ff
Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chi-cagi, 111., 2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
J»
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inpzem-stvo $1.50.
GLAS
LO
rr
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!

"Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J»
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov.
J*
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
.J
LETO—YEAR VI.
Chicago, 111., 4. aprila (April) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 14.
Nameravan umor.
V hlevu za bike v Mucklavu, W. Va. je zaprtih 36 štrajkujočih rudarjev. Soldateska jih je oropala svobode, ustavno zajamčenih pravic in vrgla- v hl/ev, v katerem bivajo natlačeni kot sardele v škat-ljah.
Mnogo se je pisalo o beneških ječah, ki so bile pokrite s pločevino iz svinca, o ječah v sibirskih rudnikih, o kazematah na trdnjavah, o hastilji, o banju itd. Nad vsem tem so se ljudje zgražali in obsojali tako ravnanje s kaznenei.
Danjes, ko zapirajo v West Virginiji štrajkujoče delavce — neodvisne državljane svobodne republike — v nezdrave živinske hleve, ker so se poslužili v ustavi zajamčenih pravic, pa nobedien teh gospodov in “blagorodnih” gospa, ki pošljejo navadno že po zdravnika, ako se je preobjedel njih kužek, ne zine besedice proti takemu ravnanju z delavci. Prav tako je kakor v Rusiji. Gospoda — plemiči, bankarji, podjetniki in različni drugi izkoriščevalci in oderuhi — je pohajala od zabave do zabave, mejtem ko so vlačili ruske delavce in kmete, ki so se borili za svobodo svoje domovine, v sibirske rudnike, da tam izginejo za vedno. Pri nas ni nič boljše. V marsičem je še slabejše.
Ako so drugod zapirali kaznen-ce v strašne ječe, vendar niso streljali slepo med nje, kakor se je dogodilo v Mucklowu, kjer je v rumeno obleko oblečen pastir stavkokazev streljal na slepo med po nedolžnem zaprte ljudi v živinskem hlevu in ranil dva človeka. G. W. Me Coy je bil ranjen na roki in H. V. Craise pa nevarno na obrazu. Pravo čudo je bilo, da ni strahopetec v uniformi umoril več oseh.
Načelnik teh ljudi se je kasneje izgovarjal, da se pretorijanec ni ravnal po izdanih ukazih in predpisih. Ako se kapitalistični četaši tako malo brigajo za izdana povelja višjih kapitalističnih lakajev, kdo naj potem garantira, da nekega dne ne i>rične kateri četa,-šev streljati z moderno puško za kratek čas v majhen prostor, v katerem je natlačenih 36 po nedolžnem zaprtih oseb.?
Kapitalističnim lakajem ni zadostovalo, da so oropali državljane za njih ustavno zajamčene pravice, marveč so jih pometali še v živinske hleve, kjer lahko kakemu znorelemu kapitalističnemu če-tašu služijo za tarčo.
Kdo ho oškodoval rudarja G. W. Mc Coyja za njegovo desno roko. Kdo ho skrbel za tega pohabljenega. družinskega očeta, njegovo ženo in njegovih šest^otrok? Kdo je kriv, da je danes pohabljenec ?
Kolika časa bodete delavci spali ali pa mirno gledali, kako streljajo na delavce kapitalistični četaši? Zakaj se ne organizirate politično in volite za vse javne urade in vse v zakonodajne zbore tovarišev iz svoje srede? Dokler bodo v javnih uradih in v zakonodajnih zbornicah lakaji kapitalistov, toliko časa bodete kapitalističnim če-tašem za tarčo. Na volilni dan vam daje glasovnica moč, da lahko obračunite s svojimi izkoriščevalci in njihovimi najetimi pretepači in morilci.
Ako zaštrajkate pošljejo na vas uniformirane in neuniformirane četaše, da vas póstrele, ali pa z bajoneti prisilijo, da se vrnete na delo. Pomečejo vas v ječe in odžfene-jo pred sodnika, ki vas obsodi.
Zakaj vse to, ko imate moč, d'a lahko mirnim potom spremenite svoj današnji tužni položaj! Dokler ne bodete imeli svojih sodnikov, svojih governerjev in svojih zastopnikov v postavodajnih zbornicah, dotlej bodo z vami ravnali, kakor ruska avtokracija s svojimi podložniki.
Glasujte za svoje delavske kandidate, pa ne bo treba vpraševati,
ako je Amerika v Rusiji. Glasujte za socializem in padla bo današnja kapitalistična sužnost!
Zapomnite si, da je glasovnica boljše orožje kot pa puška najmodernejše vrste!
Žensko volilno pravo.
Do sedaj je devet držav v Zdr. državah sprejelo žensko volilno pravo v svojo ustavo. Tem državam bodo v kratkem sledile druge. Iz tega pa nastajajo resne dolžnosti za delavske časnike, katerim se ne sme odtegniti noben list, ki trdi, da z at op a koristi- delavstva. Dela.vske.ga ženstva ne smejo presenetiti pravice in dolžnosti, katere jim prinaša žensko volilno pravo ; te pravice in dolžnosti ne smejo biti za nje nerazvozljiva uganka. Razložiti je treba delavskemu ženstvu, kako mogočno orožje je volilno pravo, da bo spoznalo njegovo vrednost in ga znalo pravilno rabiti. Delavske žene je treba vzgojiti do politične zrelosti in seznaniti jih z resnico, da je volilno pravo dobro, važno in pomembno orožje v boju delavstva za svojo osvoboditev iz mezdne sužnosti. In to ie naloga delavskega časopisja.
Kako sramotno bi bilo za delavsko časopisje, ako bi vse države uvedle žensko volilno pravo in bi se žene ne poislužile volilne pravice, temveč bi rekle, da je volilno pravo le privilegij moških in igra-čica buržvaznega ženstva. Delavske žene so1 preveč obložene s skrb mi za moža in otrok, da jim boj za obstanek nalaga preveč dela in da nimajo časa za take ne-slanosti.
V resnici je narobe. Ker je boj za obstanek vsak dan krutejši; ker skrbi za dom vedno bolj tlačijo delavsko gospodinjo, mora priti delavska žena do spoznanja, da je volilno pravo treba izrabiti v interesu svojega razreda —- delavstva. Volilno pravo je orožje, s katerim se lahko olajša in omili današnji bedni delavski položaj, ako se ga rabi pravilno, S pomočjo zakonodaje se lahko tudi v kapitalistični človeški družbi marsikaj izvede, izboljša žalostna usoda siromakov in trpinov. Že s tem, da se omeji delo žensk v za-duhlih in n ©zračnih tovarnah, prepove delati otrokom v industriel-nih obratih in popolnoma odstrani delo na domu, se lahko stori mnogo dobrega in odpravi veliko bede. Z zavarovalnimi zakoni proti bolezni, nezgodi, brezposelnosti in za starost se učinkuje direktno proti ohubožanju delavstva. Z zakonodajo se lahko prisili podjetnike, da v svojih obratih uvedejo zdravstvene naprave in kapitalistom se lahko, prepove, da ne sme jo uničevati poljskih pridelkov ker z uničevanjem živil vzdrže visoke cene na trgu. Z zakonodajo se da še mnogo več doseči, ako delavci in njih žene glasujejo zase in ne za svoje izkoriščevalce. V volilni bitki je glas delavske žene ravnotoliko vreden, kakor njenega moža.	'	(
Delavska žena ne more tako glasovati, kakor ji bodo priporočale miljonarke, marveč mora glasovati, kakor ji narekujejo njeni razredni intereisi. Delavec nima riobenih skupnih interesov s podjetniki in ravnotako jih ne more imeti delavska žena iz ženami podjetnikov.
Ako žensko volilno pravo postane dejstvo v Zdr. državah, potem bodo žene bogatinov in pod jetnikov zastopale interese svojega razreda. Ravnotako se pa morajo delavske žene boriti skupaj z delavci za delavske interese. Da se to izvrši, je pa naloga delavskega časopisja in vseh razredno zavednih delavcev.
Ameriške vesti.
— Iz Washingtona, D. C. poročajo, da je predsednik Wilson odklonil državno pomoč bankirjem, ki so hoteli posoditi kitajski republiki 125 miljonov dolarjev. Do sedaj je bilo v navadi, da so bankirji meli pri večjih posojilih vedno državno silo za seboj, da so lahko odrli ljudstvo v kakšni južnoameriški republiki ali pa na Daljnem vztoku.
— Zelo pohvalno se je izrekel o tovorni pošti glavni poštar. V mesecu februarju se je pomnožil tovorni .promet j za 40 odstotkov. Ljudstvo je kmalu spoznalo, da je tovorni poštni promet ceneji in si-gumejši, kakor pa pri privatnih družbah.
Kakor je postala pošta last ljudstva, tako bi lahko postala tudi vsa druga prometna, proizvajalna in razdelivna sredstva, kakor tudi zemlja in zemeljski zakladi.
— Devetnajstletni Jurij Davis, v Denverju, Colo. leži obstreljen v 'bolnici. S pomočjo nitroglicerina je hotel osvoboditi svoje tovariše iz . ječe, pa je imel pri tej pustolovščini smolo.
Fant je utihotapil v celico bandita steklenico tega nevarnega razstreliva. Neki paznik ga je zasačil pri tem poslu in ga je hotel prijeti. Davisu se je posrečilo vseeno ubežati na ulico, kjer mu je pa kroglja, ki ga je zadela v nogo, preprečila nadaljni beg.
— Kanadska pacifična železniška družba je vzhodno od forte William, Ont. povišala plačo strojevodjem za deset odstotkov, za-padno pa za pet.
— Jurij Bury, podpredsednik zapadnega oddelka kanadske pa-cifične železnice je izjavil, da ho vsled prebujenja ljudstva ua Kitajskem nastalo pomanjkanje kruha na svetu. Bury pravi v svoji izjavi, da ljudstvo sedaj sega po kruhu, odkar je postal Kitaj republika.
Izjava Burvja je navaden kapitalističen manever za podražitev moke. Najboljši kitajski delavec zasluži 16 centov na dan. S čim si naj pa kupi kruha? Pa recimo, da kitajski delavec zasluži toliko, da si lahko kupi kruha, kolikor hoče. Kitaj ni puščava. Tam ne žive ljudje, ki ne znajo obdelovati zemlje. Na polju, ki ga danes namakajo umetno in na katerem raste riž, bi kmalu sejali pšenico, ako bi nastala potreba po kruhu. Pa še nekaj druzega bi prišlo pri tem ¡v poštev. Po izjavi veščakov, ki so študirali poljedelsko inženirstvo ali so pa narodni ekonomi, lahko Zdr. države prežive z današnjimi sredstvi za farmarstvo osem sto miljonov ljudi. To je brez Kanade! Ali o tem gospod Bury nič ne ve?
Ob tej priliki se spominjamo razsodbe višjega sodnika Gumme-ra v New Jerseyju, ki je v enakem slučaju razsodil, da otrok delavca ni sploh nič vreden in da je otrok za delavske starše le breme. Na podlagi te izjave je starišem priznal en dolar odškodnine za u-morjenega otroka.
Naivni ljudje pa vzlic temu trdijo, da je v današnji družbi pravica za vse enaka in da ne vidi in ne pozna razrednih razlik.
Čas je, da se to hitro popravi, kar je zagrešila prejšna vlada. Ameriška republika hi morala biti v tem slučaju drugim državam za zgled.
— Karel Nichols je v Posadeni, Cal. toliko časa plakal v okrajni ječi, da je umrl.
Nicholsa je dala aretirati njegova soproga, češ, da ni skrbel za svojo družino. Pričel je plakati, ko je izvedel, da noben njegovih prijateljev noče položiti zanj varščine. Plakal je vso noč, in ko je zjutraj ponehal jok, so ga našli mrtvega v celici. Star je bil 25 let.
— Odie, governer države Nevade, je podpisal zakon, ki daje ljudstvu odpoklieno pravo. Odpokliče lahko vsakega uradnika, ako tako zahteva četrtina volilčev. Ta dodatek k ustavi je ljudstvo sprejelo v jeiseni s splošnim glasovanjem.
— Pri Muncieju, Ind. je popla\ spravil na dan 30 kvartov nitroglicerina. Narasla Bela reka (White Riveh) je razorala zemljo in spravila nitroglicerin na dan. Odkrila je pravzaprav skladišče naddinamitarda in vohuna McMa-nigala.
— Dr. F. F. Friedmann, berlinski specialist za jetiko, je v zdra-višču Montefiore zopet vbrizgnil serum desetim bolnikom, ki so jih izbrali vladni zdravniki.
V hotelu Ansonio je Friedmana obiskalo več zdravnikov iz zapa-da, kakor tudi nekateri zastopniki kapitalistov, ki bi najbrž radi izvedeli, za koliko hi Friedmann prodal svoj serum. Zdravnik je vse take ponudbe' odklonil na kratko.
— V Omahi je komitej mešča-nv izjavil, da bodo v šestih mesecih zgradili mesto, ki ga je porušil vihar. Zdaj se1 je dognalo, da je v Omahi in predmestjih bilo vbitih 136 osieb in 402 pa težko ranjenih. Vihar je razdejal 1700 hiš.
— Helena Gould — tako smo či-tali v nekem časniku — je dobila od železničarjev, ki so zaposleni na železnicah in so last družine Gonld, bisernico kot poročno darilo.
Bizantizem nekaterih ljudi res že smrdi do neha.
— Zvezna vlada je prisilila “Unjoh Pacific” železniško družbo, da je vrnila državi premogovnike, ki so bili vredni tri miljone dolarjev in katere si je družba sleparskim potom prisvojila v državi Wyoming.
Kakšen bi vendar postal svet, ako bi vsi sleparji morali vrniti vso prisleparjeno lastnino prvotnim lastnikom?
— V Pittsvillu, Pa. je smrtno ponesrečil otrok delavskih stari-šev. Stariši so tožili za .odškodnino in porotno sodišče jim je priznalo tri tisoč dolarjev odškodnine. Družba je apelirala na višjo instanco, ki je kasirala prvo sodbo in izjavila, da otrok ni več vreden kakor toliko, kolikor so znesli troški za pogreb in zdravnika. To je približno $150.
— V Patterson, N. Y., kjer stavkajo tkalci svile, so obsodili Wm. D. Haywooda, organizatorja 1. W. W. na šest mesecev zapora, ker je vodil dolgo povorko štrajkujočih delavcev iz Patte'rsona v Haledon. kjer b se imel vršiti shod štrajkujočih delavcev.
Obsodba Haywooda dokazuje, koliko so vredne ustavno zajamčene pravice, keda.r gre za štrajkujoče delavce. Kapitalisti niso bili še nikdar izbirčni, kadar je bilo treba ukloniti dlelavee v stare suženjske razmere. Vendar pa taka sredstva, danes ne pomagajo kapitalistom. Mi smo prepričani, da bo obsodba Haywooda še tembolj utrdila solidarnost med delavci in da bo Haywood kmalu prost.
Kapitalistično nasilje.ima tudi svoje' meje.
— Med klavniškimi delavci v
Ohicagi je nastalo mezdno giba nje. Agitira se tudi za boljše zdravstvene naprave. Plače za ne-izučene delavnice so v klavnicah sramotnoi nizke. Povprečno so. d>e avei letošnjo zimo zaslužili po sedem dolarjev na teden. Nekateri družinski očetje so morali svoje družine preživljati celo s povpreč nim zaslužkom $5 na teden. Ameriška delavska zveza, se je odloči la. da bo porabila vse agitatorične sile, da organizira klavniške delavce. Vsled raznih narodnosti je organizatorično. delo zelo otežko-čeno. V dvanajstih različnih jezikih jle treba agitirati, ako se hoče delovce seznaniti s koristmi strokovne organizacije. Ljudje, ki poznajo situacijo, trudijo, da bo prišlo do resnih bojev med delavci in mesarskimi kralji.
— Legislaturi države Minnesota, je bila predložena zakonska predloga, ki določa, da vsi zdravniki postanejo državni nastavljen-ci in^a preneha privatno izvrševanje zdravniške prakse. Tako prihajajo počasi socialistične zahteve tudi v možgane meščanskih političarjev.
Inozemstvo.
Po nekem londonskem poročilu se hoče kralj Nikita umakniti svojemu sinu Danilu. Vest ni potrjena.
Iz Dunaja poročajo, da se je avstrijska eskadra zasidrala kakih 20 milj pred Antivarom, črnogorsko luko. Na transportno ladjo “Žara” se je ukrcal 23. pešpolk. Poveljnik ladje je dobil zapečeta-no povelje. To se pravi, da ga sme odreti še le na odprtem morju. Avstriji so baje vse velesile pritrdile, da sme demonstrirati s svojim brodovjem pred Crnogoro, da prisili Črnogorce, da sje umaknejo iz Albanije in opuste obleganje Skadra.
Mehikanski vstaši v državi Sonora, ki meji ob Zdr. države, priporočajo, da naj Zdr. države anektirajo Sonoro. Po vsej severnoza-padni Mehiki so gospodarji vstaši. Ignacij Bonillas, državni poslanec, je na potu v Washington, D. C., da bi se posvetoval z državnim tajnikom glede načrta za aneksijo. Domneva se, da bodo anektacijo ponudili pod pogojem, da Zdr. države priznajo vstaše v Sonori za vojno silo.
Vest je se'daj potrjena, da je dal Zapata, vodja vstašev na jugu, u-smrtiti polkovnika Paskvala O-rosea, st., očeta prejšnega generala vstašev na severu. Orosco je prišel k Zapati kot poslanec provizorične vlade, da prične z njim mirovna pogajanja.
Emil Vasque'z Gomez, ki je sebe proglasil za predsednika Mehike, je pribežal v Zdr. države. Nastanil se je v siromašnem hotelu.
Spravna pogajanja med Nemci in Čehj «o se zopet razbila na Češkem. Črnožolta vlada namerava Cesko osrečiti z vladnim komisarjem, ki bi imel. posebne pravice. Vlada zagovarja svoje nasilje s tem, da so deželne1 finance na Češkem v zelo slabem stanju;
Izgube zmagovalcev pri Drino-polju so bile strašne. Dva pešpolka — eden bolgarski, drugi srbski — s.o pognali s podzemeljskimi minami v zrak. Tudi turške izgube so ogromne. Po poročilu angleškega konzula je velik del Turkov ubežal preden so zmagovalci zasedli Drinopolje. Zajeli se 15.000 Turkov.
Na ča.taldžiski obrambni črti je prišlo do resnega boja pri Bijuk Čekmedije. Po turški poročilih so pustili Bolgari na bojišču do 1000 ranjencev in mrtvih. Turki so zajeli baje večjo množino pušk in pionirskega materiala. Po tej bitki je mir na celi bojni črti. Po turških nazorih so Bolgari izvršili napad, da so z njim prikrili svoje o-neracije pred Drinopoljem ,5n da Turki niso poskusili prodi eti sovražne bojne črte. Bolgari popolnoma molče o tej bitki.
V nedeljo so Črnogorci z vso silo napadli Skader. Takoj drugi dan so pa Turki hoteli prodreti proti Tabarošu. Podrobnosti o naskoku in protinapadu manjkajo.
V Petersburgu je prišlo do burnih demonstracij proti Avstriji, Po končanem govoru srbskega po slanca, ki ga je govoril z balkona je hotelo ljudstvo oditi proti palači avstrijskega poslanca. Komaj so zadoneli prvi protestni klici proti črnorumeni monarhiji, so kozaki pričeli udrihati s knutami po ljudstvu. Pri tem napadu na ljudstvo jim je pomagala ‘policajska konjenica, ki je v brutalnosti prekosila celo kozake.
Ta brutalen napad na ljudstvo, ki je z demonstracijo hotelo pokazati, kako misli o Avstriji, mora tudi tistim slovenskim slepcem odpreti oči, ki vidijo v Rusiji za ščitnico Slovanov.
Nemčja bo za nič manj kakor 63 tisoč mož pomnožila vsako leto svojo armado. Za enkrat se bodo povišali troški za malenkost 1.050 miljonov mark. Tekoči troški se bodo pa povišali vsako leto za 180 do 190 miljonov mark. Tako žre militarizem v vseh evropskih državah, ker pravijo, da se oboro-žujejo za ohranitev miru. Vrag naj vzame tak mir, ki naklada ljudstvu vsako leto težje davčno breme, ljudske sinove pa prisili, da se uče moriti, ropati, in požigati.
V britski vzhodni Indiji so obe
sili lajtnanta Clarka,'ker je umoril pomožnega uradnika Fulham-sa. Clark je zvršil zločin, da bi s« poročil z ženo pomožnega uradnika.
Kongres socialistov v Belgiji je zaključil, da še dne 14. aprila proglasi splošna stavka, ako vlada ne predloži načrta za splošno in enako volilno pravo. Zastavkalo bo nad tri sto tisoč delavcev, ako bo vlada ostala trmoglava in ne bo hotela vpoštevati ljudske zahteve po splošni in enaki volilni pravici.
— Kabinet in predsednik Wilson sta razpravljala o priznanju kitajske republike. Cla,ni kabineta so ste izrekli za priznanje v najkrajši dobi.
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC.,
)f Glasilo Slovenske Narodne Podporne Jednote, published weekly at Chicago, 111., required by the Act of August 24, 1912.
Note.—This statement is to be made in duplicate, both copies to be delivered by the publisher to the postmaster, who will send one copy to the Third Assistant Postmaster General (Division of Classification), Washington, D. C., and retain the other in the files of the post office.
Name of—	Post-Office Adress.
Editor: Joseph Zavertnik, 2821 So. 40. Ave.
