Poštnina plačana v gotovini. STEV. 251.
V7 LJUBLJANI, sobota, dne 28. novembra 1925.
Posamezna številka Din 1.—.
LETO n.
Izhaja vsak dan opoldne, izvretasi nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 30*—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. IS. TELEFON STEV. 652.
Rokopisi sa ne vračajo. — Oglasi po tarife.
Pismenim vprašanjem naj se priloži mamit« ta odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Zahtevamo čist proporc.
Ljubljanske občinske volitve so po časopisnin vesteh razpisane in se vrše .začetkom marca. Kakor na eni strani pozdravljamo to vest, ker pomeni konec gaženja ljubljanske avtonomije, tako pa na cirugi strani z vso odločnostjo zahtevamo, da se vrše volitve po častem praporcu in da se takoj odpravi ona določba volilnega reda, s katero se daje najmočnejši stranki večino v občinskem svetu. Zahtevamo čist proporc, ker samo s čistim proporcem pride ljudska volja do res pravega izraza.
Cisti proporc pa moramo zahtevati tudi iz drugih ozirov. Kakcr hitro ostane stara določba, ki neupravičeno daje relativno najmočnejši stranki tudi absolutna* moč, tedaj je volilec prisiljen, da isbira samo med dvema stranicama, če noče, da z glasovanjem za stranico svojega prepričanja pomaga indirektno nasprotni stranki do zmage. V naših razmerah se pravi to, da se bo s tem obnovil stari boj med klerikalci in liberalci ter da se bo pri občinskih volitvah volilo po geslih, ki z občinskim gospodarstvom nimajo nobene vezi. Boj, ki je toliko škodoval Sloveniji in ji prav nič koristil, naj pride po desetletjih zopet nad Ljubljano in zavre njen razvoj, ker bo docela razdvojil prebivalstvo.
In vendar čakajo Ljubljano tako velika naloge, da je sodelovanje vseh prebivalcev absolutno nujno. To sodelovanje pa je zopet mogoče le, če je vsakemu dana prilika, da voli po svoji vesti in da dobimo potem čistega proporca v resnici reprezentanco, ki sme reči, da je pravi in nepotvorjeni izraz ljudske volje. Ta reprezentanca naj sestavi potem potrebno delovno večino in potem smo gotovi, da bo nova večina imela za sebe tudi večino prebivalstva in da bodo njeni ukrepi s tem držali.
To je tembolj potrebno, ker bo morda nova večina v svrho stanovanjske akcije, ograditve ljudskega kopališča, razširjenja tramvajske remize itd. na vsak način poiskati si posojilo, katero pa sme po demokratičnih načelih najeti samo večina, ki ima tudi v resnici za seboj večino prebivalstva.
S samo čistim proporcem je mogoče, da se bodo volilci tako opredelili kakor je to v interesu mestnega gospodarstva. Ne more biti to gospodarstvo klerikalno ali liberalno, temveč more hiti le socialno ali nesocialno, dobro ali JLabo, pošteno ali. nepošteno. Samo taki momenti so za občinske volitve merodajni, dočim so'politična gesla važna samo tjl skupščinske volitve. Naj bo veči-ita v ljubljanskem občinskem svetu še tako avtonomistična, bo tudi za Ljublja-»o veljal centralizem, če je skupščina aentralističnega mnenja. In naj bo občinski svet Ljubljane še tako kultumobo-ien, bodo vendar tudi za Ljubljano vejali naj strožji cerkveni predpisi, če jih »o sklenila skupščina. Toda naj bi vla-v skupščini še tako reakcionarna 'sooina, more imeti Ljubljana vendarle najbolj socialne ustanove, ker stvar je pač ta, da ni ljubljanski občinski svet forum za politična načela, zato pa avtonomen 7astcp za gospodarstvo Ljubljane.
In na tem gospodarstvu je zainteresiran vsak ljubljanski volilec, pa naj bo pripadnik kake politične stranke ali ne. Ca morajo volilci že prenašati diktaturo strank za skupščinske volitve, potem ros ni potreba, da bi jo morali še za ^činske. Pod diktaturo strank pa je ljubljanski volilec, če obvelja sedanji v’olilni red, ker je posameznik proti premoči strankarskega aparata brez moči.
Besedni dvoboj Radič - Pribičevič.
Beograd, 28. nov. Za sejo je vladalo velikansko zanimanje z ozirom na interpelacijo Pribioeviča. Do njene razprave pa je prišlo šele na popoldanski se^i.
Na dopoldanski seji ^e bil najprej pre-čitan ukaz o imenovanju St. Radiča za prosvetnega ministra. Finančni minister js nato utemeljeval dvanajstine. Seja je oživela, ko je pričel govoriti radieevski disident Jagatič. Radič ga je pozdravil s pozivom, da odloži mandat, ker se je izneveril stranki. Jagatič je ostro napadal St. Radiča in imenoval njegovo politiko izdajalsko. Med njegovim govorom je prišlo do burnih prerekanj med hr-vatskimi poslanci, da je izgledalo, kakor da bi zboroval hrvatski sabor.
Po Jagatičevem govoru je bila seja prekinjena.
Beograd, 28. novembra. Popoldanska seja skupščine je bila zelo živahna. Najprej je govoril zeniljoradniški poslanec Vujič. Ob 19. pa je dobil besedo Pribičevič, ki je govoril zelo dolgo in šo ga večkrat prekinili. Silno zanimiv je bil dialog, ki se je razvil med Sv. Pribičevicem in St. Radičem.
Ko je Pribičevič zahteval, da vlada spravi v sklad izdatke z davčno silo našega naroda, mu je vpadel v besedo g. Iladič: >To bi morali delati vi, ko ste sedeli v ministrskem fotelju, in -bilo bi danes drugaček
Pribičevič: Priznajte, da se z odgovorne strani ne pazi na to, da se državni izdatki spravijo v sklad s finančno silo naše države!
Radič: Vlada predvideva vse to in bo o tem donesla zakone!
Pribičevič: V teh dvanajstinah vidimo mesto štedenja le povečanje izdatkov, zlasti vojnih.
Radič: ... narodne obrane in ne povečanje vojnih izdatkov. Mi nismo vojaška država, marveč narodna država. (Odobravanje pri vladni večini.)
Pribičevič: Ker je prosvetni minister v svojem sedanjem delu stalno grdil vojsko.
Radič: Ni resnica.-
Pribičevič: Razume se, da mu je potreben drugi fermin.
Radič: ... proti militarizmu!
Pribičevič: ... da označujemo institucijo, ki jo jaz imenujem vojsko. Mislim, da je to vprašanje, v kolikor se nanaša na vojsko, upravičeno.
Radič: Hvala Bogu, da sploh nekaj smatrate za upravičeno! (Smeh pri vladni večini!)
I ribičevič: Smatram to z razloga, ker je bil naš materijal, katerega smo imeli za časa vojne, popolnoma za nič. Treba-
lo	ga je obnoviti, ker nismo dovolj dajali in dovolj zahtevali, kakor pravi St. Ra-dič, za našo narodno obrano.
Radič: To pravimo mi vsi. V tem soglašamo vsi! Ves parlament. (Buren aplavz večine.)
Pribičevič: Mislim, da se te izdatke ne more dovolj motivirati, ker se naša država, ki vodi mirotvorno politiko (Radič: Tako je!) noče nikdar spuščati v
Nikjer nima proporc tako globok zmi-sel ko pri občinskih volitvah in zato zahtevamo, da se tudi vpelje.
Naj ne mislijo tisti, ki špekulirajo, da se bo s sedanjim volilnim redom dal ustvariti kak napredni blok, da se bo to zgodilo. Ne njim, ampak drugim bo koristil stari volilni red, ker Ljubljana ni pozabila, kdo ji je vzel avtonomijo in — čist proporc.
* Zato pa tudi v interesu napredne stvari zahtevamo, da se vrše občinske ; volitve v Ljubljani po Čistem proporcu.
nikake avanture, marveč hoče osigurati mir. Čital sem glasilo prosvetnega ministra — in to je danes polslužbeni organ in jaz ga moram za takega smatrati (Kadič: Prosim!), v tem erganu »Domu« (Radič: To je napredek, to je evolucija) sem našel kot obrazložitev vojnih izdatkov trditev, da se dela to radi postopanja Italije.
Radič: Tudi radi postopanja Italije!
Pribičevič: Zal mi je, da ni tukaj zunanjega ministra, ki bi demontiral to poluradno trditev člana vlade.
Radič: Jaz sem tu! Vprašam le, ali je to narodni zastopnik, ali agent Italije! Smatram, da Kordun kaj takega ni zaslužil! (Kordun je mesto, kjer je bil Pribičevič izvoljen. Op. ur.)
Pribičevič: Prosim, da prosvetni minister ne govori provokatersko, ker bi se moral potem zopet umakniti in demen-tirati, kakor je to storil že nekdaj.
Radič: Ni resnica! Nisem se nikoli umaknil! Rekel sem ono, kar je bilo in zopet hočem povedati isto.
Pribičevič: Upam, da se povečanje naših vojnih izdatkov ne nanaša niti na to, niti na drugo državo, namreč mislim, da je temu vzrok le efekt naše sedanje oborožitve.
Radič: To je bedarija! Naša vojska ni defektna, marveč je jaka, močna vojska.
Pribičevič: Mislim, da bo zunanji minister v tem pogledu soglašal z menoj in ne z njegovim kolegom, Stjepanom Radičem. “
Radič: On (dr. Ninčič) soglaša z vlado in s celim narodom. To boste culi tudi od njega!
Pribičevič: Prosvetni minister je nekega dne rekel, da Srbin ne plača davka.
Radič: Tega nisem niti sanjal, kamoli rekel!
Pribičevič: Ste rekli, gospod minister! To morete prečita!i v vašem listu, pa se radi tega ne more pričeti z redukcijo in z zmanjšanjem davkov. Kajti, ako ste se postavili na stališče, da tudi mi plačamo, kolikor plačujejo v Srbiji, potem se sploh nič ne bo plačevalo.
Radič: Tega nisem rekel! Kje sem to rekel!
Pribičevič: V »Domu«!
Radič: Jaz v »Domu«; ne govorim, marveč pišem! (Burno ploskanje večine. Smeh!)
Pribičevič: Prepričan sem, da finančni minister v doglednem času ne bo ničesar^ storil v pogledu izenačenja davkov. Zato predlagam, da se sprejme predlog posl. Demetroviča, ki zahteva, da se glede neposrednih davkov razširi na celo državo oni zakon, ki velja v Srbiji.
Radič: Pa da imamo še manj davkov!
Pribičevič: Ali pa bomo imeli po dohodkih manj.
Radič: Dobro, nam bo pa ono v dvanajstinah nadoknadil Demetrovičl
Pribičevič: G. minister prosvete pravi, da bomo" po izenačenju imeli polovica manj dohodkov. Z drugimi besedami, ponavlja, da Srbija ne plača davka.
Radie: Plača manj. To je resnica!
Pribičevič: Nisem trdil, da ste Vi rekli, da ne plača ničesar. Rekli ste, da polovico manj. Moram prigovarjati takemu postopanju vlade z uradniki. Razumem gotovo a verzi jo prosvetnega mi- < nistra nap ram uradnikom. Če je uradni- j kov preveč, potem to ni njihova krivda, | ampak krivda raznih vlad, ki so se me- j njale pri upravi države.
Radič: Kje ste? V svojem resoru po- | trebujem 50 uradnikov, imam jih pa 200.
Pribičevič: Potem morate odstaviti pomočnike in načelnike!
Raiič: To je tudi potrebno, toda to je moja pravica!
Pribičevič: To ni vaša pravica, da izbirate po svoji volji uradnike, ki imajo vse potrebne kvalifikacije.
Glas v skupščini: A, kako ste Vi delali, kot minister?
Pr.bičevič: Preganjal sem samo one, ki so prepovedovali nevtralno republiko.
Radič: Jaz pa delam še lepše. Nikogar nisem preganjal in ga tudi nočem preganjati.
Pribičevič govori nato o pravici do pokojnine čez 10 let.
Radič: Bolje bi bilo 25 let. To vam jaz pravim!
Pribičevič: Predlagam, da se sprejme predlog, katerega sem pravkar omenil.
Radič: To je navadno korteširanje.
Pribičovič povdarja nato, da pred 14 dnevi zunanji minister ni dal nobenega odgovora na vprašanje o znanem pokre-tu na Madžarskem, ko je šlo za restavracijo Habsburžanov.
Radič: Vse je storjeno brez vas. Ali mislite, da bomo počakali Pribičeviča, da se mir osigura. Vse je bilo ;-iorjeno že v Ženevi.
Pribičevič preide na odnošaje z Italijo in vpraša Radiča, ali so mu znane 'one točke, ki jih je sporočila poluradna agencija italijanske vlade. Pribičevič govori tudi o zažigu naše zastave v Trstu po dogodkih na Reki.
Dr. Ninčič: To so samo novinske vesti.
Pribičevič govori dalje o naših od.no-šajih z Italijo in o Radičevih izjavah.
Radič: To ne gre, da bi bil narodni poslanec agent-provokater.
Pribičevič: To je politična komedija, ki obstoji v tem, da je* prosvetni minister podal na ljubljanski tribuni zelo značilne izjave.
Radič: Zelo pametne in premišljene*
Pribičevič: Na naslov kraljevine Italije, ki je takoj drugi dan na nediplomatski način intervenirala v Beogradu. (Opozicija se'smeji.)
Radič: To ni res!
Pribičevič: Tudi tri dni popreje, p red-
il	o je prevzel svoj resor, je prosvetni minister podal neko izjavo, da je Mussolini postal na zelo nasilen način šef italijanske vlade.
Radič: To je historija.
Pribičevič: Da -je tam uvedel diktaturo! .
Radič: Izvolite citirati in ne komentirati!
Pribičevič: ... da je on najnevarnejši vojni hujskač na Balkanu.
Radič: Ponavljam: Izvolite citirati in pustite komentarje na strani! Nimate toliko dostojnosti, da bi prečitali, kar imate v rokah.
Pribičevič: Pred nekoliko dnevi pa je prosvetni minister iznenadil. Spremenil je svoje mišljenje o Mussoliniju.
Radič: Dovršil in izpopolnil sem svoj# mišljenje!
Pribičevič: V neki svoji izjavi pravi, da je vedno imel visoko mišljenje o šefu italijanske vlade.
Radič: Sila more biti zelo umestna!
