Poštnina »Maaa v co*ovlal. Leto IX iftv. ZZ9. 0 UoDllonL v nedeljo 9. oktobra 19Z1 ceno om z Izhaja vsak dao pepeHae. lav ia praznik«. — Insarati do 30 petit i Din. do 100 vrst 2.50 Din. većil iaseratJ petit vrsta 4.— Din, Popust po dogovoru. Ioseratni davek posebej. •Sknraaskl Narod« velja letno v Jafoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. UpravniStvo: Knallova ulica št 5, prHličja. — Tdefoa 2304. Uredništvo: Knallova uUca it 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Novi atentati bolgarskih komitašev v Južni Srbiji Poslanik Ljuba Nedić je včeraj izročil v Sofiji zahteve nase vlade. — Bolgarska vlada izjavlja, da zahtev ne more izvršiti. — Posredovanje velesiL — Meja proti Bolgariji zaprta. Beograd, 8. oktobra. Jugoslovenski poslanik v Sofiji, g. Ljuba NeŠić je včeraj poselil bolgarskega ministrskega predsednika in mu sporočil zahteve jugoslovenske vlade glede na teroristično akcijo bolgarskih ko-milov v zvezi z zadnjim atentatom v Štipu. Predvsem je zahteval, da bolgarska vlada prepreči bolgarskim banditom prehod preko meje na naše ozemlje ter da jim zabrani svobodno gibanje v Bolgariji. Nadalje zahteva jugoslovenska vlada, da bolgarska vlada razpusti znani makedonski odbor, ki organizira atentate in napade na našem o-zemlju in ki to z objavami v listih sam Javno priznava Istočasno naj bolgarska vlada aretira glavnega voditelja teh napadov, generala Protogerova in ga stavi pred sodišče. Tudi Protogerov namreč v listih priznava, da so atentati na našem ozemlju njegovo delo Nadalje je g. Nešič obvestil mini strskega predsednika Ljapčeva, da je Jugoslavija v svrho zaščite svojega ozemlja odredila strogo zaporo meje napram Bolgariji. V diplomatskih krogih se doznava, da bo sofijski poslanik v kratkem prispel v Beograd, da poroča vladi o uspehu svojega koraka pri bolgarski vladi. V diplomatskih kropih se ne izključuje možnost, da se g Nešić ne povrne več na svoje mesto, če bolgarska vlada ne bo izpolnila vseh stavljenih zahtev, ker bi imelo to za posledico prekinitev diplomatskih odnošajev. Šefi opozicije, gg. Pribičević, Radić in Jovanovič so imeli včeraj popoldne o konferenco, na kateri so razpravljali )godkih v južni Srbiji in izzivalni akciji makedonskih tolp. Sprejet je bil sklep, da poVrenejo akcijo v svrho ^klicanja seje šefov vseh parlamentarnih skupin, na kph'ri naj bi zunanji in notranji minister poročen o roložaju in o korakih, ki jih je podvzela viada v obrambo državnih in nacijonalnih interesov. V diplomatskih krogih vlada za razvoj dogodkov izredno zaniminje Opaža se, da presojajo diplomatski krogi položaj zelo resno in si prizadevajo, da bi posredovali za mirno rešitev. V bolgarskem poslaništvu izjavljajo, da bolgarska vlada odklanja od govornost za te napade, ne more pa zadostiti tudi zahtevam po razpustu organizacij, k' jih smatra popolnoma legalnim. Bolgar- ski vladni krogi so mnenja, da te legalne organizacije — mišljen makedonski odbor — niso v ni kaki zvezi z napadi na našem ozem lju in izraža domnevo, da gre le za dejanja poedinih omladincev. — Beograd, 8. oktobra. Vesti o novih napadih bolgarskih komitov v Južni Sr* biji so izzvale v beogradski javnosti ne* popisno ogorčenje. Narodna Odbrana skli* cuje za nedeljo veliko protestno zboro* vanje. Sinoči je prejelo notranje ministrstvo uradno poročilo, da so bolgarske tolpe na* padle obmejno vas Klisuro Napadalci so vrgli na carinsko poslopje, orožniško po* stajo in pošto več bomb. ki pa k sreči ni* so povzročile posebne §kode. Med orožni* štvom in napadalci se je vnela srdita bor* ba, ki je trajala skoraj do polnoči Napa* dalci so se morali končno umakniti — London, 8. oktobra. «Daily Tele* graph» naglasa v zvezi z najnovejšimi na* padi bolgarskih komitov na jugoeloven« sko ozemlje, da se bo moral bržkone se* stati Svet Društva narodov k izrednemu zasedanju, da končno enkrat preišče raz* mere v Makedoniji in napravi konec tero* nstičnim akcijam, ki onemogočajo zhližanje med balkanskimi državami in ogrožajo miT na Balkanu «Temps» poroča o sestan* kih med diplomatskimi zastopniki v Beo* gradu in Sofiji in izraža upanje, da bo tu* di tokrat uspela posredovalna akcija za* padnih velesil, da se odstrani preteča ne* varnost za mir na Balkanu Naglasa pa. da se v diplomatskih krogih presoja po* ložai zelo resno — Pariz. 8. oktobra Zunanji minister ie včeraj izdal francoskemu poslaniku v Moskvi instrukcije naj oficijelno zahteva odpoklic "sovjetskega poslanika v Parizu g. Rakovskega G Herbert ie dane« v smi. slu teh instrukcij posetil g. Cičerina in mu izročil noto. v kateri so navedeni razlogi zakaj je g. Rakovski v Parizu nadalje ne» mogoč. Hi Iz okolice g. Vnkičevića vnovič širijo vesti o razpusta Narodne skupščine. — Napačni Vukičevičevi računi glede demokratov. — Važne izjave demokratskega ministra. — Beograd, 8. oktobra. Včerajšnji dogodki zlasti ostra debata v demokratskem klubu in glasovanje nekaterih demokratskih članov verifikacij ske-ga odbora z opozicijo, so vzbudili v okolici g Vukičeviča veliko nervoz-nost, ki se je še povečala, ko se je danes dopoldne zvedelo, da se demokrati obotavljajo glasovati za odobritev po-licajradikalskih mandatov v kosovskem okrožju .Nastopila je zato zopet težka artilerija z bombami o razpustu Narodne skupščine in razpisu novih volitev, ki pa bi jih vodil g. Vukičevič sam brez demokratov. Okolica g. Vukičeviča računa pri tem na oportunistično razpoloženje dela demokratskih poslancev češ ,da ti ne bodo hoteli riskirati svojih mandatov pn novih volitvah in da bodo raje pristali na brezpogojno sodelovanje z Vukičevicevo skupino. — Beograd, 8. oktobra. Vukičevi-čevci in klerikalci polagajo vse nade na izid posvetovanja v demokratskem kJu^u. Po njihovih trditvah je večina Demokratske zajednice za nadaljevanje sedanje vladne koalicije. Vaš dopisnik se je obrnil do aktivnega demokratskega člana vlade in je dobil od njega o razpoloženju v Demokratski zajednici sledeče zanimive informacije: »Tako v vrstah Demokratske zajednice kakor v vrstah druge koalira-ne stranke se je v zadnjem času vedno jasnejše čutilo, da so razmere v koaliciji nezdrave in da je potrebna temeljita revizija in to zlasti z ozirom na izid volitev, pri katerih je Demokratska zajednica število svojih glasov in mandatov skoro podvojila. Za g. Vukičeviča pa je pri tem važma tudi akcija za osnovanje demokratskega bloka in za fuzijo obeh demokratskih strank. Na konferenci, ki se je vrši'a pred par dnevi v ministrskem predsedništvu, je gosp. Vukičevič sam priznal, da ima akcija g. Davidoviča za združitev DS inSDS in za zbližanje med demokratsko zajednico in radičevci mnogo izgledov na uspeh, in bi jo seveda rad, ako Že ne preprečil, pa vsaj zavrl. Postavil je zato demokratsko stranko pred alternativo, da se takoj izreče za ali proti sedanji vladi Računal je pač s tem, da bo diskusija v demokratski stranki povzročila prelom pogajanj za ustvaritev demokratskega bloka in za fuzijo obeh demokratskih skupin. Že dosedanji potek seje demokrat« skega kluba pa kaže, da so računi g. Vukičeviča popo'noma napačni. Res ie, da je Demokratska zajednica za nadaljno sodelovanje v vladi, toda enodu^no je bila postavljena zahteva, da dobi demokratska zajednica skup* ščinskega predsednika in notranjega ministra Znano mi je, da radikali, od* nosno g. Vukičevič pod nobenim po* goiem nočejo pristati na te zahteve in tako je nadaljni obstoj vladne koalici* je zelo, zelo dvomljiv. Rečem lahko samo toliko, da se mi groženj g. Vu* kičeviča z razpustom Narodne skup* ščine in z razpisom novih volitev prav nič ne strašimo.