Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA Sv* JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96’—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 71. kos. V LJUBLJANI, dne 2. septembra 1936. Letnik Vil. VSEBINA: 550. Uredba z zakonsko močjo o dodeljevanju državnega gozdnega zemljišča in likvidaciji uzurpacij v piejšnji Bosni in Hercegovini. 551. Odločba o plačilnem prometu z Italijo. 552. Telefonski promet: nove zveže s Holandsko Indijo, francoskima ladjama »Normamlie« in >Ile de France« in Av-. sirijo.* 1 • • f 553. Razglas o odložitvi volitev občinskega odbora za oblino Sv. Križ v krškem srezu. 5.51. Razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občino St. Jošt v ljubljanskem srezu. 555. Objave banske uprave o pobiranju občinskih' davščin. 55(5. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju Dravske banovine. 557. Razne objave iz »Službenih novin«. , * Uredbe osrednje vlade. 550. Na podstavi pooblastitve iz točke 3. § 81. finančnega zakona za leto 1936./37. predpisujem po odobritvi ministrskega sveta naslednjo uredbo z zakonsko močjo o dodeljevanju državnega gozdnega zemljišča in likvidaciji uzurpacij v prejšnji Bosni in Hercegovini.* § 1. Prikladni deli državnega gozdnega zemljišča na ozemlju prejšnje Bosne in Hercegovine se izločijo, dodelijo in izroče v last dobro Voljčem in zemlje potrebnifn krajevnim interesentom, državljanom kraljevine Jugoslavije. § 2. V ta namen se izločijo: 1. uzurpacije, ki so bile izvršene do dne 1. januarja 1936; 2. zemljišča, ki so bila dana po dosedanjih predpisih kmetovalcem in dobrovoljcem v zakup radi kolonizaciji; 3. manjši nepretrgani kompleksi; 4. deli gozdnega zemljišča, obrasli z grmovjem in nizkim podrastnim gozdom, ki segajo kot jeziki v zasebna posestva, in * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. junija 1936, st. 147/XXXV/303, 5. pašniki, ki presegajo po svoji površini ali gospodarski sposobnosti potrebe služnostnih upravičencev, kolikor niso: 1. absolutna gozdna zemljišča in zaščitni gozdovi; 2. visoki gozdovi ter starejše boljše sestojine srednjih in nizkih gozdov; 3. tisti gozdovi in pašniki, ki se izločijo po svoji legi kot občinski gozdovi in pašniki; 4. vsa zemljišča, ki se zaradi umnega gozdnega gospodarstva ne dajo izločiti; 5. poletni planinski pašniki in pašniki v hribih, in 6. osredki (enklave) v tistih delih gozda, ki ostanejo I*> izločitvi mer in baltalika državi, katera zemljišča se praviloma ne izločijo in ne dcdele. Izjemoma *e smejo izločiti in dodeliti po predhodni odobritvi ministrstva za gozdove in rudnike tudi okrajki in jeziki absolutnih gozdnih zemljišč, zaščitnih gozdov, visokih gozdov ter starejših in boljših sestojin srednjih in nizkih gozdov, če segajo v tuje posestvo in če še doseže s tem zaokrožitev državnega gozdnega posestva. Izločene in dodeljene parcele na absolutnem gozdnem zemljišču se ne smejo krčiti, razen v primerih točke 3. § 7. zakona o gozdih. § 3. Gozdovi in pašniki, obremenjeni s sliižnostninii razmerji, se smejo izločiti in dodeliti samo tedaj, če se upravičefici lahko odškodujejo na drugih kompleksih in se s tem ne ofežiije preveč ukdriŠČanje služnostnih pravit. § 4. Vsa tista državna zemljišča, ki so jih do uveljavitve te uredbe dala pristojna oblastva dobrovoljcem in ostalim kmetovalcem pogodbeno v zakup radi notranje koloniza- cije po predpisih, ki so veljali ob sklenitvi pogodbe, in ki so v njih posesti, se morajo takoj prevesti v last ob omejitvah iz § 13. te uredbe. § 5. Izločena zemljišča se dodelijo predvsem dobrovolj-cem, nato pa zemlje potrebnim kmetovalcem. Prednost imajo dobrovoljci in kmetovalci, nastanjeni v občini, v katere okolišu izločeno zemljišče leži, potem pa dobrovoljci in kmetovalci sosednjih in drugih občin na ozemlju prejšnje Bosne in Hercegovihe. § 6. Za kmetovalca po tej uredbi se smatra tista fizična oseba in tista rodbina ali zadruga, katere opravilo je izključno ali pretežno kmetijstvo, in ki predloži o tem, da je kmetovalec, odlok gozdnega ravnateljstva. Za zemlje potrebne kmetovalce po tej uredbi se smatrajo tisti kmetovalci, ki imajo manj ko 3 hektare lastnega zemljišča in takega žerpljiŠČa, ki jim ga je dala v zakup država radi kolonizacije, ali manj ko 1 hektar na vsakega člana rodbine ali zadruge, če sestoji rodbina ali zadruga iz več ko 3 članov. Med rodbinske (zadružne) člane se ne štejejo tiste osebe, ki so zapustile rodbino (zadrugo) in se osamosvojile kot kmetovalci ali ee posvetile drugemu poklicu. §7- Po predpisih zakona o dobrovoljcih se mora dodeliti ddbrovoljcem borcem po 5 hektarov, dobrovoljcem ne-borcem pa po 3 hektare. Ce je prejel dobrovoljec z zakupno pogodbo popolno pripadnost (kompetenco), se smatra, da je odpravljen kot dobrovoljec. Če je dobil dobrovoljec pripadnost samo deloma, se mu mora dati dopolnitev do predpisane pripadnosti. Če je dobrovoljec, ločeno od svoje zadruge, državno zemljišče zaposedel, ee mu dodeli dobrovoljska pripadnost na tem zaposedenem zemljišču. Ce je dobrovoljec z ženo in otroki z lastno zemljo in zemljo, dobljeno na račun pripadnosti, še nadalje zemlje potreben kmetovalec, se upošteva za nadaljnje dodeljevanje kot zemlje potrebni kmetovalec. Ce so dobrovoljec, njega žena in otroci člani zadruge, se presoja potrebnost glede zemlje posebej za dobrovoljca, njega ženo in otroke, in posebej za ostale člane zadruge. Zemljišča se razdelijo po njih razpoložljivosti tako, da se odkažejo dobrovoljci, ki ne morejo dobiti na enem kraju popolno pripadnost, na druga območja, razen če se odpovedo ostanku pripadnosti. § 8. (‘) Zemlje potrebnim kmetovalcem se dodeli od izločenega in zaposedenega gozdnega zemljišča po razpoložljivosti največ toliko, da imajo z lastnim zemljiščem in zemljiščem, ki so ga dobili pogodbeno od države v zakup radi kolonizacije, po 3 hektare, če sestoji rodbina iz dveh članov, po 1 hektar na člana rodbine ali zadruge pa, če sestoji rodbina iz več ko dveh članov. (*) V tistih primerih, ko ni za razdelitev zadostnega razpoložljivega zemljišča, se določi po svobodni oceni in po krajevnih razmerah minimum za eno rodbino in se deli razpoložljiva zemlja na tej podstavi, začenši pri naj-potrebnejšenij dokler se vse razpoložljivo zemljišče ne rudeli, § 9. Uzurpirano zemljišče, najsi se je pretvorilo v orno zemljišče ali ne, se dodeli, če se da glede na predpise §§ 2. in 3. izločiti, do površine, označene v § 8., uzurpantu tega zemljišča, če je zemlje potreben kmetovalec. Kar presega to površino, se odvzame. Pri določitvi, kateri del se kot previšek odvzame, je upoštevati opravičene želje uzurpantove in gledati na zaokrožitev uzur-pantovega in državnega zemljišča. Za dobrovoljce, ki so uzurpirali državno gozdno zemljišče, veljajo določbe § 7. Uzurpacija, ki se po §§ 2. in 3. ne sme dodeliti, se odvzame, uzurpantu pa, če je zemlje potreben, se dodeli v zameno zemljišče na drugem kraju. Uzurpantu, ki zemlje ni potreben, se odvzame uzurpirano zemljišče, če se ne Uporabi predpis § 47. § 10. (') Uzurpanti, katerim se uzurpacije ne morejo dodeliti, imajo pravico razdreti in odnesti postavljene hiše in ostale zgradbe in izkopati zasajeno sadno drevje v roku, ki ga jim določi prvostopno oblastvo in ki ne sme biti daljši od 6 mesecev. Drugače pripade vse državi brez odškodnine. (2) Taki uzurpanti nimajo pravice do odškodnine za trud in stroške, ki so jih imeli zaradi naprave in odstranitve zgradb, sadovnjakov in izboljšave zemljišča. (3) Rok, označen v odstavku (‘), ne sme biti krajši od 2 mesecev in mora biti določen na primeren letni čas. (4) Če uzurpanti v podeljenem roku ne odidejo, se odstranijo s silo. § 11. Drevesa nad 20 cm prsnega premera, ki so na dodeljenem zemljišču, ostanejo državi, ki z njimi prosto razpolaga in jih ne glede na predpise zakona o državnem računovodstvu vnovči. Če se ta drevesa ne posekajo in ne odpeljejo v enem letu od dne pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča, pripadejo brezplačno osebi, kateri je bilo zemljišče dodeljeno. Obdeljenec ne sme ovirati sečnjo, predelavo in izvoz tega lesa na njemu dodeljenem zemljišču in tudi nima pravice zahtevati za to kakršno koli odškodnino. Drevesa z 20 cm prsnega premera in manj se prepuščajo brezplačno obdeljencu v prosto razpolago. Drevesa na absolutnih gozdnih tleh, ki se ne smejo izkrčiti, ostanejo v celoti ne glede na debelino osebi, kateri se je zemlja dodelila. § 12. Dodeljeno zemljišče sme pretvoriti interesent v drugo kulturo kljub predpisom zakona o gozdih in brez posebne odobritve. § 13. Zemljišča, dodeljena po tej uredbi, se morajo po izvršnosti odločbe o dodelitvi brezplačno prenesti v last obdeljencev ob zaznambi omejitev iz členov 28. do vštetega člena 35. zakona o bivših kmečkih seliščih in pridobljenih beglukih z dne 17. maja 1928 in pravilnika za izvajanje te£a zakona št. 21.763 z dne 28. junija 1928. § 14. (*) Dobroveljske pripadnosti se prenesejo v last dobrovoljcev, če živijo. Ce je dobrovoljec umrl, se prenesejo na tiste osebe, katerim je po odločbi ministrstva za kmetijstvo priznana pravica po členu 