Pribičevič: Toda prosvetni minister je mogel v Ljubljani izjaviti, da momo zahtevali ujedinjenje vse Slovenije potom Zveze narodov.
Radič: Vse to, kar ste navedli, ni resnica. Kot minister ostanem tudi še nadalje šef najmočnejše hrvatske stranke.
Pribičevič: Ako je prosvetni minister mogel reči, da bo vodil miroljubno politiko in ne politiko avantur, potem je mogel iti še dalje in reči, da bomo pomaknili meje na nekem določenem mestu.
Radič: Tega nisem govoril.
Pribičevič: Petem je dolžnost opozicije, da presodi, ali je kraljevska vlada v tem vprašanju soglasna. Vendar pa, kaj se hočemo »natezati«. Mislim, da je najmočnejša ena stranica, ki stoji na strani g. ministra prosvete.
Radič: Brez mojega govora v Ljubljani, Pribičevič ne bi mogel govoriti o dvanajstinah. (Smeh.)
Pribičevič pravi, da bi moral g. Radič fcelje paziti na besede, ko je kot še! stranke in aktivni minister govoril o od-nošajih z Italijo. Pedal da je talce izjave, ki so privedle do tega, da smo imeli intervencijo inozemske države.
Radič: Prepričan sem, da po teh dogodkih Pribičevič ne bo prišel več v Slovenijo. Poskrbel pa bom zato tudi na Hrvatskem.
Pribičevič je nato prešel na Radičeve izjave, da profesorji in učitelji ne bedo smeli posečati shodov, na njih govoriti in predsedovati. .
Radič replicira na Pribičevičeve besede in pravi: Kdor bo govoril proti sporazumu in državni politiki, bo odstavljen. Pribičevič skuša podpreti svoje stališče na podlagi ustave, vendar ni imel nobenega efekta. Nato vstane dr. Bazala in pravi: Jaz sem najboljši porok, da je g. Pribičevič prav tako postopal-
Po govoru g. Pribičeviča povzame besedo še zunanji minister dr. Ninčič. Demantiral je brzojavke agencije »Stefani«, da • je italijanska vlada baje stavila povodom incidentov v Zagrebu neke zahteve. Čast mi je izjaviti, je nadaljeval dr. Ninčič, da je kraljevska vlada takoj po zagrebških dogodkih storila vse potrebne sklepe po lastni inieijativi. Dogodek v Trstu je samo novinska vest. Dr. Ninčič je na koncu ovrgel Pribiče-vičevo trditev, da je dal g. St. Radič popravke vsled neke tuje intervencije.
Seja je bila nato zaključena in se danes ob 9. dop. nadaljuje.
BRIAND SESTAVIL VLADO.
Pariz, 28. nov. Briand je včeraj pričel pogajanja z zastopniki strank. Zvečer je agepcija »Havas« sporočila novo listo vlade, kateri predseduje Briand. Vlada
je sestavljena iz zastopnikov republikanskih strank brez socijalistov.
Prosveta.
»Zimska pravljica«, najljubeznivejše Sha-kespearejevo odersko delo se vprizori po anižanih cenah v soboto, dne 28. t. m. ob treh popoldne v tukajšnjem dramskem gledališču. Predstava je namenjena mladini, vabijo pa se na njo tudi vsi odrasli. — Zvečer istega dne pojo v operi Mozartovo opero — buffo Don Juana, katerega dirigira g. Štritof »n režira g. Šest. — Začetek operne predsta- j v* ob pol 8. uri zvečer.
Nedelja v Narodnem gledališču v Ljublja-•i. Drama ima dve predstavi. Popoldne ob 3. uri igrajo Milčinskega zabavno mladinsko kistorijo »Krpan mlajši« zvečer ob 8. uri pa Golarjevo novo igro »Zapeljivka«. — V operi bo ob treh popoldne prva repriza veselo Offenbachove operete »Orfej v podzemen«. _ Vstopnice za vse te predstave so na razpolago pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
Za analfabet7.
Včeraj je Ljubljana doživela zopet divno časopisno Senzacijo. Znižan je bil hišno-najemninski davek za mesto Ljublja..o in sedaj so se ljubljanski l.sii t.ud.L, Kdo da lo z večjim elanom pripisal zaslugo svoji stranki.
i'mo je pisalo »Jutro«, da se je izvršilo znižanje na predlog dr. Žerjava, »Slovenec je seveda dr. Žerjava zamolčal in pripisal znižanje poslancem Jugoslovanskega kluba in^ da ne pozabimo sebe, je »Narodni Dnevnik« pripisal zaslugo poslancu Puclju. In to je tudi najbližje resnici, ker popolnoma toč..o bi bilo, da je znižanje najemninskega davka zasluga vladne* večine.
Ker pri nas je že tako, da odloča o izpre-membali predloženih zakonskih nači iov samo in edino vladna večina. Ta odgovarja za iz-premembe in zato tudi o njih odloča. Naj ima opozicija še tako lepe predloge, če niso oni taki, da bi jih večina odobrila, potem nimajo realne vrednosti in so govorjeni le skozi okno — za časopise. Da bi pa od takih predlogov volivci kaj imeli, pa dvomimo.
Vse to je tako jasno in znano, da samo politični analfabeti še ne vedo, da deli vlad- ; na večina ravno tako vse dobrote, kakor izhajajo koncem koncev od nje tudi vse nadloge. Pričakovati bi zato bilo, da bo opozi-cionalno časopisje vsaj toliko dosledno in priznalo vladi ne samo to, da je z dvanajstinami zopet vpeljala davek na telesno delo, temveč tudi to, da je znižala hišno najemninski davek za Ljubljano. Ker v nasprotnem slučaju bi se moralo logično izvajati, da ni zasluga opozicije samo to, da je znižan Ljubljani davek, temveč da so njeno delo tudi vsi ostali, ne ravno majhni davki, ki jih določajo dvanajstine.
Zato, gospodje, bodite dosledni in odločite se za eno ali drugo: ali ste vi od opozicije dosegli znižanje davka za Ljun.jano in ste potemtakem tudi vi ona sila, ki bo izglasovala dvanajstine, ali pa je vladna večina dosegla znižanje in je tudi ona tista, ki bo dala dvanajstine. Tretje ni mogoče in napačen je račun, da	so	v Sloveniji	laki politični analfabeti, ki	bi	mislili,	da	pride vse
dobro od opozicije,	vse	zlo pa	od vlade. Eno
ko drugo pride od	tistega, ki	ima	večino in
zato, gospodje, nehajte s slavospevi, ki so očitno brez podlage.
Končno razumemo, da je opozicionalnim strankam nekam malo nerodno, če ni njihova zasluga, da je bil Ljubljani davek- znižan. To tem bolj, ker je to prvo pomembnejše znižanje davka. In to dejstvo bodo volilni naj-brže znali ceniti, ker mislimo, da ni slovenskega davkoplačevalca, ki bi pričakoval, da bo takoj znižano vse, temveč so slovenski davkoplačevalci zadovoljni, da se vendar enkrat z znižanjem davkov prične. In še bolj nerodno za SLS in tudi SDS, ki se tako rade ponašate'kot vodilni slovenski stranki, je, da je bilo to znižanje doseženo po Radičevem govoru v Ljubljani, ko so listi obeh strank
z naslado pisali, da Radič nima zmlela za davčno preobremenitev v Sloveniji in v ta namen celo izpustili bistven stavek iz Vegovega govora. Sedaj pa nakrat to znižanje, da je neresnica v listih SLS in SDS tem očitnejša. Je res nerodno, toda mislimo, da bo še bolj nerodno, če se bo skušalo z vestmi za analfabete slepomišiti pred slovensko javnostjo.
Že celo pa nima nobenega vzroka paradirati s tujimi zaslugami SLS. Njen naslop v Beogradu je bil vse prej kot srečen. Znani boj zaradi,pisanih črk nad vratmi Jugoslo-v>as':ag\ kluba ji je vzel značaj resne stranke. Sedanji njen nastop v prilog Vatikana in proti narodnim interesom države pa je še bolj reauciral njeno že itak pičlo popularnost. Posledica tega je, da je danes razpoloženje v skupščini tako, da se predloge odklanja že vsled tega, ker prihajajo od Jugoslovanskega kluba. To je morala bridko občutiti deputacija za Mpsilovo progo, ki je odšla iz Beograda brez uspeha predvsem vsled tega, ker jo je vodil posl. Škulj.
Pa še eno stvar je trpba naglasiti.’ Trdno smo uverjeni, da ne bi bilo doseženo samo znižanje hišno najemninskega davka za. Ljubljano, temveč da bi se dalo še marsikaj doseči, če bi bila SLS v vladi Če bi še njenih 20 poslancev odločalo v vladni večini o iz-premembah, ki jih je treba skleniti, bi sigurno dosegli vsaj to, da bi se izterjavanje davkov omililo in da bi se deloma zapadli davki črtali. Ker pa ni SLS v vladi, zato jo Slovenija doživela manjšo davčno olajšavo in to je težka’ krivda SLS. Dvajset slovenskih mandatov je vsled SLS brez učinka in to je žalosten fakt negativne politike SLS. In ta fakt drži, ne pa lažnjiv slavospev o zaslugah poslancev Jugoslovanskega kluba.
Samo za analfabete pa je tudi slavospev samostojno demokratskih listov na dr. Žerjava. Ko so se pred dobrim pol leiom sklepale dvanajstine, je bila SDS v vladi in dr. Žerjav je bil aktivni minister. Tedaj je imela SDS več ko dovolj prilike, da z dejanjem dokaže svojo skrb za slovenskega davkoplačevalca. To tem bolj, ker so tedaj njeni funkcionarji na protestnem shodu kišnm posestnikov v Ljubljani poudarjali svojo solidarnost s hišnimi posestniki, pa čeprav so ti v svoji resoluciji zahtevali, da mora vsak slovenski poslanec izstopiti iz vlade, če se ne doseže nobenega znižanja'davkov. Kljub vsemu temu tedaj ni dosegel minister dr. Žerjav nobenega znižanja ter ostal v vladi iu glasoval za dvanajstine, ker pač ni mogel tega doseči. Danes pa bi mogel to doseči kot neminister in opozicionalec! Gospoda, račun na analfabete je napačen in Slovenija ve, da ni prvo znižanje davkov vaša zasluga.
Zato nehajte s proslavami, katerih neutemeljenost je oprijemljiva in zato vam le v sramoto. Ali pa mar tega niti ne čutite? Ali ste že izgubili vsako spoštovanje do resnice?
809.000 črnih — 80.000 rudečih srajc.
Književnost.
»Mladina«. Leto II. Štev. 1. - V uvodni besedi povdarja Srečko Kosovel, da bo aajvečji triumf sodobnega človeštva: »zmaga resnice v kulturnem, humanizma v gospodarskem in pravičnosti v soeijalnem življenju.« O slovenskem visokošolstvu pred in po vojni poroča stvarno dr. I. R-, ki kon-statira, da stoji slovensko visokošolstvo kvalitativno nad mnogim drugim in čeprav nima preveč silnih osebnosti, ima v sebi zavest organizacije. Sr. Kosovela »Refleksije ob koroškem dnevu« nas prepričajo, da bo prišel čas rešitve koroškega vprašanja šele tedaj, ko bomo stali, ne človek proti človeku, am-pah človek zn človeka. Največjo pozornost pa vsekakor zaslužijo zapiski C. D- »K otvoritvi sezone v Narodnem gledalištu,« kjer jasno pokaže rane, na katerih boleha našo gledališče, in nekrolog »Dramatični šoli«, v katerem ostro graja gledališko upravo, ki nima skrbi, ne denarja za deco svojega gledališča. Sr. Kosovel odgovarja »Vidovdanu« in pride do istih zaključkov, kakor smo jih že sami objavili v našem »Dijaškem vestniku«. Precej klavern je članek o »Slovenski politiki«, ki ob koncu koncev pride do zaključka, da so v slovenski politiki zastopane tri smeri. Prva, ki zastopa smer poslušnosti napram Srbom (SDS), druga, ki zastopa smer odpora napram Srbom (SLS) in tretja, ki propagira državno skupnost s Srbi (2SKL). Splošno: List so je od lanskega leta znatno dvignil in interesiranemu bravcu že naznači smer mladinskih razmotrivanj. Ovitek je zelo okusen in se niti ne da primerjati z lanskoletnim. — »Mladina« izhaja tekom šolskega leta po enkrat na mesec. Uredništvo in uprava sta v Ljubljani, Škofja ulica 8. Cena številki 5 Din.
Jugoslovenska kolonija v Parizu je zbrana, da protestira proti zadnjim fašistovskim nasiljem. Torej ravno pravi trenotek, da se zberejo vtisi potovanja preko Italije, da se še enkrat prebavi in kritično analizira svojo pomemke z raznimi odgovornimi in neodgovornimi faktorji in eden od teh mi je pripovedoval:
»Ne gre istovetiti italijanskega naroda s fašizmom. Ravno tako je neokusno in povsem zgrešeno odrekati temu ljudstvu moraličen čut, ker navidezno brez resnejšega odpora prenaša najbrutalnejšo diktaturo izvestne mafije. O tem sem se povsem uveril tekom razgovora, ki sem ga imel po srečnem naključju z osebo iz vrst najvplivnejših italijanskih prostozidarjev.
Vsako nasilje poraja protiilasilje — ta aksiom, star toliko kolikor je stara naša kultura, je resničen tudi v najnovejši politični zgodovini Italije. Res je, da je oficielua politična opozicija utrujena in preplašena. Pobiti pa niso in ne bodo revolucionarni delavci in predvsem ne dosedanji gospodarji Italije — framasoni. Znano je, da je frama-sonerija v Italiji organizacija mas in da je ni države, kjer bi ta podzemna organizacija imela toliko vpliva kot ravno tu. Tudi ni čudno, saj je ona izvojevala zmago nad vsemogočnimi jezuiti in ona je pravzaprav ustvarila današnjo enotno Italijo.
Mussolini ne trpi diktatorja poleg sebe in začel je zato boj proti framasonom na vsej črti. Boj, naperjen predvsem proti framaso-nom v njegovi lastni stranki, ki so postajali vedno bolj nevarni tekmeci, akoprav ofioiel-no že davno niso več pripadali k prostozidarski loži. Boj proti premočnemu Federzoniju, ki ga je moral politično izolirati. Odtod vsa komedija z atentatom — komedija, odigrana, z vso virtuoznostjo prononsiranih glumcev in izigrana v prilog današnjim vladodržcem.