Managing Editor: Joseph Zavertnik, 2821 So. 40. Ave.
Business Manager: Philip Godina, 2821 So. 40. Aye.
Publisher: Slovenska Narodna Podporna Jednota, 2821 So. 4'0. Ave. Owners: (If corporation, give names and adresses of stockholders holding 1 per cent or more of total amount of stock.) Slovenska Narodna Podporna Jednota, Fraternal Organization, about 10.000 members, 2708 So. Lawdale Ave.
Known bondholders, mortgagees, and other security holders, holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities: None.
.	) PHILIP GODINA.
Sworn to and subscribed before me this 27th day of March 1913, Michael J. O’Malley, Notary Public.
(Mv commission expires March 8th, 1916.1
		
I	DOPISI.	a « »
Cleveland, Ohio.
Tužnim srcem naznanjam članom in članicam S. N. P. J., da nam je nemila smrt pobrala iz naše srede ljubljenega prijatelja Andreja Boštjančič, po domače Drejca Paljkov, doma iz Ročinja na Primorskem. Rajni je bil 36 let star in delal kakih pet let pri podjetju Chandler & Priče Co. 0-meniti moram, da je bil rajni vsepovsod spoštovan in priljubljen. To se je videlo dne 31. marca, ko smo ga pokopali. Udeležba s strani občinstva je bila velika.
Andrej Boštjančič je bil član društva “Slovenija” in društva “Jadranska vila”, štev. 178 S. N. P. J. Člani obeh društev so se v velikem številu .udeležili pogreba. Posebno številni so bili člani raznih društev S. N. P. J.
Rajni brat je umrl v naglici. Dne 27. marca je legel zdrav k počitku, dne 28. marca ob treh zjutraj so ga našli pa mrtvega. Imel je srčno hibo.
Materi zemlji smo ga izročili na pokopališču v Newburgu. Rev. A. Smrekar v Collinwoodu je čital mašo zadušnico. V cerkvi nad krsto je pa v znak žalosti plapolala zastava društva “Slovenija”.
Rajni zapušča tukaj žalujočo sestro, drugo pa v domovini. Bodi mu lahka tuja gruda!
Rojaki! Za zgled naj vam bo mladenič, ki je prišel v tujino iskat sreče, a nemila smrt mu je prezgodaj pretrgala nit življenja. Kako Itepo je bilo videti, ko so društva izročila njegovo truplo materi zemlji.
Kako je pa tam, kjer rojak umre brez vsakih sredstev, ki ni bil'član podporne organizacije? Od hiše do hiše je treba prosjačit milodarov. Zato pa rojaki ne odlašajte S' pristopom k podporni organizaciji. Pridružite .se “Slovenski narodni podporni jednoti”, največji in najsigumejši slovenski podporni organizaciji v Ameriki.
Ant. S. Pozarelli.
Livingston, 111.
Dne 13. marca nam je ugrabila nemila smrt z|elo priljubljenega in dobro poznatega brata Mike Jerana. Po noči ga je zadela srčna kap. Rajni je bil član treh podpornih društev. Pogreb se je vršil dne 15. marca, katerega so se ude1-ležili vsi tukajšnji rudarji. Y domovini zapušča eno sestro, v Ameriki nima baje sorodnikov. Lahko mu bodi zemljica !
člani društva “Bratje vsi za enega”, štev. 96, naj se v prihodnje bolj pogosto udeležujejo društvenih sej. Dolžnost nas veže vse, da prihajamo k sejam in se udeležimo vseh razprav.
Člani, ki stanujejo izven Living-stona, naj mi pošljejo natančne naslove.
Predsednikom je izvoljen brat John Repovš.
, Ant. Woueko, tajnik.
Na potu.
Dne 12. marca sem se poslovil pri gostoljubnih rojakih v Indianapolisu in se odpeljal proti Ohiji. Krasote zemskih pokrajin ob železniški progi ne morem popisati, ker sem se vozil po noči. Komaj sem sedel v vlak, že sem bil v Morfejem naročju in spal bi bil kdo ve koliko časa, da me ni zjutraj ob šestih zbudil iz prijetnega sna sprevodnik: “Lorain! Lorain, Ohio!” Hitro pograbim svojo spremljevalko “škatlo’” in skočim iz voza.Komaj Sem pred kolodvorom, že zagledam “špickanglo” (tako imenujejo tukajšnji Slovenci voz ulične železnice) z napisom So1. Lorain. Odpeljem se na mbsto, kamor pem bil namenjen in imel naslov. Na moje trkanje je prišla odpirat prijazna gospa Ažmanova Predstavim se ji, na kar me je kot prava slovenska gospodinja pogostila. s pristnimi kranjskimi klobasami in bučko vina domačega pridelka. Ko sem potolažil svoj kričeči želodec, po domače “lajbgo-mazin”, sem šel obiskat slovenske salunarje, ki so mi pokazali svoje velike kleti polne tiste božanske kapljice, ki ji nravijo vino. Prvi trenotek kar nisem hotel verjeti, da imajo toliko vina. Mislil sem, da me farbajo. A kmalu sem se prepričal, da v sodih ni druzega kot vino. S karo sem obiskal vse Slovence v So. Lorainu. Bil sem na Japonskem in v Kurji vasi. Povsod so me sprejeli prijazno in piti sem moral povsod bratovščino. Iz Loraina se se zopet peljal
s ' ’ špickanglo ’ ’ mimo vtelikih vi-! nogradov, sadnih vrtov prek Ro-cky Riverja proti Clevelandu. Po dve uri trajajoči vožnji sem Lil na “'Zelenem placu” v Clevelandu. Presesti sera*-moral v drug voz ulične železnice, ki je zavil na‘Cir-kular štrit” in me za 3c pripeljal do “štapa. 60”. Tu izstopim z go-spico “škatlo” in pogledam, ako sem na pravem prostoru. Komaj zasučem svojo “kuglo” na vse ve-j trove, zagledam na nasprotni strani napis: Prim! Koga? Kafe. Kje? — na 6006 St. Clair Ave. Cleveland, O. Malo sem popravil klo-j huk, da dobim korajžo, in ko sem še pošteno kihnil, sem predrzno vstopil. Na moje začudenje sva sej pa srečala dva stara znanca: Primož Kogoj in jaz.
Clevelanda ne bom opisoval, ker, bi povedal to, kar je pravil že zdavnej moj kolega' Tone Terbovce;. Kar je on doživel, sem doživel tudi jaz: povsod zabava in veselje. Le deklet ne1 bom pozabil z lepa. Potrditi moram, da so krasotice prve vrste, katerih ne morem primerjati s cvetkami, marveč le s kipom božanstvene Venere, kaker-snlega je umel izklesati iz marmorja kak starorimljanski umetnik.
Po dvadnevnem burnem življenju v Clevelandu, sem se podal naj počitnice v Collimvood in Nottingham. Najprvo sem šel obiskat br. Pr. Korčeta, bivšega gl. blagajni-j ka S. N. P. J., katerega sem naj- j del bolnega in v zelo kritičnem. položaju. Prav gostoljubno me je sprejela njegova soproga Karmeli-ja. Odkazala mi je sobo, v katero sem odložil svojo prtljago in legel k počitku. Dva dni in dve noči sem pokladal na glavo krompirjeve olupke, da sem pregnal strašnega mačka, ki sem ga prinesel s seboj iz Clevelanda. Ko sem se te strašne pošasti odkrižal, sem se podal na obiske. Sprejeli so me povsod prijazno. Seznanil sem se z br. Kunčičem, s katerim sva odšla na Veliko nedeljo v Nottingham. Tam sva obiskala br. N. Rotarja in obitel.j L. Zdešarja, kjer smo preživeli par veselih uric. Popoldne nas je zajela strašna, nevihta z nalivom, ki nama je skazila nadaljno zabavo. Dne 24. marca sem se poslovil iz Clevelanda in od potoval naprej ... v svet.
Povsod sem našel napredne ljudi, ki se zanimajo za napredek v politiki in lokalnih zadevah. Vsem, ki sem jih obiskal, pa izrekam zahvalo za vljudnost in postrežbo.
• Frank Stonič.
Na seji v marcu je bil izvoljen odbor, ki je pričel nabirati potrebni kapital. Pričakovalo se je isto navdušenje kot v oktobru. Odbor je pa našel le malo odmeva.
Bratje in sestre! Zapomnite si, da v slogi je moč! Ako bi vsak član (ica) založil le 10 dolarjev, bi lahko pričeli ,z gradnjo. Nekateri so se celo izrekli, da bodo dali po 50 do 100 dolarjev.
Res je, da nima vsak delavec denarja. Ali tisti, ki ga imajo, ga bodo bolj varno in obrestonosno naložili v domu kakor na banki.
Vzemimo si za zgled majhno slovensko naselbino Sygan. Kako krasno dvorano imajo tam!
Tako je tudi v drugih naselbinah, kjer so složni. Te naselbine naj nam bodo za zgled. Ako bomo imeli svojo dvorano, se bomo še krepkejše in hitrejše razvijali. Z združenimi močmi lahko dosežemo vse, nezdruženi pa nič. Zato pa složno na delo, da bomo čim preje lastovali svojo dvorano.
Mihael Podboj.
Canonsburg-Meadov Lands, Pa.
Rad čitam slovenske časnike, posebno pa take, ki zastopajo delavske interese. Iz , raznih krajev Zdr. držav prihajajo dopisi o tuž-nem delavskem položaju in drugih dogodkih. Le od tukaj so redki. Vzrok temu je iskati v tem, da je tukajšnja slovenska naselbina še 'bolj majhna.
Tukaj so tovarne, v okolici pa premogovniki. V tovarnah zdaj delajo s polno paro. Ker delavci niso organizirani, so tudi beraške plače.
Večkrat sem čital, da so v tovarnah zaposleni mladoletni dečki. Tudi tukaj delajo dečki v starosti od 12 do 15 let po 9 do 10 ur dnevno in več za par desetic v zaduhlih tovarnah. V najlepši dobi, ko se razvijajo, jih kapitalisti okradejo za duševno in telesno moč. Posledice tega strašnega'iz)koriščanja so razne bolezni in prerani grob. Mogoče bo kdo rekel, da niso bili prisiljeni delati. Po mojem mnenju jih je pa današnji sistem prisilil, da so šli že v najnežnejši mladosti na tlako. Oče, ki ima mnogo-glavo družino, ne more preživeti s pičlim zaslužkom; svoje družine. Zato pa morajo otroci y tovarno, da pomagajo pri prehranitvi mlajših bratov in sester.
V tukajšnjih premogovnikih delajo različno : 2—4 in 5 dni v tednu. Premogarji smo vsi organizirani. Tukajšnje društvo štev. 138 S. N. P. J. hitro napreduje. Ustanovljeno, je bilo leta 1910 dne 10. julija s 16. člani. Zdaj pa šteje 96 članov in članic. Odkar društvo obstoji, je dal br. John Podboj prostor za zborovanje začasno v najem. Vsakdo je lahko uvidel, da je prostor postal premajhen za naša zborovanja, obenem ga pa 'br. Podboj tudi zase potrebuje. Za to ni druge odpomoči, kakor da si društvo preskrbi drugo dvorano. V mesecu oktobru smo si poiskali stavbišče, na katerem bi stala društvena dvorana. Bilo je veliko navdušenje med člani in članicami za to koristno stvar.
Radley, Kans.
Opozarjam člane in članice društva “Spoznanje”, štev. 72, da se naj v polnem številu udeleže seje dne 13. aprila ob devetih dopoldne. Na dnevnem redu imamo važne točke, ki zahtevajo temeljite in obširne razprave. V bolnici imamo enega brata. Razpravljati 'bo treba o dvorazredneh^ zavarovanju pri naši jednoti. Prečitali se bodo računi, in prebitek od veselice z dne 8. marca. Prvega maja bo zastavna veselica združenih društev S. N. P. J. v državi Kansas. Seje se bo udeležilo nekaj zastavnih zastopnikov in glavni podpredsednik Martin Stefančič. Izvoliti bo treba odbor.
Bratje in sestre društva štev. 72! Še vselej ste se udeležili seje v največjem številu, zato upam, da prihitite vsi na sejo dne 13. aprila.
Ostalim društvom S. N. P. J. v državi Kansas priporočam, da se pripravijo za složen poset te veselice, ki se bo vršila dne prvega maja. Vsepovsod naj agitirajo za mnogobrojno udeležbo, ker smo vsi enakopravni do čistega prebitka. Naša zastava je znamenje bratstva in medsebojne ljubezni, ne pa klanja in moritve na debelo. Zastava spremi vsakega jednoti-nega člana (ico) ne glede na njegovo (njeno) versko ali politično prepričanje k zadnjemu počitku. Za njeno blagajno delamo le enkrat v letu: na prvega maja, ki je delavski praznik in dan protesta proti krivicam, ki jih uživajo delavci.
Zastavna blagajna pokrije tro-ške v prid vsakemu članu (ici) S. N. P. J. v državi Kansas. Zato je dolžnost, da vsak član (ica) priskoči na pomoč dne‘ 1. maja.
Natančna naznanila in vabila jo pozneje v “Glasilu”.
Fr. Rugelj, tajnik.
Greenland, Mich.
Letos imamo priliko, da si izberemo delavce za mestne odbornike. Edina delavska stranka je pa socialistična. Za naše mesto smo postavili naslednje kandidate: Su-pervisor John Carkeek, klerk (mestni pisar) Albert Crinion, blagajnik Joseph E. Salmon, cestni komisar Jaeob Luona., cestni nadzornik John Vesanen, za davčni urad Matti Perttunen, 1. konstab-ler John Marttila, 2. konstabler Sam Hoiska, 3. konstabler August Korhonen, 4. konstabler August Laitala, živinoglednik Isaae Kau-rala.
Socialistična ali delavska stranka je edina stranka, bi se bori za pravice delavstva. Vsakdanje skušnje šjrom sveta potrdijo, da pristaši druzih strank ravnajo zelo brutalno z delavci posebno ob času štrajbov.
Kandidatje na socialistični glasovnici, ako so izvoljeni, so varuhi in branitelji pravic delavstva.
Zdaj imate priliko, da izvolite delavce z svoje srede, ali pa sovražnike delavstva.
Naši kandidatje za mesto so se zavezali za naslednje točke:
1.	Poštena mestna uprava.
2.	Osemurni delovni čas za mestne delavce.
3.	Dobre ceste in ulice.
4.	Zboljšanje zdravstvenih naprav.
5.	Zboljšanje polica j skega siste-! ma v tem smislu, da bo odvračal hudodelstva in ne prikrival.
6.	Konec graftu, podkupovanju in političnemu žonglerstvu.
7.	Vsa javna dela naj izvršuje-mestna občina in ne privatni podjetniki.
8.	Cestni komisar in nadzornik naj, najameta človeško in konjsko delovno silo pri meščanih. Prepove naj se jim raba njih konj.
9.	Vsi kandidatje so podpisali ne z datumom zaznamovano rezignaeijo in jo izročili soc. klubu.
Vprav ta rezignaeija, na katero je treba postaviti le datum, je najboljši porok, da bodo socialistični kandidatje, ako 'bodo izvoljeni, delali za delavce in občni občinski blagor.
Pred kratkem je bil tukaj so-drug Jacobs iz Milwaukee, Vis. Obdržaval je trj predavanja. Zal, da se je Sloven etev malo udeležilo predavanja. Prihodnjič bo udeleži ba gotovo boljša.
Rudar.
Na otoku solza.
Bg.rberton, Ohio, dne 26. marca 1913. — Danes pustimo humor na strani. Poročati hočem o žalostnem stanju v krasni ^slovenski naselbini Barberton. Že od velike sobote do danes vedno dežuje, kakor da bi se bil utrgal oblak. V oda je tako silno narastla kroginkrog, da živimo na otoku. Ustavljen je promet in vse tovarne so morale prenehati z delom, ker je voda poplavila vse nižje kraje v mestu, na katerih stoje tovarne. Voda je zapustila svojo naravno strugo v visočini 12—18 čevljev in poplavila četrti del zapadnega me‘sta.
Žalostno je bilo videti, kako so prebivalci v dotičnem okraju bili prisiljeni vsled naraščajoče vode zapustiti svoja stanovanja in prepeljati se z otroci v čolnih na nasprotno stran, na kateri se zemlja dviga malo višje. Med njimi je tudi mnogo Slovencev, s katerimi moramo sedaj deliti stanovanja za nekaj dni.
Mostovi, preko katerih so vozili vozovi ulične železnice, so razdejani, proga pretrgana in tračnice izpodplute. Železniške proge B & O. in P. L. železniške družbe, ki vodijo preko potoka Wolf, so do cela razdejane.
Poplav je tako temeljito zvršil svoje uničujoče delo, da se na nekaterih mestih, ne pozna, kj>e je bila železniška proga. Od vzhoda ne more priti noben vlak. Bati se je' še hujšega, ako bo pričelo primanjkovati živil. Strašna je okolica: bela poslopja, hlevi, kurniki itd. plavajo po vodi. Nekatere hiš© so z vrvmi in verigami privezane k drevju. Pitne vode se ne more dobiti drugod kot v vodnjaku. Vodovodna naprava je uničena. Dva dni nismo imeli zveze z bližnjimi mesti, pa tudi časnikov ni bilo dobiti za noben denar. Katastrofa je zahtevala tudi eno človeško življenje. Edward Navman, rodom Anglež, ki je hotel iti čez most. V tem trenotku je voda izpodne-sla most in nesrečnež j)e utonil. Še večja nesreča je pa v sosednem mestu Akron, ki je oddaljeno od tukaj sedem milj. Izvedeti ne morem nič natančnega, za to pa o akronski katastrofi ne morem poročati podrobno. Ob priliki, ko bomo imeli zopet zvezo z A.kronom, vam sporočim bolj natančno o strahovitih učinkih poplava.
Frank Stonič.
Besemer, Pa.
Malokedaj zagleda kakšen dopis iz naše naselbine beli dan v “Glasilu”. Nekateri ičitaueiji mislijo, da je že vse zaspalo v naši naselbini. S tem, da sem se oglasila v “Glasilu”, nočem učiti drugih, ampak hočem povedati le svoje nazore.
Vsaka organizacija, bodi poedi-no društvo ali pa zveza društev v celoti, ima svoje nasprotnike. Zato je pa treba, da je v vsaki organizaciji sloga, da se lahko odbije vsak naskok nasprotnika z združenimi močmi. Da se doseže sloga, je treba pustiti osebne in malenkostne prepirčke na strani. Ne nosimo nikdar v organizacijo, kar ne spada v njo. Vsaki članici ali članu mora biti privatno življenje druzih članic ali članov sveto, ako nima nobenega stika z organizacijo. Osebnih afer ne nosimo nikdar v organizacijo. Te se naj poravnajo tam, kjer so nastale.
Kolikokrat se pripeti, da katera Slovenka reče: “Ako bi te ne bilo pri organizaciji, potem bi že pristopila tudi jaz, tako pa ne morem.” Ako bi Vsi ljudje tako ravnali, potiem bi danes ne bilo no-
bene organizacije na svetu. Vsak človek ima svoje prijatelje in sovražnike. Ni ga človeka na svetu, ki bi ga ljubili ali pa sovražili vsi ljudje na svetu. Zato je pa neumestno vlačiti zadeve v organizacijo, ki so privatnega značaja. V organizaciji nas vežejo skupni cilji, ne pa osebne zadeve.
Naša organizacija, h kateri pripada ttidi naše društvo“ Slovenske sestre”, štev. 167, ima jaden namen in določen cilj: izobraževati in podpirati se med seboj v slučaju bolezni, nezgode in smrti. Vsak človek, bodi mož ali žena, je podvržen boleznim in nanj preže vsakovrstne nesreče. Vsaka žena, ako je bolna, potrebuje strežnico. Ako zboli mož, mu lahko streže žena. Če pa bolezen položi Ženo na postelj, je treba najeti strežnico, ker mora mož na delo in po svojih o-pravkih, da zasluži za vsakdanji kruh. Kako naj pa delavska družina plačuje strežnico, ko se danes s pičlim moževim zaslužkom izhaja komaj v normalnih razmerah? Naša jednota izplačuje v slučaju bolezni tudi ženam en dolar dnevno bolniške podpore. Zato apeliram na vse tukajšnje Slovenke, ki še niso članice S. N. P. J., da se pridružijo našemu društvu. Pristopite k organizaciji, dokler ste zdrave, da vas bolezen ne prehiti nepripravljenih.. Kadar je človek bolan in se naredi v hiši vsled bolezni beda, ne pomagajo vzdihi: “Ah, zakaj nisem pristopila k podporni organizaciji, ko so me vabili in prigovarjali.” Takrat je prepozno!
Slovenske žene in dekleta! Proč z osebnostmi in v naše društvo. Naša jednota skrbi za vse enako v bolezni in nesreči.
Matilda Grubelnig, predsednica.
Razprava o jednoti.
Yale, Kans.
Mnogo se je pisalo v našem “Glasilu” pred 5 redno konvencijo o rezervnem fondu. To vprašanje je konvencija rešila povolj-no za razvoj naše jednote. K temu je gotovo pripomogla obširna javna razprava.
Zdaj je pričela zopet razprava o zavarovanju po razredih, ki „o končala gotovo z dobrim vspehom. ako bodo bratje in sestre razpravljali tako pridno in temeljito, kakor o rezervnem fondu.
Jaz se popolnoma strinjam z več razredi, vendar pa imam tozadevno svoje predloge. Po mojem mnenju bi morala, jednota imeti štiri razrede.
Prvi razred $1100 posmrtnine in $3 dnevne bolniške podpore.
