Kalolški cerkveni list. J|g 94. V Cetertik 13. Koznika. Izlaganjc Viairelaii^kili litaulj. (Dalje. • Skrinj a ni i r u i n s p r a v c, z a n a s II o g a prosi! Med vsimi rečmi, ktere so bile v šotoru , od Mojzesa postavljenim, in v Salomonovim tcmpcljiiu v božjo službo odločeno. je bila nar perva iu nar imenitniši ..skrinja zaveze". Zatorej sveta katolška cerkev, potem kuje presveto H ožjo porodnico pod podobo Salomonove hiše poveličevala, jo zdaj časti pod podobo ..skrinje zaveze- ali ..skrinje miru in sprave": zakaj? zato ker se veličastvo in preeudne lastnosti skrinje zaveze v nar vikši stopnji per Marii najdejo. 1. V skrinji zaveze ste bile tabli božjih zapoved hranjeni, po kterima jc bil llog / Judovskim ljudstvani zavezo storil. Zato sc ji pravi skrinja zaveze, in šotor, v kterim je bila ta skrinja shranjena, se šotor zaveze imenuje. -- Presveta Mati je ne le skrinja zaveze ali postave imenovana, ampak skrinja postavodajavca samiga. Ona jc zares skrinja zaveze, vsim ljudem dana, v znamnje nove zaveze, ktero je llog z vsim človeštvam storil. Ona je mati milcsti, in kakor znamnje ali napovedovavka milosti po Kristusu, njenim Sinu, človeštvu skazane. In ker je ti milost mir in spravo z llogam ljudem prinesla, zato je .Marija tudi ..skrinjamiru in sprave" imenovana. 2. Strinja zaveze je bila iz lesa ..selim'* narejena: ta I rs je lep, Icrdin in ncstrohljiv. in pomeni prelepe, nteške in sosebne čednosti Božje matere. Pomeni ja t ml i ncstrohljivost telesa presvete Device, kttriga čer v požcljivosti in nečistih misel nikoli rasjedal, kteriga tudi smert in trohnoba pokončala ni. \i tolikanj umerla od bolezni, ampak od ljubezni, in njeno telo je spet z dušo sklenjeno v nebesi šlo, kakor pobožni učeniki pričajo. 3. Skrinja zaveze jc bila od znotraj iu zunaj z zlatan prevlečena. Marija je bila od znotrej in zunej > zlatarn ljubezni ozaljšana: od znotrej z ljubeznijo do lloga. od zunej z ljubeznijo do bližnjiga. Od znotrej in zunej jc bila pozlačena, ker je noirajuo in unajno čast llogu skazovala: ker jc prečudno lepoto duše iu telesa imela. Na duši se jc gnada, ljubezen in svitloba vsili čednost hliskc-tala : na t« lesu se jc pohlcv nost, postav nosi zaderžanja iu obnašanja svetila. 4, Skrinja zaveze jc imela krog in krog od zgorej zlato krono. Marija je kronana kraljica nebes iu zemlje. Skrinja zaveze je na obeli konceh pokrova dva zlata Keruhina imela, ktera po izla-ganji s. Ilicronima polnost znanja pomenita, ti daj zastopnost in spomin .Marije device. V skrinji zaveze je bila zlata posoda polna mane. iu Aronova palica, ktera jc bila ozelenela, scvctla in mandelnov obrodila. V .Marii je bila kakor v zlati posodi tista nebeška mana. ktera se vernim v jed iu pijačo per s. obhajilu deli, namreč telo Kristusov o. V Marii je bila Aronova palica, ktera je ozelenela: Zelena palica jc Kristus kakor dete, cveteca kakor mla-deneč. sadunosna kakor mož. Sad palice so bili mami« Ini, to je Krisiusov nauk. kteri je od zunej grenak , od znotrej pa polu presladkiga sladu znanja in modrosti. Skrinjo zaveze so Izraelci seboj v boje, zlasti v težav niši boje jemali, in od nje pomoči