Med aventinsko opozicijo je bilo mnogo vročekrvnežev. Ta je organizirala državni nrevrat ki bi imel izbruhniti meseca decembra. Bil je tudi vojaško dobro pripravljen, ker so bile pridobljene garnizije severne Italije In v sosedni Franciji, v Švici in Luksen-burgu je bilo po framasomh organiziramo 40 000 mož - rudečih srajc - pripravljenih, da vsak čas odkorakajo proti domovini. (To visoko število v tujini organiziranih konaci-onalov ne sme nikogar začuditi, ker je potrebno vedeti, da so stotisoči v emigraciji in da je posebno Pariz prenapolnjen z begunci, ki so bežali pred političnim terorjem v Italiji.) To število ljudi z najmanj enako visokim številom v domovini ■ Pk*s velikim de-lom redne vojske bi videli te dni enkrat pro-ti 800.000 organiziranih, na vse pripravljenih in odločnih pobornikov fašizma — 800.000 mladih mož, slepo zaupajočih in slepo udanih svojima diktatorjema — Mussoliniju in Fari-nacci-ju. Zgodovinski moment, ki je neizbe-
Interesente
vabimo neobvezno na ogled naše krasne zimske zaloge oblek in sukenj
Jos. Rojina, Ljubljana
Pariz, koncem novembra.
žen, ki pa bi započel že sedaj, da ni bilo med opozicijo nekoliko prevročih glav.
Kakor so imeli framasoni med fašističnimi vodji svoje zaupnike, tako so imeli tudi ti svoje men prostozidarji. In ti so netili gorečnost nekaterih za atentat — ki so ga potem tažistični zaupniki predčasno pripravili in »odurni«. V novejšem času smo sicer bogati na nameravanih atentatih, naperjenih proti vodilnim osebam — insceniranih in inspiri-ranih od policije in političnih strank (zgledi ■o preveč blizu vsem, da bi bilo potrebno po-seoej navajati jih) — namen tega zadnjega »razkritja« pa je tako prozoren, da niso niti najnaivnejši padli na ta švindel. V fa&istov-skih vrstah je bilo potrebno ustvariti o j razpoloženje, izolirati so morali ministira derzonija, udušiti je bilo potrebno op J-sko časopisje, razpustiti framasonske loze eto — atentat na sakrosanktno osebo legen-
datTaenbaldifi general Capello, Zaniboni etc. so za nekaj časa likvidirani. Uradi in vojaštvo se fašistizirajo, kulturna Evropa gleda na Italijo kot na črni madež na belem oblačilu — Amerika, »dežela prostosti«, pa nudi roko političnim » va banque« igralcem. Čudno, toda razumljivo. Nacionalni šovinisti so povsodi enaki. Bolna usta fraz o narodni suverenosti — na finančnem polju pa, za kulisami, odprodaja narodnega premoženja, za-sužnenje narodnega kapitala tujemu gospodarskemu imperializmu. Italija naj postane kolonija amerikanskega kapitala, to je naloga fašizma in zato dobiva ta v Ameriki n-nancielno in moralno oporo. Davvesov načrt pripravlja Nemčiji isto usodo — Francija je nekoliko odpornejša in močnejša, zato se je vrnil Cailleaux praznih rok iz Zedinjenih držav — toda frank pada.« Tako je razložil italijanski emigrant atentat in zdi se mi, da ni njegov opis brez vsake podlage.
Bavarski nacionalist Hitler je dobival h-
nancielno podporo Ameriki, fašizem postaja internacionalna epidemija. Organizirana črna masa je udušila upor malobrojne opozicije, še predno je beseda meso postala. Od nekdaj Z je bil meč najbolj usoden in najbolj znaten argument. Crna srajca - simbol vseh reakcionarnih teženj sveta - osemsto-tisoč contra štiridesetim tisočem onih framn-sonskih rudečih srajc v Franciji. Reakcionar-i stvo kot vedno v večini, število pa ni merodajno na bojnih poljanah človeštva. Zgodovina in čas pišeta naprej svoje silne postave ! iu |0 »o zakoni progresa. To je vera tudi ita-i lijnnskik emigrantov in vera je, ki prestavlja, j po sv. pismu, gorovja.	Mir.
j	  ..
Politične vesti.
_ Osemurnik za poslance. A™tr'|®kl ulanec Richter je predlagal, da se
tudi za poslance osemurnik. Njegov predlog toplo priporoča znani socialnodemokratifai voditelj Otto Bauer. Namen tega zakona bi bil, da bi morali poslanci redno, vsak daa zasedati po 8 ur. Kdor bi od sej izostal, ki izgubil dnevnice. Na ta način bi se preprečilo, da bi še v zadnjem hipu odglasovul e«l kup paragrafov in da bi vsled pomanjkanja časa dobili slabe zakone. Zlasti Za našo skupščino bi bila taka odredba koristna, da ne bi bile dvanajstine in proračun vedn* sprejete in debatirane šele v zadnjem hipu, ko ni več časa za resen preudarek. Osemurnih bi veljal le za poslance vladnih strank, ker samo od njih je odvisno, če dela parlament ali ne. Opozicionalni poslanci pa bi vlekli dnevnice vseeno, če pridejo k seji aTi ne. Nadure po odsekih bi bile posebej honorirane in tako bi se doseglo, da se ne bi poslanci važnim sejam odsekov tako izogibali. Na vsak način je predlog o uvedbi osem-urnika tudi v parlamentu interesanten, dasi ni njegova uvedba verjetna.
= Habsburžani sijaj Madžarske. V madžarskem parlamentu je odgovarjal ministrski predsednik grof Bethlen na dve interpelaciji zaradi habsburške propagande. Grof Bethlen je odkrito izjavil, da je Madžarska za monarhijo, da pa še ni prišel čas, da ki se rešilo vprašanje kraljeve osebe. Temu je v prvi vrsti kriva tujina, ki more preprečiti povrnitev Habsburžanov na madžarski prestol. Kdo pa bo madžarski kralj, o ten nvore odločiti samo parlament in je popolnoma izključeno, da bi se moglo to vprašanje rešiti mimo parlamenta. Vlada ne bo pripustila. da bi bil parlament postavljen pred gotovo dejstva. Nekateri Habsburžani delajo propagando za sebe na svojo roko. (Nadvojvoda Albreht.) Ker pa so ti obljubili, da ne bodo postavili parlamenta pred gotovo dejstvo, nima vlada vzroka, da bi nastopila proti nadvojvodu Albrehtu. Kar se tiče bivanja nadvojvod na Madžarskem, je dejal Bethlen, da je s tem samo povečan sijaj družabnega življenja v Madžarski. Galerije in zbornica so bile polno zasedene in je vse Bethle-nu pritrjevalo. — Kaj če bi Mala antanta zaradi Bethlenovih besedi vsaj podobno tako odločno nastopila, kakor sitnari Italija zaradi Radičevega govora. Mislimo, da bi malo ve« odločnosti s strani Male antante bilo stvari miru samo v korist.
= Iz Mussolinije. Fašistovski poslane« Amicucci je objavil v florentinski »Nazione* članek, v katerem poudarja, da je pravzaprav parlamentarizem v Italiji Čiato odveč. O fa-
šistovskih zakonih sploh nima niliče drugi pravico razpravljati, ko samo kongres faSi-stovske stranke in pa narodni odbor faši-stovskih strank. Samo ti imajo pravico predlagati vladi smernice njenega dela in skupščina zastopnikov strokovnih organizacij (novi parlament) ima sklepe vlade vzeti samo na znanje. Ravno tako ko parlament pa je nepotreben tudi senat. Po mnenju Ami-cuccija se naj tudi senat odpravi in spremeni v »akademijo nesmrtnih«. Vse kaže, da bo Amicuccijev predlog tudi sprejet.
Pogoji francoskih komunistov za podpiranje vlade. Francoski komunisti so izdali oklic, v katerem navajajo pogoje, pod katerimi bi mogli podpirati vlado levega bloka ali vlado socialistov. Ti pogoji so: 1. Progresivna premoženjska oddaja in sanacija državnih financ potem obremenitve vel*-,capitala. 2. Takojšen mir v Maroku in Siriji.
3.	Energično borbo proti fašistom.
= Prašek odložil vodstvo svoje stranke. Glasilo Prašekove agrarne konservativne stranke »Na pravo« (Na desno) objavlja Pra-šekov oklic, v katerem ta javlja, da odloii vodilno mesto v stranki, ker so se volil«i izjavili proti njemu. Lepa gesta je storjena pač zato, ker je g. Prašek naveličan plačevati deficit lista, ki je izgubil po popolnem neuspehu stranke v volitvah zanj vsak po-
men.
= Krvavi boji na Bolgarskem. V vasi Uraniči v čustendilskem okraju so bili ubili trije ugledni člani vladnega Demokratič*-skega zgovora. Vsi so bili najprej ustreljeni in potem prebodeni z bajoneti. Skoraj istočasno je bil ubit v Slivnem okrajni predstojnik Tičev. — Pri Dolnji Nevlji sta prestopila jugoslovensko mejo dva emigranta zem-ljoradnika in se javila našim orožnikom. H* zaslišanju sta izjavila, da vlada v vsej »o*: garski strahovit teror. Dnevno se vrše um in nasilstva. Med Slivnico in n«1?0"'";"v” je prišlo do bitke med zemljodelci ■	•
Najbrže je skušala večja skupina » • '	>
cev preiti na jugoslovensko M*™3! V tela na bolgarske obmejne čete. K< z 1 je boj, v katerem je padlo več vojakov. K. so dobili vojaki pomoč, so obkolili zemljo-delce in pobili vse do zadnjega moža.
= Pred novimi volitvami v Avstriji?
litičen položaj se je v zadnjem-času v
atriji silno poostril. Socialni	ov p
dijo odločen boj za zaščito najemni^. Hav-
no tako so nepopustljivi v s ^	,.
glede socialnega	jjjj
da k^-P w,,Zešnb V zadnjem času so Z-čeli socbilni demokrati izvajati v posamev „1 Ljnekih pasivno rezistenco, ki meji *• obstrukcijo. Vsled tega obstoja nevarnost, da ne bo mogoče pravočasno izglas<v vnti proračunn. Ker delajo težave vladi tudi poštni uslužbenci, ki groze s stavko, če n* bodo njih zahteve do 3. decembra sprejete, se računa z možnostjo novih volitev. Te b' želeli tudi socialni demokrati, ki so na voj litve dobro pripravljeni. Če bi volitve vodi* , še sedanji kancelar dr. Ramek, je negotovo-
Novinarski,koncert.
NajodličnejSe ljubljanske glasbene institucije so se radevolje od/.vale prošnji Novinarskega udruženja, da prirede tudi letos na narodni praznik v dvorani »Uniona velik koncert na korist novinarskega penzijskega fonda. Tako bo imelo ljubljanska občinstvo, kateremu se je ta vsakoletna prireditev že splošno priljubila, 1. decembra zopet redko priliko, da sliši in spozna v plemenitem tekmovanju najjačje predstavnike naše glasbe. Imeua nastopajočih organizacij in njihovih dirigentov jamčijo že sama, da bo koncert v umetniškem ozira na višku. Spored je tako pester, da bo prišel na račun vsak, pa naj bo glasbeni strokovnjak ali iajik.
Po koncertu se bo vršil družaben večer, •pri katerem bodo sodelovale najodličnejše članice ljubljanskega gledališča, ki ?°,r?	.
volje obljubile svojo pomoč pri tej dobro-delni prireditvi. Igrala pa bo godba Diavske divizije.	•
SPOBKD:
1.	a) Kimovec:	Po smrt'!
b) Bostnjaliskij: Tebe, Boga, hvalim.
Mešana zbora. '
Poje elasbeno društvo »Ljubljana«. Pevovodja -. g. dr. F. Kimovec.
o	a, Adamič: Barčica zaplavala;
b) Hatze: Cergo, moja čergite (slavonska narodna);
c) brajša-Rašan:	Lipa	Mara (istrska
narodna);
Mešani zbori.
Poje pevsko društvo »Slavec . Pevovodja g J. Brnobič.
3. a) Ravnik: Kmetiška;
Zenski zbor s spremljevanjem klavirja; Stiriročno. (Rokopis.)
b) Adamič: Igra ua nebu;
Mešan zbor.
Poje pevski »bor »Glasbene Matice*. Pevovodja g. Srečko Kumar. Na Idavirju spremljata gdč. Zarnikova in g. prof. Janko Ravnik.
4. a) Adamič: Mara u jeeeru;
b) Adamič: Lucipeter ban;
Moška zbora.
e) Adamič: Kresovale tri devojke.
Mešan zbor.
Poje pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. — Pevovodja g. Zorko Prelovec.
5. a) Beethoven op. 62: Uvertura »Co-
riolan<;
b) Borodin: Polov*ki plesi iz opere »Knez Igor«.
St. 8., za velilci orkester in št. 17
za zbor in veliki orkester.
Izvaja »Orkestralno društvo Glasb. Matice« s sodelovanjem dijaškega pevskega zbora
učiteljišča. Dirigent g. L. JI. Škerjanc.
Sokolstvo.
Oeskoslovenska obec v Ljubljani priredi v soboto dne 28. novembra 1926 ob 8. uri zvefer , predavanje br. ravnatelja Chv&tala o vsesKv Kolakem zletu v Pragi leta 1926. Predavujije se vrši v slovenskem jeziku v restavraciji Zvezda v Ljubljani. K predavanju je vabljeno (udi Sokolstvo in poživljamo članstvo Ljubljane in okolice, da se predavanja v čim največjem številu udeleži. Sokolska župa Ljubljana.
Ljubljanski Kokol poživlja svoje članstvo, 9a v čini večjem številu udeleži predavanja »Českoslovesnske Obce :, ki bo v soboto 28. t. m- točno ob 8. zvečer v restavraciji »Zvezda;; predava brat Chvatal o »Vseso-kolskem zlotu v Pragi 1926-;. Sobotno predavanje brata dr. A. Koširja vsled tega odpade, ter se preloži na prihodnji teden.
Ljubljanski Kokol. Spored slavnostne akademije na predvečer praznika narodnega ujedinjenja dne 30. novembra t. 1. v društveni telovadnici v Narodnem domu ob 20. uri.
