Stev. 31.
V LJUBLJHNI, v sredo 18. avgusta 1915.
Leto II.
Nadvojvodinja prestolonaslednica Žita v spremstvu nadvojvode Karla Štefana (poleg nje na desni v uniformi mornariškega častnika) pri obisku težko ranjenih in že ozdravelih vojakov na dan Svojega godu.
G. W. Appleton : 30. nadaljevanje.
Žrtev zarote.
Roman.
„Kaj nisi poslala pome?" sem odvrnil še vedno v zadregi.
„Prav gotovo ne; in jako nespodobno je, da se priplaziš nepozvan v mojo spalnico. Kaj je pač mislila Hefziba, da te je pustila tu sem? Kje pa je sploh?"
„Tukaj, milostljiva gospodična," je zaklicala stara coprnica in je stala nenadoma kakor strahotna prikazen poleg mene.
»Kaj naj pomenja to?" je zmerjala teta dalje. „Zdravnik vam je vendar ukazal, da me ne sme nihče pod nikakim pogojem motiti, če bi spala, vkljub temu pa ste dopustili, da je prišel moj nečak tu sem ter da celo stika po mojih medicinskih steklenicah — rada bi le vedela, čemu — ter mi krati prepotrebni mir, ko sem vam vendar izrecno naročila, da ne sme nikoli več v mojo hišo. Vprašam še enkrat: kaj naj pomenja to?"
„To pomenja," je odgovorila Hefziba ponižno, „da je bil gospod močnejši kot jaz. Prav lepo sem ga prosila, naj vas nikari ne moti. Saj sem mu povedala, da je zdravnik prepovedal ter da bo že videl, kaj se zgodi. Ampak potisnil me je kar v stran ter je rekel, da bo storil, kar se njemu zljubi; in tako si je izsilil dohod k vam."
Pogleda, ki me je ž njim ošinila teta, ko je dvignila svojo suho roko ter pokazala ž njo proti vratom, tega pogleda ne pozabim nikoli v svojem življenju.
„Pojdi," je viknila; „in če imaš v sebi še iskrico časti, se ne prikaži nikdar več!"
Te besede so izpremenile mahoma vse moje sočutje v besno jezo. Ne da bi odvrnil le besedico, sem se okrenil in sem ostavil sobo. Tuja ženska, ki mi je poprej odprla vrata v hišo, je stala sedaj spodaj na stopnicah in mi je izročila molče klobuk in plašč. Potem me je vedla k hišnim vratom, katera je zaloputnila za menoj. Ves začuden sem stal zopet na cesti. Skrivnost je bila temnejša kot kdaj prej.
Kaj naj pomeni vse to? Kdo je bil poslal sla v Richmond? In s kakšnim slabim namenom? Brezdvomno je tičala za tem kaka zvijača ali prevara, ki si je pa takrat še nisem mogel razlagati. Polastila se me je nova tesnoba. Da se je pletlo nekaj proti meni, o tem sem bil prepričan. Pretilo mi je novo zlo. Ali kakšno je to zlo in v kakšni zvezi je moja teta ž njim ? Vse je bilo tako čudno, vznemirljivo, tajinstveno, Ali je bila Marcelina podoba v zrcalu morda vendarle zmota? Na vsak način sem bil docela uverjen, da se mi je pokazalo v zrcalu človeško lice, ki je potem izginilo za zastorom, ko sem pogledal tja; kako in kam, tega si nisem mogel razlagati. Razun-tega sem slišal tudi šumenj^ svilnate ženske obleke. Ko sem razmišljal o tem, se mi je nakrat zjasnilo v glavi. Ali nima morda Marcelina dvojnica, — baronica Eisenova — tu vmes svoje roke? Mogoče so se moji sovražniki polastili hiše moje tete? Ali — kar je še hujše — morda je celo ona ž
njimi v zvezi proti meni?
Čudno, da me te misli niso strašile, nego mi celo prepodile mojo bojazen in so me navdale z novim upanjem. Tako sem imel vsaj trdna tla pod nogami, na katera sem mogel zidati dalje. Boriti se mi ni bilo treba več z neznanim zlobnim demonom. Baronica e imela pripravljene zame nove naklepe in vedel sem vsaj, s kom imam biti boj. Kdo ima dobiti to novo igro, to se že kmalu pokaže.
S to zavestjo v srcu sem prišel še dokaj dobre volje domov. Povedal nisem niti besedice o svojem posetu v Putneyu, kajti kaliti nisem hotel veselja na predvečer svoje svatbe in ne zasenčiti lepih nad.
Ležal sem onega večera dolgo čuječ v svoji postelji in sem poslušal bučanje nevihte. Ko sem se pa zjutraj zbudil, so živahni solnčni žarki zlatili mojo spalnico. Nebo je bilo prekrasno modro, tupatam so plavale posamezne snežnobele ovčice.   Veter je docela utihnil.   Vsa narava je bila mirna in tiha. Zdelo se je, kakor da mi pošilja jutranji zrak svoj blagoslov.   Koliko, oh, koliko mi je obetalo to jutro, moje poročno jutro!   Proč s težkimi sinoč-njimi skrbmi! Katera moč sveta bi mi mogla odtrgati čašo veselja, ki jo imam že vso napolnjeno prav pri ustih?   Ni je take moči!   In zasmejal sem se samo v mislih na to.
