gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 15. aprila 1863. Gospodarske stvari. Goveja kuga na Kranjskem. Cesar smo se zmiraj bali, se je pripetilo zdaj. Seli blizo SemiČa v metliškem okraji na Dolenskem je dan t. m. poginila dve leti stara telica za pravo govejo kugo; bolnega vola v ravno tistem hlevu je komisija pobiti dala, zraven še drugo zdravo kravo in drugega zdravega vola ravno tistega gospodarja, da bi se tako mahoma kuga zatrla. Vse drugo, kar zapoved o goveji kugi ukazuje, se je brž brž storilo y cela vas zaprla, in več drugega. Kuga se je zanesla iz Hrvaškega prav, in kdaj, odkod se pri tej priči še ni moglo zvediti. *) To pa je gotovo, da čeravno je bila meja med kranjsko in hrvaško deželo v se vseskozizaprta y da Je neki kmet v Zunicah v črnomeljskem kantonu skrivé na kakem neznanem mestu čez kordon iz Hrvaškega pripeljane (kontrebantirane) vole dobil. Ko je bil 24. dne za domačo živino. preteklega mesca sejm v Metliki sta ta dva vola iz Zunic tudi na sejm prignana bila; kupil ju je gori omenjeni kmet iz Sela; drugi dan je zapazil, daje eden bolan; v strahu, da utegne kužna bolezen biti ker Ju ondi V f ne speca mu zboli domá , ju žene čez Prelo ko in skoz Kolpo v u n i č e nazaj ; eno nie^ove domače živine (gori omenjena telica) tako hrvaški vol pa je bil še tudi hudo njegove da prva pogine y y bolán, ko je komisija tjè prišla, ki je po postavi, kakor smo gon rekli, vso Velika živino poklati in zakopati dala. sreča bi bila, ako ni bolni vol zatrosil te bolezni tudi v Zunicah, ker se še ne vé, kako dolgo ako bi ne e brezvestni gospodar tega vola že imel uciivcoim gvopuuai iv/^oi v uicv xiu^i, - arvu ui ii^ zatrosil bolezni v Preloki, kjer je tudi bil in pa v Seli tudi da vse te vasi zadeva oštra zapoved kjer ga je komisija zaklati dala. Se ve y da se zapřej o Al ker je bil vol v Metliki na sejmu, Čeravno gospodar, ki ga je kupil, ni nič bolnega na njem vidil in čutil, je vendar le mogoče, da je kakošno drugo živinče širja; kužnina pa tiči v blatu, scavnici, slinah, in vsakem drugem iztoku, se drži kože, rogov, parkljev in tako dalje. Izprva je bolezen podobna vsaki drugi vročinski y nosa in gobea teči žlem, m kadar pa začne od spřed: z oči y ko zapečena una, ou uucdur še poredkoma pokašluje, tova, ki ne umori živine hitro, aliJHBHMMHHtiflll^Hlfl bila je živma prve dní se odzadej odpre driska, zraven pa potem pa je kuga go- ampak čez 5, 7, 14 dni se pozneje. Zdravila ni nobenega zoper to morivko y tudi ne pomaga najbolja klaj a, in nobena stvar ne. Edino je, da se taka živina tako zapre kakor stekel pes, da ne pride do nobene druge živine kakoršne koli tudi psov in mačke ne y da človek, ki je bil ali je pri taki živini, ne HHHj pride z nobeno drugo živino pa tuđi z nobenim drugim člo- vekom v kužnino. dotiko, ki lahko po svoji obleki zanese to Vsak gospodar, ki ima še zdravo živino naj se ogiba kakor steklega psa take živine, pa tudi ljudi iz take hiše itd. Ce Je vsak vino n a j o j s t r e j š i p o 1 i c a j , grozna bolezen zatreti, da se ne širi dalje. za-se m za svojo V • zi- tedaj se more ta Zato Je treba y da se prav natanko in zvesto spol- nuje vse, kar gosposka ukaže, in da vsak tudi na svojega soseda pazi, ali spolnuje tudi on vse. Bog obvari, iz kakega kužnega kraja kako živino kam pro- e toliko, kot strup širiti po svetu. Bog obvari, dati to kako bolno živinče zamolčati! Res! sila sila težavno je vse to tù ni nobene druge pomoci. Tù je pač resnica, kar pregovor pravi: „Pomagaj si sam pa bo pomagal Bog!" Zato čujte gospodarji! V veliki nevarnosti ste in vsa dežela z Vami. SI. deželna vlada je zaukazala, kar je na vse strani potrebno. ebelarstvu našem. fz Vodic aprila. Da naša prošnja za varstvo še okužil. Zato naj vsi tisti gospodarji, ki so kakošno go- čbelarstva v deželnem zboru 16. dne u. m. ni bila usli-v e d o na tem sejmu kupili, jo v hlevu zaprto in od druge svoje živine 1 očeno imajo, sicer pa svoji gosposki brž naznanit grejo, da tako živino imajo, če tudi je zdrava, sicer jih po postavi zadene oj stra kazen. Kdor je nečimern v vseh teh krajih, kjer Šana, smo brali, toda le na kratko razloženo v slovenskih naših časnikih, in pri tej priliki smo prav živo po-grešali slovenskih štenografičnih zapisnikov, da bi kar se je za našo reč govorilo in proti nji. vse sta ona hrvaška vola bila sreče, ktera utegne pri ti sosede in čez deželo. V lanskih „Novicah" y Je kriv vse ne- brali Res prečuden je bil oni sklep od 28. januarja da raz- cez -nj, čez nj ego ve govori deželnega zbora imajo izhajati jeziku > ker gotovo za več kot 300.000 naših ljudi v nemškem ■■■ ki y že v listu od 19. novembra in 10. decembra smo obširno govorili o tej grozni mo-rivki, ktera se le po nalezbi od živine do živine raz- Ravnokar nam piše častiti dopisnik, da neki Vlah Marijni- nemškega celó ne umejo, s klobukom tujega jezika po- krito ostane, kar ravno nje zadeva!! Nadjamo se, da ta sklep je obveljal le za ta zbor, An vi«, o^ r hodnjem zboru dalo vsakemu svoje. Naš narod ni in da se bo že v pri- vée tako zaspan, da bi ne želei zvediti dolec je zanesel to bolezen. Vred. , kaj se za-nj delà v deželnem zboru. — Da pa spet pridemo do tega kar je poglávitni namen teh vrstic, namreč na prošnjo našo zastran čbelarstva, rečemo očitno, da tudi mi nismo se tamošnji ljudje pri življenji oiiranili in si toliko po- íiasu ziaouau ^uviaioiTu, a. vsv/wxw x XXX XXX «XXX vf magali , \x c\i jim ijx oc v oc pí cis. uučiiiu uho. u nsrran zoper svobodo čbelarstva, sicer bi bili v svoji prošnji hriba raste ob bregovih vode Reke trta in lepo žlahno da jim ni še vse prek prodano bilo. Unstran do deželnega odbora od 20. oktobra 1862 mogli zahte- iciu^a vjka.kjvjxvjvA. vX».