Asesment naj bi bil sledeči:
Posmrtninski sklad......$0.75
Bolniški sklad ......... „1.95
Odškodninski sklad .... „0.05
Rezervni sklad......... ,, 0.10
Upravni skladi ......... „ 0.15
Skupaj $3.00. Drugi razred $600 posmrtnine in $2 dnevno bolniške podpore. Asesment naj bi bil sledeči:
Posmrtninski sklad......$0.50
Bolniški sklad ......... „	1.30
Odškodninski sklad .... „ 0.05
Rezervni sklad ......... „	0.10
Upravni sklad .......... „	0.15
Skupaj $2.10 Tretji razred $300 posmrtnine in $1 dnevno bolniške podpore. Asesment naj bi bil sledeči:
Posmrtninski sklad .....$0.25
Bolniški sklad ......... ,, 0.65
Odškodninski sklad .... „ 0.05
Rezervni sklad.......... „ 0.10
Upravni sklad..........., 0.15
Skupaj $1.20
Naša organizacija še nima takega razreda, ki je pa nujno potreben.
V četrtem razredu naj bi bil isti asesment in ista bolniška podpora, kakor v tretjem razredu, posmrtnina pa le $150. To pa radi tega, ker so nekateri starejši od nas.
Odpravnina za poškodbe naj bi bila v vseh štirih razredih enaka. Po zgoraj omenjeni lestvici bi se lahko zavaroval vsak član (ica).
Apeliram na vse brate in sestre, da pazno prečita j o in preudarijo predloženi načrt. Kdor je sedaj pri treh društvih, mu bo potem zadostovalo le eno. Prihranil si bo vsako leto najmanj deset dolarjev. Plačeval bo eden glavni in eden lokalni urad. Imel bo le ena pravila in hodil enkrat v mesecu na sejo.
Že z drugim razredom je lahko vsakdo zadovoljen. Šest sto dolarjev je lepa posmrtnina, z $2 bol- < niške podpore na dan, se pa tudi izhaja.
Tretji razred bo pa zadovoljil vse tiste, ki pravijo, da jim nič 1 ne koristi visoka posmrtnina.
Mnogo se je pisalo v slovenskih listih o združenju vseli naprednih podpornih organizacij. S to mislijo se popolnoma strinjam, ker bi naše “Glasilo” lahko spremenili v dnevnik. Očividno je, da danes potrebujemo svoj dnevnik, ki bo pisan v duhu 20 stoletja in ne-vstrašeno zagovarjal pravice delavstva.
K sklepu še enkrat apeliram na vse člane in članice, da pazno preštudirajo moj načrt in svoje mnen je o njem izrečejo v “Glasilu”/ John Ilomec.
Cleveland, Ohio.
Predlog društva “Francisco Ferrer, štev. 131 za dvojno zavarovalnino, je koristonosen za diaria in članice S. N. P. J. in obenem pospešuje razvoj jednote. Priporočam pa, da bi se predlog popravil toliko, da bi lahko vsak član (ica.) prestopil v prvi razred, ki je vspešno prestal ponovno zdravniško preiskavo vspričo dveh uradnikov krajevnega društva. Prošnjo naj se potem pošlje glavnemu uradu, da jo pregleda vrhovni zdravnik.
Zopetno glasovanje pri društvu se mi zdi nepotrebno, ker se za vsakega glasuje, ko se pridruži jednoti. Ako je prosilec sposoben za drugi razred je sposoben tudi za prvega.
Prispevki za prvi razred naj se podvojijo. Dobro bi bilo, da bi se vodile računske knjige za prvi razred posebej za vse prejemke in izdatke.
Z nasveti brat F. J. Aleša se strinjam, seveda izuzemši posmrtnine. Posamezni slučaji, ki so žal verojetni, ne morejo odločiti pri tako važnem vprašanju. Članom in članicam svetujem, da svoje police urede tako, da se taki slučaji kolikor mogoče največ preprečijo.
Ko bodo Slovenci dohiteli druge narode, ki so s splošnega kulturnega stališča pred nami, se bode tudi število takih slučajev zelo skrčilo.
Pri posmrtnini je treba upoštevati velike družine. V takem slučaju pa majhna posmrtnina prav nič ne izda, posebno če so otroci še šolsko obvezni.
Velevažno pa je, da bi marsikateri član (ica) zapustil drugo organizacijo, ako bi imeli v S. N. P.
J.	tisto ugodnost, da ne bi se mu bilo treba zavarovati pri drugi podporni organizaciji. Danes so razmere take, da silijo delavca, da je pri dveh podpornih organizad-, jah. V slučaju bolezni ne dobi toliko podpore, ako je zavarovan pri eni podporni organizaciji, da bi zadostovala za prehranit|ev družine. Kadar pride bolezen v hišo, je treba plačati še zdravnika in zdravila. To so razlogi, da priporočam vsakemu, da se pri jednoti zavaruje tako visoko, kolikor le more, ker visoka zavarovalnina koristi njemu v bolezni, po smrti pa njegovi ženi in otrokom.
Od poroda H N. P. J. pa do diñes se še ni vsem vstreglo. Tako je tudi pri drugih podpornih organizacijah. Vendar pa lahko rečem, da S. N. P. J. hitro napreduje. 0 vsaki spremembi v korist jednoti de je temeljito razpravljalo, preden sje je izvršil definitiven zaključek. Pri druzih organizacijah ni opaziti takega zanimanja za napredek organizacije.
Dober in priporočljiv je tudi dodatek br. F. J. Aleša, radi dvojne bolniške podpore in ene pasmrtni-n-e. Tto dodatek naj bi se sprejel kot samostojen razred in ustreglo bi se vsem : tistim, ki so za dvojno posmrtnino, in onim, ki se zadovoljijo z eno.
Društvo “Francisco Ferrer” bo gotovo sprejelo marsikateri doda; tek v svoj predlog, pa zopet kaj črtalo v svojem, preden se bo vršilo splošno glasovanje.
August Kužnik.
Canton, Pa.
Kar se tiče predloga društva “Francisco Ferrer”, se strinjam le s povišanjem bolniške podpore in odpravnine. Nisem pa za dvojn0 posmrtnino, ker posmrtnina ne koristi direktno prizadetemu član®' Človek potrebuje podporo, doWer je zdrav, da tem lož je okreva. mojem mnenju bi 800 dolarji
xQdaèatâéüikà«fea»	.
posmrtnine zadostovalo za prvi razred.
Ne strinjam se z združenjem jfe1-dnot, ker imajo jednote različna načela. Imamo delavske in napredne jednote in zveze, pa zopet nazadnjaške, v katerih odloča majhen krožek o vseli zadevah, kakor nekdaj fevdni gospodje na svojih posestvih.
Frank Franko.
Naznanila in vabila.
Chicago, 111.
Vsem članicam društva “Nada”, štev. 102 na znanje. Za vse članice je važno, da pridejo v polnem številu na sejo dne trinajstega aprila, ki se vrši v navadnem zborovalnem prostoru na Center Ave. in 18 ulici.
Na seji bodemo razpravljale o koristih društvene blagajne. Treba bo prirediti veselico, ali bo pa vsaka članica plačala en dolar v društveno blagajno. Zato je potrebno, da pridejo vse sestre k seji, posebno pa tiste, ki obiskujiejo bolne sestre, da poročajo o njih stanju.
Naše društvo je dobilo povabilo od društva “Francisco Ferrer”, da se udeleži veselice, ki jo priredi omenjeno društvo dne 12. aprila z gledališko predstavo. Vabilo je prišlo prepozno. Zategadelj priporoča društveni odbor, da se dne
12.	aprila zvečer ob osmih zberemo vse sestre pri sestri Frances Ručigaj, 1845 Blue Island Ave., da od tam odidemo skupno v “Narodno dvorano.”
Mary Udovieh, zapisnikarica.
Witt, Ul.
Opozarjam vse brate društva “Edinost”, štev. 151, da smo na seji dne 16. marca debatirali o bra tih, ki niso plačali enega dolarja za društvene stroške. Prosim vse brate, ki še kaj dolgujejo, da poravnajo svoj dolg. Vsakemu sem sporočil pismieno, da ima za prispevati za veselico, ki se je vršila dne 16. januarja. Vsakdo naj poravna svoj dolg, pa se ne bo nihče jezilj da ne ve, zakaj, je bil suspendiran.
Zelo važno za vsakega člana j<e, da se v treh mesecih udeleži enkrat seje. V nasprotnem slučaju grozijo pravila takim, ki nimajo opravičljivega vzroka s suspenda-cijo.
Vsakdo naj se zanima za napredek društva in našega naroda, pa bomo lahko napredovali na celi črti.
Redne seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob pol desetih dopoldne.
Jacob Bergant, tajnik.
-—--r"V”
Calumet, Mich.
Naznanjava članom društva “Sloga”, štev. 62, da sva najela dvorano pri g. Kurtu, nasproti požarne brambe na šesti cesti. Seje se bodo vršile vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. Prihodnja seja bo dne 20. aprila. Pridite vsi!
John Puhek.
Leo Junko.
Claridge, Pa.
Društvo “Bratoljub”, štev. 7. S. N. P .J. bo priredilo v soboto dnie 12. ižprila t. 1. veliko veselico v Claridge Hall.
Na društveni seji se je sklenilo, ■da se mora veselice udeležiti vsakdo. Kdor se ne bo udeležil veselice plača 50 c v društveno blagajno. Ta zaključek se je izvršil radi tega, ker društvo dolguje jednoti neko vsoto že osem let. Ta dolg so seveda napravili drugi in ne mi.
Na veselico vabimo vse člane in SloVence, ki niso preveč oddaljeni od tukaj.
Za odbor
John Mlakar, tajnik.
Barberton, Ohio.
Društvo “Slovenke v boj za narod”, štev. 150 priredi veliko plesno veselico dne dvanajstega aprila. Veselica se bo vršila v prostorih br. Martina Železnikarja. Začetek točno od šestih zvečer.
Na veselico vabimo uljudno vsa tukajšna društva, posebno pa naše bratsko društvo “Triglav”, štev. 48 in sosedno društvo “Dolenjec”, štev. 170 v Akronu, Ken-moru, O.
Kedar bodo naši bratje potrebovali pomoči pri svojih prireditvah, se bo naše društvo gotovo odzvalo njih klicu.
Mary Balant, tajnica.
Eveleth, Minn.
Društvo “Eveleth”, štev. 130 bo razpravljalo o vsem potrebnem za razvitje društvene zastave na seji dne 20. aprila. Zategadelj je potrebno, da se omenjenega dne vse članice udeleže seje. Vsaka naj pove svoje mnenje na seji, da ne bo kasneje nepotrebne kritike.
TJpam, da bodo sestre upoštevale ta blagohoten opomin in se udeležile seje v polnem številu.
Frances Podlogar, tajnica.
Cleveland, O.
Obveščam člane društva “Primož Trubar”, štev. 126, da smo na seji v marcu sklenili,'da se naše društvo udeleži korporativno razvitja novega prapora, ki ga bo se-stresko društvo “Napredne Slovenke” razvilo dne enajstega maja ob dveh popoldne v dvorani br. P. Kogoja. Vsakega člana se 'bo še posebej obvestilo z dopisnico, da bomo posetili slavnost v mno-gobrojnem številu. Dolžnost nas veže, da se udeležimo slavnosti v največjem številu, ker so nam sestre pomagale pri slavnostnem raz vitju našega prapora.
Društvo je sklenilo, da naroči trak in ga daruje novemu praporu.
Zadnje seje se je hotel udeležiti br. A. Peterlin, člatf dr. štev. 5. Mesečne seje v februarju sta se hotela udeležiti brata Gradišar in Somrak, člana štev. 5. Ker smo od ustanovitve leta 1910 pa do danes vedno lepo napredovali brez tuje pomoči, prosim brate, da se polnoštevilno udeleže seje dne 27. aprila, da se v tem Oziru nekaj sklene.
Brat Joseph Faletič se je odpovedal podpredsedništvu. Na njegovo mesto je bil izvoljen br. Ferdinand Cankar.
F. Hudovernik, tajnik.
z njo v hranilnico, kjer je hotela dvigniti 600 K. A ker je bil denar vložen pod geslom, kar pa dotični osebi ni bilo znano, so v hranilnici knjižico pridržali. Ona pa je odšla s tem, da gre poizvedeti za geslo, katerega pa še dl) danes ne ve, zato tudi denarja ni dobila. Ko so pogrešili knjižico, je šla gospodična v hranilnico, kjer so ji vrnili ter popisali osebo, ki je hotela dvigniti denar.
— Gozdni požari na Krasu. Po
neprevidnosti je zanetil ogenj kosec na pogozdenem Krasu pri Ilirski Bistrici (Ahacijev plato), ki je kosil steljo. Ogenj se je silno hitro razširil, ker je vse izsušeno in ker je: vlekel močan veter. A kljub temu, da so prihiteli gasit ljudje iz bližnjih krajev, je uničil ogenj približno 105 hektarov gozda. — Prav tisti dan so pričeli goreti tudi gozdni nasadi v Petelinjem pri Št. Petru. Vzrok je neznan. Ogenj je uničil štiri hektare krasnih jelševih in smrekovih nasadov. —- Dan kasneje pa je uničil ogenj nasade občin Bače na Rož-jem. Pogorelo je tri hektare gozdnih nasadov. Tudi pri Divači, Famljah in Košani so bili večji gozdni požari. Pri Knežaku1 in Zagorju, dalje pri Zagonu (Postojna) in Vipavi so goreli travniki in pašniki. Ogenj se je razširil čez več sto hektarjev. Pri Vipavi je bila nevarnost zelo velika.
Manderfield, Mich.
Veže me dolžnost, da kot predsednik društva Michigan, štlev. 136 opozorim člane tega društva, da redno prihajajo k sejam. Ako pride le pet ali šest članov k seji, se gotovo ne more zaključiti nič važnega. Vsled tega pridite vsi na sejo, ki se bo vršila dne 20. aprila ob deveti uri dopoldne, ker imamo za rešiti mnogo važnih točk : Odrediti imamo seje za kateri drugi dan ali za popoldne. Ako bo večina zadovoljna, bomo zaključili, da vsak član uloži v blagajno dva dolarja, da ne bomo imeli suspendacij. Na zadnji seji je bilo prvi in drugikrat suspendiranih 8 do 9 članov.
“Bodite složni v delu za našo milo in enakopravno “Slovensko narodno podporno jednoto”. Opustite osebne preprire in občujte drug z drugim, kakor brat z bratom. Na svidenje dne 20. aprila !
na seji !
Petar Stimac, predsednik.
Chicago, 111.
Dne 12. aprila priredi društvo “Francisco Ferrer”, štev. 131 veliko veselico z gledališko predstavo, petjem in drugo raznovrstno1 zabavo v “Narodni Dvorani”, vogal Center Ave. in 18. st. Začetek veselice točno ob sedmih zvečer Vstopnina 25^. Ženske so v spremstvu moških proste vstopnine.
Na veselico vabimo najuljud-nejše vsa krajevna društva S. N. P. -T. in drugo slovensko občinstvo v Chicagi in okolici.
Odbor.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO
— Neprostovoljna kopelj. Ko
so se pripeljali Ant. Bahovec, posestnik iz Šent Vida iz Iga in po sestnik Štefan Krušič in njegovo žena ter tudi posestnica Marijano Štrukljeva iz Vižmarjev do Karolinške1 zemlje, je Bahovec proti kraju ceste ta.ko nerodno zavil, da se je voz prevrnil in so vsi štirje padli v jarek, v katerem je bilo 1 m visoko vode. Poleg tega, da so se vsi štirje do kože premočeni komaj izkopali iz mrzle vode ter tudi konja z veliko težavo rešili, je zadobila Štrukljeva po životu znatne telesne poškodbe, pri konjski opravi'se je pa naredilo 100 K škode.
—	Potres v Ljubljani. O potresnem sunku v Ljubljani, ki se je pojavil v drugi polovici februarja, javlja ljubljanska seismogra-fična postaja sledeče. Prvo tresenje se je pojavilo ob 4. uri 16 minut 9 sekund popoldne, tipični maksimum pa je tresenje doseglo ob 4. uri 16 minut 12 sekund. Tresenje je bilo lokalno in je njegovo ognjišče iskati v bližnji okolici Ljubljane in sicer približno kakih 15 kilometrov daleč, takozvana tresljajska zona pa znaša okoli 30 km v premeru. Izpad igle na Lučk manovem aparatu (100 kg mase) znaša 117 mm. Ta potresni sunek je bil najmočnejši od leta 1906 (16 junija) sem ; takrat je znašalo dejansko zemeljsko tresenje 1 mm sedanje pa 0.2 mm. Sedanji sunek je posledica zemeljskega valovanja, provzročenega po potresu, ki se je pojavil 24._ februarja v Lješu v Albaniji, istega dne v Messini, 27. februarja v miihlheimskem o-
ožju na 'VVurtemberškem, 28. februarja ob 6. uri 40 minut v Ino-mostu. Primeroma velika intenziteta tega tresenja se da razložiti vsled več kot enoletnega seismič-nega miru v Ljubljani in okolici, kajti leta 1912, ni bilo tu sploh nobenega lokalnega potresa, pač pa dva na Gorenjskem. Izkustva na postaji v Ljubljani uče, da so lokal n a, tresenja tem intezivnejša, čim dalje je bilo preje mirno. Izkustvo na ljubljanski postaji uči tudi, da se v ljubljanskem okolišu najintenzivnejši potresni sunki pojavijo sploh v mesecu februarju, manj v aprilu, juniju, sep-temru in decembru. Zanimivo je, da je'ljubljanska radiotelegrafič-na postaja, o potresnem sunku obvestila na Rožniku improvizirano postajo (s poljsko atenno.), kjer se potresni sunek na prostem ni čutil. Dognalo se je, da so se v Ljubljani vsled sunka šipe tresle, porcelanski in stekleni predmeti ropotali in se je culo .zamolklo grmenje. j
—	Ogenj. Gorelo je na Čpmše-niku pri Dobu. Pogorelo je pri Hrastarju in pri Štefančku popolnoma vse. Pogorelca sta zavarovana za neznatne svote. Pri Hrastarju je bilo več ljudi zbranih pri u-mirajočemu očetu. Sreča v nesreči je bila, da niso vsi postali žrtev ognja. Vsled močnega vetra je bila vas Čemšenik v nevarnosti. Zažgal je otrok.
falzifikati so bili posebno na oni stran, ki kaže orla, ponarejeni, da so biji pristnim po 10 h popolnoma slični. Obdolženec pravi, da je vseh skupaj 11 teh komadov ponaredil z namenom, jih spraviti v promet. Najrej je poslal lOletnega Izidorja Hojkarja, potem pa še 9 letnega Tončeta Šušteriča v Belcev o trgovino v Št. Vidu. Kupila sta si za dva h. sladkorja, ostanek pa izročila obdolžencu. Vedno je pa naročil dečkoma, da morata ponarejeni denar tako polagati na prodajalno mizo, da bo orel gledal navzgor. Ko je deček videl, da se mu ta nakana vedno posreči, je tudi sam v Dragarjev! trafiki izdal troje falzifikatov. Umevno je, da je bila prevara, lahka in se je, tudi vselej posrečila. Gotovo bi bil fant svoje početje še nadaljeval, da ga niso zalotili orožniki. Ko se je vršila pri obdolžencu hišna preiskava, se je v njegovem kovčegu našlo nekaj orodja v vrednosti 1 K 60 h, katerega je svojemu mojstru iz delavnice samolastno vzel. 17. aprila m. 1. je Hrovatovič izmaknil bicikelj v vrednosti 180 K, last Milana Poli-čarja, ki je slonel zunaj Jagrove gostilne. Oškodovanec je takoj naznanil orožnikom tatvino, ki so storilca zasledovali. Obdolženec je plen spravil v neko šupo in skušal zunanjost kolesa tako spremeniti, da bi ga lastnik ne poznal, zato je odstranil kotnice in držaj. Ker je fant videl, da kolesa ne bo mogel spraviti na varno, ga je naslednjo noč precej pokvarjenega postavil na mesto, kjer ga je vzel. Obdolženec vse odkrito priznava in ničesar ne taji. Porotniki so vprašanje o toženčevi krivdi zanikali, nakar je sodišče obtoženca, oprostilo.
trgovino z barvami, kjer se.je takoj prijel za blagajničarčno mizo. Ko pride za njim stražnik, kateremu se je zdelo celo neznančevo obnašanje zelo sumljivo in ga vpraša, kdo da je, zgrabi mož takoj za steklen krožnik in udari ž njim stražnika po glavi. Varnostnemu organu priskoči takoj na pomoč prodajalniško osobje in ko je prišel še en stražnik, so hudo razburjenega moža, ki je bil okrog sebe z nogami in rokami ter hlastal z zobmi, da bi bil katerega u-griznil, z največjo težavo uklenili, potem pa poklicali odgonski voz, s katerim so ga prepeljali na osrednjo policijsko stražnico. Tudi tu je takoj počenjal, da ga je komaj več stražnikov zamoglo obleči v prisilni jopič. Poklicani policijski zdravnik dr. Ilner je kon-statiral hudo blaznost in odredil, da so ga z rešilnim vozom prepeljali v blaznico. Kdo je nesreč ni, se ne ve„ ker ni imel pri sebi druzih dokazil, kakor več pisem, naslovljenih na Anton Hace, Trbovlje. Mož ima veliko črno brado in desno nogo poškodovano.
ŠTAJERSKO.