Bili smo vsi popolnoma srečni onega zlatega jutra. Marcela je prepevala po hiši kakor vesela tička, in Lucy od same sreče ni vedela, kaj bi in kako bi. Mortimer je prišel precej zgodaj, in bili smo resnično prav vesela družba.
Skromni zajutrek smo povžili kar mimogrede. Marcela je prišla iz svoje sobe v svetlosivi potni obleki in s klobučkom pomaknjenim na uho ter z rdečim peresom za trakom, vprašat me, ali mi je tako všeč. Odgovoril sem ji s poljubi. Tudi druga dekleta so prišla kmalii, in Mortimer, ki naj bi bil drug, je pogledal na uro ter dejal:
„Četrt na dvanajst! Čas je, srečni ženin, da pohitimo pred oltar!"
Sklenili smo, da pojdeva z Mortimer-jem peš v cerkev, ker je bila itak oddaljena samo par korakov od našega stanovanja.
Naši topničarji na Goriškem pri nabijanju topa.
Naša kavalerija na laški meji.
stran 2
TEDENSKE SLIKE.
31 štev.
Dame pa naj bi nama sledile primerno oddaljeno v vozu, ki je stal že pred vratmi. Vsa slovesnost naj bi se vršila kolikor možno priprosto in brez formalnosti, kakor zahtevajo okolnosti.
Pred cerkvijo sva že opazila precejšnje število radovednežev; nekateri so hodili semintja, drugi pa so šli celo v cerkev. Nisem se brigal za to, ker sem baš Morti-
merju živahno razkladal svoje doživljaje prejšnjega dne ter sem mu tudi dejal, da se bojim zopet kake nove nesreče. Prosil sem ga, naj bo v času moje odsotnosti posebno previden, da ne doživimo kakega neljubega presenečenja. Med temi pogovori sva dospela do cerkvenih stopnic. Postala sva za trenotek, da izpregovoriva pred vhodom še par besed. In takrat mi je potrkal
nekdo na ramo. Ozrl sem se, in pred menoj je stal policaj.
„Vi ste pač doktor Williams, gospod?" je vprašal.
Poznal sem dobro moža, zato sem se mu nasmehnil in sem odgovoril:
»Seveda sem jaz doktor Williams. Kaj pa želite od mene, dragi moj?"
„Nič drugega, gospod,"   je odvrnil,
ampak, kakor mi žal — zapreti vas moram."
.Zapreti?" sem vzkliknil. „Sveta nebesa! Zakaj pa?"
»Zaradi umora vaše tete, Marije Do-naldsonove iz Putneya."
(Dalje prihodnjič.)
Cesarjeva 85-letnica.
Dne 18. avgusta t. 1. dopolni naš cesar svoje 85. leto. Še nikoli niso avstrijski narodi s tolikim ponosom praznovali tega dne, kakor ga bodo letos, sredi svetovne vojne. Na jugu, severu in zahodu divjajo krvavi boji s sovražniki Avstro-Ogrske, na kopnem, na morju in v ozračju se vrši
borba, kakršne še ni videl svet, za obstoj naše države in za prestol Habsburgovcev v Srbi. Črnogorci, Rusi, Lahi, Francozi in Angleži žrtvujejo miljarde in miljonske armade v pogin naše države. Toda že je pretekla leto dni vojne, a Avstro-Ogrska je slavno zmagovita na vseh bojiščih in sovražniki so pobiti povsod, na suhem in na morju. Že je skoraj vsa Galicija zopet v naši posesti
K obletnici v6jne*T^n k 85*Te^ici rojstnega dne Njega Veličanstva Cesarja Franca Jožefa I. s (Zgoraj) Lani v Sarajevu ustreljena prestolonaslednik Fi-anc Ferdinand in vojvodinja Zofija Hohenberg. (Spodaj) Novi prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef in nadvojvodinja Cita. (V sredi) Cesar Franc Jožef L
štev. 31.
TEDENSKE SLIKE
Stran 3.
in Rusi beže brez oddiha preko poljske meje na domača tla; Pr-zemisl, Lvov, Ivangorod in Varšava pomenjajo za avstrijsko armado novo slavo, veličastne zmage nepozabnega spomina; Bosna in Hercegovina sta nedotaknjeni, in Lahi si že tri mesece brez u-speha razbijajo svoje glave ob junaški soški fronti. Naša vojna mornarica je v Adrijanskem morju z nečuveno hrabrimi čini pomladila svojo slavo, ki si jo je priborila 1. 1866 v dneh nesmrtnega Tegetthoffa ter je proti francoski in laški vojni mornarici dosegla zmage, ki zbujajo po svetu strmenje in občudovanje. Res je, da so tudi naše izgube na bojiščih tekom dolge vojne postale znatne, toda izgube sovražnikov so ogromne, usodne. Velikansko število ruskih, laških in srbskih vojnih ujetnikov govori jasno, kako visoko stoji naša vojska nad vojskami vseh naših so-vragov.
Lahko rečemo, da je bilo minolo leto vojne za Avstrijo ena sama brezkončna vrsta zmagintriumfov. In v tem ponosnem občutku in v tej srečni zavesti bomo letos praznovali 85. cesarjev rojstni dan. Ne bomo ga praznovali z veseljačenjem, nego v Njegovem duhu, resno, blagotvorno, vedno s hvaležno mislijo na našo skrajno požrtvovalno vojsko. Za ranjence ter za vdove in sirote junaško padlih naših vojnikov se bode zbiralo po vsej državi tega dne, in nabiralo se bo tudi med Slovenci.