3, zakona o dobrovoljcih, ne glede na to, ali so dobili zemljo z zakupno pogodbo ali pa jo dobč po tej uredbi. (-) Lastnina na zemljiščih iz § 4. se prenese v korist zakupnika ali v korist njegovih zakonitih naslednikov, če je zakupnik umrl. (3) V zvezi s predpisi §§ 8. in 9., po katerih se dodeli na vsakega rodbinskega člana enaka površina, je vknjižiti lastninsko pravico uzurpantov, zemlje potrebnih kmetovalcev: 1. v korist samcev to, kar jim je po § 8. pripadlo; 2. pri rodbinah iz moža in žene vse dodeljeno zemljišče v moževo korist; 3. v rodbini (zadrugi), v kateri živi moški, od katerega potekajo vsi člani rodbine (zadruge), ne vštevši žene, ki so se v rodbino (zadrugo) primožile, deli vseh članov rodbine (zadruge) v korist te osebe. Del priženiv-šega se člana se vknjiži v njegovo korist; 4. v drugih rodbinah (zadrugah), kjer ne živi več prednik, od katerega potekajo vsi člani rodbine (zadruge), se vknjiži lastninska pravica na sestavne dele rodbine (zadruge): samce in rodbine, in sicer: a) v korist samcev to, kar jim je dodeljeno po § 8.; b) na rodbine na način, označen v točkah 2. in 3. tega odstavka. § 15. Vse posle po tej uredbi vrši gozdno ravnateljstvo v prvi stopnji, ministrstvo za gozdove in rudnike pa v drugi stopnji. § 16. Uzurpacije se ugbtove po uradni dolžnosti na kraju samem in se priskrbijo vsi potrebni podatki o zemljišču in uzurpantu. To velja tudi za zemljišča dobrovoljcev in ostalih kmetovalcev, ki so dobili do uveljavitve te uredbe zemljo v zakup, ne glede na to, ali imajo pismeno zakupno pogodbo ali ne. § 17. Dobrovoljci, ki vobče še niso obdeljeni z zemljo ali niso obdeljeni popolnoma, morajo podali prošnje za dodelitev zemljišča s potrebnimi listinami po zakonu o dobrovoljcih in njegovem pravilniku ministrstva za kmetijstvo št. 8850/VI/6 z dne 11. februarja 1931 pri pristojnem gozdnem ravnateljstvu. Prošnje se morajo vložiti v dveh mesecih od dne, ko dobi ta uredba obvezno moč. Gozdno ravnateljstvo pošlje prošnje za dodelitev ali dopolnitev pripadnosti neposredno ministrstvu za kmetijstvo, da izda načelno odločbo o pravici do dodelitve zemljišča po zakonu o dobrovoljcih. Prošnje dobrovoljcev se predlagajo ministrstvu za kmetijstvo skupno po posameznih upravnih občinah, ministrstvo za kmetijstvo pa mora izdati na te prošnje načelno odločbo o pravici do dodelitve v enem mesecu po prejemu. § 18. Zemlje potrebni kmetovalci morajo vložiti, če tega doslej še niso storili, pri pristojnih gozdnih upravah ustno ali pismeno prošnjo za dodelitev zemljišča v roku, omenjenem v prednjem paragrafu. V prošnji je treba navesti vse potrebne podatke, ki se predpišejo s pravilnikom za izvrševanje te uredbe. § 19. Gozdno ravnateljstvo: 1. opravi izmeritev celotnega doslej uzurpiranega in v zakup danega zemljišča; — -- • - — 2. določi tiste dele gozdnega zemljišča, ki se smejo po predpisih §§ 2. in 3. izločiti, in ugotovi, ali je kaj prigovorov po pristojni občini glede izločitve in razdelitve tega zemljišča; 3. izvede preizkusni postopek in dopolni v ta namen prošnje, ki so že vložene, če pa še niso vložene, jih sprejme na zapisnik. Nato preizkusi vse podatke in okol-nosti, ki so važne za odločbo o zahtevah oseb, omenjenih v §§ 16., 17. in 18., zasliši v ta namen vse te osebe, po potrebi pa tudi Člane njih rodbin, pravne naslednike in uzurpante, in ugotovi morebitne prigovore posameznikov in vasi. Ta preizkusni postopek se opravi vpričo treh predstavnikov upravne občine, ki jih odredi občinski odbor za vsako vas, kjer leži zahtevani objekt. Občinski predstavniki opravljajo to zvanje brezplačno in jim je dolžnost, da dajo po svojem poznavanju ljudi in razmer pojasnila, ki so potrebna pristojnim organom, da zberejo resnične in stvarne podatke. § 20. (’) Ko dobi gozdno ravnateljstvo odobritev po pred-poslednjem odstavku § 2., začne dodeljevati zemljišče; 1. uzurpantom, ki morajo dobiti odškodnino za odvzeto uzurpacijo; 2. dobrovoljcem, ki 60 dobili dobrovoljsko pripadnost le deloma ali pa je vobče še niso dobili; 3. Zemlje potrebnim kmetovalcem. V ta namen ugo-tove, če je potrebno, minimum iz § 8., odst. (*), te uredbe in določijo osebe, ki se naj obdelijo, in zemljišča, ki se naj dodelijo. § 21. Ob snimanju in dodeljevanju zemljišč po tej uredbi se ižlbči tudi zemljišče, ki je potrebno za javne ceste, in se ustanovč poljske služnosti, ki so potrebne poedinim dodeljenim zemljiščem. § 22. (>) Gozdno ravnateljstvo izda odločbo vsem osebam, omenjenim v §§ 16., 17. in 18., in pristojnim upravnim občinam. (2) V odlokih, s katerimi se dodeljuje zemljišče, morajo biti navedene: osebe, katerim se zemljišče dodeljuje; osebe, v katerih korist se zemljišče zemljiškoknjižno vpiše kot last; solastninski deleži; številka parcele, ki jo določi katastrsko oblastvo; površine parcel, ki se dodeljujejo, in lastninske omejitve iz § 13., ustanovljene poljske služnosti z označbo gospodujočega in služečega zemljišča. , (*) Pri uzurpacijah, ki se uzurpantu ne priznajo, mora obsegati odlok tudi odredbo o odstranitvi z zavzetega zemljišča. (*) Odločbo o javnih cestah iz § 21., ki jo je vknjižiti na upravno občino, je vročiti upravni občini. § 23. (‘) Zoper odločbo gozdnega ravnateljstva imajo Interesenti, med katere spada tudi upravna občina, pravico pritožbe na ministrstvo za gozdove in rudnike v 30 (tridesetih) dneb od dne, ko je bila odločba pritoiilcu vročena. Pritožbe se vlagajo pri gozdnem ravnateljstvu; za pravočasne pa se smatrajo tudi tiste pritožbe, ki so bile vložene v zakonskem roku pri gozdnih upravah in pri ministrstvu za gozdove in rudnike. (*) Odločbe po tej uredbi se izdajajo po svobodni oceni. Zoper odločbe ni tožbe po predpisih zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, § 24. Vse prošnje, odločbe, pritožbe, priloge, pravni posli za prenos lastnine in zemljiškoknjižni in katastrski prenosi so oproščeni vseh taks, razen če je bilo dano državno zemljišče prej v večletni zakup ali odkup služnostnih pravic, toda ne ob pogojih za notranjo kolonizacijo. Katastrska oblastva morajo dajati brez plačila takse po tarifi IV zakona o zemljiškem katastru gozdnima ravnateljstvoma v Sarajevu in Banjaluki obstoječe kopije potrebnih katastrskih načrtov in jim dovoliti brezplačni prepis vseh potrebnih delov katastrskega operata. ‘Stroški za izmerite^ zemljišča in vsi ostali stroški, zdrdžehi z izvrševanjem te uredbe, obremenjajo ministrstvo Za gozdove in rudnike. § 25, Osebe, katerim je dodeljeno zemljišče, morajo plačati kot povprečnino za stroške po 2 dinarja za vsak dunum dodeljenega zemljišča potem, ko se jim vroči pravnomočna odločba o dodelitvi zemljišča. Del dunuma se računa pri tem za cel dunum. Ta denar pobira gozdna uprava na načiu, določen v § 40. Dobrovoljci ne plačajo te povprečnine za zemljišče, ki se jim dodeli kot dobrovoljska pripadnost. § 26. Gozdno ravnateljstvo pošlje pravnomočne odločbe s potrdilom, da so izvršne, zemljiškoknjižnemu sodišču, ki jih izvede v zemljiških knjigah, ne da bi čakalo, da se opravijo plačila po prednjem paragrafu. § 27. Gozdno ravnateljstvo izroči dodeljena zemljišča ob-deljencem v posest. § 28. (') .Pravnomočne odločbe o dodelitvi dobrovoljske pripadnosti pošilja gozdno ravnateljstvo ministrstvu za kmetijstvo radi voditve evidence, (2) Pristojna gozdna ravnateljstva postavijo na izvirna dobroveljska potrdila zaznamek iz odstavka 12. pravilnika ministrstva za kmetijstvo za izvrševanje zakona o dobrbvoljcili št. 8850/VI/6 z dne 11. februarja 1931. § 29. Preostali del državnega gozdnega zemljišča označi gozdno ravnateljstvo s trajnimi vidnimi mejnimi znamenji. §30. Z osebami, ki bi zaposedle državno gozdno zemljišče potem, ko je ta uredba zadobila moč, ali ki ne opuste prej izvršene zaposedbe, ki se jim po lej uredbi ne dodeli, je ravnati po predpisih te uredbe. Oblastva jih bodo odstranila s silo, poslopja in ograje pa porušila ob stroških zaposednikov in uničila morebitne nasade. Zaposednik nima pravice do odškodnine. § 31> Uzurpant po tej uredbi je ne samo tisti član kmeto-valske rodbine ali zadruge, ki je sam (neposredno) zappsedel državno gozdno zemljišče, marveč tu,di rodbina ali zadruga, v katere korist je bilo zemljišče uzurpirano. § 32. C1) Kdor zaposede po uveljavitvi te uredbe del državnega gozdnega zemljišča, najsi ga izkrči, ogradi ali pa zaposedbo pripravi s tem, da obeli, ožge ali kakor koli drugače poškoduje stoječa drevesa,‘ali kdor ne zapusti prej opravljene zaposedbe, ki se mu po tej uredbi ne dodeli, se kaznuje po osebnih razmerah njegovih ali njegove rodbine ali zadruge v denarju od 100 do 4.000 dinarjev ali z zaporom od 5 dni do 3 mesecev. (2) Z isto kaznijo se kaznuje tudi starešina storilčeve rodbine ali zadruge in kdor koli je sodeloval pri krčenju, ograjevanju, obeljevanju, ožiganju ali kakršnem koli drugem poškodovanju dreves. (3) Osebe, Omenjene v odstavkih (l) in (2) tega paragrafa, plačajo škodo, ki sestoji iz škode, napravljene na gozdu, iz Stroškov za odstranitev ograj, poslopij in nasadov in iz stroškov za pogozditev, solidarno. § 33. Če še ne da ugotoviti, kdo je