februar 1 T Ignacij 2 S S-."6cnica 3 č Blaž 4 .P. Andrej K.orz. ■ G S Agata G N .1. |io razftl. fi. 7 P Romuald C 8 T Jane/, iz Mate 9 S Ciril iz Aleks. 10 C školastika 11 P Lurska M. B. + S Lincolnovo roj. 13 N 1. P red postna 14 P Valentin.muč.© 15 T Faustin 16 S Julijnna PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 21. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 29. JANUARJA _ SATURDAY, JANUARY 29, 1938 LETNIK (VOL). XLVII. Obe del. organizaciji, federacija in CIO, nadaljujete z očitanjem druga drugi krivde, da do sprave še ni prišlo. — Lewis ponovno izjavil, da je CIO pripravljena k sporazumu, a Green je ponudbo odklonil. — Tiskarji utegnejo izstopiti iz federacije. Washington, D.C. — Te dni je stopil razkol, ki vlada v v,,stah ameriškega delavstva, zopet v ospredje in v splošno Pozornost, ko ste se vršili dve zborovanju, kakor že poroča-no, namreč v Miami, FlaL, se-Ja glavnega odbora del. federacije, v Washingtonu pa konvencija premogarske unije, ki ie največja unija v CIO. Na °beh zasedanjih se je dosti govorilo o sporu in o morebitnem sporazumu; obe skupini ^javljate pri tem, da ste pripravljeni k spravi, toda istočasno dolžite druga drugo krivde, da do te še ni prišlo. Zunanjemu opazovalcu pa je tudi v resnici težko rezumeti, ^a kateri strani je prava krivda. Predsednik CIO, ki je obenem tudi predsednik premo-Sarske unije, John Lewis, je na konvenciji zadnjo sredo Ponovno povdaril, da se nje-Sova organizacija rade volje Pridruži federaciji, in sicer ^altoj, s 1. februarjem; posebno je za to le eno, namreč, ^a, federacija br,ez pridržka IZc'a čarterje vsem' unijam ^10, in da se pozneje skliče konvencija, ki bo uredila podobnosti. In z enako lahkoto, ^ dejal, se more tudi cela fede-r&cija pridružiti CIO, ako hoče. Iz te izjave bi se torej vide-da CIO v resnici iskreno ZeU sprave. Ni pa povsem razumljfvo, zakaj federacija teli pogojev ne sprejme. Iz ^ami je namreč Wm. Green, Predsednik federacije, obja-Vl'> da Lewisov predlog ni nič novega in da ne bo nobenega varal z njim, češ, da je to isti Predlog, ki ga je federacija že ^a mirovni konferenci v Wash-'ntgonu zavrnila, in sicer zato, bi ne prinesel miru, mar-Več, da bi vojno zanesel naivnost v vrste federacije. Ko-ikor znano, je federacija, pri sprejeti nazaj brez pri-^vžka le tiste unije, ki so bile 2e prej včlanjene v njej, a so Pozneje prestopile k CIO, to-glede ostalih unij, ki jih je pozneje na novo organizira, bi se morala pa šele vo-'ti pogajanja,ali naj se sploh slJl'ejmejo, in pod kakimi po-Razumljivo je, da Lewis n_a ta predlog ni mogel prista-'' kajti, kakor se je izrazil, bi '•a to nekaka veleizdaja nad n°vimi unijami. ^Ta seji federacijskega odbo-a v Miami so bili zborovalci ePrijetno presenečeni, ko je °etrtek izrazil predsednik ^ednarodne unije tiskarjev. P. Howard, očitno svojo evoij0 nad počenjanjem fe-^eracije in povdaril, da bo v -ratkem proglasil splošno gla ovanje med članstvom svoje aJe glede tega, ali naj še o-' ane v federaciji, ali naj pre-t0Pi k CIO. Ta unija ima 80,000 članov. Zanimi-Je, da je Howard istočasno federacije in CIO, ter je Pri da fed zadnji celo glavni tajnik, f Je njegova unija še pri eraciji. NOV NAPAD L0JAL1ST0V Vladne čete napadle nepripravljene nacijonaliste. Hendaye, Francija. — Enak presenetljiv napad kakor pred dobrim mesecem na mesto Te-ruel, so zadnji četrtek pod-vzele španske vladne čete na fronto pri mestu Villanueva de! Iluerva, 75 milj jugoza-padno od mesta Zaragoza. Kakor trdi vladno poročilo, je našel napad nacijonaliste popolnoma nepripravljene in so zato vladne čete uspele, da so zasedle nove pozicije. Mesto Zaragoza je v rokah nacionalistov celi čas, kar traja civilna vojna. -o- SLOVENKA DOSEGLA USPEH NA ODRU Chicago, 111. — V tukajšnjem gledališču Grand Opera House se točasno predvaja igra "Stage Door," ki je za nas Slovence zanimiva zato, ker ima v njej eno vodilnih vlog na|a mlada rojakinja Miss Olga Prfiatel. Ta dekle je doma iz (Pglesby, 111. Izdelala je univerzitetne študije, na kar jeymadaljevala s študi-ranjem dramatike, ker je ču tila veselje za oder. Izdelala je American Academy School of Dramatics Art v New Yor ku, ki je baje najboljša šola te vrste v Ameriki. V omenjeni predstavi, v kateri ima glavno vlogo gledališka igralka Joan Bennett, je Miss Prijatel označena pod svojim gledališkim imenom 'Lynn Whitney'. -o- USODNA EKSPLOZIJA ROČNIH GRANAT Pariz, Francija'. — V tukajšnjem predmestju Villjuif se je zadnjo sredo pripetila pretresljia tragedija, ki je zahtevala 14 smrtnih žrtev. Pri nakladanju ročnih granat na vojaške truke je namreč eden zabojev vsled nepazljivosti delavcev padel na tla in eksplodiral. Med ubitimi je bilo pet vojakov, šest civilistov in trije policisti. Granate so bile zaplenjene nedavno pri preiskavah proti tajni revolucionarni organizaciji Les Ca-goulards (zagrnjeni). -o- ROJSTNI DAN CESARJA ' VILJEMA Doorn,Nizozemska. — Bivši nemški cesar Viljem, ki že od konca svetovne vojne živi tukaj v pregnanstvu, je ta če trtek obhajal svoj 79. rojstni dan. Med telegrami, ki so mu izražali čestitke, je bil eden, ki je starega moža posebno razveselil; poslala mu ga je namreč angleška kraljeva rodbina. S tem smatra Viljem, da se je končnoveljavno poravnal spor, ki je trajal med njegovo in angleško kraljevno rodbino že celi čas izza vojne. JAPONSKA IMA TEŽAVE Kapitalisti se upirajo podržav- I jen ju električnih podjetij. Tokio, Japonska. — Iz debat, ki so se vodile zadnje dni v japonskem parlamentu, se lahko razvidi, da je privatni kapitalizem povsod enak, pa naj bo v Ameriki, na Japonskem, ali kje drugje. Japonska vlada je namreč stavila zakonski predlog, da se imajo podržaviti podjetja, ki proizvajajo elektriko. Takoj pa so zagnali krik zastopniki bogatašev, ki ta podjetja lastuje-jo, ter pričeli navajati stare proteste, češ, da je to kršenje pravice do privatne lastnino, da tla podjetja ntt bodo več uspešno obratovala, itd. Zastopnik vlade pa je nasprotno povdaril, da mora ta, industrija služiti celemu narodu in ne samo dobičkarskim družbam. -o- SODNIK CARDOZO NAMERAVA RESIGN IRATI? Washington, D. C. — Kakor vedo povedati poročila iz zanesljivih virov, je sodnik vrhovnega sodišča, Cardozo, obvestil predsednika Roose-veltai, da namerava resignira-ti; sodnik je že dalje časa resno bolan. Trdi pa se, da ga predsednik nagovarja, naj počaka s svojo resignacijo, dokler ne bo toliko okreval, da bo lahko zopet nastopil službo. V slučaju odstopa ne bo Cardozo upravičen do pokojnine, ker še ne služi predpisanih deset let'; na svoje mesto je bil namreč imenovan v letu 1932. -o-- VABILO NA SEJO So. Chicago, 111. — V nedeljo 30. jan. je letna seja Jugoslav American Citizen kluba in sicer ob 2. uri popoldne v Popovichevi dvorani na 9510 Ewing Ave. (Schlitz Building). — Vabljeni ste zlasti člani, da se vsi udeležite. Vedeti moramo, in čas je da spoznamo, kolike važnosti je za vsakega posameznega, da smo združeni. Zato na svidenje. — M. Popovieh. TUJEZEMCI IZKLJUČENI OD RELIFA Cleveland, O. — Ohajska zakonodaja je sprejela zakon, po katerem bodo smeli dobivati relif le taki inozemci, ki so izrazili namero, da žele postati državljani, namreč, da ima jo prvi papir. KRIZEMJVETA — Tirana, Albanija. — V kratkem se pri.pakuje, da se bo uradno objavila zaroka albanskega kralj? Zoga z 22 letno ogrsko grofico Geraldi-no Apponyi. Nevesta si je do nedavnega služIla kruh s pisarniškim delom v Budimpešti. — Pariz, Francija. — Mornariški odbor poslanske zbornice je pred par dnevi sprejel načrt, da si Francija po zgledu drugih velikih držav zgradi močnejšo bojno mornarico. Vlada namerava obvestiti o tem Anglijo prihodnji teden. — Budapesta, Ogrska. — Precejšnje ogorčenje se je o-pazilo, ko se je zadnje dni izvedelo, da se' katoličani iz Nemčije ne bodo mogli udeležiti evharističnega kongresa, ki se bo vršil tukaj v maju. Nazijska vlada jim namreč dela ovire. — Moskva, Rusija.