Slovenski polki so si s svojo priznano hrabrostjo na vseh bojiščih pridobili novih lovorik; na najbolj nevarnih točkah in v najhujših bojih so se Slovenci vedno in povsod izkazali stare junal^e- Kakor so pred stoletji zmagovito odbijali turške navale in reševali državo, pregnali Napoleonovo vojsko ter se v vojnah z Italijo odlikovali na čelu vse avstrijske vojske, prav tako so slovenske čete v Galiciji, na Poljskem; na Srbskem
ter na Goriškem in Gradiščanskem dokazali iznova, da
»hrast se omaje in hrib — zvestoba Slovencev ne gane". A tudi civilno slovensko prebivalstvo je tekom vojne z radostnimi  žrtvami  in vzorno disciplino iznova posvedočilo svoj jekleni patrijotizem. Vsa sumničenja o za-
nesljivosti našega naroda so se razkadila kakor grd dim, kadar popihne vetrec, in Slovenci obeh spolov in vseh slojev so se izkazali cesarju in državi zvest in hvaležen rod.
Ko bomo praznovali 85. rojstni dan našega heroičnega, od usode nezlomljivega cesarja, se bomo veselo zavedali, da vse naše velike žrtve tekom vojne ne ostanejo brez priznanja in brez koristi za kulturni in gmotni razvoj našega naroda. Načelo cesarjevo — enakopravnost vseh narodov se izvrši po zmagoslavni vojni po istem pravičnem merilu, s katerim se je med vojno zahtevala enaka dolžnost za vse narode. V tej srečni zavesti, kličemo: Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!
t Simon Rutar:
Iz Goriške in Gra-diščanske.
,      (Dalje.)
Nazadnje prijezdita na neko pokopališče. Fant skoči v grob in potegne seboj tudi dekle za predpasnik. Ta se utrga, dekle pa zbeži v mrtvašnico, kjer jo brani neza^opan mrtvec pred fantom. Ko ta vidi, da je ves trud zastonj, reče ji: „Ako se hočeš domov vrniti, na cesto pej, na zvezde glej, in ne boš zgrešila pota". Ona se povrne domov, — in sedaj spozna, da je dolgo ni bilo doma, ker je bilo v hiši vse drugače, in je ni nihče več poznal.
Tu in tam se še govori o turških vpadih v deželo, kakor pri »turškem Križi" ob Soči pri Podselih, med Volčami in Kanalom, ali pa pri »Turškem klancu" v Trnovskem gozdu. Na obeh krajih so divjakom napravili tak vsprejem (pobili so jih z nagomiljenim kamenjem), da so jim pobrali vse veselje do vrnitve. Na Bukovem so se baje noge udirale turškim konjen, da niso mogli dalje.
Na zadnjem odrasleku^Trnovske-ga gozda, na južni strani Čavna, poznajo se baje visoko nad morsko gladino veliki železni obroči v skalovji, kamor bi bili prednamci privezavali svoje ladje. Isto se pripoveduje o kraju »Pod ključem" med Tolminom in Sv. Lucijo,
Povsod, kjer Slovenci prebivajo, od Triglava do morja, se še spominjajo rojenic in vil. Rojenice si mislijo kakor tri lepe, belooblečene sestre, ki pri rojstvu otrokovem njegovo usodo določijo. One stopijo k zibeli in vsaka izreče svojo sodbo. Prvi dve prerokujeta večinoma srečno bodočnost, tretja pa, katera ima odločilno besedo, napove le prerada kaj hudega. V tem se vidi izražen pesimizem, ki se prikazuje v vsem bitji Jugoslovanov. Vile pa, katere tudi hrvatske in srbske narodne pesmi opevajo, so ljudem prijazne in jim dajejo dobre svete. One so nastale iz solnčnih žarkov, prebivale so s početka v oblakih, pozneje pa so stopile v službo boga svetlobe in prišle na zemljo. One so nežne postave in breztelesne; zavite so v belo
Ulica v Gorici s Stolno cerkvijo v ozadju, kamor pad laške krogle.
Portal starega gradu v Gorici, na katerega padajo laške granate.
stran 4.
TEDENSKE SLIKE.
31. štev.
ajo
tančico, imajo svetle oči in zlate
lase, v katerih je njih poglavitna
moč skrita.  Njih glas je ljubko
zveneč, njim cvete vedna mladost
in obdaja jih neminjiva lepota.
Šumljajoč studenec, senčnat log
ali gozdnat gorski vrh, vse to je
posvečeno vilam in stoji v njih
posebnem varstvu.   Vile ljubijo
igro, ples in godbo, in kdor je
le jedenkrat slišal njih petje, temu ni človeško petje nič več
všeč.  One zdravijo bolezni in
znajo tudi mrliče obujati. Pesnikom in junakom so najbolj prijazne ;  zadnje varujejo v boji,
kakor »Valkire" nemške vojake.
Kdor jih razžali, na tega streljajo
s pušicami, katere vsakokrat smrtno zadenejo; srečen in zadovoljen pa je, komur so naklonjene. Sploh je razširjena vera, da
„mora" rada tlači speče ljudi.
„Mora" so baje ljudje, katerim
je takorekoč prirojeno,  da po
noči okrog blodijo in druge ljudi
mučijo.  Tako bitje se imenuje,
-če je mož, „vedomec", če je
pa žena, „vešča"; Furlani mu
pravijo   „chialchiut"   ali   mora.