* Kakor se da iz te izjave posneti, smatrajo demokrati, da je situacija popolnoma v njihovih rokah. To potr* juje tudi dejstvo, da se g. Vukičeviču toliko neprijetna pogajanja za fuzijo obeh demokratskih skupin ne glede na debato v demokratskem klubu nadaljujejo. Včeraj popoldne ie predsednik demokratskega kluba g. Ribar posetil klub SDS in se delj časa razgovarjal z vodilnimi politiki. Danes dopoldne so se delegatje ponovno sestali h konferenci, ki ob 12. še traja. Na obeh straneh se zatrjuje, da se bodo pogajanja pospešila. acia v ver Danes se nadaljuje v klubu politična debata. — Deljena mnenja o bodoči taktiki. — Odpor proti sodelovanju z g. Vukičevič em. — Zahteva po notranjem ministrstvu. Debata o nespornih mandatih je bila danes končana. — Klerikalno izpodbijanje izvolitve g. Ureka. — Radikali se boje raz-veljavljenja svojih mandatov v kosovskem okrožju in so radi tega sejo prekinili. Beograd, 8. oktobra. Verifikacijski odb*r danes nadaljuje svoje delo, istočasno pa se vrši v demokratskem klubu razprava o politični situaciji in o stališču, ki naj ga zavzame Demokratska zajednica k najnovejšemu razvoju dogodkov. Tudi današnjo sejo demokratskega tdu ba je otvoril Ljuba Davidovič s krajšim *ia govorom, naglašajoČ", da je sedaj dana vsem poslancem prilika, da izrazijo svoje mnenje o bodoči politiki stranke. Kakor včeraj je debata tudi danes zelo živahna in se ob 12 še nadaljuje. Vedno bolj se kaže. da vlada v vrstah demokratskega kluba precejšnja nejasnost o taktiki, ki naj jo klub v bodofe vodi. Res* soglaša ogromna večina v nazi ranju, da mora ostati demokratska stranka na vladi in to, če ne gre drugače, tudi z ra dikali. Nasprotja pa obstojajo v vprašanju, pod kakimi pogoji naj se vrši to sodelovanje. Splošno mnenje je, da sedanje raz- Silen vihar na Jadranu — Dubrovnik, 8. oktobra. Včeraj popoldne je nastala strahovita buTJa. Med silnim viharjem se je vlila ploha in je padlo tudi nekaj toče. Vihar »e povzročil mnogo škode, ker je porušil v okolici vse telefonske proge in podrl mnogo drevja Tudi strehe hiš so zelo trpele. Deset oseb je bilo več ali manj težko ranjenih. — Split, 8. oktobra Na Jadranskem morju vlada od včeraj opoldne strahovita burja. Danes ni prispela v splitsko luko nobena ladja z otokov, a tudi parniki, ki so sinoči odpotovali iz Splita v italijanske luke. so morali spotoma oristati. ZA RAZŠIRJENJE ŽENSKE VOLILNE PRAVICE V ANGLIJI _ London, 8. oktobra. Kongres angleške konzervativne stranke je sprejel reso* Iucijo, v kateri se zavzema za to, da se ženska vohina pravica razširi tako, da bo* do imele tudi ženske glasovalno pravico Že od 21 leta naprej m ne kakor sedaj šele od 30. leta.__ Darnite za spomenik kraliu Petra Osvoboditelju! merje, ki daje demokratom več ali mani drugovrstno vlogo, ne odgovarja ne intere som države, ne ugledu lemokratskp stra°ićem Po nii^ovem mn** nju, ki pa je obenem mnenje skoro vse po liticne javnosti, se bo g Vukičevič itak m« ral v najkrajšem Času umakniti kakemu drugemu radikalnemu politiku s katerim bo tudi demokratom sodelovanje lažie Vojaški avto strmoglavil v prepad — Kotor. 8. oktobra V četrtek popoldne se je pripetila na potu med Kotorjem m Cetinjem težka avtomobilska nesreča Vojaški avto na katerem se je vozilo 20 vojakov in več orožnikov. Je padel vsled defekta pri zavori v več metrov globok prepad in se popoinoma razbil Trije vojaki so bili na mestu ubiti, vsi ostali pa težko ranjeni Slučajno se je kmalu nato pripeljal po isti cest* neki nemški zdravnik. Id je nudil ranjencem prvo pomoč in javil nesrečo oblastem, ki so poskrbele za prevoz ranjencev v cetinjsko bolnico. VELIK FRANCOSKI LETALSKI NAČRT — Pariz. 8. oktobra. »Le Malin« poroča, da pripravlja francoska avijatika velik polet iz Pariza v Indijo in nazaj. Prosa bo merila 40.000 km. Polet se bo vršil na progi Pariz - Hanoi preko Beograda. Bukarešte fcn Carigrada V to svrho bo zgrajen poseben aparat s 1000 konjskimi silami Posadko bo tvorilo šest letalcev pod poveljstvom ooikovrika Antohietta. — Beograd, 8. oktobra. Na včerajšnji popoldanski seji verifikacijskega odbora so bili p^ krajši debati verificirani mandati v pirotskem, požarevškem. prijepoljskem tikveškem bjelovarskem, varaždinskem in 'ičko - krbavskem okrožiu. Nato ie pričela debata o mariborsko--eljskem volilnem okrožju To priliko je izkoristil g. Stepan Radič za nenavadno oster nastop proti slovenskim klerikalcem V daljšem, s konkretnimi dokazi utemeljenem govoru, je g Radič ožigosal klerika-:izem kot največje zlo v državi, povdar-ajoč. da klerikalci v Sloveniji na naj-»gabnejši način zlorabljajo veTO v svoje politično strankarske cilje Svoj govor je zaključil z zahtevo, naj verifikacijski odbor razveljavi vse klerikalne mandate v tem >krožju Radičev govor je napravil na navzoče klerikalne poslance silno mučen vtis, ki so ga skušali zabrisati s tem, da so v zadnjem hipu vložili ugovor zoper izvolitev posl Ureka. češ da nima kvalifikacije za narodnega poslanca, ker je bil svoječasno obsojen na šest mesecev zapora, ki pa ga ni odsedel, ker je višje sodišče to sodbo razveljavilo. Pritožbe, ki ie podprta s tako smešnimi argumenti, nikdo ne vzame resno, vendar pa je verifikacijski odbor razpravo o Urekovem mandatu odgodilv smislu svojega sklepa da bo najprej verificiral samo one mandate, proti katerim ni konkretnih pritožb Mandati okrožja LJubljana . Novo mesto so bili brez debate verificirani. Pri debati o volilnem okrožju Dubrovnik - Split je prišlo da značilnega Incidenta, ker so trije dem. posl. glasovali proti vladni večini za predlog SDS, kar le vzbudilo v političnih krogih mnogo komentarjev. Na današnji dopoldanski seji je bila razprava o nespornih mandatih po verifikaciji volilnega okrožja Veliki Bečkerek-Kfkinda ter Beograd-mesto ter Zagreb-mesto zaključena in ie pričela debata o spornih mandatih. Najprvo je prišlo na dnevni red volilno okrožje Beograd okolica v katerem je vloženih več pritožb. Po daljših govorih poslancev Timotileviča in Stepana Radjča, ki sta navajala slučaje volilnega nasilja, ki so ga zagrešili radikali, je vladna večina osporene mandate verificirala. Zelo ostra pa je bila debata o kosovskem volilnem okrožju, kjer so vložili radičevci celo vrsto pritožb. Med njimi in radikali je prišlo do ostrega prerekanja, tako da je moral predsednik sejo prekiniti. Ker obstoja nevarnost, da bodo !udi demokrati glasovali za razveljavljen^ osporenih mandatov, so se radikalski člani verifikacijskega odbora umaknili k posvetovanju ki je trajalo skoraj celo uro. tako da se bo seja bržkone nadaljevala Šele popoldne Opazilo se ie, da sta gg. Pribičevič in Stepan Radič med odmorom ves čas konferirala Zdi se, da bo že na popoldanski seji verifikacijskega odbora prišlo do izraza nesoglasja, ki vlada zadnje dni v vladni koaliciji. Poroka pariškega krojača in ruske princezinje V pariški ruski cerkvi se je vršila minuli četrtek nenavadna poroka: znani pariški krojač Lucien Lelong se je poročil s princezinjo Natalijo, hčerko ruskega velikega kneza Pavla. Prince-zinja, ki ie šele 21 let stara, je bila doslej prva prodajalka v salonu svojega sedanjega soproga. Lelong je pred nekaj meseci prestopil v pravoslavno vero. Svoji visoko-rodni ženi je poklonil kot ženitovatijslri dar krasno vilo na Rivieri. Izdelal je tudi kroj za njeno razkošno poročno obleko. Obredu je prisostvovalo mnogo ruskih emigrantov in pariških radovednežev. Poroka krojača s prmceznijo je v Franciji, ki kljub republikanizmu ne devlje v nič aristokratskih tradicij, nenavaden dogodek, ki je napravil mosje-ju Lelongu izredno reklamo za njegov dovolj znani in priznani krojaški salon. Plavalne tekme v Kanadi Berlin, l. oktobra, (be.) Nemški plav&č Vierkotter je zmagal na maratonski tekmi v Torontu. • Aretacija belgijskih anarhistov Bruselj, t. oktobra, (be.) Policija je udr* la v anarhistično društvo, kjer je našla 12 bomb in vehko množino orožja. Anarhisti so bili aretirani. Žene in dekleta Ce ste kdaj občutile ponižuj©«© zave&t, da nimate nobene soodioćujoče besede, ko se sklepa o zakonih, ki odločajo o vaši in valih otrok usodi — pridite na shod v De« del jo! Če ste bile ogorčene, ko so vam pisali davke, s katerimi bodo razpolagali drugi, — a ve morate k temu molčati — pridite na shod! Če vas je bolelo, ko so razsipali denai iz državne blagajne, vašega moža-uradnik« pa pustili stradati — pridite na shod! £e ste državne nameščenke, ki imate dan za dnem manj pravic, ker je vas položaj vedno slabši — pridite na shod! Če ste privatne namešoenke, ki vam dar za dnem groze z redukcijami ter vam ne. prestano znižujejo plače namesto, da bi vam stališče z boljšali — pridite na shod! Na tem shodu bomo povedale, da hoće' mo priti tudi me žene do pravice sood» ioćanja, da hočemo tudi me sodelovati, kc se bo odločalo o naši usodi, o usodi naših otrok, o našem gospodarstvu — zlasti pa, da hočemo sodelovati na ozdravljenju na» še korumpirane javnosti. Akcijski odbor. Iz pestre ljubljanske kronike Znana je Milanskega povest, kako je zloglasni tolovaj !n razbojnik Cefizelj trikrat prevaril policijo v Butalah. Cefizlja je skušala posneman udi mična mlada Maric« ka J., stanujoča tam na periferiji mestu. Marička je te dni namreč z žalostjo ugotovila, da ima že raztrgane čeveljčke, da so že pošvedrani. sploh da jih mora vreči med staro šaro ur si nabaviti nove. ^rurn jo je že bilo hodili po ulicah, kajti zdelo s« jjj je. da vsi gledajo njene čeveljčke. D*.