—Sovjetska vlada je obvestila vse države, ki so združene v mednarodni poštni zvezi, da se je s četrtkom ukinila paketna po šta med Rusijo in Japonsko, in tako se ne bodo sprejemali nobeni paketi za Japonsko ali iz nje. Ta odredba je bila u-krenjena kot protikorak proti Japonski,ker so v Mandžukuo ustavili neki sovjetski poštni aeroplan1. -o- SODNIJA UGODILA PLIN-SKI DRUŽBI Chicago, 111.— Plinski družbi Peoples Gas Co. je zadnjo sredo sodnija dovolila, da sme zvišati svoje cene za plin, in sicer od sedanjih 60 centov najnižje postavke na mesec na 90 centov in pri drugih računih za 32 centov. Ta odredba je bila izdana proti ugovoru illinoiške trgovske komisije, ki je povišku nasprotovala, in ko- OJAČENJE BOJNE SILE Kongres naklonjen predsednikovi zahtevi, da se vojaška obramba Zed. držav znatno • v • ojaci. Washington, D. C. — Kakor se je v četrtek culo mnenje od raznih strani, je skoraj popolnoma sigurna stvar,da bo kongres odobril zahtevo predsednika Roosevelta po znatnem ojačenju ameriške obrambne sile. Vedno bolj namreč prevladuje mnenje, da mora biti Amerika v resnici močno oborožena, ako hoče, da bo obdržala svoj prestiž med svetom, kajti razvidno je, da nekatere militaristične države sploh ne razumejo več pametnih in mirnih diplomatskih besedi, marveč verjamejo le v mogočno fizično silo; in napram tem mora, Amerika pokazati svojo moč, da bodo imeli spoštovanje pred njo. Kolikor se je moglo ugotoviti, bo predsednik zahteval o-jačenje obrambnih, sil vseh panog, " predvsem pa mornarice in zračne armade. Med drugim namerava baje predlagati zgraditev 800 novih bojnih aeropljmov. Točasno jih ima Amerika 2300. Iz Jugoslavije Delo na novi železniški progi, ki jo grade od Št. Janža do Sevnice, le počasi napreduje, kar je vzrok slab in rušljiv teren. — Žalosten konec godovanja. — Smrtna kosa in drugo iz domovine. ABESINIJA ŠE NI POD-JARMLJENA London, Anglija. — Kakor se razvidi iz poročila, ki ga je zadnjo sredo izdalo tukajšnje abesinsko poslaništvo, je Italija še daleč ocl tega, da bi mirno uživala sad svojega podjarmljenja Abesinije. Poročilo namreč trdi, da Abesin-ci še vedno vodijo proti Italiji močen odpor, dasi o tem zunanji svet ne izve dosti, in da je bilo v raznih bitkah tekom zadnjih dveh mesecev pobitih skoraj 6000 mož italijanskega vojaštva; Abesinci so imeli podobne izgube. Končno pravi poročilo tudi, da so nedavno dezertirali k Abesin-cem trije bataljoni italijanskih kolonijalnih čet. misija namerava vložiti priziv na državno vrhovno sodišče. SEDEČIM STAVKARJEM PRINESLI HRANE V tovarni Crucible jeklarske družbe v Harrison, N. J., je nad 300 delavcev nedavno započelo sedečo stavko. Gornja slika kaže, ko je endfnu stavkarjev prinesel njego v tovariš prigrizek. Stavkarji pa so kmalu zapustili tovarno, ko jim je policija dala zagotovilo, da se ne bodo zaposlili stavkokazi. Boljše prometne zveze Mokronog, 11. jan. — Novo železniško progo od Št. Janža do Sevnice gradijo že dve leti in seveda še ni dograjena. To progo, ki je za Mirnsko dolino življenjskega pomena ter bo dolga kakih 15 km in je podaljšek sedanje lokalne železnice Trebnje — Št' Janž. grade pač na zelo slabem in rušljivem terenu, tako da je že dograjene dele treba na več krajih popravljati ali pa traso celo preložiti. Znatno ovira hitrejšo dograditev železnice tudi gradba mostu 'čez Savo pri Sevnici. Most je bil komaj preteklo jesen oddan gradbeni družbi, ki je kmalu pričela z delom. Konstrukcija bo železna. Železniška proga od Trebnjega do Sevnice ne bo več lokalna, temveč bo spadala v zelo važno državno železniško omrežje. To bo najbližja in najhitrejša zveza znatnega dela Dolenjske z Zagrebom. Tod bodo vozili vse vrste vlaki. Zato bo treba malone vso sedanjo progo preložiti in utrditi. Zdaj trasirajo novo progo med Trebnjem in Mirno, ki bo tekla dosti niže od sedanje proge ter se bo približala postaji Ponikve pri Trebnjem. S tem se bo izognila precejšnji sedanji vzpetosti med Trebnjem in Mirno. Toda ne le v tem delu, temveč vso progo do Št. Janža bo treba preurediti, preden bodo mogli po njej voziti brzovlaki. Z novo progo bo mogla železniška uprava za dovolj iti potrebe večjih pro-metnejših krajev, zlasti Mokronoga, ki ima s svojo industrijo vse pogoje za raz vitek ter zaradi primerne lege in lepe okolice tudi vse pogoje za letovišče. -o- Usodno godovanje Posestnik Janez Zupančič v Zavrtačah pri Višnji gori je napravil veselo godovanje. Fantje so mu po stari navadi že večer poprej napravili "of-reht." In sicer je prišlo šest fantov, ki so bili znani pretepači iz Vrhov pri Strihi, katere je gospodar prosil, naj ne delajo podoknice, ampak pridejo v hišo, kjer jim bo dal, piti. Fantje' so ga ubogali. Za njim je prišlo v hišo tudi troje fantov, iz Drage pri Višnji gori, ki so se mudili na Polževem in sicer Ivan in France Jakoš ter Sadarjev Ivan. Sedli so k drugi mizi in Sadarjev, ki je celo popoldne igral harmoniko na Polževem, je igral tu di v hiši. Med fanti ni bilo nobene napetosti in je bilo v hiši zelo živahno. Ko pa je Sadarjev prenehal igrati, češ da si mora nekoliko oddahniti in pokaditi cigareto, sc Vrhovčani planili pokonci in zahtevali, da igra. Ko ni hotel slediti njihove, mu pozivu, je planil nekdo na mizo. Sadarjev se je zbal, pograbil nož, s katerim so rezali potico in kakor besen mahal okrog sebe. Miklavčič Jože In Šerek Janez sta na mestu izdihnila. Eden je dobil udarec v hrbet, da mu je prerezal dušnik, drugi pa v prsa. Smrt je nastopila takoj. Zelo nevarno sta bila ranjena brata Jakob in Jože Šušteršič, ki sta bila takoj prepeljana v ljubljansko bolnišnico. Dva tudi nevarno ranjena Jakoš in gospodarjev sin pa se nahajata v domači oskrbi. Ranjena je nekoliko tudi gospodinja in hčerka. -o——* Nesreča Na ljubljanskem kolodvoru je prenašal železo 40 letni železniški delavec Anton Hren. Med delom pa mu je padel na nogo težak kos železa in mu jo zmečkal, da so ga morali oddati v bolnico. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Lucija Benedičič, vdova stara 86 let. — V Niski pri Rečici je umrla Marija Jeraj, rojena Petrin, stara 70 let. — V Braslovčah je umrl Ivan Krašovic, velevaj 9s jjut^sasod ui oaAoS.i^, -o- Otrok se ponesrečil V Borovnici se je ponesrečil 6 letni železničarjev sin Ivan Zalar. Polil se je z vročo tekočino po glavi in telesu tec dobil hude opekline, da so ga morali oddati v ljubljansko^ bolnico. -o- Karambol V Štepanji vasi se je pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 39 letni zidar Jakob Breskvar. Bil je ravno na poti iz Ljubljane proti domu. Po ozki cesti sta za njim pripeljala dva voznika in zadnji je hotel prvega prehiteti. Zavozil je vštric prvega ravno v trenutku, ko je ta privozil do Breskvarja. Pri tem je Breskvarja podrl na tla, da je padel pod voz. Konji in voz so šli čez njega, ki je obležal v mladi krvi. Bil je takoj mrtev. -o- Gradbena podjetnost Že dolgo let, tako pišejo iz Maribora, ni imel Maribor ta-« ko živahne gradbene sezone kot je bila v preteklem letu, ko se je zgradilo v mestu 33 stanovanjskih hiš s skupno 148 stanovanji. Vrednost novih zgradb znaša nad 20 milijonov dinarjev. — Po dosedanjih znakih sodeč bo prihodnja gradbena sezona še mno- / go živahnejša, ker bo tudi mestna občina pričela z velikimi zgradbami. Obeta se tudi zidava hiš v