znposcdcl zemljišče (§ 32.), odgovarja za povračilo škodo upravna občina, v katere območju zapOšedeno zemljišče leži, če je škoda večjega obsega in če jo je povzročilo večje število Občinarjev. Upravna občina mora plačali odškodnino, ima pa pravico sorazmernega regresa zoper davčne subjekte svojega območja po skupnem znesku vseh neposrednih davkov. § 34. Prijave se podajajo gozdarskim organom ali organom občne uprave. Ce se poda prijava krajevnemu gozdarskemu organu, mora le-ta takoj, če možno, vpričo dveh prebivalcev iz vasi, opraviti poizvedbe, ugotoviti, ali gre res za zaposedbo in ali je zemljišče, ki jo bilo zaposedeno, ograjeno ali izkrčeno ali pa ki so na njem obeljena, ožgana ali drugače poškodovana drevesa, nedvomno del državnega zemljišča, pri čemer mora označiti, lego najbližjih mejnih znamenj in ugotoviti škodo na gozdu. Gozdarski orgdn obvesti nato pristojno' sresko načelstvo, ki ižda orožniški postaji naredbo, naj skupno z gozdarskim organom hitro opravi poizvedbe in ugotovi osebp, ki so zemljišče zaposedle ali ogradile, izkrčile in drevesa poškodovale, in zasliši storilca in starešino njegove rodbine. Če se poda prijava orožniški postaji, jo mora le-ta takoj poslati sreskemu načelstvu ali sreski izpostavi, da izda naredbo o nadaljnjem postopku glede prijave. Prijave, podane sreskemu načelstvu ali sreski izpostavi, se morajo poslati v treh dneh po prejemu pristojni orožniški postaji, ki opravi poizvedbe ob sodelovanju gozdarskega organa. § 35. Gozdarski organ pošlje po opravljenih poizvedbah iz prednjega paragrafa poročilo gozdni upravi. Šef gozdne uprave izda uzurpatorju nalog, naj se odstrani v 8 (osmih) dneh z državnega zemljišča, podere in odstrani ograje in poslopja na zaposedenem zemljišču, uniči nasade in vzpostavi prejšnji stan ter povrne državi vso škodo, in da ta nalog krajevnemu gozdarskemu organu na znanje. Tako izdani nalog ima moč izvršne odločbe. Ce ne izvrši uzurpator tega naloga v tem roku, naj zahteva gozdarski organ od pristojnega sreskega načelstva ali sreske izpostave orožniško asistenco. Kadar koli potrebuje orožniško asistenco, naj jo zahteva gozdarski organ od sreskega načelstva ali sreske izpostave. Sresko načelstvo ali sreska izpostava mora ugoditi upravičeni zahtevi gozdarskega organa za orožniško asistenco. Gozdarski organ najame s prosto pogodbo za izvršitev naloga potrebno delovno moč. O izvršitvi naloga obvesti obenem z obračunom stroškov za delovno moč gozdno upravo, ki odredi izplačilo teh stroškov v breme sklada iz § 41. Gozdarski organi naj kraje, kjer so bile izvedene ali so se poskušale uzurpacije, stalno nadzirajo. Ce zaposednik kakor koli zaposedbo ponovi, ga naj odstrani gozdarski organ brez postopka, ki je predpisan v prednjem paragrafu in v prvem in drugem odstavku tega paragrafa, in naj poroča o tem gozdni upravi obenem z obračunom stroškov za odstranitev. Stroški naknadne odstranitve spadajo v povračilo škode iz § 32. §36. Gozdna uprava pošlje poročila po § 35. ob navedbi višine stroškov za odstranitev z zemljišča in prizadete gozdne -škode ter stroškov za pogozditev sreskemu načelstvu ali sreski izpostavi, da se izvede kazenski postopek in odredi povračilo škode (§ 32.). § 37. •Kaznovanje po § 32. in odrejanje povračila škode po §§ 32. in 33. spada v področje sreskih načelstev ali sreskih izpostav. Za višino storjene gozdne škode in stroškov za odstranitev in pogozditev so odločilni podatki pristojne gozdne uprave. Ugotovitve ob poizvedbah po § 34. služijo v popolni dokaz. §38. Sreska načelstva (sreske izpostave) morajo postopek po lej uredbi izvesti hitro in ga dokončati najkasneje v dveh mesecih ob osebni odgovornosti starešine. Banske uprave naj vršijo nad temi posli poseben nadzor in naj strogo pazijo na to, da se roki upoštevajo. V ta namen naj ji pošiljajo sreska načelstva (sreske izpostave) vsak mesec preglede o stanju teh službenih poslov. Sreska načelstva (sreske izpostave) morajo poslati po pravnomočnosti overovljeni prepis razsodbe pristojni gozdni upravi, ki odredi, naj se odškodnina izterja. Kazni same pa izvrši sresko načelstvo (sreska izpostava). §39. Odstranitev v primeru § 22., odst. (8), se izvrši na način, določen v § 35., na podstavi odločbe gozdnega ravnateljstva (§ 22.), ki se pošlje gozdni upravi. §40. Odškodnino, ki jo prisodi sresko načelstvo (sreska izpostava), izterja gozdna uprava in je upravičena uporabljati pri tem predpise, ki jih ima davčno oblastvo za prisilno izterjavo po zakonu o neposrednih davkih. V ta namen postavi gozdno ravnateljstvo lahko izvrševalce, ki imajo iste pravice in dolžnosti, kakor davčm izvrševalci. Gozdna uprava sme uporabljati za nagrado izvrševalcem največ 25 % izterjanih denarnih kazni in odškodnine. §41. Za finansiranje poslov po tej uredbi se osnuje pri ministrstvu za gozdove in rudnike sklad za izvrševanje uredbe o dodeljevanju državnega gozdnega zemljišča in likvidaciji uzurpacij v prejšnji Bosni in Hercegovini,. V ta sklad se vnese iz rednih ptoračunskih dohodkov za leti 1936./37. in 1937./38. vsota največ :t.G:(treh milijonov) dinarjev kot osnova. Nadaljnji dohodki tega sklada so: 1. dohodek od prodaje lesa na dodeljenem zemljišču; 2. izterjane kazni in odškodnine po tej uredbi; 3. dohodek po § 25., in 4. obresti od denarja, naloženega pri Državni hipotekarni banki. Način vknjiževanja dohodkov in razhodkov tega sklada predpiše minister za gozdove in rudnike sporazumno z ministrom za finance. Gotovina, ki preostaue po končani likvidaciji te akcije, se vnese v sklad za pogozdovanje. §42. Dohodki sklada po prednjem paragrafu se smejo porabljati za: nabavo instrumentov, risalnega in merilnega orodja in materiala in šotorov za nastanitev terenskih sekcij; vse materialne izdatke; izplačevanje dnevnic (dnin) in potnih stroškov zaposlenih gozdarskih inženirjev in fizičnih delavcev; potne in prevozne stroške ostalega strokovnega in inšpekcijskega osebja; izplačevanje najemnin za prostore, najete za pisarniško delo; nagrade osebju za izdelavo pravilnika, izprememb in dopolnitev zakona in osebju, ki je zaposleno pri izvajanju akcije po tej uredbi; za gradnjo barak za nastanitev terenskega osebja; nagrade izvrševalcem, stroške odstranitve, strešne za pogozditev odvzetih zemljišč in za vse osebne in materialne izdatke, ki so v zvezi s posli po lej uredbi. §43. Za izvajanje te akcije se osnujeta pri gozdnem ravnateljstvu v Sarajevu in Banjaluki posebna razdelka s potrebnim številom gozdnih inženirjev in geometrov, iz katerih se sestavijo terenske sekcije. Za razdelke in terenske sekcije potrebno osebje se sme postavljati v breme sklada iz § 41. § 44. Obračun stroškov za delovno moč pri odstranitvi in določitev nagrad izvrševalcem opravljajo gozdne uprave ne glede na predpise zakona o državnem računovodstvu. §45. Za izvajanje in avtentično tolmačenje te uredbe je pristojen minister za gozdove in rudnike. §46. Minister za gozdove in rudnike se pooblašča, da izda sporazumno z ministrom pravde, ministrom za finance in ministrom za kmetijstvo pravilnik za izvajanje te uredbe. § 47. (') Minister za gozdove in rudnike se poobla a, da sme prodati z neposredno pogodbo; 1. kljub § 9. zemljišča v površini do 2 hektarov, ki niso prikladna za gozdno gospodarstvo, a so zaposedena po osebah, ki nimajo pogojev za dodelitev zemlje, po tej uredbi, če je zemlja obdelana ali so na njej postavljene zgradbe; 2. manjše parcele državnega gozdnega zemljišča do površine največ 1 hektara, ki so v izločenih površinah ostale nepodeljene. (2) Ti pravni posli niso oproščeni plačila takse, izvzemši takse po tarifah II in III zakona o zemljiškem katastru. Namesto takse po tarifah II in II] zakona o zemljiškem katastru plačajo kupci povprečne stroške po § 25. te uredbe. §48. Minister za gozdove in rudnike se pooblašča, da prepusti brezplačno v last: 1. državna gozdna zemljišča, ki so oddana z odločbami gozdarskih ali agrarnih oblastev v začasni večletni zakup določenim nacionalnim delavcem, če so kmetovalci in imajo v posesti zemljišče, ki jim je dano v zakup in so ga pretvorili v orno zemljišče; 2. zemljišča, odstopljena služnostnim upravičencem kot odškodnina za njih zmanjšane služnostne pravice paše v državnih gozdovih vlaseniškega okraja. Določbe iz § 25. veljajo tudi v teh primerih. §49. Ta uredba dobi obvezno moč po preteku 15 dni od dne razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 12. junija 1936. Minister za gozdove in rudnike D. Jankovič s. r. Ministrski svet je v seji z dne 12. junija 1936 skladno s predpisom točke 3. §81. finančnega zakona za 1.1936./37. povsem usvojil in odobril prednjo uredbo z zakonsko močjo o dodeljevanju državnega gozdnega zemljišča in likvidaciji uzurpacij v prejšnji Bosni in Hercegovini. V Beogradu; M. S. št. 472. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.) 551. Plačilni promet z Italijo.* Minister za finance je odredil takole: 1. Izvozniki blaga v Italijo izpričajo svoja potrdila o izvozu blaga v to državo po 15. juliju 1936 v 15 dneh od dne opravljenega izvoza z vnosom celotne ustrezne vrednosti izvoženega blaga v prostih zdravih devizah, od katerih morajo odstopiti 25% Narodni banki v odkup, ostanek pa istočasno prosto prodati na borzi po pooblaščenih zavodih. 