«v,^xi*, -xiuu^h "wiiuu- sadje , la vAauiKj vit? ivuiii^aj man]iv Kme da nob en tuj čbelar ne sme pripeljavati svojih „puno novac"; vse drugače pa je na Pivki. Ne taiim v 1 • Al-J • i v • 1 • 1 1 • 1 »1 , • , » « " 1 , . _ J vati iz kterega vzame vsak le kolikaj marljiv kmet VCltl, xxw^-xx v ---- - reienk na naše polje. Al tega nismo, temuc prosili smo pomoci zoper nam silno da ne bi bilo v tem oziru veliko bolje, kakor je sedaj ; 7 Naj nam netečnost. oddelek prostega obrtnijstva, s škodljivo preobilnost in ako bi se Pivčani sploh, in ne samo tù pa tam kdo, Dežman imenuje le en sam bolj pridno sadjoreje poprijeli; al tako ni in ne bode oaaeieK prosuda« u ujl uuj q t v <*, o kterim bi se v postavno m^uai-, j^ul jtj uusirau iinua, Ker je orKinsKa zemiia za vredjeni državi smelo ravnati brez ozira na lastninstvo! sadjorejo sto in stokrát bolja od pivške. Tudi sviloreja nikdar, kot je unstran hriba, ker je brkinska zemlja In samo toliko smo prosili, da bi se našemu lastninstvu je že marsikakega &.0ťvuuiJtl škodliiva sila odvrnila. Ako pa v naši vlogi predio- Lansko leto so se bili tudi Pi gospodarja unstran hriba obogatila. prečastnega go- ívcani, od ženi obsežek postave koroške, podcijene vsled dvor- spoda in vrlega rodoljuba A. Mlakarja spodbadani, nega ukaza od 30. junija 1796, ni bil komu po volji, prav živo sviloreje poprijeli. Ostarele, nerodovitne če- naT bi bil nas veto val postavo drugo, modrej šo, da bi se šplje so iz svojih vrtov ruvali in lepe 7 mlade murve 7 Ko je pravi čas nastopil, so začeli svilorejo v gotovše pravi namen dosegla. Da pa je take postave ki so jim iz Furlanije dohajale, na njihovo mesto zasa jevali. Božjem imenu, in ker jim je domaćega perja manjkalo, kteri v sostavi svoje prošnje niso s svojimi jeziki po jim je železnocestni hlapon dragoceno murbino perje iz vetru mahali, da bi bili namreč o kaki reči lagali, ravne Furlanije donašal. Ko niso bili sami teo-a delà __- A • • 1 • I vi 1 f V j • 1 I w • i 1 1 • 1 ^ «• ... O sploh silno treba, dokazuje praktična c. kr. kmetijska družba , dokazujejo pritožbe toliko djanskih čbelarjev Zmiraj lože je nasprotnikom našim prošnja bila prenapeta. prepriča, kdor resničnost naših pritožb dopričati, kakor dokazati toliko 7 da se vajeni , so se dali od Furlanov podučiti, ki so v teh Naj pride le na naše mesto, da se sam ne verjame da je naša rečeh jako zvedeni. Po njihovem nasvetu so tudi odre kar je bilo treba, napravili. za sviloprejke in drugo, pravično rec Veliko veselje je bilo viditi, kako lepo so se črviči zahtevamo/Nabrali smo v naglosti za svojo prošnjo res ponašali. Že so Pivčani v duhu vidili svojo doslei tako ____— 1 • Al • "I.* 1 • 1 1 • \ «/ 38 podpisov bližnjih čbelarjev. Ako to ni zadosti 7 golo revno in pusto dolino vso bogato in z murbami sreča jim ni bila ugodna. Crvići so začeli vsem skoraj na enkrat bolehati in ki po- 1w z jih naberemo še trikrat ali še večkrat po 38 samo na lepo obraščeno ali žalibože! Gorenskem. in potem gremo jih še na Dolensko iskat, C-.™__________-____;J............ ker vemo, da se bodo vsi domači čbelarji po ses t- ginili so večidel vsi, potem ko so vsakega, la se je & niki radi podpisali, kteri ne iščejo v čbeloreji nobene njimi pečal, za enih 100 do 200 stotinjalcov objedli. netečne dobičkarije in so toraj go tovša podpora nje Mogoče je, da ne bode vsako leto tako nesrečno kot saj potle lepo prihodnje povzdige, kakor tolika manjšina čbelar- lansko in da bode sviloreja, ako ne skih „špekulantov ÍMS.1U „opcjťv-uičtlltu y , ivi/bii uvoinvtwi »wv j^xv^xxxv/ íacvjjx vuy v cvlcai iu jj u.iii/uj. uuuivivu vacvj cua, jvu UUUU UU1 ženje v čbele vtaknejo in s srečo vred bogaté, z nesrećo murbe odrastle in toliko perja daj ale, da ne bo sile v/ , ------„v -----J-------- íwuuivv XXX Viw w.xxvx-j^, XXV-/ přej, oaj JJU LIG ICjJU kteri dostikrat vse svoje premo- napredovala in ljudem dobičke dajala, ko bodo domače več pa berači jo. Ravno tolika manjšina nam nasproti so vsi a %J _ « « A lia m m é i • nezdravega perja iz Furlanije si naročevati nesreća I'CX «JV.1 dV/jLj vy. xvw » ^.M^^M.+J^M.M.M.^ ——------—» - — ■ I J — -- wv/ Y , ai UCdlCtâ kteri, za lastno čbelorejo pretožljivi, tuje rejenke v svoje lanska je vse oplašila in pokazala, da na svilorejo se ni nezmerne čbelnjake sprejemajo. Koliki so ti čbelnjaki tù kam zanašati. Pivčanu ne ostane toraj nič drugega, ko z gojzdarijo ni nič, ker ín tam, naj pové tudi g. Golob, od kterega 7 da se bo za našo prošnjo potegnil smo pričako- cesta in gojzdarija. Al tudi vali, najbolje vé, koliko tujili čbel se 7 ker on sam navleče v našo okolico grajščina jim ne daj a več kupčij skega lesa po nizki ceni 5 kakor nekdaj, marvec celó hoče, da bi še vsako polence sai on sam ima za čez 200 tujih panjev pripravljen čbel- za domačo potrebo od nje kupovati morali in sicer po v ~ i à 1 • xr. 1 m m A ^ i -i • • i r~m i « JL nj a k 7 pa še povsod drugod jih je dosti. Naše lastne taki ceni, kakor bo nji drago. Zavoljo tega se morajo skušnje nas tedaj prepričujejo, da stara postava za ko- zdaj z grajščino tožiti. Ni sicer verjetno, al vendar mo roško deželo ni bila prazna domišlija, zato smo se je goče je, da bi svoje stare pravice do gozda in do lesa radostni poprijeli, pa žalibog! da ni obveljala. ^ V/W J V ^ VI Mi. ^ ? V/J V KJ vv^A V * VK f XV/V VA, V/ ^ tA \ kolikor ga za domače potrebe potřebuj ej o ^y , v,xjc*xc*. xwxxxwx — J^-.----; Zgllbili } i u Cbelarji vodiški. če jim bi zraven tega zdaj še cesto vzeli, kako bi po- 7 m tem ubožci visoke davke Naznanilo gospodarjem. plačevali ; ako ne bi mogli še ktero Geisovi magnetični brusi se zopet v pisar- sami sebe nikakor preživeti. Prava istina je, mora vsakdo potrditi, komur so oni kraji znani nici kmetijske družbe v Ljubljani dobivaj o po ceni je bila že večkrat na znanje dana. ; ki Pivčan brez kakega posebnega zaslužka, kar si domá pridela, živeti ne more, zakaj mi da s tem ■ I 7 , ^cvxvcvj, ako ni kake mu zadostuje to, kar si na s voj i Domače »tvari. besed gledé sempetr^ko-reske cesíc. (Konec.) Povsod je znano, koliko siromaštvo tare uboge Istrane zbog suše in vednih slabih letin; al Istrane vse pomiluje, davke imajo manje, od živeža ki posebno dobre letine, pičli zemlji z velikim trudom med kamenjem pridela većemu za pol leta sebe in svoje preživiti; prav dobre gnjiti. Zato gré že zdaj hiša za hišo na boben; vzame naj se jim še cesta in dala bi se sto in sto družinám beraška palica v roke. Al rekel bo kdo: kadar se v sedanjih časih ceste delajo, se ne gleda toliko na vasi in ljudi, ampak gleda letine na Pivki ni bilo, odkar je začel krompir ; vzame si ga iz se naj več na to, kako da bi se ceste lepo ^ ua * xiiicij kj liicvii j kj y KJ va /ji v u/ja j ivi o jl ga lu naj y ua tv j i\ai\v vac*» mi ou ^uotu i u u ^ F â V 11 Oj Trsta vozijo, ni jim treba plačevati visoke izvožnine ali po bliž nj ein potu in z manj šimi stroški napraviti " 1,1 w v1 ' dale. Jaz pa pravim: to ni tako. Se železne ceste se drže, če je le mogoče, onih krajev, ki imajo vec prebivavcov; bere cola, njim dojde pomoč, kakor se večkrat po Novinah zdaj od te zdaj od une strani, al tužnému Piv-kterega zadevajo neprestano ravno tolike ali še veče nadloge kot Istrana, se dosihmal ne naklanja tako usmiljenje. Deželni zbor je dokazal, da mora plačevati od canu ? 