonj in to je njihov komunikacijski kanal,« pojasnjuje Igor. Izločke posebnih žlez, ki dražijo sluznico, uporabljajo tudi za obrambo. »A za ljudi to ni nevarno. Morda se nam lahko kdaj nekoliko orosijo oči in nas sili na kihanje. Če smo neprevidni, nas lahko tudi malo uščipnejo, kaj drugega pa nam ne bodo storili,« pojasni sogovornik, medtem ko se previdno rokuje s perujskim vražjim paličnjakom, ki velja za najbolj napadalnega. Tudi pri hrani niso preveč izbirčni, pravi njihov lastnik. »Jedo vse vrste listavcev, najraje bršljan in robidovje, a tudi solato. Tako da s tem nastanejo res minimalni stroški.« Kratka življenjska doba Podobno kot ostale žuželke imajo tudi paličnjaki z zornega kota človeka precej kratko življenjsko dobo. Živijo namreč le leto. »V tem času izležejo jajca, s čimer poskrbijo za ohranitev in nadaljnji razvoj vrste. Odvisno od vrste, a večina se jih že pri osmih mesecih težko giblje, sčasoma se ne morejo več prehranjevati in tako nastopi smrt,« pojasnjuje Pevec, ki z vsako živaljo splete posebno vez, čeprav jih večino odda, še preden dokončno odrastejo. »Vsak nov paličnjak, ki se izleže in zaživi izven jajca, je zame uspeh,« pravi. Čeprav paličnjaki živijo kratek čas, se ličinke iz jajčec izvalijo šele po štirih do šestih mesecih. V Sloveniji živi v naravi le ena vrsta, in sicer Rossijev paličnjak (Bacillus rossi). Najdemo ga na grmičevju in drevesih na Primorskem. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Paličnjaki so žuželke, ki v naravnem okolju živijo predvsem na področjih jugovzhodne Azije, v južni Evropi in Severni Ameriki. Imajo visoko razvit način za prikrivanje, s katerim se skrijejo pred naravnimi plenilci. Eden od načinov je varovalna barva, ki jo nekatere vrste spremenijo glede na vlago, temperaturo in svetlobo. Drugi varovalni ukrep je posnemanje oblik v naravnem okolju. Paličnjaki z lahkoto hodijo navzgor in navzdol, tudi po steklu. Na stopalih imajo krempeljc in prisesek, s katerim se pritrdijo na podlago. Če se počutijo ogrožene, lahko ostanejo tudi več minut popolnoma negibni ali zložijo noge in se delajo mrtve. Ko te oblike varovanja zatajijo, iz žlez izločajo neprijetne vonjave, ki preženejo plenilce, pri človeku pa lahko povzročajo kihanje. DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7,-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 T veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ 54 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Posledica Predvčerajšnjim so mi vzeli tablice, ker nisem naredil tehničnega. Včeraj so mi vzeli vozniško, ker sem vozil avto brez tablic. Danes so mi vzeli avto, ker sem vozil brez vozniške. Jutri me bojo pa peljali v norišnico, ker bom vozil brez avta. Zaslužek Policista gledata kolesarsko dirko: »Ti, tole bi pa bil zaslužek,« reče eden, »kar 39 kolesarjev brez luči!« Kadilski Dva policista vidita dva fanta, ki kadita. Vprašata: »V kateri razred hodita?« »V šesti.« »Stran cigareto! To ni za otroke!« Kasneje prvi policist reče drugemu: »Midva sva tudi kadila v šestem razredu!« »Ja, ampak takrat sva bila stara že 18 let!« Nepremičninski »Kaj ste po poklicu?« »Ulični prodajalec sem!« »In koliko bi zahtevali za Prešernovo ulico?« Mučenec Vdova je prišla k sv. Petru, da bi videla svojega pokojnega moža. Mož lista po seznamu, pride do konca in reče: »Med angeli ga ni!