Out Write Ua Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA list slovenskih delavcev y Ameriki. HA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" ro Ntai uunmi mm RN Ml (Mat *HI to ZA S6.-"NALET0 RAD 30CIBDAJ ibi^fttONb: Utlelsea J— fcmcred — Sccud U— Mmltof September »lat. 1H3 at IS« P—I New Ymk. ti. Ad •( CMgraw •( March Srd, 1819. tev. 159. NEW YORK, TUESDAY, JULY 9, 1940—TOR EK, 9. JULIJA, 1940 Volume XLVIIL — Letnik XLVIIL FRANCUA FASISTICNA DRŽAVA _ _ . _ . . „ -/--------- Pod maršalom Petainom bo vladal Franciji triumvirat Ministrski podpredsednik Pierre Laval bo sestavil novo ustavo.—Predsednik Lebrun bo najbrže odstopil, Petain bo prevzel njegovo mesto. Iz Vichyja, za rasne francoske pre* to lice, prihaja poročilo, po katerem bo Francija v L'4 urah postala totalitarna diktatura, čije vlada bo prikrojena po italjanski fašistični vladi. Ministrski podpredsed n i k Pierre Laval, ki je že dolgo časa občudoval italjansko fašistično vlado in ki je sestavil novo ustavo, bo danes v poslanski zbornici prebral osnutek ustave. S tem bo korpora-tivna država stopila na mesto tradicijonalne francoske republike. Sedanji predsednik Lebrun bo najbrže odstopil in na njego vo mesto bo stopil maršal Henri Phillippe Petain, ki si bo nadel naslov "načelnik izvrševal ne oblasti." Pod njim bo vladal totalitarni Franciji triumvirat (zbor treh mož), v katerem bodo Laval, general Max ime Weygand in bivši delavski voditelj Andrien Mar-quet. Poročilo, ki prihaja iz Berlina, napoveduje, da se bo jutri sestal francoski parlament ter bo imel zelo kratko komaj 20 minut trajajočo sejo, n:i kateri bo sam glasovai svoj razpust. Vse stranke bodo opuščene Po novi ustavi boste ravno tako, kot doslej dve abornici, toda senatne zbornice ne bo iz-\olil narod, temveč jo bo postavila vlada, paslansko abor-nico pa bo izvolil narod in bode v njej zastopani delavci, kmetje in rokodelci. Sistem političnih strank bo opuščen, kakor tudi strokovne organizacije. Obe zbornici boste bolj t svetovalni skupščini za vlado. Staro francosko geslo: "svoboda, enakost, bratstvo" bo opuščeno in mesto njega vpeljano: "delo, družina in domovina." Prelom ir»-d Francijo m Anglijo popoln Francoski poslanik markij de Cabtellane se je zglasil v angleškem vnanjeni uradu ter naznanil vn&njemu ministru lordu Halifaxu, da je od Pe-tainove vlade prejel naročilo, da zaprosi za svoj potni list in za potne liste vsega poslani-škega osobja. S tem so bili uradno pretrgani diplomatski odnosa ji med Francijo in Anglij. De Castel-lane ni izrazil nikakega obžalovanja, temveč je lordu Halifax u po naročilu svoje vlade povedal, da pomeni pomorska bitka v Oranu popolnoma neopravičen napad ,na prijateljsko državo. ANGLEŽI ZASEGLI NOVO FRANCOSKO BOJNO LADJO Angleška admiraliteta naznanja, da je angleška vojna •mornarica napadla najnovejšo francosko oklopnico Richelieu in jo zajela. Poročilo pravi, da je bilo to izvedeno po načinu v Oranu. (V Oranu so angleške bojne ladje 3. julija pričele streljati na francoske bojne ladje in so jih več potopile. Največja bojna ladja Dunkerque je bila tedaj poškodovana in je nasedla na pesek. Pozneje so Angleži ladjo še enkrat bombardirali). Kje in kako so Angleži napadli oklopnico Richelieu, ni bilo povedano. Oklopnica ima 35,000 ton in je bila šele lansko leto dogotovljena. Ob času pomorske bitke ni bila v Orunu in tudi ni bila omenjena med bojnimi ladjami, ki so se v Aleksandriji predale angleškemu admiralu. Francoske izgube TURČIJA ČAKA 1 NA RUSKE ZAHTEVE Ruski poslanik pri turški •vladi Aleksej Terentiev je i-lnel eno uro razgovor z nemškim poslanikom Franzom v. Papenom, nakar se je s pami-kom po Črnem morju odpeljal v Moskvo. Dobro poučeni krogi pravijo, da sta oba poslani ka razpravljala o novih zahtevah, ki jih bo Rusija stavila Turčiji. Rusija bo najbrže zahtevala kake koncesije v Dar-danelah, ki varujejo vhod v Črno morje. Tuji diplomati pravijo, da Nemčija, Italija in Rusija delajo v popolnem soglasju, kako bodo postopale s Turčijo, ki je lansko leto z Anglijo in Francijo sklenila vojaško zvezo, katero pa je pred dvema tednoma odpovedala. VELIKE NEMŠKE IZGUBE V ZRAKU Londonski list "The Times" trdi, da so od pričetka sedati V vojne Nemci samo v bojih z angleškimi aeroplani izgubili 2500 aeroplanov. Koliko aeroplanov pa so izgubili v bojih z Norvežani, Danci, llolandci in Belgijci, ni znano. Pri tem .številu pa niso vključeni aeroplani, ki jih iz stielile baterije protizračnih topov in bojne ladje. Tako velika izguba je zelo občutna za Nemčijo, toda mnogo težja je izguba v letalnem okobju. Aeroplane je mogoče zgraditi, letalce pa je treba šele izvežbati. Iz Kapitola: Registracije se ni treba bati Philadelphijski odvetnik bo vodil registracijo inozemcev. — Mož je po političnem prepričanju republikanec, navzlic temu je pa velik prijatelj predsednika Roosevelta. Dne 1. septembra se bo za-•ela registracija vseh v Ame-'cis Biddle. Harrison bo te dni je Kralj Haakon noče odstopiti .Norveški kralj Haakon norveškemu parlamentu, ki je pod nemško nadvlado in ki je kralja naprosil, da odstopi, odgovoril, da se ne mara odpovedati prestolu. Predsedniku stortinga (parlamenta) je kralj pisal, da je pri volji vstreči želji norveškega naroda, ako bi od njega zahteval, da odstopi, nikdar pa se ne •bo vklonil želji ali zalitevi nemške okupacijske armade. Tuji opazovalci, ki so bili ~ " " ~ francoske katastrofe, mu je usoda naklonila žalost- priea »kušajo dognati izgube, ki jih no nalogo, da prosi za premirje trpela Francija zadnji me- j je, priznavajo naslednje vzro-sec bojev. Po njihovem mnenju ke poraza: 1. Pomanjkanje orožje. 2. Pomanjkanje vojakov. 