; 1. FGrster: »Sokolska«; poje društveni pev-,! skl zboT pod vodstvom brata Ferdo Juvan-ca; 2. Zaobljuba novega članstva; 8. Državna himna; poje druStveni pevski zbor; 4. i Vaje Stanie na švedskem ribstolu; 5 Vaje 1 članov na švedskem ribstolu; 6. Ritmične proste vaje ženskega naraSčaja; 7. Hkratne skupinske vaje zbranih telovadcev na treh I krogih; 8. Ritmične vaje članic; 9. »Deveto-riea<; moški naraščaj; 10.,Hkratne vaje mo-; ške dece na bradlji; 11. »Petoricac izvaja vzorna vrsta. Vstopnina: Sedeži po Din 10, stojišča Din 5. Predprodaja vstopnic v soboto 28. in pondeljek 30. t. m. od 18. do 19. ure.
Učiteliskj vestnik.
Še eni odgovor.
(li. članku: Zrušimo organizacijo. V -Učiteljskem Tovarišu« z dne 12. novembra 1925.)
Tovariš! Na napačni poti si! Očitaš, da so *e nekateri tovariši, ki so prišli i/. Pri morskega navzeli ha socialnih tečajih pri sv. Luciji poleg dobrega tudi rušilnega duha, da hočejo istega zasejati, tudi med tukajšnjim učiteljstvom.
č-e si bil na socialnem tečaju, imenuj .predavatelja, ki je imel kako tako predavanje. Ce pa nisi bil tam, raje ne piši laži. Ce pa misliš, da lažem jaz, stopi do onih znanstvenikov, ki so na tečaju prodmvali in se boš prepričal, da si napisal laž. Ti so: dr. l/.idor Cankar, dr. Karel Oswaid in dr. Franjo Zgeč. Še enega predavatelja sem pozabil in to je dr. Henrik Tuma, ki je predaval o ^.sociologiji« in »socializmu«. Zlogov soc. se je član-kar »Učit. Tovariša« ustrašil. Bodi pa tov. prepričan, da so bila predavanja strogo znanstvena, čeravno tigurirajo predavanja z naslovi, id vsebujejo začetni zlog soc.
Lep »poklon« pa si napravil »Zvezi •: na Primorskem s *vojo denunciacijo; za ta poklon ti bodo hualežni lam na Primorskem. Dolžnost okraj, učiteljskih društev je to vrsto pisave obsoditi. Ce stanovsko zavedno učiteljstvo ie.ga ne stori, ni vredno, da ob go.o-vih prilikan pretaka solze za neodrešenimi brati.
Ker pa bi bila učiteljska in druga javnost po omenjenem članku lahko napačno informirana o »Zvezi« na Primorskem, naj mi bo dovoljeno opisati njeno delovanje, ki naj bi ga tudi tukajšnje organizacije vzele kot vzor.
Zveza na Primorskem je strogo stanovska organizacija, v kateri so včlanjeni učitelji z raznimi političnimi prepričanji in svetovnimi naziranji. »Ofieielno« ni vd in jan a nobeni stranki. Vse politične stranke simpatizirajo ž njo in ji moralno pomagajo z vsemi silami. Ona finansira >pevski zbor«; prireja vsako leto socialni točaj po vzorcu danske visoke šole; vsi organiziran« so člani njene »Samopomoči:; izdaja v 3000 izvodih najboljši slovenski mladinski list »Novi Rod«; njeno glasilo »Učit. list : je kvalitativno mnogo višje kot naš »Učit. Tovariš-i. (Namesto, da bi se ta list blatilo, bi bilo boljše ga priporočati).
Med člani te Zveze je morda 5% komunistov, kateri so Zvezi samo v čast. Niti eden . izmed teh se ni pregrešil zoper narodnost. Do danes ni nastopil niti en nacionalist ali klerikalec proti njim, ker »o moralno čisti ljudje. Nasprotno! Večkrat prihajajo k njim politični vodje in debatirajo o problemih, ki se tičejo slov. šole v Italiji.
To Zvezo tedaj napadaš tovariš. Tečaj pri sveti Luciji je bil lansko leto prepovedan iz narodnostnih ozirov od fašistom. Tako se je tolmačilo prepoved v vsem slov. časopisju. Sedaj pa si ti preokrenil, da lahko pokažeš bav-bave, kjer jih ni. Prav dobro te razumem. Ali ne bo minulo leto in boš moral odgovor dajati učiteljski javnosti.
O socialnem tečaju pa vem povedati to-le: rekrutirali- so se na istein idealni organizatorji ljudstva, katerim ni trefca »od zgoraj« komandirati, da delajo izven šole, kot se to dogaja jyi nas.
Sedaj pa preidem k tistemu večnemu očitanju nepoznavanja razmer v Sloveniji. Mi razumemo tukajšnje razmere prav dobro in vemo, da:
1. Ni prav, da je učiteljstvo v Sloveniji organizirano v dveh organizacijah. Vemo tudi prav dobro, da sedanje vodstvo UJU in SZ ni v stanu, da bi izvedlo organizacijo celokupnega učiteljstva, temveč morajo priti ua površje v obeh vodstvih druge osebnosti, ki niso zaverovane v svoje politične malike.
2. Ni prav, da se učiteljske organizacije i vdinjajo strankam; to je demagogija prve vrste, ki pri menjavi prosvetnega ministra bega učiteljstvo in njihove družine.
3. Ni prav, da imajo nekatera zborovanja paradni značaj; odseki naj delajo in ne »delujejo« ter naj pokažejo v vsakoletnem poročilu, kaj se je v upravnem letu delalo; z raznimi frazami uspavajo ubogo učiteljsko paro, ki vzame v žep vse za dobro in trosi ta »visokodoneča t poročila tudi med drugimi kolegi.
4. Ni prav, da prevladujejo na naših zborovanjih predavanja kot: praktične slike (raznih baž), zgodovina Frama, gobe, taktno nastopanje itd.; v društvih naj se članstvo raje seznanja z aktualnimi vprašanji kot: eti-
ka, estetika, religija, država, sociologijo, li-beralizem-kapitalizom, socializem, krščanski soda ližem »ker prav malo je med učiteljstvom takih, ki se s temi pojavi bavijo; nekaj pa je tudi jakih, kt imajo o teh imenih napačne pojme.
5.	Ni prav, da je »Učiteljski Tovariš gladilo »maziljencev«; on naj bo glasilo onih. Iti ga plačujejo, četudi kritizirajo delo razmih sosvetov.
G. Ni prav, da ima ^Zvonček: toliko neizterjane naročnine; dolžnost upravnika je, da so ne bo to ponavljalo.
C. Ravno tako ni prav, da pišejo v »Zvonček« nekateri literarni dlletantje; ali nimamo Milčinskega, Ribičiča, Levstika, Zupančiča, Široka, Sardenka in druge.
To so, dragi tovariš, nazori primorskega učitelja, ki ne mara biti hlapec nikomur. Pa odgovori, če misliš, da niso pravi.
STRUPENO 0ZRAČ.TE.
(Iz mesteca K.)
Včasih, navadno pred dežjem, a tudi, kadar mede sneg, napolnijo naše ozračje plini, ki prihajajo z bližnjega rudnika, kjer dogorevajo na prostem organske ostaline rudniške. Kmetje in vozniki pripovedujejo, da vonja v zraku po žveplu celo v obližju 15 km oddaljene K. R. »Srebrni svečniki so nam postali črni«, tako se je izrazil neki gospod o delovanju teh plinov.
Ce imaš odprta ali slaba, proti rudniku! obrnjena okna, ti napolnijo sobo, posebno, če leži ta visoko. In če si v takem stanovanju, več let, ti oslabe polagoma pljuča, revež pa si celo, če si že preje prestal kakšno pljučno bolezen. Nastane sedaj borba na življenje in smrt, da dobiš drugo mesto ali vsaj drugo stanovanje, ki je bolj zavarovano pred strupenim ozračjem.
Te stvari torej niso nič kaj prijetne ne za domačine, a še manj za one, ki so prišli od drugje. Dobro pa je to, da se ne pojavljajo venomer. Dobro pa ni to, ako vladajo v takem kraju strupene razmere, ki jih ustvarjajo ljudje. Ce pa se ti ljudje štejejo za stebre napredka in države, je pa njih delovanje v prilog strupenim odnošajem med državljani — skrajno žalostno!
Ljudstvo spravljajo ob vero, ki jo je imelo
v	življenje in ob upanje na enako pravico za vse, v napredek in izboljšanje socialnih razmer.
*	* *
Strupeno je ozračje zares, v katerem živimo tu! Ljudstvo je kakor na verigi in se glasno ne upa niti kihniti v čast pravici in resnici, zakaj od najvišjega B. pa do najnižjega, vse je odvisno na ta ali oni način od njihove milosti ali pa se celo boji raznih B.
Zato ni to nemara še najhujše, da so te vrste Slovenci in naprednjaki krivi, če so morale biti naše krajevne šolske razmere ožigosane javno, ampak najhujše zlo je nesocialni čut teh ljudi, ki ga kažejo tudi v' preobilni meri do rodbin z več otroci.
Očetje takih rodovin se le s težavo udeležujejo javnih prireditev in navadno tudi nimajo rdečih sokolskih srajc — so za nje, javne nameščence predrage. Zato pridejo v nemilost pri merodajni gospodi. Očetje jamejo dobivati priimke: klerikalec, protidržaven element, boljševik itd.
Gorje nato očetu: zanj in njegovo rodovino je izumljena metoda ler sistem uničevanja. Sedaj nastopijo lokalni šeii, ki so vsi ^napredni In tak oče vloži lahko deset prošenj z najboljšimi izpričevali in argumentacijami, zajetimi iz življenskih potreb, bodisi za službo v drugem kraju, bodisi za drugo stanovanje, a dokopal se ne bo izlepa do potrebnega.
Zato imamo v našem mestu par rodbin, ki radi teh razmer direktno ginejo. Dasi so vestni in najboljši delavci v svoji stroki in v javnosti in dasi prosijo za druga mesta in stanovanja že več kot leto in dan — vendar ne dobe tega, da bi se rešili za svojo rodbino.
»Ali še ni Sokol? Ali že dela za našo stranko? Nimamo stanovanju To so bile stereotipne besede merodajnih krogov. Drugim mlajšim in malo sposobnim*so dajali ugodna mesta, stanovanj pa je bilo tudi dovolj — za druge.
Treba izčistiti strupeno ozračje. — Ker dobro vemo, da se je razširilo že po eeli naši domovini.
Georges:
Mre varstvo.
Kako se trpna oblika tvori, stoji v vsaki slovnici, in kdor piše, zlasti kdor za javnost piše, je dolžili, da se to nauči! V gorenjih primerih se na primer mesto »obtožilo se ;ta, pravilno pravi: >obtožili so ga aJi umi« - ^ J9*'4-- ^Obtožil se je« radi dvo-.pripravno, dasi je pravilno, doneča dv«n 6 se	bati	nobe-
mkfiln Hrja',/Je * pa kdo boji, da bi se v:x 1.™a80. ,Vrša Plut sama išče, temu pr-i .	*	drugič se pa lahko drugače
l	a.Pnmer (“ko sodišče oklicuje, da
1	išče): »iščemo Uršo Plut«, sicer pa: »išže-
oH	v	^jem slučaju: »Klemen je
(jien tistih tipov, ki priznajo zločin šele, ka-
iHit/k mu ga (1?kaže/ je >ga« popolnoma ne-fefe! n’ k°r ie popolnoma dovolj, ako se hi vj^kadar se m« dokaže«. Komur pa to
flj Vv	30	Ulil	UOKUHP«. rvtuillt j pa UJ
liain'	.'ma 'zhero med »kadar mu ga dnin	^ *kadar 1° dokazan« ali »kadar mu
^.Maaan«.
r»
glagolom v tretji osebi ednine s »se« in Pa i« om ali Pri n*kalnicah z rodtlnikom strX..v slovenščini popolnoma napačna kon-pT^la trpne oblike. delatiV .P°aebno lep primer, kako se n« sme nan, trPna oblika je tale stavek: »Nihče svaril?6, oporekati, da smo neštetokrat m e«, Jn dokazovali, kam bodo davčna bre-a »»»Mia, ie ie ne bo t kratkem rm-
r,S£“ r"“"m	«»*-"
Kakor ta trpna oblika, če ne še bolj se ie razpasla pri nas raba števnika »enkraU in .'edeiK ali »en« v pomenu nedoločnega zaimka, a ne samo v časnikih, temveč tudi v leposlovju. (Ta greh ima na sebi celo Janez Trdina, ki sicer piše vzorno slovenščino.)
To pa je napak. »Eden« in »en« ter <<*n-krivt« so v slovenščini samo števniki.
Enako ne razločujejo nekateri (tudi sicer dobri pisatelji) med kdžtj in nekdaj, med kdo in nekdo, med kam in nekam, med kaj in nekaj itd.
Menda najbolj v rabi je stavek: -če boš enkrat velik*. Tu sta kar dve napaki: prvič >če< in drugič »enkrat*;. Pravilno je mogoče reči samo: kadar boš velik. Govori se: »Uči se, da enkrat lahko nekaj boš>: namesto: »Uči se, da kd&j kftj boš.c Dalje: »eden iik>t la nekaj rečic namesto: »kdo mora kij reči«; »no, si vendar enkrat prišel« namesto: no, si vendar prišel« ali »si vendar že prišel«; »edna(!) posebnost likerja je zdravnik želodca«; tukaj je »ednar prav brez potrebe, kajti dovolj je, da se pravi: »posebnost likerja je zdravnik želodca«, ali bolj pripravno je: »zdravnik želodca je posebnost likerja«, ker se »posebnost* lahko poudari na ta način, da se pristavi »neka« ali (še bolje) »prava«; torej: »zdravnik želodca je prava (ali: neka) posebnost likerja«. »Zdravnik želodca« je namreč likerju Ime.
Cital sem nadalje: »Prav je, da se bere enkrat nekaj tudi o Whitmannu.« Pravilno se mora to glasiti: » ... da se bere kdAj tudi Mj o ...«
Cut za take razločke je po mestih že popolnoma izginil. Silno čudno pa je, da je ta čut v bivših nemških naselbinah po Gorenjskem prav posebno ohranjen. Tako sem čul moža, doma ir, Trsi eni ka pod Kriško goro (tam, kjer so Bleiweisi doma), ki je pa že najmanj trideset let v Ljubljani, ko je rekel: »saj je bil vendar kdaj (!) trgovec! . Kdo drugi* če bi bil trideset let v Ljubljani, bi rekel v najboljšem slučaju: »Ssg je- bil vendar nekdaj (ali nekoč) trgovec,« kar bi ne bilo niti tako napak, najbrže pa bi rabil besedo »enkrat«.
