Edizione per I'estero — inozemska izdaja Leto lXXi ^	Stev. 113 a
Naro£nlna mesečno 18 Lir, u Inozemstvo 31.50 Lir • na-deljska Izdaja ca« loletno 34 Lir, t$ Inozemstvo 65 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349za In.erat«, Podružnica) Novo m«.to.
Izključne pooblaSčenlca za oglaševanje Italijanskega In tujega Izvorai Unione Pubblicita italiana S. A. Milana
Spedlzloa« ta abbonameato poitalo Poštnine plačana t cotovlnl
Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka ln dneva po praznika.
a Uredništvo In upravni Kopitarjeva 6, LJubljana. e | Redazione, Anuninistrnzinnei Kopitarjeva 6, Lubiana. i I	Telefon 4001 4005.	§
Abbuoameotl: Met«
tS Lir«. E.tero, me-t« 31.50 Lir«. Edl-rion« domenica, an-do 34 Lir«. Eitero 65 Lir«. C.C Pj Lubiana »0.650 per gll abbonamentl, 10.349 per I« in-larzioni. Filial«! Novo meto.
Coneessionaria esclnslra per ta pubblicita <fl provenienza italiana ed astera: Unione Pubblicita Italiana S. A^ Milana
Bollettino No 1088
Un incrocciatore nemico silurato
4 veiivoii nemici distrutti
II Quartier Generale delle Forze Armato co-munica:
Nostri acrosilurantl, in ricnguizione eflensiva lungo le coste della Africa Settentriunale, siluravano un incrociatore leggero nella rada di Bougie ed un piroscafo di medio tonnellaggio in navigazione.
Una forinazione nemira ha Ianciato bombe su Alghero (Sassari) oausandn il crollo di alcune abitazioni civili c faccndo vittime tra la popola-zione.
Due apparecchi sono stati abbattuti dalle ar-tiglierie della difesa.
Un velivolo avversario veniva pure distrutto in Mediteranco da una rorvettatedesra. mentre nn altro, colpito dalle batterie contraeree, prcci-pitava nelle arque dello stretto di Messina.
Nota al Bollettino No 1088:
A seguito della inrursinne citata dal bollctino odierno si deplurano ad Alghero 11 morti e 50 leriti.
Vojno poročilo št. 1088
Sovražna križarka potopljena
4 sovražna letala sestreljena
Glavni .Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Naša torpedna letala so na ogledniškem poletu nad obalami Severne Afrike torpedirala lahko kriiarko v zalivu Bougie iu srednjevelik parnik, ki je plul'po morju.
Sovražna skupina jc metala bombe na Alghero (Sassari). podrla nekaj civilnih hiš in povzročila žrtve med prebivalstvom.
Obrambno topništvo je sestrelilo dve letali.
Eno nasprotno letalo je bilo v Sredozemlju sestreljeno od neke nemške korvete, neko drugo pa je trešfilo v morje v messinski ožini, zadeto od protiletalskega top«.
Dodatek k vojnemu poročilu št. 108,8:
Zaradi napada, omenjene*« v današnjem vnj-nem poročilu, obžalujejo v Algheru 11 mrtvih iu 50 ranjenih'.
Jasna zunanfa politika Italije
Poročilo senatorja Snlaie o delu in
tsracljmij smernicah zus?anje politike fašistične vlade ■ Duce osebno vodi znanje ministrstvo

Rin, 18. maja. AS. Čl «10111 senata je bila razdeljeno poročilo senatorja Salata o proračunskem osnutku zunanjega ministrstva Poročevalec je predvsem poudarjal značilno in ne zgolj simbolično dejstvo, da je Duce osebno prevzel neposredno vodstvo zunanjega ministrstva. Ko je omenil značilnosti dveh drugih obdobij, v ka terih je v celem več kakor polovico dvajsetletia fašističnega režima Duce vodil portlelj zunanjega ministrstva, je govornik. da bi zavrnil mnenje, da gre za sprememho smeri italijanske mednarodne politike, zatrdil, da zgolj pojav Duceja v tem trenutku na vodstvo zunanje politike presega običajni okvir ministrske sestave, da bi označil, da v teku spopada, ki ga po njegovih razsežnostih in namerah svetovna zgodovina ne pozna, da se. diplomatsko nastopanje obnavlja prav na temelju med najostrejšim vojnim orožjem. Diplomatska akcija in reakcija se vsak dan pojavljata, dokler boj traja, obenem pa se poiavljajo tudi akcije in reakcije, usmerjene v bodočnost.
Za svojega sodelavca pri vodstvu zunanjega ministrstva ie Dure že drugič poklical za državnega podtainika v palači Chigi Giuseppeja Ba-slianinija, vernega fašista iz prvih časov, ki ie vestno opravil že marsikatere od stranke naložene naloge, kakor tudi razne diplomatske naloge. mož, ki ima politično intuicijo, mož ravnotežja in priznanega velikega izkusiva. Bastiani-ni je neutruden delavec in uresuičevalec Duce-jevih zamisli.
Potem je poročevalec razpravljal o proračunskem predlogu in o izrecnih postavkah, katere zahteva v sedanji vojni uorava zunanjega ministrstva. Potein se je ustavil pri delovanju ministrstva, ki spričo nujnosti, nastalih zaradi vojne, dobiva poseben značai. Obravnaval je diplomatsko delovanje, ki na široko razvija politično delo. ki naj pripravlja, podpira in ojačuie vojaško delovanje. Po pregledu del.r ki je bilo storjeno za varstvo italijanskih državljanov in italijanskih koristi v tujini, posebno pa v vojskujočih se državah, dalje o Izjemnem delu na kulturnem poprišču. označuje poročilo prispevek, ki ga je voini mobilizaciji dalo osebje ministrstva. Nad 300 viSjih in nižjih uradnikov je pod orožjem. S svojimi padlimi, ranjenimi in odlikovanimi so li uradniki pozvani k opravljanju svoje diplomatske ali konzularne službe v vojnih predelih in v operacijskih področjih, vzgledno delili s četami vse nevarnosti in pomanjkanja, zlasti na Balkanu in v Afriki.
Albanska zahvala in obljuba Disceju
Rim, 18. maja. AS. Duce je prejel tole brzojavko. ki jo je nanj naslovil novi predsednik albanske vlade Ekrem Libohova:
»Vlada, ki ji imam čast predsedovati, je ponosna na zaupanje, ki ji ga je izkazalo Nj. Vel. Kralj in Cesar, in začenja svoje delo s tem. da se obrača na Vas, Duce fašizma in ustanovitelj Velike Albanije, v svoji vdanosti in zahvali. Vse naše prizadevanje bo šlo za tem, da 60 uvrste vse stvarjalne sile v deželi v trdnem skupnem prepričanju, ki ste ga izrazili vi. Duce: v prepričanju v zmago ob strani fašistične Italije' pod
slavnim savojskim žezlom. Združeni v isti veri bomo strnili oba naroda v eno samo 6kalo. granitno skalo volje, da odstranimo z vsemi sredstvi vse ovire in dosežemo cilj, ki sle nam ga vi označili.«
Duce pa jc na to brzojavko takole odgovoril: Visoko cenim brzojavko, ki ste 111: jo poslali v trenutku. ko vlada, ki ji predsedujete, začenja s svojim delom. Živo se zahvaljujem Vam in Višini sodelavccm in imam zaupanje v Vaše delo, ki gre za tem, da albanski narod, zvezan s fašistično Italijo, doseže svoje blagostanje.« — Duce.
Efalija ne bo klonila pred strahovanjem
Rim, 18. maja. s. Ravnatelj lista »Messag-gero« fn bivši minister za ljudsko kulturo Pavolini piše, da so sovražna letala, ki so letela preko Rima, spuščala na mesto letake. V njih so sovražniki ponavljali staro pesem o prednji, ki je Italija že dolgo ne posluša več, ter ji v nasprotnem primeru grozili z razdejanjem in smrtjo. Bivši minister Pavolini dopolnjuje bahaško govorico teh letakov s komentarji iz un-gleškega in severnoameriškega tiska, iz katerega se jasno vidi, da je Italija tudi po za-
vzetju Tunisa šc vedno pokonci in da je lic bo mogoče izločiti iz borbo drugače kakor z zased-l>o njenega ozemlja, kar je sprožilo za Angleže in Amerikance znova vprašanje izkrcanja in vdora v Evropsko trdnjavo. Če je položaj tak, pa so se morali Angleži znova zateči k Chur-chillovcmu načinu: strašiti Italijo, zahtevati predajo, ne da bi sc poskušali izkrcati, ampak zrahljati hočejo moralo med ljudstvom ter ga strahovati z ietnlskimi napadi. Toda tudi to struhovanjc ne bo potegnilo Italije iz borbe.
Uspešni boji na kubanjskem mostišču
V Atlantskem morju je bilo potopljenih osem ladij z 51.000 tonami Na zahodu je bilo sestreljenih skupno 30 nasprotnih letal
Hitlerjev glavni stan, 18. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na kubanjskem predmostju so bili v uspešnih bojih privedeni številni ujetniki.
Na ostalem vzhodnem bojišču je bila včeraj samo neznatna krajevna bojna delavnost.
Letalstvo jc z vidnim uspehom bombardiralo za vojno važne napraVo v Petrogradu.
Dnevni sovražni letalski napadi na nekatere kraje zasedenega zapadnega ozemlja so povzročili med prebivalstvom visoke izgube, predvsem v mestu Bordcausu. Pri tem jc bilo v letalskih bojih in po protiletalski obrambi uničenih 17 pretežno večmotornih sovražnih letal. Pri obramb, angleških letalskih napadov na nemško konvoje in nad Nizozemsko so zaščitne cdinicc sestrelilo 4, protiletalsko topništvo z morja pa G sovražnih letal. Nad Atlantikom so uničila nemška bojna letala 2 angleška bombnika, med njimii eno veliko pomorsko letalo. Izgubljeni so bili štirje lastni lovci. Posamezna angleška letala, od katerih je bilo eno sestreljeno, so priletela zadnjo noC nad zapadno in južno nemško ozemlje.
Letalstvo je dalje obstreljevalo važne posamezne cilj« v prostoru Londona tudi v nori na 18. maj več ur nepretrgoma in napadlo z '•'<»'-nim oddelkom težkih bojnih letal važno preskrho-
valno luko CardiU ob Bristolskcm prekopu.
Podmornice so potopile prt. posameznih lovih v severnem Atlantiku 8 ladij s skupno 51.01)0 tonami, med njimi 12.000 tonsko veliko hladilno ladjo, ki je bila do vrha naložena z mesom za Anglijo. Razen tegn so sestrelile šc 3 napadajoče vočmotorno bombnike.
Stockholm, 18. maja. AS. švedski listi poročajo iz Londona, da je bil zadnji nemški napad na angleško prestolnico izredno močan. Številne bombe, ki so padle ria razne mestne predele, so izzvale znatno škodo, štirje letalski alarmi so povzročili zmedo med ljudstvom, ki jc drlo v zaklonišča. Londonski listi pripominjajo, da je. nemško letalstvo močno odgovorilo na zadnje angleške napade na Nemčijo. Vojaški angleški kritiki poročajo, da imajo nemški bombniki novo napadalno taktiko. Pridružijo se angleškim letalom, katera se vračajo iz. kakega IMileta nad evropsko celino in »e tuko izognejo zapornemu ognju na južnih angleških obalah. Angleško protiletalsko topništvo jim tako ne. more do živega.
Pariz, 18. maja. AS. Angleško-ameriško letalstvo jc znova bombardiralo mesto Boulogne ob roka v.s k i obali. Zadrta jo bila bolnišnica. V mestu jc bilo skupno 78 mrtvih, od tega 40 v
Poročevalec je prešel nato k obravnavanju političnega in diplomatskega delovanju v zadnjem letu in razlagal enotnost delovanja osi nu političnem in vojaškem področju \ širokem okviru trojnega pakta in pogodbe proti Komin-temi, kakor tudi istovetnost ciljev iu nastopov, katerih simbol in jamstvo je vedno tesnejše prijateljstvo med Ducejcm in Hitlerjem Ink-šen duh preveva tudi odnošaje z drugim veli-1 i k i m zaveznikom Japonsko. Višjim smotrom in skupnim koristim evropske skupnosti se podrejajo tudi odnošaji z drugimi zavezniškimi ali nevtralnimi državami. Potem obravnnvo poročilo posebne italijanske interese v podonavsko balkanskem prostoru, katerega ogrožajo Sovjeti ol) podpori Londona in Washingtona.
Stališče Španije
Nato pa omenja nedavne izjave generala I rancu in označuje stališče Španije, ki je, čeprav ni posegla v vojno, zapustila absolutno nevtralnost in postala nevojskujoča se država, torej je Španija vse prej kakor pa držuva. ki bi ji trenutno obdobje vojne nu Sredozemskem morju ne bil pruv nič mar. Tudi iberska zveza uživa v naši državi vedno večje simpatije, bodisi zaradi svojih odmevov v Sredozemlju in v Afriki, bodisi zaradi odmevov v Južni Ameriki, ki je tudi dunes poklicana, da se v imenu latinskega svetu postavi po robu prodiranju Združenih držav, dočim plemenito sklicevanje nu evropske vezi. ki smo ga slišali iz ust argentinskega poslanika v Španiji, pomeni, da smo mi solidarni z veliko republiko, ki je edina ostala in se edina upira novim grožnjam in nasilnostim imperializma Združenih držav. Poročilo pravi dalje, da je na vzhodnem delu Sredozemskega morju Turčija v razmerju do Itulijc nadaljevala s svojo nevtralnostno politiko, po drugi strani pa se pojavljajo vedno večje skrbi zaradi te^a. ker je boljševiška Rusija začela ponavljati svoje zahteve po morskih ožinah in bi sc utegnilo zgoditi, da bi bila Turčija izrinjena tedaj, ko bi sp urejevalo sredozemsko vprašanje v korist sredozemskih držav.