« Vzame drugo knjigo in spet lista: »V vicah ga tudi ni!« Poskusi še v tretji in odkima: »Med blaženimi in svetniki ga tudi ni.« Nato vpraša: »Koliko časa sta pa bila poročena?« »Celih petdeset let!« reče vdova. Sv. Peter: »Pa zakaj ne poveste, da je med mučenci!?« Brezupno Mož se pritožuje psihiatru: »Pomagajte, ne morem več gledati svoje žene!« Psihiater: »Očitno so mimo dnevi zanosa in sedaj je vse težje. Kaj, če bi poskusila oditi na morje? To bi vama koristilo.« Mož: »Nima smisla, zna plavati.« Spraševali smo vas, kako se imenuje poletna akcija, za katero morate napisati predlog, kako bi radi preživeli dan. Pravilen odgovor se glasi: Tednikova dovolilnica ali Zamenjajte šefa za en dan. Knjižno nagrado bo za pravilen odgovor po pošti prejela Marija Kračun, Lesično 69D. NAGRADNO VPRA7ANJE Tudi letos objavljamo serijo zgodb o uspešnih podeželskih gospodinjah. Kako se imenuje? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 16. julija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjižno nagrado. ANEKDOTE Z opero Čarostrelec Carla Marie von Webra (1786-1826) je Nemčija dobila svojo prvo nacionalno opero. Premiera 1821. leta v Berlinu je doživela ogromen uspeh. Hitro se je razširila v vsa nemška mesta. Heinrich Heine, znani pesnik, je v tistem času zapisal: »Iz vseh hiš slišim melodije iz opere in vsak jih žvižga malo po svoje. Verjamem, da jih celo psi na ulici lajajo.« Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Pri južnih sosedih II. Avtor karikature je Milan Alaševic. 1 6 9 8 4 2 4 1 9 7 1 4 8 4 2 8 5 5 1 7 9 2 7 9 5 2 8 1 9 7 Naj vas spomnim: stari ata je pred desetletji kupil apartmajček v enem od prvih betonskih naselij ob hrvaški obali. V kraju, kjer živijo njegovi sorodniki. In tudi naši. Zadnji dan prejšnjega meseca smo se znova odpeljali tja. Ni bilo časa niti za prenos kovčkov iz avta niti za kopanje v morju po naporni vožnji v naši škodi feliciji (favorita smo uspešno prodali za 160 evrov), kajti po vasi je nesramno dišalo. Na dvorišču pred hišo Tončija Hitreca so se nad ognjem vrteli dva jagenjčka in en odojek. »Ej, ljudje, niste nam povedali, da bo svatba!« je zakričal moj fotr proti Tončiju in Ru-žici. Ko smo se pokušvali, je Ružica potožila: »Ne, ni svatba. Malo pa je manjkalo in bi se oženil Ante ...« Potem je dodala, kakšen bu-telj je njen starejši sin, saj je izvoljenko zaprosil kar s SMS-sporočilom. Pa mu je odpisala: »Koristnik za to uslugo nima dovolj denarja na računu!« »Kaj češ, kaj češ,« smo združno zajavkali, toda Ružica se ni pomirila. »Pravi bumber je. Pa saj ni čudno. Čisto po fotru!« Vedeli smo, da bo še nekaj dodala, toda zaustaviti se je ni dalo. »Ton-či se je prejšnji teden napil pri bratrancu in se vseeno usedel v avto. Na poti domov so ga ustavili policisti. Veste, koliko je napihal? 0,9! In potem je policaju rekel, naj zaokroži na 1,0. Za višek pijanstva mu je še hotel povedati vic o policajih. Pa ga je policist opozoril, s kom se pogovarja. Tonči pa ga je potolažil, da mu bo vic povedal počasi...« »Dobro, se zgodi. Ampak zakaj pa potem dva jagenjčka in odojek?« je zoprno vzdušje prekinil moj fotr. »A, to ti ni jasno. Pa ti veš, da gremo čez nekaj ur v Evropo?« je skoraj zakričal Tonči. »Pa niso za to krive ovce in svinje,« sem zaše-petal, toda Tonči in Ružica sta me slišala. Joj, kako sta bila užaljena. Pobrali smo se proti apartmaju, pospremilo nas je vabilo: »Pečeno bo čez tri ure!