predmestjih, zlasti na nekdanjem Rosenber-govem posestvu, kjer prodaja mestna občina gradbene parcele* | . . v. Stran 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Aroerikanski Slovenec Sobota, 29. januarja 1938 Prvi in najstarejši slovenski list v AmeriJsi. Ustanovljen leta 1891, Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 ___$5.00 ___2.50 „2____ 1.50 Naročnina < Za celo leto___________ Za pol leta_____ Za četrt leta ______________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ______________$6.00 Za pol leta___________3.00 Za četrt leta ____________________ 1.75 Posamezna številka _______________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ___ For half a year__ For three months____ _$5.00 _ <2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year______$6.00 For half a year_____ 3.00 For three months_____1.75 Single copy _________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ored-ništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Moč Anglije po svetu odvisnosti, kakor od vsakega verskega "praznoverja". Iz teh razlogov je za Cerkev nemogoče, da bi privolila v kako združitev, pa čeprav bi se hotela omejiti na kako čisto določene praktične cilje. Resničen mir, resničen napredek in resnična svoboda so vedno bili ideali, h katerim je Cerkev, usmerjala katoliško delavstvo. Ako drugi hočejo isto, je potem mogoče te cilje doseči brez zveze z njimi. Garm Gradišče, John. Novak St. Ponova vas, Anton Trontel Podgorica,Frank Novak Jaška vas, John Zaic Račna, Joseph Gervas Podgorica, Louis Per-me Grosuplje, Anton Potokar Grosuplje, John Gruden Slivnica, John Trontel Ponova vas I in Anton Perko Ponova vas. — Člankar označuje tako združitev s komunisti tudi za- Pritekel Grade« 75c. radi tega za nesprejemljivo, ker bi to v komunističnih vrstah vzbudilo videz, da je katolicizem pripravljen zakriti resnico ali jo vsaj zamolčati. Za komunizem vemo, da se ne odpoveduje svoji najbolj radikalni revoluciji. KAJ POROČAJO Z AMERIŠKE VRHNIKE Waukegan, III. Bom pa enkrat tudi jaz začel z vremenom. To pa zato, ker smo prevozili že do polovico zime, pa še nismo imeli posebno hudega mraza. Ka Z isto vnemo, s katero Anglija povečava svojo armado, svojo mornarico in svoje letalstvo, se je lotila tudi utr- ~ ■ .S.N, Fuatul'U nuucga llllčlAU. jevanja vazmh vojaških oponsc na vseh delih angleškega kor vremenski poročevalci po-lmperija. Spremembe, ki so se zadnja leta zgodile na ročajo, je to zimo šele samo obalah Sredozemskega morja in tudi na Daljnem vzhodu enkrat padlo živo srebro pod v Aziji, so angleški vojaško obrambni položaj docela spre- ničI°' kar je nekaJ izvanred" menile. Dandanes mora Anglija računati, da se lahko Da bi zgodi, da bo na raznih delih sveta hkrati napadena. Zato tudi beremo zdaj iz Arabije, zdaj iz Indije, zdaj iz Daljnega vzhoda in celo iz Amerike in Afrike, da Anglija na no-vo^ utrjuje kraje, ki so bili doslej docela neznani in da iz njih dela nova velika oporišča svoje svetovne sile. Tako beremo, da se je vrhovno poveljstvo ozemlja ob Sueškem prekopu odločilo pri vasi Geneffe zgraditi največjo vojaško letališče na bližnjem vzhodu. Ta vas leži na južni strani kanala in sicer že na egiptski strani. Od skrajne točke kanala je oddaljena kakih 40 km, od Kaira pa tudi le 90 km. Obenem bodo za vojaške namene predelali dosedanje civilno letališče v Port Saidu na severni strani prekopa. Istočasno pa se tudi egiptska armada silno obo-ožuje, izpopolnjuje svoje letalstvo, obrežje se utrjuje, armada se povečava in motorizira. Drug tak kraj, ki je bil doslej le tiho civilno letališče, le ne prišlo kaj hujšega, pa bo dobro. Kar se tiče delavskih razmer v našem mestu so prišle že prav blizu ničle, le še malo naj gredo navzdol, pa bedo pod ničlo. — Približno tako menda tudi po drugih krajih. — Časopisje in tudi ljudje dnevno razpravljajo kaj je temu vzrok, pravega pa nihče ne ve. To bodo pač najbolje vedeli delodajalci in bogataši, ki imajo v rokah ves ameriški biznes. Nam delavcem dajo od časa do časa nekaj zaslužiti, potem pa zopet ustavijo obratovanje in vzamejo tako zopet vse nazaj, kar in tudi vsega prebral od prve do zadnje vrstice. Vsebina lista je jako zanimiva in pod-učna, tako da je vsega priporočila vredna. Vsi oni, ki ste se na list že naročili, imate pa sosede in prijatelje ki si lista še niso naročili, skušajte jih pridobiti za naročbo, kajti list "Novi Svet" se mora kar najbolj razširiti v vse slovenske naselbine v Ameriki. Ta list Po 50c; Frank Okoren Cerovo, Rudi Ločnikar Rudnik, John Maček St. Gor. Jeg, Mr. Kvo-čak Slovak, Joseph Sain rojen tukaj, Frank Stebla j Iška vas, Joseph Perko Ponova vas, Louis Anžich Skoflica, Louis Garm Gradišče, Ignac Pugel Roplevo, Frank Teko'vec Sent Vid, Anton Škul Pejce in Uršula Skul Pejce. — Po 25c; Frank Mlakar Brežice, Joe Cimperman Iška vas, Joe Go-dina, Martin Trobentar Krško, Frank Kramar Iška vas, Joe Kramar Iška vas, Joe G la van Strahomer, Martin Saver, Anton Zidanšek Jesenice, Jakob Peršin Iška vas, Mihael Plat-nar Iška vas, Frank Stamboi Iška vas, Joe Cvelbar od Sv. Lovrenca, Steve Jelič Hrvat, se tako izrazim. Ni prehudega mraza, dasi je snega zapadlo veliko, tako, da ne moremo nikamor ven. Kolikor vemo iz skušenj, bo to trpelo še dolgo, še najmanj dobrih par mesecev, če ne bo še kaj hujšega. — Vsem bralcem in naročnikom želim obilo srečne zado-voijnosti v letošnjem letu, Amerikanskemu Slovencu pa veliko naročnikov. Naročnica TO IN ONO JASLICE 12 LETA 700 Dogodki med Slovenci po Ameriki Srebrni jubilej Barberton, O. — Petindvajset let srečnega zakonskega življenja sta pred kratkim slavila v krogu svoje družil« Mr. in Mrs. Joseph Lukežič-— Dne 22. januarja so prijatelji spoštovane družine priredili v dvorani društva Domovina prav prijeten suprajz Pretekle božične praznike so v party. — Jubilantoma častita- Banju v Italiji na novo postavili mo in želimo še zlatega jubi- prenovljene in popravljene jasli- ieja. ce, ki so bile narejene že leta 700. Jaslice so postavljene v cerkvi, kjer so pokopane kosti sv. Miklavža Mirskega. Časnikar-' Sezonska veselica Chicago, 111. — Tukajšnje dr. sv. Štefana, št. 1, KSKJ-sko društvo province Bari je s 1 priredi v soboto 29, jan. veli-pomočjo oblasti precej žrtvova- j ko veselico v šolski dvorani lo, da so starodavne jaslice iz le-1 sv. Štefana na Cermak Rd. in ta 700, ki so bila že dolgo pozab- j Wolcott Ave. Za ples bo igr*-ljene. spravni na dan ter jih po- ja Foysova orkestra. — Dru-T.i. Prenovljene starodavne i gtvo vabi zlasti vse člane pra jasi Joe Smit od Sv. Lovrenca,John škof Maček Ml. rojen tukaj, Jakob deležbi občinstva. Jaslice so ve-Trojar Strahomer, Lourc Per- liko delo zgodnje krščanske u-šin Iška vas in Frank Cimper- metn~sti. Podobe in hlevček, vse je blagoslovil sam nad-1 članice, kakor tudi druga dru-larcel Mimmi ob veliki u-jgtva in rojake iz naselbine ter okolice, da jih posetijo na tej veselici. bo storil veliko koristnega za man Iška vas. — Jakob Jerf. je narejeno v naravni velikosti. K -no on ,•„ ' - . t^v ''so izplačali na mezdah. Tako ki pa se je kar cez iicc spremenil v važno vojaško letališče, J je bilo že msnda od nekda]- je v Beludzistanu, blizu iranske meje, torej na zadnjem j tako je sedaj in najbrže bo kotičku indijske države. To je sedaj malo pristaniško j tako tudi za vedno ostalo. Na mestece Gvadar ob Arabskem morju, ki je s tem postalo ta način imajo delavca lahko nekaka prednja straža in prednja utrdba velikega indijskega letališča Karahi. Kakor vele iz Delhija, bo Gvadar sklepni člen v verigi zračne obrambe bližnjega vzhoda, ki ima ta namen, da onemogoča