*: za dnem jo Je mučila težka skrb, kako bi si nabavila nove. šinila ji je pred tremi dnevi v glavo pametna misel. Stopila je ponižno v prodajalno tvrdke Bata v Prešernovi ulici ter plaho spregovorila, da si želi kupiti nove čeveljke, tako za kakih 229 Din. Marička je čevelike primerjala in primerjala. Pri tem pa je vedno pogledovala v stran, kakor da bi iskala prilike z5 izvedbo gotovega načrta. Ko je tako nekako videla, da je nihče ne opazuje, je spravila par čeveljkov pod krilo in odbr-nela iz prodajalne. Toda čuječe oko nastav-ljencev jo je hitro opazilo in prijeli so jo. Stražnik jo je nato spremil na policijsko stražnico, kjer so jo spravili v zapor. Prišla je pozneje pred dežurnega uradnika. Pred njim je začela Marička milo jokati in pripovedovati svojo težko usodo. Povedala je uradniku napačno ime in napačno stanovanje. Pravila je, da je že dolgo brez službe, da je strojepiska in io je pomanjkanje premotilo, da je segla po tujem blagu. Imela je raztrgane čeveljke, a rsda bi imela nove. Dežurni uradnik je sicer sjteptično presojal lepo izpoved, končno se je odločil, da naj pokaže Marička osebno detektivu svoje stanovanje. Detektiv in Marička sta se napotila v smeri, kjer naj bi bilo njeno stanovanje. Prišla sta že daleč na periferijo mesta. Tu se je Marička naenkrat ustavila in zaprosila detektiva, naj ji dovoli, da gre na stran. Detektiv je ostal na cesti, a Marička je odšla v stran, toda ni se več pokazala. Detektiv je dolgo čakal na svojo klijentinjo. Zaman. Marička je veselo odfrčala proti pravemu stanovanju v popolnoma drugo smer. Mirno je prespala noč. Proti jutru pa je stopil v njeno sobico nepričakovan ko*«: ter jo uljudno povabil: »Marička, greste z menoj na policijo. BiH ste premeteni, a policija je še bolj navihana«. Maričko. katere prave osebne podatke so kmalu po begu ugotovili v evidenčmem arhivu, so sedaj spravili za mrežo polfcij-skega zapora. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 801.50. Berlin 13.545, Milan 311.50, London 276.G0, Newyork 5*5.74, Pariz 2*23.75. Praga 168 40. Curih 10.955. ZAGEBŠKA BORZA. Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: London 276.0<), Newyork 56.74, Pariz 223.25, Milan 311.2.-., Curih 1095.5. Praga 168.40. Berlin 13.54, Dunaj 801.25. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.10, Dunaj 73.15, Berlin 123.60, Praga 15.38, Milan 2835, Pariz 20.35, London 25.245, Newyork 518.60. Za veselice, plese in slične prireditve izdeluje vabila, letake, lepake, plesne rede itd. okusno in po najnižji ceni Narodna tiskarna v Ljubljani 3781 8316 89 0188 1526 Stran. 2 •SLOVENSKI NAROD, dne 9. septembra 1927. ■ ■ I ■ i. Ste* V2Q Zo depolitizacijo gospodarskih ustanov O potrebi depolitizacije Zbornice TOL — Za stanovsko solidarnost gospodarskih krogov. Iz nagih gospodarskih torogov smo prejeli nasJednji dopis: » Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je stanovsko zastopstvo slovenskih pridobitnih krogov. Od nekdaj so si slovenski gospodarski krogi prizadevali, da bi te splošna narodno - gospodarska vprašanja ne reševala s strankarskih vidikov, in njihovo stremljenje je bito pre<*vsem usmerjeno za tem, da se gospodarske ustanove čsm bolj depoHtto&rajo in odtegnejo Škodljivim vplivom dnevne politike. Gospodarski Interesi naših trgovcev, obrtnikov in industirijcev ne morejo biti niti »liberalni« mti »klerikalni«, ampak samo splošno narodni, hitaresa »klerikalnega« pridobitni k a so prav isti kakor »liberalnega« in zastopstvo teh interesov v stanovskih korporacijah bi imelo v normalnih razmerah pripasti pač tistim, ki jih posamezni stanovi, ne pa stranke spoznajo za najsposobnejše Za irveljavijenje svojih politično - gospodarskih namenov imajo politične stranke dovolj prilike v političnih zastopih. stanovske korporacije pa ne morejo po svojem ustroju ničesar drugega predstavljati kakor izraz teženj posameznih stanov. V vseh strokovnih in stanovskih organizacijah se pojavlja stremljenje po njihovi depolitizaciji fn tudi med ljudmi, ki se priznavajo h takozvanemu krščanskemu svetovnemu nazoru, jih je mnogo, -ki odkrito priznavajo to porrebo. Pri vprašanjih uvoznih in izvoznih carin, obdavčevanja, pospeševanja trgovine m obrti itd., ie klerikalni obrtnik m trgovec zainteresiran v isti smeri kakor liberalni, njuni interesi so v tem pogledu skupni. Ti gre za vprašanja eksistence. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo bi morala imeti samo to nalogo, da ščiti te skupne interese. Stanovsko zastopstvo ne more In ne sme predstavljati samo interesov posameznikov ali posameznih strank, temveč celega stanu. Ono je samo tolmač zahtev tega stanu napram državnim oblastem in vsem političnim strankam, ki imajo dolžnost uveljaviti jih v skladu s svojim programom potem parlamentarne zakonodaje. Pred dnevi smo poročali, da je bil v Zagrebu prijet «pustolovec» velikega kova, neki Lovro Netcmeckal, ki je v Crikvenici in v Selcih nastopal kot zdravnik, specijalist za venerične bo* lezni in ginekologijo. V zaporu se je Lovro Netcmeckal zastrupil s sublima* tom. Pripeljali so ga v bolnico, kjer so mu njegovi «kolegi» izčistili želodec in ga tako rešili sigurne smrti. O avan* turah tega lažnega doktorja prinašajo zagrebške «Novosti» zanimive podrob= nosti. V letovišču Selce se je dozdevni doktor Narančič često shajal z nekim domačinom, ki študira medicino in za to so bili ljudje prepričani, da je tujec res zdravnik. Narančič je govoril, da bo skupno z domačinom v Selcih iz* vrševal zdravniško prakso in tako pač ne bo potrebno, niti gostom, niti Sel* čanom hoditi po zdravniško pomoč v oddaljeno Crikvenice In da se čim bolj uveljavi med narodom, je dozdevni doktor Narančič zdravil kar brezplač* no. Tako je na zagrebški policiji izpo* vedal neki gospod, ki je imel opravka z lažnim zdravnikom, da mu je med bivanjem v Selcih obolel vnuk. Zato je pozval na pomoč dr. Narančiča, ki mu je bil najbližji zdravnik. «Zdravnik» je dal malemu detetu neumit prst v usta, ga tipal po čeljustih in nato ugo* tovil diagnozo: «temperatura je na* rastla zato. ker mu rastejo zobje, Dajs te mu malo čaja, pa bo otroku bolje.*> Nekega dne pa je padel pri kopa* nju mlad Zagrebčan v morje in se pre* cej potolkel. Imel je poškodbe na re* brih in potrebna je bila zdravniška po* moč. Poklicali so dr. Narančiča. Ta j*e pacijenta potipal po rebrih, ugotovil, da so poškodovane žleze in da je naj« Jean de la Hyre: 30 500 Roman. Pariška predmestja so zelo spremenila. Polja in travniki so izginili. Povsod so stale nove hiše, obdane z vrtovi urejenimi po enem kopitu. Bela kubi-stična poslopja s ploščatimi terasami namesto streh. Novi grško-franooski slog. Grad Mont-Guchet je stal vrh hriba sredi zelenja. Aeroplan se je spustil na teraso. Leticija si je ogledala grad in izvedela da prihaja vsak teden skupina mestnih vrtnarjev,, ki urejujejo park in drevorede. Oddelek mestne služinčadi je pa pospravljal sobe. — Lahko obdržite mestno služinčad, — je pojasnil vodnik, — ako nočete najeti svoje. ' Leticija je obhodila park in sobe ter sklenila, da je grad kot nalašč za rezidenco bivših ljudi. Vrnila se Je z aeroplanom v Pariz In podpisala v poljedelski družbi najemninsko pogodbo za šest let. Opoldne se je vrnila v hotel, kjer je nasla d' AJbaniaca in Faultona SOS se v pravilnem pojmovanju razmerja med stanovskimi zrna topa tvi ta političnimi strankami ter dolžnosti stanovskih zaatopstev tudi letoe ne namerava vmešavati v volitve za Zbornico TOJ ter popolnoma prepušča izvolitev njenib zaatopni-kov obstoječim stanovskim organizacijam. Imamo zvezo induatrijcev, zvezo trfovskih zadrug in razne obrtniške zveze, ki morejo aame kot stanovske organizacije najbolje