— Tatica hranilnične knjižice
Antoniji Brecelnik, po domače Šimnovi, je bila ukradena hranilna knižica, katero je imela spravljeno pri neki stranki. K tej je prišla na obisk neka Šiškariea, ki
— V ogenj je padla, 42 let stara epileptična Apolonija Kržišnih iz Zgor. Dobrave, občina Trata pri Kranju. Delala je v gmajni terasi zakurila za kosilo. Nakrat je preseneti epileptični napad in uboga žena je padla v ogenj. Zena se je nevarno opekla po obrazu in vratu. Nezavestno so pripeljali, v deželno bolnišnico.
— Otrok je zažgal. V Stolovni-ku pri Rajhenburgu so zgorela go spodarska poslopja posestnika Martina Zemljaka. Škoda znaša okrog 15,000 K zavarovalnima pa samo 700 K. Ogenj je zanetil štiriletni otrok, ki je v listnici zažgal kup slame. Pri gašenju se je udrlo tramovje, na 141etnega domačega sina Martina. Dobil je nevarne opekline in so ga morali ta koj spraviti v bolnišnico v Krš ko.
Daši se v Avstriji peča. skoro polovica, v Avstro-Ogrski pa o-gromna večina prebivalstva s poljedelstvom in z živinorejo, vzlic temu domači pridelek živil niti od daleč ne zadošča potrebam. Zakaj? Ker je avstrijsko poljedelstvo v tehničnem pogledu strašno zaostalo. Da se n. pr. praznijo hlevi v alpskih deželah, je vzrok tem, ker se ne pridela dovolj živinska klaje1. Znanosti so sicer dobro znana sredstva, ki izvabijo zemlji več sadov iz nedrij, ampak kmet je presiromašen in preneve-den, njegovo posestvo premajhno, da bi obdeloval zemljo po naukih znanosti. Tehnična zaostalost avstrijskega poljedelstva rodi pomanjkanje živinske klaje, izpraz nenje hlevov in mesno draginjo. To so posledice privatne zemljiške lastnine. Kapitalistična družba prepušča pridelovanje živil ubogim in neukim ljudem. Socialistična družba bo povzdignila pridelovanje živil za najvažnejšo'družabno nalogo. Podredila bo obdelovanje zemlje z vsemi znanstvenimi pridobitvami, opremljenim poljedelskim uradom, ki bodo skr beli, da se bo obdelovanje vršilo po predpisih vede in da se bodo praktično uporabljali vsi rezultati strojne tehnike, kemije, fiziologije in biologije.
— Kajn in Abel. (Izpred ljubljanske porote). Letos na svečnico je v Britofu pri Kranju Lovrenc Bizjak svojega brata Miho zaklal. Lovrenc je bil od žganja precej okajen in je brata dražil. Miho, ki je bil trezen, je to ujezilo in je udaril Lovrenca s pestjo v obraz. Lovrenc je odgovoril z odprtem, pipeem in prizad.jal svojemu bratu lahko rano na glavi in smrtno rano na vratu; ker so bile prerezane žile dovodnice in odvodnice, je v nekaj trenotkih izkrvavel in izdihnil. — Na razpravi so porotniki vprašanje glede uboja z 8 proti 4 glasovi potrdili, popolno odgovornost izključeno pijanost z 9 proti 4 glasovi zanikalo in sodišče je obsodilo ubijalca na sedem let težke ječe, poostrene s posti in temnico.
je iz omarnega predala izmaknila knjižico. Dne 25. februarja je šla J številka, vtisnil številko 10.
— Mlad ponarejalec denarja.
(Izpred porotnega sodišča). Fr. Hrovatovič, 16 let star, pristojen v Gornjo Šiško in kleparski vajenec v Št Vidu nad Ljubljano, se je učil pri kleparskem mojstru Fr. Belcu. Pred dvema letoma je gospodar opazil, da mu je iz miz-nice zmanjkal denar. Hrovatovič sam priznava, da mu je res takrat izmaknil 9 K iz miznice. Začetkoma meseca decembra m. 1. je naenkrat prišlo obdolžencu na misel, iz novcev po 2 h ponarejati take po 10 vin. Najprvo je obdolženec pocinil dvovinarske novce, potem pa je na eni strani, kjer je
Ti
— Požigalec. Porotno sodišče je obsodilo na osemletno težko ječo 231etnega Janeža Trobca in Za-vratea, na Notranjskem. Trobec je delomrzen človek. Ko je bil 7. januarja izpuščen iz prisilne delavnice, ni iskal dela, temveč se .je potikal naokoli. Ko se’je potepanja naveličal, je sklenil, da si s požigom priskrbi pristrešje. Krenil je k svojemu bivšemu gospodarju Peternelu, po domače Mavsarju v Jarci o dolino, kjer je bil prijazno sprejet in pogoščen; gostoljubnost je poplačal s tem, da je podtaknil ogenj v Peternelovo listnico, kjer je bila spravljena stelja; ogenj se na. srečo ni prejel. Od tam se je vrnil k Seljakovemu kozolcu, ki je bil poln sena. Zanetil je ogenj, ki je bliskoma objel ves kozolec in uničil seno, škojio in mnogo druzega gospodarskega orodja; škode je napravil 1283 kron. Le ugodnemu vremenu je pripisati, da se ni ogenj razširil na sosednja poslopja. Ko je Trobec izvršil svoj zločin, je začel klicati na pomoč. — V tem se je namreč premislil glede pristrešja A ta zvijača mu ni pomagala; še tisti dan so ga imeli orožniki.
— Nezgoda na železniški progi.
Na Pragarskem je ponesrečil že lezničar Ivan Dreo, star 26 let. Ko je hotel pripeti vozove, katere je peljal rezervni stroj na 8. tir, so ga stisnili odbijači in mu zdrobili prša. Bil je takoj mrtev. Strašna nezgoda je bila ob tričet.rt na šest zvečer, ob sedmih pa bi bil moral iti Dreo domov. Dreo je bil ’skla diščni delavec, vesten v svoji službi. Nadomeistoval je premikača. Rajni je bil zvest svoji strokovni organizaciji in vnet agitator. Pred tremi tedni se je oženil, vdova je noseča in tudi že 8 dni bolna. Blag mu spomin! — Med že lezničarji vlada splošno mnenje, da so strašne nezgode največ kri vi nemško nacionalni uradniki, ki preganjajo slovenske delavce kjerkoli jih le morejo, in jim.od-'kazujejo najnevarnejša dela, čeprav nimajo za taka dela še volj izkušenj.
do-
GORIŠKO.
— Vojaštvo se nastani v Červi-njanu ob meji, in sicer oddelek kavalerije. Municipij v Červinja-nu se brani zgraditi vojašnico, trdeč, da so blagajne prazne.
a\
k?
— Zblaznel je. V Frančiškansko cerkev je prišel neznan, bradat človek, iz katere je kmalu odšel in potem sedel na stopnjicah nekaj ur. Nato je slekel suknjo ter jo vrgel proč, kakor tudi palico. klobuk in neko pobožno knjigo in ker je videl, da se mu bliža stražnik, je šel v bližnjo Zanklovo
— Klavern konec “vohunske” pravde. Meseca novembra lanskega leta je aretirala finančn. straža v Višku nekega človeka, je bil sumljiv vohunstva. Bil je to neki dr. Bernard Steinmetz bos karmelitanec* doktor medicine in filozofije, — tako je namreč sam trdil. Uvedla se je proti nje mu preiskava zavoljo špionaže in se je dognalo1, da je osumljenec navaden pustolovec, ki ni bil ne doktor, ne karmelitanec. Ker ni bilo tehtnih dokazov za vohun stvo, se je kazensko postopanje u stavilo, “doktor” pa je bil vse eno obsojen na dva meseca zapo ra zaradi vlačugarstva. Po, skoraj štirimesečnem zaporu je tukajš njA policija odgnala “doktorja’ v domače kraje na Nemško. ‘Dok tor’ Steinmetz je baje obljubil, da bo spisal o tukajšnjem svojem bi vanju brošuro.
TRST.
— Albanski kongres. Pod av
atrijskim pokrojTiteljstvom se je zbral v Trstu albanski kongres ki se ga je udeležilo 95 delega tov in dva pretendenta, za alban ski prestol: princ Ghika in Sken der beg Kastriota; slednji je bil izvoljen za’ častnega predsednika V predsedstvo so bili izvoljeni Hilmosi, Faid beg, Derviš Hilmi Fazil paša in Dandeli. Kongres je poslal brzojavne pozdrave av sirijskemu in italijanskemu mini stru vnanjih zadev: grofu Bercli toldu in di San Gjulianiju.
POMANJKANJE ŽIVINE IN POLJEDELSKA TEHNIKA.
DELAVSKE MEZDE IN DRAGINJA.
Vsak dan srečavamo v meščanskem' časopisju trditev, da je draginja posledica visokih delavskih mezd. Društvo za socialno1 politiko v Nemčiji je’ izdalo celo vrsto spisov o vzrokih draginje; zanimiva sta predvsem dva. spisa o cenah v tiskarski obrti: Franckenov in Bertenburgov. Tiskarji, najboljše organizirana delavska stroka, so v zadnjih letih izvojevali največje povišane mezde, v Nemčiji povprečno za 47 odstotkov. Od proizvajalnih stroškov odpade povprečno tretjina na delavske mezde. Ako bi bilo naraščanje delavskih mezd v resnici vzrok draginje, bi moralo biti to prav posebno očitno v tiskarski obrti. V resnici pa ravno v tej obrti proizvajalni stroški niso tako naraščali kakor delavske.mezde! Na raščanje delavskih mezd je na eni strani odtehtal tehničen napredek.
uvedbo stavnega stroja se cene stroški postavljanja za 30 odstotkov. Izpopolnitev brzotiska in u-vedba rotacijskega stroja sta see-nili stroške tiskanja. Vsled tehničnega razvoja se je sceni! papir — razvoj, ki ga v poslednjem času ustavlja karteliranje papirne industrije. Najizdatnejše pa. je ovirala naraščanje proizvajalnih stroškov pomnožitev naklad. Ker so stroški postavljanja enaki, ali je naklada majhna ali velika, se zvišanje delavskih mezd občuti tem manj, čim večja je naklada. Dorini so pri manjših nakladah vsled povišanja delavskih mezd prav izdatno poskočili proizvajalni stroški pri velikih nakladah vzlic povišanju mezd upadli. Prav tisti ’socialni razvoj, ki dviga delavske mezde, pa povečuje tudi naklade. Najrazločnejše se kaže ta pojav na knjigah in na časopisju. S povišanjem delavskih mezd raste med ljudstvom tudi. potreba po eitanju, vsled česar rasto tudi naklade knjig in časopisja in u-padajo proizvajalni stroški ne glede na to, da se mezde dvigajo. Tudi za tiskarsko obrt je trditev, da je zvišanje mezd vzrok draginje, iz trte izvita.
— Domovina delavčeva. V po-
remskih in vestfalskih rudnikih in plavžih opravlja na tisoče slovenskih delavcev tlako rudniškemu in železniškemu kapitalu (kakor v’ Ameriki ameriškim kapitalistom) ; v 0’Siteibiji izrabljajo pruski jun-kerji na stotisoče čeških, galiških in ruskih delavcev. Leta 1905 je bilo tujih delavcev 454.443, leta 1911 že 820.831; na Avstrijo jih je odpadlo leta 1905 182,412, leta 19-11 357.550. In vse te delavske mnoi-žice so junkerjem in rudniškim baronom izročene na milost in nemilost; koalicijske ura vice nimajo in če le pokažejo malo nepokornosti, jih izženo kot “nadležne tujce”. Avstrijska vlada se ne meni zanje; preveč je zaposlena z varstvom Skadra, da ga ohrani Albancem kot glavno mesto.
J------GLASILO--------
j Siovensu Narodne | Podporne Jedrne
tafeaja totlsnaio
LARTN-.NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK
Urednütvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVB., Gtneage, Dl.
Velja m v*» lete *1.00.
O M O A N or tu
iLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
lasne* weekly.
OWNED BY THE SLOVKNIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th A VB,
Chicag-, 111.
SaHseriatien, *1.00 pe» year.
Ali se Rusija lahko spusti v vojno?
(Vpliv notranje politike na zunanjo politiko ruskega carizma.)
Spisal Gregor Aleksinskij.
IV.
V današnjih industrilelnih državah sta armada in mornarica veliko in komplicirano tehnično podjetje. Troha se ni čuditi, ako napol fevdalna ruska monarhija, ki je trajno v protislovju s stremljenjem modernega gospodarskega in socialnega razvoja, ne zna organizirati tako svojih vojnih sil kot meščanske evropske države. General Kuropatkin pripoveduje v svojih spominih, da je oh vstopu v vojno ministrstvo leta 1898 našel armado in mornarico v največji zmešnjavi:
“Tu ni bilo delovnega programa vojnega ministrstva, kakor tudi ne sistematične zVeze tega ministrstva s finančnim ministrstvom in ministrstvom zunanjih in notranjih del. Tudi delovna skupnost vojnega in mornaričnega ministrstva ni eksistirala. Po zmagoslavnih vojnah devetnajstega stoletja ni naša armada napredovala v tehnični izobrazbi 'in vojni opravi, marveč je nazadovala. Poteebno slabo je bilo višje čast-1 ništVu . . . Avanziranjje: častnikov je bilo odvisno od protekcije. Z vojaki se je ravnalo kruto. Hranili so jih slabo. Razsipnost in tatvine raznih vrst so bile v armadi nekaj navadnega . . . Polkom so zapovedovali aristokrati, ki so zapravili svoje premoženje' in so 'hoteli “poboljšati” svoj položaj z vojaško službo ... V mo-raličnem oziru ni ruska armada napredovala. Tudi v materielniem oziru smo zaostali za evropskimi armadami. ’ ’
O mornarici pravi: “Zaostalost naše mornarice v primeri z mornaricami ostale Evrope, je še oči-vidnejša.”
Ta opis ruske armade1, ki je izšel izpod peresa osebe', ki je zavzemala oficielno in avtqritativno mesto, ni zastarel, dasiravno opisuje rusko armado pred dvanajstimi leti.
Rusko-japonska vojna je dokazala, da so se vse slabosti v notranji organizaciji ruske vojne sile ohranile do leta 1904. In dokler bo sedanja vlada na krmilu, je nemogoče reorganizirati rusko armado. Zakaj? Ker se sedanja spopolnitev ruske armade zrcali v splošnih odnošajih socialnega in političnega življenja v državi.
Splošno vojaško dolžnost so.u-vedli v Rusiji leta 1874. Formel-no je ta služba splošna, v resnici pa nosijo to breme le siromaki. Bogati ljudje se osvobodijo vojaške službe s podkupnino.
Častništvo je sestavljeno iž sinov plemstva in birokracije, mej-tem ko sinovi malomeščanov, delavcev in kmetov nikdar ali pa redkokedaj postanejo častniki. Radi tega ima častništvo v Rusiji popolnoma protiljudski značaj in demokracija vidi v njem ljudskega sovražnika. Ruski častniki 'se trudijo ob vsaki priliki pokazati svoje zaničevanje napram civilistom in rabijo orožje prav radi proti mirnim meščanom. Vsaki dan lahko eitamo v ruskem časopisju o sporih med civilisti in častniki, o napadih na civiliste, M so jih izvršili častniki v pijanosti, ali ker so si domišljali, da so bili žaljeni na časti.
Razmere med častniki in vojaki niso bile nič boljše. To so samo posebice, ker sinovi plemičev in bogatinov, ko so postali častniki, obdrže slabe navade proti vojakom, ki so bili preje kmetje in delavci: častniki ravnajo z vojaki kakor s tovorno živino. Mate-rielne razmere vojaka so strašne. Naslednja dejstva so yzeta iz ofi-cielnih zapiskov in člankov, ki jih je priobčil neki vojaški zdravnik.
Obleka ruskega vojaka ne greje in je nerodna. Vojak jo podeduje za vojakom, dokler ni popolnoma umazana in razcapana. Obleka ruskega vojaka — pravi neki zdravnik — igra ulogo nosi-telja in razširjevalca bolezni. Obu valo je tako slabo, da ga vojaki navadno prodajo in kupijo boljše. Sobe v kasarnah so zdravju škodljive in polne bacilov. Celo v okrožju Petersburga, kjer ima car svojo najbolj zvesto gardo, so kasarne večinoma zdravju škodljive. (Tako poroča zdravniški armadni nadzornik). Hrana vojakov slulži za postranski dohodek častnikom in podčastnikom :	oni
ne razde!e postavno določenih porcij kruha, mesa in drugih za vojake določenih jedil, temveč obdrže velik del zase. Dostikrat so živila slaba in spridena, tako da provzročajo bolezni med majhnimi sivimi živalmi (tako je neki ruski general imenoval vojake). Po oficielnih poročilih je zbolelo v polku Tsaritsynsky (v Krasnoje selu pn Petersiburgu) 161 vojakov v treh dneh, v polku Findlandsky 536 vojakov v dveh dneh, v petem polku ostrostrelcev 233 vojakov v 'štirih dneh.
Skorbut smatrajo zdravniki za merilo lakote in pomanjkanja živeža. Od leta 1897 do 1907 se je število vojakov, ki so oboleli za skorbutom pomnožilo za 50 odstotkov. Legar se je med vojaki pomnožil za 22 odstotkov, kila za 315 odstotkov, bolezni v sapniku za 39 odstotkov, sifilis za 315 odstotkov, bolezni krvnega toka pa za 32 odstotkov itd. Zdravstveno stanje ruske armade se ni izboljšalo, marveč poslabšalo. Posebna preiskava v Peterteburgu je dognala, da od 1000 civilistov, ki so obojeli za legarjem, umrje le 7 oseb, od 1000 vojakov pa 16.
K temu je treba računiti še samomore, ki so zelo v navadi pri ruskih vojakih.
Omeniti hočem še eno dejstvo, ki označuje položaj ruskih vojakov in razmerje med vojaki in častniki:	število “denščikov”
(beseda pomeni sluga), ki opravljajo hišna dela pri častnikih, znaša 53.000. Toliko neplačanih tlačanov izkoriščajo ruski častniki.
Razmere, ki nastajajo iz mate-rielnih vzrokov, ali pa imajo svoj izvor v poklicu, so v vojaški službi pomembne. Te razmere tvorijo pravi vzrok za nezadovoljstvo med vojaki. Ako študiramo zgodovino vojaških revolt v Rusiji, tedaj pridemo do zaključka, da so jih provzročili gospodarski vzro ki ali so pa izvirali iz poklica, kakor smo to opazili v začetku delavskega gibanja. Ali armada je del ljudstva, in splošen položaj ruskega ljudstva, kmetov in delavcev se zrcali v položaju vojaka, kmetov in delavcev v unifor: mi. Od leta 1905 smo videli, da se protestno gibanje vojakov izliva v ljudsko revolucijo. In ko je leta 1912 po dolgih letih reakcije zopet oživelo delavsko gibanje, so nastali revolucionarni nemiri v armadi. Po krvolitju v Leni (v aprilu 1912), po štrajkih za proslavo prvega maja, je nastala revolta ženijskih čet v Turkestanu in revolta mornarjev na brodpv-ju v Čri^em morju. *)
Ako je preje carizem svojo vojaško silo uporabljal za zunanje pustolovščine, da je udušil revolucijo z veseljem nad zmagami, se danes ne upa kaj takega, dasiravno je zanj mednarodna situva-eija zelo ugodna. Boji se svojih nezadovoljnih vojakov in ne ri-skira vojne. Ruska avtokracija se je med in po vojni z Japonsko marsikaj naučila.' Videla je revolucionarne pojave v armadi in mornarici, in ne želi, da bi jih še kedaj doživela. Radi tega se danes umika in se bo utnikala še prihodnje, da ne pride s kakšno velesilo do boja. Ako je ruska vlada odjenjala v letu 1909 v kri-
*) Ženijski vojaki, topničarji in mornarji so najbolj revolucionarni, ker je med njimi mnogo in-dustrielnih delavcev.
zi vsled anektacije, ko sta ji Avstrija, in Nemčija grozili, potem je to dokaz, da se ne more zanesti na svojo armado. Povsem smelo se Jahko trdi, da je edina garancija za “miroljubnost” ruskega samodržtva revolucionarno gibanje, ki je nastalo v delavskem razredu in se razširilo med kmete, vojake in mornarje.
Otroško delo in žensko volilno pravo.
/e tedne me preganja bled, suli obrazek nekega otroka,v katerem bi bilo opaziti kapljice krvi. To je obrazek nerazvite, slabotne 141et-ne deklice, ki ni bila večja, kakor normalno razviti 9—lOletni otrok. Njen ozek, resen obrazek je pripovedoval o trpljenju, ki ga je poznala že izza prvih let otroške dobe. Ako sem jo pogledala, sem nehote občutila, da sem sokriva hudodelstva, ki ga je izvršila človeška družba nad tgm črvičkom in stotisoči druzih delavskih otrok. Bilo je na shodu v delavskem domu, ko sem jo videla prvič. Seboj jo je pripeljala neka prijateljica, da ji napravi majhno veselje. Ko sem jo pogledala, sem opazila, da ima na tanjki verižici krog vratu majhen križ.
Ali sirota je nosila še drugo težko in nevidno breme, ki je bilo v tesni zvezi s tem križem. Prijateljica mi je povedala, da je ubo-žiea postala tovarniška delavka z dnem, Ao je spolnila štirinajsto leto. Zapustiti je morala dom in šolo, da je sama zaslužila sredstva za življenje in da ni jedla od pičlih grošev, katere je zaslužila mati, da je ž njimi preživljala še mlajše brate in sestre. Od tega dne hodi v tovarno. Nikdo jo ni vprašal, ako ima dosti moči za na-oorno delo, s katerim so jo otovorili že v nežni mladosti. Nihče se ne briga za to, a'ko se bo dekletce zgrudilo pod težo zgodaj naloženega bremena. Ako se kaj takega zvrši, potem bo zopet uničeno eno mlado proletarsko življenje.