3. Pomanjkanje odločnosti. Z ozirom na orožje jfe Fran- je izgubila Francija 1,500,000 mož, največ mrtvih in pogrešanih. Hitlerja je vzela komaj en mesec, da je uničil do tedaj najmočnejšo armado na svetu, !ciji najbolj primanjkovalo tauter je s svojo bliskovito vojno I kov in aeroplanov, ki so bili zavzel nad polovico Francije. | nemško poglavitno orožje. V Ko se je 12. junija Francija | svojem govora po radio je odločila, da zaprosi za premir- maršal Petain priznal, da je bi-bil njen položaj brezu- la nemška premoč " 1 " Vojaških duhovnikov manjka Vojni department potrebuje 5t>0 nadaljnih vojaških duhovnikov, kajti ameriška I armada se bo v dogledneni času znatno povečala. Zdaj znaša število aktivnih in rezervnih vojaških duhovnikov 1008. je, je bil njen pen, da je general Weygand na zgodovinski seji francoskega kabineta o polnoči na ne-kem gradu blizu Toursa rekel, da francoska armada nima do. volj izstrelkov niti za tri dni. Ministri so se jokali Ministri, ki so videli, kako se taja francoska armada ob zraku G proti X. Ko so Nemci vpadli v Belgijo in Holandsko, so imeLi Francozi samo 510 aeroplanov. Dva meseca po pričet k u vojne v Evropi, v novembru so Francozi šele pričeli vežbati letalce za vojaške aeroplane. Nemci so bili tudi v veliki premoči s tanki. V Franciji so Nemci poslali v boj 12 oklop Sommi in Aisni, so jokali, ko njh divizij, katerih vsaka je i jim je Weygand razlagal, kako mela 500 tankov. so Nemci napredovali in pobi jali ljudi, ki niso imeli več o-rožja, da bi m branili. Franooska armada je uničena in narod s otopelimi mislimi strmi • v _ »f in z n^i-katere- Francija je imela največ o koli 2500 tankov in med njimi 5e bilo Se nekaj starih. Ko so Nemci prebili Maginotovo črto ob Meuse pri Sedanu, kjer je poveljeval gcjneral ICorap,' Še imela francoska armada mnogo tankov iz leta 1918. ANGLEŠKI BEGUNCI PRIHAJAJO Včeraj je angleški parnik Samaria pdipeljal v New York 788 beguncev iz Anglije, med katerimi je 350 otrok, ki so večinoma sinovi in hčire padlih angleških vojakov in mornarjev. Otroci so v starosti od 3 do 17 let ter bodo živeli pri sorodnikih in prijateljih po raznih krajih Združenih držav; nekateri pa bodo šli k svojim ljudem v Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. Med begunci je tudi vdova po kapitanu Guy Doyle-Hughesn, ki je utonil, ko je bila torpedi-rana angleška matična ladja za aeroplane Glorious. Ž njo sta tudi njena otroka Bridget in Janet. S parnikom Samaria je tudi prišel baron Alphonse Rothschild z Dunaja s svojo ženo baronico Klariso in dvema hčerama. riki živečih tujezeiiieev. Njihovo število znaša približno tri in pol milijona. Registrirati bodo morali v poštnih uradih. Vsakdo bo moral navesti razne osebne podatke, poleg tega mu bodo pa tudi odvzeli odtise prstov. Registracijo bo vodil Earl G. Harrison, odvetnik iz Phila-delphije, ki je sicer po prepričanju republikanec, navzlic temu je pa velik prijatelj predsednika Roosevelta. To važno nalogo mu je poveril generalni solicitor Fran- od pot o val v Washington, kjer ho vodil priprave za obšiniti nalogo, ki ga čaka. | Časnikarjem je rekel: — I Nihče naj ne misli, da ho registracija nekakšno preganjanje. • jTujezenici, ki žive v tej deželi, pa si niso nabavili državljanskega papirja, se bodo podali na določeno mesto (v poštne urade) ter odgovorili na nekaj vprašanj. Njihovih pravic ne bo nihče kršil. Vsak strah pred registracijo je neupravičen. USPEŠNO POSREDOVANJE Delavci v tovarnah za aluminij najbrž ne bodo zastavkali. — Petnajst tisoč delavcev zahteva deset centov več plače na uro. Ker zvezna vlada pod nobenim pogojem ne bo trpela nobenega zavlačevanja pri naro* diioobrambnem programu, bo storila vse, kar bo v njeni moči, da prepreči pretečo stavko v industriji aluminija. Aluminij je potreben za izdelovanje letal, in e ga ne bo v zadostnih množinah na razpola go, se bo produkcija zakasnila. Največja tovarna za aluminij je Aluminum Company of America v Pittsburghu. Tovar- lialdžič in je njegovo mesto začasno prevzel ministrski predsednik Dragiša Cvetkovie. Poročilo pa dodaja, da njegov odstop nima nikakega opravka z notranjo politiko Jugoslavije. Forda ne bodo bojkotirali RUSKI POSLANIK DOSPEL V BEOGRAD V Beogradu so včeraj ob Nobenega linč&nja v šestih mesecih i v Beogradu so Kongresnik Hobbs iz Alaba-1 Pr"ik'™sk.el.ga P°*la me je »poročil v poslanski "!ka V,k .<^B Plotnikova d.ja w * * 1». vn. M. .1 « I « I « lv/% /I rtr»l rt« ot l*n zbornici, da v prvih šestih me V Londonu je bilo uradno naznanjeno, da Forda oziroma njegovih izdelkov ne bodo'na ima zaposlenih petnajst ti-bojkotirali niti v Angliji niti soč delavcev, ki zahtevajo de v Kanadi. Angleži so bili spočetka zelo ogorčeni, ker Ford ni hotel izdelovati zrakoplov-nih motorjev za Anglijo, naposled so se pa pomirili, ker set centov več na uro. Uradniki se izgovarjajo, da bi se s tem povišanjem pove- UGIBANJE GLEDE ROOSEVELTA V glavnem mestu je zavladala velika živahnost, kajti razširile so se vesti, prihajajoče baje iz najzanesljivejših virov, da se je odločil predsednik Roosevelt vtretje kandidirati. Na demokratski konvenciji mu bo ponudena nominacija, in on jo bo brez obotavlianja sprejel. Nekateri hočejo vedeti še več in pravijo, da predsednik, če ne bo skrajna potreba, ne bo dosiužil tretjega termina. Če bo namreč sedanja mednarodna napetost ponehala in bodo razmere zopet v starem tiru, bo odstopil in napravil prostor drugemu. Ako bo predsednik Roosevelt res sprejel nominacijo, bo podpredsedniški kandidat Cor. dell Hull, sedanji državni tajnik. Politiki, ki so podpirali druge kandidate, so vsledt^t/a zelo razočarani. Pristaši senatorja Wheeler-ja, demokrata iz Montane, so sicer presenečeni, toda poguma niso izgubili. V Chicagu so odprli svoj glavni stan. Wlieel-ler se je do zadnjega torka o-, botavljal pojasniti svoje stališče. Govoril je le, da bo nasprotoval vsakemu kandidatu, ki bo skušal pahniti Ameriko v vojno, v torek je pa proglasil svojo kandidaturo. Njegov prijatelj John L. Lewis mu je že obljubil vso pomoč in podporo. Obljubiti mu jo je mogel seveda samo v svojem imenu, kajti članstvo CIO, ki mu Lewis načelu je, je pretežno za Roosevelta. Praznik Dan neodvisnosti je preživel predsednik Rooseve:t na svojem posestvu v Hyde Parku, N. Y., kjer je bilo slovesno izročena njegova knjižnica vladi Zdrnienih držav. Na svojem posestvu je dal namreč zgraditi veliko poslopje, v katerem bodo spravljeni vsi dokumenti, ki so se nabrali na njegovi pisalni mizi, ko je bil governer newyorške države in pozneje predsednik Združenih držav. V knjižnici ki priredili velike