presoditi, kdo Az njihovih vrst more najbolje zastopati splošne stanovske Interese v Zbornici za trgovino, obrt hi Industrijo, odrekati tem organizacijam pravioo postavljanja kandidatov, bi pomenjalo omalovaževanje naših gospodarskih krogov in njihovih interesov, ki jih morejo pač sami najbolje zagovarjati in zastopati. Postavljanje političnih kamijdatov za našo gospodarsko zbornico je tem bolj poprečno, ker je vsakemu obrtniku, trgovcu .ali industrije« dana motnost udej-stvovania v obstoječih gospodarskih organizacijah. Take kandidature pomenjajo samo nepotrebno cepljenje moči v škodo skupnih stanovskih koristi in tisti, ki jih postavljajo, gotovo ne zasledujejo pri tem skupnih koristi, ampak samo svoje osebne aH strankarske. Kdor zan iša v Zbornico TOI dnevno politiko, s tem samo dokazuje, da hoče preprečiti možnost, da bi bila Zbornica TOI pravi Izraz naših gospodarskih krogov in njihovih skupnih interesov in da je politika tiste stranke, ki jo zastopa, nasprotna tem skupnim interesom. V času gospodarske krize, ki se ni še prav rrič zmanjkala, impak se prej Še povečala, kakor dokazuje padec našega izvoza, pa je solidarnost naših gospodarskih forogov v obrambi skupnih interesov še tem bolj potrebna Bili so že dovolj oškodovani, ker Zbornica za trgovino, obrt in industrijo celo leto ni mogla vršiti svoje naloge v polnem obsegu in ker jim je bilo onemogočeno povedati potom nje javnosti in me-rodajnim činiteljem svoje želje in zahteve Geslo vseh gospodarskih krogov mora zato biti: Za depolitizacijo Zbornice TOL za stanovsko solidarnost! boljše, če pacijent nekaj dni miruje. Dobro je tudi, če si stavi obkladke. Slepar je bil celo tako drzen, da je celo kot zdravnik prisostvoval tudi poro* dom. Neki mladenki, ki je imela rahlo influenco, pa je natvezil, da ima vneta ljuča in sam ji je često dajal obklad* e na prsi. In je bila mladenka, tako kakor tudi njena mati prepričana, da je doktor velik učenjak. Nekemu starejšemu gospodu, ki je trpel na slabih živcih in je imel ne* mirno spanje, a istočasno je bolehal tudi -na pljučih je priporočil, da naj pije veliko mineralne vode. — Gospod doktor, moja prebava je vendar v redu, čemu ta voda? je začu* deno vprašal pacijent. — Vi tega ne razumete, je odvrnil «doktor» osorno. Mineralne vode vam ne predpisujem, da si izčistite čreva, nego da vam izčistim kri, ki skozi je* tra prihaja nečista skozi žile v živce. — A tako, se je začudil pacijent. — Potem pač ni nič opasnega. Je^li upate, da bo bolezen hitro prošla? — Upam, da. Samo pazite, da vam pri spanju glava ne leži previsoko. — Čemu to, gospod doktor? — Radi cirkulacije krvi, kar je zelo važno za vaše živce. Nekemu staremu pomorščaku, ki je trpel na fiksni ideji, da ima trakuljo, je doktor svetoval, da naj je mnogo češenj in da naj pije tropinovec ali brinjevec. Za svoje recepte doktor ni hotel plačila. Lečil pa je rudi nekatere mladenke in žene od akutnih diskret« nih bolezni. V slučajih, kjer je bilo treba kirurške pomoči, je dr. Naran* čič priporočal domača zdravila, ki pa so bila porabnm za vse prej, nego za bolezen, na kateri je trpel pacijent. v glavni dvorani za fonografom - časnikom, iz katerega so Črpali stanovalci hotela novice o sodobnem življenju. Vsi štirje so odšli po stopnicah v svoje sobe in se do zajtrka pomenkovali o srečno začetem dnevu. Ko so se vrnili v jedilnico k zajtrku, so bile že skoraj vse mize zasedene. V. dvorani so bili zbrani odlični predvstavniki novega človeštva. Moški obrazi so bili popolnoma goli. Lase so imeli vsi kratko ostrižene. Drugače se pa niso mnogo razlikovali od prejšri'jih ljudi. Moški so bili večinoma srednje postave,. Med njimi ni bilo videti ne velikanov, ne pritlikavcev. Svetle barve njihovih oblek so spominjale na oficirsko uniformo 20. stoletja, trdih ovratnikov Pa sploh niso nosil!. Hlače so segale do kolen tako, da so bili vsi moški oblečeni kakor športniki. Pod koleni so zakrivali noge visoki škornii iz zelo mehkega pestrega usnja, z mehkimi kavčugastimi podplati. V dvorani je bilo kakih trideset žensk. Vse so bile zelo lepe. Dolgi kodri so bili povezani v kite, k! so se vfle po hrbtu. Koža je bila čudovito lepa, bela. Obleke so bile narejene menda vse po enem kopitu. Skromen dekolte pod vratom, do komolcev gole roke, do gležnjev segaioča krila. Kako je bil dr. Narančič priljubljen med Selčani je razvidno, da so mu na dan njegovega prihod* priredili ve* lik banket* na katerem ao ga slavili kot največjega in najboljšega prijate* lja Seloanov. Lažni zdravnik pa ni po* sloval temo v Selcih, marveč tudi v Crikvenici in drugih primorskih me stih. Ni pa lamo zdravil, marveč je tudi sleparil m si je izpoeojal od raznih oseb velike zneske, katerih ni nikoli poravnal. V zagrebški homoseksualni aferi, ki je dvignile toliko prahu, je nastal« nova senzacija. Po Zagrebu so ae bliskoma razSirile vesti, da Je eden glav* nih junakov v tej ogabni aferi tajnik direktorja drame v zagrebškem gleda* lišču, Josip Kulundžič tik pred areta« cijo pobegnil. Ta vest se je izkazala za resnično. Ko je prišel detektiv, da aretira Kulundžiča, ni našel tega niti v gleda* lišču, niti doma. Bilo je takoj jasno, da je Kulundžič pobegnil. Vse zasledo* vanje ter vsa preiskava policije je ostala brezuspešna. Kulundžič je po= alal upravi gledališča pismo, v katerem prosi, ds se ga začasno razreši dolžno* sti tajnika direktorja drame, in sicer vse dotlej, dokler se njegova afera ne pojasni. V pismu veli. da gre k svoji rodbini v Zcmun ali k bratu v Beograd. Policija je takoj ukrenila primerne ko* rake, da begunca izsledi. Ker Kulund* žič ni imel na razpolago potnega lista ni verjetno, da bi pobegnil v tujino in je skoraj gotovo, da se nahaja še na domačih tleh. Če ga policija do danes ne izsledi, izda za njim tiralico, Vobče se naglasa, da je Kulundži* Čev beg samo poslabšal njegov polo* žaj v omenjeni aferi. Dočtm je mož do zadnjega zatrieval, da ie pri celi stvari nedolžen in da je postal samo žrtev podlega denunciianta, je sedaj s svo* jim begom notrdil sum. da ie soudele* žne pri otfabm aferi. Druči krivec Mi* hailo Turkbvič je bil tekom včeraj* šniega dne izročen državnemu pravda ništvu. Včeraj je nastal v homoseksualni aferi nov preokret. — Neki gledalski igralec je opoldne ovadil na policiji eneda bivš;h visokih funkciionariev v gledališču. Podrobnosti o tem še niso znane. Podaljšanje stanovanjskega zakona Stališče državnih uradnikov. — Kolebanje ministra za socijalno politiko. Po poročilih iz Beograda je v četrtek glavni odbor Zveze uradniških organizacij ponovno interveniral pri ministru za sccijalno politiko dr. Oosarju glede podaljšanja stanovanjskega zakona. Deputacija glavnega odbora je ministru sporočila, da uradniške organizacije ne bi ugovarjale ukinjenju stanovanjskega zakona, ako bi se istočasno povišale državnim uradnikom stanarinske poklade v odgovarjajoči višini. Minister za socijalno politiko še vedno koleba in se še ni jasno izrekel za eno ali drugo rešitev stanovanjskega problema. Značilne so njegove izjave, ki jih je zadnji čas podal zastopnikom beograjskega tiska. Tako je izjavil setrudniku »Vremena«: Ne morem vam reči nič več, kar sem že izjavil. Iz mojih prejšnjih izjav ste mogli razvideti, da pripravljam novo uredbo tako, da bom v tej zadevi samo predlaga! definitivno odločitev ministrskemu svetu. 