dobivali. Tako se tudi presveta Devica Marija , kader kaka posebna nadloga ali nesreča stiska, per kristjanih na pomoč kliče v očitnih molitvah in sprehodih: in pomočjo Itožjc nritere so kristjani že večkrat v budili vojskah zmagovavci postali. To skrinjo božjo tedej vselej v svojih sercili nosimo s serčno pobožnost jo. de zoper zalezovanje sovražnikov varstvo, v nadlogah pomoč, v smerti tolažbo imamo. O skrinja živiga Koga. iz uc>lroh-Ijiviga lesa od narvikšiga umetnika izdelana, y zlatarn ljubezni od znotrej in zunej pokrita, ktera si hranila tistiga, kteri jc postavo, sladko mano iu med iz skale nehvaležnimi! ljudstvu dal: o/.ri »ena nas, pomagaj nam. sprejmi nas, zdaj in ob uri iašc smerti. O skrinja miru in sprave, za nas lloga ptosi! i llaljo ^lo«ti.i l/obeeiije (<'\coiniiiiiiiic*a1io}. Vsaka dru/.ba ima svoje postave, ki jih motnjo spolnovati, kteri hočejo dru/.bini tovarsi biti. It.vuo zavoljo tega ima vsaka družba tudi oblast, nepo-korne udo odločiti in iz svoje občine pahniti ali izobčiti. Kdor bi to hotel tajiti, bi bil ali nevedin, ali pa liudobin: nobeno mu časti nedela. Brez take naredbe in pravice bi ne mogla družba obstati. In kdor je iz kake družbe odločen, se ve, de potlej ne more več dobrot in pravic tiste družbe deležin biti, ker ni več njen ud. Tega jc on pa sam kriv, ker ni hotel družbi in njenim postavam pokorin biti. * Tudi sv. mati katolška cerkev je družba, velika družba, in vsi katolški kristjanje smo njeni udje ali tovarši. Ona ima svoje postave - zapovedi, pa tudi dobrote in pravice; kdor pa hoče poslednje vzivaii, mora perve spolnovati. Ako pa noče nji pokoria biti, ji eelo ntsprotva, ima ona, kakor vsaka druga družba, oblast, ga iz svoje družbe odločiti ali izobčiti, ali ko bi bil sam iz nje stopil, to očita« naznaniti, in razodeti, de so mu vse pravico in dobrote sv. cerkve odvzete, in de se ga morajo verni, kakor očitniga pohujšljivca varovati. |«e hudo zaslepljen in sovražnik vse resnice bi mogel biti, kdor bi to pravico sv. materi cerkv i vta-jevati hotel, ktero vsaka družba ima. Te pravice pa sv. cerkev niina samo po svojim bistvu, ampak tudi naravnost od njeniga začetnika Jezusa, kteri ji je povelje dal: .Ako kdo cerkve ne posluša, ti bodi kakor nevere in oči t in grešni ku (Mat. 18, 17). Te pravice so sc posluzili ze aposteljni ( Bj. ap. 5,9; 8,20.): ravno tako tudi njili nasledniki, pred vsimi pa poglavar vesoljne matere cerkve, kterimu gre čuti in skerbeti za vse. Izobčenje j t pa trojno: 1. manjši izobčenje, kteriga si tisti natvezi, ki s kakim izob-čencam občen je ali tovarši v o ima. Od tega zamore vsak spovednik odvezali. 2. Veči izobčenje: nakoplje si ga, kdor kako pregreho dopcnirse, za ktero je izobčenje zažugano (lata sententia), ali pa če jc od duhovske sodbe izobčen. Taki je odločen od prejemanja sv. zakramentov, od občine službe božje in ohiskanja cerkve. Odvezali od tega zamore samo škof. 3. Veliko izobčenje (anathe-ma"), to je. popolnarna izločitev iz sv. cerkve in družbe ali občine vernikov. Pa tudi ta kazin sc odpusti, in dobi se odveza, ako sc nepokorni izobčeni«*' skesa in poboljša. Cerkev, od sv. Duha vladana. nikomur ne naklada kazin za to , dc bi ga žalila ali terpežila. temuč dc bi se poboljšal in zveličal. ali kakor sv. Pavel pravi: „lle bi bila duša meta ob dnevu našiga (Jospoda Jezusa Kristusa". (1. Kor. 5. 