2. Uvozniki blaga iz Italije poravnavajo svoje obveznosti iz uvoza blaga iz Italije po 15. juliju 1936 tako, da polože ustrezne vrednosti v dinarjih na zbiralni račun zavoda Istituto Nazionale di Cambio con 1’Estero v Rimu pri Narodni banki, in sicer celotne fakturne zneske po tečaju din 355-40 za 100 it. lir. 3. točka 1. odločbe št. 33.291/VIII z dne 14. julija 1936** se razveljavlja. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. avgusta 1936, št. 175. ** »Službeni list« št. 460/59 iz 1. 1936. 4. Narodna banka se pooblašča, da sme izdati potrebna navodila za izvajanje teh poslov iz plačilnega prometa z Italijo. Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance, dne 29. julija 1936; št. 35.892/VII1. 552. Telefonski promet.* 1. Nova mednarodna telefonska zveza: Jugoslavija in kraja Denpasar in Singaradja na otoku Bali (Holandska Indija), izza dne 1. marca 1936; taksna enota 89-60 zl. fr. 2. Telefonski promet med Jugoslavijo in francoskima ladjama »N o r m a n d i e« in »11 e d e France« na morju: izza dne 1. marca 1936; taksna enota 43 zl. fr., ko jo ladja v prvem pomorskem pasu (Rokavski preliv in Atlantski ocean do 18° zapacLne geografske dolžine in 35° severne geografske širine), in 70 zl. fr. za drugi pomorski pas (Atlantski ocean na zapadli in jugu od prvega pasu); taksa za pripravo, če se pogovor brez krivde telefonske službe ne opravi, znaša 10-33 zl. fr. za prvi pas in 15-33 zl. fr. za drugi pas. 3. Izprememba taksnih enot B I e d—S a 1 z b u r g : izza dne 1. marca 1936: taksna enota znaša 3-45 zl. fr. Banove uredbe. 553 II. No. 23.329/7. Razglas. Z razglasom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. julija 1936, II. No. 20.085/1, objavljenim v »Službenem listu« z dne 18. julija 1936, št. 449/58, na dan 30. avgusta 1936 razpisane volitveobčinskega odbora v občini Sv. Križ, srez Krško, se zaradi tehničnih zaprek odložijo na nedoločen čas. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. avgusta 1936. Ban: Dr. Marko Natlačen s. r. 554. II. No. 23.667/1. Razglas. Z uredbo ministrstva za notranje posle z dne 13. junija 1936, IV. br. 2867 (»Službeni list« št. 398/53 ex 1936), je bila s porazdelbo občine Horjul ustanovljena občina Št. Jošt s sedežem na Št. Joštu. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. marca 1936, št. 59/XlI/136. Na podstavi § 9. zakona o občinah odrejam za občino št. Jošt (srez Ljubljana), volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 4. oktobra 1930. Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah in uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Službeni list« št. 470/73). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. avgusta 1936. Ban: Dr. Natlačen s. r. 555. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 193G./37. II. No. 22467/1. Občina Leskovec v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine; 1. 100 (sto) % no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine': a) od 100 1 vina din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100-—, c) od hi stopn je alkohola špirita in žganja din 5*—, e) od goveda nad 1 letom din 10-—, d) od goveda pod 1 letom din 5-—, e) od prašičev din 5-—. 3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. avgusta 1936. II. No. 15.612/2. Občina Trzin v srezu kamniškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 56 (petdeset šest) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Posebno 45%no podobčinsko doklado na ozemlju bivše občine Trzin in veleposestva Ha-bacli za odplačilo dolga za električno napeljavo. 3. Posebno 90%no doklado na ozemlju vasi Rašica za odplačilo dolga, ki je nastal z gradnjo obč. ceste II. reda Gameljne-Rašica. 4. T r o š a r i n e : a) od 100 1 vina din 100’—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100>—, c) od 100 1 piva din 601—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5‘—, e) od goveda nad 1 letom din 20-—, f) od goveda pod 1 letom din 5‘—, g) od prašičev din 5‘—, • h) od drobnice din 2—. 5. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21, avgusta 1936. 556. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužben* cev na območju Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 26. avgusta 1936, L No. 9137/1, je bil premeščen po službeni potrebi Ambrož Gabrijel, v d. sreskega kmetijskega referenta v Krškem, v isti službeni lastnosti k sreskemu načelstvu v Črnomelj. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 13. avgusta 1936, I. No. 4481/5, je bil na osnovi § 104., točke 3., zakona o uradnikih upokojen Jug Dragotin, upravno-pisarniški uradnik VIII. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave Drftvske banovine z dne 13. avgusta 1936, I. No. 4423/4, je bil na osnovi § 104., točke 3., zakona o uradnikih upokojen Vidovič Anton, upravno-pisarniški uradnik X. skupine pri sreskem načelstvu v Ljutomeru. * Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 13. avgusta 1936, I. No. 4398/4, je bil na osnovi § 104., t. 3., zakona o uradnikih upokojen Cee Jaroslav, policijski stražnik I. razreda pri predstojništvu mestne policije v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 25. avgusta 1936, I. No. 9095/1, je bila pretile š če n a po službeni potrebi Jarc Dora, zvanič-nica 2. skupine pri sreskem načelstvu v Novem mestu, k sreskemu načelstvu v Kočevju. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 24. avgusta 1936, I. No. 5233/3, je bil postavljen Hočevar Peter, služitelj II. položajne skupine s 3. periodičnim poviškom higienskega zavoda v Ljubljani, za služitelja I. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. B. Banovinski uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. avgusta 1936, I. No. 2849/4, je bil postavljen d r. H o r v a t Joško, volonter banovinske bolnice v Murski Soboti, za banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo.din 1016’50 pri banovinski bolnici v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 8. avgusta 1936, I. No. 8741/1, je bil postavljen Kogovšek Fran, banovinski pomožni tajnik VIII. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega pomožnega tajnika VIL položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine /, dne 26. avgusta 1936, I. No. 9140/1, je bil prelil e š č e n po službeni potrebi Stoklas Eme ran, banovinski kmetijski uradnik X. položajne skupine v d. sreskega kmetijskega referenta pri sreskem načelstvu v Črnomlju, v isti službeni lastnosti k sreskemu načelstvu v Krško. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine l dne 20. avgusta 1936, I. No. 8677/1, je bila postavljena Savnik Nuša, banovinski pristav VIII. položajne skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega višjega pristava VII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 1. avgusta 1936, I. No. 7906/1, je postavljen Zibert Franjo, banovinski uradnik X. položajne skupine, tajnik sreskega cestnega odbora v Logatcu, za banovinskega uradnika tajnika sreskega cestnega odbora IX. položajne skupine na dosedanjem služ-benem mestu. 557. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 113 z dne 19. maja 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. aprila 1936, št. 45129, sta bila premeščena po službeni potrebi: k sreskemu sodišču na Brdu Eržen Valentin, sodnik sreskega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Krškem, in k sreskemu sodišču v Krškem Golouh Ciril, sodnik sreskega sodišča VIL položajne skupine na Vrhniki. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. aprila 1936, št. 45127, so napredovali: v IV. položajno skupino 1. stopnje: Goričan Fran, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, dr. Štrukelj Stanko, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, dr. Rupnik Vlado, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, Senica Miloš, sodnik sreskega sodišča v Mariboru, Zavašnik Fran, sodnik sreskega sodišča v Dolnji Lendavi, dr. Svet Jakob, sodnik sreskega sodišča v Ljubljani in d r. Lipič Lovro, sodnik sreskega sodišča v Ptuju, vsi v IV. položajni skupini 2. stopnje. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 17. marca -1936, št.30416, je napredoval v VI. položajno skupino Maršič Julko, vodja zemljiške knjige VIL položajne skupine sreskega sodišča v Ljubljani. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. aprila 1936, št. 38357, je bil upokojen dr. Bedekovič Janko, predsednik upravnega sodišča II. položajne skupine 2. stopnje v Celju, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu. Številka 114 z dne 20. maja 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 17. aprila 1936, št. 17427/V, je bil postavljen Osele Franc, katastrski višji geometer VI. položajne skupine katastrske uprave v Ptuju, za katastrskega inšpektorja iste položajne skupine iste uprave. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 22. aprila 1936 je bila upokojena Prijatelj Karolina, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. aprila 1936 je bil upokojen Tomažič Miroslav, inšpektor V. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 22. aprila J936 sta bila upokojena Korče Antonija, kon- trolor VIL položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Murska Sobota in Podgornik Ljudevit, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Maribor 1. Z odlokom predsednika ministrskega sveta z dne 25. aprila 1936, Ad. št. 2075, je bil postavljen za računskega preglednika glavne kontrole Vlil. položajne skupine v službi pri krajevni kontroli pri centralni carinski blagajni v Ljubljani Popovič Aleksander, računski preglednik glavne kontrole IX. položajne skupine. Z odlokom ministra za finance z dne 30. aprila 1936 je bila postavljena pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani za računovodjo X. položajne skupine Frank Olga, zvaničnik II. položajne skupine iste podružnice. Številka 115 z dne 22. maja 1936. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 17. marca 1936, št. 30.528, je bil na predlog ministra pravde odlikovan z zlato kolajno za vestno službovanje Simončič Franc, zvaničnik sreskega sodišča v Mariboru v pokoju. Z odlokom ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 29. aprila 1936, št. 34649, sta bila postavljena: Rasberger Milena za pomožno uradnico IX. položajne skupine pri pošti, telegrafu in telefonu Maribor 2 in Leske Rajko, uradniški pripravnik pošte Ljubljana 1, za pomožnega tehničnega uradnika IX. položajne skupine pri mestni t. t. sekciji Ljubljana. Številka 116 z dne 23. maja 1936. Z odlokom generalnega direktorja državnih železnic so bili premeščeni: a) po službeni potrebi: Gale Rudolf, tehnični uradnik VIII. položajne skupine kurilnice Ljubljana, v kurilnično izpostavo v Velenju; Žele Andreij, administrativni uradnik VIII. položajne skupine postaje Maribor, koroški kol., v postajo Maribor, glavni kol.; Krivec Martin, administrativni uradnik VIII. položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kol., v obči oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani; Cop Franjo, oficial VIII. položajne skupine nakla-dišča Bubnjarci v postajo Metlika; Jošti M a te v ž ■, prometnik VIII. položajne skupine postaje Fala, v postajo Ruše; Vovk Matevž, prometnik Vlil. položajne skupine nakladišča Kandija, v postajo Novo mesto; Tepina Anton, nadzornik strojev Vlil. položajne skupine kurilnične izpostave v Velenju, v kurilnico v Mariboru; Pavšer Alojzij, prometnik IX. položajne skupine postaje Poljčane, v postajo Zidani most; Zalokar Ciril, prometnik IX. položajne skupine nakladišča Vič, v postajo Vrhnika; b) na prošnjo: A v b e l Ivan, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Zidani most, za šefa postaje Planina; Adam Ciril, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Zidani most, v postajo Novo mesto; Podgoršek Martin, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Celje, v postajo Poljčane; Alt Franc, oficial IX. položajne skupine postaje Zidani most, v postajo Celje; Petrič Mihael, blagajnik voznih listkov in prtljage IX položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kol., v postajo Jesenice, in Ladiha Alojzij, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Rogatec, v postajo Sv. Jurij. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik ls urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska In zalaga Tiskarna Merim d. .d, Jt Ljubljani; njen predstavnik; Qtmar Mihalek s Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 71. kosu VII. letnika z dne 2. septembra 11)36. ( Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 2424/30. 2609 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 15. avgusta do 21. avgusta 1936. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez Ostali O ► — 0 (0 Z ° Ozdravelo Ta 6 u u sit » e O ► Skupina tifuzni Brežice i tu 2 lez 4 ni. 6 Celje . . 4 — 2 — 2 Celje (mesto) 1 1 2 Črnomelj 1 1 1 1 Dolnia Lendava 1 — 1 Kočevje 1 — 1 Konjice 4 1 — — 6 Krško 3 - 3 — — Ljubljana (mesto) .... 4 1 — — 5 Maribor desni breg . . . 1 1 — — 2 Maribor levi breg .... 2 — — — <> Maribor (mesto) 4 1 1 — 4 Murska Sobota ...... 1 — 1 — — Novo mesto 11 — 5 — 6 Slovenjgradec — 1 — 1 — Šmarje pri Jelšah .... 4 2 — 6 Vsega 44 13 14 i 42 Griža. — Dys Brežice cnt( 1 ria 1 Dolnja Lendava 1 1 — — 2 Kočevje 3 1 1 — 3 Logatec 2 — 2 — — Ljutomer 2 — 1 — 1 Maribor levi breg .... — 1 — — 1 Murska Sobota 2 — — — 2 Novo niesto — 3 — — 3 Vsega . . . 11 C 4 — 13 Škrlatinka. — S Brežice earl 1 atii ia. 1 Celje (mesto) ....... 2 — 1 — 1 Črnomelj — 1 — — 1 Dolnja Lendava o — — 2 Jamnik. ••••••»«»• 3 1 — 2 oranj 10 G 1 — 15 1 — — — 1 Laško ........... 4 — 2 — 2 Litiia 4 — — — 4 Ljubljana (srez) 4 3 1 — 6 Ljubljana (mesto) .... 9 4 8 — b 1 — — — 1 Maribor desni breg . . . 5 1 1 — 5 Maribor levi breg .... 6 — — — 6 3 3 3 — 3 Murska Sobota ...... 9 — 1 — 8 5 — — — 5 *duj 1 — — — 1 Badovljira 6 — 2 — 4 9'bvenj Gradec gKolja Loka 8*narje pri Jelšah .... 2 2 — — — 1 -r- 1 — 1 — — — t lit Vseg Ošpice Ha Vsega . | 79 i 21 | 21 Morbilli. .1-1 1 l-l 1 78 -I 1 -I 1 Srez Ostali Na novo obolel! Ozdraveli 1E e E) Ostanejo 1 v oskrbi 1 Davica, — Diphteria et Croup. Brežice ........... 8 o 1 — 9 Celje 13 2 6 2 8 Celje (mesto) ....... — 1 — — 1 Kamnik 1 2 1 — o Kranj ........... 2 — — — 2 Kočevje 1 1 — — 2 Krško . , o — 1 — 1 Laško ........... 4 1 — — 5 Litija ............ 4 — — — 4 Logatec........... 1 — — — 1 Ljubljana (srez) ..... 13 8 1 — 20 Ljubljana (mesto) .... 6 9 5 — 9 Liutomer — i — — 1 Maribor desni breg . . . 7 5 4 — 8 Maribor levj breg .... 9 3 4 — 8 Maribor (mesto) 2 3 1 — 4 Murska Sobota 1 — 1 — — Prevalje 6 3 — — 9 Ptuj . 1 3 — — 4 Radovljica ......... 2 — — — 2 Slovenj Gradec 1 — 1 — — 1 Šmarje pri Jelšah .... 1 6 1 2 1 4 — 2 Vsega 87 [ 47 | 28 | 2 Il04 Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica. Kočevje 1 - - Vsega . . Dušljivi kašelj. — Pcrtussis. Črnomelj .......... . . . | 11 — -I 1 Vsega 1 - - - 1 Šen. — Erjsipelas. Brežice............ Celje (mesto) .... Črnomelj .......... Dolnja Lendava . . . Kamnik . t * * • • • Konjice............ Krško ......... Laško ......... Litija ......... Logatec............ Ljubljana (mesto) . Ljutomer........... Maribor desni breg Maribor levi breg . Maribor (mesto) . . Murska Sobota . . < • Novo mesto........... Ptuj ........... Radovljica........... Slovenj Gradec . . . . Šmarje pri Jelšah Vsega • • • • 33 14 11 35 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Dolnja Lendava . . Kočevje ...... Litija ........ Ljubljana (mesto) Murska Sobota . . Radovljica 2 Vsega . . Vranični prisad. — Anthrax. Ljubljana (srez) . 11 - I 1 1 — 1 — .Vsega . 1 11 — j 1 i — i — S r e z 73 *■* 03 O S to » O O ► Otročniška vročica. — Sepsis puer- pcTulis. Novo mesto |. " 1 :| — | 1 | — | - Vsega . . . I 11 — | 11 — | — Otrpnjenje tilnika.— Polyomyelitis aeuta Radovljica 1 1 I — 1 1 I — I — . Vsega . . | 1 | — | 1 ( — l — Ljubljana, dne 25. avgusta 1936. Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani. ❖ III. No. G024/1. 2G40 Izkaz živalskih kužnih bolezni na območju Dravske banovine po stanju z dne 25. avgusta 1936. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih. poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorceti so navedeni v oklepajih. Steklina; Krško; Št. Rupert (Prelesje 1 dv.). M e h u r 5 a s t i izpuščaj: Krško; Studenec .(Hudo Brezje 2 dv.). Svinjska kuga: Črnomelj; Črnomelj-okolica (Loka 1 dvorec), Gradac (Klošter 1 dv. iu Pri-lozje 1 dv.). ‘ Krško; Čatež (Dol. Skopice 4 dv.), Vel. Dolina (Bregansko selo 1 dv., Brezje 1 dv., Obrežje 1 dv., Nova vas 3 dv. in Ponikve 6 d v:). ....... Laško; Sv. Krištof (Rimske Toplice 4 dvorci), Hrastnik-Dol (Hrastnik 1 dv.), Marija grac (Konc 2 dv„ Jagdče 2 dv., Sela 1 dv., Brstnik 1 dv., Tovsto 1 dv.), Laško (Laško 4 dv.). Ljutomer; Slatina Radenci (Radenci 2 dv.), Mala Nedelja (Bačkovci 2 dv., Drakovcj 1 dv.). Maribor (les. br.: Rače (Dobrovci 1 dvorec), Sv. Lovrenc na Pohorju (Komen 1 dv., Recenjak "2‘ dv., Rdeči breg 1 dv., Sv. Lovrenc na Pohorju 1 dv.). Maribor levi breg; Kamnica (Rošpoh 2 dv.), Košaki (Metova 1 dv.), Sv. Marjeta ob Pesnici (Ložane 2 dv.), Pesnica (Gačnik 1 dv.). Mui>ka Sobota: Bodonci (Zenkovci 4 dvorci). ...... Novo mesto; Šmihel-Sf’bpiče (Graben 1 dv., Dolenja vas ldv.): Prevalje: Prevalje (Dobja1 Vas 1 dv. in Št. Danijel 1 -dv.).- =. Ptuj; Dornova (Doriumv^.k dv., Mezgovci, Pacinje 1 d v.) Leskovec (Mala Varnica 1 dv., Sp. Leskovec 1 dv., Zgor. Leskovec. 