2elel bi, da bi se likvidacija odnošajev med najemniki in hišnimi lastniki izvršila stop-njema. Sem mnenja, da se sedanje razmere ne morejo zavlačevati v neskončnost Hočemo ustvarit} prehodno fazo, ki naj bi trajala od 1. novembra 1927. do 1. maja 1928. V tej prehodni dobi bi se mirno in stopnjema likvidirali sedanji odnošaji med najemniki In hišnimi lastniki. Drugače nastane 1. novembra splošni kaos rn splošno presefievanje, kar pa bi bilo tehnično nemogoče. Težišče vprašanja tiči v tem. da se najde izhod, da se ta likvidacija ne izvrši na mah, kar bi bi bilo zelo neugodno za najemnike. Upam, da bo uredba do l. novembra izgotovijena. Cim jo sprejme ministrski svet, bo uredba objavljena in javnost io bo lahko presojala. — Glejte, — je pripomnil d' Albani-ac, — moški skoraj sploh ne govore z damami. Pogovarjajo se med seboj o važnih opravkih in zdi se, da so jim ženske deveta briga Dame se mi zde kakor v starih časih odaliske, ki so smele tu pa tam zapustiti harem. — Poglejte oni dve. ki sedita sami za mizo. Opazujeta nas in se nam smehljata. — je vzkliknila Leticija. — Da! — se je nasmehnil Fortclus. — gotovo smo jima zelo všeč. Za mizico ob steni sta sedeli dve mladi dami, tako zelo podobni druga drugi, da bi ju težko razločil. Obe sta bili svetlolaski, lepi In veseli. Pogovarjal! sta se o nečem in se neprestano ozirali na Štiri tujce za sosedno mizo. Lepe manire, neprisiljeno vedenje in zdrava, radostna lica so pričala, da nista prostitutki. — Čudno' je zamrmral đ Alba-niac. — V davnih ča*ih sem vedel, kako ie treba odgovoriti na tflVe poglede, zdaj pa... Nevarno ie pteHrafi, Fortclus, vas tako gledati, ali vidite, — D* Albaniac ima prav vas trleda-ti, Fortclus! _ je vzkliknil Faulton. — Da, — se ie nacmplmii Fortclus. — toda ne vem ... ^aVa'te: zdi se mi. da ?p o n^Čem po^ve'ireti. Videč, da so nhine po«rUde onan'11 Važno opozorilo delodajalcem Ker nal« delavsko zavarovanj« predvsem ogroža neredno la nepravočasno plačevanje predpisanih prispevkov, je okroinj urad za zavarovanje delavcev v LJubljani prisiljen, da proti vsem onim delodajalcem, kateri bi ob zapadlosti prejetih plačilnih na* logov predpisanih prispevkov takoj ae poravnali, predlaga pri političnih oblastvih v smislu I 97 zakona o zavarovanju delavcev izrek denarne kazni, katera znaša od 100 do 5000 Din. Število nerednih plačnikov je tako veliko in zneski zsdrževanih vsot tako visoki, da imajo ta dejstva za posledico nelikvidnost urada, kateri ne more niti svojih najnujnejših obveznosti pravočasno poravnati. Med te obveznosti spadajo predvsem oskrbovalnine bolnicam, katerih gospodarstvo je vsled tega dejstva istotako ogroženo Iz teh moralnih in gospodarskih razlogov je najstrožja uporaba zakonitih določil utemeljena in v interesu brezhibnega Izvajanja našega zavarovanja nujno potrebna. Zato je v interesu delodajalcev, da v izo-gib večjim in nepotrebnim stroškom svojim obveznostim iz naslova delavskega zavarovanje redno in takoj zadoste. Urad do nerednih plačnikov v interesu svojih bolnih članov, v interesu gospodarstva naš h bolnic itd. ne more imeti nikakih ozlrov. Vsako li-beralnejše postopanje od strani urada ima za posledico vedno večii zaostanek na neu-piačanih prispevkih. Pri takem položaju pa ie izvajanje našega bolniškega zavarovanja sploh nemogoče. Sport Ilirija - Oerby (Zagreb) Danes ob 15.30 — igrišče Ilirije, Ilirija igra danes s SK Derbvjem, mo» mentano enim prvih reprezentantov za* grebškega nogermeta — Naš podsavezni prvak, ki se nahaja v dobri formi, sreča v njem močnega nasprotnika, ki igra stilno lep, koristen in tehnično prvorazreden no* gonvet. Letošnje gjomače prvenstvene tek« me so prinesle Derhvju zelo lepe uspehe, med drug:m rezultate 3 : 3 in 2 : 0 proti Grafi i.m>k cm u ter dvakrat 1 : 2 proti pr* vaku Hašku. V moštvu ima pet reprezen* rativn;h igralcev ZagTeba, med njimi sr. napadalca Leinerta, ki je igral večkrat tudi v drž. reprezentanci. Derbv je na vsak način interesanten gost, ki zasluži, da mu posveti vso pažnjo ne samo Ilirija, temveč tudi širša športna publika. Tekma obeta redek športni užitek tudi vsled tega, ker daje v gotovi meri pri* 1'ko za primerianje našega nogometa z mo* mentano zagrebško klaso. Za pred;gro se od:gra ob 14. uri prvenstvena tekma rezervnih moštev Ilirije in Slovana. Tudi ta tekma bo nudila predvid* no zanimivo igro; rezerva Ilirije ima med publiko vsled svoje lepe igre mnogo pristašev, v SVrvanovi rezervi pa deburrra par novih akvizicij. ki iih hoče Slovan porabiti prihodnjič v I. moštvu. — Melklubski o-bor opozarja prijavljene dirkače, da se javijo točno ob 10. dopoldne na cilju v gostiln Kačič. kjer se izvrši razdelitev dirkalnih številk in ureditev prijavn'ne. Skupni odhod na start v Zvezdo v dirkalnih dresih točno bo 10. uri 45 min Strogo obvezno za vse dirkače. Sestanek vodstva dirke in funkcijonarjev v nedeljo točno ob pol 11. uri v kavarni Zvezda ter prosi ^'bor sigurne in polno-šfcevilne udeležbe. Obenem pozdrav došlih gostov. — Medkltibska jubilejna kolesarska dirka v proslavo 40 letnice obstoja slov. kolesarstva se vrši v nedeljo dne 9 okt. t 1. na progi Ljub'jana—Vransko—Ljubljana km 100 Start izjemoma za to dirko točno ob 12 na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo, preko Šelenburgove ulice in Jutri: Bohinc, Rimska c; L#v-ste, Resljeva e. * Solnce zaide ob 17.29, vzide jutri ob 6.07 in zaide ob 17.27. ZA NASE NAROČNIKE. Daens so na vrsti naročniki &ern N in O._ Film Gloria Swanson - liiooslovenka Beograjsko «Vremc» je nedavno priob« čilo senzacijonalno vest, da je največja ameriška filmska umetnica Gloria Swanson rodom iz Zemtraa in torej naie gore li>t «Vreme» prinaSa o tem podatke od poštar« ja Jovana Pfeferja iz Zemuna Ta trdi, da je Gloria hčerka njegovega brata Josipa Ffeferja, torej njegova nečakinja Pfefer, ki je sicer dal aVremenu» na razpolago sli« ko svoje dozdevne nečakinje iz njene zgods nje mladosti, na kateri je ta sicer precej podobna Gloriji Swanson. navaja, da h: bila Gloria rojena v Francenstalu leta l.V' ;n da se je pisala Frančiška Pfefer. V (q{ < ie hodila v Zemunu in bila je zelo živahno ir temperamentno dekle ter je bila radi svoje šegavosti in živahnega značaia splošno priljubljena. Leta 1911. je odšla v de-želo dolarjev in pozneje ni bilo o nji duha ne sluha. Letos v juniju pa je poštarja Pfefer»** obiskal njegov brat Joaip iz Ame»ike. T* je Jovanu pripovedoval, da je njeg. v j hčerka tik pred začetkom ivcu>»ne vojnt seznanila z nekim igralcem in e h >t<*Ia i njim poročiti. Oče sicer na zakon o» pri* stal, toda svojeglava hčerka se ni udala m jc je z igralcem popihala Oče je b«i radi tega skramo ogorčen in kasneje, ko je iz* vedel za hčerkin naslov, jo je rotil t nro» sil, da naj se vrne domov. Zaniin. H ie vztrajala m končno jo je o Če o*>t*v,» p, polnoma pri miru. Kasneje je *zved< je odšla k filmu, kjer se udejstvujt kot filmska igralka Gloria Swan»)n Tako «Vreme», odnosno zemunaki p j-Pfefer. Koliko je resnice na tem, ie t., i dognati, vsekakor pa se zdi vest malo prav nič verjetna. Morda je Gloria Swan» son res Jugoslovenka, ali pa j« imel po štora za 4200 oseb. Kino je ruzKošno opremljen. V Berlinu se je te dni pri izdt-lovanju filma «Nevarna starost*, v katc= rem igra glavno vlogo Asta Nielsen, pri* petiia težka nesreča. Asta bi morala bc« žati skozi viharno noč. Na napravi vihar, je režiser uporabil letalo, čigar propeler **e je sukal v divjem tempj Cim so bili gotovi posnetki napruvljeni, je pohitela garderoberka filmske igralke, neka gospa Ranglack k Asti Nielsen Nesreč* pa je hotela, da se je preveč približala sr vtd-no vrtečemu se propelerju. Propeler jo je za» grabil in jo smrtnorlevarno poškodoval. Asta Nielsen jc ostaia nepoškodovana. Za veselice, plese io slične prireditve izdeluje vabila, letake, lepake, plesoe rede itd. okusno * in po najnižji ceni. Narodna tiskarna v Ljubljani Tako so se seznanili z novimi ljudmi. Kmalu so d' Albaniac, Leticija, Faulton in Fortclus izvedeli, da sta mladenki Lidija in Jeanna Brentan, da je njiju oče inženjer družbe za kovine v enem severnih mest, d«a so njuni trije bratje mornariški častniki, da sta prispeli v Pariz za zabavo in da so ženske v novi družbi popolnoma neodvisne in svobodne. — Imenitno! — je vzkliknila Letici-r ja, — z vami pojdemo. Lidija ni tajila, da ji je Fortclus zelo všeč. D' Albaniac je spotoma pripovedoval, da so on in njegovi trije tovariši Italijani, da ničesar ne vedo o evropskih običajih, ker so od mladih let živeli kot ribiči na južnem tečaju in da bi se zelo radi seznanili z zgodovinsko prestolico Povedal je tudi. da se nameravajo naseliti v Parizu in da co v ta namen že najeli grad, ki bi si ga radi ogledali do večera. — Ah, to me zelo veseli! Dovolite, da se vam pricrružive. Samo Faulton se ni udeleževal ŽU vahnega pogovora. Molče se je oziral na Leticilo in bil je ves zatopljen v svo-jf misli i odi zanj se ni nihče z-menil. Pisane zgodbe iz naših krajev Pustolovščine lažnega zdravnika« — Homoseksualna afera v Zagrebu. OH desetletnici smrti f. Janeza Ev. Kreka Danes je minulo dssot let, ko je umrl v 61 Janžu na Dolenjskem dr. Jane« Ev. Krek. Njegova smrt je vzbudila v času, ko 6« je snovala naša mlada jugoslovanska država, sožalje v vseh narodnih krogih, ki so pokojnemu dr. Kreku po pravici pripisovali veliko zaslugo, da je preobrnil tedanjo slovensko večinsko stranko od avstrijske miselnosti k jugoslovanski. Mogoče bi se razmere v Sloveniji po končani vojni razvijale v popolnoma drugi smeri, kakor pa so se, ako bi dr. Krek še živel. Brez dvoma je dr. Janez Ev. Krek ena najizrazitejših osebnosti v slovenski politični zgodovini. Njegovo ime je v tesni zvezi z majsko deklaracijo, ki je proglasila zahtevo po združitvi Jugoslovanov, še večja pa je njegova zasluga kot katoliškega duhovnika v prizadevanju odstraniti predsodke pred združitvijo katoliških Slovencev s pravoslavnimi Srbi v skupno državo. Bil je mož globokega znanja in priznme nesebičnosti, kar mu je zlasti omogočalo uveljavljeni* lastnih nazorov. Dr. Krek. rojen 25. decembra L 1865 pri Sv. Gregorju na Dolenjskem, je bil skozi 16 let deželni poslanec kot zastopnik kmetskih občin, državni poslanec pa od L 1897 do L 1900, ter od 1. 