4.) J- HakMio dobroto je katolika cerkev vihala, ko je bila vladajoča v Avstrii ? Desiravno se je katolška cerkev poprej v Av-strii v I a d a j o č a imenovala, in ji jc bila od deržave pano č in hramba prircčeiia: je vender ravno ona bila grozno stiskana, ter je vclikrat nar manj svo-hod("imcla. En zgled taciga ravnanja se v listu „prc kalolicke duhovcnsivou 1848 bere* ..Petnajst let «edim pri uradni mizi, - - pravi neki zanesljiv m o i - - ali kadar koli jc bilo v tem času razpertje mri katolškim duhovnam in nckatolškim pastorjem porivnovauo pri ok rajnkim uradu: vselej jc bilo zadolžuje katolškimu duhovnu prirečeno. Ne rečem sic r. de bi vf bil slehern zmed njih vselej pravili pravno obnašal: dc bi pa ne eden zmed njih nc bil i?cdo!/.:it. (o vender ni mogoče*'. K temu žalostnimu zgledu, kako nočno so uradi, ki so večidel bili slabi kristjani katolško cerkev stiskali, dopisnik pravi: „Slišati od taciga zateranja katolške cerkve, me je žalost obda ^vender sim iz te žalosti zajel veliko uteho (tolažb«). Spomnil sim se besede Oospodove : ..Ko bi bili E sveta, bi svet svoje ljubil; ker pa niste iz sveta ampak sim vas jest od sveta odbral, toraj vas svet sovraži". Jan. 15, 19. Semkaj gre tudi, kar se dalje ondi bere: Spomnite se besed, ktere sim vam jest govoril : .Hlapec ni veči, kakor njegov gospod. Vse to pa vam bodo storili zavoljo niojiga imena^ ker ne poznajo njega, kteri me je poslali Jan. 15,20. 21. — Iz gospode se je trosila med ljudstvo nejevera in verna vnemarnost, iu se tros. še zdaj. In kako bi ne, ker kakor koga njegova suknja od kmeta loči, blezo misli, de mora tudi njegova vera ali saj njegovo življenje od uniga raeločeno biti; tode vedo naj taki. de Bog pri sodbi ne bo na suknjo gledal! Že večkrat sim slišal prostiga kmetiča prašati: „Kaj je vender to, de taki ileželski gospodje. ki so toliko učeni, pa ne žive keršansko; ne hodijo k božji službi, se ne postijo itd.?^ Kako veliko pohujšanje dajejo taki ljudje priprostim. Za to bo pa tudi hlapce, kteri ve voljo Gospodovo, in je ne spolnuje, veliko hujši tepen. J. Scdajni obsir katolške cerkve. Spisal V alentin Sežun. XIII. Avstriansko cesarstvo. 14. Ogersko. I l)aljc. j K i r c h d o r f (Szepes-Varallva) ima kaeili 3200 ljudi. Na hribu blizo tega terga stoji Tipski kapi-tel. sedež Cipskiga škofa in stara stolna cerkev gotiške podobe. Za škofa je zdaj tukaj namenjen čast. gosp. Szoboiszkv, ker poprejšen od Košuto-viga nliiiisterstva postavljen Br. Vinccnc Jekelfalusv nfbil poterjen. V to Cipsko škofijo je bil v I. 1806 prestavljen Ljubljanski pervi in zadnji nadškof Mihael baron llrigido, in je I. 1814 umeri. V ka-pitcluu je tukaj 10 korarjev. Koze na u (Koznava J ima čez 6000 ljudi, kterih je precej Luteranov. Tukaj je katolška škofija . velika stoina cerkev Marije Device vnebovzetja in Franciškanarjev. Za škofa je zdaj tu namenjen čast. g. Kollartsik, v kapitelnu je 6 korarjev. Erlau (Eger, Agria), staro