Posebno obširno je poročevalec obravnaval nastopanje Italije na najbolj kočljivem delu balkanskega polotoku, na prostoru od južnih obronkov Julijskih Alp pa do rtiča Matapana, ki ima namen zagotoviti temu obmorskemu področju varnost proti sleherni grožnji od zunaj, obvarovati prebivalstvo pred zastrupitvijo s tujimi nauki in zagotoviti narodom miren razvoj, prospeh njihove kulture in njihovih izročil. Poročilo razlaga težave tc naloge in uspehe, ki so bili z napori doseženi zmerom ob sodelovanju in v soglasju z domačim prebivalstvom, potem pa se bavi obsežno z Albanijo, Hrvatsko, črno goro in Grčijo in zaključuje, rekoč, da sta dve lc*i po končani balkanski kampanji prinesli bogata izkustva in dragocene nauke s kočljivega terišča, ki se imenuje sodelovanje med ljudstvi različnih narodnosti, kar pa je temelj zn organizacijo nove Evrope. Globok čut človečnosti, ki nas preveva v zavesti našega latinskega poslanstva, nnm je približal tudi sovražnike od včeraj in jih privedel k delu za pomiritev in normalizacijo. To delo je tudi propaganda, zlasti pa rušilno komunistično delovanje pod krinko vscslovanstvn moglo lc malo ovirati ali omejevati. Ta lepi uspeli, ki ga je Italija dosegla v skladu z načeli, ki si jih je stavila v program, je dokaz za naše čiste namene in jo je treba upoštevati pri bodoči politiki za dosego neodvisnosti in medsebojnega sodelovanja evropskih narodov.
Italijanske zahteve
Govoreč o spremembi po izkrcanju angleških in ameriških čet v Severni Afriki, o dejanskem če že ne o pravnem položaju Francije glede na sile osi, poročevalec brzda občutke, ki jih vzbujajo imena Tunisa, Nizze in Korzike ter junaštva italijanskih vojakov v vseh srcih, ter pripominja. da je zvesto sodelovanje med italijanskimi vojaškimi in političnimi oblastmi ter tuniškim prebivalstvom in njegovimi voditelji kljub bližnje nevarnosji sovražne zasedbe dokazalo, da Tuni-zijci po več kakor pol stoletju nimajo Bardskih pogajanj za »zadnjo besedo« in da so pričakovali drugačno rešitev tuniziiskega vprašanja, po kateri bi bili varnost in italijanske življenjske koristi zajamčene, s tem da bi bile spravljene v sklad z, izročili, pravicami in koristmi krajevnega prebivalstva. Glede pozabljenih vprašanj v odnosih do Francije, poročevalec naglo obravnava zadnje srečanje med Hitlerjem in Lavalom, pri katerem je bil ludi Basliatiini. ter piše: »Ne da bi hoteli kršili diplomatske tajnosti ali prehiteti razvoj dogodkov, mislimo, da lahko ponovimo tudi zdaj. kar smo ob pogajanjih italijanske vlade z Vichyjem za čas premirja zapisali v poročilu pred letom dni... Državni tajnik Ba-slianin je 17. aprila v zbornici potrdil, da naše zakonite zahteve glede Francije niso bile v ni čemer prizadete, kar je eden bistvenih pogoiev za vstop Italije v vojno, ki ga je Nemčija vedno rada in znova priznala. To zagotovilo in priznanje, zaključuje poročevalec, ohrani svojo polno veljavo tudi po srečanju z Lavalom.« Obširno poglavje v poročilu ie posvečeno odgovornosti in političnemu razvoju Združenih držav ter Anglije proti Evropi in prikazuje ves postanek ameriškega ter angleškega svetovnega imperializma, ki je z nastopom v Sredozemlju zapletel vse probleme. Nasproti skupnemu in hkrati neskladnemu imperializmu ter proli holiševiški nevarnosti.
bolnišnici. Poleg tega je bilo 500 težko ranjenih. Mesto je ostalo zaradi bombardiranja brez elektrike, plina in vode. To jc trpljenje ranjencev še poslabšalo.
ki grozi Evropi z vzhoda, sile osi znova potrjujejo vero v evropske vzore. Glede Afrike, ki .1« |H) svojem zemljepisnem in gospodarskem položaju evropski privesek, poročilo bežno oriše zgodovino evropsko-afriškega vprašanja od rimskih časov pa do predhodnikov nove Italije ter fašizma. ki je to vprašanje zajel kot glavno točko svojega političnega delovanja. Potom opominia na članke oktobra 1040, potem ko sta se na Brcn-nerju srečala Duce in Hitler. Zamisel, da bi ustanovili zvezo evropskih držav, ki bi brez ljubosumnosti delovale v Afriki, ni nova. ker so o njej razpravljali že v Ženevi. Proti angleškim in ameriškim grožnjam povzamejo sile osi evrop-sko-afriški načrt in opozarjajo nanj svoliodne evror>ske narode.
Evropa Evropccm
Drugo obširno poglavje poročila je posvečeno tako imenovani poslanici Evropejcem, ki sta ga po zadnjem sestanku objavila Duce in Hitler. V novi zavesti evropske skupnosti je oživela zgodovina poskusov, ki so se v novi dobi zmeraj razbili ob sovražni sili, ki se je opirala na nasprotja ter šfuvala evropske sile drugo proti drugi, netila tekmovanje in na tem zidaln politiko ravnovesja nad nasprotnimi si skupinami ter tako izzvala vojno za nasledstvo. Potem ko je poročilo pojasnilo odgovornost Anglije, ki je vedno videla v zeuinjeni Evropi bodočega sovražnika, zaključuje, da je spopad med Evropo in Anglijo vzrok vseh težav in vseh vojn ter tudi vzrok sednnje vojne. Ker se Anglija ne more sama postaviti po robu zedinjeni Evropi, je mobilizirala obširne celine. Tako so se načrti v Casablanci i/.popolnili v diktaturo zavezniških sil, ki ležijo vse izven Evrope in katerim bi morali veliki in majhni evropski narodi žrtvovati svoje pravice, življenjske koristi, celo svojo «nvereno«t in neodvisnost. Po sestanku med Mti«solinijem in Hitlerjem stoji temu nasproti n*črt neodvisnosti in edinosti Evrope ter sodelovanje evropskih narodov. Prvenstvo v tcin načrtu pripisujejo Italiji in to je v skladu * zgodovinskim izročilom, ki je od početka italijanskega preporoda ter v politiki Cavourjevi. Crispijevi in San Giulianovi zmeraj težjlo za dvojnim ciljem: da bi dalo Italiji položaj, ki ji gre v Sredozemlju ter nudila manjšim narodom varstvo Rima. ki je včasih bilo celo preveč nesebično. Mussolini ja so tujci, ki niso sumljivi, imenovali »Evropejca«. Vsa njegova politika je strnjena v tej besedi. Evropo danes v krvi in razvalinah čuti udarce, ker ni poslušala njegovega dvajsetletnega svarila, ki so ponavljala vedno isto geslo: »Ta stara Evropa se mora odločiti. Ali se bo zavzela za celinsko politiko med evropskimi narodi, ali pu ij bodo vajeti zdrknile iz rok.«'
Evropa osi se bo upirala vsem napadom nn njene trdnjave ter napela vse sile, da bodo vajeti ostale v evropskih rokah, lak je pomen in naloga zadnjega sestanka med voditeljema ter njune poslanice vsem Evropejcem. Če jo bo Evropa sprejela ter s silo orožja branila <-b«toj svojih narodov, je sovražniki ne bodo premagali. Že v svojem drugem govoru v Triesteju (februarja 1921) je Mussolini bistro označil razliko med nmerikanizmom in komunizmom. Ko se bo stara Evropa osvobodila te nevarnosti, bo spet lahko postala življenje in luč zu vse rodove.
Počastitev padlih
Pred zaključkom poročila je sejiator Salata, sklicujoč se na vojne operacije in na poročila vojnih ministrstev, izrekel spoštovanje in občudovanje za vse naše padle iz vseh vrst orožja, kakor (udi onim Nemčije, Japonske in ostalih zaveznikov, kakor tudi žrtvam nasprotnikovih letalskih napadov in prebivalstvu, ki doživlja težko preizkušnjo v teh barbarskih napadih. V času, ko narod bije vojno v pravem pomenu besede, je sveto vsako delo, ki stremi za tem, da ojači kreposti odpora, ki izvirajo iz zavesti o neizprosnosti borbe, iz pravice in iz plodnosti žrtev. Da bi obdržali in izoblikovali to zavest, je na delu tudi diplomatsko delovanje vlade, pretres proračuna zunanjega ministrstva pa nosi v tem trenutku v sebi tudi pomen svečanega akta volje in zvestobe. ki nuj bi po vseh preizkušnjah današnjega časa izzorela v najvišjo mero prepričanosti v zmago.
V odobritvi tega zakonskega osnutka se Izraža polna solidarnost senata z delom, ki ga je pod vodstvom Duceja poklicano izvajati zunanje ministrstvo v slavo Kralja in Savojske hiše in za srečo naše domovine.
Atlantska karta v praksi
Tangcr, 18. maja AS. Radio Alžir Jo sporočil, da je Giraud očividno na povelje okupacijskih anglosaških oblasti odstavil tuniškega boja sza-radi zadržanja, ki je nasprotovalo varnosti Tunisa«. Odpeljan bo na Madagaskar s 25 člani svoje družine. Za njegovega naslednika so imenovali Sidi Amil boja. V Tunisu vlada veliko razburjenje med prebivalstvom zaradi odstavitve in de-portiranja njegovega suverena in duhovnega voditelja.
Berlin, 18. maja. AS. »Viilk. Beobachter« piše v zvezi z odstavitvijo tuniškega beja: To samovoljno dejanje je nov dokaz, da so angleške obljube v atlantski karti kakor tudi vse izjave angleško-ameriških državnikov izgubile ves pomen v trenutku, ko bi jih bilo treba uresničili. Tudi" v Tunisu. zaključuje list. reže pravico mednarodni judovski kapital kakor sploh v vseli krajih, kjer ie oblast prešla v angleške in severnoameriške rok"
Napoli vztraja kljub sovražnemu besu
Kiin, 13. maja. AS. »Popolo dl Roma< piše: Napoli je italijansko mesto, ki jo imelo doslej največ letalskih alarmov — skupno 1023 ur — ln največjo škodo ter največ žrtev. V začetku so omejili Angleži svoje napade na pristaniško področje, na industrijsko četrti ter na železnice. Toda čim bolj se sovražno letalstvo izpopolnjuje, Ima boljše merilne napravo in boljše orožje, tem bolj segajo sovražni napadi na liste četrti, kjer ni nikakih vojaških naprav. Angleži zelo slabo sodijo Napoli-tance. Mislili so, da so slabi, dovzetni za vtise in računali so, da bodo štrli njihovo moralo. Zato so se razdivjali nad stanovanjskimi četrti, uničili lepe vile in hišice po hribčkih okoli mesta, razdejali cerkve, sole, bolnišnice. Toda morala Napo-Htfltieev nt padla in prva ofenziva na civilno prebivalstvo Napoli ja je propadlo. Vsekakor se Angleži tega zavedajo. Izdajam več kakor vojaško skrivnost — nadaljuje dopisnik »Pobilo di Romat — če povem, da je ravno takrat, ko je sovražno
letalstvo prenehalo s svojimi poleti, pristanišče v Napoliju zelo močno podpiralo borbo v Afriki, proti Grčiji in celo boje v Atlantiku. In bombni napadi so niso ponovili zato, ker bi Napoli izgubil vojaški pomen zaradi izselitve industrije in uporabe drugih pristanišč. Prvi teroristični ameriški napad jo trajal eno minulo 4-1 sekund. Uničil je sedem civilnih hiš ter povzročil '.'28 smrtnih žrtev. Ilomlie so padle na ulice v središču mesta, kjer je v tem času največ ljudi (bilo jo 10 minut čez. 3 popoldne). Od takrat se ti napadi nadaljujejo noč in dan in za cilj imajo vedno cerkve, slavno umetniško spomenike, palače, stanovanjsko hiše, bolnišnice, šole in celo kliniko ter vile na Vome-ru, ki je več kilometrov od vsakega vojaškega cilja. Toda ta nova ofenziva ne bo izboljšala uspeha prve ofenzive. Bombe in zračni torpedi, pa tudi eksplozivna peresa in svinčniki ne morejo zrahljali morale napolitanskega prebivalstva.