zračne napade na Indijo. V varstvo Južne Indije so Angleži napravili velike letalske naprave na otoku Ceylonu, med tem ko so za obrambo vzhodnega dela Indije napravili letališča na otočju Ni-kobarov ter tudi na indijski celini sami. Na polotoku Ma-laka, ki je nekaka vrata v Daljni vzhod, bodo v Penangu zgradili velikansko letališče, ki bo tudi nekaka prednja straža za Singapore, kakor je Gvadar prednja straža za Karahi. V Sredozemskem morju pa že dalj časa otok Ciper predelujejo v močno trdnjavo, medtem ko bodo že doslej utrjene postojanke na Gibraltarju in na Malti še izdatno okrepili.. Takisto si prizadevajo, da bi tudi dosedanje azijske trdnjave Aden in Honkong še bolj okrepili. Obenem pa je prišlo v javnost tudi to, da je Anglija začela delati močna oporišča za svoje zračno brodovje tudi v Južni Afriki in Kanadi. Prav gotovo pa Anglija gradi svoje j močne in silne utrdbe še drugje, čeprav javnost tega ne izve. Če torej premislimo, koliko Anglija žrtvuje samo za te velikanske trdnjave, ki so raztresene po vsem svetu, koliko bo pač žrtvovala vsega skupaj za povečanje in močnejšo oborožitev svoje a rmade, mornarice in letalstva. Nesrečni moderni svet — kam drviš?! vedno pod svojo oblastjo Nekaj zabav in razvedrila .pa le imamo v sedanjih časih, čeprav so mizerni in delavske razmere slabe, kot sem zgoraj opisal. Sedaj, za v nedeljo 30. januarja zvečer, se pripravlja društvo Krščanskih žena in mater, da bo imelo svojo prireditev in ples v šolski dvorani. To cerkveno društvo, vselej ves dobiček ki ga nare-de pri raznih zabavah ali par tijah, da za našo cerkev. Ce torej podpiramo to društvo, ob onem podpiramo svojo cerkev. S tem, da se udeležujemo njihovih veselic, pa jim damo tudi ob enem priznanje za njihovo vneto delovanje, delo in trud, kajti one vedno vneto .'sodelujejo pri vseh cerkvenih prireditvah. Tako je to društvo Krščanskih žena in mater vredno in zaslužijo vse podpore od strani župljanov. To bomo pa najbolje pokazali s j tem, da se udeležimo njihove prireditve, ki naj ima obilo uspeha. List "Novi Svet" sem prejel slovenske izseljence v Ameriki m brže ja, kot ne, bo tudi še najdalje časa ostal kot sloven ski list med nami. Basketball turnament KSKJ. članov, ki žive v srednjem zapadli in se udejstvujejo v športu, se bo vršil letos pri nas v Waukeganu in sicer v naši šolski dvorani v dneh 19. in 20. febr. Tukajšnje basketball skupine se že pridno urijo. Zelo zanimiva bo ta tekma med mladino. Več o tem pa bomo poročali še pozneje. • A. Košir --O—- DAROVI ZA POŽARNO BRAMBO V DOMOVINI Sharon, Pa. Nekaj o "ponujani roki" Vatikansko glasilo "Osservatore Romano", je objavilo te dni zanimiv članek, v katerem se peča z zadržanjem Cerkve nasproti komunizmu in posebno z vprašanjem francoskih katoličanov napram ponujani roki Komunistov. Pisec članka pravi, da je velikonočna poslanica kardinala Verdiera bila za nekatere ljudi dobrodošla pretveza, da bi skalili čisto vodo, ki jo podaja v vprašanju komunizma papeževa okrožnica. Z ozirom na izjave kardinala Verdiera, ki jih je podal po razgovoru s svetim očetom, pa pravi člankar, da je papež brez dvoma pripravljen pomagati vsem, ki trpe, ki stegajo roke k njemu, toda pod pogojem, da/se od njega ne zahteva, da se odpove tudi najmanjšemu delu te resnice. Pisec poudarja, da je brezboštvo osnova komunističnega programa in tudi ce se govori o gotovem omiljen ju, je program brezbožnih marksistov ostal fcti in to je, osvoboditi, kakor oni pravijo, proletariat tako od vsake gospodarske Ko sem se nahajal lansko poletje v stari domovini v Ponovi vasi pri Grosupljem, me je tamkajšnje požarne društvo naprosilo, če bi mogel tukaj v Ameriki med rojaki nabrati nekoliko denarne pomoli. Tam so namreč pričeli graditi nov gasilski dom, a tretfa jim je denarja, tako z^ grAdnjo, kot tudi za nabavo ; gasilskega o-rodja. Pa sem jim »obljubil, da bom poskusil, kolikor bo v mojih močeh. Tako sem eno takih prošenj poslal tudi v list Amerikanski Slovenec, kjer je bila priobčena in je pomagalo k nabiranju darov. Do danes sem sprejel vsega skupaj S37.40. Obljubil sem pa tudi, da bom vse darovalce objavil v Amer. Slovencu in koliko ie kateri daroval kakor tudi odkod je darovalec doma v starem kraju. Darovali so: Po $2.00; An ton Valentinčič Pejce, John Novak MI. Ponova vas, Louis Rebol Ponova vas, Frank Pe-roušek Ponova vas, John Grebene Udje; — Joseph Kocman Ponova vas, $1.50; — Pu $1.00; Frank Hribar Ponova Vas, Jernej Okoren Cerovo, Matija Gorenc Sv. Jernej, Joe' Kozlevec 20c in dva po 10c. K temu nabiranju so mi pripomogli Louis Rebol in John Zaic iz Clevelanda, sta mi poslala. $9.25. — Joe Per-kot iz Pueblo, Colo, mi je poslal ijp.00. — Vsa'ta svota je že všteta v skupni in vsi darovalci so v gornjem imeniku. — Vsem, darovalcem in nabiralcem in nabirateljem izrekam v imenu gasilnega društva v Ponovi vasi prav lepa hvala. Ta darila so poslana na gasilsko društvo v Ponovo vas in sicer na društvenega tajnika Antona Pritekel. — Seveda sem mislil, da se bo kaj več nabralo, pa kaj hočem, ko so nekateri ne zmenijo za kaj takega, drugi mogoče niso brali, največ je pa menda vzrok brezposelnost, ki je zopet nastopila. Toda, ni še zamujeno,in še se lahko stori o priliki. Darove pa pošljite lahko meni, lahko pa tudi naravnost v domovino. — Zadnjič sem dobil pismo od tamkajšnjega tajnika in mi poroča, da so veseli,ko so brali v Ame-rikanskem Slovencu prošnjo za pomoč gasilskemu društvu. Dalje še piše, da, kakor hitro bo dom izdelan, pošlje sliko, da jo lahko ponatisnemo v našem listu, da bodo darovatelji videli za kaj so darovali in koliko so pomagali. — Ne pozabite na nadaljno pomoč. — Pozdrav. | Anton Valentinčič -o- ZIMA V MINNESOTI Greaney, Minn. Boni pa nekoliko napisala v. naš list. da bodo rojaki po naselbinah vedeli, kako se imamo pri nas v Minnesota. —■ Kako je glede dela, skoro ni vredno omenjati, ker dela ni, razun nekaj mož, ki pa lo malo delajo po kempah in sicer napravljajo drva. Zimo imamo dosedaj še prilično dobro, da PLAČLJIVA JEČA Na Angleškem kaznujejo z daljšim zaporom letno nad 20,000 beračev in potepuhov. Država se je naveličala teh iz datkev. Parlament je sprejel zakon, ki naloži sličnim obsojencem plačilo v znesku enega šilinga in enega penija dnevno za hrano v ječi, če imajo prihranke. Oblasta so namreč ugotovile, da so delo-mrzni obsojenci večkrat premožnejši, kot bi kdo mislil. --o- NAJBLIŽJI SOSED NAŠE ZEMLJE Astronom dr. Reinmuth v Heidelbergu je odkril novo premiemeo, ki je 'ta čas od Nesreča rojaka Cleveland, O. — No:"' stražnik Anton Kovačič, ki .ie zaposlen pri Union Salt Co. Je pri nadzorovanju poslopja u' gledal na tleh poleg stroja skoro popolnoma nagega ter nezavestnega Štefana Andels-ka, starega 57 let. Komaj kaj minut poprej ga je videl, ko je kakih deset čevljev visoko oljal neka mesta, pa je zagrabil transmisijski je/* men in ga vrtel okrog ter tolkel z njim ob zid, da mu Je odpadla vsa obleka s telesa-V bolnišnici so ugotovili ima zdrobljen prsni koš in še druge hude poškodbe. Bolan So. Chicago, 111. _Nevar«" daljenasamo 700,000 milj od je obolel Za Plenico tukajšnji dobro poznani rojak naše zemlje in ki nam je med premičnicami zato najbližja. Ta oddaljenost ni niti trikrat tolikšna, kolikor znaša razdalja med zemljo in mesecem. Seveda pa je ta premičnica o-ziroma planetoid zelo majhna. -o- Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh! Martin Shifrer Sr., na Ewi»? Ave. — Dobremu rojaku želimo, da čimprej okreva. Clsvelandske vecti DENARNE POŠEJATVE od? avljair.o po dnevnem kurzu In dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene: V Jugoslavijo: J V Italijo 7a- r Lir: .... 