1 dv.), Osluševci (Cvetkovci 6 dv.), Središče (Grabe 1 dv., Obrež 7 dv., Središče 1 dv.), Sv. Vid (Sv. Vid ldv.). Radovljica: Ribno (Boh. Bela 2 dv.). Svinjska rdečica: Brežice: Brežice (Brežice 1 dv.). Črnomelj: Črnomelj-okolica (Svibnik 1 dv.), Dragatuš (Podturn 1 dv.), Gradac (Krasimc 1 dvorec), Metlika-okolica (Dragomlja vas 2 dv.), Vinica (Hrast 1 dv.). Kamnik: Kamniška Bistrica (Bistrica 1 dv., Županje njive 1 dv.), Trzin (Trzin 2 dvorca). Konjice: Konjice-okolica (Bezina 1 dv.), Loče (Koblje 1 dv. in Žiče 1 dv.), Slov. Konjice (Konjice trg 1 dv.), Zreče (Loška gora 1 dv. in Radena vas ldv.). Krško; Studenec (Goy. Orle 1 dv.). Laško: Sv. Krištof (Šmarjeta 1 dv.). Ljutomer: Sv. Jurij ob Ščavnici (Dra-gotinski vrh 5 dv.). Maribor des. br.: Slov. Bistrica mesto (Slov. Bistrica 1 dv.). Maribor lev. br.; Pesnica (Gačnik 1 dvorec). Slovenj Gradec: Pameče (Bukovskavas 1 dv., Gmajna 1 dv., Pameče 2 dv., Sele 1 d v., Selovc 1 dv., Vrhe 2 dv.), Podgorje (Graška gora 1 dv., Sp. Podgorje 2 dv., Radoše 1 dv., Stari trg 4 dv., Šmi-klavž 2 dv., Vodriž 1 dvorec), Šmartno (Brde 1 dv., Dobrava 1 dv., Golava buka 2 dv., Legen 2 dv., Šmartno 2 dv., Tro-ble 1 dv., Turiška vas 2 dv.). Kuga čebelne zalege: Konjice; Oplotnica (Markačica 1 dv.). Ptuj: Breg (Sp. Breg 3 dv.), Drbetinci (Drbetinci 1 dv.), Gorišnica (Cunkovci 1 dv.), Grajena (Grajena 1 dv.), Jur-šinci (Braclavci 1 dv., Kukava 1 dv.), Markovci (Markovci ldv.), Rogoznica (Podvinci 3 dv.), Sv. Urban (Desternik 2 dv., Dolič 1 dv., Levanjci 2 dv., Placar 1 dv., Vintarovci 1 dv.), Trnovska vas (Biš 2 dv., Bižečki vrh 1 dv., Trnovski vrh 1 dv.). Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. avgusta 1936. * II. No. 21. 890/1. 2652 Razglas. Direkcija državnih železnic v Ljubljani namerava na podstavi odobritve g. ministra za promet od 21. 7. 1936, G. D. br. 73.721/36, razširiti postajališče Rateče-Planica. Na njeno prošnjo razpisuje kraljevska banska uprava na temelju določil ministrske naredbe od 25. 1. 1879, avstr. drž. zak. št. 19, in zakona od 18. 2. 1878, avstr. drž. zak. st. 30, politični obhod in razlastilno razpravo za razlastitev zemljišč, ki so potrebna za razširjenje postajališča, na dan 12. septembra 1936 (sobota) s sestankom komisije ob 10. uri 37 ml i. (po prihodu vlaka iz Ljubljane). Načrti in opisi glede nameravanega razširjenja postajališča ter seznami zemljišč, ki se v ta namen potrebujejo, so od dneva objave tega razglasa pa do 11. septembra 1936 razpoloženi pri ob- čini Rateče, kjer jih morejo prizadeti I vpogledati med uradnimi urami. Vsak prizadeti more do dne 9. sep- 1 tembra 1936 pri sreskem načelstvu v Radovljici vložiti pismeno ali ustno ugovor proti nameravanemu razširjenju postajališča ali razlastitvi zemljišča, najkasneje pa se morajo taki ugovori pismeno ali ustno prijaviti vodji političnega obhoda in razlastilne razprave do njenega zaključka, ker bi se pozneje vloženi glede na določila § 15., odst. 4., zakona od 18. februarja 1878, avstr. drž. zak. št. 30, ne mogli več upoštevati. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. avgusta 1936. * V. No. 202/31. 2650-3-1 Razglas o Imitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo instalacijskih del v nadzorovalnem oddelku za moške v državni bolnici za duševne bolezni na Studencu I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. oktobra 1936 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 33 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega uradnega proračuna, ki znaša za: 1. instalacijo tople in mrzle vode ter delne centralne kurjave din 377.809'95; 2. instalacijo centralne kurjave din 300.348-83; 3. električno instalacijo din 42 954'90. Predpisana kavcija znaša ad 1. din 38.000—, ad 2. din 40.000 —, ad 3. din 5.000'— za naše in ad 1. din 76.000'—, ad 2. din 80.000'-, ad 3. din 10.000'— za tuje državljane. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nahe in na razglasni deski tehničnega oddelka banske uprave in sreskih načelstev. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28 avgusta 1936. * V. No. 5807/19. 2571 3—3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo železobetonskega mostu preko Meže v Dravogradu v tiru banovinske ceste 1/15 Dravograd—Črna II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. septembra 1936, ob 11. uri dop. v sobi št. 218 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ul. št. 5/1L Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna dinarjev 540.447'01, Predpisana kavcija znaša din 55.000'— 'a naše in din 109.000'— za tuje držav-jane. Pojasnila in ponudbeni pripomočki e dobe p. ti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tc-hničnega oddelka banske uprave v .jubljani, Gledališka ulica 8/II. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. avgusta 1936. * V. No. 6141/11. 2539-3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del v javni bolnici v Ptuju I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. septembra 1936 ob 11 uri dopoldne v prostorih tehničnega razdelka sres. načelstva v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) a vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za težaška, zidarska, Železobetonska, tesarska, krov ka in kleparska dela din 190.619 31. Podrobnosti razpisa so razvidne na razglasni .deski tehničnega oddelka Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. avgusta 1936. * VIII. No. 5740/3. ‘ 2631-2-2' Razglas. Novak Franjo, industrialec, sedaj v Majšperku, namerava radi prenosa svojega tovarniškega obrata iz Zemuna zgraditi tekstilno tovarno za volneno blago v Majšperku na parcelah štev. 257/2 in 257/5 kat. obč. Skrblje (last tovarne strojil, d. d. v Majšperku). O tem projektu se na podstavi §§ 168-» 110., 114. in 122. obrtnega zakona, § lj* zakona z dne 12. marca 1866, štaj. dež.v zak. št. 6, zadevnih cestnih predpisov i|1 §§ 73. in sl. zakona o občem upravnem postopku razpisuje komisijski ogled in obravnava v petek, dne 11. septembra 1936 ob 8. <*r> s sestankom komisije pri tovarni stroj: v Majšperku. Interesenti se obveščajo, da so na^^ nameravane naprave razpoloženi dneva komisijske obravnave pri J’0*'!’1" sanem uradu in pri sreskem načelstv v Ptuju na vpogled in se pozivajo, d vlože morebitne ugovore do dneva ° ravnave pri kraljevski banski uprav * na dan obravnave pa v roke vodji k°n sije. Poznejši ugovori se ne bodo uP števali, temveč se bo o projektu odlov ne glede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. avgusta 1936. H- V. No. 4663/4. 2578 3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo novega železobetonskega mostu preko Raduljc pri Zalogu v km 13'742 banovinske ceste 11/297 Ško-cijan—Šmarjeta 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. septembra 1936, ob 11. uri dopoldne v sobi št. 216 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Dajeva ulica 5/II. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega uradnega proračuna din 184.535-—. Predpisana kavcija znaša 19.000 din. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. avgusta 1936. * V No. 202/31. 2577-3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo instalacijskih de! v nadzorovalnem oddelku za moške v državni bolnici za duševne bolezni na Studencu 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. septembra 1936, ob 11. uri dopoldne, v sobi št. 33 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani (Gledališka ulica 8). Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih na zneske odobrenega uradnega proračuna, ki znaša za 1. instalacijo tople in mrzle vode ter delne centralne kurjave . din 377.809-95 2. instalacijo centralne kurjave .... „ 390.348 83 3. električno instalacijo ,. 42.954-90 Predpisana kavcija znaša za naše državljane ad 1. din 38000'—, ad 2. din 40,000'—, ad 3. din 5000'—; za tuje državljane ad 1. din 76.000'—, ad 2. din 80.000'—, ad 3. din 10.090-—. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka banske uprave in sreskih načelstev. Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 21. avgusta 1936. VI. No. 25129/1. 2628 Izorememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Drina Skaljer-Gorišek, zdravnica v Sv. Lenartu v Slov. goricah, in dr. Pogačnik Marjan, zdravnik v Ljubljani, sta bila vpisana v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. avgusta 1936. * VI. No. 25494/1. 2661 Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Pintarič Ivan, zdravnik v Bogojini, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Idubljani, dne 24. avgusta 1936. Razglasi sedišč \n sodvjb oblastev U 5/36—13 2595 V imenu Njegovega Veličanstva kra'7^! Sresko sodišče v Slov. Kon icah, odd. III., je v kazenski stvari zoper We-senschgga Karola zaradi prekrška po čl. 8. zakona o pobijanju draginje po javni ustni razpravi dne 10. junija 1936 razsodilo: VVesenschegg Karol, sin Ivana in Helene, roj. Friderl, r. k. vere, roj. v Slov. Konjicah, stanujoč v Slov. Konjicah št. 63, roj dne 30. 2. 