Druga obletnica rimskih sporazumov
Zagreb, 18. maja AS. Tukajšnji tisk se široko bavi z drugo obletnico podpisa rimskega sporazumu med Italijo in Nezuvisno Ilrvutsko. »Nova Hrvatska« piše: Rimski sporazumi so odločilnega pomena za bodočnost Hrvatske Državo in skupen izraz prijateljstva obeh narodov, ki je postalo posebno tesno v zadnjih dveh letih, ko so Hrvati v borbi zn neodvisnost naleteli na popolno razumevanje in pomoč fašistične Itnlije. Hrvatska je hitro spoznala, da bo v svoji borbi našla pomoč le v Italiji, na katero jo vežejo tradicionalne in verske vezi. časnikar se spominja tistih let, ko so živeli v Italiji politični emigranti, in nadaljuje: Italija se ni udeležila le razbitja ječe hrvatskega naroda, sramote versajske stvaritve JugoslavL-vije, marveč je na najotipliivejši način pokazala prijateljstvo do Hrvatske, ko se je ta v nstaški revoluciji oklicala za Neodvisno in Svobodno. Rimski sporazumi, podpisan mesec dni po ustanovitvi Hrvatske Države, so poro-
štvo zanjo in trden pogoj za njen nnduljnji razvoj v novem redu.
»Hrvatski narod« prav tako posveča svoj uvodnik temu dogodku, popisujoč težave v zvezi z ustanovitvijo nove države, ter nadaljuje: »Poglavnik je pravilno gledal, ko je slavil vse svoje upe na fašistično Italijo in jo imel res velikansko srečo za Hrvate, da je v teh zgodovinskih trenutkih našel v voditelju llaljje največjega državnika vseh časov: Benita Mussolini ja. Z rimskimi pogodbami, ki zagotavljajo politično neodvisnost in nedotakljivost ozemlja Nove Hrvatske, je Italija zapečatila rojstvo nove Hrvatske in ji zagotovila nadaljnji razvoj. Hrvatsko ljudstvo je pokazalo, da ve ceniti prave prijatelje in je pripravljeno žrtvovati vso svoje najboljše sile za organizacijo novo zavestne Evrope 1er tako izpolnjevati svoje zgodovinsko poslanstvo. Edina njena želja je, vztrajati v tej nalogi in sodelovati z vsemi svojimi silami za zmago osi.
Nemški vojak v letu 1943
Berlin, IS. maja: »Viilkischir Beobachter« je objavil članek z naslovom »Vojuk v letu 194.>«, Napisal ga je znani nemški časnikar (ierhard Emskotier. Člankar pravi: Na splošno so smatra in tudi vidi. da ima vojak tretjega rajhu v najvišji meri lastnosti nemškega vojaka. Tudi vojaki viljcmovske Nemčije so bili \ojaki v polnem pomenu besedo. Manjkalo pa jim je jasno gledanje stvarnosti, tako politične k:\kor vojaške. Tudi niso bili v stiku 7 notranjo fronto zara<li podtalnih sil. ki so končno izzvale splošni zlom. Danes vojak ve, da gre za obstoj naroda, to pa ve tudi notranja fronta. Zato pa vse mobilizirane delavske sile pripravljajo xoi«l.oin nmri« /* (olulno vojuo, ki ga potre-
bujejo za obrambo domovine in za uničenje sovražnika, ki bi jo rad pokončal.
Zlom po zgledu leta 1918 torej ni mogoč. Vojak Adolfa Hitlerja ni fanatičen nevedne/, je pa heroj. No išče smrti, ker ljubi življenje, loda ravno zato, ker ga ljubi, ga hoče braniti in branili življenje svojih dragih, življenje svojega naroda. Sposoben je plemenitosti, zna pa biti tudi strašen. Zgled na trepetajočega tovariša, na katerega je streljal knk boljševiški analfabet iz blatne tundre, ga gane, da maščuje dragega tovariša, ki bi mogoče, ako bi se vrnil iz. vojne, lahko mnogo prispeval za veličino domovine na polju književnosti, umetnosti in znnnosti. Zato se bori z- dva, zase in za padlega tovariša. (Piccolo).
Angleško-ameriški načrti
za katere naj plačajo račune Poljaki
Berlin, 18. maja. ^Corrierre della Sera« piše: Nemški tisk 110 piše mnogo o Churchillovem bivanju v AVashingtonu, kur pa še ne pomeni, d,1 ne bi registriral vsgj; z,nakoy, ki kažejo smer 1 <-• 1 |K)govorov. Tako se vedno bol j vidi, tla si Združene države žele večjih nastopov proti Japonski. Churchill je v svojem govoru omenil \elike težave, s katerimi bi imeli opravka pri morebitnem vdoru v Evropo. Dejal je, da je Anglija še vedno oblegana trdnjava in izpostavljena nevarnosti neposrednega napada. Potem je še neko drugo značilno dejstvo. V Moskvo je odpotoval poslanik Daviš kot i/redni Iloosc-voltov pooblaščenec. V Berlinu mislijo, da bo zahteval od Stalina novo ofenzivo, ki rraj bi zaposlila neinško vojsko celo [>ole<je, v povračilo /a to pa bi anglosaške države dale Rusiji politične koncesije po vojni. Del računov naj bi plačala Poljska, ki bi se morala odpovedati vzhodnim pokrajinam, meječim na Rusijo ter podpisati zavezniško pogodbo kakor jo je svoj čas narekovala Moskva baltskim državam kot prvo stopnjo popolne priključitve. Dokaz, da v \Vashingtonu obravnavajo rusko-poljske odno-šaje, je Beneševa prisotnostt v Washingtonu. O11 naj bi bil razsodnik v sporu med Kremljem in Sikorskim in naj bi tudi poskusil najti mo-clns vivendi med Sovjetsko Rusijo in majhnimi evropskimi narodi v primeru ruske zmage. Drugo vprašanje je, če poljski begunci priznavajo Beneša kot razsodnika. Kot jc znano, so 20 let vladali med češkoslovaško in Poljsko vse prej kakor dobri odnošaji. Spomnimo sc zasedbe Temina po konferenci v Monakovem. Ko je izbruhnil spor zaradi Kalina, se je Beneš postavil na sovjetsko 6tran. Beneš torej ne uživa poljskega
Vremenska napoved 19. maja (sreda):
spremenljivo, ponekod nevihte;
20. maja (četrtek): zopet ja6no.
prijateljstva in zaupanja. Tri vsem tem je Še zanimivo, da je Litvinov zapustil Washington pred Cliurchillovim in Beneševiin prihodom v prestolnico Združenih držav in ti i prav znano, ali zoto, dn bi se izognil sestanka s Churchillom ali z Bcuešem nli inordu z obema.
12.000 sovražnih ranjcncev v Tunisu
Buenos Aires, 18. maja. AS. General Gale iz glavnega stana generala Eisenhovverja je izjavil, da je bilo po vojaških nastopih v Tuniziji prepeljanih z letali v bolnišnice v zaledju 12.000 ranjencev.
Azori v nevarnosti
Tanker, 18. maja: Amerikanci ne skrivajo več svojih namenov zasesti Azore in Kapverd-ske otoke, ki so portugalska last. Verjetno se nameravajo v ta namen poslužiti brazilskih čet, ki naj bi se vkrcale v Dakar in Severni Afriki ter se prepeljale na Azore in jih zasedle. Wa-shingtonska in londonska vlada sta baje že ukrenili v Lisboni posebne korake v tem smislu.
USA priznavajo izgubo 97 vojnih ladij na Pacifiku
Buenos Aires, 18. maja: Mornariško ministrstvo Združenih držav izjavlja, da so japonske sile na Tihem morju potopile 9? severnoameriških vojnih ladij. »Herald Tribune« obžaluje, da propaganda podcenjuje sovražne uspehe ter ostro kritizira zakaj ljudstvo ni poučeno o resničnih izgubah Združenih narodov ter posebno napada Churchilla in angleško ad-miraliteto, ker oni v glavnem odgovarjajo zato, da ljudstvo ne zve resnice.	t
Predavanje prof.Calvija o Danteju
V mali dvorani Pilharmonične družbo jo predaval v soboto novi predsednik Instituta za italijansko kulturo v Ljubljani, prof. Burtolomeo Calvi o XI. spevu »Koja« Dantejevo Božanske komedije. Prof. Calvi predava italijansko literaturo na naši univerzi ter v seminarju bore in komentira Dantejevo božansko delo. Že svoj čas jo napisal veliko studijo o primerjavi slovenskega V. speva Pekla z znanim prizorom Franeesce di Kimini, kjer je razčlenjeval Zupančičev in De-bevčev prevod ter tako prispeval znameniti prispevek k slovenskemu Danteju. V ljubljanskem Institutu za italijansko kulturo je bil že večkrat gosi ter je pred nekaj meseci predaval o Gali-leju Galllejem. To predavanje o Danteju pa pomeni njegovo nastopno predavanje v funkciji predsodnika tegu zavoda v Ljubljani, zalo se je ludi vršilo pred širšim avditorijem v Kilharmo-nični dvorani. Udeležili so se ga odlični predstavniki javnega življenja, tako podprefekt David, rektor univerze dr. Kos. zastopnik Škota kanonik Šimenc, več univerzitetnih profesorjev in gimnazijskih ravnateljev ter mnogo občinstva iz vrst tako Italijanov kakor Slovencev. Predavatelj je s svojo temperamentno besedo in geslo izbral za.^predmet komentarja Dantejeve pesnitve znani XI. spet Raja, kjer je postavil na Sonce v Raj velikega svetnika, asiškega ubožca sv. Frančiška. Prof. Calvi je orisal delo in pomen tega asiškega svetnika, ki je že v stoletju svoje smrti našel dve apoteozi: Giolove freske v Assi-siju in ta XI. spel Rnja v Dantejevi pesnitvi. Poudaril je njegovo krščanstvo ljubezni, njegovo smer iu posledice, ki jih je imel za življenje Cerkve ter prerojenjo svela. Posebej je orisal Dantejevo mistično zamisel Raja in spremljevalko Bealrice in nebeške kroge, kamor je postavil v samo luč svoje svetniške duhove. Nato je predavatelj bral veličasten spev od tercine do lercine ter jih komentiral po kulturno zgodovinskem ozadju ter notranjem smislu, predvsem pa ee je ustavil ob višku pri verzih, ki slave sveto Ubo-štvo. Tako je_ Dante postavil spomenik meniške-mu redu, ki je začelo preroditeljsko delo v času velikega materializiranja Cerkve ter ga usmerjal v novo obnovo, ki bi bila zmožna zavreti tudi usodni razdor poznejših dob. Če bi ji 6vct v vsem sledil.
Za lepo predavanje so bili poslušalci predavatelju hvaležni.
Gospodarstvo
Uvoz blaga v priključene pokrajine
Rimski uradni lisi prinaša naslednji kr. dc-kret-zakon z dno 19. aprila 1943:
Čl. 1. Uvoz. blaga na bivše jugoslovansko ozemlje, ki je bilo priključeno Italiji, tudi če se uvaža v režimu s*jbodnih con, in izvoz blaga iz. navedenih ozemelj sta podvržena oduosni pristojnosti Guvernerja za Dalmazijo, Visokega komisarja v Ljubljani in liumanskega pretekla po predhodnem pooblastilu ministrstva za izmenjavo in valuto. Pooblastila so lahko tudi splošna.
Čl. 2. Izvoznik blaga z navedenih ozemelj je zavezam odstopiti Nacionalnemu zavodu za izmenjavo z inozemstvom plačilna sredstva napram inozemstvu, ki jih je dobil za izvoženo blago. Odstop se izvrši po »Banci dTtalia« ali po eni izmed bank, ki so pooblaščene za trgovauje s plačilnimi sredstvi,do inozemstva.
Čl. 3. Monopol trgovine s plačilnimi sredstvi napram inozemstvu v navedenih ozemljih je pridržan Nacionalnemu zavodu za izmenjavo z inozemstvom. Trgovauje s plačilnimi sredstvi napram inozemstvu se lahko izvršuje na račun omenjenega zavoda po Banki dTtalia ali po kakšni drugi banki, ki je v ta namen pooblaščena od ministrstva za izmenjavo in valuto.
Čl. 4. Razveljavljena so vsa temu nasprotujoča določila in dekret stopi v veljavo 10 dui po njegovi objavi v rimskem uradnem listu.
Zveza Švice s Triestejem
Uresničenje načrta za zgradbo prekopa od Lago Maggiore do Adriatskega morja je vzbudilo v vseh švicarskih in italijanskih gospodarskih krogih veliko zanimanje. Prekop je projektiran tako. da bo imel izhodišče v pristanišču Marghera pri Benetkah. Načrt je napravljen nadalje tako, da bi se prekop še nadaljeval iz Marghere ob lagunah, nadalje ob obali do Gradeža, tu pa bi 6e zlil s prekopom Staranzano in bi dobil zvezo tako s trži-sko industrijsko cono in Triestejem. Novi prekop naj bi omogočal plovbo ladjam od 6 do 600 ton. dočim so dosedanji načrti računali samo na največ 200 ton.
Načrt ima pa še velik pomen tudi zaradi združitve padskega porečja in Trsla z donavskim porečjem, pri čemer bi eo izkoriščale reke: Soča, Pivka, Ljubljanica in Sava. Ta prekop bi potem zvezal veliko donavsko jiorečje s Sredozemskim morjem.