100 .... 200 .... 500 ....1000 ....2000 ....3000 Za: Din: j Za: $ 2.55 ...100 $ 6.50 $ 5.00 ...... 200 ! $ 12.25 $ 7.20 ...... .'00 j $ 30.00 $10.00 ...... 420 ) $ 57.00 $11.65 ...... 500 t $112.50 $23.00 ......1000 i $167.50 Pri večjih svoUh poseben popust Za LsplaSila v dolarjih: Za - 5.00 pošljite ................$ 5.75 Za 1Q.00 pošlji!« ................$10.85 Za 25.00 pošlji t ■ ................$26.00 Vsa pisma , ošljite na: JOHN JEltICH 1840 V/. Cermak Road, CHICAGO, ILL. wmmtm Cleveland, O. — Z avtom0' bilom se je ponesrečil roja'c Anton Pucel z Baylis Ave. V Glenville bolnišnico je bila odpeljana Josephine K!emcU' čič s Saranac Rd. — V End bolnišnici je bila operi1'3' na Frances Zupančič.— Štorklja se je oglasila v druži^ Mr. in Mrs. Louis Kolenc ;l1 jim podarila ljubko deklic0' Napadan Barberton, O. — Ko se ie v nedeljo slovenski zdrav;'-'®* dr. J. Falin vračal proti domu, sta ga napadla dva W0' ška, ga pobila na tla in vzela denar, $27.00, katere?* je imel pri sebi. Nezavesten .'c liežal nekaj časa in ko se -ie zavedel, .fe okolu 11 ure poJ1 kakor da se za vedno razha-^JP. zakaj nihče ni vedel tega, ' Se bo zjutraj še prebudil živ, niti koga bo še živega videl. Da-si takratne groze, ki je kulturnemu svetu v bodoče menda Prihranjena, le še težko predajamo. Se skoro bolj živ pa je spomin !la hudo leto ali leto neteka, ka-jCor označuje ljudstvo to čudno eto> ki mu po ljudskem miši je-..]a ni enakega v preteklosti na-Lefa nai'oda- sP°min na hudo o se je ohranil v pripovedova-,lu' Pa tudi v izrekih, čemur bi 8f>r0 rekIi prikrit ali podzave-ten spomin, zakaj človek pri ta-, izrekih mnogokrat pozablja, 31. Pomenijo in jih izgovarja le , ^ navade. Kadar se (tfroci ali lUzina kar ne more nasititi in ^ Po obedu še in še ozira po pri-v vlz*u> jih pokara gospodinja, 6Si ste pa res kakor hudo leto, 4o eemer jim (že tu poudarjamo ^ nas nad vse važno okolišči-' ■ »e očita gladu, temveč nena-Hudemu letu pravijo tu-če :ietek ali v dialektu nejetek, v ^ei' _tiči koren glagola tekniti. Sar aS' z£°dovinarji so sicer opise 1 ®tiske hudega leta, vendar ne zdi odveč zapisati, kole^01 spomina na to čudno in °|lranjenega pod Gorjanci tet ^ dveh ali treh razlogov- je 120 let, kar je zadela j)QS r'ai'9d ta prirodna nesreča jj. g°dki hudega leta so ohranjeni ? druge kra.'e že tudi v tiskajo JQsedi, le za Šentjernejsko fa-Manjka pisanih poročil, kar farj111 čucIn£"a, ker so bogate arhive pri podiranju sta-%«adu, ki je mnogo stoletij 2a žuPnišče, leta 1887 in jakh Vžgali. Župnik g. A. Les-s«, J'^vi v svoji "Zgodovini j0 ^ernejske fare", da jih je bi-voze. Koliko spomina je le s^"^ska nevednost, pa ne ske!^ina na cerkvene in ver- Svet^.Vari*' marveč tudi čisto graj1?' Saj Je stari župni Ust; • .ati 1108ilec fevdalne ob- § 1 111 je imel tlako in desetino. , dam Vrt "es spominja na to "tlaški do, Kljub temu, da bodo opisani >e°t1ki v prvi vrsti krajevnega b°do morda za širšo bom0'st zailimivi v toliko, ker Do, ° 8kušali na njih pokazati en, ki ga hudemu letu _ kQ_ '»ari,-11Um Je znano — zgodovi-opis, -ne daJ'ejo. Naše kronike du v,10 hudo let0 kot let0 poL katerem so ljudje zaradi " ,,.nAkanja hrane mnogo trpe- P° nenavadni hrani in segali cel0 ..... "enavadni hra: Pa l;,Trali 0d gladu- Vendar je tu , 0,sh'u (vsaj pod Gorjanci) iuei p u ohranjen v drugačni CW i ;'UVijo nami'eč, da v hu-beiia ni človeku teknila no-2auzita jed. Ljudje da so C T0 čutili Slad, ki so ga Vo ;e , lh z jedrni. Razumljivi t« 1 S° ZHto Pvi('elek (ki je ^ leta 1817, tudi zelo pi- ftlanj]""" ono splošno po- %o ffnje' ki jc imel° za 1'osle-raSen slad. In vendar se ta „). spominjajo toliko onc- čel) jT . ,cVa 1817, tud Jin*tJa? kmaIu Pojedli in da je c°PUo pote ■a-lkanje, ki 0 strašen j ne spoc S Utlu' kot prav neteka. Saj ne kara gospodinja družine, češ, da je kot hudo leto, kadar so samo lačni, ampak kadar se nikakor ne morejo nasititi in če na primer takoj po jedi že zopet iščejo kaj za pod zob. Prav isto priča tudi samo ime "netek", ki ga je nadelo ljudstvo hudemu letu in ki nič ne spominja na glad, ampak le na netečnost, ki naj bi jo imele v hudem letu jedi. Netek mu pravijo, s čemer hočejo povedati, da ljudem ni nobena zaužita jed teknila v tem pomenu, da jih ni nasitila, ne pa morda tudi, da jim ne bi šla v slast. Zdi se, da kažejo na to vsa pripovedovanja, kolikor jih je pod Gorjanci še ohranjenih v zvezi s spominom na netek. O mlatičih pripovedujejo, da so se komaj dvignili od mize in da še niso prišli do vrat, pa so se že ozirali, ali ni morda preostala od kosila še kaka skorjica ajdove potice. Komaj so storili po zavžitem kosilu nekaj korakov, že so bili zopet gladni. Po stoletja starem prepričanju je mlatič posebne pažnje vreden delavec, ker opravlja eno najpomembnejših pa obenem tudi naj-napornejsih del. Njegovo delo traja od vida do vida, kar daje v poletnem času do 16 ur. Zato pa mlatiče po prastari navadi geste z dobrimi in obilnimi jedrni. Šestkrat na dan ga kličejo k mizi: k prvemu in pravemu zajtrku, predjužniku, kosilu, malici in večerji. Tudi v hudem letu so baje tako jedli, pa jim hleb za predjužnik in ajdova potica za kosilo nista nič hasnila. Tudi o kopačih v vinogradih pravijo, da jim ni kruh nič teknil. O drvarjih, ki so hodili v Gorjance pripravljat drva, sem slišal pripovedovati tole: S seboj so vzeli bisago kuhanega fižola, pa so ga že na poti na delo grede pojedli. Nigo še prišli do Pletc-rij, ki leže ob vznožju Gorjancev, ko se jih je že polovica zakadi glfidu .in oslabelosti vjnila domov, ostali pa, ki so odšli vendar na delo, da so tako opešali, da so morali iti po nje z vozom in jih odpeljati domov. Danes pripelje voznik drva z Gorjancev včasih celo na tešče, sicer -pa vzamejo drvarji s seboj le skromnejšo malico, vsekakor mnogo manj tečno kot je fižol. Ljudje so zaradi splošnega neteka svoje shranjene pridelke hitro pojedli in so zato cene živilom strašno poskočile. Da bi se rešili, so pogodosto prodajali rodovitno zemljo za nekaj hlebov kruha. Nekaj takih kupčij je ostalo l judem do danes v spominu. Tako ti pokažejo velik travnik, ki je bil prodan za nekaj mernikov pšcnice —1 vsaj desetkrat pod ceno. V Maharovcu je bila prodana njiva za pehar boba. Zato so jo potem dolgo imenovali "Lakotnik" in so to ime šele v novejšem času opustili, vendar ga pa še niso pozabili. Ljudje so si pomagali, kakor so pač vedeli in znali. Ko je zmanjkalo koruze, $o mleli oru-žene koruzne storže in mešali ta nenavadni, "pridelek" med ajdovo, zmesno ali tudi sirkovo moko, če je te .