1876, pristojen v občino Slov. Konjice-trg, Dravska banovina, posestnik, mlinarski in pekovski mojster, pismen, oženjen, že kaznovan, je kriv, da je pred 5. majem 1936 v Slov. Konjicah kot pekovski mojster zahteval za štruce višjo ceno, nego je ona, ki zajam-čuje običajni trgovski čisti dobiček, in da je obenem testo krivo tehtal in zmanjševal porcije življenjskih potrebščin, t. j. običajne vrste štruc kruha pri prodaji na debelo, s čimer je storil prekršek v smislu čl. 8. zakona o pobijanju dragin e življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. dec. 1921 v zvezi z zakonom o podaljšanju veljavnosti zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov z dne 31. dec. 1929, ter se obsodi po čl. 8. zakona o pobijanju draginje na a) 1 dan zapora in b) 200 din denarne kazni, ki se v primeru neizterljivosti izpre-meni po § 266. a. k. z. na 4 dni zapora, dalje po § 389 a. k. z., da plača izterljive stroške kazenskega postopama in izvršitve kazni, in se mora objaviti po čl. 19. tega zakona sodba po pravomočnosti v »Službenem listu« na obsojenčevih stro* ških. Sresko sodišče v Slov. Konjicah, odd. III., dne 14. avgusta 1936. * IR 802/36—2 2659 Amortizacija. Na prošnjo Brinovška Antona, pos. v Št. Andražu, kot pooblaščenca Sevčnikar Marije, dekle v Gospiču, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice štev. 8462/1941 Ljudske posojilnice v Celju z vlogo din 3.870'45, glaseče se na ime: Sevčnikar Marija, ki jo je prosilka baje izgubila ter se nje imetnik pozivlje, da uveljavi v roku 6 mesecev, počenši od 23. junija 1936 svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči. Sresko sodišče v Šoštanju, odd. I., dne 7. avgusta 1936. * 1 2703 36-2 2C63 Imenovanje skrbnika v dražbe nein postopanju. Zahtevajoča stranka: Borsič Štefan, zakupnik hotela v G razu, Annenstrasse 43, po Hočevarju Mirku, odv. v Celju. Zavezana stranka: Berglez Jožef, bivši zasebni uradnik v Štorah, sedaj neznanega bivališča, radi din 4.000-— in 500 avstr. šil. po kurzu dne 13. julija 1935 po din 9— , skupaj din 4.500— in din 319 50 s p. p. Sklepa z dne 19. avgusta 1936, opr. št 1 2703 30—2 ni bilo mogoče vročiti zavezancu Berglezu Jožefu, ker njegovo bivališče ni znano. V obrambo njegovih pravic se poslavlja za skrbnika Jereb Miha, sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Celju, ki ga bo zastopal na njegove stroške in nevarnost, dokler ne nastopi sam ali imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Celju, odd. II., dne 19. avgusta 1936. I 118/36-10. 2585 Drarvhpr»i 0^1’c. Dne 5. oktobra 1986 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Negova vi. št. 172. Cenilna vredno-d: diri '0 170-—, Vrednost prilikpue; d'n 1"0 Najman Si pon ud ek: din 20.780—. Pravice, ki tu np pripuščale družbe, je priglasiti sodišču naipoztme pri družbenem naroku pred z::"°l' <>,n dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdra/.itelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbenl oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Gornji Radgoni, dne 21. avgusta 1936. I 531/36-4. 2355 Dražbeni oklic. Dne 7. oktobra 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sela vi. št. 562 in 376. Cenilna vrednost: din 23.017-05. Najmanjši ponudek: din 15.345-—, Varščina': din 2302-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kočevju, dne 29. julija 1936. I 692/36—7 2424 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin (hiše z gospodarskim poslopjem in zemljiščem): zemljiška knjiga Sv. Marko polovica vi. št. 3. Cenilna vrednost: din 51.072'—. Vrednost pritikline: din 8.500-—. Najmanjši ponudek: din 34.048-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem narpku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne. mogle vgČ uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. v ’ " ' 1 Sresko sodišče v Laškem, odd. IV., dne 28. julija 1936. I 421/36—6.,; 2257 Dražbeni oklic. Drie 6. oktobra 1936 ob devetih bo pri lem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Št. Lambert vl.<št.,4. Cenilna vrednost: din 62.343-40. Najmanjši,ponudek: din 41.596-—. Pritikline: din 50-60. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti, sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Litiji, odd. II., dne 4. .julija 1936, I 320/36—5 ’ 2349 Dražbeni oklic. Dne 8. o k t ob r a 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču; v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Moravče vi. št. 1. Ceniina vrednost: din 13.64490. Najmanjši ponudek; din 2.429'82 s prevzemom preživitka. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Litiji, odd. II., dne 11. julija 1936. I 15/35-34. 2678 Dražbeni oklic. Dne 7. oktobra 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 140 dražba nepremičnin rudarska knjiga okrožnega sodišča v Ljubljani: Entitetu Tom V lit A Fol 489, premogovnik Jurovec; a>- polje Marija I, štiri dvojne jamske mere v k. o. Sesterže; b) polje Marija II, štiri dvojne jamske mere v k. o. Podlož; c) polje Marija III, štiri dvojne jamske mere v k. o. Sesterže; č) polje Marjorie I, štiri dvojne jamske mere v k. o. Podlož; d). polje Marjorie II, štiri dvojne jamske mere v k. o, Podlož. Cenilna vrednost: din 189.928-—. Vrednost pritikline: din 96.928-—. Najmanjši ponudek: din 63.309-33. Varščina: din 18.993-—. Entiteta Tom V lit A Fol 681, premogovnik Mali dol; a) polje Ana in Mali dol, ena dvojna in ena enojna jamska mera; b) polje Ana IV, V, VI, dve dvojni in ena enojna jamska mera; c) polje Alojz, ena dvojna jamska mera. Cenilna vrednost: din 180.270-—. Vrednost pritikline: din 270-—. Najmanjši ponudek: din 60.090-—. Varščina: din 18.027-—. Najbližja železniška postaja Pragersko. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. avgusta 1936. -j- Va I 4595/35-19. 2680 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1936 ob en a j-stih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje vi. št. 95, 1. hiša; Vel. Štradon št. 2 in 2. hiša: Opekarska c. št. 31 z raznimi objekti, dvoriščem in vrtom. Cenilna vrednost: din 409.171-40. Najmanjši ponudek: din 272.781-—. Vadij: din 40.918-^-. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V a., dne 11. avgusta 1936. IV I 636/36—11 ‘ 2646 Dražbeni oklic. Dne 2. oktobra 1936 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Selnica vi. št. 1. 157, 2. 99. Cenilna vrednost: ad 1. din 21.528'—, ad 2. din 4.956'K). Vrednost pritikline: din 330'—, ki je že upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek: ad 1. din 14.352, ad 2. din'3.304'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje , ri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 4. avgusta 1936. •j; IX I 1831/36-7 2382 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba polovice nepremičnine zemljiška knjiga Ješenca vi. št. 228. Cenilna vrednost: din 10.682-75. Vrednost pritiklin: din 375-—, ki ja že upoštevana pri cenilni vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek: din 7.121'84. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 12. julija 1936. IX I 1346/36-12 # 2365 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1936 o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št- 11 dražba polovice nepremičnin zemljišč knjiga Sv. Magdalena vi. št. 232. Cenilna vrednost: din 119.806'5(b Najmanjši ponudek: din 59.933'25.^ Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavlja i glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. . Drugače pa se opozarja na dražben oklic, ki je nabit na uradni deski teg sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 12. julija 1936. IV I 1989/36-9 > 2619 Dražbeni oklic. Dne 9. oktobra 1936 ob d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Fram vi. št. 238. Cenilna vrednost: din 63.909'—. Najmanjši ponudek; din 42.606'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1936. }J; I 414/34-17 2648 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1936 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Pribišje vi. št. 611. Cenilna vrednost: din 3.500'—. Najmanjši ponudek: din 1.750'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Metliki, odd. II., dne 7. julija 1936. I 144/36-4 2254 Dražbeni oklic. Dne 9. oktobra 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi st 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Koprivna-Peca vi. št. 26, vi. št. 41. Cenilna vrednost: din 166.915'—. Vrednost pritikline: din 9.670'—. 'Najmanjši ponudek: din 111.276'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega -Sodišča. Sreslro sodišče Prevalje, dne 9. julija 1936, H* J 382/36—8 2658 Dražbeni oklic. Dne 30. septembra 1936 o b P<>1 desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: v k zemljiška knjiga Slov. Bistrica vi. st- 477, sestoječa iz stanovanjske hiše in zemljiških parcel, IT. zemljiška knjiga Slov. Bistrica ponvica vi. št. 478, sestoječa iz njive-ceste. Cenilna vrednost: din 99.607-—. Najmanjši ponudek: din 49.803-50. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo Prodalo. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 30. julija 1936. I 552/36-7. 2587 Dražbeni oklic. Dne 7. oktobra 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Konjiška vas vi. št. 274. Cenilna vrednost: din 8.792-—. Najmanjši ponudek; din 5861-32; Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča. Sresko sodišče v Slov. Konjicah, dne 22. julija 1936. I 559/36—7. 2588 Dražbeni oklic. Dne 7. oktobra 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Oplotnica vi. št. 311. Cenilna vrednost: din 35.982-45. Vrednost pritikline: din 4145-—. Najmanjši ponudek: din 23.988-30. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beriem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Slov. Konjicah, • dne 1. avgusta 1936. II 539/36—7. 