Ta napaka težko če se bo zatrla. Mogoče bi to bilo le, ako bi časopisje gledalo na vzorno slovenščino, še bolje pa bi bilo, ako bi šole ne učile samo, kaj je prav in pravilno, temveč bi učeaicem tudi venomer kazale, kaj je napačno in nepravilno. Na ta način bi se sčasoma tudi časniška slovenščina izboljšala. Kdaj bi se to zgodilo, pa se ne more reči. Brez sodelovanja novinarjev in njih stremljenja, da se ustvari čist jezik, prav gotovo ne.
Kaka škoda in, neodpustljiva napaka je nepravilno pisanje in kake nasledke bo imelo, nihče ne pomisli. Nihče ne pomisli, da so Slovenci »a Koroškem izročeni Nemcem in aemiki vzgoji, ki ima, kakor lem ie
PoverieniStvoMarodne obrtne.
Muščaui, rodoljubi!
Bliža se sedma obletnica ujedinjenja našega naroda v svobodni neodvisni kraljevini SHS. Veliko delo narodnega osvobojeaja je izvršeno z ogromnimi napori Narodne Odbrane, zato je dan proslave tudi dan Narodne Odbrane.
Sedmo obletnico hočemo proslaviti na posebno tslovesen način. V to svrho priredi beograjski krajevni odbor Narodne Odbrane na dan 1. in 2. decembra v Beogradu velike narodne svečanosti.
\ si delegati in udeleženci iz slovenskih in lir vat sitih krajev se sestanejo v svrho skupnega odhoda v Zagrebu, odkoder odide v 'nedeljo zvečer 29. t. m. posebni vlak, ki pri? de 30. t. m. v Beograd, kjer se pripravlja za udeležence slovesen sprejem.
Natančni podatki glede skupnega potovanja, znižane vožnje, prenočišč in sporeda proslave se dobe v pisarni poverjeništva Narodne Odbrane, Zagreb, Kačičeva ulica br. 8 (tel. 29-01).
Splošni spored proslave.
1. decembra:
Ob 10.30 na Terazijah blagoslovljenje zastave beograjske organizacije. Blagoslovijenja se udeleže delegati vseh kultumin in nacionalnih udruženj iz vse države.
Kumoval bo Nj. kralj. Vis. prestolonaslednik Peter.
Po blagoslovljenju se formira povorka, ki odide pred dvor, da pozdravi Nj. Vel. kralja ter Visokega kuma.
Popoldne bo koncert vojaške godbe na Terazijah.
Zvečer ob 6. je bakljada pred mestno hišo. Od mestne hiše se pomika povorka po Knez Mihajlovi in Kralja Milana ulici, kjer pozdra-
vi	Kraljevski Dom, nakar gre do Slavije, kjer se razide.
Ob 9. zvečer je tovariški sestanek delegatov in članov Narodne Odbrane iz vse države ter gostov.
2. decembra:
Ob 9. dojjoldue polože delegacije na grob Neznanega junaka venec ter počaste spomin onih, ki so padli za svobodo in ujedinjenje.
Ob 11. se vrši v Saborni cerkvi svečan pa-rastos za umrle poverjenike in člane Narodne Odbrane, nacionalne delavce in ustanovitelje Narodne Odbrane.
Ob 4.30 bo slavnostno predavanje Narodne Odbrane v domu Kola srbskih sester. Govorili bodo:
1. Bivši predsednik narodne skupščine in narodni poslanec Ljuba Jovanovič o delu Narodne Odbrane v minulosti.
2. Univ. prol. in bivši predsednik Narodne Odbrane v Ameriki Miloš Trivunac o nalogah Narodne Odbrane na kulturnem in prosvetnem polju.
3. Nar. poslanec Jovo Jovanovič o političnih pokretih v sosednjih državah.
Zvečer ob 8. je slavnostna predstava v Narodnem gledališču.
Oba dneva se bodo nabirali prispevki ter prodajali spominski znaki Narodne Odbrane v korist fonda Narodne Odbrane za šolanje njenih gojencev.
Našim bratom v tujini preti raznarodovanje in uničenje. Šovinistična propaganda *o-per našo ujedinjeno domovino v sosednjih državah je velika! Okrepimo naš narod socialno, kulturno in gospodarsko! Ustvarimo lastno narodno kulturo in nacionalno ideologijo. Podpirajmo Narodno Odbrano in njene svetle tradicije. V Narodni Odbrani je prostor na vse tavedne rodoljube .
Poverjenik:
Vj. J. Višoievie s. r.
O	LAJŠA NA PLAČO.* Z*
Obleke dav
O.
neštetokrat pokazal in kar venomer poudarjam, Velikanski vpliv tudi na slovenščino. Prav tako so tudi Italijani vzeli Slovencem v Italiji vsako možnost, učiti se materinega jezika po šolah. Venomer govorimo o naših zasužnjenih bratih na Koroškem in v Italiji, prirejamo demonstracije zoper nasilnosti, nihče pa ne pomisli, da jih sami zasužnjujemo iu zatiramo, ker jim pridimo jezik. Kajti vsem tem, ki jim je odvzeta šolska vzgoja ne le v narodnemu duhu temveč tudi v materinem jeziku, lahko dajejo tako vzgojo, kaj — lahko! — jo morajo dati starši, zlasti pa knjige, predvsem pa časopisje, ki se največ čita. Ako toroj kvarimo sebi svoj jezik, ga kvarimo tudi svojim bratom v neosvobo-jenih krajih in tako pomagamo Nemcem in Italijanom pri tem, toper kar protestiramo in demonstriramo! Naj pomisilijo vsi, da narod s pokvarjenim jezikom, da narod, ki govori še s-svojimi besedami, misli pa po tuje, nima odporne sile in se tudi brž asimilira in ga ni več!
Torej že s tega stališča bi se moralo gledati, da ima časopisje skrb, da ostane slovenščina cista in pravilna, kajti časopisje je najbolj razširjeno vzgojno sredstvo, zlasti za odrasle ljudi, od teh pa se učijo mladi. To pa ne samo doma, temveč tudi za mejo. Kaj pravi veliki Mazzini? On pravi:
»Bi ricordino tutti, che la morte deUa lin-gu« b auella della nazione.« Naj pomnijo ▼ii, da je imrt jetika smrt parada.
Dnevne vesti.
POZABLJENA DOMAČA INDUSTRIJA.
V Nemčiji je sedaj otvorjena nemška avtomobilska razstava. Vsa Nemčija je ob tej priliki preplavljeua s plakati in inse-rati, da sme Nemec kupiti samo avtomobil iz nemške tovarne, ker na ta način dobe nemški delavci delo in s tem tudi kruh.
Dasi imamo mi še mnogo več vzroka, da skrbimo za procvit svoje industrije, ki se je komaj pričela razvijati, se še vedno nismo otresli starega mnenja, da prihaja vse dobro iz tujine. In mesto, da bi podpirali lastno 'industirjo, naročamo izdelke v tujini.
Tako se nam poroča, da je mestna plinarna v Ljubljani naročila 50 plinomerov v tuji ni, pa čeprav izdeluje v Ljubljani plino-mere tvomica Jugo-Metallia. Deset delavcev bi skozi tri mesece imelo dela s temi plino-meri, ker pa je mestna plinarna pozabila na domače podjetje, imajo sedaj delo tuji delavci. In dvakrat slabo, da je to pozabilo mestno podjetje, ki je v prvi vrsti dolžno, da skrbi za procvit naše industrije.
Upamo, da se kaj sličnega ne ponovi več!
— Dan Pomladka 1. decembra. Po odredbi glavnega odbora priredi Pomladek Rdečega križa svoj dan v celi državi. Kot dan Pomladka je določen 1. december, t. j. dan našega osvobojenja in ujedinjenja. Ker je to prvi dan Pomladka, ki se proslavlja v naši državi, bo tudi Pomladek od svoje strani vse ukrenil, da čimbolje uspe ta manifestacija idej našega pokreta. Vsaka Sola z organiziranim Pomladkom bo ta dan čim sve-čaneje proslavila: 1. s šolsko akademijo, na kateri se bo poročalo o delu Pomladita in pojasnil mladini pomen dneva in važnost organizacije Pomladka; 2. z manifestacijo (obhodom) v večjih krajih, ako to dopuščajo krajevne prilike in vreme; 3. s prireditvijo popoldanskih ali večernih koncertov in zabav za širše občinstvo, odnosno za starše. Ako je v kakem kroju več šol, se bodo šolske akademije vršile posamezno, a obhod, koncert in zabava skupno. Ves ta dan bo v znamenju Rdečega križa, L j. v znamenju milosrčnosti in dela za druge.
— Zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani objavlja sledeče: De-putacija Zveže društev hišnih posestnikov za Slovenijo je bila v nedeljo dne 22. novembra t. 1. pri ministru St. Radiču ter ga prosila za podporo njegove stranke pri akciji za znižuje davkov v Sloveniji.- Izročila um je statistiko o davčni preobremenitvi hišna posesti in pojasnila nevzdržno gtanjo na Slovenskem. Minister St. Radič je izjavil, da so mu te razmere natančno znane tar obljubil svojo podporo, da se to tečko stanje Omili ter dejal, da se je njegova stranka že o priliki sedanjih dvanajstin zavzela v ministrskem svetu za Slovenijo. Ministrski svet je priznal omenjene preobremenitve ter se je povdarjalo finančnemu ministru, da se " ne sme noben davek zvišati. Minister Radič je nadalje zagotovil, da se bo poskušalo že pri teh dvanajstinah doseči za Slovenijo kako olajšavo, če ne pa v aprilskih dvanajstinah prihodnjega leta razbremenitev Slovenije.
— Duplikati šolskih potrdil in izpričeval. Tako bivši, kakor tudi sedanji- učenei srednjih šol se obračajo dan na dan na šolsko uprave ta. duplikate potrdil rn-. izpričeval, Ker je taksa za duplikate neznatna, .učencem m dosti do tega, da bi ohranili unikate; direktorji pa morajo tratiti • čas, ko iščejo podatke o šolanju takih malomaruikov. Da bi se ta naval ua šolsko administracijo zatrl in da bi se preprečile eventualne zlorabe, je odločil minister za prosveto, da se atnejo odslej izdajati duplikati potrdil in izpričeval samo e odobritvijo ministrstva za prosveto. t'TO*Uec mora priložiti prošnji potrdilo, da j» proglasil po zakonito predpisani poti v KSluJbenih NovinalK unikat neveljavnim, ali pa potrdilo, da je izročil unikat uradu zaradi službe ali iz drugih vzrokov. Eno ali drugo se mora na duplikatu izpričevala zabeležiti v pripombi. Za potrdila in izpričevala, izdana izza dne 1. januarja 1919, to ne velja.
— Svarilo. Ponovna svarila, da se mora vsakdo brezpogojno pokoriti vojaSlum stražam pri vojaških objektih Se vedno niso imela popolnega uspeha, kar dokazuje slučaj, da »ta se v noči od 4. na 5. novembra t. 1. zopet dve osebi preveč približali vojaškim skladiščem na ljubljanskem polju ter sta na klic straže zbežala, namesto, da bi takoj obstala. Stražnik je za njima streljal pa k sreči ni zadal. Da se ne zgodi nesreča, se občinstvo zopet opozarja, naj ne hodi nihče, posebno ponoči v bližino zastraženih vojaških objektov. Ce pa kdo po naključju vendar zaide, mora na klic straže takoj obstati in sa pokoriti straži, ker bi sicer vzbudil sum, da imu slab namen in bi straža morala rabiti orožje.
— Lzpreincmbe v potniškem prometu ua progi Maribor— St. Ilj. Od 1. decembra 1925 naprej iyxxrtane na progi Maribor gl. kol,— St. Ilj, mešani vlak štev. 1248, ki odhaja iz Maribora gl. kol. ob 18. uri 20 miri. in prihaja v St. Ilj ob 18. uri 47 min., v obratni smeri’pa mešani vlak štev. 1249, ki odhaja iz St. lija ob 19. uri 2 min. in prihaja v Maribor gl. kol. ob 19. uri 85 min. Namesto teh vlakov vod od tega dneva naprej redno dnevno mešani vlak štev. 1250 z odhodom iz Maribora sl. kol. ob 17. uri 80 min. in s prihodom v St. lij ob 18. uri., v obratni smeri pa mešani vlak štev. 1251 z odhodom iz St. lija ob 18. uri 25 min. in prihddom v Maribor gl. kol. ob 19. uri.
, ~	Ljutomer—Morska Sobota je z
današnjim dnevom zopet odprta. Mesto porušenega mostu preko Mure so postavili provizoričen lesen most, prihodnje leto r>a zotra-de novega.	1	*
— Razpis inienjerskih mest. Mestni magistrat v Maribora razpisuje eno mesto inie-ujarja-arhitekta in mo m«rto geometra. — Pr(*nji? J* rpo»tatl do 20. decembra IMS.
— Razpis mesta računovodje. Pri državni kmetijski šoli na Grmu se odda mesto računovodje. Prošnje je vložiti do 5. decembru t. I. pri ravnateljstvu omenjene šole na Grmu pri Novem mestu.
— Odda se mesto izvršilnega uradnika pri okrožnem sodišču v Murski Soboti. Mesto se odda v pni vrsti izvršilnemu uradniku, v di-ugi pa poduradniku ali slugi. Prošnje je vložiti najkasneje do 25. decembra pri pred-sedništvu okrožnega sodišča v Mariboru. — Pri okrožnem sodišču v Novem mestu se odda mesto jeitniškega paznika- Prošnje je vložiti do 25. decembra pri predsedništvu okrožnega sodišča v Novem mestu.
— Zavod za socialno — higiensko zaščito dece v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem gojenk v enoletno šolo za dečje zaščitne sestre, ki se prične 3. februarja 1926. Sprejetih bo 10 gojenk na državne, nekaj pa na lastne stroške. — Opozarja se na »Lradni liste, v katerem so pogoji objavljeni.
— Izpremembe v vojski. Poročnik Pankracij Pangeršič je premeščen od 31. pp kot komandir čete k 35. pp, poročnik Ado Delak pa od 14. pp v Knjaževcu kot komandir čete k 23 pp.