demonstra cje v prilog Rusije. Policija secih tekočega leta ni bilo . , . , Združenih državah nobenega Pa Je demonstrante razgnala. linčanja. — To dokazuje,. — _ - , _ .. je rekel demokratski kongres- Jugoslovanski notranji nik, — da se morejo te vrste minister odstopil zločini preprečiti z eno samo Poročilo iz Beograda pravi, silo in ta sila je razjasnjeno da je nepričakovano odstopil javno mnenje. notranji minister Stanoje Mi- FOCHOV 2ELEZNISKI VOZ V BERLINU Zgodovinski železniški voz iz gozda pri Compiegne je dospel v Berlin, kjer je bil zapeljan na stranski tir za toliko časa, da bo določen zanj stalni prostor, kjer bo razstavljen kot nema priča dveh zgodovin »kih pogajanj za premirje — 11. novembra, 1918, in 22. junija letos. Pred svetovno vojno je bil ta železniški voz v prometu Orient ekspresa, ki je vozil med Berlinom in Carigradom. jim bo motorje lahko dobiti od drugih ameriških tvrdk. V Kanadi je bilo ogorčenje še večje' milijone dolarjev, kakor v Angliji. Neki kana«!- plača je sedaj 63 ski parlamentarec 'je zahteval, naj kanadska vlada enostavno zapleni Fordove tovarno, nahajajoče se na kanadskih tleh. čali stroški za šest milijonov dolarjev na leto, dočim so unij- so tudi razne zgodovinske dra 73. obletnica newyorske pivovarne 3. julija je praznovala Rup-pertova pivovarna v New Yor-ku 73. obletnico svojega obstoja. V sredo so v pivovarni tudi natočili 30-milijonski sodček pivo.| Sodček je bil pobarvan z belo-modro-rdečo barvo. S 30 milijoni sodčki piva se da natpolniti že precejšnje jezero. To je 14,880 milijonov ski uradniki izračunali, da bi znašalo povišanje kvečjemu >} Temeljna centov na uro. Družba je pripravljena zvišati plačo nekaterim delav ceni, nikakor pa ne vsem. Dr. John R. Steelman, glavni posredovalec delavskega de-partmenta, je pozval delavce, čijih unija spada k CIO, naj vpoštevajo interese dežele in naj ne za stavkajo. Njegov poziv je našel zelo ugoden odmev. Obe stranki bosta nekoliko popustili in se pobotali. S tem bo odvrnjena stavka, ki bi imela usodne posledice za narodno obrambni program. kozarcev piva, držečih po osem pol piva. ounces. Na vsakega prebivalca zemlje pride dva kvarta in gocenosti. Senator Johnson, demokrat iz Colorada, je rekel, da bo podpiral na konvenciji senatorja Wheelerja. Podpiral bo pa tudi Hulls, če. bo res kandidiral za podpredsednika. Prijatelji sedanjega podpredsednika Garnerja pravijo, da bodo še nekaj časa počakali, predno se bodo odločili, če naj na konvenciji predlagajo Garnerja za predsedniškega kandidata ali ne. Odločiti se bodo moraH kmalu, ka^ ti demokratska konvencija se pridne že 15. jnlija. Generalni poštni mojster J. Farley, ki je obenem tudi načelnik demokratskega narodnega odbor*., trdovratno molči, četudi mn je skorogotovo natančno znano, kdo namerava kandidirati in kdo ne. (Nadaljevanje as 3. str.) K31M& NAR0DA" 'J I J, Iap*a, See. — F1*m offline— of the e* stm otfiwn? tie west isa» street, joflw york. m. *. -47lh -¥e«r nry daj «mpt 8«nd*yj. ud holidjLjt. »-. Teartj fft.—, AdTerttwment on Agreement. Iht« Ameriko ln-Kanado $6.—; s» pol lete $3.— ; — New Teak m celo leto $7-—: *e pol lete $3.50. m celo leto 97.— ; m pol lete 98.BO. *qulm naroda" IZHAJA VSAKI DAN IEVZEŠBl NEDELJ IN PRAZNIKOV nUil NARODA," Sli WEST 1Kb STREET, NEW YORK, CHeleee S—1242 N. X. PEKLENSKA ODREDBA 2ALOIORA OBUPANE MATERE. Blizu postaje v Laškem . je sicer tik ob železniškem mostu preko Savinje in metd podvozom je 6. maja skočila pod popoldanski braovlak še ne 30 -let ^tara delavčeva žena Marija DoberŠkova, s seboj v amrt je vzela svojega 4 letnega sinčka. Pasanti z banovinske ceste so gledali, kako ga je potegnila s sAoj na železnico in kako sta se »kupno vrgla oba pod brzo-vlak, ki je priihrumel to potezo se hoče Rusija zavarovati proti neroško-italijanski zvezi, obenem je pa tudi njen nadaljni korak proti Dardane-lam, po katerih Rusija že stoletja koprni. „ Jtfajnovejše rusko prodiranje posebno jasno očituje tristročni značaj borbe za premoč. Navzlic svoji zmagi Hitler še ni danes v Evropi vsemogočen. Ustje Donave je v Stalinovih rekah, in baš v tem je tudi kal bodočega spora med Hitlerjem in Stalinom, ki sta se bila meseca avgusta 1939 i. na račun Poljake. Iz vasi Trebeljnega nad Mokronogom so z ttvtotaksijem pripeljali v bolnišnico v Kandi-jo ranjenca s prebodenimi prsi. V gostilni v Trebe«ljnem je bila tfbrana večja družba mladih judi, med ka/terimi je bilo tudi nekaj vojnih obveznikov. Ko je že pričelo delovati zaužito vino. ni bila nekaterim prav, d»a niso vsi vojni obvezniki vpoklicani. Tako je »dala beseda besedo, naraščalo je vznemirjenje, ki se je stopnjevalo in prišlo končno do bitke. Treznejši so pričeli1 na razburjene duhove pomirjevalno vplivati, a vse ni nič pomagalo. N»aj-vnetejši med pomfirjeva'l'ci je kmalu obležal s prebodenimi pljuči v krvi. Tudi nekaj dru- gih, ki so v boju dobili oibčut-nejše rane, je iskalo zdravniško pomoč, manj poškodovani pa so si sami izprali rane in jih prevešali. . SIKOV PRETEP FANTOV. •Iz Krškega poročajo 9. -maja: V torek so odhajali fantje k vojakom, da odslužijo svoj ka-drski rok. Spremljalo jih je lepo Število prijateljev, ki so Se po odhodu tovarišev močno na pi l i in je prišl o do obračunavanja že v samem Krškem, kjer pa pretep k sreči ni imel hudih, posledic. .'Hujše je bilo na križišču državne in 'banovinske ceste v Žadovniku. Tu so se spoprijeli "poljanci" in ** hribovciTega pretepa se je udeleževalo preko 10 fantov. (Pretepa»ki kolovodja je bil Molan Jože iz Mrtvic, ki je 24 letnc&a Kerina Franoa iz Sele najprej tolkel po glavi z vago od voza, nato ga je s=unil z nožem nad »levim očesom in ga vsega onemoglega še pahnil v potok. Pa tudi drugi pretepači so z ročicami, deskami in voznimi vagam-i udarjali, kamor je padlo. Najtežje sata poškodovana Kerin Alojz in Arh Franc, oba iz Mrtvic, katera so morali prepeljati v občinsko bol n ranico Manjših poškodb so bili deležni še nekateri drugi. Ko so prišli orožniki, so se sirovi pretepali seveda razbežalL Posebno so se ljudje zgražali nad sirovostjo Molana. Ta se je, ko nj mogel Že nikogar drugega tolči. sprn v