* *
Metan v Italiji. Poraba metana'Se v Italiji-iz dneva v dan povečuje. Sedaj se grade velike proizvajalne nnprave v Turinu, Livoruu. Monlecatiniju, Littoriji in Carboniji. Eden največjih rezervnrjev za melan je zgrajen v Bariju, ki daje 800 kubičnih metrov dnevno za mestno službo in bo naprava omogočila namakanje približno 250 ha zemlje v okolici inesla.
i
DALE CARNEGIE
56
Kako si pridobiš prijateljev
šo pozneje, ko sem bral, si boječe vstopil v mojo sobo, jaz pa sem spet razjezen, ker si me motil, surovo vprašal: ,Kaj pa spet hočeš?' Ti pa mi nisi dejal ničesar, pač pa si me objel okoli vratu in me poljubil z vsem ognjem, ki gu je Bog položil v tvoje srčcce iu ki ga noben očitek ne more pogasiti. Potem si stekel po stopnicah.
Kmalu potem, moj sinko, mi je dnevnik zdrsel iz rok in strušen občutek me je stisnil okoli srca. Nič drugega nisem počenjal ves dan, kakor da sem ti delat očitke, našteval tvojo napake, ne du bi pojpislil, du si še otrok. Ne smeš misliti, da te nisem ljubil, a preveč sem zahteval od tvoje mladosti, pozabil sem na tvojo nedolžnost in mislil zgolj na izkušnjo mojih let.
Tuko dobre in lepe lastnosti imaš; tvojo srčece je tako veliko in ljubeznivo. Ali mi nisi morda tega pokazal, ko si sproščeno pritekel, du bi me objel in mi želel luhko noč? Zdaj sem prišel k Tebi, v temi in sem pokleknil poleg tvoje posteljice, da bi te prosil odpuščanja. Vem, da ti ne bi razumel teh besedi, če bi ti jih povedal, a od jutri dalje ti hočem biti res pravi očka. Postal bom tvoj tovariš, trpel s teboj in se veselil, ln ko mi bodo besedo ne-potrpežljivosti prišle na ustnico, se bom ugriznil v jezik in si dejal: ,Saj je še otroki Saj je še otroki'
C.ledul sem v tebi že moža, zdaj pa, ko te opazujem v posteljici, vidim, da si so vedno otrok. Pred kratkim si še spal v maminem naročju z glavico na njenih ramah. Vse preveč sem zahteval, vse preveč!«
Hiter način osrečenja vseh bližnjih.
Moški bi si moral vedno znati poiskati primerne besede, kadar bi hotel pohvaliti napor, ki ga ženska vloži v malenkosti, da ic veduo prikupno oblečena in da je vedno liubka. Tako jia vsi pozabljajo — morda celo nikoli tega šo niso slišali — živo in silno zanimanje, ki ga ženska goji za oblačenje. Na primer: če srečata moški in žensko sktinaj drugo dvojico, žensku malokdaj premeri oa nog do glave moškega, pač pa takoj žensko.
Moja stara mati jc umrla pred nekaj leli
v	starosti osem in devetefesetik let. Malo pred njeno smrtjo smo ji pokazali njeno sliko, posneto pred približno tridesetimi leti. Oslubele oči niso dobro razločile podobe in edino vnru-Snnje,'ki gn je stuvilu, je bilo: »Katero obleko sem pa nosila?« Malo pomislite! Ženska na pragu večnosti, tuko oslabljena, da niti lastnih jičeru ni ločila, se je še vedno zanimala za obleko, ki jo je pred tridesetimi "leti nosila I
Zelo verjetno, čc ne že gotovo, se moji bralci nc bodo spominjali, kakšne srajce iu obleke so nosili pred petimi leti, in nimajo niti najmanjše želje, da bi to vedeli. A za ženske je stvar čisto drugačna in mi, gospodje možje, bomo vedno morali v primerni obliki pohvaliti ta nli oni lepi klobuček, to ali ono okusno obleko.
Tale zgodbica vam bo pojasnila moja načela. Je sicer izmišljena, kar je samo po sebi umevno, a vendar se odlično poda:
»Na večer trdega celodnevnega dela je. neka kmetica postavila na mizo pest senu. Moški so jo gledali, inišleč, da je zblaznela, a ona je lepo mirno rekla: »Kako sem pa mogla vedeti, du vi sploh opazite, kaj vam postavim na inizo? Že trideset let vam kuham, a še nikdar nisem slišala ene same besede, ki bi mi povedala, da
vi	vendar gledate, kaj jeste!«
V	carski Rusiji so imeli to navado, da so plemiči po končanih slavnostnih obedih, ki so bili v Moskvi ali Petrogradu, poklicali kuharja iu mu čestitali.
Zakaj nc bi na isti način ravnali s svojo ženo?
Ko boste ob prvi priliki videli na mizi dobro pripravljenega mladega piščanca, pohvalite odkritosrčno kuharske zmožnosti vaše žene in povedali ji boste, da ne jeste... sena. Hkrati poudarite velik pomen njene osebnosti za vašo srečo. Disraeli je bil največji državnik, kar jih je Anglija imela. In vendar se ni sramoval povedati odkritosrčno, kar jc dolgoval »svoji ženkicic.
Tole pravi Eddie Cantor: »Več dolgujem svoji ženi kakor kateri koli drugi osebi na svetu. Zame je bila res prava družica in mi je v vsem življenju stala ob strani; s primerno varčnostjo mi je ustvarila srečo. Pet otrok imava in moj dom je zame prava oaza miru in prijetnosti.«
V	Ilolly\voodu je zelo srečen zakon War-nerja Baxterja. Ko se je gospa Baxter poročila, se je odpovedala sijajni bodočnosti veliko igralke, a kljub temu je to ni oviralo, da ne bi bila srečna. »Odrekla se je ploskanju občinstva,« pravi Baxter, »a zato jaz bolj pazim, da nikdar ne pozabim svojega osebnega odobravanja. Če hoče biti ženska srečna, mora najti v soprogu brezpogojno odobravanje in spoštovanje. Na tak način bo tudi soprog srečen.«
Eno najvažnejših pravil, ki si jih velja zapomniti, je naslednje:
Odkritosrčno hvalite in odobravujtel
Za velikim knezom Vladimirjem je bil veliki knez Aleksij med najbližnjimi carjevimi sorodniki. Njegov bral Aleksander III. ga je imenoval za poveljnika ruskega brodovja, to je za admirala. Ce je bilo kdaj kakšno imenovanje nesrečno, je bilo to gotovo eno izmed najbolj nesrečnih. Veliki knez je bil sicer očarljiv človek, loda o pomorskih vprašanjih ni razumel prav nič. Bil je sploh nesposoben za kakršno koli resno delo. Njegovo torišče je bil pariški btiljvar in gledališke kulise. V tujem svetu je ta veliki knez zelo kvaril ugled svojih carskih sorodnikov. In zgodovina o njem ne bo vedela napisati nič dobrega. Za rusko mornarico je bilo velika nesreča, da je imela lako nesposobnega poveljnika, še bolj kvarno je to vplivalo na dinastijo. Kar jo zagrešil veliki knez Aleksij, so oporekali carju, ki ga je trpel na tako odgovornem mestu. Res pa je, da niso prihajale tožbe od strani pomorščakov in poveljnikov mornarice, temveč je bil knezov bratranec veliki knez Aleksander Mihajlovič tisti, ki bi bil rad zasedel slabo upravljano mesto, tisti, ki je spletkaril pri carju za odstranitev 6vojega sorodnika. Toda car ee nikakor ni mogel odločiti, da bi bil odstranil nekoga, ki ga je imenoval njegov pokojni oče. Tako jc bilo tudi s tretjim carjevim stricem velikim knezom Sergijem.
Ta stric jc bil sicer za eno 6topnjo za velikim knezom Alek6ijem. Ker pa je bil poročen s sestro carice Aleksandre, je imel prednost na dvoru. A knez Sergij ni bil pri ljudstvu priljubljen. Grajali so njegovo vedenje, ga po krivici sodili, da je osoren iu prevzeten, posebno pa je bilo osovraženo njegovo politično mnenje, prežeto z neuklonljivim konservalorizmom. Vsi so se zelo bali vpliva, ki bi ga mogli imeti na carja in zato so se z vso zagrizenostjo borili proti temu vplivu. Toda tudi v napadih, ki so bili naperjeni proli njemu, je car mogel spoznali odmev mrženj radikalne stranke, ki je bila nasprotna slro-gemu generalnemu načelniku v Moskvi, ne glede na to, da se je tem pridruževala tudi nevoščljivost tistih, ki so pripadali carski družini. Veliki knezi so z veliko nevoljo gledali bratranca Sergeja, ki je kakor neodvisen kralj vladal v Moskvi. Car je to dobro vedel, kakor ludi, da so svoje osebne težnje skrivali pod krinko skrbnosti za drž.avne koristi; zato jim nikakor ni zaupal. Ohranil je lorej velikega kneza Sergeja na njegovem mestu, kljub splošnemu nasprotovanju. Treba pa je poudariti, da njegov vpliv na carja ni bil nikdar tako velik, kakor so sc bali. Morda jc temu bila kriva neprestana gonja proti njemu, deloma pa tudi njegov tihi in nezaupni značaj, ki je onemogočal vsako globljo intimnost. Naj bo kakor koli, veliki knez Sergej se je le malokrat prikazal v Carskojeui selu, medtem ko jo njegova žena pogostokrat obiskovala carico.
Velika kneginja Elizabeta ,ie bila devel let starejša od svoje seslre, vendar pa je ohranila še vso svojo fino in aristokratsko lepoto, ki je spominjala na pravljično kraljično. V času, o katerem govorimo, je čiste poteze njenega obraza osvetljeval vesel in nekoliko nagajiv nasmeh. Oblačila so jo nenavadno okusno. Vitka in ljubka, se je zdela kot kraljica lepote tudi poleg svojo krasne seslre. Na njej ni bilo mogoče uganiti, da bo petnajst let pozneje postala redovnica z izsušenim obrazom. Toda bila je že prepojena » gorečo vernostjo, mistična in vneta za vse lepo. Sprejela jc pravoslavno vero šele po poroki,
popolnoma prostovoljno in prav zato, ker jo je vzhodni misticizem privlačeval. Njen soprog, veliki knez Sergej, ki je bil tudi zelo vnet za pravoslavje, je bil predsednik carske palestinske družbe, ki je skrbela za ruske romarje, ki so šli v svelo deželo (a tudi za vse zadeve, ki so bile v zvezi z ugledom ruske cerkve na vzhodu). Bil je torej vpleten v vse verske zadeve. Tudi velika kneginja se je za te zadeve zelo zanimala, toliko bolj, ker so so moskovski krogi, kjer je živela, zelo razlikovali od petrograjskili, posebno zaradi mesta, ki ga je tu zavzemalo narodno versko čustvo. S tega vidika je velika kneginja imela silno velik vpliv na sestro. Prav po njej je carica spoznala nekatere strani ruske vernosti, kjer se pobožnosti pogostokrat pridružuje praznoverje in resnična želja po mistični lepoti. Onstran razumnih naukov očeta .lanjiševa (ki je opravljal službo spovednika v carski rodbini), onstran čudovitih obredov carsko kapele, je carica uzrla svel ponižnih romarjev, ki so hodili proli znamenitim svetiščem, množic, ki so se zbirale okrog čudodelnih ikon, naroda, ki jo bil zatopljen v verski ideal, ki mu je nadomeščal vse zemeljske dobrine, katerih ni mogel doseči. Ta novi svet, ki je nevzdržno privlačeval mlhdo vladarico, ji je odkrila velika kneginja Elizabeta, katere vpliv je bil bolj važen v tem smislu, kakor pa zaradi nasvetov, ki jih je dajala svoji sestri glede opreme stanovanj ali o caričinem vedenju v družbi. Sicer pa bi nu lein polju velika kneginja ne mogla zadostno pomagali svoji sestri, ker se jo kmalu po svoji poroki nastanila v Moskvi in je zato zelo malo poznala petrograjsko družbo, ki jo je smatrala kot lujo. Osebe, ki jih je priporočala svoji sestri, so bile skoraj izključno le take, ki jih je spoznala v Moskvi in treba jo priznati, da je njena izbira le redkokdaj bila posrečena. Velika kneginja ni znala spoznavati človeških src in zato carica ni našla v njej vodnice, kakršno bi potrebovala.

Koledar
Sreda, 19. velikega travnu: Pudcmt. spoznn-valec; Pudencijanu, devica; Celestin V., papež.
. Četrtek, 20. vclikegu travna: Bernardin Si-enski, spoznuvalec; 1'luvtilu, sveta žena: I von, škof.
Lunina sprememba: 19. velikega travna: ščip ob 22.13. llcrschcl napoveduje lepo vreme.
Zgodovinski paberki
19. velikega travna: 1. 1336. je končala nasilne smrti Ana Koleyn, druga žena angleškega kralja Henrika VIII. in mati kraljice Elizabete. Ko. papež ni hotel odobriti Henriku ločitve zakona s prvo ženo Katarino Aragonsko in mu dovoliti poroke z Ano Bo-loyn, se je ločil od Rima, obdržal pa jo v glavnem ustanove katoliške cerkve; tako je nastala anglikanska cerkev, ki je dobila dokončno notranjo organizacijo šele za vlade kraljico Elizabete (t 1G03. leta) —
1. 1869. se je rodil v Kamniku Anton Medved.