1907 dalje. Njegovo delo v javnem življenju označujeta predvsem nje govo prizadevanje poglobiti v tedanjih katoliških konzervativnih krogih zmisel za socijalna vprašanja ter njegovo jugoslavensko Čustvovanje. Ti dve lastnosti so mu priznavali tudi politični nasprotniki in ob njegovi smrti je Eapisal >Slovenski Narod« med drugim: »Mnogo zaslug si je stekel dr. Krek za svojo stranko, mnogo za narod v okviru strankarskega delovanja, od trenutka pa, ko je £ njemu lastno inicijativo, prevdarnostjj, globokim umevanjem dobe, stopil na celo onega gibanja, ki je tudi pri nas vedno bolj sililo vse narodne sile k jjjdružitvi v boju za obstoji in za bodočnost našega ljudstva, stopa njegova osebe iz strankarskega okvira in dr. Krek postaja narodni prvoboritelj v najlepšem pomenu besede. Z njegovim imenom bo za vedno združeno veliko delo našega narodnega ujedinjenja, prvi realni začetki našega smotrenega stremljenja po narodni samostojnosti in neod visnostL< In ob dr. Krekovem grobu so se zbrali v tistih usodnih časih zastopniki vseh strank in vseh slojev in njegov veličasten pogreb je bil ob enem manifestacija za idejo jugo-slovenskega ujedinjenja. Učenci al niso nikdar dosegli višine svojega učitelja, kar je z ve'ikim obžalovanjem občutil dovolj bridko ves slovenski narod. Manjkalo jim je tistega duha nesebičnosti in požrtvovalnosti, ki je vodil dr. Kreka pri vsem njegovem delu. Dr. Krek je bil velik Jugosloven in ne-venljiva bo ostala njegova zasluga, da je presekal v odločilnem trenutku dotedanjo pot svoje stranke, ki je gibala v cesarskem Dunaju svojo zvezdo-vodnico. To ga je dvignilo v očeh jugo3lovenske javnosti iz ozkega strankarskega obzorja na piedistal voditeljev naroda, katerih imena bodo ostala v naši narodni zgodovini vedno v častnem častnem spominu. Prav zaradi te njegove zasluge se ga spominja s hvaležnostjo ob desetletnici njegove smrti ves slovenski "narod. Slava njegovemu spominu! Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama Začetek ob 20. Sobota, 8.: Shakespeare: Ukročena trmoglavka. Premierski abonma. Nedelja, 9.t Berauer-Oesterreichec: Vrt Eden, komedija, 'zven. Ponedeljek. 10.: zaprto Torek 11.: zaprto (generalka). Sreda 12.: VVilde: Idealni soprog. Premierski abonma. Opera. Začetek ob pol 20 Sobota. 8.: zaprto. Nedelja. 9.: Gounod: Faust. Izven. Ponedeljek 10.- zaprto. Torek 11.: Verdi: Traviata. Red A. Sreda 12.: zaprto. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani. V soboto. 8. oktobra: «§kolika». V nedeljo, 9 oktobra: «školjka». Gostovanje na sokolskem odru na Viču. Gledališki pregled Nestor ruskih hudožestvemkov in največji režiser prvega umetniškega gledališča v Moskvi slavni Stanislavski, ie resno obolel. Ker je umetnik že v visoki starosti, se boje za njegovo živlienje. V Moskvi je imel A. Tairov, prvi režiser komornega gledališča, velik uspeh s Hasen-cleverjevo »Antigono« Znano je. da sta jo med prvimi postavila na oder Nemca M. Reinhardt in K. Martin. Vendar ima ruski poizkus tolik uspeh, da bo Tairov drugo leto ž njo gostoval po zapadni Evropi. V Newyorku so 4. t m otvorili »Novo nemško gledališče« z opereto »Zmagovalka«, ki je zložena oo muzlki Cajkovskega. FiTmin Gerrrier ie v Berlinu sklenil pogodbo, da bo maja meseca prih leta gostovala nemška oo^ra v Parizu Od^čil se Je predvsem za Mozartove opere, ki Jih bo naštudiral Bruno VValter režiral Da M. Remhardt Berlin ima sedaj skupno 51 gledaKšč. 97 varietejev in 340 kimoglednlišč V Draždanih ima *Komodie« na letošnjem repertoarju igre: »Boljši gospod« (Hasenclever), »Igra v gradu« (Molnar), >Dr. Knock« (Jules Romain). -Obrt gospe VVarren« (Shaw) »Beg« (Gakworthy). »Ves trud zaman« (Shakespeare). »Pra-faust« (Goethe) in »Ženski ljudski shod« (Aristofanes - Renato Mordo). M. Battistini ki ie imel Dravkar v »Tra-viati« velik uspeh v Budimpešti, gostuje 10. t. m. na Dunaju, kjer bo oel na velikem koncertu svoje naibalj priljubljene arije. V Pragi gostujeta 19 in 20 t. m. italijanski tragedki sestri Grammatici v igri »Odlikovania stare dame« in Ncodemijevl »Senci«. Gostovanje bo na Nemškem gledališču. Na Dunaju igra Reinhardt newyorško Igro »Trikratna ooroka (Abbies Irish Rose)« (Anine Nichols), ki so jo doslej igrali v Ameriki nad 2000-krat Ore za poroko žida in križanke žargonske osladnosti in končni zmagi zdravega razuma Novitete drž. opere na Du^ju bodo letos med dr.: «lfigemija v Avolid* (Gluck) iii »Trmoglavka« (po Shakespearju H Ooetz). kjer bo pela Katko Lotte Lehmarm. Petruc-chija pa dr Schipper. — Repertoar tega tedna ie bil: »Ples v maskah«. »Eigarova svatba«. »B. Godunov«. >Boheme«, »Turan-dot«. »Moč usode« in »Čarobna piščal« Na Dunaju imajo te dni kar tri gledališko - sodine razprave. Prva le zadeva komedije »Vrt Eden« Pisateli H Sas^mann je tožil R. Osterreicheria da ie plagiral zadnjo sceno 111. dej. iz njegove igre »Bela ovčica«, ki so io igrali pred petimi leti in zahteval od obeh avtorjev »Hdna« (Oster-reicher in Bemauer) 10 odst. honorarja. Zadeva Je prišla pred poroto, kjer ie moral Sassmamn preklicati plagiatstvo — Druga razprava ie očitanje neupravičenosti vpri-zoritve revije »Kdai in kje« ki io zastopa H. Haller nasproti dnnaifkemu ravnatelju Hubertu Marrtsck*, ki vprizarja revijo »Vse iz ljubezni« — O Pischerjevi Igri »Smemo moriti« (ki obravnava umor tenorja Grosa-vesca) pa sme »RenesancebOhne« na sodni ukaz razpravljati samo Še ta teden Dunajski humorist ie sestavi iz naslovov teh petih perečih komadov d»alog: »Bela ovčica! Kdai in k}«?« »V vrtu Ed^n!« »Smemo moriti?« »Vm iz ljubezni!« «— Bolj zdrav se nam zdi stare sorte humor, ki si ga bo letos privoščila popularna dunajska igralka Hansi Niese: v RenesancebOhne bo igrala v Nestroievi šali »Danes bomo tiči« vlogo — hlapca Melhijorja. V Beogradu so igrali Galsworthvieve »Gentlemene« v režiji Isajloviča Zagreb igra med dr.: »V revoluciji« (R. Rolland) in »Igra liuhavi« (Kiedrzynski) Poleg današnje premiere »Trmoglavke« bo v rjubljansk: drami v sredi prih tedna premiera VVildovega »Idealnega soproga« Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je začela z rednim izdajanjem »G^ed Usta« pod uredništvom dramaturga O Župančiča Fr. L. Jugoslovenske grafične razstave v inozemstvu Serija grafičnih razstav, ki jih ie priredilo Udruženje likovnih umetnikov v Poljski, se je zaključila z razstavo v Lodzu. V drugi polovici meseca oktobra se bndo vrnila razstavljalcem dela. katera niso bila prodana. Generalni Konzul Milan Schwarz v Curinu javlia Udruženju likovnih umetnikov, da se v kratkem vrnejo dela ki so bila razstavljena v Švic. ter da pošlje istočasno obračun razstave ta denar za vnovčena dela. Glede grafične razstave, ki se bo vršila v Pragi in za katero se vsi grafiki marljivo pripravljajo omenjamo, da Je društvo »Hollar« rezerviralo mesec november za Jugoslovansko grafično razstavo Dela naj se torel pripravijo čim prej. da se zamorek takoj odooslati ko bo iavljen končni rok za pošilbtev Kakor Je bilo že iavljeno bodo na to razstavo prlpuščene tudi ri«be S tem je omogočena vexia udeležba s strani slovenskih likovnih umetnikov, predvsem grafikov Upravnik arh Kregar proti gledališkim igralcem