Mejtem ko sem gledala z očmi to slabotno dekletce, sem videla v duhu tisoče in tisoče takih šibkih bitij, ki nosijo isto breme. V predilnicah, tovarnah za konzervirana živila, blagovnih skladiščih itd. jih izkoriščajo že v naj-nežnejši mladosti. Slabotno silo teli otrok spreminja nenasitni mo-loh kapitalizem v rumeno zlato. Tej pošasti je vseeno, kje izvira zlata reka, da le dobi zlata. Srce se mi je krčilo od bolečin, ko sem čitala o mukah in trpljenju šolsko obveznih otrok v tovarnah za konzervirana živila? Sramota za človeško družbo, ki tem malim bitjem pije kri in sesa mozeg iz kosti. Vspričo- takih dejstev se pa drznejo trditi, da Je človeška družba civilizirana in kulturna! Ako se spominjam na ta duševno in telesno pohabljena nežna bitja, tedaj zavaluje v moji duši jezaproti današnjemu družabnemu sistemu, ki temelji na izkoriščanju, kakor tudi proti farizejem, ki se odevajo z verskim plaščem, da tem ložje te majhne ubožice izročajo profita-lačnemu kapitalizmu. Križ, katerega je v začetku omenjeno dekletce nosilo na verižici, je mnogo zakrivil,, da ljudstvo uonižno nosi svoje težko življenske breme, ker je v njem vdušil odporni duh. Veddar se je pričelo po dolgi, dolgi noči in temi daniti. Ljudstvo se je pričelo prebujati in ne verja me, da je ljudsko bedo provzroči-la “božja volja”, ker je culo nov evangelij, ki se glasi: “Moč je v vaših rokah, ako ste složni!” Ako se hoče doseči to moč, tedaj se mora dati vsemu delavskemu razredu — možem in ženam — pravo, da odloča pri zakonodaji. Tu je treba začeti. Me vemo, da se otroško delo ne bo dalo popolnoma odstraniti, dokler je v človeški družbi uveljavljen izkorišče-valni sistem, ker bodo profitalačni kapitalisti vedno stremili, da dobijo najcenejšo delavno moč. Vendar se pa že danes lahko mnogo doseže, ako delavci pošljejo svoje zastopnike v postavodajne zbore. Kapitalistični zakonodajalci, ki omogočijo denarnim mogotcem, da lahko državo goljufajo za miljo-ne davkov in brezobzirno uničijo visako zakonsko predlogo, ki bi imela koristiti delavcem, ne bodo nikdar'zastopali delavskih koristi. Delavstvo mora može in žene izvoliti iz svoje srede, ki poznajo iiz lastnih skušenj gorje in bedo delavstva, in poslati jih v zbornice,
na mesto, kjer se delajo postave.
Da se to doseže, je treba, da se delavski razred — možje in žene — borijo skupno proti mezdnemu suženjstvu in današnjemu družabnemu sistemu. Žene bodo že radi svojih otrok hitro razumele, kako je treba, voliti. Sodelovale bodo, da bo socializem odpravil otroško delo, in da se za trajno odpravi izkoriščanje človeka po človeku.
Ema Šijenova.
V bratomornem bojo.
Sličica iz moderne bitke.
Strašna in grozna bitka je divjala že ure. Tisoče in tisoče mrtvecev je pokrivalo bojne poljane. Vzduh krvi je polnil zrak, katerega so dihali vase Bolgari, Srbi, pa Hrvatje in Slovenci. Na povelje od zgoraj so zapustili svoje starše, žene in otroke ter odšli na bojno poljano, da pokoljejo in umorijo drug druzega. Zapustili so stroje v tovarnah, plug na polju, ker so jim tako ukazali kralj, kraljici ifl cesar. Pred vojno so govorili o ju-goslavenskem pobratimstvu, pov-darjali so, da so Jugoslovani en narod, katerega so vladajoči razcepili v razne narode, jim vsilili razno vero in jim vedno priporočali, da se morajo sovražiti med seboj. Enim je bila domovina Bolgarija, drugim Srbija ali Črna gora, tretjim Avstrija. Ali vsi so občutili, da so en narod, kar so neštetokrat povdarjali na skupnih zborovanjih in konferencah. Zdaj si pa stoje sovražno nasproti in morijo drug druzega, ker so jim tako zapovedali višji. Pozabili so na svoje resolucije in obljube, 'ki so jih storili na konferencah in zborovanju. Krogle s svojini zi-zi -zi-z-z-zi pojejo smrtno pesen, visoko v zraku se razletavajo šrap-neli in dežujejo svinec na zemljo.
Oddelek strojnih puškarjev, kateremu je zapovedoval France Pamet, mlad, inteligenten podčastnik, je bil dobro skrit ob robu šume. Pred njim se je razvil v dolgi bojni vrsti sedemnajsti pešpolk. Divizijski general se je odločil, da naj polk z močnim streljanjem izvabi večje sovražne čete na odpr-tp polje. Ako se to posreči, naj se polk umakne v šumo, strojne puške bodo pa razredčile sovražne vrste, na kar bo polk s podvojeno silo napadal sovražnika in prodrl njegove vrste.
Mogoče je bil načrt dober. Sovražnik je uganil, kaj namerava general, ali je pa imel svoj načrt. Na polk, ki se je razvil pred oddelkom strojnih puškarjev, je streljala baterija iz dobre gorske pozicije. Polk je odgovarjal s puškami. Baterija je bila v tako dobri pozieiji, da jo krogle iz pušk niso niti dosegle. Strašno je kosila smrtna kosa med polkom, ki je bil izpostavljen ognju baterije. Izgubil je četrtinko svojih mož in končno se je moral umakniti v šumo.
Dobro zavarovan v šumi je stal general s svojim štabom. Z daljnogledom je opazil, da se polk umika in postal je bled jeze. Stotnik se je zganil, adjutant je skomignil z ramami. Povelje se je glasilo strojnim puškarjem: ogenj na vrste pred vami.
Ljudje naj streljajo na svoje rodne brate — Slovenec na Slovenca! Ali ni zversko, da streljamo na svoje jugoslovanske brate: Bolgare in Srbe! Kakor avtomat, ki se ga navije in sproži, je ubogal oddelek strojnih puškarjev. Saj vojak ni druzega kot živ avtomat, ki ne sme misliti, marveč mora vbogati. Stroji so pričeli svoje delo. Krogla za kroglo je udarila v vrste umikajočega polka. Padali so ha desno in levo. Iz tisoč grl je zadonel strašen bolesten krik, strojne puške so pa pokale in nosile smrt v razredčene -vrste umikajočega polka.
Pešci so osupnili, ko so spoznali, da njih bolesten krik ni imel vspe-ha in obrnili so se v divjem begu proti sovražniku.
General ie strašno moritev gledal z zaničljivim in ošabnim izrazom na obrazu. Ko se je polk zopet obrnil proti sovražniku se je obrnil proti svojemu štabu in dejal ponosno:
“Sredstvo je pomagalo. Napad so ponovili. Ustavite streljanje s strojnimi puškami. ’ ’
Strojne puške so utihnile. Ali so imeli ljudje možgane, ki so izvršili povelje bestije? Molčali so in topo zrli pried se, kakor da bi .pričakovali novega povelja.
Ali eden je mislil. Eden ni bil zver, bil je človek . . . France Pamet. Planil je pred fronto in zakričal tako glasno, da je nadgla-sil bojni trušč:
“Sram me je, da sem človek!”
Prijel je samokres in si pognal kroglo skozi glavo.
Strojni puškarji so gledali v tla. Sram jih je bilo. Ostanek polka, katerega je sovražniki sprejel s strašnim ognjem, je v divjem begu prihrumel nazaj v šumo. Strojne puške so molčale. General je odjezdil s svojim štabom, v očeh vojakov je opazil divji ogenj, ki ni obetal nič dobrega.
Zmaga se je odločila na drugem krilu. V poročilu o zmagi niso pozabili tudi 17. polka, ki Je' izgubil tri četrtinke svojih ljudi na“polju slave”. General je padel v prihodnji bitki. Govorica je krožila, da ga ni zadela sovražna krogla. Naznanilo o njegovi smrti je tudi pričelo z frazami: Na polju slave in časti . . .
Doma so plakati stariši, vdove in sirote za svojci, ki so padli v bratomornem boju. Pohabljenci, ki so se vrnili iz vojne, so prosjačili miloščino od! hiše do hiše m pripovedovali o strašnem trenot-ku, kako so spredaj streljali nanje njih jugoslovanski bratje, zadej pa njih rojaki in osebni prijatelji.
Ameriški general Sherman je rekel, da je vojna pekel. General je govoril resnico!
Stavke.
V “Daily Heraldu” piše Apple-ton, .jsden naiizkušencjšib angleških voditeljev v strokovnih organizacijah, ki se je udeležil vodstva 719 stavk:	“Najmanj polovica
vseh tako'zvanih spontanih, to se pravi nepripravljenih, od delavcev brez ’ali proti nasvetu voditeljev strokovnih organizacij pričetih stavk, so koristile mnogo več podjetnikom, nego delavcem. Najvažnejši vzrok tega dejstva je v tem, da podjetniki prehite dolbro organizirano gibanje, ki ima potem za delavce slabe posledice. Sta.vk ne more množica voditi sama, ki ni poučena tako dobro niti o položaju lastne organizacije, niti o organizaciji podjetnikov in tudi ne o položaju trga. kakor pa voditelji strokovnih organizacij. Ako ni organizacija zadovoljna z voditelji, naj jih odstavi in izvoli druge. Ali brez voditeljev je vsak uspešen boj nemogoč. Ker ravno poznam toliko stavk in njihove posledice, bi jih rad preprečil, kjer' je le mogoče in nobene boljše poti ne poznam za preprečenje stavk, kakor to, da se napravijo organizacije tako močne, da se podjetniki boje pričeti boj”. Potem zavrača Appleton sindikaliste, ki pravijo, da naj delavci stavkajo brez bojnega sklada. To se mn zdi prav tako pametno, kakor če bi kdo nasvetoval armadi, naj gre v soyraz-nikovo deželo brez provianta. “Potrebno je”, meni Appleton, “da se strokovne organizacije dobro preskrbe s proviantom, preden se podajo v boj s podjetniki, in da vodi in kontrolira njihov boj dentrala. Potreba take organizacije je vsak dan bolj očividna. Potrebujemo splošno združitev strokovnih organizacij po sorodnih poklicih, ki stopa od poklica do poklica in je končno mednarodna. Uspeh nemških strokovnih organizacij je silno pospešila njihova organizacijska metoda, katere bistven einitelj je inteligentna centralna kontrola.” Vsa delavska gibanja streme k centralizaciji, pravi Appleton, ki je najboljša metoda, da se proti podjetništvu lehko nastopa enakovredno.
Mučeniki.
Leta 1911. je bilo v Nemčiji ranjenih med delom 716.584 delav cev in delavk: 132.114 je bilo težko ranjenih in 9443 je bilo mrtvih. Sedemkrat stotisoč delavcev in delavk je krvavelo v enem letu za mamon! Na tisoče so jih zagrebli, na tisoče je pohabljenih, brez rok, brez nog, raztrganih, razkosanih — Vse je pogoltnil mamon. To so žrtve v nevarnosti, ki bi se bile lehko zabranile. Vsa srea, ki ne> bijejo več, bi lahko še danes živo utripala, vse solze, vsa beda, vsa revščina, ki strme iz strahotnih številk, bi se bila lahko preprečila. In tehnika, ki je izumila smrtonosne stroje, je izumila tudi varnostne priprave
pred grabežljivimi kremplji strojev. Ali oni, katerih so stroji, poznajo le profit, žive le za dobiček, mičejo jih le novi viri za pridobivanje denarja. Kaj to, čb je sedemkrat stotisoč ranjenih in ubi-tih. Drugih sedemkrat stotisoč pritiska na kljuke tovarn, ponujajo zdrave ude za pičlo mezdo. Iz ‘krvi proletarcev se rodi sreča bogatinov. Stroji naj vas mečkajo — oni igrajo po zelenih tratah. Žrtvuje svoje zdrave ude — oni sede veseli ob polni mizi. Postajajte, pohabljenci, ob vogalih — kadar se vozijo oni na izprehod, morda vam zaženo milodar. In ti, proletarec, veruješ še, da si človek kakor oni, da je tvoje življenje vredno toliko kolikor onih? Ne stiskaj pesti, ne mrši obrvi, zastavi krepko lopato in kopiji temelj za nov svet, za novo pravico !
To ne velja le za Nemčijo. V Zdr. državah pobijejo v enem le-tu toliko rudarjev, kakor v Nemčiji vseli delavcev. V tej deželi ponesreči vsako teto toliko delavcev smrtno pri delu, da je vlade sram poslati javnosti natančno število žrtev na industrialnem bojnem polju. Najmanj 4 do 5 sto tisoč delavcev daruje vsako leto svoje življenje molohu kapitalizmu.
Delavci vzdramite Se! Organizirajte se1 in borite za strmoglavljenje današnjega sistema, ki vas mori in vas in vaše svojce spreminja v berače, da se peščica ljudi valja v razkošju.
Žene.
Jean F i n o t .
Pred vsem morajo sedaj uvideti moški, da jim je dala usoda sopotnika z enakim stremljenjem, ne pa, kakor so doslej neupravičeno menili, domačo- žival, ki je pod njihovo častjo in pjihovo vrednostjo. Zdrav in krčpak napredek temelji le na popolnoma pravičnem upoštevanju vrednosti e-nakih sil moža in žene.
* * •
Žena in’ mož sta enakovredna. Ženi ni treba, da bi posnemala moža, ker ima sama dovolj izvirnosti in izumljivosti. Kadar bo postavljena v javno življenje, tedaj ne bo le z vnemo hodila z možem, temveč ga bo dostikrat prekašala in bo celo razkrila nova pota napredka.
* • •
Uspehi, katere si je doslej priborila žena, ji odpirajo za bodočnost najsijajnejše Uade. Možev blagor je odvisen tudi od ;tega, če se razširi njeno življenje, zato hočemo zaupati srečonosni zvezdi, ki sveti nad usodo človeštva.
o •	•
Zmožnost, pravijo, a ne spol. naj odločuje' o volilni upravičenosti. Ženska volilna pravica bo pospešila zmago zakonov za otroško varstvo', za varstvo starčkov, zmago človeštva, ki je ogrožajo alkohol, spolne bolezni in jetika.
• • •
Prav tisti vzroki, ki jih navajajo v prid ženski volilni pravici, veljajo tudi za izvolitev žen. Zakaj jih ponižujejo tako močno in jim nalagajo kazni, ki zadenejo drugače le hude zločince in mladoletne? Zakaj prepoveduje zakon ženam pravico, da bi postale poslanke, čeprav te zmožnosti ne odreka služabniku, M je bil odpuščen zaradi nepoštenosti, bankroterju, sleparju, ki je zapravil najprej svoje premoženije in potem še ljudsko premoženje? Ženam pa le zaradi tega, ker so žene?
* * *
Ali imajo žene interes na tem, da so izvoljene? Prav gotovo! S tem je le izrečena najpametnejša in neizogibljiva izpopolnitev volilne pravice. Dalje1 tudi niso interesi moža in žena na gospodarskem kakor tudi na nravstvenem polju vedno enaki. Žena ima zaradi tega vse polno vzrokov, da zastopa svoj spol. Po drugi strani pa je zanjo poniževalno to podrejeno in neupravičeno ravnanje.
# # *
Pravičnost, razum in interes stoje zahtevi žene po pasivni volilni pravici ob strani. Zato ni dvoma, da mora doseči to zahtevo prej ali slej.
Slovenska Narodna
Uvtanorijena 9. aprila 1904
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRA,™ ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučie, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, Ul. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, 510 W. 3rd st. Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4'0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 2842 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi
“Pustiva sedaj, bova drugikrat klaj več govorila o tem,”'je rekel Marko. “Vse se dozdeva tudi meni, da bi iz tega moglo biti kaj. Toda nocoj se mi neče mnogo razmišljati. Bomo videli jutri. ’ ’
“Rečem vam, da ste se izvrstno umislili,” je še dodajal Lod-risio, napotivši se proti vratam. In kako še se le dajo napotiti pogajanja, pričeta s Floreneijo, ko boste v soteski Nievole na čelu oisemsto koren j akov! ’ ’
“Ravno prav, da si me spomnil na Floreneijo,” je rekel Marko, hoté pretrgati govor, “nocoj moram še pisati tamkajšnji gospodi. Bratranec, Bog ti daj dobro!’’
“Z Bogom torej,” je odgovoril Lodrisio in odšel.
Ko je Marko ostal sam, je še dolgo s hitrimi koraki in sklonjeno glavo meril sobano od konca do kraja. Med tem je večkrat stresal glavo in mahal z roko, kakor da bi hotel odpoditi nekaj, kar ga je motilo. Nazadnje se je ustavil, zravnal se odločno in rekel ■ glasno, kakor bi hotel zapovedati sam sebi: “Pisati je treba florentiski gospodi!” Tedaj si je odpel meč, da bi mogel sedeti bolj zložno, a ko ga je obešal na steno, je zagledal Bicin dar, tisti trak, ki ga je bil -prijel od nje in ga privezal tam. Gledal ga je nekoliko časa, potem pa obrnil oči proč skoro razsrjen. Vsedel se je za mizo, razgrnil pergamentni list in odkril črnilnik. Pomočil je pero, a uvi-devši, da piše predebelo, ga je jel porezovati. Obračal ga je na vse strani, cepil ga in rezal, a misli so mu le drugam uhajale. Koneeno se je vendarle spomnil tega, kar je delal in kar bi maral delati: vrgel je od sebe pero vzel je novo, porezal ga vrlo in začel pisati:
Nobilfbus dominis, sapienti-bus etc. et Comuni Florentiae, amicis diligendis praecipue, Mar-cus Vicecomes cu sincera dilectio-ne, salutem. (Plemenitim in vele-učenim gospodom florentinske občine, dragim prijateljem, iskren pozdrav od Marka Viscontija.) Napipavši to, je naslonil ramena ob stolico, pogledal kvišku in začel misliti, kaj bi nadalje pisal. Toda rameni se nisto ločili od na>-slonila, pogled je bil obrnjen vedno le v strop, in pismo se ni pisala. Nazadnje je pahnil nevoljno z obema rokama kup papirjev, ki je ležal pred njim, in ga potisnil tje po mizi, ter sko-čivši na noge-se je udaril z dlanjo ob čelo, začel z nova šetati se in je rekel sam za se: “Pa kaj nisem že prej vedel, da mora biti tako podobna Ermelindi? Ali mi ni pisal, ali mi ni že tolikrat tega povedal Ottorino ? ... — Tisti vetrnjak! ... — Tudi glas je ves njen, in nasmeh, vedenje in po-
gled . . . Nedolžna golobica! pri tistem pogledu, v zvoku njenih besed mi je bilo, kakor da sem zopet prenešen v nekdanja mladostna leta, v leta, ko sem še upal. ... O, kje so tisti srečni časi! Strupeni dih zlobe tedaj, še ni bil oskrunil mojega srca . . ., na strani Ermelinde se mi je smehljala vsa priroda, vsakega človeka sem smatral za prijatelja ... a potem . . . koliko trpljenja in kaka gnjusoba!... In tudi jaz sem se valjal v tistem blatu, tudi jaz sem se napojil krvi! . . . In vendar >se mi je vedno dozdevalo, da nisem rojen za to . . . Biče! pač lepo ime! ...”
Pri teh besedah se je mahoma ustavil, na njegovih ustnah se je pojavil! zaničljiv nasmeh, kakor če bi bil zalotil svojega podložnika pri sramotnem dejanju. “In si li ti,” je nadaljeval na to, “ali si ti tisti Marko, od katerega večji del Italije s trepetom pričakuje izvršen ja svojih nadej? Ti, ki si dozorel v letih polnih gren-kosti in katerega je utrdila tako trpka usoda? Na piragu širne in negotove prihodnosti, proti kateri stopaš drzovito, da bi se sedaj začel zgubljati za deklino? . . . Kaj bi rekel temu Lodrisio ?... tisti pikri zasmehoivalee! . . . O naj se izkadijo te mračne megle in naj zopet zasveti v vsem svojem lesku moja zvezda! . . . Da, hočem!
Tedaj se je zopet lotil že začetega pisma, in takrat ni odložil peresa ter ni dvignil očij, do-klelr ni izpolnil štirih dolgih stranij, z drobnim pisanjem. Na to se je spravil k počitku' z glavo prepolno velfov in gibelinov, papeža in cesarja, spletk in bojev.
Nekoliko dnij kasneje se je vrnil Ottorino iz Pavije, kamor je bil poslan, da bi se pomenil z nekimi zarotniki. Stopil je pred svojega gospoda s trdnim sklepom, da mu pri tej priliki razloži svojo zadevo in ga poprosi, naj mu privoli, da bi smel poročiti Biče. A ko je bil pred njim, ga je videl tako čmemega, nevoljnega in napetega, da mu je hitro upadel pogum. Sporočal mu je najprej o zadevi, zavoljo katere je1 bil na potovanju. Potem, da bi si pripravil pot do tega, kar je hotel govoriti o sebi, je začel nekaj pripovedovati o grofu Del Balzo, namreč da se je tiste dni med njim in nekim redovnikom vršil’.nek razgovor glede nepo-stavnosti odstavljenja papeža Ivana. Razgovor da je bil dolg in ognjevit, a proti koncu da se je bil redovnik udal in pridružil grofovemu mnenju, kar je naredilo mogočen utis.