i1!' nad* vpreže-ne konje in jih tolkel z vozno vago na glavah, »da so uboge živali kar ječale. Nihče se seveda ni upal v nevarno bližino Molana in sirovo divjanje nad ubogo živino preprečiti, ftele orožniki so napravili red in mir ter tri glavne krivce zaprli. PESMARICA "Glasben* Matice*' Uredil dn Josip Cerin Stane samo 92*— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 108 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. ■ Peter Zgaga PETERO ČUTOV Normalno razvit človek ima V Chapel Hill v Severni Capet čutov: sluh, vonj, vid, okus ; rolini je univerza, in tam je in tip. Ker si pa ljudje po mi-1 neki profesor vprašal sto »tu-šljenju in načinu življenja ni- dentov, kateri zvok vzbuja v reniiu se je krmar Tominšek komaj izognil s sprednjim delom splavta. Remšak na zadnjem delu splava pa je okušal spraviti spl'av nazaj v pravo smer, eriJo po vroči kopeli. Za o kus: prekajena slanina z jajcem. Yrseh odgovorov ne morein BVfdel, v.i- . . * javljena orožnikom, ki so kma- hteval ohf kamniške oltčine ži vinski potni lwt. Bil je to 21-{'etni Adolf Hitler s Kezjakw, ki je tudi pri zaslišanju vse lepo priznal. -Dejal je. dn je njegov 48-1 etni oče Andrej Hitler hotel svojo kravo prodati, toda poletni noči. Nosovi jim sprejemajo s posebnim užitkom: duh po soli na morskem obrežju; duh nove knjige, v kateri se še ni posušilo tiskarsko črnilo; duh jasmina po hudem nalivu; in iz ker je biia na Kozjaku slinavka in parkljevka, ni mogel, kuhinje prihajajoči duhovi, ko kier «e ie ob i«tem čaena posestnika Musterja. ker drugače ne bi dobi«' živinskega potnega lista. Vsa mdeva je bila malih jadrnic; sončni vzhod opazovan z \isoke gore; pavo-vu peresa; sončni žarki, padajoči na zasenežene drevje; b^-la roža v črnih ženskih laseh, bela debla vitkih brez ob robu vinjen in se je v takem stanju Gnstinoiču obesil okrog vratu, bar je dal povod, da sta se skregala. Da bi končali prepir so gostje spravili vinjenega Sediha z gostilne na cesto,,. . . , A , , _ . , kier je začel miočno kričati in|to dn" V™}™*. kazenske ob-'zelenega gozda. 'ravnave, ki se jo vršila predj Kar se jedi tiče, so omenjeni malim kazenskim senatom ma-|študenti vajeni južne kuhinje, ribon-keara sodišča, ki je A-rj,, so vsledtega posebno pohva-dolfa Hitlerja obsoflilo na 7||ni prašičje parklje s hrenovo dni za poni. Soobt ožena sta ' i.iii^iillliiiiil^i^^riiilliinilli;^^ Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JSmOTA - ' " i . t * BRATSKA. DELAVSKA ^ PODPORNA USTANOVA \ Sprejema možke in. ženske v letih od 16, do 50, in otroke do 16. leta ataroeti. preklinjati. Onstinčiča je to ujezilo, «el na cesto, tam pobral kamen in ž njim nekaj-kmt udaril Sediha po glavi, k? je dobil take poškodbe, da je na njihovih posledicah zadnjega decemlbra v bolnišnici umrl. Gusrtinčič je pri razpravi krivdo priznal, vendar se je izgovarjal, da je Sediha s kamnom udaril po glavi zato,, ker je ta držal v roki nož. Otistinčiča so obsodili na dve leti in 6 mesecev ječe. ADOLF KITLEB PRED SODIACEH. iBilo je lani 13. novembra, ko se je zglasil v občinskem uradu v Kamnici neki moški, ki je zahtevah za posestnika Franca Musterja živ i rek i potni list za knavo. Ker je bilo kamniškemu županu znano, da irrua Muster opisano kravo, je živinski potni list tndi izstavil. Todfc za pom. bila ttidi njegov oče in mati, ki sta nina v smislu obtožnice nagovarjala, da je storil kaznivo dejanje. Oče in mati sta bila obsojena vsak nw 14 dni zapora. NAPAD. V MafŠperku je neki pijan fant napadel posestnikovega sina Martina Puha, ki je ž njam|Ve roke P° večletni zelo *urovo ravnial. Razen te- P^ sveže nanilatene omako; po južnem načinu pečeno kokos; telečji zrezek; jagodni kej k s smetano; grozdje po dežju; fige z drevesa in še marsikaj drugega. Nekaterim je največji užitek, če letajo bosi po globokem, toplem prahu; občutek, ki ga ima človek, ka2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, UR----f IJt UR---?? »LN fM»---— MS LIR---$28.— IMi UR---$55.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih podil jate v vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, .priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za. kar je treba posebej plačati 9 ' ' VM nuMer v Evnyl ■! ■■fie v Jageel»«ijo in Italijo irafcetmti denar J* i DULARJIH. Uprti «mm v dinarjih es. lirah. Dta yjU^tadi u m dru*e er- SLOVENIC PUBLISHING CO. ti i PITNilll IIIILII s tt T orr k verzi in nikdar v North Caro-lini, toda če bi me kdo vprašal, kateri dotik mi je nepozaben ostal v spominu, }bi mu rekel, da dotik materine roke na čelu, ko sem se bil kot petnajstletni fant tekom hude bolezni za hip prebudil iz smrtne vročice. # Mojemu okusu najbolj prija suli pršut. Gospodinja položi predme hlebec domačega kruha, nato pa s podstrešja prinese nekoliko plesnjivo svinjsko gnjat. Obriše jo s suhim prtičem ter odreže z nje z velikim ostrim nožem dva ali tri kot list tanke koščke, da je skoro mogoče videti skoznje. Prelestna poletna noč v domovini na kmetih, duh po a-kaeijah, v daljavi pa zategnjc-no fantovsko petje. Pojejo o nezvesti ljubici, v veselem na-pevu se .pa očituje brezmejna žalost. Zdi se mi, da ni nič bolj skrivnostnega za uho. Po težki poti navkreber se ustaviva z gospodarjem pred zidanico. Ključ zaškriplje v ključavnici, vrata se na^teiaj od pro. Rekel bi, da ni slajšega dulia na svetu kot je duh, ki puhne iz zatoble zidanice v vroč poletni dan. In kaj najraje poslušam T Ležim na senu, zunaj se pripravlja nevihta. Blisk in grom. Težke kaplje padejo. iZame ni na svetu lepše »lizike kot je udarjanj? dežja na leseno ali slamnato streho. c ■ m" mmmm - DAILY Žene ▼ vojni industriji IVAN AdjBHBHfT: Nesrečna kmetica Ko so hodili Skopnjaki po svetu, so imeli 1 junije velik križ i njimi. Ta reč je -bila tako grozovita, da se je je bal oelo najhujši junak — in še razbojniki -o bežali, kudar so ga srečali. Včasih je bil £lcopnjak tak kot goreča metla, drugič je bil spet podoben zveri s šestimi nogami, tretjič zmaju, ki leti po zraku, a nikoli ni pričel dvakrat v inti podobi. Kjer je sedel na streho, je gotovo pogrelo tisto leto. Ve ga je človek srečal n« potu, je storil najbolje, ako >e je kmartu «ačel pripravljati na smrt. Najhujšo strast f« pa imeli škop-njaki slo takih hit*. kjer »=0 bili majhni otroci. Kakor hitro ni bilo dovolj močnem* leka v bližini. je prihrul s takinr bruščem in suntom, da so ljudem zastajali udje od strahu. Planil je v 'obo: in je začel tako nar»K-ščati, da se je razlez?