mesto v sredi rodovitniga polja" in vinogradov, kjer sloveče er-lavsko vino raste, ima 20.000 večidel katolških prebivavcov. Tukaj je nadškofija z 12 korarstvi. Za nadškofa je namenjen čast. gosp. Arfalbert llar-takovič de Kis-Aponv , dozdej škof v Koznavi. V I. 1848 je bil za erlavskiga nadškofa namenjen Jožef Lonovič od I. 1834 škof v Canatki. Zlo je leta slovil zavoljo svoje učenosti in razun.nosti, tudi se je bil podal te leta k ranjkimu papeži (iregorju XVI. v Kini zastran poravnanja mnogih tadev katolške cerkve na Ogerskim, ktero so onlotni protestanti in po imenu katolčani zmiram bolj podko-povali: ali v I. 1848—49 se ni bil prostima ohranil od sočutja do madžarske vstaje, llude kazni, ki bi mu jili bila vlada nakloniti utegnila, so na prošnjo ostrigonskiga nadškofa Joana Scitovski v to premenjene, de mora zdaj zunaj Ogcrskiga od ne-kiga penzjona živeti. — V Erlavi jc lepi. stolna cerkev, ki' jo je nepozabljiv nadškof Joan Ladislav Pirker vi. 1832—1837 z neizmernimi lastnimi potroški »ozidal. Samo za notranje olepšanje te cerkve, kteio je rokam Monaškiga malarja Moralda prepušeno, je Pirker v svoji zadnji volji 10.000 gold. odlomil. Dalej je tukaj 6 družili cerkva, nad-škofiski lic*um, bolnišnica usmiljenih bratov in slavni 28 sežnje* visok turn za zvezdoznanstvo, ki gaje bil učen Jezuit HelI postavil. — Imenovan nadškof Pirker je bil 1. 1772 v Langu Stolnobelograške županije ro>n, z 20 letmi je stopil v red Bernar-dinov, v samostanu Lilienfeld jc živel od 1. 1796 do 1807 kot samostanski oskerbnik (Oekonom), od 1. 1H07 do 1812 je bil fajmošter v Durnic-u, kjer je mogel veliko prestati zavoljo takratne vojske s Francozi. Le njegova zgovornost in ponudba samiga sebe za poroka, de se ne bo nobenimu Francozu nič žaliga storilo, je vojvoda la Bouyer-a, ki jc bil zavoljo usmertenja posameznih vojakov zlo razkačen. potolažila, de 1. 1809 Durnic ni bil požgan. Od I. 1812—1818 je bil Pirker Lilienfeldski opat, 1818—1821 škof v Cipsu, 1821 1827 nadškof in patriarh v Bcnedkah. V tem času je Pirker večidel svojih pesniško-verskih del v nemškim jeziku dokončal, zavoljo kterili on po pravici toliko slovi. Tc dela so: Tunizia ali vojska cesarja Karlna V. zoper roparsko deržavo Tunis v Afriki, cesar Hu-dolf Habsburški, biseri svetih starih časov, podobe iz življenja Jezusoviga in aposteljnov, pesmi hrepenenja po planinah. — V 1. 1827 je bil Pirker na erlavski nadškofiski stol povzdignjen in še prihodni veki bojo oznanovali, koliko jc on tukaj za povzdiga pobožnosti in ponianjšanjc človeške revšine storil. Ogerskimu narodninm miizeumu jc on dal imenitno naliiro dražili od laških umetalnikov izmalanih podob, je napravil na svoje potroške cesto proti Peštu zdravilne hiše v toplicah Vari (Karlsbad) in (Ja-stein za vojake, seminiše ljudskih učiteljev in šolo za risanje in pohvaljeno stolno cerkev v Erlavi. — Kakor dober pastir svoje cede je hitel v I. 1831, ko je bila strašna kolera na Ogersko peršla, iz Dunaja, kjer je ravno zavoljo opravkov bii, v Er-lavo k svojim bolnim ovcam; v deželnih zborih v Presborku, zlasti v I. 1839 in li*43 je on serčno govoril za pravice katolške