« REŠITEV SUDOKU 57 5 3 7 6 9 1 8 2 4 6 8 4 3 2 5 7 9 1 1 2 9 4 8 7 6 5 3 8 4 1 2 3 9 5 7 6 9 6 3 7 5 4 2 1 8 7 5 2 1 6 8 4 3 9 4 1 5 9 7 6 3 8 2 2 7 6 8 1 3 9 4 5 3 9 8 5 4 2 1 6 7 Ko smo se načofotali, smo se vrnili k Hitrecem. Nesli smo buteljko, ananas in bonboniero. »Pa kje ste to kupili?« je vprašal Tonči. Moja mama je nasedla: »V Mercatorju.« Tonči pa: »Uh, krasno, naša roba! Zagotovo je kvalitetna.« Fotr se je na-mrgodil, čeprav mu je malo mar za »najboljšega južnega soseda«, a provokacija je dosegla svoj namen. »Vi pa vaši japonski lignji...« je bil njegov neuspešen odgovor, ko je prikorakal mali Ivica. V roki je držal obvestilo svoje razredničarke. Čeprav smo bili lačni, smo se zavedli, da še nekaj časa ne bomo jedli. »Tu piše,« je bral Tonči, »da si vsak dan zamujal v šolo, mi lahko poveš, zakaj?« »Glej, ati. Na cesti, ki pelje proti stavbi, stoji znak. A veš, kaj piše na njem?« »Ja, vem. Počasneje, šola! Dobro, naj ti bo. Tu še piše, da stalno prepisuješ pri kontrolkah...« »To pa ni res, sam veš, da ni,« se je fulil Ivica. »Ne laži. Ko bi vsaj pametno prepisoval, tako pa si se seveda izdal. Tu vse piše, veš. Vse odgovore si imel iste kot Sanja iz tvoje klopi. Na deveto vprašanje pa je ona napisala odgovor >tega pa ne vem<, ti pametnjakovič pa >jaz tudi ne<.« Tonči je krepko nagnil kozarec z bevando, vsi smo nazdravili, toda gospodarju nekaj ni dalo miru. »Ivica, zakaj si mi ta pildek prinesel šele zdaj, ko je že zdavnaj konec šolskega leta?« Bil je zaripel, tako je hrumel. »Od kod ta zamuda, mulc?« Sledil je finale, skoraj poguben za slastna jagenjčka in odojka. »Kaj se razburjaš, stari,« je bil kar naenkrat pogumen Ivica in omenil sestro, brucko, ki ji je na skrivaj prisluškoval, »kaj pa praviš na to, da Blanki že 14 dni zamuja menstruacija?« »Blaaankaaaa!« Vsa plašna je pristopicala iz tretjega nadstropja štirinadstropne hiše, popolnoma bleda. Ko jo je vprašal, če je res, je rekla, da >se je vlilo pred pol ure<. »Prehladila sem se, ko smo te čakali pred policijsko postajo ...« Prav tedaj so se začeli zbirati številni vabljeni vaščani. Od olajšanja smo jedli in pili do ... Ah. Ko je ob svitu Tonči rignil, je z debelim jezikom izdavil: »Ružica, zdaj mi je pa žal.« »Česa?« »Da še ne bova dedek in babica...« FERDO www.radiocelje.coni RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka KrižamKe a ugamKe Povsod zvami potrdilo oprejemu kantavtor izposojene smolar stvari roman johna knittla grafična tehnika hrana, ki redi italijansko oporišče nata ruski pisec gorki kraj pricelju lesza kurjavo slovensko obalno mesto okamenela" KrčahKf podgani smola nri2ahne p0dqben iglavcev uqanKe glodavec velika ___količina korejska denarna enota vojaška stopnja vesoljski izstrelki oprav-uivec (ekspr.) hrvaška gorskapo-krajina uradni list kuharska knjiga (pog.) čebelji produkt grška mitološka pošast brezbarven plin mineralna voda iz radencev sprejem. zagoste jurca:... pomaranča reka na pirenej. polotoku mrežasta tkanina pomanjkanjehrane holandski slikar (dirck) 13 angleški igralec howard daewoojev avto edvard kocbek naseljena ljubljanskem barju 17 sreča (zastar.) grozljivka, srhuivka 20 državna pristojbina politični voditelj veda o atomih vrtni škodljivec tanka plast tkiva angleška pevka wilde glavno mesto