-! do vseh kotov in se na noben način ni bilo mogoče skriti pr^f njim. tovo dobil škopnjaka v posete. Prih rul je v podobi goreče kače s tremi glavami in je tako bruihal ogenj iz sebe, da je bilo joj. Kdor je brl tako srečen, da se je zverjadi zmeraj umikal na »desno stran* je ee odnese! pete. Gorje pa tistemu, ki se je dal ou\airriti in je čtopil na levo. »Skopnjak je planil in se je ovil okrog njega, pa je od vrstil ž njim v višave, dokler ga ni 4tje telebnil v skalovje ali pa v prepad. (Skoro £e hujša nadloga nego ljudem, so bili škopnjaki žalik ženam. To je izvedela p& neka kmetica v zgornjem Božu — in sicer takole. Okrog tiste hiše je jokalo cele noči in tulilo vnasih kakor ob divjem lovu. Pokalo je, lajalo, prasketalo — kakor da kdo kuri krušno peč, in je poči-lo vse, kar že ni več človeško. Nikoli >i pa ni upal nihče ven, da bi pogledal, kaj se godi. To ni upala bivati ž njim pod isto streho in je pogostokrat beza \a na skedenj, kadar je bil mož doma, ter je prenočila kar na golih tleh, samo via bi bil pokoj pri hiši. Strehe so bile raz- LoraIonski tisk se obširno bavi z vprašanjem zaposlitve žen v vojni industriji. Med svetovno vojno so šele na spomlad leta 1915, začeli razmišljati o tem, kako hi žene v tvor-iiicj-h nadomestile može. Kmalu potem je bilo v angleških tvornicah za municijo zaposlenih 44 tisoč žen. To število je proti koncu svetovne vojne narahlo na 7 milijonov 300 tisoč, j'tako, da je bila skoro polovica ženstva Velike Britanije zaposlena v vojni industriji. Kakor dela zdaj Nemčija, je nji vojni štiri in pol milijona žen, ki tvorijo rezervo za delo v industriji. Ta zaposlitev žen pa je samo začasna. Čim bo U tudi m, kvfcškn - insieer pri|ik kajfl n ki so 1» tako silo, da je žarelo liresea-ti tramov je in se je dvignil -trop — ali pa celo streha. So-« ^ Polagonta je sploh ha je bila naenkrat polna o»rnj«i in dima in noben človek ženo, da ji je bilo tako tesno pri srcu in si ni znala pomagati diuiače, nego da si je vsako noč posebej v grenkih >ol-zah prosila smrti.. (Nekoč, ko je si»et samevala na skednju, jo je prebudil ponoči silen piš. Tako je hrumelo, da so se zibale deske kakor na vodi in se je šibila streha po dolgem in počez. "O. ko bi jaz reva le mogla najti moža, ki bi me mo^el rešiti škopnjaka." je jokal ženski gla- okrog voglov. Prosil je in zdihoval tako turobno, da se je milo storilo nesrečni kmetici. Ker je bila vajena vaega Nato #0 začeli ženske dodeljevati v tvornice za gradnjo letal in drugega orožja. T>ta 1918 je bil dosežen že tako znaten napredek, da so ženske delale tudi v ladjedelnicah, v tvornicah gume in železi?, nn poštah a* tramvajih in avtobusih, o-gromno pa je bilo tudi primerov. da so se ndejstvovale v dimnikarskem poklicu, namesto postreščkov, pri prenašanju tovorov itd, S]»oma'Tdi leta 1915, je prišlo na vsakih sto moških HO žen. proti koncu vo jne se je število tako spremenilo, da jo prišlo na 100 moških hudega, je ni moglo lirumenje .fir> žensk. Zaposlitev žen se je ni »mogel noter. Otroke je tako zakrotil, da niso dali niti najmanjšega glasu od sebe. fV so bili tedaj odrasti i pri delu kje zunaj, se jim še sanjalo ni, kaj se godi doma. Ko pa je matj pogledala po otroku, je gotovo nrfšln mrlička. Tudi po gozdih ni bilo miru pred to nadlogo. Gozdar, ki ie sekal na srnami dan. takrat, ko gredo še kače od tal, je go- je seve delalo hiši velike ne- NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV. CEH OSLO VA-flKE K NEMCU I NOVA EINSKO RUSKA MEJA Cen« 25 fenlov Pošljite svoto v znamkah po 8 s*. po 1 cenfa., Posebnost: . H AMMONDOV KUPON, ki ga dobita ln ko ga lapoinKa In pafcJeCa S lsdsjf teljn zemljevida.. Y>n daj« prarteo. da doMfts dodate eenljo- se di po ssdlanji raUnL * GLAS NAHODA * prišlo tako daleč, da niti najsi abša dekla ni maral« več blizu m <še celo berači so ^e ogibali razvpite domačije. Poleg tega je prišla "še ta nesreča, da je bila žena nerodovitna in aukon ljrez otrok, f'akala je -sedem dolgih let in je pila vse sokove in čaje, kar jih je le kdo na-svetoval, pomagalo pa ni nič. Mož je bil potrt spričo tega in je kazal Klan na dan manj veselja do dela. Venomer bolj ostro je očital ženi, da bo pogubi a premoženje in spravila hišo celo ob ime. Z očitkom je legel. s prepirom je vstal — in mesto da bi «el po opravkih, je taval okrog kakor zgrešna senca. Če je šel kosit, je posedal v >enci in je gledal v oblake Ko pa je žena prinesla malico za njitn, se je zasukal v stran in ni hotel jesti. Tako je šlo posestvo venomer urneje rakovo pot. Rep za reponv je gine-val iz hleva, dokler ni ostala ena sama krava v njem, ki je bila že tako obnemogla, da je ni hotel kupiti nikjer noben človek več. Prišlo je do tega, da že precej po mlatvi niso imeli toliko žita, da bi bili shranili potrebno množino za setev. . Gospodar si je zavoljo teh raznler poiskal druščine drugod, kjer je bilo bolj veselo in prijetno nego dosna. V najlep-šenrt poletju je iaginil p polja in ie žel na vas ter se bratil s postopači in lenuhi, ki so ga dražili zavoljo jalove žene. Se-ve*Ja je bilo potlej doma zmeraj več ledine in leto za »letom manj obdelanih njiv. Slednjič je začel mož popivati in kvar-topiriti, da £a včasih kar tri dni zapored ni bilo domov. Ker ni imel denarja, je jemal povsod na upanje, kjer je le mogel ddbiti kiak krajcar. S tem ^e je tako strašansko zadolžil, da so ljudje s prstom kazali za njim. Pravili so si z za smehom da če hlače, ki jib nosi, niso več njegove, in mo sosedje že kar žr-čali na posestvo. Žena je joke-•bu prosila zjepa in zgrda, toda vsaka beseda je bila bob v steno. Nazadnje jo je začel mtrz pretepati in Tavnati 2 njo tako grdo, cU že reva nikamor ni vedela pomoči. Vse ji je odnesel in zaklepal pre dnjo. Rjuhe ji je prodajal in obleke ji je raz-nesel okrog, da je morala v najhujši zimi hoditi tako razcefra-na, da veter po poijubno-sti lahko r sprehajal po njej. Na i zadnje ji je i*5el .streči ee po > lŽivljenju in Ji nastavijati pssti kakor, divji zverjadi. Z&to ai skim glasom, da se je začel še lisjak oglašati v vlalji s svojim dvozvočninn lajanjem. PreK*}rala nekaj, česar pa kmetica ni mogla razločiti in je ponavljalo venomer. . . 