Prejeli smo s proinjo za objavo nasled* njo izjavo: Udruženje gledaliških igralcev kTaijevi* ne SHS, pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kralja Aleksandra L mest* ni odbor LJubljana, je prejelo dne 6 t. m. telefoničnim potom iz Beograda od gospo* da upravnika ing R. Kregarja pod pret« njo najstrožje disciplinarne preiskave po* ziv, da javno prekliče, odnosno obžaluje netočna novinska poročila o poteku in za» ključku obč zbora, ki se ie vršil 25. sep* tembra t. 1. Glede na ta poziv odgovarja organizacija kakor sledi: Organizacija smatra za svojo pravico, da sme v svobodni državi svobodno raz* pravi jati in delati zaključke o stvareh, ki so vitalnega pomena za njeno članstvo Organizacija ie oblastno priznana in ima radi tega tudi pravico, da vrši svoj občni zbor v navzočnosti tiska S poročili sami« mi je organizacija le v toliko v zvezi, v kolikor so poročevalci črpali svoie mnenje in svoje utise iz poteka občnega zbora. Radi tega organizacija kategorično odkla« nja. da bi odgovarjala za kako eventuelno netočnost novinskega poročila in smatra tak poziv g. upravnika «1T dru žen iu» kot popolnoma neutemeljen V kolik or se je potek občnega zbora vr# šil tudi v smeri, da se ie ugotovilo neza* dovolistvo članstva glede niegovejja polo* žaja pod novim g upravnikom in ki ie v očitnem nasprotstvu z obljubami fn izia* vami g. upravnika preden in ko ie to mesto zasedel smatra odbor na podlagi po* novnega pooblastila in izraženega zaupan ia na sestanku celokupnega članstva (organi« zfranega m neorganiziranega^ dne 3. okt t 1. za potrebno, da izjavi, da za vse de* jansko iznesene ugotovitve v popolnem soglasju članstva odgovarja in iib v ponol« ni meri vzdržuje — »Udruženj* gledali* ških igralcev* Ljubljana. Ljubljanska ooera. Danes v nedeljo zvečer se poje v open Goudova opera v petih dejanjih: «Faust» Naslovno vlogo Fausta poje priljubljeni naš tenor g Sve-tozar Banovce ki nastopi ta večer prvikrat v tej vlogi Margareto poje ga Davi-dova-SIattn ki ie z velikim uspehom gostovala v naš* operi v «Travia«» Ničnega brata Valentina poje baritonist g. Ho-lodkov. Mefista pa basist g. Ruirnperj. Ostale vloge polo ga. Poličeva (S;bel. ga. Medvedova (Marta) in Subeli (Wagner-Ja). Nastopi tud' baletni zbor. katerega je naštudiral baletni mojster g Vlček. baletni zbor ima svoj glavm' nastop v sliki Valburataa noč, kjer posebno opozarjamo oa sofooaetop novoaneažarane članice me. Wi«aaloove. Opero dfrtfata in režira kapelnik g. Anton Bslatka. Nove inscenacije je projektiral m izvršil Šel gledališke slikanic g. Skrusny Opozarjamo na današnjo dramsko premijero Shakespearieve komedije »Ukročena trmoglavka,* ki se vprizori danes zvečer se poje v operi Gouoodova opera v profesorja g. Osipa Šesta. Jutri v nedeljo se ponovi v dramskem gledališču veseloigra «Vrt Eden* ki Je žela pri prvi vpri-zoritvi burno priznanje gledališke publike. V glavni vlogi varietetne plesalke Tilly nastopi ga Vera Balatkova, v ostalih vlogah pa skoro ves dramsfci ansambel. Cone običajne dramske. •Školjka* tretjič na Šentjakobskem gledališkem odru. Danes, v soboto, se ponavlja dr. Alojz Kraigherjeva tridejanska drama <Školjka» Dejanje le silno napeto in se stopnjuje od prizora do prizora. V tretjem dejanju pri izpovedi žene doseže svoj višek in konec Strel zaključi dramo življenja — Občinstvo vabimo k posetu. Predprodaija vstopnic Je v trgovini Peter Sterk nasl Miloš Karničnik na Starem trgu. Z isto dTamo otvorilo šentjakobčani sezono 1927/?8 lutri v nedeljo 9 t. m. na vi-škem sokolskem odru «Bajadera» na mariborskem odra. Kot prvo operetno noviteto tega leta pripravlja mariborsko gledališče Kalmanov šlager «Bajadero». Ta opereta Je doživela pred par leti up-rav triumfalni pohod po vseh velikih odrih Evrope in Amerike. Saj io pa tudi odlikuje divna godba zanimivo ter zelo veselo in z-bavno dejanie ter ori-Jentalski milje, ki nndi s svojimi živimi barvami izreden ulitek tud* za oči Naše gledališče ie storilo vse. da ho ta opereta vžgala tud: v Mariboru. Režijo vodi g Bachmann k g. glavne vloge pa igrajo gdč Udovičeva in Lnbeieva ter gg. Bratuž Harastovič SkrHnšek in Danež. Jan Knbeflk. Spored njegovega viio-Mnskega koncerta, ki «e vrsi v petek, dne M t m ob 70 v onionski dvorani 1 Ku-belik: Vilolin^kt koncert št 4 v b-duru (prvo izvajanje) 2 a) Beethoven: Romanca v f-duru. b) Bachov Preludii za vilolin-solo in c) Saint-Saens: Introdukcija in Rondo caprietoso. 3 Paganini: a) 1 Palpiti b) Motto perpettuo Na klavirju spremlja umetnika niegov stalni spremlievalec prof C Haiek Občinstvo opozarjamo na koncert, za katerega so vstopnice v predpro-daii v Matični kni'garni Pohvala naših umetnikov ki so razstavili v Firenci Predsedstvo prireditvenega odbora mednarodne grafične razstave v Firenci je poslalo orgaiw/atorju jugoslov. sekcije g Tomislavu Krizmanu dopis v katerem se v imenu vseh članov odbora zahvaljuje za intenzivno sodelovanje, ki je mnogo pripomoglo k uspehu te velike razstave Dela Jugoslovenske sekcije so nudila inozemstvu lepo sliko razmaha naše umetnosti. Inozemska kritika se je zelo pohvalno izrazila o delih, ki so iih razstavili naši umetnki. • Gledališki ti- Narodnega gledališča v Ljubljani. V sez~.a 1927—1928 bo izha* jal v založbi gledališke uprave pod ured* ništvom dramaturga Otona Zupančiča Gledališki list, in sicer vsakep 1. in 15. v mesecu Abonenti dobe Gledališki list do« stavljen po pošti na dom, v razprodaji pa stane p amezna številka Gledališkega li* sta 4 Din. Prva številka Gledališkega lista izide v soboto, dne 8. oktobra in prinaša skdeč n ebino: Celotni zadnji prizor Shakespturejeve »Ukročene trmoglavke« v Zupančičevem prevodu, dalje članek Otona Zupančiča. Petmchio in Šestov čl nek O »Ukročeni trmoglavki. Kapelnik Balatka piš* • francoskem in germanskem »Fau* atu«, CirM Debevec pa je začel s priobče* vaniem dramskega repertoirja ljubljanske* ga gledališča, in sfc. objavlja v tej števil* ki repertoar s-zon 1892 do 1894. K >k1enu je obiavl'eno tudi poročilo o »ezoni 1926/ 1°27 v bliani. — Gledališ1 list se bo dobival nri gledališk" blagajni, pri biljeter* jih in v ot iJeda'išcih in nekaterih tra* fikah. Sokol Brat Mika Kovačević V Štipu ie umorila zločinska roka 5. oktobra brata generala Mika Kovačevi ć a . za katerim plaka danes celokupno jugoslovensko Sokolstvo. Brat Mika Ko-vačevič je bil Še pred vojno eden naiboli-ših najpridneiših in najboli vnetih Sokolov v bivši kraljevini Srbiji, ki se je v brez-primerni ljubezni do sokolske ideje žrtvoval za razvoj Sokolstva med našimi južnimi brati Bil ie vzoren starosta sokolskega društva v Kraguievcu in I. 1912 ie vodil skupno z generalom Živanovičem trn Jankom Vukasovičem Številno sokolsko ekspedicijo v posebni ladiji na vsesokolski zlet v Prago. Svojemu sokolskemu mišljenju je ostal zvest med vojno in po vojni se je radoval skupno z nami vsemi iugoslo-venskega ujedinjenja. Med prvimi ie bil brat Kovačević. ki je po prevratu dvignil svoj sokolski glas za likvidacijo predvojnih plemenskih sokolskih zvez in njegova Iskrena, poštena, iugoslovensko nrsleča doša se je radovala vstajenja ujediniene-ga Jugoslovenskega Sokolstva Brat Kovačević ie bil eden prvih in najbolj vnetih Sokolov za edinstveno jugosl. Sokolstvo še ko Je bil v Zagrebu takoi po prevratu, je prihajal v Ljubljano in se udeleževal vseh predkonferenc za naše sokolsko ujedinjenje, ki mu je ostal zvest do svojega poslednjega diha. Udeleževal se je redno vseh sokolskih glavnih skupščin in saborov, kier je bila njegova vplivna beseda v reševanju sokolskih vprašanj vedno upoštevana. V Srbiji, kjer ie služboval zadnji čas in v Stipu. kjer ga je dohitela prerana kiuta smrt. ie šjril z največjo ljubeznijo med tamkajšnlm narodom sokolsko idejo. Sokol si biJ, dragi brat Mika, z dušo in telesom. Spoštoval in ljubil Te je vsak, ki Te je poznal, a celokupno jugoslovensko Sokolstvo Te ohrani v najčastnejšem, bratskem spominu. Naj Ti bo lahka jugosloven-ska zemlja! — Zdravo brat Mika! — Jugoslovenski Sokol v Buenoe Aire* mu. V pričetku tekočega let« je bilo osno« vano v Južni Ameriki v Buenos Arresu pr* vo jugoslovensko sokolsko društvo, ki ima svoje prostore v tamkajšnjem «Jugos1o» venskem domu». Zdaj je razvilo društvo že prav živahno sok olako delo v smislu pro* grama jugoslovenskega Sokolstva. Prav lep članek s slikami telovadečega članstva je izšel v listu Jugoelavia, ki izhaja v Buenos Airesu. — Pozdravljeno bratsko društvo v daljni tujini. — Zdravo I — Tečaj iz ritmike in plastike je vodila z jako dobrim uspehom prof. Maga Maga. rinovič*Gezeman iz Beograda v sokolskem društvu Split. — Vsebina Sokolskega Glasnika 18.