V	Ljubljani jo obiskoval gimnazijo in študiral teologijo, potem je služboval kot kaplan v Semiču, Črnomlju, Šmarju, v Bohinjski Bistrici, Trnovem, Vačah in v Bresnici. Že kot dijak je začel pesnikovati, izšel je iz Cimpermanove fcole. V teh pesmih se kaže njegovo nagnjenje k razmišljanju. Motive mu je dajala folklora in slovenska zgodovina. Svoje poezije je objavljal v ciklih:
V	gozdu, Gazele, Bršljan in bodičje. Povsod vidimo klasično obliko, široko epiko, prepleteno z idejo, ki vodi k refleksiji iu filozofiranju. Kot dramatik je obdelal znamenite može iz naše zgodovine: Kacijanarja in Viljema Ostrovrharja. Napisal je pa tudi lepe ljudske drame: Za pravdo in 6rce. Na odru življenja. Stari in inlalli, Črno-šoler. Umrl je na Turjaku leta 1010 in bil pokopan v Kamniku.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrl gospod dipl. comm. Stanko Drašler. Pogreb l>o v sredo, 19. maja ob pol štirih popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu.
-f V Ljubljani jc mirno v Gospodu zaspala gospa Malci Štok roj. Slabina. soproga poštnega pristuva. Pogreb bo v četrtek, 20. maju ob 4. popoldne iz kapele sv. Nikolaja nu pokopališče k Sv. Križu.
Nnj rajnima sveti večna luči Vsem, ki žalujejo za njima, nnše iskreno sožalje!
Osebne novice
r= Odvetniški izpit stu opravila g. dr. Sve-tek Leo, tajnik društva delodajalcev v Ljubljani. in g. Zore Rudolf, odvetniški pripravnik iz Ljubljane.
SPOAED PREDSTAV
v čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu v Irančiškunski dvorani pod pokroviteljstvom knezoškofa dr. Rožmana.
Nedelja, 23. maja, ob 19:
Paul Claudel: Oznanjenje Marijino. Ponedeljek, 24. maja, ob 19:
J. Boon C. SS. R.: Sv. Cecilija. ■ Torek, 25. maja, ob 19:
Paul Claudcl: Oznanjenje Marijino. Sreda, 26. maja, ob 19:
J. Boon C. SS.R.: Sv. Cecilija (predstava za žene in dekleta). Četrtek, 27. maja, ob 19:
Paul Claudel: Oznunjcnjc Marijino. Petek, 28. maja, ob 19:
Paul Claudcl: Oznanjenje Marijino. Nedelja. 30. majn, ob 19:
Paul Claudcl: Oznanjenje Marijino.
— Nekoliko hladnejše vreme. Dva dni, v soboto in nedeljo, je bilo prijetno toplo, prav za prav vroče, ker je maksimalna temperatura presegula +23» C in je dneve z višjo dnevno temperaturo od te smatrati po razpredelnici vremcnoslovja za vroče. Kopalci so bili obeh dni veseli in zbirali so se v prijateljskih skupinah ob Ljubljanici, Gruberjevem prekopu ter sc pridno kopali. V ponedeljek pa je postalo nekoliko hladneje ter jc dnevna maksimalna temperatura padla na +21.4° C. Bilo jc precej vetrovno. V torek je. jutranji temperaturni minimum znašal +6.4", bil jo za dobro stopinjo nižji od prejšnjega dneva. Barometer pada. V torek jc bilo n^ega stanje 769.3 mm. V torek zjutraj ni bilo megle na Barju,
— Bezeg že cvete. Ponekod v Ljubljani na bolj sončnih legah že cveto bezgovi grmi. V polnem razcvelju pa bo bezeg šele čez dober teden dni. Bezeg je izredno hvaležna rastlina, ki v cvetju nikoli ne odpove ter vedno krasi naše žive ograje in meje, koder ponavadi rasle. Tudi najmlajši iu najbolj skromen grm redno cvete. Bezgovo cvelje ni samo za okras, temveč ga gospodinje uporabljajo na različne načine tudi za prehrano. Ko je bilo dovolj jajc na razpolago, so naši ljudje radi jedli cvrtje z bezgovim cvetjem. Še bolj hvaležne pa so bezgovo jagodo, ki so uporabljajo kot domače zdravilo in kol čaj na vse mogoče načine, bodisi sveže, bodisi posušene. Lani so hezgove jagode dosegle na ljubljanskem trgu prav lepo ceno in jih je celo zmanjkalo, tako radi so ljubljanski meščani 6egali i>o njih. Kakor kaže, bo bezeg tudi letos znatno obrodil in bodo bezgove jagode tudi lolos dobrodošle.
—Kako vrt zalivamo? Osnova pravilnega za-
livanja jc: redkeje zalivali, a tedaj temeljito in v pravem času, ko spodnja plast zemljo še ni izsušena. Pred zalivanjem to moramo vedno prepričati, katere gredice so potrebne iu katere lira-nijo še dovolj vlage. Kako nespametni so ljudje, ki dan za dnem vstajajo na vse zgodaj in škropo vrtičke. Sonce pa posuši gredice že čez nekaj ur, no da bi rastline imele od zalivanja kaj dobička. Zalivajmo torej poredkeje, a tedaj lako temeljito, da so premoči ne lo vrhnja pta»t zemlje, marveč da prodre voda tudi v globino. Ker pa bi nam tako zalivanje, ker je potrebno, da zlijemo na vsako gredico po več kiblie vode. vzelo preveč časa. si lahko delo uredimo lako, da zalivamo lo tretjino ali četrtino vrta vsak dan. čo le mogočo zalivamo z deževnico, rečno ali potočno vodo. Če 61110 prisljeni jemali vodo iz vodovoda, jo nape-ljimo v večji sod, da se nekoliko ogreje. Čim manjSa jo namreč razlika med loploto vodo in zemlje, tem boljši bo učinek zalivanja. S sitom na Škropilnici zalivamo samo mlade sejančke in na novo posajene rastline. Kasneje sito snamemo in zalivamo vsako rastlino posebej tako. da prili-vamo vodo k koreninicam. Delo je sicer počasnejše. a se izravna s tem, ker prihranimo precej na vodi. Zavedati se moramo, da je namen zalivanja ohranili vlago v zemlji in ne na zemeljski površini, ki je močno pod vplivom sonca in vetra.
Iz Jela Ibi življenja - od tu m lam
Iz Gorizijc
Duhovniške vesli. G. Erneet Bandelj, župnik v Rutte di Gracova, jo šel za župnika na novo ustanovljeno župnijo Brča (Rifembergo); dosedanji upravitelj duhovnije Brca g. Al. Obleščak je premeščen za vikarja v S. Osvaldo; g. vikar Franc Felc iz S. Osvaldo je nameščen za župnega upravitelja v (juisca.
Skof Santin — srebrnomašnik. Prevzvišeni knezoškof v Trieste msgr. dr. Anton Santin je v nedeljo, 2. maja slavil svoj srebrnomašni jubilej. V počastitev tega pomembnega dne je pel v svoji katedrali, obdan od stolnega kapillja in duhovščine slovesno pontifikalno maSo.
Zadostilno romanje. Na pobudo in poziv našega prevzv. nadškofa so je v nedeljo, t), maja, vršilo veliko zadoščevalno romanje iz mesta in okolice k baziliki Marije, naše nebeške zaščitnice na skalnati gori. Ob zvonjenju vseh meslnih zvonov se jo dolga vrsta božjepotnikov jela pomikati izpred stolnice ob pol 6 zjutraj. V spremstvu večjega števila duhaynikov je na čelu procesije stopal nadškof Margottl. Spokornemu sprevodu, ki se je počasi bližal vznožju hriba in se je poleni korakoma dvigal v rebro, so se neprestano priključevala krdela novih romarjev. Ko je mogočni sprevod dospel na vrh pred svetišče, je združeval žo več tisoč vernikov, ki so pobožno molili 111 peli. Ob slovesnem pontifikalu prevzvi-šenega nadpastirja jo bila ogromna .cerkvena ladja nabila do zadnjega količka. Ker je mnogo romarjev odšlo žo pred slovesno sv. inai5o, mnogi so pa dospeli pozneje, cenijo, da je priromalo la da nk Mariji okrog 8 tisoč vernikov, ki so skesano prosili nebeško Mater, naj s svojo pri-prošnjo potolaži Boga in doseže njegovo usmiljenje. Za zaključek romanja jo bil popoldne v stolnici slovesen blagosloy, katerega jc opravil nad-žkof.
Z Gorenjslcesra
Spominska slovesnost v Rožni dolini. V spo-njin na bojo v okolici Sv. Jakoba in v spomin na osvojitev karavanskega predora v aprilu in maju 1019 je bila'V Kožni dolini proslava stranke in zborovanje borcev iz tistih časov. Zborovanja so se udeležili tudi odlični predstavniki kakor okrožni vodja llerzog, SS-oddelkovni vodja stotnik Fritz, ki so tudi položili vence nn spomenik vojnih žrtev. Popoldne jc bilo zborovanje. biv. bojevnikov iz Rožne doline. Na tem zborovanju jo govoril tudi stotnik Fritz. in sicer o l>ojih pred 24 leti in poudaril, kako je odločnost enega samega moža, današnjega imetnika viteškega križca železnega križa in generala Egelseerja, tedaj v kritičnem trenutku privedla do zmage. ,
Nov otroški vrtcc v Spodnjem Dravogradu. Te dni je bil odprl nov otroški vrlec v Spodnjem Dravogradu. Ta vrlec jc eden najlepših na vsem Koroškem in ima prostora za 50 otrok, ki bodo dnevno v njem našli svoje zatočišče in oskrlio. V drugem nadstropju otroškega vrlca so bivališča za l(i šoloobveznih olrok, ki stanujejo tako daleč, da bodo mod tednom stanovali kar v otroškem vrtcu, zalo da nc bi oreveč trpeli z vsakodnevno hojo v šolo.
S Spodnjega Staj čilskega
Prijava deklet letnika 1926 za državno delovno služlto nn Sp. Štajerskem. »Murburger Zcitung« objavlja 16. maja razglas deželnega svetnika, ki poziva, naj sc vsa dekleta, rojena 1926, prijavijo za državno delovno službo v
času od 13. do 29. maja. Prijavili se morajo vse nemške državljanke in tiste, ki imajo pre-klicljivo nemško državljanstvo. Za tiste, ki so samo v varstvu nemške držuve in druge brez državljanstva, poziv ne velja.
Kolektivne razstave štajerskih umetnikov v letošnjem leiu ua Spodnjem Štajerskem. V Mariboru so te dni zborovali likovni umetniki iz Spodnje Štajerske ter sklenili, da bodo priredili kolektivno razstave spodnješlajerskih umetnikov v času od junija do decembra letošnjega lela v zvezi z letošnjimi proslavami Roseggerjcvega lela. Tako bo prva razstava od 3. do 6. junija ob priliki kulturnih dni nemško mladine. Na jesen pa za časa kulturnega tedna, ki ga bo priredila štajerska domovinska zveza. V prvi polovici novembra bo kolektivna razstava v Ptuju, v decembru pa v Celju. V Celju bo ludi kolektivna razstave del prof. Antona Klingerja.
Kazni zaradi pomanjkljive oddaje jajc. Mariborski župan objavlja v časopisju, da so bile luni na območju velikega Mariboru kaznovane vsega skupaj 104 osebe, ker niso izpolnile ali pa nepopolno izpolnile obvezno oddajo jajc. Razglas nuvaja nekatere imenoma. Najvišja kazen je bila izrečena Francu Cvcnku iz Poče-hove pri Košakih. Plačati je moral 800 mark. Drugi večji grešniki so dobili največ 300 mark globe, velika večina pa je bilu kaznovana z manjšimi zneski.
Poroke. V Muriboru so se poročili uradnik Kari Sadck in uradnica na pošti Edilu Kossi, čevljarski pomočnik Konrad Avguštin iu pletilja Veronika Majcen, šofer Jožef Belec in hišna pomočnica Poldka Brus, tekstilni tehnik Erik Kiiriicr in pletilja Alojziju iludovernik.
V	Makolah se je poročil Viktor Juršič z Marjeto Antonijo Damiš roj. Andrck iz Studencev pri Mnriboru, na Pragerskcm sta sc vzela Jožef Marčič iz Nove vasi in Štefanija Rodošek iz Spodnje Polskuvc. Na Teh nr jih pa Edvard Schmidt iz Celja in Tilka Schmidt roj. Čokan iz Čreta; v šl. Juriju ob j. ž. Franc Sebastijan Dunst iz Maribora in Elfridu Kuc, dalje Franc Kumpergcr iu Elizabeta Kresnik, oba iz Ce-roven.
Smrtna kosa. V Mariboru jc umrla 00 lelna zasebniea Terezija Bratoš. dalje je umrl mali J. 1'olak. V Jlog. Slatini je umrla 64 lelna Marija .Skrabl i/. Tržišča, 74 letni Fnmc Kapnik iz Spodnje Kostrivnico in Terezija llernaus iz Spodnjega Sečovegn. Pri Sv. Vidu pri Ptuju 62 letna Neža Fidler in 82 letna Ana Fras. V Pečovju 48 letna Jožefina Sitar.
Iz Hrvaške
Dr. Buduk zopet v Zagrebu. Zunanji minister NDII dr. Mile Budak se je v zadnjem času mudil nekoliko dni v Berlinu ter je tnetl drugim izročil posle novemu tamošnjemu hrvaškemu poslaniku. Istočasno se je poslovil tudi od vseli vodilnih nemških političnih osebnosti.
Y	Zagreb se je vrnil 13. t. m.