144O, ko bi našla moža, ki bi me rošil škopnjaka!" KJospodinja se je še malo o-botavijala, potlej je pa krikni-la: •"T, ti pa jaz posodim svojega, če ti je kaj pomagano ž njim. Sama tako nisem za rabo/' (Kakor bi odrezal je nehal šum in jok. a -škopnjak je izginil s tako naglico, da je kmetico le vseeno obšla silna groza in ni več miogla vzdržati v samoti. Po wem telesu je trepetala, ko je lezla s skednja, vendar je kljub temlu šla v hišo. Ker je bila luč v sobi, je pogledala skozi okno. da bi videla, kaj počne mož, in v svoje veliko aačudenje je -zapazila, da leži poleg njega lepa ženska, ki ji visijo črni lasje s postelje do tal. Zdaj bo vsaj enkrat zadovoljen," je rekla sama pri sebi in brez vse jeze stopila noter. Žeijska je spala in njeni lasje so bili tako lepi, da se jih je u-bogi kmetici zdelo 'škoda, če bi se valjali po umazanih tleh-Stopila je tedaj k postelji in je z obema rokama poravnala lepi tujki lase na vzglavje. Takrat pa je ženska išinila pokonci in skim. Angli ja jo pripravila v sodn- kmetica je p reci j .-poznala žalik ženo v njej. MXe veš, kakšno dobroto si mi storila," je rekla z veselim gla-0111 strmeči gospodinji — 4\ko si me rešila hudobnega škopnjaka. Nikoli več ga ne bo, ker me je ogr«lo človeško telo. Ti pa — če si dozdaj tr pela — odslej boš v veselju ži vela." Po teh besedah je žalik žena izginila, pii kmetici pa se je naselila sreča. Telo se ji je odprlo in blagostanje je prišlo v hišo kakor rosa na venečo tra- INeki budimpeštanski list je prejel pi.-mo svoje čitateljice; ki mu je sporočala, dia v njenem okolišu straši. Neke noči se je zbudila ob treh, kar je sicer m-navadna ura 7.a strahove. V>tala je, pogledala skozi okno in je opazila, kuko je nekaj strašljivo belega zletelo skozi zrak. V istem trenutku so se v njenem stanovanju n-stavile vse ure. Kden izmed reporterjev tega lista, mož, ki ne pozna strahu,, je sklenil, da si bo stvar ogledal od blizu. Postavil se je ponoči v neko vežo nasproti hiši. kjer je stanovala prestrašena čitatt« jica. Točno ob treh sei je pojavil neki ntožakar, ki je imel pod pazduho zavoj časnikov. Pred hišo se je ustavil, malo je zaaiiahnil in zavoj s ča-niki je zletel skozi neko odprto okno v tretjem nadstropju. Seveda ga je novinar takoj vprašal, kaj se je tu zgodilo. Mož je izjavil, da je natakar in da prinaša vsako noč stare časnike nekemu svojemu nezaposlenemu tovarišu, ki trpi za nespečnostjo. f1asniki se dvigajo do tretjega nadstropja s pomočjo vrvice. Od kar se je zadeva tako pojasnila, gredo tudi ure Ivo ječe gospe spet redno Od samege. strahu jih je namreč pozabila naviti. ali pa Abraham Lincoln vtre- tje kandidirati, bi bil proti njima. Zdi se mi, da ni Bog določil nobenega bitja v Ameriki, da bi moglo neomeje-no dolgo vladati Združenim državam. Včeraj je dospel v Washington Wendell Willkie, predsedniški kandidat republikanske stranke. Konferiral je z raznimi uglednimi republikanci, predvsem pa s podpredsedniškim kandidatom, senatorjem MoNarj'j^1"- Za tretji termin Demokratje v državi Tndia-ni so nominirali za governer skega kandidata sedanjega podgovernerja Henry - a F. Schrikerja. Zvezni senator Sherman Minton, velik na sprotnik New Deala, bo zopet kandidiral. Delegatom, ki se bodo podali na demokratsko vo. Srečna gospodinja je kas-ikonv^eijo; ?e bil° noje -vetovala sleherni nezado>a«> za predsednika voljni ženi, naj malo posodi I Rooseveltf' bo odlovei1 kam svojega moža. Zato se šel Ponevno kandidaturo, četudi dandanašnji Rožanke rade ravnajo po tem nasvetu, a kaj pomaga, ko ni več škopnjakov, ne ižalik žen med' nami! IŠČE SE LOUIS BREKAH ali Brehar, po domače Jasnič. Leta 1914 je lastoval kempo v Norwich, Pa. Ce bi on to bral, ali če bi kdo drugi to videl, ki ga po-zna, je prošen, da se zglasi pri sestrah Sophie in Kristina Simcic 17305 Grovewood Ave., \ (janio Cleveland, O. Jako je važno. A (3x) bo skušal bivši governer Paul V. McNuft doseči nominacijo. j 'GLAS NARODA S a || j pošiljamo v staro do ^ jj mo vino. Kdor ga ho- | A v za k 4 če naročiti za svpje * sorodnike ali prijate-I Ije, to lahko stori. — 4 Naročnina za stari \ kraj stane $7, — V ž (talijo listal ne poSi K !• - POMAGAL JE VJETI PADALCE ANlsal Franjo Dular. 278 strani. Cens tnla Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za TPakeaa H*lnoreJra; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike. GOVEDOREJA. Spisal B. uetrtrt. 143 slraaL 8 silks n«' Cena $1 — KOKOSJEREJA. Sestavil Vab-utln Haziuger. «2 strsnl. Broi. Cena .50c < Urbani.) Ves. Cena .75C KNJIGA O LEPEM VEDENJU. KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. Cena 50c. 68 strani Cena 30c. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami 168 strani. Knjiga sa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva spiob. __ Cena 50c Cena Kuharske KNJIGE LJUDSKA r KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za Jtuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $1.25, ves. $1.50 NAJVEČJI SPISOVNIK. — 156 strani. NAftE ŠKODI-IIVE ŽIVAI.l v PODOBI Id 8EDI. Opixal Fran Erjavec. 224 stranL Broi. Cena ,25o OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Ves... Knjiga Je namenjena v prvi vrsti *a stavbno, umetno in strojno ključsvnifarstT« ieia- soiivsrstvo. _ . „ Cena $1— ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ AR. Trije deli: 162, 141, 133 strani. Cena inebko ve» Poljuden ln natančen opis odkrltia novega sveta. Spis se Cita kakor zanimiva povest ta* Je sestavljen po najboljših virih. Cena 50o- PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda ves. 251 «... Priročna knjižica, ki vsebuje vae, kar Ja pri nakupu ln prodaji "otrebno. Cena 75c. SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. $5 .oo PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 fltranL Knjigo toplo priporočamo vsakomur, k) se hoče seznaniti ■ glavnimi črkami sodobna filozofije. Cena jjOC S LOV.