7 navadne poštne in kupčijske ceste se pa morajo velikih vasi in ljudnatih krajev še veliko bolj držati, sicer niso kar bi imele biti. Zato 7 mislimo, bi se ne smela Piv- ravno toliko, ko Gorenec od svojega kamenja v prirneri svojega rodovitnega, mastnega polja in več kot Stajarec hovi strani tako lepo čanom cesta odvzeti, če se ravno ne bi mogla na nji- tako cenó in po bližnjem ravno J O ivuuvimc^aj maoiuc^a ^v/ijci iu veo ivui k^icijaico xiu v jl ouain cctiivvf i Vy v^ , îaYuu, laivj v^c-iiu ili. jjw u 11/j lij C LU. od prekrasne zemlje svoje. Le s cesto in gozdarijo so potu kot unstran hriba narediti; toliko manj jim se smé 115 od vzetí , ker se dá ravno po tej strani prav lepo po stavimo, od podob človeškega obraza, od morja trdnih, stanovitnih tleh izpeljati in to po najbližjem kov dá potu in z veliko manjšimi stroški kot tam. Da se Šempetra do Šembij skoz in skoz^ravna cesta narediti tega, mislim, nihče tajiti y človekov itd. (primeri Ko je bil daljnogled v začetku 17. stoletj iden po več umnih možéh, ; obla se more Šembij ah nekoliko Res, da je soteska pri njem znanstvo na livadi narave. Je tudi (1610) jalo viša od Sempetra pozabit ne Prvo, ceravno ne prav lepo in dobro podobo lune imamo od Hevelna (1643). Tudi več druzih natoro- v r__r v ^ w - — -------- — ^ ^ j ^ / toliko ali morda še bolj je voda Reka pod Sempetrom znancoj se je pecalo z luno, kakor^ Scheiner, Riccioli smemo,"da kolikor so Sembije više od Sempetra, ravno nižja od Bistrice. Iz šembijskega vrha se lahko naredi Cassini (vsi iz 17. stoletja). — Lahire nam je zapustil cesta doli v ključe ali pa naj se okoli po žlebu pola- nekaj več o luni, pa le v rokopisu, z lunino podobo v pa goma doli spušča. A a uvnitř ui IIC Uli oicci xuajucu, ' vu." vv>yjjv/ir v ^/x^xxx^x jjAlVLiy, xjxíxj^x vendar celó neznaten v^primeri z onim, ki bi ga cesta majhno, pa izvrstno izdelano, tudi znani Sehroter neko Ta ovinek bi ne bil majhen, prav veliki razmeri (11 rokop evlj z lunino podobo v v premerniku) Mayer po brkinski zemlj delanj ceste po pivŠki Šempetra izpelj lzpeijana. naredila, jlii j^uuuuu , víu^ inuiuuiia uu bo gotovo malo truda njegove delà so izdelane na šipki podlagi) In podobo ona le na videz razločna od prejšne in stroškov prizadialo mlj tù ne bo treba velikih mostov y ne ZilUUV, xax 1UV ^«v^xxxxx ----- mnogih mestih ne bo treba ko tisto mrvo zidov ker tù ni nič posebnih žlebov in jarkov ; mesnu ne uu Lieu» ±vu liolu mi vu z^mlj^, jxc*i r^^w^— . odkopati, kamenje, kar ga bodo na potu našli, prišlo do tistega leta na kar podob Leta 1824 je napravil Vilj. Lohrmann prav lepo lune y vendar ne celo (umrl je nagloma 1840) Je Ie y. potolči vitna do sodnega dneva ta podoba je izvrstnejša od vseh, kar jih je na svitlo Skoraj ravno tistega časa sta poravnati in cesta bo gotova, trdna in stáno- izdala J. H. Madler in Vilj. Beer v Berolinu na pod Vse drugačije pa un st h rib a in tam za cesto m popis lagi 71etnega in natančnega opazovanja izvrstno podobo lune ; ne govori drugo, ko to, da bi šla potem, ko bi iz šem in to delo je od tistihmal podlag m te melj vseh poznejih del v ti znanosti petrskega vrha v globoko reško dolinico dospěla po večidel ravnem in precej prijetnem kraji naprej do Bi 22 in tamne Polna luna nam kaže na prvi pogled svitle 1 c r.u <___~__\ u• ____ strice ; al naredila bi velik ovinek y skoz po šamoti in po emlj (maroge). Se bolj natanko vidimo šla bi skoraj" skoz in spremembe različnih barv skoz daljnogled. Po mnenji y ki je za delanje ceste za- voljo mehkih, greznih tal kamna, ki bi se , ~„,voljo pomanjkanja belega moral od daleč dovažati, zavoljo Kepler-ja (1572, umri 1630) in Hevel-na (1611, umri vednih planj 1688) so tamne lise morj in hrib iv/xjd, o vitli kraji luiic pa. au Sedanje skušnje pa so pokazale lune pa so jarkov žlebov in »podej nadlegOVala , líaivu ncuguuua, via» ui i^uciaujc m v^Muujvmv wvij xxc*dm,xxxw, xi aj x xx v, vzdržanje ceste v dobrem stanu najmanj petkrat več maroge, ktere vidimo na luni, navadno v tako vode god ki bi jo od zgorej in da to ne veljá v obče y da bi izdelanj Ako opazujemo bolj natanko, najdem y da so tamne ir oki stroškov prizadjalo, kot poprava sedanje ceste Zato ni y da so vzemljomerci, ki so pred nekoliko leti čuda lezu polnoma ceste pripravno spoznali že- iz Šempetra proti Reki merili, uno stran po- pivško stran za napravo železne nj avi, povsod, svitlej itlej kraj pa polni gorá, j --j- _ r- r----------viavihu , jdemo tudi tu izjemke. Sploh pa so m 23 kraj trmi preduh m glob vendar, kakor naj- Možj ki so nekdaj kot V ze- hribov Na luni nahajamo posebne oblike in podob leznocestni zemljomerci Planino, Razdrto in Senožeče vnemar pustili, bo y kteri se pa zlo razločijo od naših jih značaj lCIAJ/1 JL 1Č11ÍX11U , XXiČXiXjKXL tu 1X1 KJCllUZ-CUt; "J*" «"WVMJ xc^cimljxv , tc lCUClllU , Uči OU lillUl V gotovo tega storilizagorski in knežki okroglem tečaji vdolbljeni z globokimi kotlinami, in te 5 jbolj nam če rečemo, da so hribi v fari za ljubav, ampak edino pripravna zato, ker je ta stran v resnici imenujemo: „žrela" (Krater); če so obširniše velikosti za izdelanje železnice, koliko bolj V se za napravo navadne, kupčijske in poštne ceste jih imenujemo : „kolog planjave" (Wallebenen) y a Al (Ringgebirge) in „posipne da bi se te oblike lu- ne y Iz vseh teh vzrokov se želno namestništvo prošnjo gornjih Pivčanov za obdr žanje in popravljanje sedanje ceste uslišalo adjamo, da bode naše de- »inih hribov mislile vselej tako, kakor na naši zemlji. govori, te hribe ker celó ni misliti up amo trdno llVlJÉVUJ*? QtiVlCUXJ^ U.OXXQČIXU , pa LUU1 , w J -IX i XVaíjVj Zit/XXXXJCV, XVV^X Vt/lU XXX X. da bo slavna c. kr. deželna vlada načelu da bi na luni moglo biti tako oblikanih vulkanov tudi J. Herschel si misli, kadar vse drugače, kot jih kaže y o „vulkanih' emlj y varčnosti, ki se sedaj povsod tako visoko povzdiguje, epotreb- ki j e, tudi tukaj zvesta ostala, da toraj se ne bo nem denár trosil in Ijudem siromaštvo množilo po Naj in sosebno v Stevilo tamne maroge nahajamo navadno na južni i južno-zahodni strani lune. panih planjav je neizrečeno veliko. Na li Clil UCliai tJL \J oil lil ijuu^lu ojljl umaot v kj iiiUU/jijlu 9 lvi j xj^ ' wv 1 j^/xcíxjlj cí v j tw/ juvizii vvjvii v v^airkvi x^n kakor je grof Anton Auersperg v deželnem zboru od- nekterih stranéh lune so tako pogostoma, da za nič kritosrcno rekel, že toliko, da se komaj