kenije delavec varhivu sinjska viteška igra gora na kreti zajeta oseba polnob-seg česa makedonski prosve-titeli brez-voljnež šolski red kdor semočno jezi odprto ognjišče surovina za čokolado argon nekd.mb. tovarna meta-morfna kamnina majhen rt dolina (star.) slovenski alpinist grošelj krmna rastlina azerbajd-žanski šahist kasparov visoka 15 vzpetina slovenska ugankarska revija italijanski komik nicholas ray murska sobota obl. vlada-njavrim. državi zmago lenardič priprava za vklepanje dnevni metulj kraj v bosni popolna poraba debloza sušenje krme (nar.) posusena morska riba glasbilo stipkami Nagradni razpis 1. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 2. nagrada: bon gostilno Gušt 3. nagrada: bon za pico v gostišču Hochkraut Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 16. julija. Rešitev nagradne križanke iz št. 31 Vodoravno: ODSTAVITEV, MATEMATIKA, IME, PRIPOR, KONFET, OLA, ANAGRAM, OV, ALGE, CI, CJ, ABS, EASTON, JAK, ZBIRKA, ONEGA, LAOS, GOSAK, IKRA, ANA, LOK, ND, ZEN, NJEGOŠ, VOHALO, TKON, NINO, EBOLA, KRANJC, KEL, LSD, SAXO, CECA, ZA, E T, PEK, MAIN, PANJ, SA- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ona: Ne pozabite na obljubo, ki ste jo dali prijatelju, saj vam bo v prihodnje še dokaj koristil. A tudi previdnost vam ne bi škodila. Nekdo že dalj čaka na vašo še tako majhno napako, zato pozor! On: S prijateljico se boste zapletli v precej neprijeten prepir, ki bo pripeljal do razkritja skrivnosti, za katero bi bilo bolje, da bi ostala še naprej globoko zakopana. Pazite, da vas to ne bo pokopalo. Ona: Partner bo od vas pričakoval povsem konkretno odločitev glede zadeve, o kateri sta se pogovarjala pred kratkim. Na prvi pogled bo odločitev sicer težka, vendar bo prinesla s seboj tudi precejšnje olajšanje. On: Partnerka vas bo prevarala, ker se bo želela na ta način maščevati. Najbolje bo, da se v miru razideta z lepimi spomini. Na začetku vam bo sicer hudo, vendar se boste sprijaznili z novo situacijo. TURN, BJ, OCENAŠ, IKE, JEHOVA, RTINA, LESCE, UZAKONITEV, ALARM, MARTI, TACA. Geslo: Julijski dolgi vroči dnevi Izid žrebanja 1. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Anja Zajc, Liboje 82, Petrovče. 2. nagrado, bon za kitajsko medicino v Celju, prejme: Dragica Šket, Celjska c. 22, Šmarje pri Jelšah. 3. nagrado, bon za pico v gostišču Hochkraut, prejme: Ana Bregar, Cesta na Svetino 9, Laško. Nagrajencem čestitamo. Prvo nagrado lahko v mesecu dni prevzamete na oglasnem oddelku NT&RC, drugo in tretjo bomo poslali po pošti. Ona: Po krivici boste dvomili v prijateljevo zvestobo in naklonjenost, kar se vam bo še kako otepalo. Toda takrat bo že prepozno - ali pa tudi ne! Vsekakor se boste morali za ohranitev miru kar precej potruditi. On: Odločitev o vašem nadaljnjem ljubezenskem življenju bo povsem na vaših ramenih, zato se nikar ne obotavljajte, ampak naredite tisto, kar bi morali storiti že pred časom. Vse drugo vam lahko prinese le težave. rrrri Ona: Malce se boste morali posvetiti ljubljeni osebi, sicer bo začelo v vašem odnosu resno škripati. Le zakaj bi si ustvarjali težave tam, kjer se da vse rešiti na miren način?! Potrudite se in naredite nekaj tudi zase! On: Presenečeno boste ugotovili, da se prijateljica zanima za vas precej bolj, kot se vam je to dozdevalo. Izkoristite ponujeno priložnost, saj se dobro zavedate, da tudi vi niste povsem nedovzetni za prijetno avanturo. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Ne nasedajte šušljanju, ampak se posvetite pomembnejšim stvarem. Dela bo več kot dovolj, od vas pa je odvisno, katerim opravilom boste dali prednost. Nasvet: nikar ne pozabite na pomemben datum, ki se približuje. On: Postajali boste vse bolj ljubosumni in nič več vas ne bo uspelo spraviti na normalno pot. Pazite se, saj se lahko s takšnim ravnanjem nekomu prav pošteno zamerite. Uspešna poslovnost vas bo stala več, kot pričakujete... EHEZZZ Ona: Ko boste opazili prijateljičino naklonjenost, bo vse skupaj že prepozno. Ali pa tudi ne, vendar se boste morali tokrat potruditi predvsem sami. Najbolje bo, da se prenehate slepiti in končno pogledate resnici v oči. On: Povsem po naključju se boste zapletli v precej burno razpravo s prijatelji, pri tem pa kar nekako pozabili na zmenek. Šele v zadnjem trenutku se boste spomnili, da vas nekdo že nadvse goreče pričakuje. STRELEC Ona: Ponovno se boste prepirali s prijatelji, ker se ne boste hoteli ukloniti njihovim zahtevam. Preveč ste samozavestni, zato tudi niste sposobni sprejemati tujega mišljenja, vendar morate vedeti, da vedno nimate prav. On: Čustveno boste še naprej stanovitni in to bo znala vaša partnerka nadvse ceniti. To vam bo precej olajšalo življenje v dvoje in vam prihranilo marsikatero nevšečnost. Skušajte izboljšati svoj finančni položaj. KOZOROG & Ona: Kljub pritiskom okolice boste ravnali trezno in preudarno, predvsem kar zadeva ljubezenske zadeve. S partnerjem bosta sklenila kompromis o zadevi iz preteklih dni, ki je kar precej zaostrila vajin odnos. On: Tokrat je na vas vrsta, da dokažete resnične sposobnosti in kvalitete. Obdobje lahkomiselnega norčevanja je minilo in pokazati boste morali svojo pravo podobo, saj se vam lahko v nasprotnem primeru zgodi, da jo boste izgubili. Ona: Skrivoma boste opazovali osebo, na katero zadnje čase neprestano mislite. Toda zavedajte se, da bo kaj hitro nastopil trenutek, ko bo treba narediti odločen korak, sicer se vam bo priložnost izmuznia. On: S partnerko se odkrito pogovorite, ker zadeva že predolgo muči oba. Ob takšnem nadaljevanju se ne bo dobro končalo, zato nikar ne omahujte. Ne pozabite, da lepa beseda lepo mesto najde. Le pogumno naprej! DEVICA Ona: Prihajate v obdobje popolne harmonije z novim partnerjem in prav nič vam ne more pokvariti občutka sreče. To se bo pokazalo tudi na vašem videzu in pri razpoloženju. Zelo hitro bodo rezultati tudi drugje. On: Na poslovnem srečanju boste spoznali neznanko, ki vam bo v prihodnjih dneh več kot polepšala življenje. Toda pazite, da to ne bo prišlo na ušesa tistim, ki vam že tako ali tako samo nagajajo. VODNAR Ona: Neznanec vas bo prav zasanjano opazoval, od vas pa bo odvisno, ali se boste odločili za avanturo ali za malo resnejšo zvezo. Vsekakor vam ne bo dolgčas, saj boste preživeli več kot prijeten konec tedna. On: Nikar ne čakajte, da se bodo stvari uredile kar same od sebe, ampak vzemite usodo v svoje roke. Drugače vam bo pozneje še žal, za popravni izpit pa bo prepozno. Poglejte raje druge, kako hitijo. Ona: Življenje se vam počasi ureja, taka da ni nobene potrebe, da bi pretirano delali. Raje začnite uživati v sadovih preteklega dela, ki jih ni ravno malo. In nekateri so prav slastni, zato se jih izplača okusiti. On: Vzemite si nekaj časa tudi zase in se ne podite kar naprej za zadevami, ki bodo koristile le drugim. Je že tako, da se na koncu ponavadi izkaže, da je dobrota sirota. Nekaj malega dobička tudi vam ne bi škodilo. 