Imenovanje župana z« županstvo pri Po-glavniku. Poglavnik NDII je imenoval za župana svojega županstva krilnega pobočnika polkovnika Viktorja Prebega.
Uspelo gostovanje zagrebške opere na Dunaju. Po. izredno uspelem tridnevnem gostovanju zagrebške državne opere nu Dunaju, so so vsi nastopajoči umetniki in člani orkestrn dne 13. t. m. s posebnim vlakom vrnili v Zagreb. Dunajsko in oslulo nemško časopisje se zelo pohvalno izraža o vseh nastopih hrvaške opere,
OTROŠKI KOTIČEK
Lea Fatur
Roža in Kopriva
(Pripovedka)
Odslej niso posli več videli Rože. Pač pa so so čudili, odkod dobiva grajska gospa toliko in tako lepega cvetja, da ga pošilja pod grad prodajut. Roža pa je čemela v globokem grajskem stolpu, suuio mačeha ali Kopriva sla ji prinašali ravno toliko jedi, da ni umrla od slabosti in sta jo pretepali zato, da se je jokala. Ze je imela mačeha cel košek biserov, pa več ko jih jo dobila, več si jih • jo želela.
Roža je molila in darovala svoje trpljenje za duše v vicah. Upala je, da jc oče še živ, da se vrne in da jo reši.
Preteklo je hekaj let. Roža je najokala neizmerno bogastvo, Kopriva je napljuvala kopriv za Iri hleve. Vendar se še ni oglasil ženin za Koprivo, dasi je graščakinja na vse načine razglašala, kako je njena hči bogata in dobra.
Neki dan zatrobi grajski čuvaj. Mostni je spustil navijače in po mostu prijezdi mlad Turek, ves črn v obraz, v zlntoprelkani obleki in z rdečim plaščem. Vse se je zbralo radovedno okrog njega. Za njim šlirje konjeniki. Peljali so ga v viteško dvorano 111 mu nalili medice.
Mladi Turek je govoril, kakor da bi bil zraslel ob Savi. Povedal je, da je sin Osman-paše, ki ima ujetega viteza Tihomila in da je prišel sem, da so dogovorijo zaradi odkupnine.	(Dalje.)
■01
iftjBsrsKa
ki so bili vse tri večere pred popolnoma razprodano hišo. Po pisanju nemških dnevnikov so sc posebno izkazali: tenorista Gostič iu Franci, baritonist Pihlor ter basist Križaj, kakor tudi vse nastopajoče umetnice. Dunajsko občinstvo jc močno navdušil tudi Mlakar-l.hot-kov balet »"Vrag na vasir. Vsi nemški kulturni kritiki pa Mlakarjev umetniški par smatrajo za llrvata iu ne Slovenca, kar je 1'ino Mlakar v resnici.
Darila za nemške vojne ranjence. Na zagrebški postaji so le dni članico hrvaške ženske ustaške organizacije obdarovale vse nemške vojne ranjence, ki so se y>zili na zdravljenje v domovino. Vsa darila zanje jc dal Poglavnik.
Imenovanje upravnega poveljnika ustaške organizacije. Kakor smo /<• poročali, jc Poglavnik pred dnevi razrešil dolžnosti vse dosedanje doglavuike, poglavne pobočnike in zaupnike ustaške organizacije. Novi upravni funkcionarji še niso imenovani razen upravnega poveljnika ustaške organizacije. Na to mesto jc postavljen ustaš, mr. ph. Božidar Kav ran. V zvezi s to spremembo v ustaški organizaciji, hrvaško časopisje poroča, da taka zamenjava ni nič posebnega ter jc samo zamenjava vodilnih ljudi zradi poživitve dela v pokrom, kakor io delajo nd času do časa tudi vsi slični inozemski pokreti.
Drobna liuhljanska kron!
Tosvctllcv mož ln žena — mater In oče-
tov brezmadežnemu Marijinemu Srcu bo v nedeljo. 2,1. t. m., ob 5 popoldne po vseli farnlb ccrkvah v Ljubljani. Naj bi eo vsi možje in žene udeležili teli posvetitev, vsak v svoji farni cerkvi. — Naj bi (e pomembno posvetitve mož iu žena pomenilo najglobljo pripravo spravno-spokornl dan 2:1. maja in na splolno posvetitve rine 30. maja t. I. Znpnl uradi, oskrhlte si pravočasno posve-lilue molitve, nko jih še nimate.
Velika Marllanskn akademija ljudskih tol ho v nedeljo, 23. t. m., ob 11 v -unionski dvorani. Spored je pester in lep, zalo vabimo zlasti starše, da se v čim večjem Številu adeleže lo akademije in rinjo priznanje pri-taijevanju otrok. Vstopnico s« v predpro-laji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska 1.
rrva ženska realna gimnazija (Poljane) ♦o priredila akademijo v čast breziiiadcžne-nu Srcu Marijinemu. Ta prireditev bo 28. in 30. maja popoldne v dvorani Liehtenlur-aovega zavoda. Na to akademijo so povabljeni vsi, ki so voljni dati priznanje priza-levanju dijakinj I. žensko realno gimna-ijjc. Program obsegu »lasti pevsko točke :er Izvirno dramo v treh slikali »Bili so Iri-io otroci«. Podrobnosti bodo šo objavljene.
Akademija I judskošolske mladine v čast brezmadežnemu Srcu Marijinemu ho v nedeljo, 23. maja, oh 1(1.30 v veliki unionski dvorani. Pri akademiji bo nastopilo okrcig 100 pevcev, dečkov in deklic, ki bodo Mariji v čast zapeli nekatere priljubljeno pesmi. Pripravo za lo akademijo vodi znani prijatelj otrok pesnik in mladinski pisatelj p. Krizostom Sekovnnifi OFM. — Kupujte vstopnico v predprodaji pri Sfiligoju. ker jo zanimanje za to prireditev zcio veliko.
Zalival«. Vsem, ki so sc me spomnili ob moji osemdesetletnici, so najprisrčneje zahvaljujem. — Pritekelj Anton,
Vstopnico za frančiškanske gledališče zn predstave svetovno znanega mlslerija velikega francoskega književnika Claudela »Marijino Oinaiijenje«, se dobe v predprodaji v trgovini Sfiligoj.
Dijakinjam vseh ljubljanskih šol sin namenjeni obo predstavi J. Boonovc dekliške zborovske igro »Sv. Cecilija«, ki ho uprizorjena 24. in 2(i. maja oh 10 v frančiškanski dvoruui. Igra j® za Ljubljano prava no-
vost, saj do sedaj zborske igre niso prihajale na spored naših odrov. Pretresljivi prizori, ko u« C«cili.ia sredi skvnrjencgii poganskega Kima bori za- svoj narnd in za il jogo'- dvig k Bugu in Mariji, bodo segli globoko v srce. Vstopnice v predprodaji pri SiillKoju. Frančiškanska ulica 1.
»Reglna ceeli laclare!«, tnko vzklika mlada Violina, glavna oseba v Paul Claudelovl slovesni drami »Marijino Oznanjenje«. Ita-duj se Kraljica nebeška, od julra do večeru i življenja ti poje vernik svo.io iivnlo. Violu na jo polna življeoja in brslečo mladosti in vendar se je tudi nad njo iztegnila božja dlan in jo izbrala za žrtev, ko inora biti darovana v rešitev družine, domovino iu Cerkve. 'Deklica se ne upira božjemu klicu, marveč mu sledi vdano in pokorno. — 1'rva izvedba to slovito katoliške umetnine bo v nedeljo. 23. maja, ob 10 v 1'raučiškaubki dvorani. Vstopnice prt Sfiligoju.
Na nocojšnji produkciji šole Glasbene Matice, ki bo X. produkcija v letošnjem šolskem letu. bodo nastopili gojenci klavirskega oddelka, ki jih poučujejo strokovni učitelji, in siccr: Zorka Rradačev a, Marta Bizjakov«, Emilija Demovškova, Silva Hra-šovčovn in Viktor Sonc. Iz violinskega oddelka bodo nastopili gojenci Jurija Gregorca in Avgusta Ivančiča. Deklamntorja Pa iz šole prof. O. šesta. Produkcija ho v mali filliHrmoničui dvoruui. Začetek točno oh IS; podroben spored so dohi v knjigarni Glas-bene Matice. Ker jo nocojšnja produkcija zadnja instrumentalna produkcija letošnjega šolskega lela, šo prav posebno vabimo starše in prijatelje mladine.
Dljakl-Inje 3. In 4. razredov gimnazije ter 4. razredov meščanske šole prijavite se za posebno instrukcije v predmetih za malo maturo. Ločeni oddelki po šolah in razredih. Učni honorar nizek. Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Vpisovanje še la teden. Informacije in prijave dnevno dopoldno od 0—12, popoldne od 4—ti: Speelelne slroknvne InstrukcHe za gimnazije In meščan"ke šole, Mnssolliiljev (Kongresni) trg 2, II, nadstropje. Središče mesta!
Paradižnikov Ih sadik je zmanjkalo. Lo-to5u.ll maj je bil v začetku deževen in zato sc jo sadllov paradižnikov nekoliko zavlekla. Čeprav jo god sv. Janeza Nepomnkn, ob kalcrcui ponavadi v. Ljubljani nehajo
saditi paradižnike, že minil, vendar jc šo vedno čas t.ia do konca maja, da bi si mogli lastniki ljubljanskih vrlov omisliti paradižnikovo sadike v izdatni meri. Toda paradižnikovih sadik je sedaj v Ljubljani že zmanjkalo in jih pri najboljši volji ni več dohiti, čeprav so dosegla žo ceno tudi po 1 liro kos. Vzrok temu je v leni, kei jo letos, nasadil paradižnike pač sleherni, kdor jo mogel in so mali pridelovalci takoj prve) dni maja pokupili vse razpoložljive sadike. ] Z» one. ki so čakali poznejšo dni ma.ia. lorej j sadik ni več na razpolago. V vploninin soj letošnje sadike šibkejše kakor lanske, ker je pač pomlad bila liladnej .a in ie pozneje j nastopila Toda to še ne vpliva na plodovi-j (ost. i.er je vse odvisno od meseca junija in ] julija, ko se ruslline razvijejo.
Mnogi) fižol« je vsajenega. Zadnji čas ie /i hulitev fižola. Sedaj navadno sadc visoki fižol ali prtklur. nizki fižol jo že povsod "snjen. Kakor zatrjujejo, je bilo v Ljubljani po raznih malih in drugih njivah vsa-, jeaega i!o MIKI kg raznovrstnega fižola, lani I ga jo bilo okoli 300 kg. Pred leti je kmetijska poskusna iu kontrolna postaja zbinlal podatke o vseli vrstah fižola, ki jih pri nas j sado. Vseh vrst je Tli. in sicer 26 vrst nizke- | ga, tli vrni, visokega in 4 turške vrste. .Med turške vrste spada tudi oni visoki, rde v cvetoči fižol, ki dajo zelo debela in kot ma-ronl okusna zrna
Zanimivosti iz zemljiške knjige. Hiša št. -I v Salcildrovi ulici ima kaj pestro in zanimivo zgodovino. Značilna pa je ludi v stavbnem pogledu. Hiša je zelo stara* in je v Stari zemljiški knjigi, katero je nadomestila nova iz lela 1S71, zaznamovana kot hiša St 104. stara v nieslu. Spada pod zemljiškoknjižni vložek št. 201 k. o. Ljuhljuna-liicsto. V novi zemljiški knjigi so vpisani ed marca kot lastniki lirnta Anton iu Jože.i pl. Scheuchenstuel in Pajk Marija rojena pl. heheuclienslnel. vsak do ene lre-j Ijlae. To Antonu je podedovala svoj deleži njegova žena Antonija pl. Scheuclinistuel. I bivajoča v inomostu. Ta jo avgusta 1SS2J prodala svoj delež Deški sirotišnici Vin-| eeneijeve družbe v Ljubljani. Pozneje pa jo ; n i všeli lastnikov leta IS«! kupil hišo Jožef Pajk, državni pravilnik v Ljubljani odnosno bivši podpredsednik okrožnega sodišča, ki je bil znan kot dober kazenski sodnik in .ie umrl prva lc1n po končani prvi svetovni vojni. l'o njem sla podedovala to hišo Marija Kiinigl rojena Pajk, vdova policijskega ravnatelja, stanujoča v, Gradcu, ia Pavel
Pajk, podpolkovnik v pokoju. Sedaj je postala lastnica Ic bišp Anetta Klshacherjeva, zasebniea v Ljubljni. Vrtača 11. Kupnina za hiSo jc znašala 472.000 lir.