Tudi imajo neko znamenje, po
katerem se spozna pri  rojstvu
kakega otroka, ali je za to odločen, ali ne.  Da otroka pred
tem rešijo, ga morajo dati skozi
okno, ko ga h krstu neso. Drugi
pravijo, da je treba sedem dni
po rojstvu, po končanem sedmem
tednu in dopolnjenem sedmem
letu  posebne  molitve opraviti.
Na Tolminskem pravijo, da se
vedomci in vešče na križpotih
zbirajo in se z gorečimi trskami
tako bijejo, da roke, noge, ušesa
in drugi udje odpadejo.  Pred
dnevom je .zopet vse tiho. Mori
se pripisuje skrajna hudobnost, ona izsesa
novorojencem vso kri, tako da umrjejo; pa
tudi odrasle ljudi hodijo po noči nadlega-
vat in jih tlačit Kdor se je hoče rešiti, mora zvečer, predno se v posteljo vleže, zapičiti nož ali vilice v vrata spalne sobe od znotraj.
Vedomci so podobni občeslovanskim »volkodlakom". Po tej veri spreminjajo se nekateri ljudje ob določenem času v volkove in kadar umrjejo ne morejo mirovati v grobu, nego hodijo nazaj kri sesat živim ljudem. Sledove o tej veri nahajamo med Tol-minci že v srednjem veku. L. 1435. je bila umrla v Bolcu neka ženska, od katere so trdili, da hodi iz groba nazaj kri sesat. Razdraženo ljudstvo od-koplje njeno truplo in je s kolom prehode, potem pa zopet zagrebe. To je baje pomagalo, in živi so imeli mir pred volkodlakom.
(Konec prihodnjič.)
17. pešpolk - ponos kranjske dežele.
Kranjski deželni predsednik eks-celenca baron Schvvarz je prejel naslednji dopis:
Pred letom dni sem imel čast in srečo, da sem vodil pred sovražnika slavni pešpolk viteza pl. Mildeja št. 17, ki se dopolnjuje s hrabrimi sinovi lepe dežele Kranjske, ki je izročena Vaši ekscelenci kot deželnemu šefu. Na lastne oči sem mogel opazovati, s ikako občudovanja vredno smelostjo
in žilavostjo se bore njegovi častniki in njegovi vrli vojaki.
Kot takratnemu poveljniku mi bodi dovoljeno, da danes, ob obletnici mobilizacije, podam Vaši ekscelenci zagotovilo, da more biti cela Avstrija, predvsem pa Vojvodina Kranjska ponosna na svoje sinove, ki so v 240-letni tradiciji po sijajnih
Zgledih svojih prednikov v 12-mesečn! borbi s hrabrim sovražnikom v podedovani zvestobi do cesarja in države izvršili junaštva brez primere in pripomogli k sijajnim zmagam, ki so našo domovino rešile Iz težke stiske.
Čast spominu vseh junakov, ki so padli na bojišču za to sveto nalogo!
Vaši ekscelenci preudani Adolf baron Stillfried m. p., polkovnik. Jedrzejovv, dne 26. julija 1915.
Vojna z Lahi.
General pl. Boroevič — častni ljubljanski meščan.
Slavni, zmag bogati poveij-nii< primorske armade — general Svetozar pl. Boroevič de Bojna je bil v seji obč. sveta dne 6. t. m. na predlog župana dr. Ivana Tavčarja z velikim navdušenjem imenovan častnim meščanom ljubljanskim. Pred Boroevičem je izkazala Ljubljana to najvišjo čast, s katero razpolaga, le maršalu Radeckemu, admiralu Tegetthoffu in osvojitelju Bosne, generalu Fi-lipoviču, torej trem slavnim zmagovalcem. General Svetozar Boroevič je četrti vojskovodja, ki je postal naš častni someščan.
Rojen je bil 1. dec. 1856 v Umetiču kot sin nadporočnika. Še kot deček se je posvetil vojaškemu poklicu. Udeležil se je bosanske okupacije ter se pri naskoku na Sarajevo tako odlikoval, da ga je cesar nagradil z zaslužnim križcem. Komaj 31 let star je bil Boroevič že profesor vojne taktike, vojne zgodovine in uprave na dunajski Terezijanski akademiji. L. 1891—96. je načeloval kot major generalnim štabom 17., 19. in 27. peh. divizije; na to je prevzel bataljonsko poveljstvo našega 17. pešpolka. S slovenskimi fanti je rad govoril hrvaški.  L. 1898. je postal šef
Ulica v slovenskem Kobaridu ob Soči, sredi današnjega bojišča proli Lahom.
Tolmin ob Soči, kjer so se vršili z Lahi hudi boji.
31. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran. 5
generalnega štaba 8. armad-   _
nega zbora v Pragi, kjet je i:!^"^"-™^r~"-:-ostal 6 let. Nato je bil poveljnik hrvaškim četam v Petrovaradinu in od 1. 1908 kot podmaršal v Zagrebu. Od 1. 1812 je bil poveljujoči general slovaškega kora v Košicah, od 2. sept. 1914 pa poveljnik naše III. armade. S čudovito hrabrostjo in genijalnostjo je branil Karpate ter dosegel celo vrsto zmag nad Rusi. Ko se je začela vojna z Lahi, pa ?
je prevzel težko, a nad vse ¦       J.