prenaša druzega ni prostora tamkaj. Sploh so kologo povsod Natoroznanske stvari. Nekaj luni. taiste visočme; ako ima nasip posamezne vrhune, so ti malokdaj visoki, in pogostoma se zgublja nasip v „stop-nine" (Terassen). V sredi teh gologorá je tako ime- novani d Spisal Ogrinc Vilj em. (Dalje.) IV. Fizična (naravna) podoba lune xxv,tc*xxx „« x ^ v* n i hrib" (Centralberg), večkrat nizek, včasih pa tudi visok in „iglast" (pikfôrmig) ali razpet v dali hribe Pri imenu ednj hrib" si mislimo vselej sredo in i j. xx xxxxvxxiA „OXCU.11J1 liliu, »1 IlllOlllllU v lunina zraven najnižji stan strmih globin. Naj kologo površina od 12.000 do 16,000 čevljev visočine (merjene od tal Luna nima ne vodá ne zraka; tudi ni podobe , da bi v luni ali površine lunine) imajo vlj rednj hribi 4000 do 5000 od tal votlin, ki so v v • • V • • veći visini kot 21. bilo morje Ker je luna zemlji tako blizo, gledé drugih svetov, nas gotovo mika, jo poznati natanko, kolikor je Hugenius. lunina površina, Večkrat pa celó ne najdem J a U h v»i kn nj e ga. hriba* Stevilo yy sploh sred- kologorá mogoce y ki imajo po je okoli 1000, ako tudi tište šte- v premerniku; vendar to ■■■ppBHHm^^^^HH^^^^^^^^^^Hî jemo IHHH1HHHHHHHHH Že prosto in dobro Človeško oko vidi nekaj na število se zgubi gledé obilnosti malih in manjših žrel xuxix, kar se ne nahaja ne na solneu (ali le malokdaj), (gledé premernika), kterih štejemo skoz precej dober ne na drugih svetih; to so tamni (sivi) kraji med svit- daljnogled, 15,000 do 20.000. Vsi so zlo globoki limi. Ti tamni kraji so bili ljudém že od nekdaj polje, Ker so navadno vse zrela zlo strme, in toraj v senci ' luni čez ktero so se razširjaie marsiktere vraže, kakor y po- imajo ti kraji sploh polno globin. Planj ; 'I* y ce se nam 116 dij še tako ravne, imajo vec liribov, ktere pa vidimo drugo napravo za uboge; zadnjič spricevala od premo 1 1 • 1 JI y • t v*j*j*lf*Yv* • 1 * • daljnoglede lik 90 dali 24 Pa ne le posamesne hribe, temveč tudi ve- in od zdravja rejnic k i A Tri nim A r» n 1 n m • rv Act f o t Ann« «n(f r^á - i ženja in ponašanja tistih, ki hočejo najdence v rejo vzett mili v gorje vidimo na luni; postavimo ,,Ap dalj ; ki so visoke blizo 17.000 čevlj ITn,Jrnr,íí AUoíťí J^ T^ „ „Alpe" (planine), „Kaukaz", 77 Altaj Te gore Prav Stempeijske prikráte sploh. Za vsako prikráto štempeljske pristojbine 7 ki gre pokrivaj o v omenjenih oblikah velike okraj dobro se more večkrat skozi daljnoglede viditi, da štej luna v e zemlj liko več posamesnih hrib kakor pa od nakazov, voznih listov in pišem, obrtnijskih bukev ktere so podvržene štemplju za 5 kr. in kont — plaćati je dese terni, od vlog v nesodnih opravilih dvojni, v vseh druzih primerih pa trojni znesek. Sive bolj ravne okolice na luni so brez izjemke U1VC y Kjyjxj 1 Cl Y XXV^ UIVWIIVjU llCi 1UI11 OU KJL KjU LA preprežene z dolgimi in ravnimi višinami. Nava so nizke, in celó niso viditi ob času polne lune , ker jih Njih ^ 7 ----- —« ^ — ~ rv .. 7 —j"* oljo nižave solnce nič bolj ne osija kot ravnina. Vendar je dotičnim uredom (gosposkam), ki odmer-jajo kazen, dopušceno, za prestopke po postavi od 13. decembra 1862 premenjenih ustanov, ako se dogodijo od januarja do konca marca tega leta 7 kazen je od 50 čevljev do 1000 so kaj znameniti (60—80 milj) 7 v dalj (Dal. prih.) pa gledati, in samo enotno pristojbino iztirjati. spre- Nove postave. novi štempeljski postavi. (Konec.) Pisma in listi štemplja oproščeni so: v vseh okoliscinali : Prijemi (akcepti), nahrbtja (indorsamenti), po-roštva in prejemne potrdila na menjicah, pristoj- porotah. Govor đr. Tomana v deželnem zboru. (Dalje.) Dalje bi pa prašal, če bi ravno med narodi kaka razprtija bila, ali re bo ravno to, da sodijo sodniki enega naroda obdolženca drugega naroda, ali ne bo ravno to sodnikom vzrok ouuuuwm v uv uxv, tako natanko premišljevati, pravično razsoditi, kakor se od vsakega sodnika tirjati more, kakor se more tirjati od sodnika, kteri se tako bine prostih ali lestvici I. podvrženih. t—— — — — - — voljno , dli £j takrat mora saj v državi mogoce biti, da se vladina, ki kadar jih je treba za potezo obresti od državnih dolžnih je morebiti boljši temelj za državo, ustmeno ali po spisih pišem; in spricevala od okoliščin, od kterih zavisi po- razodeva, ter po porotah narodovo brambo zadobiva, teza penzije, provizije ~ " ~ miloščine, ali sprejemba v bol- iv,, fivsvxaij^, o^Acjcmuc* v uvi- Tukaj posebno se mora spoznati, ua, je ie usu uuieu porodilnico, v najdenišče, bolehnico ali v ktero državnik, kdor je v stanu prav spoznati in zapopasti da Je tisti umen nisnico, v 117 narodovo voljo; tukaj posebno, če je to kje potrebno, je živa potreba, da se to pravilo v djanju spelje, ker s tem more narod poti, po kterih je državnik hodil, presojati. Če bi se v kteri avstrijanski deželi kedaj kaj pripetilo, kar bi od politične strani vpeljavo porot ove-ralo, ali če se unkraj jadranskega morja kak tak poli-tiški vzrok nahaia, ne moremo vendar v naši deželi, ker naša dežela le v miru razvitka državnega išče, in ker v naši deželi nevarnih političnih mnenj ni, takih oviravnih vzrokov iskati. Drugi ugovori zoper porotne sodnije se delajo bolj od strani ljudstva, kakor od vlade. Očitaj o se bremena. Ne more se tajiti, da priseženi možje morajo za Čas porot opravila svojega stanu nekoliko v nemar puščati in marsikaj žrtovati. Al, gospoda moja, ta ugovor ni dosti velj aven, da bi se porotne sodnije ne vpeljale; ker po tem takem bi se morala tudi zavreči ustavna vlada, zavolj tega, ker ona povsod moči držav-Ijanov in ljudstva upotreblja. Ker se ne morejo tajiti bremena, ktere porote na-kladajo ljudstvu, se mora pa v napravi porot modro skrbeti, da niso preobširne, da so porotnikom le začasna lahka butara, kar je pri mestjanih lahko; pri tistih pa, kteri se iz kmetov pokličejo, naj se ta reč tako uravná, da se^ vrstijo in le za Vi leta službo prevzamejo. Ce se zoper porote iz tega uzroka odločimo, bomo sami sebi slabo spričevalo dali; pokazali bomo, da smo za svobodo neobčutljivi ; tak pa naš narod ni. Zatoraj taki ugovori sploh in posebno v naši deželi veljave imeti ne morejo. Dalje pravijo, da večkrat porote krivično sodijo, da namreč politične in tiskárně hudodelstva in pregreške sploh premehko, proste hudodelstva pa preostro razso-jujejo. Gospodje, če se kje to, brez dokazov, očita, tako le rečem, da sodnije po svojih sodnikih tudi večkrat krivo sodijo, da namreč v političnih in tiskarnih pre-greških preostro, v