V Ljubljani ti utrl t od 7. do 13. maja: Su-šteršio Lmilija roj. Nikolič. 17 let, vdova mlinarja. Sv. i'rlra ccstu »3: Košenina Zora roj Rakoš, 34 let. žena telili, uradnika, Kožna dolina. O XV 11; Lotrič Ivan, 3S 1,1, mizar. Kroga 71; linjar Marija. 20 let, novinka usmiljenih sester, Slomškova ulica 20: Svoboda Angela roj. Zegnizzi, lili let, vdova okrajnega tajnika, Vidovdnoska cesta S; Zelo Ivana roj. Špacapan, f>5 let. žena žel. uslužbenca. Linhartova ulica 28; Zavašnik Ivan. >7 lit, zasebnik. Tržaška cesta 133; Sumi Andrej 74 let. višji poštni kontrolor v p.. Poljanska eesla 10: \Vcisy I>oopold. M let, drž služitelj v p., V1do»danska cesta 0: fckerl Matevž. 113 let. delavec. Japljevn 2; Tornar liana roj. Zupan. G0 let. zasebniea. lileivvcisova eesla 53. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Hahovee Frane. 50 let, drž. uradnik v p., Kolodvorska ulira 21: Itau-nielier Pavla, 6ii lel. zasebniea. Miklošičeva cesta 22; Kraljii Anton. 38 let, policijski stražnik. Lipičcva ulica 2: \Veber Emilija roj. Infebl. 4'i let. fcenn univ. prof., Bežigrad 7; lfeferle Uudolf. 72 lel, cerkovnik, Kočevju 3: inž. Spitzer llugo, 07 let. inženir, Cankarjeva ulica 10: Stran s Jožef, 10 let, krojaški vajenec. Kersnikova ulica 4; Ker-viifa Marija, 05 let. služkinja. Rimska c. 7: Knmnikar .lo"-rf, 01 let. Srednja vas 11. občina Rudnik: Purkart Ivan, 47 let. Turjak 0. obč. Velike Lašče; Ženko Ivana roj. Furlan, 71 let. zasebniea. Pot na Itnkovo Jelšo 78: Korče Ivan, 24 lel, sin posestniku. Blatna Brezovica 33 pri Vrhniki.
roizvctlovanja
Zguhlln sem denarnico. 2 fotografiji in nekaj denarja na polju pri Sv. Križu 10. maja. Prosim pošlenegn najditelja, naj jo vrne proti nagrudi tesnil; Angelci, llrunil-niškn II.
Izgubila sem 17. ninja med 10 iu 20 zv. nn poli iz Skrahčevo v Tobačno ulico rjav olro-ški lelovuik Pošten najditelj naj ga odda v Tobačni ulici 10, pritličje.
f'rno ilamsko torhleo sem izgubila v ponedeljek popoldne nd glavno pošte mimo hotela »Slon' in po Frančiškanski ulici. Poštenega najditelja prosim, da jo vrno proti nagradi na naslov: Fauči Sever, 1'ražukovu ulica 8, 1. nadstropje.
Gledališče
Opera:
Sreda. 1> mala, ob 10: »Evgenlj Onjejtlm.
Izveu. Zuižunt) cene od 2U lir navzdol. Četrtek. 21. maja. oh 18- »Madame Butterf1y«. Izven. Gostovanje Mufulde Favcro. Ceno od 0(1 lir navzdol. Petek. II. mala: Zaprto.
Gostovanje prlmadone Mafalde Pavero.
V čelrlek bo pela slovit« umetnica partijo Cliio eliio-snne. ki spada po mnenju in presoji evropske kritike poleg Mlml v . La lio-liemo- med liKc, ki jih posebno tenkočutno oživotvnrja tako v pevskem kakor v igralskem pogledu. Gostovanje tn velike pevko je r.a Ljubljano največji dogodek sezone.
Drama:
Sreda. 1J. maja, ob 18; ».Torijeva hči«. Premiera Ped Promlerskl. četrtek. 20. maja. ob 17: »V časn obiskanja«.
Zaključena predstava' za šolsko mladino. Pelek, *1 maja, ob 1.1: »V času obiskanja«. Zaključena predstava za šolsko mladino.
Naznanila
tADIO. Sreda, U. maja: 7.30 Pesmi iu napevi — Napove«! časa, poročila v Italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30. Poročila v slovenščini — 12 43 Lahka glnslia — 13 Napoved časa. poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Orkester vodi di rigent Petrnlia — 14 Poročila v italijanščini
—	14.10 Koneort mulega orkestrn vodi dirigent Slane Lesjak — 1.1 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časn, poročila v italijanščini — 17.1.1 Koncert dna Goloh-Adamič
—	17.:I5 Violinski koncert Jana Šlai«a. pri klavirju Janko Ravnik — 10 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 10.4.1 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved čaen, poročila v Italijanščini — 20.20 Simfonični koneort vodi dirigent Mule — 21 :m Predavanje v slovenščini — 21.40 Orkester >Ar-monla* vodi dirigent Spgiirlnj — 22.15 Orkester vodi dirigent Nicelli — 22.4,1 Poročila v Italijanščini.
LEKARNE Nočno službo Imajo lekarne:
dr. Kmet, Bleivveisova ccsta 43; mr. Trn-koezv ded.. Mestni trg t, iu mr. Uslar, So-lenburguvu ulica 7.
S. S. VAN D IVE:
72
Umorjeni Kanarček
Vance je pogledal proti stropu.
»Kako si trmast, Markham. Trudim se, da , te, re,Ml zaSate, ti pa si na vso moč prizadevaš, da bi mi odvzel pogum.«
Markham se je oddaljil od okna in sedel nn divan nasproti Vanceju. Poteze na njegovem obrazu so izražale utrujenost
»Nikar me slabo ne sodi. Zame Spotsvvoode ne pomeni nič. Rad bi vedel, če je res on zagrešil zločin. Če tega primera ne bom mogel pojasniti, me časopisi ne bodo nehali napadati. -Nikakor ti nočem jemati poguma. Toda tvoje sklepanje glede Spotswoodeja je neverjetno in preveč protislovno.«
»Prav imaš. A ta protislovja so preveč popolna. Kur čudovito se ujemajo med seboj in zuto tega ni mogoče pripisovati »lučaju.«
Markham je vstal in se spet približal k oknu ter se zazrl ua dvorišče.
»Če bi mogel sprejeti tvojo trditev, du je Spotsvvoode morilec, bi se mi tvoja izvajanja zdela popolnoma pravilna. Nikakor pa ne mo-
rem obsoditi človeku zaradi enega dejstva, da je njegova obramba preveč pruvilua in po-polnu.«
»Samo nekega navdiha nam je treba,« je dejal Vance, — medtem ko se je začel sprehajati po sobi. »Jezi me,- da me je prevaral navaden izdelovalec avtomobilskih potrebščin... To je preveč poniževalno!«
Sedel je h klavirju in začel igrati neko Brahmsovo skladbo.
»Ta kluvir že dolgo ni bil uglašen,« je za-mrmral; nato pa je vstal in se približal omarici. »Ljubka je, a preveč okrašena. Na vsak način bo plesalkina teta še precej dobila zanjo.« Začel je ogledovati svetilko: »Lepa bi bila, Če bi ne bili nadomestili sveč z električnimi žarnicami < Nekaj ča«a je opazoval uro: »Nič posebnega! Prepričan sem, da še nikdar ni šla prav.« ludi pisalna miza je vzbudila njegovo pozornost: »Posnetek francoske renesanse. Kar lepa je!« Njegov pogled se je ustavil na košarici iz pergamenta. Opazoval jo je nekaj časa, nato pu je vzel iz nje papir, o katerem je govoril prej.
»Urez. dvoma so bile v tem papirju zavite zadnje stvari, ki jili je plesalka kupila tik pred smrtjo... Ali imaš smisel za malenkosti, Markham? Na vsak način je bilu rdeča vrvica, s katero je bil zavoj zvezan, prava sreča za Skeela... Kuj se ti zdi, kaj je bilo v tem za-
voju, ki je prestrašenemu Skeelu pripomogel do rešitve:1«
Odvil je papir in našel v njem raztrgan kos lepenke in velik štirioglat črn ovoj.
»Ah, gramofonske plošče! A kje neki ima gramofon?« je dejul in pogledal okrog sebe.
»Našel ga boš v predsobi,« ie zdolgočasen odvrnil Markham, ne da bi se okrenil. ,
Dobro je vedel, da Vancejevo klepetanje razodeva njegovo veliko zmedenost. Vedel pa je tudi, da si zdaj prijatelj prizadeva, da hi našel rešitev. Zato je potrpežljivo čakal.
Vance je z utrujenim korakom krenil proti predsobi in si začel ogledovati gramofon. Omarica je bila okrašena s kitajskimi risbami in delomu pokrita z orientalskim prtičem. Na prtu je bila bronasta cvetlična vaza.
»Saj niti ni videti, da bi bil gramofon. Čemu neki ta orientalski prt...? Nobene posebne vrednosti ne predstavlja... Bogve kak okus je imela gospodična kar se tiče glasbe...? Brez dvoma je imela najraje kake ljudske jjopevke.«
Odstranil je prt in dvignil pokrov. Takoj je opazil, da je nn gramofonu že postavljena neka plošča. Sklonil se je, da bi pogledal napis na plošči:
»Kuko...? «Andante» iz. Beethovnove simfonije...? Mhrkham, brez dvoma ga poznaš...? Najpopolnejša «Andante», kur jili sploh poznamo!« Navil je gramofon: »Nekoliko glasbe ne
bo škodovalo. Razčistila bo ozračje in ublažila našo zbeganost!«
Markham se ni zmenil za prijateljevo govoričenje. že vedno je ves pobit gledal skozi okno.
Vance je nastavil iglo na ploščo in se vrnil v sprejemnico. Stal je sredi sobe in gledal proti divuuu ves zamišljen. Jez sera sedel na pletenem naslanjaču blizu vrat in sera čakal na godbo. Tudi moji živci so bili silno napeti.
Prešla je minuta, minuli sta dve, a edini zvok, ki je prihajal iz predsobe, je bilo lahno drsanje igle po plošči. Vance je dvignil pogled in počasi krenil proti gramofonu- Opazoval ga je neka j časa in zopet spravil v tek. Čeprav je čakal več minut, ni bilo slišati nobenega zvoka.
»To je pa zares čudno!« je zamrmral, medtem ko je zamenjal iglo in zopet navil gramofon.
Markham je zapustil svoje opazovališče pri oknu in gledal prijatelja z veliko potrpežljivostjo. Plošča se je vrtela in igla je označevala svoje koncentrične kroge, toda slišati ni bilo nobenega zvoka. Vance se je naslanjal z obema rokama na gramofon in ga z začudenjem opazoval.
»Morda je pa pokvarjen...!«
»Domnevam,« je ironično pristavil Markham, »da v svoji aristokratski nevednosti ne poznaš tega. tako priprostega mehanizma...
Beseda o reševanju iz vode
Nizozemska ne slavi v telesni vzgoji samo po icm, da ima poleg Danske najhitrejše plavačice na svetu, pač pa ima tam plavalni šport že lepo tradicijo. Nizozemci so bili prvi, ki so začeli z ve-lil <im prizadevanjem, da bi prepreči 1 i število nesreč na vodah. L. 1767. so ustanovili posebno družbo za reševanje potapljajočih, podobno organizacijo, kot jo ima Slovensko planinsko društvo za reševanje v gorah. Ta organizacija si je nadela dvojno nalogo: 1. popularizirati poučevanje plavanja, 2. uriti izurjene plavalce v reševanju.
Molijo sr oni, ki mislijo, da je vsak plavalec sposoben tudi za reševanje. Izkušnjo ob mnogoterih priložnostih, zlasti pa, kadar jo prišlo do množičnih nesreč na vodi, so pokazale, da so ne-izurjeni reševalci često brezuspešni. Pogosto se zgodi, da hoče ta ali oni pomagati potapljajočemu, ki se ga v smrtnem strahu tako tesno oklene, da ga potegne na dno, od koder se tudi sam ne more več rešiti, jičez par dni so jih našli v objemu,« j'j bilo večkrat zapisano v poročilih o nesrečah.
Reševalec, ki skoči med množico potaptjajočih so ljudi, mora v naprej vedeti, da je izgubljen; skakanje med množico ponesrečencev je proti vsem navodilom za reševanje iz vode. Zaradi tega je potrebno, da se reševalec pouči o tem, kako >c mera približevali ponesrečencem: samo poediu-ceni in samo od zadaj! Vedeti mora dalje, kaj mora storiti, če ga ponesrečenec potegne pod vodno gladino (osvobodilni prijemi). Prvo je torej, da zna pri reševanju reševati tudi sebe. V naslednjem bomo na kratko očrtali vse sposobnosti, s katerimi naj bo oborožen izurjen reševalec:
V plavanju mora biti tako vztrajen, da mu 111 težko vzdržati eno uro plavajoč v stoječi vodi. ali tri kilometre v počasi tekoči reki. Včasih pa m nese slučaj, da mora reševati oblečen. Da bi se tudi z.a tak primer osposobil, zahtevajo pri izpitih za reševalce tudi plavanjo na 300 m 1 obleko na sebi.
Dalje je potrebno, da se navadi reševalec sle-ri se v vodi, zlasti pa, da se izuri v potapljanju. Vsak reševalec mora gledati pod vodo. da bj lahko poiskal ponesrečenca. Pod vodo mora plavati zdaj sem ter tja, zdaj v globino, kar je hudo utrudljivo in zahteva mnogo vaje.
Često jc treba skočiti v vodo z mosta ali z obrežja; za lo se naj vadi reševalec tudi v oceni globine ter v skakanju na glavo (globoka voda) in na nogo. Pri borbi z utopljencem mora hiti vselej pripravljen na lo, da ta v silnem strahu
ni razsoden. Vešč mora biti osvobodilnih prijemov, če pa tudi lo ne pomaga, se mu približa šolo takrat, ko utopljenca zapušča zavest.