— Iz učiteljske službe. Imenovani so: za stalnega šolskega upravitelja na Viču pri Ljubljani Ivan Štrukelj, učitelj na državnem vzgajališču v Ljubljani, Iti je predsednik »Slomškove zvezen; na njegovo mesto pa je imenovan Janko Golob; za stalnega šolskega upravitelja v Dravogradu Mirko Lešnik, šolski upravitelj pri Sv. Duhu na Stari Gori.
— Umrl je dne 15. t. m. v Zagrebu g. Ivo Sohffarz, generalni ravnatelj Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu, brat našega generalnega konzula v Ziirichu, g. Milana Sehwarza. Pokojnik je bil v celi naši kraljevini pripozn&n in spoštovan kot eden izmed najmarkantnejših osebnosti naših vodilnih bančnih strokovnjakov'. Kot izredno jak in redko se ponavljajoč intelekt je Ivo Schwarz z lastne sile si proboril iz malega bančnega uradnika potom strokovne izobrazbe v vodečih evropskih bančnih centrih do svojega vodilnega položaja, ki ga je zavzemal v svoji domovini. Star komaj 40 let, je moral prekiniti svoje plodno delovanje, in ne samo zagrebško bankarstvo, temveč celo naše gospodarsko življenje je izgubilo z njim eno najpozitivnejših moči.
*— Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna od borova seja v sredo dne 2. decembra 1923 ob ‘20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 19. do 20. ure informacije, Sv. Petra cesta št. 12, podpritličje, vhod iz ulice >Za C realom-t.
— Pobijanje alkoholizma v Trbovljah. Ua omeji neprestane ekscese in pretepe, je prepovedal okrajni glavar v Laškem točenje alkoholnih pijač ob dnevih, ko se izplačujejo rudarjem meacde. Ker se je iakaoalu ta odredba kot zelo učinkovita, jo je aamejaval okrajni glavar raztegniti v slučaju potrebe tudi na delavnike. To je postalo, kale or se zdi, sedaj nepotrebno, kajti vodstvo prenio-gokopa se je izjavilo pripravljenim, da odpusti odslej vsakega pijanega delavca, ki se bo pregrešil zoper javni red, brea pnrdona iz službe - kar je še bolje.
— Apel težkih novinarjev na novi parlament. Klub čeških novinarjev je sklenil re-tioluaijo, v kateri poživlja novoizvoljeno zbornico, da se pobriga za upravičene pritožbe novinarjev glede nevzdržnih tiskovnih razmer. Resolucija poudarja, da so določbe tiskovnega zakona iz meseca maja 1924 tako trtroge, da se ne upa prevzeti nihče več mesta odgovornega urednika. Odgovorni urednik ima včasih po 60 procesov naenkrat na hrbtu. Sodišča s prisedniki so mnogo slabša kot so bila porotna. Zato naj se izda nov zakon, na podlagi katerega bodo kompetentna zr tiskovne delikte porotna sodišča.
— Pred stavko dunajskih brzojavnih uslužbencev. Iz Dunaja poročajo: Zdi se, da bo izbruhnila te dni tu med brzojavnimi in telefonskimi uslužbenci zopet stavka.
— Katastrofalno irušenie hiše. Kakor poročajo iz Rima, se je zrušila to dni v Sersalu pri Catanzaru hiša, ki je pokopala pod seboj 70 oseb. .10 oseb so izvlekli izpod ruševin mrtvih.
— »Uradni iisU št. 106. z dne 26. novembra prinaša razglas o zglaševalnih predpisih za območje policijskega konysarijata v Mariboru.
— Škrlatica v Šibeniku. Od 15. do 21. novembra je bilo zabeleženih v Šibeniku 93 slučajev Škrlatice (11 novih). Ozdravilo je osem oseb, umrli sta 2. Tekom enega meseca je bilo ugotovljenih v vasi Krapanj pri Šibeniku 17 slučajev Škrlatice. Radi tega je bil ukinjen med mestom in vasjo vsak promet. Sola in cerkev sta zaprti, glede |*>gre-bov so pod vzet e obširne mere.
— Zver v človeški podobi. Pred vojaškim sodiščem v Bukarešti se je pričel v sredo proces zoper poročnika Maderescu-ja, ki je obtožen petkratnega umora in potvarjanja dokumentov. Poročnik Maderescu je bil poveljnik nekega obmejnega odseka ob I)nje-stru. V tej lastnosti je zasliševal vse begun-
ce, ki so prihajuli iz Ru3ije. Dal jih je krat-komalo vse postreljati in pometali v Dnje-ster. Maderescu se zagovarja, da je izpolnil samo svojo dolžnost, češ, da jo dobil od višje komande kovelje, da ne smo pustiti nikogar čez mejo — tudi ne ruskih beguncev. Vojaški državni pravdnik je navedeJ med drugim tudi slučaj, da je dal Maderescu ustreliti in vreči v Dnjester neko ru.sko begunišo s poldrugo leto starim otrokom na roki. Ma-dereseu je odgovoril, da je dal streljati ljudi ponoči, v sled cesar se ni moglo natančno videti, kdo je bil ustreljen.
— General Davves dobi Noblovo nagrado. Kakor poročajo iz Stockholma, je namenjena letošnja Noblova mirovna nagrada avtorju znanega finančnega načrta, generalu Cnar-les-u Dawes-u.
— .Samemor kot posledica filozofičnega prepričanja. V gozdiču v bližini neke vasi pri Sušaku so našli te dni truplo mladega gospoda s prestreljenimi senci, identificirali so ga z italijanskim podanikom, medicin-cem Kugeroui Barbinijem iz Padove V žepu samomorilca so našli listnico s 620 lirami in pismo, adrecurano na policijo. V pismu pravi medicinec, da policiji ni treba poizvedovali po vzrokih, ki so ga gnali v smrt Vzrok jo namreč ta, da je prišel do neomajnega prepričanja, da je vse življenje sama laž in humbug, človek pa, da ni nič drugega kot kup mesa in kosti. Življenje ni vredno, da se ga živi.
— Delovanje naših jezuitov v Indiji. To
dni sta odpotovala iz Ljubljane jezuita Slovenec Anton Vizjak in llrvat Pavel Mesarič v Bengalijo, kjer je usta no vi jenu jugoslovanska misijonska postaja.
— Najkrajši proces, ki je končal s smrtno obsodDo, se je vršil te dni v Manchestru. Neki mož je bil obtožen umora neke deklice. Na vprašanje sodnika, če prizna, da je kriv, je odgovoril: »Da.t Zagovornika je odklonil. Na vprašanje, če ima navesti kake okoliščine, na podlagi katerih bi se smrtna kazen lahko omilila, je odgovoril: »Ne!« Nato je izreldo sodišče smrtno obsodbo. Ves proces je bil končan v štirih minutah. Obtoženec je poslušal sodbo, ne da bi bil trenil z očesom. Ko je odhajal iz sodne dvorane, je namežiknil enemu od svojih znancev.
— C. in kr. modeli. Iz monakovskega >Dolchstossprocesa« se je izvedelo, da so morali za časa svetovne vojne na podlagi nekega arm. povelja pozdravljali vojaki tudi prazne vojne avtomobile. To dejstvo spominja na avstrijski pendant, ki ga pripoveduje portretist Blaas: Pri v vojnem tiskovnem uradu komandiranih slikarjih se je razvila navada, da niso risali samo vojnega polja in poveljnikov, temveč vse povprek, kar je bilo primerno za skice: Tren, moštvo, konje itd. Zato je bilo izdano in prečitano nekega dne armadno povelje: »Gospodje vojni slikarji se najuljudneje opozarjajo, da naj rišejo odslej samo osebe, ki imajo oficirski čin.:
— Proces milijonarja Rhinelandcrja na ločitev aakoua. Mladi newyorški milijonar Rhi-nelander ]e poročil iz vroče ljube-ini hčerko nekega kočijaža. Ker se trdi, da je bil eden od pradedov njegove soproge zamorec, ‘ je smatrala RhineLanderjeva rodbina zakon za stanu neprimeren, vsled česar je zagrozil Khinelanderjev oče svojemu sinu, da ga bo razdedil. Sprva se mladi Rhinelander zato ni brigal. Ko pa se je, po preteku medenih tednov njegova ljubezen ohladila, je vložil tožbo na razporočitev. Stvar vzbuja v Ne\vyorku veliko senzacijo. Proces se vodi na način, da je škandal. Od zadnje obravnave so bili ženski poslušalci izključeni, ker so se čitala pisma Rhinelanderja, iz katerih naj se dokaže, da je mož seksualno perverzen. Gospa Rhinelander pa se je morala vpričo svoje matere, svojega soproga, sodnika in posebne jury sleči, da bi se bilo dokazalo, če se dajo ugotoviti na njenem telesu znaki, ki govore zalo, da izvira iz zamorske rodbine. Po obravnavi je gospa vsled duševnih muk omedlela. Rhinelander je potomec ene od najstarejših ameriških rodbin in hoče doseči razporoko za
—° Jugoslovenskim skladateljem! Uredništvo mesečne revije za novo zborovsko glasbo »Zbork, katero izdaja pevsko društvo (■Ljubljanski Zvon' v Ljubljani, razpisuje t r i n a g r a d e v zneskih po 800, 400 in 300 dinarjev na 3 najboljše, izvirne, še neobjavljene in neizvajane, zmožnostim naših boljših zborov primerne koncertne skladbe /n moški, ali mešani ali ženski zbor a capella. Termin razpisa do 1. januarja 1926. Partiture ne smejo biti pisane lastuoročuo. marveč razločno, Čitljivo prepisane in označene z geslom, katerega nosi tudi zaprta kuverta. V nji mora biti ime in priimek ter naslov skladatelja. — Posebna jury glasbenikov bo v poslane skladb« do 15. 1. 1926 ocenila in najboljšim trem prisodila razpisan* nagrade. Nagrajene skladbe bodo objavljene v »Zborih«, skladatelji dobe za objave poleg nagrad še običajni notrudniSki honorar. Uredništvo > Zborov c bo dobre, nenagrajene skladbe v listu objavilo, osrtale pa vrnilo skladateljem. Naslov: Uredništvo Oborov-, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon \ Ljub-
»Gospodinjski koledar za leto 1926.« V kratkem izide v založbi Jugoslovenske Mati-
Popolnoma novo!
Srnzai-ijonalno!
Prvič v Jugoslaviji!
CESAR
VELIKI SENZACU0NALN1 FRANCOSKI FILM \ s» DEJANJIH.
V clavni vlogi popolnoma nova ueprekoalji va in breikonkurenina Filmska /ve/,da
CESAR
Pridite nasmejali se boste! Pridite, zabavali ne boste!
Predstav* točao ob:	K>«„ H8. in 9. V nedeljo ob: 3.. H5., 6.. ,W8.	in 9. uri.
88.. 8». ia 80. novembra. 28., 29. m M. novembra.
IZVEN PROGRAMA: NAJNOVEJSI SVETOVNI DOGODKI V NOVEM PATHK JOl R-
NALU *«▼. 8-
, ‘	It	vrstni	umetnUki	orkester	»Tir*	Pr'	T*®1> predstavah!
Elitni KINO MATICA# vodilni kino v Ljubljani (Tel. IM).
ce »Gospodinjski koledar 1926:. Ti. koledarji *° širom Slovenije zelo priljubljeni. Letošnji koledar bo obsežnejši kot dosedanji ter b° vseboval zlasti mnogo praktičnih nasvetov in navodU za gospodinjstvo in dom, ubilo huhinjakih receptov itd Poleg vsega’ima koledar tudi praktično urejeno beležnico, ki j® ,vsnki gospodinji neobhodno potrebna. Koledar 4/ide sredi decembra in bo naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji. Naroča se ga lahko v pisarni Jugoslovanske Matice v Ljubljani, fceleoburgo-va ulMa 7.-II. Ceno javimo pravočasno.
— Helij iz zraka. Angleška družba za proizvajanje kisika v Londonu je iznašla metodo, po kateri je mogoče dobivati helij iz zraka. 1 n tem se razdeli zrak na svojih pet sestavin: dušik, kisik, argon, neoin in helij. Helij je baje 95 odstoten. Praktične vrednosti iznajdba zaenkrat nima, ker je tako pridobljeni helij predrag. 1 1 velja 20 angleških šilingov. En volumen helija se dobi iz 1,1 bo.000 voluminov zraka.
.Sokolsko društvo v Laškem slavi naše uje-dinjenje v nedeljo, dne 29. t. m. ob pol i7. uri v Kopališki dvorani z notranjim telovadnim nastopom, deklamacijami in nagovorom. Vsi člani in prijatelji sokolstva iskreno vabljeni.
— Kurjena letala. V zahodnih državah so instalirali za zimsko. sezoiio v letalih kurilne aparate z regulatorji. Kurijo se letala na ta način, da se vodi neprenehoma svež zrak mimo od plinov razbeljenih odvodnih cevi. v kurilne cevi skozi kabine. Na ia način je mogoče držati v kabinah pri zunanji temperaturi —10 stop. C. permanentno temperaturo -+■ 17 stop. C. V Jugoslaviji letalski promet pozimi počiva.
— Stradalec AVoUy onemogel. V Parizu se je reproduciral te dni holandski »umetnik v stradanju« Wolly. Stavil je, da bo 28 dni brez hrane. 11. dan je onemogel. Dobil je živčni napad. Dozdevalo se mu je, da ga napadajo nevidni sovražniki. Pri tem je raz-oil svojo stekleno stradalno kletko. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer ai'je, ko so mu dali jesti, zopet nekoliko opomogel.
— Ali te veš, kaj pomenijo »Pekatete« za vsako gospodinjstvo? Prihranek na času in denarju! Dobe se v najrazličnejših vrstah pri vseh trgovcih.
Ljubljana.
— N sklad za preureditev Narodnega doma so prispevali g. Josip Cremošnik 1UU Din, družba v hiši veieindustrijca Drag. Hribarja 1300 Din, F. Stroj 100 Din.
1 — Deložacije. Vsled določbe novega stanovanjskega zanona sme vsak hišni gospodar prosto razpolagati s stanovanji, ako ima hišo s samo dvemi stanovanji, oziroma sme razpolagati z enim stanovanjem, ako ima niso s tremi stanovanji, so se pričele na periferiji mesta deložacije. Ker se bližata mesec december in januar, v katerih mesecih ne sine biti nikdo deloiiran, se hišnim posestnikom posebno mudi. V Kožni dolini je bilo Le dni ddottranih sodem strank, ki n« vedo, ltum bi se dejale Ln kampirajo na cesti.