prostih hudodelstvih pa premehko sodijo. Ce mi kdo našteje, kolikokrat so porote krivo sodile, mu jaz nasproti naštejem množico po zbornih sodnijah in sploh po državnih sodnijah presojevanih hu-dodelstev. Pravijo, da se po neodvisnem in neodstavnem sod-ništvu v kazenskem pravu vse doseže. Tudi jaz pravim, da, dokler so v državi neodvisni, nepodkupljivi sodniki, v taki državi svoboda še ni pokopana; al ravno zavoljo tega, ker pri nas sodnik ni neodvisen in ni neodstav-ljiv, ravno zato terjam porote, ker nobeden ni tako prost, kakor tisti, kdor ni odvisen od države in od nje plače ne prejema. (Pravo ! dobro !) V tem imajo porotne sodnije predstvo pred držav-nimi sodnijami, da pri porotah mora sodnik dogodbe prav na drobno in natanko preiskavati in v vprašanjih tako sostaviti, da so prav jasne vsakemu priseženemu možu, in je djanje, ktero se kazni vredno spoznava, od vseh straní določeno, ker pri porotah ravno za to gré, da morejo morebiti tudi manj pre vidni porotniki to in uno stvar razsoditi. Sodnik pa, če sam sodi, se ne vrine tako globoko pri prvi preiskavi, tudi pri pogla-vitni obravnavi ne, ker misli, da si posamezne reči lahko sam dostavlja. To je znamenito predstvo porot pred sedanjimi sodnijami. Ker sem navadne ugovore zoper porote, kolikor je bilo mogoče, pretresel in po svoji misli tudi zavrnil, naj še nektere predstva porot naštejem. Narodovo čutje za pravico se po porotah utrjuje, občna nravna (moralnost) se povzdiguje, vez med narodom in med državo utrjuje, — pravica in resnica se lože zve, ker različni možje v porotah sedé, porote pa so tudi bramba druzih svobodnih naredb ustavne vlade. Pravoslovci in državniki naj se pričkajo, ali so porote naprava sodniška ali pa politična ; moja misel je pa taka, da je pravo v zvezi obojega: porote so naprava politično-pravna; one so imenitna pravna naprava; one so v državi zavetje pravici, resnici in svobodi. Ce pa pri vsem tem nisem svetoval vpeljave porot za vse kazni vredne djanja, sem to le zato storil, ker želim le kázeňsko pravico ohraniti, potem, da ne bi državljani zavoljo prevelikih stroškov zoper porote bili, in tudi zato, da ne bi mali prestopki nespodobno četrtletne sostave sodnije čakati morali, ker pri večih hudodelstvih prva preiskava več časa trpi, tako, da če-trtletna sodnija v pravém času o ni ih sodi. Konca je svoje dokazovanje se le nekega angležkega državnika še spominjam, ki je rekel: „Dajte mi svobodo tiska in vzemite mi vse druge prostosti, pa vse si bom zopet prisvojil." Jaz pa rečem: „Tiskarna svoboda brez porot se lahko zatare in je brez moči!" Ako hočemo svobodo, ako hoćemo ustavo varovati, moramo meč in ščit, moramo svobodo tiska in porotne sodnije dobiti. (Pravo! pravo!)" — Ker so porotne sodbe zeló važna stvar, bojo prihodnje „Novice" še prinesle važniše reči iz drugih govorov o tej zadevi, ker je gotovo vsakemu omikanemu Člověku zanimivo slišati vzroke za in zoper porote. Nove delà jugoslavenske. * Najnovejsi cesto- in po s tov id trojedine kraljevine Dalmacije, Hrvaske in Slavonije. Fr. Kru sic a, c. k. poreznika v miru in zemljomera županije zagrebske. Gospod izdajatelj oklicuje svoje delà tako-le: „Po blagovoljnosti in velikodušju Nj. preuzvišenosti gospoda biskupa J. J. Strossmajer-ja bilo mi je mogoče, da morem podati štovanemu občinstvu cesto- in poštovid trojedine kraljevine Dalmacije, Hrvaške in Slavonije, kterega sem tudi Njegovi prevzvišenosti posvětil. Ker je ta cesto- in poštovid pri nas prvo pojavljenje na polji struke umetnosti in znanosti, se morem tudi zavolj tega od vseh strani dobrega vspeha nadjati. Celi zemljovid, iz slavne kamnotiskarnice g. Drag. Albrechta, obstálo bo iz devet pojedinih listov. Trije listi so že izšli ter so za razpošiljatev pripravljeni; od sledecih bo pa vsaki mesec po en list izhajal, ter se predbrojnikom brez poštnih stroškov pošiljal. Vsaki list je 27" širok, 19" pa visok. Predplačo sem kolikor mogoče nizko postavil. Za bar van i iztis celega delà, to je, za vseh devet listov iznaša 7 gold. 20 kr. nov. dn., tako, da vsaki poedini list veljá le 80 kr., kteri denar se pri prijemu vsakega poedinega lista placuje. Shodnost in potreba tega zgolj iz domoljubja, velikim trudom in žrtovanjem dovršenega poduzetja navdaja me z dobrim upom, da bo to moje delo tudi med našimi brati Slovenci po mnogobrojnih naročnikih zdatno podporo našlo, posebno ker sem si svest, da sem si prizadeval naročnike kolikor mogoče zadovoljiti." Predplačo prijema gori omenjeni g. izdajatel sam. * Narodne nose kranjske. — Ker so pošle z veliko pohvalo nekdaj sprejete po dobe, ktere nam pred oči stavijo noše kranjske, jih je dal gosp. Blaznik, da bi vstregel mnogim željam, iznova natisniti in pobarvati (kolorirati) tako, kakor se nam vsaki del obleke pri možkih in ženskih kaže v življenji. Dvanajst prav ličnih podob je, ki nam kažejo 1) národno nošo nekdanjo Tr-novčanov, 2) sedanjo nošo Krakovčanov, 3) Si-škarjev, 4) druge okolice ljubljanske, 5) okolice smeledniške, 6) škofje Loke, 7) bohinske, 8) okolice Polhovega Gradca, okoli Prema, 10) Vipavcov, 11) iz Poljan na Dolenskem, 12) okoli 118 Osilnice v Kočevji. Cena vsem skupaj je gold. y hiteti y in ne misel tirala, da hitro storjeno je dvakrat vsaka posamno pa veljá 30 krajc, nov. dn. Dobivajo storjeno. Podpisali so v tem kratkem času večidel se v tiskarnici Blaznikovi. Kdor si želi okinčati sobo z taki možje, kterim je govor si. gosp. poslanca popol-narodnimi podobami, ktere bo tudi tujec rad ogledaval, naj si jih kupi. Poslali smo jo še le te dni in glasi se od * p olno či. Gr. Krek ova nova pesem: Na sv. večer o Novice" so prijazno pozdravile že Krekove prve pesmi; nas je pričujoča zato še bolj razveselila, , da naš vrli pesnik si jako prizadeva jasno vidi j zadostil tudi takratni kritiki, ktera je terj ala y naj se od- noma znan. besede do besede tako-le: „Visokospoštovani, prećastiti gospod ! — Sprejmite, prećastiti gospod ! v sledečih, iz iskrenih src izvirajočih in z domoljubnim duhom navdanih besedah znamenje ^poštovanja sprejmite jih v spričbo zaslug Svojih in v dokaz neminljive hva-ležnosti in priznave naše ! — Kaj časti moža bolj, kaj bolj ker se m cescenja tukaj podpisanih savinskih Slovencov, da bi pové zgolj subjektivnosti ter poprime se objektivnih ná-rodnih predmetov. Pesnik je svojo nalogo tukaj lepo spričuje njegovo vrednost, naznanja očitnejše njegovo slavo, ko čislanje in spoštovanje njegovih sosedov, ko zau- y čitatelj čuti, kar je