še sploh kaj pri hiši bilo. Potem so znova razmišljali, kaj bi želodec še utegnil prenesti. Tako so se domislili še marsičesa, kakor na primer vinskih tropin (lupine in pečki iz-prešanega grozdja), ki so jih posušili, zmleli in iz njih mesli kruh. Seveda ima tako "testo" v sebi le-neznatno malo hranljivih snovi in se je zato v peči vobče spreminjalo neposredno v oglje, ker ga lepo zapeči vobče ni mogoče, Vendar so ljudje tudi ta po skorji v resnici "črn" kruh uživali. V takratne želodce je izginilo marsikaj, kar se nam danes upira in gabi. Slišal sem pripovedovati, da jp komaj prilezla iz luknje miška (gotovo jo je tudi tri glad), že so se navzočni kot na povelje pognali za njo, da bi jim ne utekel' "slastni" zalogaj. Razumljivo je, da ni bilo priza-nešeno niti drugim "založkom", ki so morda tudi po našem današnjem pojmovanju za stopnjo ŠČITI ZA POLICIJO Za policiste v Kairo, Egipt, so nabavili posebne ščite, kakor, jih ka§£ gornja slika, da so se 7. njimi ob nedavnjh nemirih varovali p ed kamenjem, poleni in podobnim, ki so jih demonstranti metali na nje. ali dve res bolj "slastni" od mi- novo polje, ga "nalatovali" (na-ške. ! strigli samega klasja), posušili v ! peči in ga za prvo silo pripravili 1 kar doma. Saj so takrat še doma Ljudski pregovor pravi, da ,ie glad hud tat. Vendar pa ni bilo . , „ , ., , v- 1 \ - l -i na r\'" ' Pl'ipi^Vijall IZ ZF^ 1«IS0 (pi'0-mkdar slisati, da bi to res dr-, . v , žalo tudi za naše prednike v hudem letu, čeprav bi tatvine in razbojstva ne bile nič čudnega v takih razmerah. Trdo šibo neteka je prenašalo ljudstvo res neverjetno potrpežljivo. Pripovedujejo, da so se napotili celo na Brezje, da bi si izprosili rešitve. Med potjo so videli nekje na Gorenjskem v kozolcu repnico (repno cimo), ki je v sili klaja za živino, pa so potem pripovedovali doma, da gre ljudem na Gorenjskem še prav dobro, ker imajo še dovolj posušene repni-ce. Pod Gorjanci so jo namreč že zdavnaj prej vso pojedli namesto živine — ljudje. Naj povem še, ka mi ,ie pri- seno, ajdovo, ječmenovo), pa tudi mleli moko. Tako je ječmen, ki dozori spomladi prvi, pregnal čudnega gosta ki go mu nadeli ljudje ime "netek". O drugih krajih je znano, da so v hudem letu javno kuhali in delili posebno juho, ki so je bili deležni najpotrebnejši. O teh juhah ni pri nas nič znanega. Pripoveduje se pa, da so v starem župnijskem gradu vsak dan pekli kruh in ga delili najubožnej-šim. Saj so bile graščinske kašče običajno dobro založene in so pomenile zato v hudem letu pravi j blagoslov. Naj povem pri tej pri-| liki še drugo zanimivost o teh ! kaščah, ki se je ohranila do da-j lies. Ko je umrl župnik Rak, so povedovala stara mati, ki se je bile po njegovi lastni želji kašče rodila nekaj desetletij po hudem | za eno uro na stežaj odprte vsa-letu in je še o njegovih straho-' komur, da si je vzel, kolikor ga tali cula iz prvih ust ter jih zato je bila volja, oziroma kolikor je tudi še sama prav živo pripovedovala. Na .Gololainjeku. pi'i St. Jerneju so imeli vinograd z zidanico, zraven katere je rastla stara črešnja. Ko je njen oče prišel nekega dne k vinogradu, je našel pod črešnjo človeka, ki je v travi leže umiral od gladu. Z ro-1 neteka" Seveda « v oboJ«eni karai je grebel okoli sebe, pulil travo in jo s koreninami in zemljo vred tlačil v usta. utegnil. Pravijo, da so se ljudje tedaj zelo potrudili in marljivo odnašali. Tako se zdi, da je hudo leto morda še nerešena uganka. Naši zgooovinopisci ga označujejo kot Dom?, je bila stara mati iz dokaj trdne Rušo ve kmetije v Maharovcu in zato ni čudno, če se je v* kašči pri njih našlo kakšno zrno tudi v najhujši sili. V vasi je pa živela ubožna vdova z nedoraslimi otroki, ki jim ni imela več kaj dati v usta. V;?ak dan je prišla k Rusovim in dobila pri njih košček kruha za lačno dru-žinico pa še žlico kaj toplega. To je trajalo vse do pozne pomladi, ko je šlo žito že v klasje. Ko je pa v tem času nekega dne nič več ni bilo po običajni košček kruha in so jo vprašali po vzroku, jim je povedala, da je nabrala divjega graha, ki ! as te kot plevel med žitom, ga skuhala lačnim otrokom in zgodilo se je, česar ni pričakoval, novega "pridelka" so se — nasitili. Utešili so po prestanem hudem letu zopet enkrat občutek gladu. Ljudje so hitro spoznali blagoslov nove letine. S peharjem so šli na ječme- naziranjii bistvena razlika, čeprav tudi ljudstvo ve, da je bila tedaj res huda lakota. Za kritičnega zgodovinarja se odpira tu kopa vprašanj, ki jih kot nepoklicani ne moremo reševati. Predvsem odkod izvira nazira-nje o neteku? Ali je zgodovinsko upravičeno le mnenje o gladu ali pa to za stvaren opis dogodkov hudega leta morda ne zadostuje? Kaj bi bil končno sam pojav "neteka"? O pojavu "netgka" samega, kakor se prikazuje v pripovedovanju danes, bi mogli dodati nekaj besed. Značilno za netek je bilo ,da je bil to splošen in ne morda samo bolj ali manj pogost pojav, da je prizadel torej vse ljudi brez izjeme. Lahko bi pa bil netek ali bolezen človeškega organizma ali pa kakršenkoli nedostatek v hrani. Ljudstvo misli, da je bil vzrok neteku v pridelku hudega leta, čeprav se tej hrani na zunaj ali na okusu ni nič poznala nikaka posebnost. Saj pripovedujejo še danes o ša-Ijivcu Jošteju, ki je v pogovoru o neteku dejal, da ni nobeno leto pojedel toliko dobrega kot prav v hudem letu. Ko so ga začudeni vprašali, kako to, je dejal: "Ker je bilo tisto leto vse mnogo bolj dobro in okusno, kot pa druga leta." Zaradi pomanjkanja seveda. Če bi bilo. iskati vzroka neteku v pridelku, bi ga bilo soveda razlagati s kakršnokoli kemično posebnostjo hrane. Seveda je pa zopet čisto nerazumljivo, zakaj naj bi bila hrana prav v hudem letu drugačna kakor drugekra-ti. Res, da je bila takrat vrsta nenavadno deževnih let (mogoče vpliv viška solnčnih peg), vendar pa še sama ta okolnost ne zadostuje. V primeru pa, da je nastala bajka o neteku šele pozneje, potem bo potrebno razložiti, kako je do tega naziranja prišlo. —č. ZA NAŠE Paprika in njen izvor | Gyorgyiju posredno pripomo-Mnoga, da.ne, rečem v.iakajgla do Nobelove nagrade za gospodinja, papriko za kajti okus več ali mar. j rabi j medicino in kemijo, ni izvirno razne začimbe, j madžarska rastlina, res pa je, paprike izboljša ; da se je na madžarskem ozem- nekatsre jedi. Zlasti gujaža, j lju najbolj razširila. Paprika je bila prvotno južnoameriška rastlina in odkritelji Amerike so jo kot "indijski poper'' pri v Evropo. v na-e kuhinje, še manj J Španski zdravnik Chanca, ki da ime paprika ni mad-1 je Krištofa Kolumba spremljal si ne moremo misliti br^z paprike. Pri rabi paprike pa menda nobena gospodinja ne ______ _ _ si pot pa, pomisli odkod si je priborila nesli žarska, ampak slovanska vedenka. Slovita paprika, ki je madžarskemu profesorju Szent a a iz- na njegovem potovanju v Ameriko, prvi omenja papriko. V IG. stoletju jo najdemo "'.c v mnogih javnih in zaseb-lih vrtovih, kjer so gojili zdravilne zeli in celo severno ygosiavuo b SAMO 7 D N S če potujete na ekspresnih panvlkih: MREmm - EUHdPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhavcn zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Ali potujte s priljubljenimi eksprts. parniki: HAMSA • HAWBUH©. ° JffEW Izborne železniške zveze oil Cherbourg, Kreniena ali Hamburga. Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 VV. Randolph Street, Chicago, Illinois od Alp so jo ob tem času že nekaj poznati. Ime paprike se je pojavilo na Madžarskem pvvič v šestdesetih letih 16. stoletja in sicer v besednjaku sarospataškega prof. Szikszaja Fabricija Balasza, seveda še vedno kot "indijski poper". Pozneje so papriko imenovali "turški poper". A tudi z južne smeri, z Balkana, se je pa-1 prika širila na Madžarsko, in to je bila njena važnejša pot k?-iti od tu se je široka množica rs zna ni! a z njo. Beseda paprika je slovanska izvedenka iz latinskega "piper'' in nGvogr)kega "piperi", v madžarščino sta prišli ti bedi iz srbščine kot "piparka" in "paprika". V prvi polovici IS stoletja so na Balkanu in Madžarskem papriko že splošno poznali, v drugi polovici pa upoxabljali.Dcbrecinski zdravnik Jožef Csapo je pisal 1. 