1— Eksplozijska katastrofa. Včeraj okrog 16. ure je prinesel drogerist V iktor Poljanec v laboratorij Salus d. d. na dvorišče hiše 10-na Aleksandrovi cesti steklenico etra (2 kg). Med vrati se je odtrgal vrat steklenici-, eter pa razlil po tleli. Vsled ognja v peči so se hipoma vneli plini in nastala je močna eltsplozija. Poljanec je zaklical »ogenj!- ter skočil'hitro na prosto. Za. njim se je pognal skozi goreče pline prvi 19-letni drogerl-t Ivan Mave, stanujoč v Prisojni ulici 1. Ogenj mu je sežgal skoro vso obleko ter ga strašno opekel po vsem telesu. Mave se je vrgel mi dvorišču v sneg. Za njim so pribežali iz lokala učenec Milan Menard, ravnatelj podjetja, magister Mirko Rozman, skladiščnik Alojzij Pavlin ter pisarniška pomočnica Anica Coriari. Mave je bil tako opečen, da je ob 21.80 umrl. Anica Coriari je ostala popolnoma nepoškodovana, vsi ostali pa »o bolj ali manj poškodovani, toda smrtnonevamo nobeden. Materialna škoda znaša samo pai' lisoč dinarjev.
— Pojasnilo. Mostna elektrarna ljubljanska prevezuje na periferiji mesta konsurn . iz Lstosmernega toka na vrtilni. Ker ima po- | nofii od 12. ure naprej tako malo konzuma na strani vrtilnega toka, bi obratovala t neprimerno visokimf stroški, če bi morala tudi -jj po polnoči oddajati tok. Mestna elektrarna ne bo razsvetljevala okoliša okrog transformatorskih postaj med prehodno dobo prtv vezave od polnoči do 5. zjutraj.
1— Slavnostno akademijo v proslav« obletnice Narodnega ujedinjenja priredi 'is predvečer /narodnega praznika Ljubljanski Sokol v Narodnem domu. Začetkom akademije se izvrši svečana zaobljuba novo sprejetih članov in čltuiif. Telovadni spored nudi polno novih, izredno zanimivih	'
katerih se jasno odraža visoki nivo društvene telovadbe. Ljubljanski sokol razpolag1 s celo vrsto izkušenih mednarodnih tekmecev, ob kalerih se izpolnjuje lepo število ‘ mlajših vrhunških telovadcev. Akademija bo izraz nenavadno živahno delavnosti mogočnega razmaha in vzleta tega matičnega društva Jugoslovenskega sokolstva. Začetek 20. uri. Vstopnina sedeži Din 10,— stojišča Din 5.	.
1— železničarska kreditna in	b-*^	.
drug« »Bajtar« poziva 3an*3£*jda 1	1
  _______ imsarna, uradne, ure od 1U-
iz-
druga »Bajtar« podva aa2®^a zbSi1 v smislu sklepa izredne««
8. t. m, najdbe do 10. d*«** L. ^ v,^r družni pisarni Ljublj^ ^jm kolod">‘ tvlakosoremna kasarna, uradne ure od do 12) da hoče kupiti parcelo, ki jo bere vsak sam- Potrebna pojasnila se daj«l°
samomor brezposelnega, 26letni Vtfj lentin Iglič iz Ratveč pri Kamniku j« po Ljubljani dalje časa službo. Konftio Je b* aretiran in hoteli so ga izgnati v njej!®.' domovinsko občino, Potovanju ln nadalja)*: rau trpljenju SB' je izognil na ta način, da je prereial v odgonskero zaporu na stratu lile.
Radiofonija.
XVI.
Nisem zadovoljen z vspehom svojih dopisov o si'nem rr\zvo:u radiofonije po vsem k»Burnem svetu, kajti nikakih poročil ne Jtitam v slov. listih o izkušnjah naših amaterjev. Le v »Slovencu se včasih o<r'ašn ne-xuan mi ljubitelj te kolosalne iznajdbe. — Naravnost neverjetna je indolenea v celi Jugoslaviji napram radiofoniji’ Pomislite: šele »a vsakih 25.000 prebivalcev pride po en aparat, dočinj pride n. pr. po en aparat na «;eškem na 800, v Nemčiji na — SO, a v sosednji Avstriji na vsakih — 4') ljudi V resnici pa je v Avstriji en aparat že na izpod 20 prebivalcev. Tu je namreč dines že čez tTO.OOO uradno priglašenih abonentov dunajske >Ra\va? (Radio \Vien A. G.), edina od države autorizirana nošiljalna postaja. Mnogo pa je amaterjev, ki imajo p° dva m več raznih aper-tov, a do 200.000 aparatov sploh ni prijavljenih (Schwarzhorer ) em /a slučaj, ki mi ga je povedal nek, trgovec * nr.arati. da je v neki hiši od 32 aparatov pri jr. vi ion en sam, t. j. n jesov ki se ne more skriti — Ker abonenti plačujejo po 2 do 3 šilingov mesečno, ima družba RaWag že fez gtiri milijarde mesečnih dohodkov (4 milijone dinarjiv na mesec') S takimi sredstvi sc- pač da niekaj narediti! Zato je tudi pro-dunajske pošiljalne postaje m°d najboljšimi v Evropi, ako ni celo najboljši, zato ko kmalu izročena obratu nova postaja na Rosenhiiglu, ki bo po velikosti — druga ▼ ■vropi. t. j. na 15 Kw energije, dočim ima prva, največja postaja Davestry (London) 15 kw.
Kljub temu, da pošiljalne postaje tudi v Avstriji še niso proste, t. j. ne še z zakonom dovoljene, vendar je tu že več zasebnih po-šiljaleev neso je v celi Sloveniji — sprejemnih aparatov. Revija »Radio-Welt< jih je orcranizovala v zasebno družbo, ki ima svoj s«,dež v Hotel de France na Rin<m; tudi naš Sliškovič je med njimi. Vsakdo ima svoj klicni znak, ki je prijavljen vsem amaterjem na svetu no njihovih organizacijah; naznanjena ie tudi valna dolžina in doba pošiljanja. Jedeii avstrijski amater je dosegel doslej svetovni rekord. Inž. Franz Dirks je sam sestavil vso aparaturo na 60—100 ni wlne do'žine, z energijo približno le — 5 Watt (anodna 440 volt); klicni znak »AUX
. i • res par meseci je došla iz Avstralije dopisnica na naslov: AUXD 12, Ra-diostation c-o Post Office, Vienna, Austria, ki v formi, predpisani od organizacij, javlja, da je ponovno čul ta klic — torej 20.000 km daleč so culi dunajskega amaterja. — Kakor tudi je radiofonija že dosegla neverjetno višino razvoja, o kateri pred dvema letoma niti sanjati nismo mogli, nam je ta jihičaj dokaz, da je radiofonija šele na začetku razvoja in da smemo pričakovati le •e verjet n ih vspehov. Dalje nam je dokaz, kolike važnosti je amaterstvo za napredek ‘>n za nove iznajdbe. Zato tudi avstrijska »tuda ne dela ovir amaterskim pošiljalcem,.
ta »ulovu So ni z zakonom vrejena. Ksko je v Juffoslnvlji v tem oziru, ne vem. Pravijo mi pa, da je sitnnrenja Se vedno obilo!
*
Brezžični brzojav zelo moti radiofonske po-žitjatve. Posebno hudo so motili pošiljalei ob morju in na velikih parobrodih. Nemčija, Anglija, U. S. A. in Kanada so sporazumno prepovedale radiotelegrafijo na valove 200— «00, ki so določeni izključno za radiofonijo.
V	času od 1. do 14. septembra od polnoči «k> 2. so vse pošiljalne postaje vsakih pet minut naznanile v svojem in francoskem je-atfcu ime svoje postaje in valno dolžino, poleni vmes pa bodisi govor ali glasbo. Vsi amaterji sveta so bili naprošeni, naj ves čas iščejo postaje, kakor običajno in pazijo, katere druge postaje bi se vmes oglašale. S tem so hoteli popraviti dosedanjo neprijet-»ost, da so oglaša v aparatu po več pošiljal-•ev hkratu. Poročal sem že pred temi po-fftusi, <V> je kongres v Ženevi na novo do-
™,ne dolz,ne1 evropskim postajam iz. jod GOO m, a po teh poskusih so se izvršile le majhne korekture. Poskuse je nadzorovala postaja na Eifflovem stolpu.
Ti poskusi so dognali, da se postaje medsebojno ne motijo, ako je v valni razliki 10.000 frekvenc. Ker je n. pr. v območju •#)0 m valne dolžine 150—300 milijonov frekvenc, more biti le tu skoro 300 milijonov
frekvenc in torej 29.970 postaj, v območju
1	m do 1 mm pa bi bilo lahko mogoče še skoro 300 mil. postaj. — Dovolj prostora za vse!
V U. S. A. so v letu 1924 prodali doma in v tujino aparatov za 4"0 milijonov do’arjev ali 24.750 mili:onov dinarjev. To ogromno število, ki dvakrat presega naš državni proračun, dokazuje ogromen razvoj radiofonije. Sprejemnih aparatov je že 2,500.000, poši-ljalcev pa 561.
V Londonu grade nov studio za radio (prostore, kjer po o, govore, konoertujejo itd.) brez slehernih draperij in preprog. Prišli so do spoznanja, da to celo moti, kajti pevci n. pr. imajo občutek, kakor da po.j<5 na vrhuncu visokega hriba, zato se napenjajo, če-sto prevpijejo pošiljalca. — Pripominjam, da enak studio je že skoro do^otovljen zn novo duna'sko postajo; studio bo v I. okraju, Johannesgasse, pošiljalec pa na Rosen-huglu ob periferiji mesta.
Amerikanaki fizik dr. Janes H. Rogers je napravil poskus s pošiljalno anteno v zemlii. Anteno je položil najprej v cev iz terakote (40 cm v premeru) in zakopal 1 m globoko v zemljo. Antena sestoji iz 4 žic po 15 m. Rogers je s tem dosegel, da je sprejem čistejši in močnejši, brez postranskega šumenja.
Japonska je dovolila ogromno vsoto 1 milijon 500X00 jenov za novo pošiljalno posta-io na otoku Jap. Ta bo imela energije 50 k\v, torej dvakrat večjo, nego največja evropska v Davestry (London).
V Breslavi (nemška Šleziia) postavljajo pošiljalca za tamošnje okrožje, k:er je že nad 50.000 amaterjev. Energija bo 10 k\v. — Obenem postavljajo vmesno postajo (relai-postajo) v Gleiwitz na 1.5 kw. — Stebri za anteno so. 100 m visoki.
Na Češkoslovaškem imajo dve pošiljalni postaji: Praga na 546 m (ne več 550) in Brno na 750 (ue več 1750). — Program obeh postaj se izboljšuje od tedna do tedna. V Sloveniji bi morali dobro slišati Brno.
Dunajski pošiljalec ima zdaj tri kurze za jezike (francoski, angleški in esperanto. Uspeh je nepričakovan. Na stotisoče je nevidnih učencev, ki dobro napredujejo. Učitelji dobivajo vsak dan zahvalna pisma in tudi darove, ki prihajajo tudi od daleč izven Avstrije.
Največji pošiljalec v Nemčiji je zdaj: K6-nigsvvusterhausen, takozvani j/20 kw Deutsch-landsender< na val 1300. Pošiljalna energija znaša 5 kw. Stebri za anteno so visoki 230 m, najvišji v Evropi.
Na Švedskem je naraslo število amaterjev v enem letu od 39.800 na — 103.000. Letna pristojbina znaša 12 šv. kron, nekako kakor v Avstriji (24 šil. nižja stopnja).
Med farmerji v Ameriki se je radio zelo razširil. Letos preseže število že 550.000. Posebno radi poslušajo tržna poročila, za zabavo pa koncerte, operne in dramatske pred-ve. Na stotine kilometrov od sveta ločeni postuSajo prireditve v velikih mestih.
Prosim slov. amaterje, da bi redno poročali v listih o svojih izkušnjah.	A.	G.
Gospodarstvo.
POMANJKANJE ODPRTIH VAGONOV.
Na svoječasno intervencijo v zadevi pomanjkanja v;igonov je prejela zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani od osrednjega vozovnega vodstva generalne direkcije državnih železnic sledeče pojasnilo: »Pomanjkanje na odkritih vozovih v počet-ku največjega jesenskega prevoza, t. j. v času, ko se odpočne v polni meri tovoriti sladkorna pesa, se no pojavlja samo na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva, ampak ono se občuti na področju vseh železniških ravnateljstev. Za prevoz sladkorne pese, ki se mora na vsak način prevoziti v gotovem času, je vezano vsak dan od 2000 do 2200 odkritih vozov. Sladkorne tvornice v Cupriji, Beogradu, Velikem Bečkereku, Novem Vrbasu, Črvenki, Osjeku, Belju in Usori iztovore dnevno povprečno 500 do 550 odkritih vozov, tovorjenih s sladkorno peso, a za obtok teh voz se morajo računati štirje dnevi, ker se sladkorna pesa ne dobavlja samo iz ckoline tvornice, ampak se mora dovažati iz
oddaljenih krajev Srema, Bačke, Vojvodine in Baranje. S tem, da je naenkrat vezano za prevoz sladkorne pese preko 2000 odkritih vozov, mora nastati pomanjkanje na odkritih vozovih za utovor druge civilne robe; ni rudnikom se ne more v ta čas dostavljati zahtevano število odkritih vozov, da ne govorimo o pretovoru na postajah v Kruševcu, Bosanskemu Brodu, Osjeku, Prijedoru in Kninu, ki je baš v jesenski čas najjačji.
Z obzirom na navedene prilike ni bilo mogoče dnevno dovesti za področje ljubljanskega železniškega ravnateljstva ono število odkritih vozov, kakor bi to zahtevali trgovski interesi in kakor to želi sama Generalna Direkcija. Kakor je poznano sami zbornici, se tovori na zapadu naše države večinoma samo odkrite vozove, kateri se odpravljajo ali za postaje na vzhodu naše države ali pa za inozemstvo, predvsem pa za Italijo. Ker se pa morajo na vzhodu naše države iztovorjeni odkriti vozovi odpravljati zopet na zapad,» preteče daljši čas, predno se morejo vozovi dostaviti za ponovni utovor. Ta okolnost pa vrlo neugodno vpliva na pomanjkanje vozov, posebno v jesenskem času, ko je s sladkorno peso, kakor že omenjeno — zavzeto več.e število odkritih vozov. — Vozovi, ki se odpravljajo za postaje italijanskih državnih železnic, se tudi predolgo zadržuje v inozemstvu; to zadržavanje iznosi povprečno po 10 dni za vsak voz.