Janko čutil rešil ki je Minko sklela. Vendar ne ? boli popisi in ga čuti rana y panje in ljubezen sodeželanov? Vi prebla &1 cr ospod ! ste si y tudi prosto mišljenje o večnih resnicah nahajamo v gladkem jeziku; naj pristavimo, kako je pesnik nemirni čas po- v častitljivem pokliču Svojem kot poslanec štajarskega de . kakor tudi za zelnega zbora nase zaupanje m cescenje Dan za dnevom urno v věcnost mine Dalje časa se kolo vrti; Še pred nami je in zopet zgine, Le spomin za sabo Se pusti. Vsako bitje mu je zmir pokorno, y hvalo našo in vseh sorodnikov naših popolnoma pridobili pa tudi zaslužili ; — spričavajo to zapisniki od 26. seje štajarskega deželnega zbora, v kteri ste Vi, slavni gospod l dne 14. marca tako čvrsto, tako živo in navdušeno za naše Preobrazi s svojo ga mocjo; Vse stvari spreminja neumorno Kolikor jih vidi tù okó. Tudi clovek se mu ne ustavi, On je cele zemlje gospodar ; Tukaj bridko reže, ondi zdravi, Moč tù daja, tam pogin spet v dar. Temu vzame blagi dar, življenje, Da ga druzemu spet podělí; Tu poklanja žalost, tam trpljenje, Spet drugod veselja se znebi. Veseli nas toraj ta nova epička pesmica; veseli nas pa tudi novica, da domoljubi tako radi segajo po nji pravice, za naš blagor Svoj glas povzdignili, v kteri ste se tako hrabro in srčno za obveljavo ravnopravnosti našega slovenskega naroda potegovali. Vi, prećastiti gospod! dasi-ravno Nemec po rodu, ste natanko spoznali in odkrili skein leče rane nase, ste razodeli zavere našega zadržka blagostanja našega duševnega napredovanja. Edini izmed poslancov ste z iskreno besedo in prepričavnimi dokazi za govarjali opravičene in postavne terjatve slovenskega na roda in branili pravice njegove, spoznavši, da blagor po bratinskem druženji in sprevidivši, da še Ie potem ko je le mogoc Mogla se je posebej še v drugem natisu spet natisniti premile naše domovine vseh njenih deželanov, bo kraljevala med narodi bratinska ljubezen in sprava narod ne bo naroda, jezik ne jezika tlačil. — Častiti spod! bodite prepričani, da možka beseda Vaša, čeravno ni y go- yy kakor tudi edina hvala vsakega domorodca, ako vidi Glasnik" naznanja; saj je to edina želja y ? da pa mu zamogla presiniti duha mnogih nasprotnikov, vendar ni bila zdramila je in še bo vec za ^ Vilím li Y UlCi Y UUiUUl VUUCi y aiVU V -LvLJL j UCV Hi U narod prizna njegovo delovanje, da ga rabi ter ga ob- glas vpijocega v puscavi; spanih in še ne popolnoma zgubljenih domačinov y raca v svo prid. Omika, vsestranska izobraženost in sreča naroda stoji na zastavi takih mož. Gr. Vam pa je pridobila srca naše in vtrdila spomin Vaš v narodu slovenskem, kteri bo nevenljiv živel tudi najpoznejšim vnukom našim ! * Moja „MAJA CPIICKA TPAMATIIKA" liiTaMna duševnih borbah našega naroda Ostanite naš zagovornik tudi v prihodnjili ce na hobo iipepa^eiia 1103 hmchom OL».1Ul\II CPIICKOFA JE3HKA nam sèm ter tjè še temnijo sive in ne omagajte, ceravno megle svitlo solnce ? lepa zora je napočila y h 6 n fee rotoba #0 Mjeceifa Maja. lJnjeHa joj je 6 rp. porok veselejše příhodnosti nan (>0 hob*i. Ko je pa# iiuarif. neKa mit norn.Be hob- v znamenje naj nam bo boljih casov y zagotovilo zmage! u U© o CBOM TpoiiiKy Haj^a^e 40 10. Mi a h» e 3a Z rp, naît 20 hobi. 11a ocaM cKceMiuiapa #ajeM 1 a na #na- HaecT 2 ha iiokaoh. Voglaj rane zacelile pograbivši Slomšek-a. aprila Niso nam nam vsekala nemila smrt nam n ep o z ab ljivega kneza škofa y Bnorpa^y 18. MapTa 1803. leg sopet slovenskem Stajerju nov umrli prećastiti B. /lAHIMH1! lovski Mihael Stoj kratki bolezni Dopisi farmešter Rajnki dekan braš eden srČniših prijatlov rajnega škofa Slomšeka eden tistih časov Iz Mariboi a 12. apr. Le ob kratkem naznanjamo, da je odbor tukajšne čitavnice sklenil 12. julija letoš-njega leta napraviti veliko „besedo" sv. Cirila in Me- stih lahko prešteli. Ponižen trudljiv delavec kterih smo domoljube na mož todu na čast zvedile. Iz Celj Več 0 tem bojo „Novice' tudi izvrsten slovensk pisatelj pohlev gradu Gospodovem Toliko Vam ( že pozneje mozu kterem cerkva nedelj 26 (Oznanilo in povabilo. Zahvalnica.) tavnici naši. prila bomo imeli Oznanile so ..Novice opet yy besedo v • V Cl- danes pišem slovenstvo. Obširen životopis bodo nam gotovo prinesle „Drobtinice", kterim so rajnki nekdaj Teharjah blizo tudi urednik že v svojem 13 eptembra 1804 da se tudi v savinski dolini „za- listu od 1. aprila t hvalnica" podpisuje, ki jo bomo poslali slavnému zago vorniku našili svetih narodnih pravic prečastitemu go rr Dav pocivajo míru Terstenjak podu M. Herm Goi v, a ^ cm u., poslanců v deželnem zboru v zvečer uo v nas Gradcu. Podpisalo je zahvalnico blizo 400 savinskih družniki povablj prila naši čitavnici ,,b e s e d kteri uri vsi Odbor rodoljubov. Nabrali bi bili lahko še gotovo štirikrat to liko podp y ako bi nas lz Jelšan bil prila Da iz lastne skušnj po priganjal, s podpisi trdim dopis iz Aleksandrij v 12 listu yy Novic' i y 119 Tam povem to-le: Bil sem nedavnej na Laškem; pri-godilo se je, da se ravno v tisti kraj , kjer sem tisti dan jaz ostal, se pripeljejo trije gospodje iz papeževih dežel na avstrijansko stran; eden izmed teh ptujcov v laškem jeziku malo izurjen, dělal se je Angleža, tudi obleka je bila nekako angležke robe; al znan mi je bil njegov obraz, zato gg> nagovorim v nemškem jeziku, pa namrdne se mi poštalenec, češ, da „nix taje" ne zná. Al kakor Peter, ki je Kristusa trikrat zatajil, naposled seje pa vendar ovadil, tako se je zgodilo tudi temu „Angležu", ko ni mogel več tajiti, da je — Nemec iz Avstrije. Lahi pa so godrnjali, rekši: „ecco, che essen-pio! il Tedesco vol esser Inglise, o! o!" To je živa nova priča, da nemškutarji se samo v domačih krajih s svojim jezikom tako repenčijo, v ptujih pa se ga sramujejo! In ravno zato je smešna tista sila, s ktero se vsak drug jezik hoče pri nas vtopiti v nemškega. Čmu to? Vsak jezik naj vživa svoje pravice in svojo čast! Čaši so přetekli, da bi po enem jeziku se sukal vès svet Tudi naš častitljivi jezik slovenski je zadobil svojo pravico. Iz Loža na Notranjskem 5. apr. Včeraj (veliko saboto) zvečer je zadela Bločice v fari grahovski velika nesreća; pogorelo je 16 hiš z mnogimi drugimi po-slopji; samo 6 hiš je ostalo in pa cerkev. Ker so Ijudje bili ravno pri duhovnem opravilu v Grrahovem in jih tedaj ni bilo domá, jim je zgorelo tudi nekaj denarja, veliko žita. sená, slame, orodja, pa še tudi živine. Rev-ščina je grozna, ker so siromaki po zadnjem požaru pred osmemi leti komaj svoje