Ko je Marko to slišal, se je veselil na skrivnem, ker je bil jako zvito sam že dolgo poprej tisto reč napeljal’. Kajti, tu je pravo mesto, da obvestimo o tem naše bralce, brž ko je prišel grof Del Balzo v Milan, je Marko, ki ga je hotel porabiti v svoj prid, poskrbel, da so začeli zahajati v njegovo hišo imenitni vitezi in učenjaki, ki so tam razpravljali pre-
TRINERS
bitter-wine
£ ¿msäh.:
httR wif'
trinerovo
W*<u
616.
«d b/JOSEPH TRINAR '622 S Ashland A**
.CHICAGO, ILU
porna vprašanja. Da bi grof ne ostal osamljen, ko je včasih ofož-je njegove latinščine bilo preslabo v boju proti drugim, ki so bili bolje podkovani nego on, mu je bil Marko poslal na pomoč nekaj izvrstnih bojevnikov; a celo reč je bil uredil tako, da grof ni smel vedeti, da so bili poslani od njega. Med učenjaki je bil tudi naš stari znanec, odvetnik Limontinov. Ti so priskočili hišnemu: gospodarju na pomoč vsakikrat,ko so opazili, da je bil preslab v bojevanju.
Lehko si mislite, kako dobro je delo grofu ,kako veselje ga jlej prešinjalo, in kako se je napihoval, ko je videl, da ima priliko cele dneve propovčdovati pozornim in krotkim poslušalcem, in vrh tega še spreobračati jih.
In ker že govorimo o teh spre-ohrneuih, moramo prav zaupno, na štiri oči, povedati bralcu še neko skrivnost. Spreobrnenja večinoma niso bila zasluga grofove zgovornosti, ampak drugih silnej-ših razlogov, ki so prihajali dan za dnevom s pismi iz Toskane. Iz teh se je namreč- dalo sklepati vedno bolj, da je stvar protipape-ža Petra iz Corvare popolnoma izgubljena in da ugled papeža Ivana očitno narašča. Pa še neki drugi mogočni razlog je prihajal iz Markove blagajnice, ki je bila vedno polna in vedno odprta; pač nepobiten razlog to, kateri je delal čudeže pri najtrdovratnejših buticah. Včasih, po taki spreobrnitvi, opravljeni s cvenkom, če je bil spreobrnjenec vsled svoje učenosti ali česa drugega imenitna oseba, je bil poslan k razgovorom v hišo grofa Del Balzo. Tam se je najprej dolgo in srčno poteza.1 za stvar, kateri se jei bil že odpovedal, a potem se je delal, kakor da se mora konečno vendarle udati tehtnim nasprotnim razlogom, ter je vried svojega ugleda vlekel za seboj druge polj pripro-ste navzoče osebe.
To je bila za tedanji čas redka prekanjenost, kajti človeški rod je bil takrat pa čreszarobljen in surov, a ne še Bog ve kako zvit. Dandanes, ko zna svet, že vse drugače nastavljati pasti svojemu bližnjemu, bi se smatralo to le nekako otročarijo ali pa izum kake uboge ženice.
Toda vrniriio se k Ottorinu. On je torej imenoval grofa, da hi mogel potem govoriti o hčeri. Ko je pravil zadnje besede p redovnikovem spreobrnenju, je videl na Markovem obrazu izraz tistega notranjega veselja, ki smo ga orne nili, to je izraz prehodnega občut •ka zadovoljnosti, ker je videl, da njegova prizadevanja niso bila brezuspešna. Opazivši to, se je Ottorino osreil. Toda ko j se je Marku zopet zmračil obraz in re kel je z le slabo zakritim zasme hom:
“Glej, ko te jaz spravljam med vratolomne tvoje vrstnike, da bi se ž njimi skušal in sukal kopja in meče ter se pomenkoval o ko njih in bojnih igrah, se ti urivaš med duhovščino in se tam pričkaš o papežih in cerkevnih določbah.”
“Saj veste,” je odgovoril mladenič nekoliko zbegan, a vendar zadovoljen, da je le mogel na kak način vpeljati govorjenje, “grof je še malo časa v Milanu; jaz mu moram biti hvaležen zavoljo njegove dobrohotnosti, katero mi vedno skazuje in ... da po pravici povem . . . tudi ž njegovo družino .. .” Toda revež se jei mahoma ustavil, kajti videl je, da se je Markov obraz silno zatemnil. “O j°j!” jle dejal v svojem sren,’ “nič ni pri dobri volji, sam Bog ve, kaj mu roji po gla^vi!” Obrnil je tedaj govor na drugi predmet, a videlo se mu je le preveč, kako je bil v zadregi, ker je moral oko-lo loviti misli in besede, da bi ue ostal osramočen, ko je bilo treba govoriti, a tega vendar ni smel izustiti, kar je imel v srcu in že na jeziku.
Marko je poslušal tisto prazno govoričenje in opazoval na tihem njegovo zmedenost; pri tem je upiral nanj neki tako mrzel pogled, da se je dozdevalo, kakor da hoče prebosti ž njim; pred tem pogledom je moral vsak, tudi najdrznejši človek, povesiti oči. Iz j tega mučnega položaja je rešil mladeniča neki dvorjanič, ki je prišel na vrata javljajoč, da čaka zunaj opat svetega Ambroža.
“Naj pride naprej!” je rekel gospodar. Mladenič je odšel; bil je pač nekoliko razžaljen vsled takega obnašanja, vendar vse
skupaj je pripisoval Markovi čudni naravi bolj nego čemu drugemu; in bil si je v svesti, da doseže svoj namen, brž ko ga dobi pri dobri volji.
Med tem se je mudil največ na strani svoje zaročenke, govoreč jej o svoji ljubezni, o svojih prvih nadejah. Presrečen se je spominjal ž njo vseh dnij, katere sta bila preživela skupaj v Limonti, zlasti pa dogodb na jezeru in na lovu. S šaljivo strogostjo je popraševal po razlogu tedanje njene molčečnosti. In vse mu je delalo radost; kajti bodisi da jo je mati rahlo pokarala, ali ee se je Biče s pre trganimi besedami zagovarjala, ali če je pri takih pogovorih nenadoma sramežljivo zarudela, iz vsega je zaljubljeni mladenič zajemal gotovost, da tudi ona njega ljubi.
Nekega dne ga je Marko povabil, da bi ga spremljal pri ježi po mestu. Med mnogimi plemenitaši je uprav njega odbral, da mu'bo jezdil na strani. Bilo je to odlikovanje, po katerem je vroče hrepenel vsak tistih mladih vitezov, ki so občudovali tega slavljenega moža. Ljudstvo se je kar trlo po oknih, mostovžih in ulicah; vsi so hoteli videti Marka in so mu navdušeno skazovali svoje spoštovanje. On je odzdravljal sedaj ki-maje z glavo, sedaj pa prijazno steguje -roko. Neizreeno Ijubeznji-vo- se je vedel z bratrancem, ki mu je jezdil ob boku, kakor da bi ga hotel s tem odškodovati za osornost, s katero ga je bil zadnjico odpravil.
“Poslušaj, bratranec,” mu je rekel potem ko je bil nekoliko pomolčal, “jaz bom moral ¡kmalu oditi v Toskano in ti pojdeš z menoj.”
Mladenič ves užaljen vsled tega nenadnega sporočila, je odgovoril neodločno: “To je nov znak vaše posebne dobrohotnosti do mene, toda . . . ravno sedaj ...”
“Kaj ,ti je morda sedaj kaj drugega bolj pri srcu nego zadeva tvojega gospoda?’’
“O pomislite, nikakor ne, ali—”
“No kaj?”
“Saj veste, da sem tudi jaz mej prireditelji bojnih iger in da je pod objavo pisano tudi moje ime.”
“Če ni dragega zadržka, temu se pač lehko odpomore. Ali je nemara moj dvor tako slab, da bi se ne moglo tu dohiti nobenega viteza, kateri bi te nadpmestoval? če tako zahteva korist lastnega gospoda, je odsotnost opravičena. — A jaz te razumem,’’ jei nadaljeval potem smehljaje se — toda z nekim prisiljenim nasmehom — “in
stavim da uganem, zakaj ti ne u-gaja ta nenadni odhod! Ker ima v kratkem času priti v Milan Franckino Rusconi s svojo hčerjo .. . Toda za sedaj dolžnost ne bo v kvar ^ibezni.-Pred odhodom ji lehko še podaš zaročni prstan.”
Ko jei bil Ottorino tako spravljen v stisko, je sprevidel, da ni več časa obotavljati se, ampak da se je treba izraziti odločno, zatorej je začel tako: “Zelo bi mi bilo neljubo, če bi vam morda ne u-gajal, ali prosim vas za zvestobo, s katero sem vam vedno služil...”
“Kam hočeš dospeti s tem uvodom”, je dejal Marko, osorno pretrgu je mu besedo, “ali si se morda premislil?....”
“Da po pravici povem,” je odgovoril mladenič, “jaz nisem nikoli zatrdno obljubil Franchinovi hčeri . . . Bilo je le površno govorjenje, in mislim, da morem še vedno razpolagati s seboj.”
V tern so 'bili došli jezdeci do Brere del Guerco in so se pomikali mimo dvorca, istočasno sta dvignila oči proti mostovžu, s katerega sta. gledala oče in hči. Bralec pač lehko ugane, na katerega obeli se je obrnil hčerin pogled, v tem ko je oče metal poljube in bi se bil' skoro prekopicnil čez mo-stovževo ograjo, vsled preglobokih pokloftov, katiere je delal Marku. Ko so bili prešli mimo, se je hotel mladenič poprijeti prejšnjega govorjenja, toda njegov gospod mu je osorno pokazal z roko, naj se odmakne nazaj in naj se pridruži četici, ki ga je spremljala. Na to je spustil vajeti konju na vrat, spodbodel ga silno v trebuh in ga gnal vratolomno, dokler ni dospel v dvorišče svoje palače; tam je skočil raz njega in ne da bi zinil, se je pobral po stopnicah ter se ni pokazal več celi dan. -
# * #
Naj nam bralec dovoli, da stopimo sedaj nekoliko nazaj ter pogledamo, kaj se je med tem godi lo v Limonti, kjer smo pustili ne kaj naših znancev, ko se je ravno nad njih glavo zbirala nevihta, to je, ko je prihajal BellebUono s šestdesetimi vojaki, da bi kar pokončal celo vas.
Med tem, ko so ti razbojniki proti večera odhajali od leškega obrežja' in potem tiho veslali pro ti Limonti premišljuje rop in podboj, je po drugi strani Lupo tekel kolikor j,e mogel gori in doli po vijugastih in strmih gorskih ste zah, želeč dospeti še/ ot pravem času, da bi mogel naznaniti svojim ubogim vaščanom pretečo nevarnost ter pripraviti jih na beg, ali pa če mogoče na kako obrambo.
Limontini pa, nič slabega sluteči, so se tedaj, kakor vsak vččer, vračali v svoje kočice, kjer so potem breizskrbno opravljali navadna večerna dela.
Bajta brodarja, ki je bil o nevihti zgubil sina, je stala, kakor rečeno, nek,oliko' zunaj vasi proti severu. Z jezera se jf videlo samo nekoliko njene slamnate Strahe z lesenim križem na vrhu; vse drugo sta zakrivala dva stara kostanja. Od znotraj je bila soba 'brez tlaka, v podstrešju pod brez stropa; poid in stene so bile vse črne od dima.
V kotu je bila postelja pokrita z debelo odejo. To je bilo ležišče ubogega Arrigozza. Sedaj je ležal na njem kodrast psiček, njegov zvesti prijatelj.
(Dalje prihodnjič.)
Čakajoč na uspehe.
Pred časom smo poročali, da so znašli nov serum za zdravljenje tuberkuloze in da sedaj preiskujejo njegovo vrednost. Čakamo na uspehe. In ako tudi so popolnoma uspešni, bo še Vseeno potrebno ojačiti bolnika na hiter način in to se samo zgodi, da zboljšamo njegovo slast do jedil in prebavo. In' ravno za to želimo priporočati dobro znano zdravilo Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino. Isto bo popolnoma sčistilo prebavni sistem in ga 'istočasno ojačilo, kar dlela t.o zdravilo tako neprecenljivo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino bi morali dati vsem tistim, ki trpe vsled slabega teka, slabe prebave, zaprtja in Slabosti. Dobiva, se v lekarnah. Jos. Trner, 1333—1389 So. Ashland Ave., Chicago, 111. ■— Zdravite revmatizem v mišicah in členkih s Trinerjevim Linimentom.
(Advertisement.)
J. S. JABLONSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro ¡n poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne .ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
I Prekinjeno delo.
Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoj^ zmožnosti. To bi učinokovalo na nas, da bi bili zdravi in močni. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa.
Pa tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem in posledica je, da človek postane zaprt. V takih slučajih, ko so oboleli prebavni organi, je najboljše sredstvo (
To vino Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo.
USTVARI DOBER TEK,
POSPEŠI IZLOČITVE IN OLAJŠA ZAPRTNICO,
NOTRANJE BOLESTI IN KRČE,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Vspešno je pri vseh takih boleznih, pri kojih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, zaprtnieo in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti, povzročeni po neprebavi in pri nerednem perilu, povzročenih po kronični zaprtnici.
V LEKARNAH
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, 111.

Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot. Poslovenil J. Z.
Vajland je z veseljem sprejel ponudbo in je svojemu novemu gospodarju obljubil, da mu bo zvelsto služil.
Nekaj minut je bil povsem drug človek. Pristrigel je lase in zamenjal obleko. Spremenil se je v toliko, da je Tresiljan pripomnil, da ne potrebuje nobenega varst va, ker ga ne bo nobeden njegovih starih znancev poznal.
—	Hm! — je pripomnil kovač.
—	Moji dolžniki mi ne bodo dali denarja, mojih upnikov pa ne bom mogel prevariti! Smatram se varnim le pod varstvom takega gospoda, kakor stel vi
Po teh besedah je korakal pred njima i'z “pekla” in ko so bili vsi zunaj je skrbno zaprl vrata. Po storjenem delu je pripomnil, da mu “pekel” lahko kasneje služi za zavetišče, pa tudi njegovo o-rodje je: nekaj vredno.
Komaj je zažvižgal, že je bila kljusa, ki se je pasla na občinskem pašniku, ob njegovi strani.
Mejtem ko je Vajland sedlal s pomočjo Riharda svojo kljuso, je Tresiljan poiskal svojega konja in kmalu sta bila moža v sedlu.
V tem trenotku je stopil Rihard bliže, da bi se poslovil od njiju.
—	Torej me hočete res zapustiti stari tovariš! — je rekel deček.
—	Tedaj je konec skrivavnic, katere sva igrala s strahopetnimi mevžami, katere seSm vodil sem, da so hudič in škratje kovali njih trdonoge konje?
—	Tako je, — je odgovoril Vajland. — Flibertigibert, včasi se ločijo tudi najboljši prijatelji. Fante, ti si edino bitje, za katerim žalujem, ko odhajam od tukaj.
—	Torej prečno i — je odgovoril deček. — Gotovo boš navzoč na slavnosti. Ako me gospod učitelj ne vzame s seboj, bom vseeno šel tj e.
—	Dobro ... Pa ne delaj nepremišljeno:!
—	Ha, ha! Ali hočete zdaj napraviti iz metne dete? . . . Navadno, čisto dete, kateremu hočete dopovedati, da jp zanj nevarno, ako se ga ne vodi ,za ročico. Ko bodete miljo oddaljeni od tukaj, bodete čuli, da tiči v meni več, kakor v navadnem škratu. Zvršil in uredil bom vse tako, da fam bo moje dejanje koristilo.
—- Kaj pa nameravaš, deček?
—	je vprašal Tresiljan.
Flibertigibet je v odgovor spačil obraz in napravili kozolec v zraku. Potem ju je pa opomoni-njal, naj potujeta hitro. Za zgled jo je odkuril tako brzo proti domu, kakor je preje ubežal Tresi! j a-nu.
Vajland in njegov novi gospod sta zasedla konje in odjezdila takoj, ko je Tresiljan povedal kovaču, v kateri smeri bodeta potovala.
Jezdila sta dobro miljo, *ko je Tresiljan pripomnil, da je njegov konj zdaj svež-eji kakor zjutraj.
—	Ali ste opazili? — je sprego voril Vajland. — To je majhna tajnost. Med oves sem primešal snovi, ki bo tako ugodno učinkovala, da vam šest ur ne bo treba rabiti ostrog. Nisem zaman studi ral medicine in lekarništva.
—	Vaše sredstvo vendar ne1 bo škodovalo mojemu konju? — je vprašal Tresiljan malo vznemirjen.
—	Nič bolj kakor mleko kobile,
'— je odgovoril kovač in hotel v daljšem razgovoru razložiti svoje sredstvo, kar ga je strašna razstrelim pretrgala na daljšem iz-vanjanju. Konja sta se vspela, pa tudi jezeleea sta se nehote vstra-š-ila.
Obrnila sta se proti smeri ,iz katere je bilo slišati grom, in videla sta, da se na mestu, ki sta ga zapustila, dviga proti nebu v podobi stebra črn dim.
—	Moje bivališče je v razvalinah! — je rekel Vajland, ki jie takoj uganil vzrek razstrelbe. — Bedak sem bil, ko sem pripovedoval v nazočnosti porednega Fli-bertigiibeta o dobrotah doktorja. Vedeti bi bil moral, da ga bo šege-talo. dokler ne požene mojega bivališča v zrak ... Hitiva, ker je grom zbudil pozornost vseh kmetov okolici.
Spodbodel je konja in po kratkem molku je Tresiljan pričel:
—	To je bilo “znamenje”, ki ga je nama obljubili škrat. Ako bi dlje časa ostala na tistem mestu,
bi bilo to slabo znamlenje ljubezni za naju!
—	Tedaj hi bil naju posvaril, — je rekel kovač. — Večkrat se je ozrl na naju . . . To je pravi satan, vendar pa ne zlohoten hudič. Vze-X lo bi precej časa, ako bi vam povedal, kako sem se prvič sezna-mil z njim in kako mi je nagajal včasi. V njem je tudi dobro jedro ... n. -pr. dovajal mi je ljudi, da sem zdravil in koval konje. Poredno se je smejal, ko so se tresli kmetje1 za grmom pol vsem životu, ko so culi udarce mojega kladiva. Narava je najbrž obdarila tega spaka z dvojno mero možganov in da se je veselil nad žalostno usodo ljudi, kakor so ljudje našli veselje v ter^, da so se rogali njegovi grdi ,in spačeni zunanjosti.
—	Mogoče, — je pripomnil Tre-siljan, — tisti, ki so vsled svoje posebne zunanjosti izločeni iz; človeške družbe, sovražijo ljudi, ali se pa vesele nad njih nesrečo.
—	Flibertigibet ima nekaj v sebi,
lahko opraviči njegovo poredno veselje nad nesrečo dragih. Ako katerega ljubi, potem mu je ravno tako zvest, kakor drugim nagaja in jih jezi.
Tresiljan ni več odgovarjal in kmalu sta brez nadaljnih dogo-dovšein prijezdila v mesto in se vstavila pred neko'gostilno.
Mesto ,se zdaj hvali, da nosi ime najznamenitejšega generala svoje dežele, ako odštejemo eno samo izjemo.
Naša potnika sta se tukaj prepričala o resničnosti dveh pregovorov :• Slaba poročila hitijo, in da poslušalec za steno, sliši svojo sramoto.
Ko sta bila na tleh, je vladala na gostilniškem dvorišču taka zmešnjava, da nista mogla dobiti človeka, ki bi skrbel za njiju konja. Neka govorica je spravila vse ljudi na noge, o kateri pa nista mogla izvedeti, o čem se suče.
" Končno ,sta izvedela, da gre za dogodke, ki se tičejo njiju.
-— Kaj pa ho-četo gospod? — je vprašal konjski hlapec na večkrat stavljena vprašanja s strani Tresiljan a. — Saj sam nevem, zakaj gre. Malo preje je bil tukaj jezdec in je pripovedoval, da je vrag vzel fanta, kateremu so rekli kovač Vajland, ki je tri milje od Vajtliorza v Berkšajru zvrševaJl svoje obrt. Danes zjutraj je pa prišel ponj satan v oblaku dima vališče na vse strani.
—	Skoda, — je- dejal neki stari najemnik. — Zato se ne brigam, ako je bil Vajland bratranec vraga. Ali razumel je zdraviti konje kot malokateri kovačev. Zdaj se bodo med konji zopet širile kužne bolezni, ker satan ni dovolil, da bi kovač komu drazemu izročil svojo tajnost.
—- Resnico ste povedali, stric Grimsbij, — je menil konjski hlapec. — Nekoč sem tudi jaz peljal konja h kovaču Vajlandu. Zato pa izrečen, da je bil najboljši kovač v deželi.
—	Ali ste ga videli, — je vprašala mati Žrjavova, gostilničarka “pri žrjavu”, ki je lastnika gostilne imenovala svojim soprogom ... nekega, majhnega, prezbomen-bnega fanta, ki je bil vsled dolgega vratu, šepave- boje in bedastega obnašanja na ¡sumu, da je pred-p-odoba znane angleške pesmi: “Moja mati ima krotkega in šepavega žrjava. ”
Ob tej priliki je- p-onovil vprašanje svoje žene:
—	Jakob, ali si videl vraga?