1775.: "Turški poper, papriko, vrtni poper sadijo po vrtovih. Njegove dolge, rdeče sadeže kmetje meljejo in si s tem začinjujejo jedi." Ob koncu 18. stoletja so že inostrani pisci poročali o papriki kot o madžarski posebnosti. Iz teh poročil je razvidno, da so meščani jedli papriko s kisom in z majhmmi kumaricami kot pridatek k mesu, med tem ko je samo ljudstvo poznalo zmleto, papriko kot začimbo k jedem. Šele v 19. stoletju se jo zmleta paprika utrla kot začimba pot tudi v višje sloje. -o- PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Juha iz paradižnikov Vsemi eno žlico masti, na še hladno mast deni štiri koščke sladkorja, in ko sladkor po-rjavi, daj poldrugo žlico moke. Ko je tudi moka lepo rumena, dodaj eno celo, za oreh debelo čebulico, osoli in dodaj eno žlico paradižnikove mezge, dobro premešaj in zalij vedo. Če pa imaš čisto govejo juho, zalij z njo. Nato kuhaj kake pol ure, da se vsa moka in sladkor razkuhata. Potem zakuhaj eno pest opranega ri-ža in kuhaj še pol ure. Cc imaš, daj v juho še žlico smetane, ker jo to naredi posebno okusno. Da je več spremembe, je tudi dobro, če namesto riža zakuhaš rezance (nudlne) ali žličnike (noker-le) v juho. šl';niki Krompirjevi Pet krompirjev olupi, zrezi in pristavi v mrzli vedi k ognju. Ko je krompir kuhan, stresi na krompir za štiri prste na debelo moke. V moko napravi s kuhalnico luknje, da se moka dobro prekuha. Kuhaj pokrito četrt ure. Nato vodiš odcedi, krompir in moko pa dobro mešaj, da dobiš prav gosto testo. V kozi razbeli mast in zajemaj z mastno žlico majhne žličnike, ki !ih poklada.i v toplo skledo. Ko si jih naložila eno vrsto, potresi z makom in malo zabeli, naloži drugo vrsto, spet potresi z makom in zabeli tako, da porabiš vse testo, nato daj hitro na mizo. * Jajca v omaki Napravi bolj svetlo prežga-nje. Gotovo prežganje zalij z ju- li, popopraj, malo okisaj z limo-novim sokom, dodaj še dve žlici kisle smetane in naj vse skupaj vre 20 minut (omake pripravi toliko, kdlikor oseb bo na kosilu). Nato ubij v omako za vsako osebo po eno jajce in ko je omaka z jajci še pet minut vrela, je gotova. Daj s praženim krompirjem in govejim mesom na mizo. -o- PRAKTIČEN NASVET Kako očistiš jerhaste hlače. Jerhaste hlače namoči čez noč v mlačno vodo, kateri si primešala malo terpentinovega cveta. Drugi dan pripravi milnico, to je, skuhaj narezanega mila v vodi. Milnici dodaj še dve žlici stearinovega olja. V mlačni milnici mencaj hlače in milnico menjaj tolikokrat, da ni več nmaza-na (jernastih hlač ne smeš v vroči, a tudi ne v mrzli vodi prati, sicer postanejo trde). Iz čiste mihiipe potem hlače malo otisni in jih zavij v suhe, čiste krpe. Ko so se hlače malo osušile, jih naravnaj in iztegni, da dobe pravo obliko, nato pa jih obesi na prepih, da se posušijo. Ko so hlače še vlažne, moraš vse usnje z rokami zmencati, da postane mehko. In ko so popolnoma suhe jih spet zmencaj, da izgube svojo trdost. ZDRAVSTVO Kako pomagaj omedlelemu Gmedleviea nastaja običajno zaradi hipnega pomanjkanja krvi v možganih. Treba je tedaj, da pride kri spet vanje po naslednjih pravilih: 1. Omedlelega položi plosko na tla, na divan, na mizo ali podobno. Glava mora biti absolutno v horieontalni liniji ali še nekaj nižje. 2. Odpri okna in vrata, da pride sveži zrak do pacienta. 3. Odstrani, odpni in razvezi vse dele njegovo oblake, ki utesnjujejo krvni obtok. 4. O škropi pacientu obraz, čelo in senca s hladno vodo. s katero mu te dele tudi odrgneš in izmiješ, daj mu duhati močno dišeče snovi (.jesih, kolonjsko vodo, salmiak), ščegetaj mu nosnice s kurjim peresom ali čim i podobnim, drgni mu podplate in I dlani s krtačo itd. 5. Če se pacient po teh procedurah ne zave in če je omedle-viei vzrok kakšna težka bolezen, pozovi zdravnika, obenem pa poskušaj z umetnim dihanjem in z masažo v okolici srca. 6. Pod nobenim pogoj cm ne vlivaj pacientu kakršnakoli tekočine v usta, kajti dokler se ne zave, mu pridejo lahko v pljuča namestu v želodec in mu povzročijo pljučnico. 7. Nezavestnega človeka, ki bljuva, položi tako na stran, da mu izbljuvek ne pride v sapnik in ga zaduši. 8. Šele tedaj, ko se prilično zave, mu daš lahko piti, najbolje črno kavo, konjak, vino ali kaj sličnega. irjITF. AMER. SLOVF.NCA." POHIŠTVO NA PRODAJ Kdor bi rad kupil poceni pohištvo in skoraj novo plinsko peč, naj se oglasi na 1311 ho, ki si jo skuhala iz kosti, oso- No. Center St., Joliet, III. Naročite si Mohorjeve knjige za leto 1938! Za loto 1938 bodo izšle sledeče knjige: 1. KOLEDAR -a leto 1939; 2. Večernice: "IZUM"; 3. "ČUDA NARAVE" om tako kmalu deležen tegale izredno častnega obiska. Kmalu ko ste vi odšli, je prišel gospod Percy. Nikar ne mislite, da se vam je treba bati, milostljiva gospa! Prepričali se bode-te v poteku pogajanj, da sem vaš resnični prijatelj! Kvečjemu v 24 urah ste lahko na krovu "Zore" in na potu domov —. Gotovo vas bo hotel spremljati tudi gospod Percy. Mirno namreč lahko trdim, da ie v srcu že pripravljen sprejeti pogoje, ki mu jih moram predložiti v podpis, preden vama dam obema popolno svobodo." "Pogoje — ?" je vprašala topo in s praznimi očmi gledala od enega do drugega. "Utrujeni ste, draga!" je rekel Percy, mirno. "Nočete sesti?" Vljudno ji je ponudil stol. Skušala je brati v njegovih očeh, pa niti enega pogleda ni mogla ujeti. Težke trepalnice so trdovratno zagrinjale njegove oči. "O —, ne gre za drugega ko za podpis," je nadaljeval Chauvelin in se igral s papirji, ki so ležali raztreseni po mizi. "Tule poglejte je povelje, da se mora pustiti gospo Blakeney in njenega soproga Percyja brez vsakršnega popraševanja in nadlegovanja iz mesta in kamorkoli želita —." Ponudil je Margareti list. Uradna listina je bila in pod njo državni pečat. Tudi svoje in Percyjeve ime je videla. "Cisto v redu je, vas zagotavljam, gospa ! Le mojega podpisa je še treba." Poiskal je drug papir. Podoben je bil dolgemu, tesno popisanemu pismu. Margareta je gledala Chauvelinovo po-čenjanje z žarečimi očmi. Odločilni trenutek je prišel, si je dejala. Skoraj nadčloveško zlobo in krutost je brala v njegovem obrazu, ko je odpiral pismo z lahno se tresočimi prsti, gledal Percyja in se pripravljal da ga prebere. "Nemudoma sem pripravljen, da podpišem onole listino, ki vam daje svobodo, gospa Blakeney," je dejal in ostro gledal Percyja. "Ko bo podpisana, tedaj bodo se-ve same po sebi razveljavljene odredbe, ki smo jih prisiljeni — izdali za vašo varnost. Še več, splošno pomiloščenje stopi v veljavo in vsak Boulognčan sme iti kamor hoče. Mislim da me razumete?" "Razumem!" je odgovorila. "In vse to se bo zgodilo," je nadaljeval Chauvelin s povzdignjenim vznesenim glasom, "v trenutku ko bo gospod Percy lastnoročno napisal pismo po osnutku, ki sem ga tule pripravil, — in ga podpisal s svojim imenom. Ali vam ga naj preberem?" "Prosim!" "Stvar je zelo enostavna. Gola zunanjost —. Prosim vas, ne smatrajte zadeve za sovražno in vam nasprotno, ampak za začetek splošnega pomiloščenja in splošne svobode. Ta misel bo gotovo ugajala človekoljubnemu, plemenitemu junaku, ki ga imenujejo "Dušica", — saj bo več kot petdeset Boulognčanom rešil življenje in jim dal svobodo! "Poslušam, gospod! je dejala mirno. "Tale listina je sestayljena v obliki pisma, naslovljenega name, in je pisana se-ve v francoskem jeziku," je še pridejal Chauvelin, pokašljal in začel: "Državljan Chauvelin, za nadaljno vsoto enega milijona frankov in pod pogojem, da takoj prenehate s smešno in neutemeljeno obtožbo, v kateri me dolžite da rovarim zoper francosko republiko, in ako mi dovolite, da se lahko neovirano vrnem na Angleško, — pod temi pogoji torej sem pripravljen vam izdati imena in bivališča nekih ljudi, ki prav sedaj pripravljajo načrte za osvoboditev Marije Antoinette in njenega sina in hočejo obnoviti kraljestvo ter posaditi An-toinettinega sina na prestol. (Dalje prih.) 