pogorele poslopje pokrili. Kaj bodo sejali in' v zemljo djali, s čim si oblačila kupili, kako si stanovanja in poslopja naredili? Bog naj se jih usmili in dobre srca naših bližnjih in daljnih nagne, da revežem hitro, hitro pomagajo! Prosim tedaj v imenu nesrečnih Bločičanov hitre pomoči; pomagaj te z ži-vežem, s semeno m, da ga bojo v zemljo djali, s krompirjem, z obleko, in kar kdo dati more; saj Vam mili Bog bo obilno povrnil! „Novice" recite dobrotnikom , naj pošljejo , kar jih je njih dobra volja darovati , naravnost v farovž v Grahovo na Notranj-sko, da reveži hitro dobij o, kar jim kdo nameni. Dvakrat dá, kdor hitro dá! * Dragotin. Iz iVovoniesta. L. — Tudi tukaj so se začeli z rejo murb pridno pečati. Letošnjo spomlad so si zasadili več tisoč murb, ktere jim bodo, ako Bog dá, veliko lepih dnarcev prihodnji čas donašale. Nekdaj se je ma-lokje vidilo kako murbino drevo, pa še tisto je bilo za-puščeno, da se je posušilo, zdaj pa so krog in krog mesta murbe zasaj ene. K temu je dosti vreme pripo-moglo, da se je lahko celo zimo pripravljalo. Res lep početek! Da bi se te obrtnije kmetje sploh poprijeli! Kjer jim zemlja pusta in prazna leži in ničesa drugega, kakor stroške naklada, naj bi murb zasadili. Ne bi bilo treba Ijudem potem v toliki revščini živeti, kakor zdaj. Laška dežela nam je tega živa priča, ki je po svili ižidi) obogatela. Dolenski kmet se večidel na vinorejo opira; al če ta ne stori, mu trda poje. Od poljskih pridelkov ne more ničesa prodati; če vino ne obrodí, s čim pač more davke plačevati? S svilorejo bi si pa dosti dosti pripomogel. Delavne „Novice" so že dosti o tem govorile, pa še se niso vsi kmetje predramili iz nemarnega spanja. — Kakor je v povzdigo materijal-nega prida treba nam sviloreje, tako nam je v povzdigo duševnega národnega življenja treba čitavnice, kakor jih imajo po drugih mestih, zakaj čitavnice so drevo, pod kterem se oživlja z domačo hrano domač člověk. Zato naj bi se zbrali veljavni možje, ki bi to društvo ustanovili. Kakor vsaka rec je tudi ta iz začetka težavna; al to naj nikogar ne straši; saj skušnja učí, da čitavnice povsod veselo napredujejo in si prido- bivajo prijatlov celó od tište straní, ki jih je izprva pisano gledala. Bog daj srečo! Iz Lasc na Dolenskem 10. apr. —rs— Poslednje vrstice dopisa iz Lašc v 27. listu „Naprej" so saj mene in moje prijatle nekako zgrabile, ceravno ne tajim, da v obče niso napak udarile. Dopisnik pravi, da 30. dan tega mesca, to je, v četrtek po sv. Jurji, bode v Kočevji na mesto g. Pinderja volitev deželnega poslanca; volili bojo možje iz Kočevja, Rib ni ce in Lašč; v pristavku pa nas dobro podaja tako-le : „Kakor so okolnosti, vzlasti v preljubeznjivih Laščah, gotovo bode sopet izvoljen tak mož, ki bode trobil v kočev-ski rog; kakor pošta, ki hodi skozi Lašče." Dragi gospod Laščan M. O! trobili bomo (saj kar nas je pre-vidnih in samostojnih volivcov, ne pa šláp, ki se ne sučejo ^ kakor ^ petelin na strehi po vetru) trobili bomo pri tej volitvi ravno v kočevski rog; al ravno s tem se bomo izedinili v tisti lepi glas, ki ga je „Naprej" prinesel v svojem poslednjem listu, ko nam je priporočal, naj volimo kočevskega adjunkta g. Luka Svetca. Slišali smo namreč, da Kočevarji hočejo voliti tega gospoda, kteri nam je že po lánském priporočilu „Novic" dobro znan kot možák, ki ima glavo in srce na pravém mestu, se nikomur ne uklanja kakor le pravici in resnici, in mu je Bog tudi besedo dal, da ne bode mutast čepil v deželnem zboru. Mi Laščanje smo sicer dobri kristjani in sveta nam je Božja beseda, al v deželnem zboru nismo zadovoljni samo s tem, da se vêde kdo tako, da njegov govor je le „ja" (da) ali „nein" (ne). Mi se držimo „Novičnega" priporočila in smo veseli, da tudi „Naprej" tako gorko priporoča g. Svetca. In ker ga, kakor slišimo, tudi Kočevarji hočejo voliti, kaj ne, da bo tako prav, ako bo izvoljen tak mož, za kterega trobi kočevski rog?" Menda bojo naši so-sedje Ribenčanje tudi z nami teh misli. Sicer pa ima „Naprej" tudi v tem prav, da deželni zbor kranjski ne obravnava zadev posamesnih kotov kranjskih, ampak da gré tii za zadeve cele dežele, in da kdor je dober zastopnik cele dežele, je dober zastopnik vsacega po-samnega kraja. Le to bi še svojim sosedom volivcom radi na srce položili, da naj vsak gré tudi volit, kadar pride dan volitve; kaj pomaga, če pravi kdo: „jaz ne dam nobenemu drugemu svojega glasú", če pa ga k volitvi — ni! Nekdaj so takim volivcom rekli „figa mož"; dandanašnji pa potrebujemo volivcov, kterim se pravi „mož beseda". Il kranj a. * V sredo po véliki noci smo imeli v čitavnici naši „besedo", ktere smo bili prav veseli; pevcom našim, ki so lepo peli 5 pesem, so pomagali tudi vrli pevci ljubljanski s krasnimi 4 pesmami, naše dve domorodkinji pa ste pripomogle z deklamacijami. Bila je nova dvorana vsa polna in „židana volja" je kraljevala med vso domoljubno množico. Iz Studenca (Iga) nad Ljubljano. J. V. — Žalostěn je bil za našo vas véliki četrtek. Zjutraj med sv. mašo se je neka 281etna ženska pod hišno streho obesla. Sli so vsi drugi k maši. Ta pa je kuhala obed, tudi živino še krmila, potem pa je se obesla. Dobili so jo kmali in sicer še gorko, al kaj pomaga, duše ni bilo več v njej. Bila je čedna pa poštena ženska; da bi bila „iz ljubezni" znorela in se končala, nobeden pri nas ne vé; to pa je gotovo, da je že pred nekimi leti ravno to bolezen imela kakor zdaj , da je bila brezpa-metna, vendar je bila zadnje dni že veliko bolja. — V torek po véliki noči pa je nek nerođen ljubljansk kočjaž dva otroka povozil; enega je konj na glavo udaril, drugemu pa je šio kolo čez noge. Mislil je menda norec, da po vaséh se sme voziti tudi po ljudéh. — Zlo nas je razveselila novica, da bomo smeli kancelijam slovensko dopisovati, kar je več naših vasi želelo. 