častno nalogo, braniti Pri-    A" -AJ|,-;Vvir morsko. Že 4 mesece kosi    JBS^^MM njegova  vojska izdajalske    ^^v'-'!^ Lahe; njegovi jugoslovanski    (HnB^^m in drugi polki izvršujejo ču-    VBjK^^ deže junaštva, Lahi pa vzlic    ^wHWEIIgLj;-številni premoči ne morejo   * ^^fiSratti niti za ped naprej čez Sočo.    sS^^^T Ta  jugoslovanski vojsko-    i^*^' '  -vodja ima že najvišje redo-ve za svoje zmage, a zgodovina Jugoslovanov in vse armade ohrani njegovo ime med najslavnejšimi.
Vsi Slovenci so hvaležni temu vzor-generalu, Ljubljana pa je nanj ponosna ter ga je zabeležila v svojo zlato knjigo najbolj zaslužnih mož slovenske domovine.
Ob Soči.
Angel Fovčič piše z južnega bojišča: Nad 600 topovskih strelov je oddal Laii proti naši postojanki, pa nismo imeli nobene žrtve. Blizu nas je Sv. Gora. Tu sovražnik ne prodre; mi ga mirno pričakujemo. — Junaški Dalmatinci, ki se bore pod poveljstvom majorja Turudija, so bili že v 36 težkih bojih. Precej jih je padlo, tako so n. pr. od nekega voda ostali samo štirje, saj je na vsakega Dalmatinca prišlo 7 Lahov. Neka stotnija Dalmatincev je dobila naenkrat 3000 K za laške puške. Za vsako puško dobe 5 K.
V zadnjih dveh bojih ob Soči se cenijo izgube vojvode Aosta na 1500 častnikov. Sigurnost naše pehote karakterizira, da je od ranjenih ujetih častnikov 80 odst. ranjenih skozi pljuča in sicer od- 2 do 3 krogel.
Ob Doberdobskl planoti.
Na Primorskem se je 5. avg. ob robu Doberdobske planote po kratkem odmoru z novo močjo začel artiljerijski boj. Iz neke baterijske postojanke na visokem Krasu sem mogel dne 5. t. m. opazovati obstreljevanje precej natančno. Od opoldne do poznega večera so sovražni topovi le tam prenehali, kjer so jih naši prisilili k molku.
V zgodnjih popoldanskih urah je bila gora Sv. Mihaela cilj ljutega ognja. Istočasno se je obsipala s Irapneli in granatami nižava med razvalinsko višino pri Za-graju in kraj Doberdob. Po nekolikih salvah naših baterij se je obrnil ogenj novih baterij iz boka na črto od Monte dei sei Busi do gore Kosiča.
Sedaj se je obrnil naš ogenj proti pehotnim postojankam. Zaporedno so udarjale naše granate v črto pod gozdnim robom in naše zadetke je bilo s prostim očesom spo znati.
V večernih urah je bil pri Gradežu videti ogromni vodni steber. Po vsej priliki je ondi sovražni čoln zadel na lastno mino.
Iz precejšnje višine so naši sneli sovražnega letalca, ki je zakrivil nekaj lijakov na prostem Krasu. Eden letalcev se je hotel s skokom rešiti iz višine 300 metrov ter se je pri padcu do smrti razbil. Drugega so našli popolnoma zgorelega.
Razrušena cerkev na Poljskem.
Če tudi se italijanske čete, posebno njihovi častniki, hrabreje bore nego se v obče govori, se ofenzivnega duha italijanske mornarice doslej ne more posebno hvaliti. Proti Devinu je bil svoj čas naperjen tor-pedni napad, potem ko se je nekaj časa obstreljeval Tržič- V brambo je pri Devinu posegel le en sam naš top, ki je že po dveh strelih prisilil napadalca, da je hitro krenil na desno. Od tedaj se na oni strani zadovoljujejo z obstreljevanjem tega pasu iz mnogo bolj oddaljenih baterij.
Neki višji italijanski štabni častnik, ranjen v prsi, na roki, vratu in pljučih, ki so ga danes prinesli, je pripovedoval, da so ga ob napadu njegovi ljudje ranjenega pustili na cedilu dvajset korakov pred sovražno fronto, dasi jih je ponovno zaklical; le občudovanja vredni požrtvovalnosti našega sanitetnega moštva, ki ga je v dežju krogel ure daleč neslo, ima zahvaliti svojo rešitev. „Miracoloso" (čudovito) imenuje na dopisnici, ki jo je poslal svojim domačim, ravnanje naših ljudi.
Steckenpferd-lilijinomlečno milo
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. Po 1 K povsod.
Minoli teden.