—	No, pa kaj bi bilo? — je odgovoril Jakob, konjski hlapec, ki je tako malo spoštoval -svojega gospodarja, kakor njegova žena.
—	No, no, Jakob, nič! — je odgovoril miroljubni Žrjav. — Ali, če ste videli satana, potem bi rad vedel, kakšen da je.
—	Mojster, to bodete izvedeli nekega dne — je odgovorila njegova družica, — ako ne bodete spremenili svojega obnašanja in se bolj brigali za svojo obrt in ne opustili svojega večnega klepetanja . . . -Jakob vendar, bi pa rada izvedela, kakšen je ta fant.
No, gofepa, — je rekel konjski hlapec uljudnejše, — tega ne morem p-Ovedati, ker ga nisem videl, kakor ga ni!sp -videli tudi dragi ljudje.
—	Kako si pa dal zdraviti konja, ako ga nisi videl?
—	No, učitelj je zapisal na listek bolezen in mali spak, ki je
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Ko so v Marylandu izvedeli, da je Cromvell umrl, je bila provincialna gosposka vsa zbegana: Rihard Cromwell lahko postane zaščitnik; Karla II. mogoče proglase kraljem; lorda Baltimora se l&hko prizna za dednega lastnika; proglasi se lahko tudi kolonialho neodvisnost. Dne 12. marca 1660 so zavrgli pravice lorda Baltimora, razpustili so provincialni svet, vladno moč je pa reprezehtirala ljudska zbornica. Proglasili so en dan preje neodvisnost, 'kot je bila enaka resolucija sprejeta v Virginiji. Maryland je o-b tem času štela deset tisoč prebivalcev.
Po ulstano-vitvi monarhije so bile zopet priznane pravice lorda Baltimora in Filip Calvert je po stal pod governor. Mejtem je pa Fendall podal ostavko kakor a-gent lastnika in je sprejel zaupno mesto, katerega mu je dalo je pričel ko-vač, — kar ljudstvo- potiom Izvolitve. Vjsled!
dvojne igre so ga vrgli v ječo- in ga obdolžili veleizdaje. Ali kmalu je lord Baltimore proglasil splošno pomiloščenje in to ga je rešilo smrti na vešalili.
Cecil Calvert je umrl leta 1675. Sledil mu je njegov sin Karel, ki je skozi šestnajst let izvajal lastniško goive-rneirsko oblast <v Ma-ryland-u. Pregledali so zepet vse zakone in jih spravili v soglasje s prvotno liberalno pravo-močjo. Le enkrat so; v tej dobi zopet napočili hudi časi za kolonijo1. Ko je došla vest, da se je kralj Jakob odpovedal prestolu, je namestnik lorda Baltimora hitel -s priznanjem Viljema in Marije. V tem času se je pa raznesla govorica, da so se katoličani združili z Indijanci, da bi v splošnem klanju uničili protestante v Marylandu. Takoj so se združili protestanti in prisilili katoliško stranko da jim leta 1689 izročila vlado. Protestanti so vladali dve leti in vrhovno oblast je tvorila takozvana ‘ ‘ konvencija zdmženeev. ’ ’
V	juniju 1691 je kralj Viljem razveljavil pravomoč lord Baltimora in imenoval kraljevskega governerja za provinco. Sir Lionel Copley je -bil -prvi governer in uničili so -zopet vse liberalne- zakonske določbe. Uveljavili -so episkopalno- cerkev, h kateri so morali naselniki prispevati z davki. Versko svoboldo .so odpravili in vladna -uprava je po-sto-pala p-o-des-potičnih načelih. Take razmere so ostale do leta 1715, ko je kraljica Ana zopet priznala pravice dediča lorda Baltimora, Maryland je zopet prišla pod vrhovno vlado Calivertov.
XVIII. North Carolina.
Prvi je poskusil obljuditi: North Carolina sir Walter Ra:-lei-gh. V letu 1-630 je kralj Karel podaril sira Robertu ITeathu veliko in prostrano zemljišče med 38. in 36 stopinjo severne širine. Ali on. kakor tudi njegov naslednik lord Maltravers, nista vspela z naselbino, tako da je angleški kralj -po 30. letih preklical pra-vomoc. Od sir Robertove pravo-moei je ostalo le ime- Carolina, ki -ga ji je dal leta 1562 Ivan R-i-bault.
V	letu 1622 je Pory, tajnik Virginije odkril kolonijo do reke ChovaU. Dvajset let pozneje je družba Virginjcev dobila pravico o-cl zbornice, da odkrije svet ob nižjem Ro-anok-u in prične- trga vino z dogiačini. Prva aktualna naselbina se je ustanovila ob ustju reke Chovan okoli leta 1651.
Malo kasneje je obiskal naselbino Clayborne iz Marylanda leta 1661 je pa neka puritanska dražba kupila zemljišče od Indijancev in ustanovila kolonijo ob Oldto-wn Creeku, skoraj dve sto milj južno od drugih angleških kolonij. Leta 1663 so lord Claren dan, general Monk, ki je imel sedaj naslov vojvode Alberinalske-ga, in šest diruzih plemičev dobili od Karla II. pravcm oč za zemljišče, ki se je razprostiralo med 36. stopinjo severne širine in reke St. John v Floridi. -S -podelitvijo te provomoči začenja kolonialna zgodovina, North Caroline.
V	istem letu- so naselniki ob reki Chowan organizirali civilno vlado. Viljem Drummond je bil izvoljen governerjem. V letu 1665 so pronašli. da je naselbina severno od 36. stopinje severne širine. Tekom istega leta -so Tndi-
podoben škratu, me je pa vodil. Hanci razdjali majhno puritansko
(Dalje prihodnjič.)
Inaselbino ob rtiču Fear River.
Sir Ashley Cooper, Shafterbur-ški j,e imel nalog, da izdela načrt za ustavo nove province. Shatter-bury je bil državnik. Vseeno je pa povabil Ivana Locka, modri j a na, da mu pomaga pri osnutka u-stave.
Od marca do julija 16-69 je modrijan delal na svojem osnutku, ki je obsegal -sto in dvajset členov, katerim so rekli temeljna u-stava. Domeno so razdelili v o-kraje s 480 akri. Politične pravice so bile odvisne od -podedovanega imetka. Ustanovili so dve vrsti plemstva: vojvode, grofe in markije; viteze, lorde in plemenite veleposestnike. Ustava je vsebovala fevdalno bedarijo vsake vrste. S tako ustavo sta mislila veliki državnik in pameten modrijan vladati par naselnikov, ki so živili o krompirju in plačevali svoje dolgove s tobakom.
Po dvajsetletnem brezvspeš-n-e-m prizadevanju je Shafterbu-rv spoznal, da ne bo mogel vladati s svojo “vzoriio” ustavo naselnikov v iglastih šumah, ki so ži veli po svojih zakonih in se niso brigali za fevdalne oslarije.
Okraj Clarendon je bil malo boljši kat -navadna puščava. Nekaj časa so naselniki tržili s kožuhovino in dogami. Ko je pa to blago pošlo, so se naselniki pričeli seliti v druge kraje. Leta 1671 so premestili governerja Yea-mevsa v kolonijo-, katero so ustanovili ob ustju reko Ashley. Naselbine severno od Albemarla Sounda so vspevale boljše, vendar pa vsled raz-pora med naselniki niso mogle doseči pravega vspeha.
Lastniki so -vizlietemu skušali izsesati i-z revne province, kolikor se je največ dalo. Revno trgovino so tlačile visoke naklade. V North Carolini ni bilo niti štiri tisoč naselnikov, vendar -so plačevali do 12 tishč dolarjev na leto davka. Miller, governer je bil sirov in nasilen človek. Med naselniki je raditega tlela iskra nezadovoljstva -proti lastnikom kolonije, ki se je spremenila v požar, ko so leta 1676 prišli v naselbino vstaši iz Virginije.
Prihod trgovske ladje iz Bostona, katero so hoteli prisiliti da bi plačala carino, je provzročil odprto vstajo. Poveljnik ladje je izjavni, da ne plača carine, na kar ga je vlada proglasila za tihotapca. Ljudstvo je zagrabilo za oro1-žje, aretiralo je governirja in 6 njegovih svetovalcev in ustanovilo svojo -vlado, Ivan Oulpe-per, vodja vstašev je bil izvoljen governerjem, in v naselbini je bil kmalu mir. Že drugo leto so pa ubežali governer Miller in njegovi tovariši na Angleško. Tam so pripovedovali grozne bajke o pre-stanih mukah. Angleški kramarski lordi so odločili, da kaznujejo naselnike -v North Carolini.
Ali zbudili so se tudi kolonisti, da varujejo svoje interese. Go-verner Culpepper je odpotoval na Angleško, da opraviči sebe in dokaže, da je revolucija bila opravičena. Ko je -stopil na -suho, so ga takoj prijeli in obdolžili veleizdaje, ali porotniki so ga oprostili vsake krivde-. Lord Clarendon se je vsled oprostitve vstaš-kega governerja tako razjezil, da je prodal svojo lastninsko -pravico Seth Sothelu. Tega človeka so poslali njegovi tovariši v Ameriko, da prevzame v koloniji vlado kot governer. Na oceanu sega zajeli pomorski rop'arji in kolonija je bila tri leta varna pred njim. Leta 1683 je -prišel v kolonijo. Pričel- je takoj izžemati naselnike in goljufati svoje solastnike. Po petletni tiraniji se je ljudstvo dvignilo proti trinogu in ga -spodilo. Ker se je bal, da bi ga njegovi solastniki tožili radi storjenih goljufij, je prosil, da ga naj ,sodi naselniška zbornica. Prošnjo je zbornica uslišala in ga obsodila v dvanajstmesečno prog-naustvo. (Dalje prihodnjič.)
POZOR! ROJAKI!	POZOR!
Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so:
Kranjski Brinjevec,
Sli v« vic,
Tropinovec,
High Lile Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino,
katere prodaja A. HORWAT, JOLIET, tt.t.
Pozor!	Gostilničarji! Pozor!
Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist!
Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSK ODVETNIK,
(ADVOKATI-
DR. PERO PERIC
office Room 207, Union Bank Building
Chicago, 111.
25 North Dearborn Street
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju. -:- -:-Pišite v slovenskem jeziku.
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, 111.
Ji a j več ja slovanska tvorni« a za tA-8TAVE, BEG ALIJE, ENAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slevažka in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in ka-terama so priložena ¿ahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski in hrvateki in jo član 8. N. P. J., odkar se je nstanovila.

KUDUite nri na« umetne noge in roke iz kavčuka, hrbt-_	?	*	“aa ne podpornice, podpornice za izvene.
ne noge. Opravo za mrtvoudne ljudi, najnovejše podpornice za ravno aiice. Pasove za kilo, Zivotne obramnice, elastične nogavice in vse L \ ortopedicne potrebščine, bolniško orodje in operaciske potrebščine. Popravljamo vse v to stroko potrebne stvari. Za dame postrežba dam:
American Artifieial Limb Co.
1623 Blue Islam! Avenue,	Chicago, Illinois.
Tel. Canal 3879.	Odprto od 8. zjut. do 8. zvečer.	Pišite po cenik!
Najbolši izdelek iz Pacifika.
Naši vinogradi so v Sonorna, Cal. Komor se izdeluje Fran-vozki šempanec, različna dobra vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo.
P. KORBEL BROS.
INKORPORARINI V CHICAGI, ILL.
1621-1623 W. 12th Street, Chicago, lil.
Telefon Canal 110.	Jan J. Fuček, manager.	Pišite v slovenskem.
— 24uma določitev dnevnega časa. Švicarski zvezni svet je skle nil, da uvede pri prometnih zavodih štetje dnevnih ur do 24, kakor je že uivedeno v Italiji, Franciji in Španiji. To se bo zgodilo pa le, ako nameravajo tako uvedbo tudi v Avstriji in na Nemškem. V to svrho so dobila poslaništva na Dunaju in v Berlinu poziv, naj pričnejo tozadevna posvetovanja, da se z novim štetjem prične že s 1. oktobrom 1913 ali pa s 1. majem 1914. Interesirani krogi imajo upanje, da se bodo pogajanja uspešno razvila.
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.
J. F. ROUŠAR, ravnatelj
GLaSILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
7
Kapitalistične mreže
Mi se nahajamo v dobi popolnega prevrata, ali pesimist ki opazuje s tako velikansko težavo, vse kar je naprednega ali revolu-lucijonarnega se tako počasi giblje, si misli, da smo res tam, kjer smo bili pred dvajsetimi leti. To je tudi morda popolnoma opravičeno, ker mi^ bolj in bolj hrepenimo po lepšem, boljšem, ker bi radi bolj svobodno živeli, ker bi radi prostejše govorili in pisali in ako bi nam naše ekonomične razmere dupuščale, tudi svobodnejše se zabavljali. Vsekakor naše mnenje naši principi, prodirajo povsod kjerkoli so se ideje civilizacije količkaj vkorenile.
Dva važna faktorja si stojita, eden proti drugemu; kapitalizem in delavstvo. Prvi hoče se vzdrževati na površju, lioče si obdrževa-ti prvenstvo v vsakem oziru, in na podlagi teli svojih principov konzervirati dva razreda, to se pravi da naj še za naprej obstojata izkoriščevalec in izkoriščan, mogotec, gospodar n suženj. Med tem ko delavec zanika kapitalistu1 pravico, da bi mogel delavec stati na milost in nemilost človteku, ki nima na svetu druge zasluge, kakor da je kapitalist, kar pa ni njegova zasluga, pač pa je privilegij, ki mu ga je ustvarila ta krivična človeška družba.
Ta krivična družba je prisilila delavstvo do organizacije, do razredne solidarnosti. In danes ko so postale te delavske organizacije močni faktor, danes je kapitalistični svet premeni! svojo nekdanjo taktiko, postal je kar čez noč prijatelj delavnega ljudstva, in to seveda pred očmi naivnega in nbžavednega delavstva. Ko so se utanovile prve delavske organizacije, se niso meščanski zastopniki v strokovnih organizajah ničesar brigali, pač pa so si pri-svojali na političnem polju predpravice, brez da bi bili tudi v tem .oziru za delavstvo kaj storili. Ampak tudi pozneje dokler so bile naše organizacije mlade in šibke, dokler niso delale gospodarjem nobenih preglavic, so še vedno ti mogotci ostali na političnem polju. Ali kakor so to gospodje občutili na svoji polni malhi ,kadar niso mogli več tako mirno spati, so se spremenili v podobo jagnja ter prav filozofično zavpili : Kaj. se bomo vendar kregali, saj pripadamo vsi eni narodnosti, vi delavci imate potrebo delati, mi gospodarji pa delavcev, če pa hočete imeti kakšno organizacijo, si jo lahko ustanovite, ali ista naj sloni na narodni ali pa verski podlagi! Na ta način so ti rafinirani delodajalci vdobili nekaj nčsrečnežev v svoje kremplje, kateri naj bi živeli z deloda-. jalci v najlepši slogi'. Vse to bi se lahko uresnčilo, ako bi ne imeli gospodarji svojih interesov, ki nasprotujejo interesom delavstva.
V lesičjo kožo se torej obleče ta gospoda, če bi se moglo v tej novi divizi delavstvo tako nekako1 legalno oslepariti. Ali nam lepe, ali pa. laskave 'besede1 ne zadostujejo, delavstvo' je čakalo dvatisoč let na dobro srce delodajalcev, ampak v nobeni dobi se niso iza-šli tako človekoljubni ljudje, da bi bili# izkoriščanemu proletarcu brez nobenega pritiska njegove življenske razmere vsaj deloma prilagodili. Devetnajst stoletij se je hotelo, preden je delavstvo na polju nekaj pridobilo in celi potoki proletarske krvi je poteklo, preden so se ti proltarci rešili malih in velikih tiranov, vse ono torej, kar nam naši sedanji pre-ljubeznivi gospodje ene in druge narodnosti, epega ali drugega verskega prepričanja pripovedujejo ni nič druzega, kot stara pesem, ki jo slišimo prepevati od krščanskih bratov, že dvatisoč let.
Vsaki moment lahko opazujemo, v koliko vzamejo kapitalisti v obzir potrebe delavstva, posebno pa v sedanjih resnih časih, ta prevzetna gospoda ne sliši mogočni glas protesta, ki se povzdigne iz enega dela sveta do druzega.
Moderni hujskači zoper naše strokovne organizacije, nimajo nobenega druzega namena, kakor rušiti solidarnost delavstva, dvo-jiti celotne naŠie mednarodne organizacije, škoditi delavstvu, onemogočiti nadaljni razvoj in napredek vsega kar maršira do boljših in svobodnejših časov.
Zato pa pravimo mi, nobenega zaupanja v te nove in raznobarvne škodljivce delavskih interesov. In
tudi nobiena kapitalistična velesila, ne bo ustavila trajnega razvoju in napredka, kateri nas vodijo do osvoboditve človenčanstva.
“International”.
Križi in težave.
(Anton Cehov.)
Lev Nikolajevič Popov, nervozen človek, nesrečen v službi in v rodbinskem življenju, je vzel račun v rokei in začel znova računati. Pred dobrim mesecem je kupil v banki Košker & Co. srečko I. državnega loterijskega posojila na mesečne obroke in sedaj je ra-čunil, koliko bo plačal ves čas in kdaj preide srečka v njegovo1 polno last.
—	Srečka stane po kurzu 246 rubljev, — je računal. — Dal sem zadatka 10 rubljev, torej jih je ostalo še 236. Dobro ... K temu je treba prišteti obresti za en mesec po 7% na leto in J4% komisije, kolek, poštne stroške za kupno listino 21 kopejk, zavarovalnino za srečko 1 rubelj 10 kopejk, za transito 1 rubelj 22 kopejk, za elevator 74 kopejk, globe 18 kopejk . . .
Za zastorom na postelji je ležala žena Popova, Sofija Savišna, pripeljavša se k možu iz Meenske-ga po odhodnico. Spotoma se je prehladila, dobila kostenico in sedaj je trpela’" neznosne bolečine. Nad njo v vrhnem nadstropju se je vztrajen človek, najbrž konser-vatorist, učil na klavirju Liztovo rapsodijo s tako vnemo, da je bilo slišati, kakor da bi po strehi vozil tovorni vlak. Na desno, na sosednji številki se je štndent-medici-nec pripravljal za rigoroz. Hodil je iz kota- v kot in drdral z gostim, seminarskim basom:
—	Kronični želodčni katar je opazovati tudi na pijancih iz navade, na. požeruhih, sploh na ljudeh, ki žive nezmerno . . .
V sohi je ležal dušeč vonj po nageljnovih žebicah, po kreozotu, jodu, karbolovi kislini in drugih rečeh, ki jih jh Sofija Savišna u-porabljala zoper svoje zobne bolečine.
—	Dobro — je nadaljeval Popov z računom. — K 236 je treba prišteti še 14 rubljev 81 kupejk, torej ostane ta mesec še 250 rubljev 81 kopejk. Če sedaj plačam v marcu 5 rubljev, ostane 240 rubljev 81 kopejk. Dobro. Sedaj se-štejem najprvo 7T4ne obresti za en mesec in *4% komisije . . .
—	Oh! —- je zastokala žena. — Pomagaj mi, Lev Ivanič! Umiram !
—	Kaj naj napravim, mamica! Zdravnik nisem . . . 14% komisije, %% kustaže, 1 rubelj 22 kopejk kabotaže, za transito 74 ko-pejk ...
—	Trdnosrčnež! — je zapiskala Sofija Savišna in pomolila zatekli obraz izza zastora. — Nikoli se ti nisem usmilila! Poslušaj vendar, če ti pravim.! Neusmilje-nec!
—	Torej %% komisije ... za transito 74 kopejk, za elevator 18 kopejk, za zavitek 32 kopejk — vsega 17 rubljev 12 kopejk.
—	Kronični želodčni katar, — je drdral študent hodeč iz kota v kot, — je opazovati tudi na pijancih iz navade, na požeruhih ...
Popov je zganil račun, zmajal z glavo in začel računati znova. Uro pozneje je sedel še vedno na tistem prostoru, strmel z očmi v pobotnico in mrmral:
—	V aprilu 1896 ostane še 228 rubljev 67 kopejk. Dobro ... V septembru plačam 5 rubljev, ostane še 223 rubljev 67 kopejk, če prištejem za prihodnji mesec 7% ne letne obresti, !4% komisije ...
—	Barbar, daj mi salmiaka! — je zaječala Sofija Savišna. — Tiran! Ubijalec!
—	Kronični želodčni katar je opazovati tudi pri boleznih na jetrih ...
Popov je dal ženi salmiak in nadaljeval:
—	T4 % komisije, za transito 74 kopejk, stroške za diference 18 kopejk, globe 32 kopejk ...
Zgor je utihnila godba, a čez dobro minuto je pianist znova za-jgral, taka zakrknjeno, da je V žimnici pod Sofjo Savišno zatrepetalo pero. Popov se je zmedeno ozrl na strop in začel računati od avgusta 1896. Strmel je v papirje s ciframi, na račune, pa je ugledal nekaj morski gladini podobnega; v očeh se mu je vse zibalo, možgani so se mu zveri^ili, v ustih je bilo suho, na čelo mu je stopil
mrzel pot, a on je sklenil, da ne odneha, dokler ne razbistri svojih denarnih odnošajev z banko Košker & Co.