120 Iz Ljubljane, Odbor c. kr. kmetijske družbe je imel v nedeljo sejo; prišli so z gosp. predsednikom vsi odborniki (gospodje Pregl , Malič, Schmidt, dr. Orel Seunig med poslednjih sejah čitavničnega odbora je bilo drugimi rečmi sklenjeno, da se usliši peticija po- ? j oeunig, razun gosp. Ambroža), ter so na ^u, jví jy „Kazminenr* noue n Koncu leiosnjin zimsKin veselic v je kmali po deželnem zboru družbeni tajnik dr. Blei- čitavnici še ena s plesom. Prihodnjo nedeljo bo weis izročil kmetiiskemu odboru, enoglasno sklenili, tedai za slovo še en nies, ki se začne ob 8. uri zvečer. vlogo ki ; JO dana odboru iz nježnih rok, jv^m. kazininem" bode h koncu letošnjih zimskih veselic v ktera želi, naj po izgledu weis izročil kmetijskemu odboru, enoglasno sklenili, tedaj slovó se en ples, ki se zacne ob uri zvecer. da šola kmetijska v Ljubljani, po dobro izučenih To se daje tukajšnim in unanjim udom čitavnice nain v vojake ne vzetih kmetijskih mladenčih deželi toliko znanje. Dalje je bilo sklenjeno spolniti sklep posled-koristna, naj ostane, ker ima po si. deželnem zboru za njega občnega zbora, da se izdá 150 obligacij brez dve leti podporo bolj revnim fantom. Dr. Bleiweis je v obresti po 10 gold., kterih se bo vsako leto v občnem svoji vlogi se odpovedal vodstvu in učilstvukmetijške šole, zboru najmanj 10 po srečkanju poplaćalo. Za navadne treba za ktero ni bila v deželnem zboru stanovitna podpora stroške je čitavnica čez in čez dosti přemožná: ubogim učencom izgovorjena in je tedaj šola v takih je za dostojno opravo nove dvorane mnogo reči okoljščinah le od danes do jutri; al gospodje odborniki prizadenejo nenavadnih stroškov. Ni dvoma niso nikakor dopustiti hotli, v*«* ^v«^ ^ «v dr. Bleiweisa prosili, naj, dobro vajen hudobnih jezikov da bi šola nehala in so teh 150 obligacij brž spečalo. y da u? se y y žrtuje svojo skrb še vprihodnje tej šoli kakor dozdaj kar je po dolgem razgovoru obljubil. In tako je bilo sklenjeno, ker je si. deželni zbor za leti 1863 in 1864 odelil tej šoli podporo, brž razpisati nov začetek šole Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Nekoliko v poslednjih deželnih zborih skle akor se bere v „Oglasniku" današnjem, pa je odbor sprejel tudi ponudbo, da bo dr. Bleiweis sostavil sta- tističen nacrt kovaške, živinozdravniške in kmetijske šole z imeni in dokazi, da bo svet v nemškem in slovenskem jeziku vidil, kaj je resnica, kaj je laž. — Dalje je bilo sklenjeno, naj odbor vnovič ponovi svoje Kd enih postav je že po Njih Vel. cesarju potrjenih se začne zopet d zbor na D un aj vsak prasa, pa še nobeden ne vé, in celó tisti casniki ne, Na Ogerskem , za vi- 1---"7 ~ liu y kteri svoje novice dobivajo od vlade je namesti grofa Appony ki je odstopil ovabilo do velicih kmetijskih gospodarjev, hodnost učila terih se vkljub po vabila februarskega še dosihmal nobeden ni oglasil, da se po željah c. kr. ministerstva in šega deželnega sodnika izvoljen grof Andrássy. Koliko se bo drugače vêdel kakor njegov prednik, bo pri- Iz Zagreba se sliši, da v kratkem _ . ! VP pani c. kr. deželne vlade udeleži kmetijske razstave v pride škof Strossmajer s poslanci vseh hrvaških žu- na Dunaj Njih Veličanstvo prosit, da se kmali H amburgu. Kmetijska družba ni poklicana se ude-leževati razstav, ker nima posestva in ne delà kmetijskih mašin. Ker razun gospoda predsednika Terpinca skor nobeden gospodar ni ne v dunajsko, ne v an-gležko, ne v franeozko razstavo poslal kaj, je skliče dežel edini z y 7 ki je podalj Pražki korar Stul zbor v Prag i po veliki noči. zora", obsojen niku, je veliki pondeljek popold grebšk bil volj Deželni , se je začel rednik „Po ^XW ^ vicuilia. „a u- nekterih sostavkov v svojem Čas- šel bila družba čez svoj poklic prisiljena nakupovati po deželi kmetijskih pridelkov in jih pošiljati v razstavo z velicimi stroški. Al njena dnarna moč nezmore tacih velicih stroškov, zatoraj se nadja, da veliki posestniki bojo v čast deželi vprihodnje to storili, kar je dosihmal družba nadomestovala, in se posestnikom druzih dežel enačili v razstavah. Ravno slišimo, da je c. kr. ministerstvo po so-glasnem mnenji c. k. deželne vlade in deželnega zbora dovolilo, da v Ljubljani in po vsi deželi krajnski se ne bo 5 sv. Jurj Go vej kug še ni 7 skem dosihmal poginilo 38.952 goved jenjala ječo v 1 • v • hisi ne na Oge pri ne na Marskem, ne v Galicii; na Ogerskem je Gal L in Krak ki so vladi sumlj y so poslednj čas prii y zlasti v oséb ? vládni časnik „Gen. Korr noče kriva biti na b da pomagaj o pun tu poljskemu ; strijanska vlada pravi, stra da ljak y se dalj tudi ne sme biti zoper R ? ker ni zoper Polj sk punt bolj razširja, in to je prisilo vlado franeozko gležko in avstrijansko y da so kar se je že davnej več tarifa za kruh dělala pekom, dělali si jo sami. Radovedni smo, ali bota „žemlja " in „rog" se WĚĚ I H^H I WÊI vprihodnje več tehtala ali manj. — Zavoljo mesá se bo v prihodnjem deželnem zboru ta reč prevđarila. Za svetovavca c. k. deželne sodnije v Ljubljani je izvoljen gosp. Fr. Krommer, dosihmal svetovavec c. k. okrožne sodnije v Celji. govorilo, te dni poslale zlo soglasne pisma ruskému caru v Petrograd, naj potolaži nezadovoljnost Poljakov. Preden pa so te pisma došle v Petrograd , je car ruski v ze oklical pomilostenje vsem Poljakom in Rusom in ki so deležniki punta, pa se spokorijo do obéta potřebám časa in deželi primerne prenaredbe maja vládne. Ko je od ene strani daj bo vendar spet ta mesec, namreč razstava, po kteri se bo na Kar že dolgo ni bilo v Ljubljani ka vlada odgovorila pismom gori omenjenih da je od druge strani pnila novica svet rado vedno, kaj bo vlad, ruska y ogled dalo 44 iz Dunaja pripeljanih lepih s lik (ali mal ani h podob), med kterimi je nekoliko takih, ki so iz jutrovih dežel in segajo v zgodovino sv. pisma; izdelal jih je slaven slikar v Karlsruhe. Razstava bo v re du ti od 19. do 26. tega mesca, vsaki dan od zjutraj devetih do sedmih zvečer. Vstopnina v razstavo je celó vlada je sklicala veliko vojakov, ki so na odpustu (urlaubu) bili, in celo svojo armado pripravlja za vojsko. Tej novici, ktera svet zlo vznemirja, je pa pritisnila včeraj še druga, pa ne dosti verjetna cesar Napol kralj da je Viktora Emanvela vprašati dal nizka; v delavnicih plačaš le 20 kr. nov dn. .1 • ±±VJ \ Ulit y pďi v^iv: v nedeljo pa celó le ogle- ali ne bi mu posodil 60.000 vojakov i tali jan s k made? Minister sardinski mu je y ar- dgovoril, dá. Ceravno ? y duješ kakor dolgo ti je drago 10 kr. Kdor plača 1 gold., hodi celi čas, kadar hoče za ta dnar v razstavo. Vstopnice se dobivajo v re duti pri vhodu, pa tudi v štacuni Karingerjevi, Lerherjevi ta novica ni gotova, je vendar to gotovo, da skrivnostni cesar Napoleon nekaj kuha ; kaj bo izkuhal sam on ve i gotovo je, da ne gré samo za poljsko stvar, ne pri pripravljanju ruskem ne franeozkem za ko in Kleinmajerjevi. Tako naznanja ljubljanski odbor poddružnice umetniške ter se nadja, da bo dokaj davcov. gle- Kursi na Dunaji 14. aprila. o 0 metaliki 76 fl. 30 kr. Narodno posojilo 81 fl. 50 kr. Azijo srebra 10 fl. 50 kr Cekini 5 fl. 32 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.