Boji z Lahi se z vedno enako ljutostjo nadaljujejo. Ob robu Doberdobske planote so napadle močne laške čete naše pozicije vzhodno Tržiča, pri Pevmi, Zagori in Plaveh. Artiljeristične priprave Lahov od Gorice do Sesljana so dosegle zadnje dni svoi višek. Z raznimi topovi najvišjega kalibra streljajo Lahi od zore do noči na Doberdobsko planoto in na .Monte dei sei Busi'. Tudi laški zračni napadi z ekrazitnimi bombami se ponavljajo, a brez uspehov. Ponočni laški naskoki nimajo več prejšnje sile, ker so laške čete že silno utrujene. Dne 6. avgusta so bili boji pri Zagraju in Zdrav-ščini, a naši so Lahe povsod zavrnili. Lahi mobilizirajo nove letnike, ker so imeli tolike izgube, da jim zmanjkuje moštva. Tudi boji na koroški in tirolski fronti so zelo težki in sila vroči, a za Lahe se vsi napadi izjalovljajo. Junaštvo naše vojske je brez primere. Ogromna premoč Lahov ne le ne zmore naše vojske, nego je celo vsak dan iznova premagana. Slava jugoslovanskih in drugih polkov na primorskem bojišču ostane večna in ime generala Svetozara pl. Boroeviča Slovencem in Hrvatom nezabno. — Rusi se še vedno umikajo. Armada nadvojvode Jožefa Ferdinanda je prekoračila dole-
nji Wieprz in pri Kocku na več mestih. Armada Woyrscheva je predrla na Zelhov in se združila z Mackensenovo armado, ki prodira od juga. Nemške čete sa zasedle utrjeno Lomžo in prodrle do črte Stanislavov-Novo-minsk.   Kovno je v nevarnosti Novogeorgijevsk je že oblegati in Osovice se le še iztežka drže. Ruska armada se sicer povsod še upira, a se obenem naglo umika proti železniški progi Lu. kov-Brest-Litovsk-Vlodava. Rigo in Vilno Rusi izpraznjujejo. Rusi so že do malega premagani, in le vprašanje časa je, kako in kje se bodo mogli še ustavljati popolnega poraza. Zdaj pritiska ruska vlada na Srbe, naj bi pomagali Rusom od juga.  A Srbi se branijo novih žrtev, zlasti ker se boje Bolgarov, ki zahtevajo, da se jim vrne vsa Makedonija. Tudi Grčija ne mara iti za Ruse po kostanj, Rumunija pa igra dvoumno ulogo, ki je nihče ne razume. Rusom noče pomagati, to je že danes gotovo. — Boji na FrancosKem in v Flandriji se nadaljujejo brez večjih dogodkov. V Dardanelah se vrši boj naprej. Angleži so izgubili križarko .Indijo', Turki pa oklopnico .Barbarosa'. — Za cesarjev 85. rojstni dan bodo avstro-ogrski narodi upravičeno lahko ponosni na sijajne in pre-slavne čine in uspehe naše junaške armade in mornarice!
Zastonj in poštnine prosto dobite velik, bogato ilustriran cenik ur, verižic, prstanov itd. od tvrdke H. Suttner v Ljubljani 5. Pišite dopisnico in dobite ga takoj.
Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas .Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani.
Književnost.
Gustav Flaubert: .Gospa Bovaryjeva.' Roman. Prevel Vlad. Levstik. Izdala in založila .Omladina'. Cena K 380 broš., K 480 vez. To francosko veledelo umetniškega naturalizma po-menja resnično obogatitev naše prevodne literature. Roman Eme Bovaryjeve je preveden v vse jezike sveta in zadnji čas je bil, da je preskrbel VI. Levstik v krasni slovenščini ta književni umotvor prve vrste tudi svojim rojakom. Roman bo pretresel in navdušil vsakogar in kdor uživa tudi ob moj-sterski obliki tega večno mladega dela, bo imel podvojen užitek. Prevod je izvrsten, obhka knjige na višku modernega okusa. Tak svetovno slaven roman pač ne potrebuje priporočila, ker poznati ga mora vsak omikanec. Želimo le, da bi nam nova .Zbirka mojstrov' prinesla še mnogo takih monu-mentalnih del v takem prevodu!
Franta Bohuslav: .Z propadla.' Praha. Samozaložba. 1 K. Pravijo, da poje oslepel slavec najslajše melodije. Bohuslav, bivši odlični član slovenskega gledališča, je na bojišču prod Srbom zaradi nesrečnega sovražnega strela izgubil obe očesi. Nič več ne bo igralec, a začel je pesnitL Pretra-gična je usoda tega mladega, velenadarjenega umetnika! Žalostne so njegove pesnitve, toda polne moštva, junaškega samozatajevanja, trdne vere v bodočnost in polne hvaležnosti vsem onim pleme-nitnikom, ki so skrbeli zanj v dobi najgroznejše nesreče. Med temi verzi je nekaj resnično pesniških, vsi pa pretresljivi in spominjajoči nas slavca, ki so ga oslepili. Kdor ima srce, naj si v spomin na umetniške in zabavne vžitke, ki jih je podajal Bohuslav Slovencem, naroči to lepo knjigo! Izšla je že v 2. izdaji. Naroča se pri pesniku na Smichovu, Podebradova ul. št. 28.
stran 6.
TEDENSKE SLIKE
Stev. 31.
štev 31.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 7.
Listnica uredništva.
M. B. v T. Roman .Žrtev zarote' ne izide v ponatisu ter se ga torej ne more naročiti kot knjigo.  Kdor hoče ves roman imeti, naj shranjuje
naš list. Lahko še postrežemo z vsemi, letos že izišlimi številkami .Tedenskih Slik". — Če jih nimate, naročite si jih in imeli bodete ves roman .Žrtev zarote".
ifivMili iiiii:
Obiskujte ,Kino Central* v deželnem gledališču!
Zajamčen uspeli, drugače denar nazaj
^^^^      Zdravniška izjava o izvrstnem vplivu.