2673 Dražbeni oklic. Dne 2. o k t o b r a 1936 o b d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Biš vi. št. 74, 75, 261, zemljiška knjiga Zavrh vi. št. 70, zemljiška knjiga Trnovska vas vi. št. 23, 210, 393, 401, zemljiška knjiga BiŠečki vrh vi. št. 106. Cenilna vrednost: din 65.016—. Vrednost pritikline: din 470-—. Najmanjši ponudek: din 42.677-20. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni, deski tega sodišča. Sresko sodišče Sv. Lenart. due 4. avgusla 1936. I 591/36-5. 2672 Dražbeni oklic. Dne 2. oktobra 1936 o b d e s e t i b bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Osek vi. št. 258. Cenilna vrednost: din 3.352-60. Najmanjši ponudek; din 2.235-08. Pravice, ki bi ne pripuščale drazoe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Sv. Lenart, dne 19. avgusta 1936. •j. I 671/36-9. 2674 Dražbeni oklic. Dne 6. o k t o b r a 1936 o b d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Cogetinci V vi. št. 160. Cenilna vrednost; din 2.631-75. Najmanjši ponudek: din 1.754-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Sv. Lenart, dne 28. avgusta 1936. & I 467/35-26. ‘ 2594 Dražbeni oklic. Dne 7. oktobra 1936 ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Voduce vi. št. 5. 1 Cenilna vrednost: din 69.093-—. Vrednost pritiklin: din 2475-—. Najmanjši ponudek: din 47.578'75. Jamčevina: din 7137-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Šmarje pri Jelšah, dne 7. avgusta 1939. 1 284/36-11. 2586 Dražbeni oklic. Dne 7. oktobra 1936 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Podgora vi. št. 68 Cenilna vrednost: din 18.780-85. Najmanjši ponudek: din 12.520-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe; je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,1 sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri Veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Vel. Lašče, dne 19. avgusta 1936. •j; I 272/36-6. 2582 Dražbeni oklic. Dne 3. oktobra 1936 ob desetih bo na kraju samem v Polhovem Gradcu št. 31 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Polhov Gradec vi. št. 40. Cenilna vrednost: din 94.246'—. Najmanjši ponudek: din 62.832'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 13. avgusta 1936'. & I 73/36-8. 2472 Dražbeni oklic. Dne 3. oktobra 1936 ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6dražba sledečih nepremičnin: zemlj. knjiga k. o. Zagradec vi. št. 50, 237, 285 in 293, zemlj. knjiga k. o. Šmihel vi. št. 289. Cenilna vrednost: dn 47.095'—. Najmanjši ponudek; din 31.400'—. Varščina: din 4710'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Žužemberku, dne 4. avgusta 1936. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 789. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 31. julija 1936. Besedilo: Jos. Eberle Izbriše se dosedanji lastnik firme Eberle Josip, vpiše pa se novi lastnik Eberle Fric, juvelir v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8. Okrožne kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. julija 1936. Rg A 1 136/2 * 790. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 31. julija 1936. Besedilo: Harley-l)avidson-Motor-Im-port, družba z o. z. Z notarskim dodatkom k družabni pogodbi z dne 17. julija 1936, posl. št. 793/36, se je spremenila družabna pogodba z dne 18. julija 1930 v odstavku »Prvič« in »drugič« točka 1. Besedilo firme odslej: »Motor-Import, družba z o. z.« Obratni predmet točka 1. odslej: 1. trgovina z motornimi kolesi, avtomobili in bicikli, različnih znamk. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. julija 1936. Rg C IV 195/12 * 791. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. avgusta 1936. Besedilo: Medisan, medicinske in sanitetne potrebščine, družba z o. z. Na občnem zboru dne 16. junija 1936 se je spremenila družabna pogodba v §6. Osnovna glavnica družbe se je zvišala in znaša odslej din 222.000'—. Izbriše se poslovodja Bruckner Dragotin, vpiše pa se poslovodja dr. Farkaš Milan, direktor Jugoslav. Serum zavoda v Zagrebu. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. avgusta 1936. Rg C V 142/3-5 Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. avgusta 1936. Besedilo: Obrtna banka v Ljubljani. Izbrišejo se člani upravnega sveta: Kavčič Franc, Pristou Filip in Rojina Anton, vpišejo se člani uprave: Bre-celnik Alojzij, mesarski mojster in posestnik v Ljubljani VII., Jelenič Jernej, tovarnar v Ljubljani, in Šinigoj Tgnac, tovarnar v Ljutomeru. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. avgusta 1936. Rg B I 149/14 * 793. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 10. avgusta 1936. Besedilo: Tovarna kovinskih izdelkov M. Lajovic, družba z o. z. Izbriše se poslovodja Ptaček Jaroslav zaradi izstopa iz družbe. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. avgusta 1936. Rg C III 209/5 • l/T, Dan vpisa: 31. julija 1936. Besedilo: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljao Tzbriše se član upravnega sveta dr. Defranceschi Peter, vpišeta pa se člana upravnega sveta Jelačin Ivan, veletrgovec v Ljubljani, in dr. Kunst Alojzij, primarij v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. julija 1936. 1 Rg B I 12i/26 * 795. Sedež: Trbovlje. Dan vpisa: 31. julija 1936. Besedilo: Franz Peliarz, Apotheke zur 111. Barbara. Obratni predmet: Apoteka. Besedilo firme odslej: Lekarna pri sv. Barbari v Trbovljah, Mr. Ph. Peharc Franc. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 31. julija 1936. Rg A 'i 178-5 Izhrisale so se nastopne firme: 796. Sedež: Gor. Radgona. Dan izbrisa: 6. avgusta 1936. Besedilo: Clotar Bouvier, Champagner-Fabrikation. Obratni predmet: proizvodnja šam- panjca. Zaradi prestanka poslovanja. Okrožno sodišče v Mariboru, odd III., dne 6. avgusta 1936. Rg Pos 163/5 * 797. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 31. julija 1936, Besedilo: I. Globočnik in drug. Zbog opusta obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. julija 1936. Rg A II 33/6' * 798. Sedež: Škofja Loka. Dan izbrisa: 10. avgusta 1936. Besedilo: Gasp. Čarman. Zaradi opusta obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. avgusta 19^6. Rg A II 42/7 Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe i11 dodatki pri nastopni zadrugi1 799. Sedež: Trbovlje. Dan vpisa; 25. avgusta 1936. Besedilo: Zadružna elektrarna, regi" strovana zadruga z omejeno zavezo v Trbovljah. §u 36. pravil se doda dodatek: Ako bi se do razpusta zadruge rezervni zaklad ne uporabil za svrhe, ki jih določa točka 36. pravil, se določi v primeru razpusta zadruge za kulturne namene in se v no* benem primeru ne razdeli med člane. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. 1> dne 25. avgusta 1936. Zadr. II 130—41 Konkurzni razglasi 800. 2639 Konec poravnalnega postopanja. Sklep okrožnega sodišča v Ljubljani o 29. julija 1936, opr. štev. Por 15/36-—1b j s katerim je sodišče potrdilo poravna' dolžnice Kmetijske gospodarske ge r. z. z o. z. v Boh. Bistrici, re2j? |0 vane v zadružnem registru pod Rr . Kmetijska gospodarska zadruga v Bistrici, je postal pravnomočen dne 12. avgusta 1936. Poravnalno postopanje je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. avgusta 1936. Por 15/36—66 891. 2638 Konec poravnalnega postopanja. Sklep okrožnega sodišča v Ljubljani od dne 2 julija 1936 opr. št. Por 9/36-41, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnikov Čarmana Ivana in Marije, posestnikov, slednje tudi gostilničarke v Zg. Šiški št. 123, prvega registrovanega pod firmo Ivan Čarman v Zg. šiški, je postal pravnomočen 15. julija 1936. Poravnalno postopanje je končano po § 55. por. z. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. avgusta 1936. Por 9/36—49 -j- 802 2679 Potrditev poravnave. Poravnalna stvar izven konkurza dolžnika Vidalija Ivana, posestnika in mizarja v Vel. Mengšu št. 57. Potrja se prisilna poravnava izven konkurza, ki jo je bil sklenil dolžnik pred sreskim sodiščem v Kamniku dne 7..avgusta 1936 s svojimi upniki. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. avgusta 1936. Por 20/36—60. Razglasi raznih uradov in oblastev Mag. št. 41803/36. 2596 2—1 Razpis. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje na temelju čl. 82. in nasl. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje določil tega zakona odd. >B. Pogodbe in nabave« za mestno zavetišče v Japljevi ul. 2 pismeno olertno licitacijo za dobavo; 1. moke, 2. zdroba, 3. kaše, 4. otrobov, 5. koruznega Šrota, , 6. koruze, *a dobo od 1. oktobra 1936 pa do 31. mar. ca 1937. Licitacija se bo vršila v torek, dne 22. septembra 1936 ob 11. uri dopoldne v socialnopolitičnem uradu, soba št. 42, Mestni dom, II. nad. Tam je vložiti do H. ure dne 22. septembra t. 1. pravilno bolkovane ponudbe v zaprti kuverti. V smislu čl. 24. pravilnika in čl. 88. zakona o državnem računovodstvu mora Pred licitacijo vsak ponudnik položiti do 10. ure dopoldne pri mestni blagajni začasno kavcijo v višini 5% skupne proračunske vsote. Podrobni dražbeni in dobavni pogoji s