cerkve, ktere so poslanci in plemenitniki bolj in bol j vničiti iskali, in se ni bal nekinui grofu Kazimiru Batthianv in drugim silovitim protivnikam katoličanstva v zboru glasno očitati, dc oni ilo keršansko-katolškc vere nič boljšiga duha nimajo, kakor \eron in drugi kervoželjni trinogi, ki so v pervih 3 stoletjih tolike potoke keršanske kervi prelili! Zavoljo tolike učenosti in pastirske gorečnosti so ga spoštovali vsi pošteni ljudje katolške in nekatolškc vere; ali manjkalo se mu tudi ni grenkih ur. Neki grof Buttler je od njega tirjal, de 1)i mu dovolil od svoje žene sc ločiti in drugo vzeti: nadškof Pirker mu odgovori, de katolška cerkev tega nikdar ne more perpustiti, ker se ravna po Jezusovih besedah Mat. 5, 32 in Mat. 19, 9. Zdaj je Buttler zažugal, de bo Luteran postal. Luterani namreč in drugi krivoverci tergajo tebi nič meni nič zakonske zveze, kterili se nasitijo in delajo nove, ktere po imenovanih rekih sv. pisma niso druziga kakor gole prešestva. \a Pruskim je bilo taeiga ločeija v I. 1837 nič manj kakor 2391 parov "hI sodiijc poterjeniga, in tako imenovana sveta zbornica ali sinoda v Petrogradu jih na leto poterdi do 200!! — Nadškof Pirker se je zavoljo svoje bolehljivos i večkrat na Dunaj podal pomoči zdravnikov iska*: tam je bil 24. oktobra 1847 nevarno zbolil, 29. oktobra je prijel sv. zakramente, in 1. grudna pred polnočjo je bil še obhajan. rAlijevse v redu to važno vprašanje je bil njegov zadnji glas, in ob 4. uri 2. grudna zjutraj je umeri v Gospodu. Pokopan je na Lilienfeldskim pokopališi, njegovo serce pa počiva v stolni cerkvi v Erlavi. (Dalje sledij Boj se, liudodeliilk S Bog je pravieio! Ne dolgo po francoski spertii ali puntu je častit mašnik v bolnišnici skerbel za duše bolnih in ranjenih, ter jim delil utehe in svetosti katolške cerkve. Pravili so mu enkrat od vojaka, ki je neki ves ves ob se kan. le čudo, de še more živeti. Duhoven ga želi viditi in se urno k njemu poda. Najde človeka, kteriga obličje je veliko zadovoljnost razodevalo, in mu reče: rPerjatel! pravili so mi, de ste zlo hudo ranjeni". — Bolnik se mu nasmeja, in reče: ^Častitljivi gospod! Vzdignite malo mojo odejo". Duhoven mu vzdigne pri glavi odejo . in s straham ugleda, de revež rok nima. Ko duhoven nad tem stermi, mu bolnik reče: rKaj , vi se čudile nad to majhnostjo? Odkrite mi malo noge". Duhoven odkrije, in vidi, de ste vojšaku tudi obe nogi odsekani. „0h, ubogi človek, kako se mi smilite!" duhoven ves žalo-stin zakliče. „Nikar me ne milujte ne!" mu odgovori obsekanec, rgospod oče, jaz le to terpim. kar siin zasluzil; ker ravno* tako sim jaz delal z nekim križem. »Sel sem enkrat k vojaški trumi (armadi) s svojimi tovarši . iu prišli smo na cesti h križu, kteriga je bila zgrešila steklost republikaneov (roparskih puutarjev~). Tu sim bil jez pervi pripravljen , sim gori splezal. ter sim Križanimu odsekal roke in noge, dc jc na tla pa-kofa v \cvv-York-u prosili, jim duhovnov poslati. Ker pa ta šlofija sama dosti duhovnov nima , so škof to prošnjo v Pariz poslali. Več duhovnov se bo tedej kmalo v S. Framisko podalo. V Kocsfeldu so 25. vel. travna velik praznik imeli, kjer