—	O-oh! — se je mučila Sofija Savišna. — Po vsej desni strani me trga. Moj Bogi O-oh, kje so moje sile! A njemu, zmaju, je vse eno če umrem! Nesrečnica, mučenica !
—	Kako pa naj pomagam? Torej v februarju leta 1903. bom dolžan 208 rubljev 7 kopejk. Dobro. Prišteti je 7%me obresti, četrt odstotka komisije, 74 kopejk kuraie.
—	Kronični želodčni katar nastopa tudi pri 1 ehkih boleznih ...
—	Kaj si ti mož, oče svojih otrok; tiran si in mučilec. Daj mi brž nageljnovo žebico, okrutnež.
—	Eh! 14% komisije . . . Kaj delam. Bo odbitku obresti od kuponov je prišteti 7%ne letne obresti za mesec vnaprej, 14% komisije . . .
—■ Kronični želodčni katar nastopa tudi pri lehkih boleznih ...
Čez tri ure je bil Popov gotov s poslednjim računom. Pokazalo se je, da mora ves čas plačati banki Košker & Co. 'obrokov za 1,-347,821 rubljev 92 kopejk in da znaša po odbitku glavnega dobitka v znepku dvesto tisoč rubljev izguba nekaj nad miljon. Ugle-davši te številke se je Lev Ivanovič medlo vzdignil in mraz ga je stresel po vsem životu . . . Na njegovem obličju- se je pokapal izraz strahu in neodločnosti, kakor da bi imel prestreljeno uho. Tedaj je k pianistu v gorenjem nadstropju prisedel tovariš in štiri roke so hkrati udarjale po tipkah in izvajale Lisztovo rapsodijo. Študent-medicinec je korakal hitreje. kašljal in godel:
—■ Kronični želodčni katar je opažati tudi na pijancih iz navade, na požeruhih . . .
Sofija -Savišna je zaječala, vrgla blazino v kot in zacepetala z nogami .... Njena bolečina se je razbolela ...
Popov je obrisal mrzli pot, sedel za mizo, razgrnil račune in de-
jal:
—	Treba je prekontrolirati še enkrat. Zelo mogoče je, da sem se nekoliko zmotil . . .
Zopet je vzel pobotnico v roke in začel znova računati:
—	Srečka stane po kurzu 246 rubljev . . . Zadatka sem dal 10 rubljev, ostane še 2<j|igbL. •
In po ušesih mu je razbijalo-:
—	Dr ... dr ... dr
In že so se začuli streli, žvižgi, tlesketanje bičev, rjovenje levov in leopardov.
—	Ostalo j« 136! — je zakričal hoteč prevpili ta hrup. — Junija plačam 5 rubljev! Vrag vzemi 5 rubljev! Vrag vas vzgmi, 5 rubljev! Vive la France! Živio Derou-lede!
Zjutraj so ga odpeljali v bolnico.
Razne vesti.
V centralni zvezi avstrijskih konsumnih zadrug je bilo od za-čietka leta 1912 515 zadrug z 273, 000 člani (leta 1911 pa 249.000). Promet je narasel od 78'‘miljonov kron na 85 miljonov, kosmati dobiček od 12 in pol miljonov kron na 13 miljonov kron, čisti dobiček j ^ štiri in pol milj ona. Hranilne vloge članov so znašale 13 in pol miljonov kron. Dunajska kon-sumna zadruga “Vorwärts” ima 39.000 elanov, obstoji deset let in ima 67 prodajaln, lastno zalogo čevljev in modnih predmetov, tovarno za čevlje itd. Za svojie člane gradi tudi hiše. Člani dunajskih konsumnih zadrug imajo ob določeni meri konsuma tudi pravico do podpore v slučaju smrti družinskega člana.
— Na Angleškem je bil parlamentu predložen zakonski načrt, ki naj uredi delovni čas v krojaški obrti. Delovni čas za delavke in mladostne delavce naj bi bil od pol devetih dopoldne do sedmih zvečter, ob sobotah le do 1. popoldne, med delavnim časom naj -bi bila dva odmora, ki naj znašata skupaj poldrugo uro na dan. Čezurno delo bi smelo biti dovoljeno le dvakrat po dve uri na teden, vse leto ne bi smelo presegati 60 ur. Sedal veljavni zakon za delavke in mladostne delavce v krojaški obrti dovoljuje, da jih sme podtjetnik pridržati na delu deset in pol ur na dan. — Glasovanje rudarjev za upeljavo
petdnevnega delovnega tedna na Angleškem je imelo sledeči uspeh : 231.741 glasov za, 171.270 proti. Zaradi neznatne večine bo to vprašanje predloženo novi konferenci. — Angleške strokovne organizacije in zadruge izdelujejo načrt, da bi zgradile v Londonu1 velik delavski -dom. Za gradnjo bi zdali okrog 600.000 dolarjev.
— Plemstvo in delo. Kamnar-sketuu d|elavcu baronu Reitzen-steinu je v kamnolomu v Miin-chenreuthu utrgalo roko-; ker je invaliden, se obrne na oblasti in podpiše prošnjo za rento s svojim polnim imenom: baron Ruitzen-stein. Birokratje, ki dobe1 njegovo prošnjo v roko, so vsi iz sebe, ko vidijo podpis: navaden proletarec, kamnar, in pa baron. Kakšna razžalitev plemstva! In preden rešijo pohabljenemu siromaku prošnjo za rento, ga ovadijo sodišču. Sodišče ga je obsodilo na enodneven zapor. Zakaj? Sodnik misli, da se -kamnar ne sme podpisati za barona, ker opravlja “nižja dela”. Obsojeni se je pritožil in deželno sodišče ga je o-prostilo. Ampak to je postranska stvar in izrek druge instance ne spravi s sveta dejstva, da je prvi sodnik smatral kamnarska dela za nezdružljiva z baronskim naslovom. Če si baron in prideš kot pustolovec v hotel z ukradenimi kovčegi, s ponarajenim denarjem, z neplačanim kožuhom -—- kaj za to, da si goljuf — baron si z vso pravico. Ampak delavca, ki mu nezgoda na delu odtrga roko, pa gre na sodišče1 po svojo pravico in pravi: “Moje ime je baron Reit-zenstein,” vtaknejo v zapor. Delo žali današnje plemstvo!
— Strokovna centralizacija. Tudi angleški delavci, ki so bili na strokovnem polju tako dolgo razcepljeni na tisoče društev in dru-štvec, spoznavajo, da zahtevajo moderni strokovni boji centralizacijo bojnih sil. Sijajen zgled tega spoznanja je centralizacija železničarskih organizacij. Doslej so imeli izprevodniki -svojo, kurjači svojo, strojevodje 'svojo, čuvaji svojo, premikači svojo organizacijo. Sedaj se ie -ustanovila enotna in centralistična organizacija.-železničarjev za veliko Britanijo, ki šteje že 188.000 članov in ima 12 miljonov imetja. Združitev železničarjev — sad velikih bojev na železnicah v poslednjih letih — je privlačen zgled za ostalo delavstvo.
Čas je, da bi tudi v Ameriki delavci spoznali to resnico, da je delavstvo močno, ako je organizirano v centrlizirani organizaciji.
— V Berlinu so leta 1,911 zaklali 9906 konjev, lansko leto že 12.389. Nekatere mestne občine so odpo-m-oglie pomanjkanju mesa s tem, da so dovolile uvoz mesa z Ruskega, čeprav so temu mesarji močno nasprotovali. V Berlinu je izročila mestna uprava prodajo ruskega, mesa konsumnim zadrugam, ki imajo sedaj 44 prodajaln za meso in 110 drugih prodajaln.
— Deset zapovedi za matere.
Avstrijska zveza za materinsko varstvo je izdala deset zapovedi za matere: 1. Hrani svojega otroka sama; materinsko mleko je najboljša hrana in varuje otroka pred črevesnimi boleznimi; tri četrtine otrok, ki umrje v prvem letu starosti, je bilo izrejenih s steklenico. — 2. Kadar dojiš, jej, kar ti diši in ne prenehaj z dojenjem, če nastopi mesečno čiščenje. — 3. čez dan doji otroka nič več kakor štirikrat, ponoči le enkrat; kadar otroka odstavljaš, ga doji vsak teden enkrat na dan manj, zato mu pa daj eno steklenico mleka. —■ 4. Ako ne utegneš dojiti, ker moraš' iti na delo, pa tnu dajej steklenico. Dvojno mleko prav nič ne škoduje in je še vedno boljše kakor le steklenica. Ako misliš, *da si bolna in da ne moreš dojiti, vprašaj takoj zdravnika, če res ne moreš dojiti. — 5. Ako hraniš otroka s kravjim mlekom, tedaj je pripravi po zdravnikovem navodilu; čim starejši postaja otrok, tem več mleka potrebuje in tem manj vode. — 6. Tudi steklenico dajej otroku le po štirikrat na dan, ponoči pa le po enkrat. Mleko naj vre tri minute, preden je pije otrok, se-grej mleko. Ako otrok ne izpije vse, ostanek zlij proč ali izpij sa-
ma, nikdar pa ne smeš ostanka še enkrat ponuditi otroku. Dobro iz-kuhaj vsakokrat steklenico in cucelj. — 7. Kopaj otroka vsak dan a ne v pretopli vodi in pazi na to, da mu ne pride voda v usta, ušesa in oči. — 8. Ne izbriši otroku nikdar ust, da ne dobi oteklin; ne zavijaj otroka pretrdo in v pretoplo oblačilce, dostikrat pa pelji
otroka na zrak. — 9. Nikar ne veruj, da nastanejo različne otroške bolezni kakor mrzlica, dobrci, bljuvanje in griža zaraditega-, ker dobiva otrok zobe. Vprašaj takoj zdravnika. — 10. Preveč nikar ne nosi otroka, tudi zibati ga ni potreba; ne sili ga, da bi hodil ali sedel, dokler nima sam veselja do tega.
Vabilo na veselico!
Društvo Frančiško Ferrer, št. 131 S. N. P. J.
Priredi dne 12. aprila, 1913 V NARODNI DVORANI, VOG. CENTER & 18. ST.
VESELICO z igro “NJEGOV JUBILEJ”
Petje in ples ter prosta zabava so na dnevnem redu.
Vstopnina 25c.	Začetek ob 8. uri z večer.
Dama v spremstvu možkega vstopnine prosta.
K mnogobrojni udeležbi, vabi	ODBOR.
ALI NIMATE LEPIH LAS?—LEPI LASJE SO KRAS ČLOVEKA!
Ali je koža na Vašem obrazu starikava? Pomladite jo!
V zalogi imamo veliko množino ženskih kit, v raznih umetniških formah, razne vrste “pofs” v formi krone ali v vrsti.
Dalje imamo v zalogi najboljše vrste dišeča mazila za vzdrža-vanje lepe in mlade kože, Lotol, kožo pomlajujočo tekočino za umivanje.
*	Katerim izpadajo lasje, naj rabijo naša dobra sredstva za 'čiščenje glave in proti izpadanju las.
*	Pišite po cenik in navodila, ki vsebujejo poduk in cene za razna dišeča mazila in druge v lasulj,>ko obrt spadajoče predmete.
Za odgovor in pošiljatev pošljite poštno znamko za 2c. Pišite slovenski.
M. LENARD 2202 So. 40th Ave., Chicago, HI.
W m
fU. >	; Mfa
> < ,V
• ? ;
\ m/
IM
m
\*
\ )
X

• r
"
#4
Najnovejšega spomladanskega in poletnega kroja za
odraščene može in mladeniče
v naj večji izberi in najboljše kakovosti
$7.50.. $25.00
M"1
¡W|d
fi W -
M à
‘JAI?
âm** fyk

Z//nu\v
Vega! Blue Island Ave. in 18. ul.
Jelinek ln Mayer vlastnika
B. WEIS & CO.
Destilater In uvažalec
Trgovec z vinom in žganjem na debelo
Kentucky Viskija vsake vrste. Edini prodajalec grenčice “ROOSTER”
1221 Blue Island Av., Chicago, III.
Najboljša Slovensko-angleška slovnica.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovénie Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1.
! FARME NA PRODAJ
pri Chases Laku, N. J.!
Cena 10 dolarjev aker, za zemljišča, na katerem stoje poslopja pa 16 dolarjev aker.
Zemlja je rodovitna: črna zemljina, pomešana s peskom.
Zemljišča so blizo N. Y. C. železnice, poštne, brzojavne in t lefonske postaje. Cerkve, šole, žage in tovarne so v bližini. Nizki davki. Naseljenci iz Evrope žive v tem kraju.
Pišite za pojasnila:
E. MICHALI, Chases Lake, Levis County, N. V.
^^^H^^^H^^^*****^**************^**********4**^*4«****^**«**«*^4!^^^!****^************^
.♦t	t\ a	»*« >*t >*> «*« >*>	»*i i*i i*i i*i i*» i*i i*i i*i i*i i*i i*i i*> i*i »*i i*i i*i i*i ^ C*1*10 C* C1 C* C1 C1 c* c* c*
Frank Stonich,
X
X
♦>
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonieha, se priporoča cenjenim rojakom <& širom Amerike.	v
X	Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, X
❖ broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste.	X
%
VSE GARANTIRANO!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in zvez
FRANK STONICH,
7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Boom 605, CHICAGO, ILL.

8
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK
Vlažno uprašanje!
mi opravi
najbolje in najceneje
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš.
Hrad Rabi stavbinsko ”
Unijsko stavbinsko
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
pri	Ustanovljene leta 1900 jj!
hÆàmâs®»
Glavni urad : 82 Cortlandt St
NEW YORK, N. Y.
CLEVELAND, O,
Prodaja
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro
in ceno,
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
iBHH!
mmm
Zmes.
— J. P. Morgan, ameriški denarni kralj, je umrl v Rimu. Kapitalistični časniki poročajo o vseh podrobnostih — o rakvi, mrtvaškem odru, prevozu njegovega trupla — zelo obširno. Vsaka malenkost je popisana na dolgo in široko. Ako bi pa v Evropi grozna katastrofa pokončala kakih 500 rudarjev, tedaj bi kapitalistični časniki tem mučenikom dela posvetili le pet vrstic. '
— Zadnji akt senzacionalne tragedije, pri kateri so dnfe 14. marca 1912 izgubili sodnik Massie, državni pravdnik Foster in okrajni berič L. Web svoje življenje v okrajni hiši v Hillsvillu, Va., in je bilo poleg opasno ranjenih tudi več oseb, se je sedaj odigral'.
Strog in neizprosen zakon, ki tirja življenje za življenje, je diktiral zadnje dejanje tragedije. V okrajni ječi v Richmondu sta plačala Floyel Allen in negov sin C. S. ATlen za storjeno hudodelstvo s svojim življenjem na električnem stolu.
Še v zadnjem trenotku so skušali njiju prijatelji oteti njima življenje. Posebno delavni so bili za sina,’ ki je pričel streljati, ko je' videl, da jg bilo življenje njegovega očeta v nevarnosti. Obrnili so se do podgovernerja, da bi se preložila postavna umoritev. Ali governer Mann, ki je že prejšni dan odklonil pormlošdenje, se vrnil nepričakovano in je prepre čil prizadevanje prijateljev. Pod governer Ellison je odredil, da se eksekucija odloži, dokler se ne rje ši vprašanje, ako nima prava odsotnosti governerja odložiti ek selcucije. Vsled te odbredbe se je eksekucija odložila do ene popol dne.
LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA.
Zadnjič smo omenili, da so po poštnem zakonu prepovedani vsi oglasi, katerih vsebina se suče krog žrebanja ali srečkanja za dobitke. Ravnotako so prepovedani vsi oglasi, ki imaj J za vsebino že-nitbeno ponudbo. Take oglase smatra poštna uprava za nemoralne.
Vse brate tajnike in sestre tajnice obveščamo, da ^o v tisku listine za spremembo 'naslovov, ki imajo obliko poštne dopisnice. Listine se lahko rabijo za prijavo novih naročnikov, kakor tudi za vse druge slučaje. Na listini je tozadevno pojasnilo. Tajniki in tajnice, ki potrebujejo take listine naj pišejo zanje: Glasilo 2821 So. 40 Ave. Chicago, 111.
♦♦♦
Austro-Americana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.
— V Omahi so prijeli dve žen ski in nekega moškega, ki so se iz dajali za člane dobrotvornega dru štva, v resnici so pa tržili z bdliinj s sužnjicami. Lopovi so obljubo vali revnim dekletom, ki niso ime le strehe, da bodo skrbeli zanje. Na ta način so jih hoteli zvabiti v Chicago, da bi jih prodali v hišo sramote.
V svetli luči nam prikaževa bra toljubno delo v nesreči čin nekega Kitajca, ki je prišel na rešilno po stajo in položil v imenu svojih ro jakov 120 dolarjev na mizo za tis te, ki so največ trpeli vslled vihar ja.
— Konsumna društva in produkcija. V Nemčiji razširjajo konsumne zadruge v čez dalje večji meri svoje proizvajalne zavode. Konsumna društva kupujejo zmerom večji del svojega blaga pri velenakupni družbi, čim vele-nakupna družba združi v svoji roki kupčijo gotovega blaga v zadostni množini, ga začne sama proizvajati, namesto da bi ga kupovala od' fabrikantov ali trgovcev. Tovarna za milo v Grobu ne more zdelovati več rastočih naročil, vsled česar namerava velena-kupna družba na drugem koncu Nemčije zgraditi še eno tovarno mila; z zgradbo nove tovarnevin sicer v TKtsseldorfu, začne še le tošnje leto. Tovarno vžigalic v Lauenburgu je velenakupna družba nemških konsumnih zadrug otvorila lansko jesen 1. januarja je prevzela tobačno tovarno v Nordhausu v lastno režijo; v to varni izdeluje smotke in tobak za žvečenje1. Nadalje ima velenakup na družba celo vrsto velikanskih blagovnih skladišč, iz katere zalaga konsumne zadruge.
— Gospodarske krize v Avstriji ni. .. Kakšna kriza? Tako vpijejo vsegasiti požeruhi vseh a v,st rijskih narodov. Prav dobro se nam godi! Kaj bi tožili in stokali! Dividenda alpinske rudniške družbe. ki je ena najhujših izkorišče-valk, je poskočila od 42 na 52 K. Železarski kartelisti so napravili v minulem letu tako sijajne dobičke kakor še nikoli prej. S tem naj se tolažijo množice — nezaposlenega stradajočega delavstva .. .
Kje sta Jakob Krasna in njegova žena Marija? On je doma iz vasi Budanje pri Vipavi. Njegova žena se je preje pisala Marija Kalin, po domače Rožerčna. Ako kdo ve, za njiju naslov, naj mi ga sporoči, ali naj se pa sama zglasita. Sporočiti jima imam o važni zadevi iz stare domovine: F. Godina, 3114 So. 41 ave, Chicago, 111. ADVERTISEMENT
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda ua paro-'brodi h Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijali se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Joscf L, Martha Washington, Laura, Alioe, Argentina. Oceania, Polonia, Canada.
Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o-brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed državah in Kanadi.
♦
f
f
?
t
f
f
T
T
f
f
t
t
f
t
Kaj je nečista kri?
Nečista kri je tista, katera je obložena z nečistimi ali strupenimi snovni, katere bi pravzaprav morali odstraniti razni organi. Ogrce, črnavke, opahki, kožne bolezni, bule, otekline, žive rane, splošna slabost so navadni znaki nečiste krvi.
Severov Krieisfilec
(Severa’s Blood Purifier)
je zanesljivo in hvalevredno zdravilo, ki zelo u-spešno učinkuje v takih slučajih. Cena $1. steklenica
Severova Zdravila naprodaj so v vseh lekarnah. Ne vzemite drugih. Vprašajte za Severove. ----Ako jih vaš lekarnar nima, pišite nam.-----
*
T
f
t
T
f
f
T
f
f
T
f
f
t
f
f
T
❖
f
f
f
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Concord vino sodček od	- $20.
Catabio “	“	“	- $30.
Tropinovo žganje, galona. . . $2.50
Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je naročati blago sedaj, dokler so cene še zmerno nizke. Z velespoštovanjem
A. W. EMERICH,
vinska trgovina in distilacija žganja,
vogal Holmes & St. Glair Ave., Cleveland. 0,
1913! SVETOVALEC 1913!
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. Naj novejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert P. Lakner, 1595 3rd ave. New York, N. Y.
Unijske smodke najfinejše ka-
kovosti z znakom S. N. P, J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržene vsote g-re v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 600 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Glair Ave., N. E. Cleveland, 0.
Konzularne
WIato
',0Zi drove st
CHilwaukeeAVis.
NEBO
Vsakdo puši
NEBO
CIGARETE
10 ža 5c
Vsak prodajalec jih proda vsaki dan več.
CORK
CIGARETE
Najboljše bla-go v Ameriki, ker so izvrstne.
l
| Farme Farme Farme
|	Krasne ceste, šola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo,
¥ zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko v dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in X Milwaukee.
a Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od nas!
X	Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati
jt* takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi.
Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam.
Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gre vedno kviško.
Česko-slovanska zemljiščna družba
3815 West 26th Street,	Chicago, 111.
IAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
2146-50 Blue Island Jtve., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::

sodnijske
vojaške
zadeve
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje In naj-===== bolj varno.
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijskih cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmernih cenah. Kašpar Državna Banka izplača za 5K -bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako izdajamo draite. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, in pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko. -:- -:-
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111.

FRANK J. PETRU s
«JA.VIVI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin’ škili in posojilnih društev.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naše podjetje je pod nazorstvom ‘‘Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZE*.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lamdala An. Chicago, Illinois