-ANGLEŠKI IN ANGLB&KO-SLOVEN- slovar. 148 stranl Cena 90o. SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. Sestavil Dr. F. Bradač. — 625 stranL Ona -$1,25 UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. 295 stranL UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer. 163 strani. O— $1,— VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. SestavU H. Pod k raj Se k. — 437 strani. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 stranL Zbirka aanlmlvlh ln kratkočasnlb spretno-stl; burke ln Šaljivi poskusi; vedeievsiaa tabela ; punktlranje; zastavice. C« $1.— ZDRAVILNA ŽCU&ČA. «2 stranL iJte MU Guy Booher (sredi na sliki), kt je star 13 let, je 23. jnnija zapazil, JUsko so se trije nem-vojaki s padali spustili na tla blizu Pariza. Takoj je o tem obvestil policijo. In je sa to dobil nagrado 2000 frankov. (KNJIGARN A "GLAS NARODA" ' 216 W«st 18th STREET N E W YORK "GLIB NA10D A" — New Torfi Tuesday, July 9, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Roman: KRIVNOSTNI TUDENEl|_f Spisal P. Keller. — Poslovenil I. D. ® Kma jo je začudeno pogledala, vprašal« pa ni ničesar. Karel in učitelj sta vedeha, da «e hooe mati zahvaliti zato, ker 'je gospod graačak na vprašanje o krivdi odgovoril! porot nikom "ne." *4 Gospodična bi rada povprašala zaradi studenčnice. Stara Golobovka si je silno želi." "Studencnieof" je vzkliknil Karel, >e okrenil in skočil i Laza j v hišo. Hišni zvonček je vreščal, tako burno je od*-prl vrata. "Temu se pa mudi." se je smejal učitelj "Jcakor ogenj." Meden nasmeh je preletel tudi ibledi obraz materin. ■4Včasih je že kakor velak deček. Všeč mi je to." i [Deklilca je rekla: **Meni pa je mučno." Karel se je vnnil. Iz vrčev je kadilo. "Tako — in sedaj se popeljemo vsi k stari Golobovki, saj je le malo ovinka in do vlaka imamo <še »dosti časa." (Kino so primorali v voz. Za njo sta. sedla učitelj in Karel in naložili so tudi vrče z vodo. Ta kmečki voz je bil širok m dolg, da so imeli vsi dovd'j prostora v njenn. J "'Zbogom mati!" iN! jo poljubil več. sramoval se je sedaj pred' deklico. Segel ji je le v roko. Mati ni rekla ničesar, ni mogla reči ničesar. Hlapec je pognal konje in vozil počasi, da bi se ne i«zlila votla v vrčiili. Sprva nobeden ni izpregovoril besede. Učitelj hi «9 bit moral \ve-ti med mlada dva, pa ni hotel. Se-»Jel je rajši k oknu. Tako sta sedela Karel in Eina tesno drug pri drugem. Oba sta bila zelo rdeča, oba sta strmo gledala pred se. Malo pred hi-šo stare bolnice je Rma hlastno vprašala: -tnimi očnii. Mlado sro?» mu je bilo prepolno ljubezni in bridkega slovela. Tedaj je nenadoma zakrila megla gore; -stari znanci »njegovih mladih dni so iz ginili, kakor je bila izginila tudi Ema. . Tzpregovoriil je zopet učitelj: •"Kanel, vse tn večerna ura. Dr. Tfetta-way jo imenuje 'uro zobobola.'. Dr. Hattarwav je sestavil tudi nekakšen urnik, o katerem pravi, da bi se ga moral držati vsaki čCovek. Za čas med prvo in drugo popoldansko uro predpisuje popoln mir, čas med drmro in tretjo uro pa je zelo kritičen in naj človek v tem času ne podvzeima nobenih važnih reči.. Od pete »do sedme ure zvečer pa priporoča dr. Hattawav. naj bo človek po možnosti sam. < niso verjele. Sedaj se je zgodil preobrat. V marcu 1931 je 18-letna Maria Alaimo iz Porta Empe-•docla pri Agrigentu odpotovala !s svojo materjo v Palermo. Tam se je seznanila s 23-letnim Giuseppom Corentijem, sinom nekega profesorja matematike. Mladi mož se je zaljubil vanjo do ušes in jo je pregovoril, da bi ž njim zbežala V avgustu istega «!eta sta se poročila. V decembru se je Oorenti v bi rži ni Realmonteja v mraku zgrudil pod streli iz samokrese, medtem ko je bila njegova žena ž njim. Kot morilca so prijeli nekega kmieta Carmela Mu>sa. Ta je mlado ženo takoj po umoru z grožnjami prisilil izjavljati, »da so zločin izvršili štirje neznani razbojniki. Resnica pa je vendarle prišla na dan. Mussa so prijeli ko«t morfttca in izjavil je, da so ga mlada žena, v katero se je bil zaljubil,, njena mati in nje sedemnajstletni bnat Oarlo A-laimo pripravili do umora. •Zaman so vsi trije, ki jih je bil tako obtožil, zatrjevali, da so nedolžni. Porota v gentu jim ni verjela in jih .>e obsodila z Mussoim vred na dosmrtno iečo, le Carl a Alainm so zavoljo mBadosti obsodili na 14 let. Prizivno sodišče je sodbo pot dilo- ISedaj po osmih letih pa sta kes in vest omehčala morr'ca, da je natpisal svojim sorodnikom pi=mo, v katerem priznava, ove-ril znanega odvetnika v Rimu. da uvede postopek za obnovitev razprave. STRAHOTE VOJNE Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 21« W. IS St., New York Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE CIGANKA Povest o mladi ciganki, ki so jo hoteli prodati, i*a Je pobegnila. POZNO KESANJE. V ženski kaznilnici v Benetkah imajo starejšo S'wcilijanko, ki so jo obsodili s hčerko in nekim moškim pmt osmimi leti zavoljo umora. Hčer so pred nedavnim odvedli v neko južno italijansko kaznilnico. Obe ženski 4«ta stalno zatrjevali svojo nedolžnost, toda oblasti jima ODMEVI SREDOZEMSKE NAPETOSTI V BOLGARIJI. 5V bolgarskih političnih in diplomatskih, pa tudi novinarskih krogih so z največjo pozornostjo beležili vse znake povedane napetosti v sredozemskem bazena v preteklih dneh. Listi so zlasti beležili vse varnostne ukrepe v posameznih sredozemskih državah, posebno na Balkanu. Z največjim zadovoljstvom so tu sprejeli izjavo rumunskega zunanjega ministra o tesni povezanosti balkanskega in sredozemskega miru. Na merodajnih mestih zavračajo vse tendenciozne vesti, katerih namen naj bi bil m/otitd ozračje zaupanja med Bolgarijo in sosedi. Tako ni ostal med drugim neopažefo značilen dementi inozemskih vesti o dozdevnem abinanju turških čet na bolgarsko-turški meji. V turških in ostalih balkanskih krogih je ta dementi na vzbudil največje zadovoljstvo, a': ker dokazuje, da se Bolgarija v — - svoji politiki do sosedov ne pusti vplivati od tuje propagande. To dokazujejo v ostalem "tudi ukrepi bolgarske vlade proti nezaželenim tujcem kakor so to potrdile tudi izjave notranjega ministra Gabrov-skega v sobranju. Med nove manifestacije bolgarske želje po ohranitvi nevtralnosti in miru na Balkanu spadajo izjave br/'garnkega vojnega ministra Daskalova o priliki proslave Djurdjevega dne, praznika bolgarske vojske. Bolgarski lfrti z zadovoljstvom zabeležili, da je po poslednjih diplomatskih razgovorih v Rimu. Londonu in Wash-ingtonu nastopilo vr?aj začasno pomirjen je v Sredozemlju. ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI ŽIVALI ZDBA- KRIZARJ1 I. in II. zvezek, broš.... $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP in II. zvezek, broš. I $3.50 QUO V AD IS !. in II. zvezek, broa.". . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing ipany SE SAMS VUO. V nekem ameriškem živalskem vrtu so napravili zanimiv poskus. Bolno žival so pustili samo v kletki, toda v njenem dosegu so položili vse hranilne rast'ine, ki jih je nlajti v naravni okoliek v kateri ta žival drugače živi. Nato so opazovali, kako se je bolna žival zdravila z zelmi, ki si jih je izbirala iz kupa. EBržkone bi sploh ne bila o-bolela, če bi imela že prej na razpolago taksne zeli, kajti živali se za svojo potrebo dobro razumejo na naravnia lečife. Tako si iščejo črni ameriški medvedi nekih odvajajočih jagod, da ?e po zinfskem ča^u popolnoma ozdravijo. Mladi purani jemljejo grenke linrte kot dražilo, ki jih krepča. Kadar .dobivajo damjaki nove rogove, I iščejo apnene vode. Apno potrebujejo za svoja jajca tudi gorske ptice, zato iAčeio krajev kjer dobe lahko školjke. ISKALCI VODE. iŠe v ozemfljih, kjer je dosti vod/; je težko najti nove izvirke. Tem večja težava je s tem v puščavah. V severni Afriki imajo prave poklicne iskalce dragocene tekočine. Ta poki i)c se podeduje od očetov na sinove in ti ljudje so sposobni označevati celo v ozemfljih, kjer jih ne vodSjo nobeni sledovi, kraje, kjer se v globini skriva voda *Za gradnjo novih vod njakov so iskalci vode v puščavskih predelih pomembnejši stan, nego iskalci zlata. Con 216 W. I8rh Street New York Rojaka prosimo, k o pošljejo n naročnino, da m poslužujejo — UNITED STATES odroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno cena 75c DAMA S KAMELJAMI Spiral ALEKSANDER DUMAH Pisatelj sam pravi, da je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se bo igral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res igra velik kog se lo zanimivega življenja. cena .75 ROKOVNJAČI IZPOD TRATE Spisal Kazimir Prxerwa-Tetmajer. Zelo zanimiva povest o divjem lovcu Gronitovskem. cena 75c ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je poleg Josijia Jurčiča naS najlioljAi prtpo-vedalni pisatelj, v tem romanu popisuje življenje ln dogodke na gradu I>vor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od začet ka do konca. cena $ I.— GROFOV JA6ER Spisal Albin Hrovatin. Povest iz domačih hribov, ali povest o grof<»vem ja* gru Janezn Krestiiku. cena 75c HUBERT Spisal Paul Keller. Roman i/, lovskega Življenja. cena $ I.— JARA GOSPODA Spisal JANKO KERSNIK LepSe jKJvesti, kot je Jara Gospoda, skoro ni mogoče najti. cena $ 1.— JARI JUNAKI Spisal RADO MIRNIH Knjiga vsebuje VI kratkih, smešuh jHJVesti in ho vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo. cena $ 1.— JERNAČ ZMAGOVAČ Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEWICZ Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv. SAMOSTANSKI .LOVEC • Spisal L. Gangbofrr. Ganghofefja prištevajo med najboljše sodobne pisatelje. — Samostanski lovec je najbolj mojstersko njegovo delo. cena $1.50 SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pisateljev ln pravzaprav oče pravilne slovenščine v tem svojm romanu živo in zanimivo popisuje življenje na deželi. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAVORNIK Pisatelj v knjigi pove isto, kot jKive naslov: srečal se je z ljudmi. med katerimi so nekateri že mrtvi, drugi še živi. Njihova usoda je bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pred vsem pa ((opisuje resnično življenje jMisaiueznih. cena $ 1.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZlPANflČ Najboljši in še živeči slovenski iiesuik (tudaja s to zbirko zo|iet nekaj umotvorov. Pesmi so jsisvečene njegovi želi i Ani. cena cena $1.— JUTRANJA ZVEZDA Iz angleščine prevedel P. M. ČERN1GOJ Roman se vrši v Egiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljubezni nad velikimi ovirami in nevarnostmi. cena $1.— KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JURAČ Mladi koroški Slovenec zelo jasno in zanimivo popisuj« življenje kmetov in rudarjev. PUŠČAVI V LIBIJSKI Spisal A. ('onan Doyle. Zelo zanimiv roman, čegar dejanje se dogaja v Kgiptu, V deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO ŠORLI Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi |xidaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $ 1.— cena $1.— KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Strarhvvitz. Zelo zanimiva povest iz do- mačega življenja. cena 75c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski pripovedn'k In pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi prli»oveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75c. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieake-ga nad Turki pri Hotinu ln s tem osvobojeuje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, pod katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poena ni slovenski pisatelj popisuje Čudovit svet med žarkostjo južnega solnca ln senco hladne severne nočL cena £1 — ZNANCI Spisal RADO MURNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot '*Povesti ln orisi." cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in ]iosebno v gozdovih. cena $1-25 ŽITO POGANJA Spisal Rene Bazin. .Francoski roman zelo na" jiete vsel»l ne. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. Dejanje se vrSi v letu 1757, ko so Se Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York ln Vermont. cena $ 1 .— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo ml Rojakom priporočamo, Ida naročijo te tedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti y £ Bftf ■ML