Generalna direkcija je imela v vidu vse te okolnosti in je poleg drugih ukrepov za omi-ljenje pomanjkanja vozov pooblastila ljubljansko ravnateljstvo, da more za utovor robe za inozemstvo zahtevati potrebne vozove na poslugo od tujih železniških uprav; toda italijanske železnice se izgovarjajo, da nam svojih vozov radi pomanjkanja ne morejo poslati na poslugo.«
Kakor smo ugotovili pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani, se je vozovna situacija v zadnjem tednu tako zboljšala, da je krita celotna potreba naročenih vagonov in je torej zahtevanim interesentom v polni meri ustreženo.
* * *
LJUBLJANSKA BORZA,
v petek, dne 27. novembra. 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 74, bi. 76%; Obveznice za fin. likvidacijo agrarnih 'odnošajev v B. in H. iz le-
ta 1921 den. 40, bi. 47; Loterijska drlavna renta za vojno škodo den. 290, bi. 300; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 303; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 210; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, b!. 102, zaklj. 100; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 49; Kreditili zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 123, bi. 123, zaklj. 123; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; »Nihagc, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 34; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »šešir«, tovarna klobnko* d. d., Škofja Loka den. 146, bi. 153.
Blago: Hrastovi plohi z malimi zdravimi grčami 90, 110, 130 mm debelj., od 3 m doli. napr. in 25 cm šir. napr., fco meja tranz. 10 vag., den. 1100, bi. 1150, zaklj. 1100; trami 5 6, po 9, 10, 11, 12 m, fco meja tranz. 2 rag., den. 384, bi. 384, zaklj. 384; pšenca 76 77 kg, fco vag. nakl. pos. bi. 263; pšenica 76 77 kg, co vag. Ljubljana bi. 305; koruza stara, feo vag. naklad, postaja bi. 157.50; koruza umetno sušena, fco vag. nakladalna postaja blago 155; koruza nova z kval. gar., Ico vag. nakladalna postaja bi. 115; koruza nova z kval. gar. fco naklad, postaja za I., II. bi. 130; ko-uza nov i z kval. gar. fco vag. nakladalna postava, za III. in IV. bi. 140; oves rešetani, fco vag. naklad, poslaja bi. 175; ajda domača, nar. Ljubljana 1 vag., den. 265, bi. 205, zaklj 265;pro9d domače, fco vag. nakladalna postaja tl. 205; krompir beli, fco vag. naklad, postaja bi. 65; jezice zlatorumene, fco vag. nakl. : ostaja bi. 250; fižol mandolon v egal. vrečah, fco Postojna tranz. bi. 400; fižol prepeli-čar v egal. vrečah, fco nakladalna postaja den. 320; laneno olje domače, feo Ljubljana 12 q, den. 16C0, bi. 1600, zaklj. 16C0.
BORZE.
Zagreb, dne 27. nov. Devize: Amsterdam 2262—2282, Ne\vyork 56.16—"6.76, London izplačilo 272 93-274:93, ček 272.8-274.8, Curih 1085.4 1093.4, tek 0-1089, Praga 166."8—168.58, Milan izplačilo 227.45-229.85, Bruselj 256—260, Dunaj 791.7—801.7, Berlin ir.40.2—1350.2, Budimpešta 0.0788—0.0798.
Curih. dne 27. nov. Beograd 9.175, Neir-vork 519.25, London 25.155, Pariz 20.20, Pragi 15.375, Milan 20.98, Berlin 123 60, Var-5 va 74.50, Bukarešta 2.36, Dunaj 78.15, Budimpešta 0 007270.
i;i mm n
lahko nese po pranju svojega že tako velikega sinčka domov, saj pere s terpenti-novlm .GAZELA*- milom, katero Ji prihrani ves trud. Poizkusite tudi Vi z .GAZELA*- milom.
ELA
>«110
(144)
^ akloDniaku okoli sveta.
Spisal Robert Kraft.
»Kateri vražji avtomobil?« vpraša prav tako ravnodušno. »Last one Američanke, Leonor Morrisove!« »Kaj je ž njim?«
»Vstavil se je spodaj pred našimi vratmi! Mis orria hoče govoriti z gospodom profesorjem!«
daj ve Martini. Toda nanj ne napravi nikakega >sa, prav nič ga vest ne spravi iz ravnotežja, čeprav ie izgleda mož tako, kot kak duševni atlet, ki je izumrl at vse drugo, kar ne spada v njegov poklic.
»Govoriti hoče z menoj?«
»Je že na dvorišču, morcla že v predsobi, na noben ■ačin je ne morem zavrniti in — kdo si kaj takega »Ploh upa pri njej!«
»Popeljite jo v sobo!«
»Ali, gospod profesor, ona je gotovo anarhistinja, Če ...«	i
»Popeljite jo v sobo!«
Leonor vstopi.
Ko stoji učenjak nasproti smrtno blede deklice, se eQdar zgane.
Stopi korak nazaj in kot v obrambo iztegne roki, je, da ga je groza.
.«
in
»Žena — mis Morris,« zašepeta, »vi ste upepelili Buenos Aires, to cvetoče mesto, uničili ste tisoče eksistenc, pogubili več sto življenj!«
»Jaz tega nisem storila.«
Leonor izgovori to popolnoma ravnodušno, ue da bi iskala efektov, in prav zato tako učinkovito, da se profesor zdrzne.
»Vi, da niste tega storili?!«
»Ne!«
»Vi niste zažgali mesta včeraj ponoči?«
»Ne!«
»Saj ste grozili predsedniku, da boste to storili
»Grosila sem pač, ko sem govorila o Sodomi i*. Gomori, a tega nisem tako mislila. Nikoli se nisem hotela maščevati na tak način.«
Debelo in resno pogleda učenjak bledo, lepo deklico.
»Jaz... jaz bi skoro verjel, da govorite resnico.«
>To tudi govorim.«
»Ali, kdo pa je povzročil ta silen požar?«
»Ali vem jaz? To raziskati je policijska zadeva.«
'Ta se ne bo trudila. Samoobsebi umevno je, da ste zažgali mesto vi, kakor ste pokazali s pnevmatično kaneno. Jutri bo sodil tako ves svet in vas proklinjal, kot pošast tega stoletja.«
-■■Kako govore o meni, če me obsodijo ali ne, to mi je vseeno. Jaz se čutim nedolžno, kar tudi sem in to mi zadostuje. Sem nisem prišla zato, da se opravičim.«
>Zakaj pa hočete govoriti z menoj?«
»Da vam razodenem skrivnost morrisita, da jo preštudirate in potem objavite, da bom imela mir, da ne bodo več napadali moje osebe.«
Učenjaka to še bolj razburi, teda hitro se umiri.
»Torej?«
»Gotovo veste, kaj je morrisit?«
»Seveda! Kateri kulturni človek še ni nič slišal o njem! Nadomestilo za premog in petrolej, revolucija vse tehnike, vsega človeštva in njegov blagoslov!«
»Ni nič drugega kot natrij, kovinski natrij.«
Profesor molči en trenutek.
»Koma; verjetno!«	,
»Natrij v posebnem stanju, proizvajan na posebe* način.«
Leonor seveda ne more vprašati profesorja, jeli ve, kaj je natrij in kako ga dobivajo.
Natrij je na zemlji najbolj razširjena kovina, le da je ne poznamo tako, kakor železo, baker in druge prvine, ki jih navadno imenujemo kovine. 0 tem imenu pa ne smemo imeti omenjenega pojma.
Natrij je srebrno bela snov, lažja kot voda, torej plava na njej in jo razkraja, ali pravzaprav topi se v njej s šumom in obenem razvija toploto; pri tem uhaja vodik, nikakor pa kisik, tako da ima morrisit popolnoma drugačne lastnosti.
(Dalje prib.)
Nepotrebne s rb za Mi lavievo htožično darilo, ker je tvrdka
J0S!° PETELINC - L ubljana
znižala v to jvrhn cene si a im strojem n kolesom znamke ..GRITZNER ‘ „t>H0NIX“ , flOL R ‘ za lO°/o.
Uflod >a < brni n« odnlaMla.
r. z. z o. z. v Ljubljani
MESTNI TRG ŠT. 6
vloge ra hranilne knjižice in tekoči račun ter
iih obrestuje najugodneje.
 ......................................................
VEČJE IN STALNE VLOGE OBRESTUJE PO DOGOVORU.
- HnuiraiiiiiiniiiiuuMmiuiuiatMitmitai
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti ustavitvi.
šk
.VINOCET,
tovarna vinsfcap kisa, d. z o. z., Ljubljane, nudi
šiajfiiiejši in nejokusnejši namizni kis iz I inskega kisa.
JUT*	ponudbo l
Td?!?to m higienično itajmodrneie urejena kisarna w iupslaviii. v
ww*: Uit&iatt«, Steusjsfce cesta šte«. 1 a, B. nadstropja
-Z CACO^ "
»J
je vendar najboljil
MALI OGLASI
i oglasom do 20 besed Din 5’—, vsak« nadaljna beseda
50
Da se > j c 1 j e Zleiorog terpeniinovo milo, ta ide e Ir & si £lt> t> nejlir.ejsega mila z	najboljšim	terpentin m, v r fcjsii še sloje prebivalstva,	se	vpreša	od
1. tvgisla 1.1. v vsi ki tisoči komad tega mila, zlatnik j« 11 liiilcv ki se šefe pri vpe* j t bi pilt?e sicčr« rru iajditelju.
Krito 7lttriko' se jt discčej že resic. — Fnp ičajte se ludi Vi o m pic 1 c sljivi ktlocsti tega „ze-teca*' irila, k»1tri se 'foitblja rt n «\< jt mdii e ir pii elr ege cs\e-2uj< c c c e \ < i je trdi rr r oc o kel le e-letro milo. — Mcgoče de ste tudi Vi tako srečni, da nejdt te zleti ikl
P/P''
vzž&a
4..
Zlatorog terpentinovo milo.
Kakovost tega neprekosljiuega mila se da
odt&htati šemo
z zlatom!
PEMOG - ČEBIN 11 IMoifova ulica VII* * Telefon 56. ■	flb^lventinja trgovske Aole želi »»topit' kot prak-kantinja h kakemu večjemu Ijub-■ .inskemu podjetju. Ponudbe pro*i • upravo lista pod: »Marljiva«.
Leo poslovni lok-6 v pritličju, obstoječ iz treh prostorov, s velikimi izložbami v Gledališko ulico, odda za nizko najemnino Pokojninski zavod v Ljubljani.	RADIO-aparata in s^siavne dele ima v zalogi ; FRANC BAR, Ljub Jana 1 Cankarievo nabrali« štev. 5.
S-jrejeniojo se »opravila porcelanastih punčk^ Na tstnčaeje se poizve: Glince, Tržaška cesta 28.	
	Zdravo čebulo razpošilja od 100 kg naprej po 180 liuarjev, pri pol ali vagonskem naročilu ceneje. Josip l^ah, Moskanjci. Akviziterja sprejme zavarovalnica proti stalni plači. Ponudbe z navedbo referenc, pod šifro »Zavarovalnica« na »Publicitas« d. d. oglasni zavod, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. II.
*azn5n lo. Kav. občinstvu uljudno naznanjam, tla bodem od pondeljka, dne 30. novembra dalje pekel kruh dvakrat deevno, in sicer ob 11. uri dopoldne in ob 15. uri popoldne. — Se priporoča Anton Preskar, pekarna, Dunajska cesta 5.	
	Fotografa ali Amaterja ta pokrajinske slike in stereofotografije, sprejmemo za stalno. Ponudbe z referencami m navedbo plače pod šifro »Fotograf« S na »Publicitas« d. d. oglasni zavod, j ljubijana, šelenburgova ulica 7. II.
Potnika ■« razpečavanje razglednic dobro speljanega se sprejme pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Potnik« na »Publicitas« d. d. oglasni zavod, T4«bljana, Šelenburgova ulica 7. II.	
Miklavž pride I Kam?
Kaj prinese ? Kaj naj storim?
V detajlno trgovino FRAN DERENDA & CIE., Ljubljana, Erjavčeva cesta 2.
Oblačila In če^ije za dečke, deklice in Qt-'©lte do reklamnih cenah.
Hiti In kupi, dokler je Se Cos.
Dame in gospodje
z dobrim nastopom, za nabiranje naročnikov raznih ilustriranih in modnih časopisov se sprejmejo pod zelo ugodnimi pogoji. Pripravno kot postranski zaslužek. Pismene ponudbe pod šifro »Dober zaslužek« na »Propaganda«, reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. II.
Okrajne zastopnike
za Kranj, Radovljico, Ljubljano,
Kamnik, Logatec, išče večja zavarovalnica. Služba stalna in primerna za vpokojence. Ponudbe z opisom dosedanjega poslovanja, pod »Stalno« na »Publicitas« d. d. oglasni zavod, Ljubljana, ^šelenburgova ulica
S
obroke
Čevlje na ------------------
proti jamstvu dobite pri tvrdki M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra cesta «
Vsak hoče ob Miklavžu ju Božiču
napraviti svojim veselje s primernim darilom in to je le ^ mogoče, če iste kupi pri tvrdki
JOSIP PETEUNC • Ljubljana j
ki ima veliko zalogo žepnih robcev, rokavic, nogavic, pletenine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, samoveznice, B angleške sifone, fine klote, vezenino čipke, torbice, nahrbt- 5 nike, police in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih g stvari po znatno znižani ceni. — Na veliko in malol J      ...11^
Irtaile is širile ,1991DKEIHIK !
TOG. DVD. D- D.
Tiske*, jknligei pravlln, cenike, r»£tu*c* letake, časo-nlse lepaka« broSure, posetnic® in ra*g!.ec3.nlce.
fxvr«nIe^sakovrstne trgovske kokor tudi vse druge uradne tiskovine..............testna	knjigoveznica.
CTUBLIANA - SIMON GREGORČIČEVA UL, 13. - TELEFON 553
 	  —..........—imMfHBWBKBi38Si
ti'1•'
Izdajatelj iu odgovorni urednik ŽELEZNIKAR ALEKSANDER - ^ »^rno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.