¦V    Bujno lepo oprsje
dobite, te rabite
med. dr. A. Rixovo prsno kremo
oblastveno preiskano, jamčeno nešliodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeli. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3-—, velika pu-šica, ki zadostuje za uspeh K 8-— Kosm. Dr. A. Rix Laborat, Dunaj IX., Berggasse 17:0. Razpošilja se strogo diskretno. Zaloga v l.jubijani: Lekarna „pri Zlatem Jelenu, parfuraerija A. Kane in drogerija „Adrija". 492
SANATORIUM -EMONA
ZA- NOTRANJE -IN-KIRURGICNE • BOLEZNI. • PORODNIŠNICA.
^LtJUBLJANA-KOMENSKEGA-ULICA-^
SEF-ZDfW/MK:PR!M/.RiJ-DRFR.DERGANC 1
SOO Hron
IVRM       IN SIM
LJUBLJANA,   DUNAJSKA  CESTA 17.
priporoča svojo bogato zalogo
Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pleteiue (Strickmaschinen).
Brezplačen pouk v ve-- zenju. -Tovarna v Lincu usta-novlj. 1867.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec korenin Ria balzam Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev,
T treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom 1 K, 3 lončki 2 K 50 v. Stotine zahvalnih in pri-znalnih pisem.
Kemeny, Kaschau (Kassa) 1. Postfach 12/44, (Ogrsko).
Najbolje darilo trpečemu vojaku je
Reši ga in brani nadležne golazni: uši, stenic in vsakega mrčesa. Izvrstno sredstvo je tudi proti ozeblini, hrastam in vsaki kožni bolezni. — Naroča se:
M. Skrinjar, Trst
Via Castaldi 4. 1.       483
Liter 4 K.   '/2 1 2 K.    '/* 1 1 K. olajšamo odpošiljatev in troške.
Cena: Da
pošljem naravnost na dotični stan vojaka. Pošlje naj se denar in natančen
naslov dotičnega. Morana je popolnoma prosta vsake razjedajoče kisline, torej neškodljivo človeškemu zdravju, tkanini i. t d.
Ali ste Že kaj darovali za
,Rdeči križ'?
Če še niste,
ne pomišljaj-te, darujte!
»SLAVIJA«
vznjEMMO znvnRov. anuKR v prmcji.
451      KEZEBVNI FONDI K 66,000.000--. Izplačane dohodnine in kapitalije   K  129,965.304-25. -ividend se je doslej izplačalo nad K     3,000.000-—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
2 vsezkozi slov. narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje.
ZAVARUJE TUDI PROTI VLOMU. Vsa pojasnila daje: „Generalnl zastop vzajemne zavarovalne banke Sla-vlje v Iijnbljani".
§ Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepši lasje. Stekl. po 2 in 3 K. Pošilja se tndi po pošti, izbomo sredstvo za rast las.
Za gotovost se lamčl.
Zadostnje steklenica.
bpričev.ila na razpolago.
453
PRIPOROČA SE
UMETNA KNJIGOVEZNICA
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA.
^ Kdor mi takoj piše, dobi majhno škatljico ^   pristnih Kola-tablet popolnoma zastonj.
3r
Vsakemu, ki ima slabe živce, bi rad prlpo-slal poizkušnjo svojega sredstva. Jači živce in s tem toliko zboljša zdravje, da se kmalu čutimo tako sveže, zdrave in podjetne, kakor bi od narave morali biti. Kola-Dultz naj živce tudi v bodočnosti varuje oslabelosti. V lastno korist vsakega bralca tega inserata, ki nima perfektnih živcev, ali ki se hitro utrudi ali postane pobit, ali pa trpi na glavobolu ali pomanjkanju spanja, želim, da bi poizkusil Kola-Dultz in najbrž bi potem kmalu kakor mnogi drugi mogel reči:
Nimam več živcev!
Najboljši živci so oni, od katerih najmanj opazimo. Kola-Dultz je prijatelj živcev. Prijetno se zauživa in je njegov učinek trajno jačenje. Kola Dultz je absolutno neškodljiv in se priporoča moškim, ženskam in otrokom. _ ,yyyv\,JL^ Starost pri tem ne pomeni nič. Reelen pre- M. "^Tvttn^,^ parat je to za jačenje živcev. Kola-Dultz je na mestu povsod, kjer opešajo živci ali se
čutijo bolečine ali se sicer opažajo za neprijetne. — Edini svoje vrste je in brez primere.
Pišite mi takoj dopisnico in zahtevajte brezplačno dopošiljatev poizkusne škatljice.
Heillge Geist-flpothcke, Budapest VI., flbt. 427.
DRRCSOTIM HRIBRR
a   TISKRRliR IN Kh]IQ0VEZrHCn
L]UBLJRIiR, DUMR]SKR C. 9.
Izvršuje vsakoršna v njeno stroko spadajoča naročila ukusno in po najzmernejših cenali; nadalje priporoča svojo zalogo vseli s 1. avgus-H tom 1914 pri sodiščih vpeljaniii obrazcev za civilno-pravno postopanje v slov. in nemškem jeziku, kakor tudi vse obrazce za obč. urade, cestne odbore, gg. odvetnike, c. kr. notarje itd.
KMETSKA POSOJILNICA
== R. z. z N. Z.
Obrestuje hranilne vloge po
HraTillnih vlog: dvajset milijonov.     Popolnoma varno
4
LJUBLJANSKE OKOLICE
v LJUBLJAMI,  =
brez vsakršnega odbitka
naložen denar.        Rezervni zaklad: nad osemstotisoč.
stran 8.