3 2 16 5 6 18 7 8 19 9 10 14 12 11 56 RUMENA STRAN Pogumna občana Podčetrtka Da, ko si na položaju, moraš marsikaj potrpeti! V zadnjih dneh sta bila med najboljšimi dokazi, da to drži, predsednik Turistične zveze Slovenije in župan Podčetrtka Peter Misja ter predsednik gostinsko-turistične zbornice in direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek. Pomembna človeka slovenskega turizma sta se pogumno spustila po najbolj divjem toboganu Slovenije, za kar ju je treba vsekakor pohvaliti. Vratolomni tobogan King Kobra je najnovejša pridobitev kopališča Aqualuna v Podčetrtku. Znanih Slovencev je bilo na otvoritvenem dobrodelnem spustu nasploh v izobilju, zato naj omenimo vsaj še Nušo Derendo, Matjaža Javšnika, Mikija Bubulja, Josa Zalokarja in člane fantovske glasbene skupine In&Out, iz naših krajev je bil tudi župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak ... Na koncu so se takole postavili v vrsto za fotografijo, za vsak slučaj oblečeni, da ne bi bil kdo v zadregi zaradi premalo obiskovanja telovadnice. BJ, foto: Terme Olimia V objemu očeta Z legendarnim slovenskim košarkarskim trenerjem Zmagom Sa-gadinom smo se pred časom pogovarjali o stanju slovenske košarke in pričakovanjih pred letošnjim evropskim prvenstvom. Pri pogovoru se nam je za kratek čas pridružila tudi Zmagova hči Sandra, ki se je po večletni uspešni manekenski karieri vrnila v domovino. Sandra se je, vsaj začasno, poslovila od modnih brvi, sedaj je zaposlena v podjetju Studio moderna. Že od nekdaj je veljala za očkovo ljubljenko in tudi danes se rada vrne k njemu, v varen pristan. LK, foto: GrupA Na Aninem plesu niso manjkali niti pomembneži iz Rogaške Slatine in okolice. Prva dama Kozmetike Afrodita Danica Zorin Mijošek je na ples prišla s sinom Ivom. Plesali do jutranjih ur Približno šestdeset parov se je v soboto zavrtelo na tradicionalnem Aninem plesu v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini. Ne le iz Slovenije, prišli so celo iz Velike Britanije, Nemčije, Rusije in Francije. Iz Francije sta bila tudi kuharska mojstra, ki sta poskrbela za razvajanje br-bončic, za glasbene užitke pa so bili zadolženi vrhunski tuji in slovenski glasbeniki. Anin ples, njegove korenine naj bi segale že v začetek 19. stoletja, so tokrat odprli na prav poseben način - s slavnostno četvorko, ki so jo zaplesali člani več slovenskih rotary klubov. Ne le prestiž, Anin ples zaznamuje tudi dobrodelnost. S tokratnim plesom bodo dvajsetim otrokom iz socialno ogroženih družin iz Rogaške Slatine in okolice omogočili nepozabno morsko doživetje. AD Foto: ŠTEFAN JEREBIC Poletne modne novosti Moči so združili odgovorni v Hotelu Evropa, ki slavi 140 let, in celjski modni ustvarjalci. Predstavili so se na modni reviji, njihove kreacije je nosila tudi manekenka Ana (na sredini). Pri tem je dogajanje budno spremljala Vladimira Skale (desno), ki ima pri tovrstnih revijah dolgoletne izkušnje. Da je projekt uspel, priča tudi fotografija s čestitkami direktorja Zorana Podkoritnika. Foto: NATAŠA MÜLLER Direktor Gic gradenj Ivan Cajzek se je po rdeči preprogi ob zvoku fanfar sprehodil s svojo ženo Nežiko.