Kdor hoče plavati z utopljencem, ki predstavlja precejšnje breme, se mora uriti v plavanju na hrbtu samo z nogami, da bi z rokami lahko držal svojega tovariša (glavo) nad površino vode. In končno, vedeti inora tudi to, kako postopati z utopljencem tedaj, ko priplava z njim na suho. Tu prido v poštev izpraznjenje vode, umetno dihanje, in sploh prva pomoč pri reševanju utopljencev. Reševalno plavanje so uvajala pri nas plavalna društva, propagirala pa ga je tudi Gasilska zveza, ki je izdala posebno knjižico pod naslovom »Reševanje iz vode«.
Šport v kratkem
I z Srbije
Nova ureditev prodajo zelenjavo ua beograjskih trgih. Zaradi pravilne razdelitve dovoza zelenjave na beograjske trge in urejevanja pravičnih cen za vso povrtnino, namerava beograjska občina postaviti posebnega pooblaščenca, ki bo skrbel samo za to, da bo dovoz povrtnine in ostale zelenjave za potrebe Beograda stalno zagotovljen, da bo po-vrtnina pravilno razdeljena na vse trge in da bodo cene zanjo ludi znosna. Cene, ki jih bo določil ta poblaščenec, ne bodo najvišje dovoljene cene ter se bodo lahko zviševale s povečanimi stroški za njihovo pridelavo, dovozom in podobno. Oblast bo strogo pazila tudi na to, da bodo kmetice zelenjavo donašale res na trg in jo tam prodajale strankam. Vso odvišno zelenjavo bo stalno prevzemal urad za prehrano ter bo z njo zalagat razne ljudsko kuhinje in večje gostiuske obrate.
Priključitev Zarkova Beogradu. Vas Zarko-vo ki lezi v bližini Beograda in dosedaj ni spa-dula v beograjsko mestno področje, so v zadnjem času priključili Beogradu. Beograjsko mesto bo s to priključitvijo znatno pridobilo v gospodarskem pogledu. Zarkovo je namreč žc pred vojno igralo v prehrani Beograda znatno vlogo, ker je v glavnem dobavljalo beograjskemu mestu vsak dan znatne količine mleka in najrazličnejšo povrtnino. Sedaj, ko spada ta vas neposredno pod Beograd, se bo proizvodnja zelenjave in povrtnine šc povečala ter bo imel Beograd vse te stvari na svojem območju in ne bo tuko močno navezan na dovoz z onstran Suve.
Zbor lahkoatletskih sodnikov. Vse gg. kandidate za lahkoatletske sodnike pozivamo, da pridejo v četrtek, 20. t. m., ob 18 v tajništvo Lahkoatletske zveze, Bleivveisova cesta la-11. Oni, ki šo niso poslali prijave, bodo isto oddali ta dan v tajništvu, kjer bodo dobili tudi potreben ma-tefial za pripravo.
Po nogometni tekmi, ki so jo izgubili včeraj Švicarji proti Madžarom, se bodo pripravljali na potovanje v Stockholm. Tam bodo igrali 14. junija v RaBuuda stadionu mednarodno tekmo proti Švedom.
Iz Leipziga poročajo o lepih lahkoatletskih uspehih. Med drugim beremo, da je padla prva letošnja znamka v skoku v daljino čez 7 m. Atlet , Albert je skočil 7.02 m.
Na Saškem so priredili nedavno veliko tekmovanje v slalomu na vodi, pri katerem je sodelovalo 120 čolnarjev. .
Športni davek so vpeljali na Danskem. Lah-koatletska zveza je namreč sklenila, da bo moral plačati vsak obiskovalec lahkoatletskih prireditev po 10 orov. Dohodek, ki ga bodo na ta način dobili. bodo oddali osrednji zvezi, ta pa ga bo uporabila za vzdrževanje športnih učiteljev.
Vrstni red po nedeljskih prvenstvenih tekmah je v prvem razredu tnkšenle: Ljubljana in llermes po 4 točke. Mars 2. Tobačna tovarna 0; v drugem razredu: Mladika b; Korotan 4, \ ič in Zubjuk brez točke.
Prihodnjo nedeljo bodo nn sporedu tele tekme: Ljubljana : tobačna tovarna v prvem razredu, v drugem pa Vič : Zabjak. Pri prvem srečanju smemo trditi, da bo Ljubljano dobila obe točki in bo s 6 točkami zasedla prvo mesto v prvem delu prvenstvenega tekmovanja, dočim bi bilo napak že vnaprej predvidevati zmago enega ali drugega moštva v drugi tekmi. Pri drugem srečanju bo zmagovalec dobil prvi dve točki.
Prihodnjo nedeljo bodo začeli s prvenstvenimi tekmami rezervnih in juniorskih moštev. Rezerv se je prijavilo 8, juniorjev pa 6 moštev, tekem bo torej v naslednjih nedeljah šc vcc, kot pu jih je bilo do zdaj.
S prihodnjo nedeljo bo pri kraju prvi del domačega prvenstvenega nogometnega tekmovanja. S prvenstvom bodo nadaljevali brez odmora. Če bo šlo vse po sreči, bomo 11. julija •že vedeli za prvaka obeh razredov.
Tudi drugo kvalifikacijsko tekmo je Trie-stina dobila, ko je zadnjo nedeljo odpravila v
IEL
KINO MATICA
21*41
Kot veša v plamenu se ženska pogubi v ljubezni... Odličen fllra Češke produkcije b liano Vltovo v glavni vlogi.
Nočni metulj«
j* »i
Krasna ciganska glasba, petje ln globoka vsebina I
PREDSTAVE dnevno ob 15, IT In ob 19.15 1
,EL KINO UNION ""
Pretresljiva drama mlade nezakonske matere
»Učiteljica«
V glavnih vlogah: Marla Denis, Nino Be-
sozzl, Enrlco Ulori In drugI... Predstavo: delavnik ob 15.SO, 17.30 In 19 30 ; ob nedeljah ob 10.30. 15.30, 17.30 In 19.301
[EL
KINO SLOGA
i; jo
MoS zlata proti vsakemu pravu krvi v velikem zgodovinskem filmu
»Rothschild« '•c
V glavni vlogi: Erlch Ponto, Carl Kiihlmann,
Glsela Uhlen. Pričetek predstav ob: 14., 15.50, 17.40, 10.30. Konec ob 21.15.
Modeni Buri z rezultatom 3:2. Po treh tekmah ima Triestina 4 točke. Bari in Venezia pa po 1. Obe moštvi bosta morali odigrati še eno tekmo;
Cremnganec bo morul v B divizijo skupaj z igurijo.
I Gonilna jermena iz — papirja
V tekstilnih tovarnah v Čenstohovi. nekdanji sloviti poljski božji poti, so za svoje stroje začeli uitorabljati gonilna jermena iz — papirju. Vendar pa ta jermena niso čisto iz samega papirju, pač pa so prepleteni še s posebnimi tekstilnimi vlakni, da se ne bi prehitro strgali. Kakor se zdi — piše nemški poročevalec iz K rakova — so ta jermena zelo odporna in zdrže izredno dolgo. S posebnimi poskusi so dokazali, da bi takšna papirnata jermena lahko s pridom uporabljali »udi za druge vrste 6troje po drugih tovarnah.
Silno potrti sporočamo prijateljem in znancem, da jc po dolgi boležni dotrpcl in ilas za vedno zapustil naš predragi
Stanko DrašKer
dipl. comm.
Pogreb bo v sredo, dne 19. maja 1943, ob pol 4 popoldne iz kapelice
sv. Andreja na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. M asa zadušnica bo v ponedeljek, 24. maja ob 7 v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Nepozabnega rajnkega priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, dne 17. aprila 1943.
Rcgina roj. Lap, soproga; Stanko, sin, in sorodniki
i
Umrla nam je naša srčno ljubljena soproga, hčerka, teta in svakinja, gospa
Malci Stok roj. Slabina
soproga pošt. pristava
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 20. maja 1943, ob 4 popoldne z 2al, iz kapelice sv. Nikolaja k Sv. Križu.
Ljubljana, Race, dne 18. maja 1943. Globoko žalujoči:
Ing. Andrej, soprog; Amalija in Jakob Slabina, starši, in ostalo sorodstvo
ČASA EBIPII3DSKEBH P13DKRfi[i3R
U. Mi<
•33-
Bralje so veselo in srečno zapustili žitnico iu krenili proti mestnim vratom, skozi katera so bili prišli.
\ si so bili dobro razpoloženi, razen Benjamina.
»Zakaj si tako žalosten? Ali bi bil rad dalj * isn ostal v mestu, du bi obiskal njegova čuda?« ga vpraša Juda.
»Ne, marveč se tako nerad ločim od podkralja. šc enkrat ga bi rad videl in mu rekel . . .«
»lega pogana?« vpraša Ruben prezirljivo-
>Kaj hočeš? Tako navezanega se čutim nanj. Prav kakor na dobrega brutu,« reče Benjamin.
Ruben se smeje-
»Gorje, ako bi te slišali Užaljen bi bil. To ljudstvo je tuko ošabno, misli ne vem kaj da je. in zaničuje nas, ki smo judje. Oni časte živnli in se smatrajo vzvišene nad nami, ki častimo edino pravega Boga,« pripomni Juda.
»Vendar je lepo ruvnai z nami,« reče Be-
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
njumin, ki je hotel na vsak način braniti podkralja.
»Je imel pač dober dan, toda ko bi ga bil ti videl zadnjikrat,« mu odgovori Dan.
»Jaz sem ga videl le včeraj in vem, da se je vedel z vsemi zelo lepo; do mene je bil pa še izredno ljubezniv,« pravi Benjamin.
»Vsi ti dobro žele,« pripomni Juda.
Bratje so prišli s svojimi osli do mestnih vrat. Sturi vratar jim godrnjajo odpre.
»Ze odhajate?«
»Opravili smo že svoje posle, pa nam nc preostaja drugega kot oditi,« odgovori Juda.
»Kdor pride v Memfis, ne odide tako brž.«
»Ker ima denar za razmetavanje.«
»Ali ga vi nimate?« vpraša vratar smehljajoč in namigne na osle, ki so se šibili pod veliko težo, naloženo na hrbtih.
Oni ne odgovore. Plačajo pristojbino in odidejo.
Ko so bili že izven mesla, pravi Juda:
»Prosimo našega Boga. Boga Abraraa, Izaka in našega očeta Jakoba, kakor je blagoslovil naš prihod, tako naj blagoslovi naš po-vratek in nmn dn čimprej videti obličje našega dragega očeta.«
Vsi dvignejo roke proti nebu in ostanejo nekaj časa zbrani v tihi molitvi. Nato nadaljujejo pot.
Benjamin se od časa do časa obrne in dol-
go gleda visoko obzidje, ki je zakrivalo mesto njegovim pogledom- Juda to opazi.
»Ti ni prav, da že danes odpotujemo?« vpruša mlajšega brata.
»Tako rad bi bil obiskal mesto in bližnje piramide.«
»Saj se bomo še kdaj vrnili, ako jc res, da bo trajalo pomanjkanje sedein let.«
»Je on tnko rekel?«
»Uganil je iz svoje vedeževalne čaše.«
»Ali more Bog razodeti bodočnost po ve-deževalni čuši?«
Bratje niso vedeli.
»Sedein let. Minili sta šele dve lefi in pol. •je, akc Benjamin.
Gorje, ako bo lakota trajala še pet let,
u in pn ,< kliku
»Dokler so žitnice v Egiptu polne, bomo imeli dovolj kruha.« pripomni Juda.
»Da bo le imel oče potrebnega srebra,« godrnja Dan.
»Boš videl ob naši vrnitvi.« pravi Ruben, ki je opazil, da se je Benjamin znovu obrnil proti mestu.
»Da mi bo oče le še dovolil vrnili se.«
»Oče ne bo imel nobenega vzroka več, da ti brani, ko si srečno prestol svoje prvo potovanje.«
»Ne poznate očeta.« vzdihne Benjamin.
2elja, da bi še enkrat videl podkralja, je bila tuko velika. Del svojega srca je pustil'v
Ealači Zafnatpunea. Ločitev od Memfis mu je ila tako mučna kakor ločitev od oč^ts.
Prišli so do Nila in ga prešli.
Ko so šli veselo po kratki Nilovi dolini, se je pri jezu, ki vodi v Mokatem, še enkrat ozrl in videl skupino jezdecev, ki so v velikem diru jezdili za njimi.
Pove bratom
»Vojaki iz Earaonove garde,« odgovor*- ti.
»Konji so ognjeviti. Gotovo ne trpe lakote,« pripomni mladenič.
»Vojakom in konjem nikoli ne manjka,« pravi Ruben.
Tu in tum se je Benjamin še vedno oziral na daljno mesto, piramide, ki so se začele prikazovati in na jezdece.
»Za nami gredo.«
Ruben skomigne z rameni.
»Morda jezdijo v gore.«
»So nam že blizu.«
»Gotovo nas bodo prehiteli. Naši leni in preobloženi osli ne morejo tekmovati s hitrimi kon ji.«
»Njim na čelu jezdi debeli dvorjanik iz Zafnatpnneove palače.« nadaljuje Benjamin.
»Njegov veliki dvorjanik?« vpruša Ruben presenečeno.
»Ker je tako debel, je na konju prav čudna pojnvn,« nadaljuje Benjamin.
»Veliki dvorjanik podkralja!« ponovi Ruben.
izdajatelj: Inž. Jože Sočja
Urednik? Viktor Cent*