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS I zdehije vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! kONGP.ES brEzbožnikoV Že nekaj časa svetovna javnost ve za to, da aovjeti nameravajo organizirati v letošnjem aprilu, v Londonu kongres brez-božnikov. Te vesti so — čisto naravno — izzvale posebno med Angleži srdite proteste, posebno že zato, ker so si za takšno stvar boljševiki izbrali ravno največje evropske mesto London. Angleška vlada se temu javnemu mnenju ni podvrgla tudi ni sklenila, da prepove brezbožniški kmgres v Londonu. Takoj so organizirali na Angleškem tudi velika protestna zborovanja, s katerih so poslali na merodajna mesta ogorčene resolucije proti takšnemu kongresu. V eni teh resolucij stoji napisano tudi to, da je angleška vlada s tem, da ni izdala odloka o prepovedi tega kongresa v Londonu, izmaličila smisel besedi svoboda, kajti če ne bi vendar ne mogla dovoliti takšne nemoralne manifestacije. Posebno so poudarjali na teh shodih, da imajo boljševiki po tem kongresu brezbožnikov namen imenovati pri vseh svojih poslaništvih v tujini brezbožni-ške odposlance. Če pa že ne pri svojih poslaništvih, pa morda celo pri inozemskih zunanjih ministrstvih, kakor se je n. pr. to zgodilo v Španiji in v Mehiki. Ti prezbožniški odposlanci bi vodili vso nadaljno protiversko propagando po zgledu, kakor to dela protiverska ustanova v Mo-skvi. DVA KRASNA PREDMETA Narejena z nezlomljive medenine, ki se ne ubije. Ta-le krasni oltarček, ki ga vidite na tej sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubije, če pade z rok. Barvan trpežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom gre skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine. Cena $2.00' — V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček, ki bo vam okrasil vaš dom. "God bless our home" To je krasna platica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivory" (slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe. Cena 75c Oba navedena predmeta si lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven omenite natančno kateri kip izmed navedenih treh želite z ol-tarčkom, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois ANGLEŠKI MQLITVEMKI in ANGLEŠKE NABOŽNE KNJIGE Molitveniki: "THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike............................lSc CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana s slikami, lepo vezana................................................................................... 25c "KEY OF HEAVEN", (za mlajše in starejše), v umetno usnje vezan, rudeča obreza ............................................................................ SOc "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), umetno usnje, zlata obreza.... 80c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreza....$1.25 "KEY OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fino vezan, zlata obreza ..........................................................................$1.50 "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platnice, vdelan križec na platnici odznotraj, zlata obreza....................$1.75 "KEY OF HEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza........$2.50 "KEY OF HEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan v biserne platnice, biserni križec vdelan znotraj v platnice, zelo pripraven za darila, zlata obreza ........................................................$2.75 Druge knjige in molitveniki: "THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo priporočljiva za dekleta, rudeča obreza ................................................$1.50 V fino usnje vezana, zlata obreza..................................................._...$2.00 "THE SMALL ROMAN MISSAL", sv. maše za vse nedelje in praznike, rudeča obreza ....................................................................... 5oc Boljše vezane, zlata obreza ................................................................ $1.50 Fino vezane, zlata obreza .................................................................. $1.75 SVETO PISMO V ANGLEŠČINI: "THE NEW TESTAMENT" (1011-Ar) of Our. Lord and Saviour Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grškem originalu, z zemljevidom svete dežele, tiskan na finem papirju, 950 strani ....................................................................................................... $2.00 "THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaveze), z zemljevidi svete dežele, tiskan na finem tankem papirju, 1360 strani, trdno vezan ........................................................................................................................................j, 5Q Ko naročate te knjige vedno navedite točno jasno ime molitvenika ali knjige, ki jo želite ter ceno, da bo tako mogoče pravilno po želji po-streči. H naročilom je treba pridjati potrebni znesek, katerega je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois 1 HHHMHHI BBHHH ■■■■ RMH C M*isano polje J. M. Trunk Iveri. Le narodič smo Slovenci. Tem bolj bi imeli stremeti za kako širšo narodno zasiombo, Pa ne vem, če je v kakem narodu lokalna omejenost bolj izrazita; sosed ne pozna soseda, vas ne sosedne vasi,Krajnc ne Štajerca, Gorenje ne Dolenjca itd. Nekaj širšega sveta naj bi se bilo odprlo za našo zapečkarijo, ko je prišlo do "ujedinjevanja". Vsaj do Bolgarije naj bi segel pogled iz zapečka, če ne celo do Carigrada. Nak. Se pri molitvi je vsaka vas za-se. Nekaj edinosti naj bi bilo med Slovenci vsaj, in naj se malo razširilo to tudi na sosedne Hrvate. Dajte, da molimo :Zdrava Marija... Pa se dvigne protest, češ, to preveč diši po "ujedi-njevanju". Pojemo: "...goro-stasn'og velikana..", ki sega od "Krkonoše do Balkana", ampak vsak se ima za velikana za pečjo. * "Hrvatski biskupi pozdravljajo..." čitam že drugokrat. Najmanj škofje v Jugoslaviji pozdravljajo, ampak Jugoslavija ne gre iz grla. Recimo, da bi postala Hrvatska neodvisna in bi vključila vsaj nekaj Slovenije. Bojim se, da bi morali Slovenci izginiti ko kafra. Do dvajset tisoč Hrvatov je v nekem okolišu. Poudarja se. da so vsi vrli Hrvati i katolici. Zadi je pri tem politika. Pa naj bi se ustanovilo katoliško društvo, in pri vsi agitaciji se dobi — 12 članov. In to z deco vred! * V starem kraju je bila mež- narija. Sur, da je bilo slabo. Odkod naj se vzame, ko nikjer nič ni? Mogoče je bilo vsaj, da se je prišlo v Ameri- ko. Zdaj je prav čedna hiša, avtomobil, precej žide, trikrat na dan meso v petek in sve-tek, v nedeljah gleda kura iz lonca;' Prav, Bog požegnaj. Ampak tista cerkev, ki je nudila vsaj mežnarijo in pomagala do mesene Amerike bogami — vse je krivo na t' cerkvi od papeža do cerkvene peči, ki ni dosti gorka. In zopet je v starem kraju. Čevljev ni bilo, jeseni Pa mrzlo. Noge je bilo treba lo segreti tam na paši..že ste, kako. Zdaj je v Ameriki-Noge so v Židi, čeveljčki vis(f kih pet, kožuh za $300.00. Iz samega dolgočasa pride enkrat v letu pogledat v cerkev-Pa so klopi hudo zaprašene, ko je včeraj nosilo prah in s° bila okna radi prezračenj® odprta, in radi prahu je noS visoko zavihan. * V Rusiji so izvolili 1143 P0' slancev. Pravijo, da je tam de* lavska vlada. Dobro, če je. med poslancev pa je le 40» delavcev in kmetov, ostali s" uradniki, častniki, inženerji >n znanstveniki. Priznam, da -1® dobro, če je nekaj tudi ampak Rusija je pač sov je' ska, ni pa — delavska. -o- Širite in priporočajte "Amerikanski Slovenec"! i 1 PRATIK^ oboje "družinska'* ali pa "blasnikova" za leto 1938 imamo še vedno v zalogi. Obe so zelo zanimive. — Stanejo vsaka s poštnino amo 25 centov Naroča se jih od Knjigarna AMER. SLOVENEC | 1849 West Cermak Road, Bi ^ CHICAGO, ILL. Si POIZVEDBA Louis Gruden, 918 Webst«r ave., Chicago, bi rad izvede1' kje je Stephen Somrak, dotfj1 iz vasi Logarje, fara e j Lašče, Dolenjsko. Kdor kaj T. o njem, naj blagovoli spor