imajo koščik svetiga križa že 1*50let shranjen. Pravijo, de je bilo te dni 50.000 romarjev v mestu. V Wa l Id ur n je šlo 27. vel. travna 2000 ljudi, 28. pa UMNI deklet in žen. Piše sc, dc »e nobeno leto ni bilo toliko pobožnih romarjev. Sardinski kralj jc osmim ccrkvim Anecijskc škofije 45.000 frankov v dar dal. Tudi ji nekaj poseb-niga, dc so trije Savojski škofje v Annciv , Maurienne in Tarantaise veliki križ" Mavricjeviga iu Lazarjcviga reda dobili. \a Dunaji se jc 3000 Hongeancov , to je. novih nejevernikov . nabralo, cesarsko viadijo prositi, de bi sc njih družba veljavna spoznala. Med tem se jih jc pa 18.01 Ml zakramenta sv. birme vdeležilo , zadobiti moč, vojskovati sc zoper hudobijo za čast božjo. Pokazala se je tudi v djanji cerkvena svoboda, ker je Viale Prela, poslanec sv. očeta Pija IX., v predmestji sv. Leopolda sveto rešuje Telo v slovesnim obhodu nosil. V Bcrolinu perporočujc sloviti blagovest Dr. (»iitzlalT v posvetovanje cerkvenih zadev tam zbranim duhovnarn in drugim perjatlam obhodnic keršanske ob-hoilnicc na Kitajskim. Vsi pruski vojaki katolške vere in vsi katolški duhovni, kteri so per vojakih v službi, so Brezlavškimu škofu podverženi. Tako je pruska vladija s papežem vred sklenila, ker je Brezlavška škofija uar veči in ena nar starjih dežela pruskiga kraljestva. V Pomorji, pruski deželi, si Menoniti silno perzadevajo , kristjane zapeljati, ker jim spise dele ter jim perporočujejo, jih dobro prevdariti. Ko vidijo, de so njih duše nepokojne, jih začno pregov arjati, dokler jih ne pregovore. Potem gredo k potoku in sc dajo zopet kersliti. Bezansonski nadškof je 23. vel. travna v Ilim per-šel ter sv. očetu v imenu svoje in bližnjih škofij v znam-nje ljubezni in spoštovanja drago in lepo monštranco podaril. Bila jc precej izpostavljena v cerkvi sv. Petra, kjer se jc ravno ta dan štirdeseturska molitev začela. Napoleonova žena. Marija Ludovika. jo jc za papeža narediti dala, podaritev sc je pa opustila. Imenovani nadškof jo jc z milimi darovi duhovnov in neduhovnov svojiga nadškofijstva, in sicer zlo pod ceno. za 50.000 frankov kupil. Več piemonteških škofov jc zdaj v Himu. Kakor cesarski vojaki perpovedujejo, bo Avstrija zoper Pie-inontcze na noge stopila. Brez lav. Po povelji Brczlavškiga knezoškofa Diepcnbroka bodo duhovni ondašnjc škoije mesca Vcli-koserpana in Kimovca duhovne vaje (eksercicije) imeli v Brezlavi, v Clacu , v \eisse in na gtri sv. Ane za voditev tc vaj je fajmošter Dr. AVestholT iz Miinsterške škofije poklican. Lesko. Častiti škof v Budiegovical, Jožef Andrej Lindaucr, so 4. t. m. ob šestih popoldne umerli. Le 4 leta so vladali Budiegoviško škofije. Z lastnimi velikimi stroški so vpeljali v svoje škofijsko mesto mile sestre in v zadnji volji posebno mestno bollišnico bogato obdarili. Line. Tudi čast. škof v Lineu. g. fitegor Tomaž Cicglcr so nevarno zboleli in niso v binkišlih nič več mogli zakramenta sv. birme deliti; so že 8* let stari. Visoko čast. kardinal S varccnbcrr sc bodo že proti koncu t. m. na nadškofski sedež v Prigi presilili. Odgovorni vrednik in zalo/.nik: Janez Kr. Poijacar. - Natiskar: Jože/ lllaznik v Ljubljani.