TEDENSKE SLIKE.
3 L štev.
in to storite nemudoma,
3 u o o o
>13
Ako naročite
1 srečko avstr. rdečega križa 1 srečko ogrskega rdečega križa 1 srečko budimpeštanske bazilike 1 dobitni list 3°/„ zemlj. srečk iz
leta 1880 1 dobitni list 47o ogrsk. hip srečk
iz leta 1884
12 žrebanj vsako leto, glavni dobitek'
- 630.000 kron -
HnVlifP '§''^'"0 pravico do dobitkov vlURJlLt;} ene turške srečke v znesku do 4000 frankov popolnoma zastonj!
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno:
Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana.
Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1914 s častno diplomo in svetinjo I. vrste.
BRIN JEVEC
najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Cene zmerne. Za pristnost jamčim.
CORCEVA
KOLESA PRIZNANO NA|t BOgŠA SEDANJOSTI
A.QOREC
LJUBLJANA MARIJE TEREr ZIJE CESTA ŠT.Ifi NOVI SVET NASPROTI KOlfZEJAZAH: TEVAJTEPRVi SLOV.CENIK BREZPLAČNO
IKO n.Suftnir
Lepa
darila
so traje spomin na darovalca, toda le takrat, če izberete reči, ki so trajno uporabne in obdrže vedno svojo lepoto. Bogato ilustrovani cenik svetovne tvrdke H. Suttner, v Ljubljani, št. 5 vsebuje več tisoč lepih vedno uporabljivih daril, katerih navajamo tukaj le nekoliko:
Za birmo:
št.   410 Nikelnasta Roskopf ura   ¦ • • K 4-10
Nikelnasla verižica..... K 1'—
Št.   719 Srebrna rem. ura...... K 780
Srebrna venžica....... K 2-20
Št.   523 Srebrna   Roskopf   ura.   dvojni
pokrov........... K 12-80
Št.   865 Srebrna oklepna verižica 30 gramov težka......... K 4-40
Za poroko:
št. 2509 12 kom. srebrnega dessert orodja
v etuiju.......... K 19'—
Št.  478 Namizni nastavek, 47 cm visok K 33-50
Št. 1315 Salonska ura, zelo lepa, udarja
pol in eno uro....... K 1250
Št. 2296 Servis za liker, srebrn zelo lep,
25 cm visok........ K 37-—
Za krst:
St. 12021/2 trideln. orodje v etuiju • - . St. 1202 Pravo srebrno orodje v etuiju Št. 49 Srebrno pozlačeni obesek za krst Št. 563 Srebrna zavratna vfuica • • • 14 karat, zlata  •   'v !•:>;¦••.'•,
K 9-70 K 15-— K 5-60 K 2--K 16-80
Za god:
št. 2294 Pravi srebrni servijetni obroček
masiven..........K
Št.   189 14 karat, zlat prstan z lepim
kamnom..........K
Št.   189 Novo   zlato,  prstan  z lepim
kamnom..........K
St.  470 Double zlati obesek, srček • .   K
6-75
7-80
3-80 1-20
Št.
Št. Št.
Za gospode:
788 Srebrna tula ura, dvojni pokrov K 19-80 859 14 karat, zlata verižica, zelo
fino izdelana........ K 32-—
793 14 karat, zlata ura, fino kolesje K 44-—
795 14 karat, zlata ura, dvojni pokrov K 65'—
Št.
Za dame:
st.
K 1-80 K 13-50
K 58--K  9-50
K 25-—
Velika izbira Raznovrstnih daril v bogato ilustrovanem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in
poštnine prosto.
Razpošilja se po povzetju ali pa če se denar v naprej pošlje. — Neugajajoče stvari zamenjam ali pa pošljem denar nazaj. — Bogato ilustrovani cenik zahtevajte zastonj od svetovne razpošiljalnice
562 Zavratna verižica, srebrna
14 kar. zlato 886 150 cm dolga 14 karat, zlata
damska verižica.......
Št.   804 Srebrna damen ura, 6 kamnov Št. 1548 Srebrna tula raztezna zapestnica z uro...........
Lastna tovarna
ur v Švici.
H. Suttner t Ljubljani št. 5.
Tvrdka nima nobene podružnice.
Največja špecijalna trgovina za dobre ure.
Lastna znamka
„IKO" svetovno-
znana.
j. kette
špecijalna priporoča:
ljubljana
Franca Jožefa cesta štev. 3. modna in  športna   trgovina  za gospode in dečke
klobuke
slamnike
čepice
kravate
žepne robce
nogavice
srajce
spodnje hlače naramnice palice dežnike i. t. d.
Za vojake:
nepremočljive dežne plašče, spalne vreče, nahrbtnike in vso drugo opremo.
Naročnina za list »Tedenske Slike ; za Avstro-Ogrsko: Vi leta K 2-50, Va leta K 5--  celo leto K iO--; za Nemčijo: V* leta K 3-50, V2 leta K 7-
celo leto K 14--; za ostalo inozemstvo, celo leto fr. 16*80. Za fimetiko letno 3-25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celoletno 8 kron. Posamezne štev. 20 vin. Uredništvo Jn upravništvo:  Frančiškanska ulica št. 10, L nadstropje.
Izdajatelj in odgovorni urednik Dragotln Mohar.
Tiskal Dragotm Hribu v Ljnbliaiii