—19. Milan Puhalo: Einansijsko pitanje u So* kolstvu. — Ante Brozovič: Josip Hanuš. — Iz starešinstva JSS — Iz župa. — Sokol na Jadranu, glasnik sokolskih žup Split in Zadar.Sibcnik ima v septem* berski številki sledečo vsebino: D. Mika. čić: Sokolski duh u Zadru. J. Regner: Osnutak prvog Sokola na Jadranu. — 40 godina rada Josipa Regnera. — Sokolsko društvo u Biogradu n/m. — A. Maričić: Veliko narodno i sokolsko slavlje u Bio* gradu n/m. — S. Vrdoljak: Tečaj iz ritmi* kc i plastike u Splitu. — Vijesti iz 2upe Vojvode Hrvoje u Splitu. — Vijesti iz za. darsko*šibeniške sokolske župe. — J u po* slavensko Sokolstvo. Ameriške zanimivosti V smrt radi Rudolfa Valentina. — Polet na repu aeroplana. — 101 leto stara ženica v aeroplanu. — Razne kurijoznosti. Iz ameriških listov posnemamo serijo kurioznih dogodikov, od katerih so nekateri prav tipični za milje in mentaliteto Američanov. Tako so nedavno našli v Newyorku mrtvo 14 letno mladenko Evelvno Vall iz Broocklvrca. V roki je držala robec, v katerem je bila zavita slika njenega ljubljenca, pokojnega filmskega igralca Rudolfa Valentina. Na mizici v sobi je ležal velik kup izrezkov iz listov, ki sa poročali o Valentinovi smrti, nanizane so bile tam serije razglednic pokojnega Valentina v vseh mogočih njegovih vlogah, pozah itd. Mladenka ni mogla preboleM smrti slovitega igralca, in zato je segla po strupu, ki je uničil njeno mlado življenje Manj tragična, a zanimiva je vest o poletu 17-letnega mladeniča Vincenca Tay-lorja na repu poštnege aeroplana V Ter-terburu se je na aerodromu poštni pilot, kapetan De Arcy baš pripravljal k startu, poprej pa je še prosil fanta, naj mu uravna krmilo Tavlor je ubogal, na kar Je pilot startal Ko pa Je v približno 35 milj oddaljenem New Brunswicku zopet pristal, je presenečen opazil fanta, ki mu je pomagal v Terterburu «Kako si pa ti sem prišel?« je vprašal pilot, d kar z vami sem letel; zadaj na repu sem čepel,» je naivno in ravnodušno odvrnil fant Pripomnil je sicer, da ga je zeblo, da pa je bilo vseeno fletno. Ker smo že pri letalcih, naj omenimo še dve letalski zgodbi V kraju Old Archard je nedavno praznovala starka Almatia Be-nett svol 101 roistni dan. Njena želja je bila, da se pelje z aeroplanom in njeni svojci so JJ kljub njeni visoki starosti ugodili. Starka je poletela do Bostona, približno 100 milj daleč, na zračnem potovanju pa jo je spremljal njen stari znanec Charles W Bradlev, ki ima tudi že 99 pomladi za seboj. To sta menda doslej najstarejša letalca na svetu. Mladi, jedva 15 letni Cbarles Fowler iz Curtis Fielda se je zadnje čase silno navduševal za letala in odkar se množe letalske senzacije je noč in dan samo sanjal, kako bi prišel do letala. Prilika se mu je kmalu nudila Nekega dne le na letališču opazil, da je poštno letalo prazno, a obenem pripravljeno k startu Fant, ki se je nekoliko spoznal aa krmarenje. je žurno sedel v aeroplan in se dvignil v zrak. Njegov polet je trajal samo pol ure, kajti letalo se je zaletelo v drevo in strmoglavilo na tla. Aeroplan se je razbil, a mladi letalec je k sreči odnesel samo lažje poškodbe Vzroki za ločitev zakona so v Ameriki često malenkostni, originalni in groteskni. Včasih se dogaja, da vloži žena tožbo za ločitev zakona, ker se mož ne brije, ker kadi. ker zahaja v klub in jo zanemarja itd. Možje imajo seveda druge vzroKe, kot n. pr. bubi frizura, prekratka krila. Šminkanje itd. Tehtni ti vzroki ponavadi niso, so pa pri ameriških sodiščih zadostna argumentacija za ločitev zakona V ameriških listih je često čitati o takih originalnih ločitvah. Sodnik Cammings v Filadelfijl je razveljavil zakon, ker je žena vedno prepozno vstajala in možu nikdar ni pripravila zajtrka Sodnik je bil mnenja, da žena. ki pride direktno iz postelje k zajtrku, ne da bi popreje videla solnce, ni dostojna moža S to obsodbo se je sodnik Cammings precej zameril ameriškim ženam ki so v znak protesta takoj sklicale protestno zborovanje. V Ctoicagu je nedavno vdrla tolpa šestih banditov s puškami v rokah v neke banko in odnesla 100.000 dolarjev. Napad je sicer opazovalo več sto gledalcev, toda nihče se nI upal ganiti V tovarni pletenin J Kune & Komp Znana ljubljanska tovarna tkanin in pletenin Jos. Kune & Komp. je povabila v četrtek popoldne ljubljanske novinarje, da si ogledajo tehnično ustrojstvo podjet* ja in spoznajo v podrobnostih to panogo naše industrije. Taki ogledi so važni ne morebiti z vidika običajne reklame, marveč zato, ker pridejo zastopniki tiska v nepo* STedni stik z industrijskimi krogi in si lah* ko ustvarijo točno sliko dotičnega podjet* ja. Tisk in gospodarski krogi sta dva čini* telja, ki bi morala biti v stalnih stikih, kaj* ti samo na ta način se da javnost točno in* formirati o stanju našega narodnega gospo* darstvu. Tvrdka J. Kune & Komp. je do* kazala, da se tega dobro zaveda. Podjetje sta ustanovila 1. 1920 brata Jo* sip in Karel Kune, ki sta prišla z Dunaja, kjer sta imela lepo razvito tovarno plete* nin. Tovarna je začela obratovati 1 1920 v bivši cukrarni, odnosno zasilni vojašnici na Poljanskem nasipu, spočetka seveda v manišera obsegu, toda kmalu se je znatno razširila in modernizirala, tako da nastopa sedaj s svojimi izdelki že na vseh trgih Jugoslavije. Tvrdka je preuredila staro cukrarno v kratkem v tovarno, ki odgovarja tovarni* škim in higijenskim zahtevam Okoli 150 strojev izdeluje dan za dnem razne plete« rine Iz nekdanjih temnih in mračnih sob kjer so prebivalci pred vojno po veČini re* 7ervisti domobranskega polka in 17. peš* polka, so nastale velike svetle sobane, kjer so postavljeni moderni tkalski stroji Dnevno je zaposlenih okoli 250 delavk in delavcev, od katerih so le 4 kvalificiran: tujci, drugi pa sami domačini. Tovarna sa* ma pošilja dobre delavce oziroma delavke v inozemstvo, da se izvežbajo za kvalifici* rano delo. ki obsega vse panoge tkalske in pleteninske industrije, saj izdeluje tvrdka najrazličnejše predmete (pulavri, celi ko* stumi. rute. jopice, šali. kravate itd.) Po ogledu je priredilo podjetje novi« narjem malo zakusko, med katero so bile izrečene z obeh strani prisrčne zdravice. Simpatična lastnika sta novinarjem rade volje postregla s podrobnimi informacija* mi glede notranjega ustroja in obratovanja tovarne, tako, da je prireditev res združili prijetno s koristnim Ob tej priliki je da* rovala tsTdka za novinarski pokojninski sklad 3000 Din in je bila v smislu pravil sprejeta mprav o izpremembah za&topa interese in stališče univ. profesorjev. Posebna deputacija univ. profesorjev, obstoječa iz predstavnikov vseh treh univerz, je posetila po konferenci prosvetnega ministra ter mu predložila svoje zahteve, nato pa ministra za socijalno politiko, da se zavzame za odobrenje kreditov v svrho gradnje stanovanj univ. profesorjev. — Z naše univerze. V višjo skupino sta pomaknjena redni profesor teološke fakultete Franc Ušcničrrik In docent pravne fakultete dr. Albin Ogris. — Iz državne službe. V višjo skupino sta pomaknjena ekonom bolnice v Celju Iv. Prekoršek in veterinar okrajnega glavarstva v Celju Vojteh Hrabalek. _ Izpremembe pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Imenovani so: za Šefa odseka dosedanji uradnik Maks Komar, za uradnico dosedanja pripravnica Valerija Plive-rič, za računovodje dosedanje pripravnice Amalija Pečnik Marija Štefan. Vera Gruden, Modesta Vidmar, Albina Pipan, Avgusta Zupane, Albina Magajne, Terezija Arhar in Marici Miholič. V višji plačilni razred so pomaknjeni: šefa odsekov Josip Po-tokar in Josip Lavrič uradniki (ce) Franc Kramer, Josip Florjančič, Frančiška Cer-nič, Marija Zor, ter računovodje Albina Vrajc, Josipina Žlajpah, Olga Zilič, Karoli-na Apih in Ivana Pole. _ V naše državljanstvo je sprejet nadzornik državne žrebčarne na Selu pri Ljub liani Nikola Barkov, dosedanji ruski državljan. — Naši vojni grobovi na Češkoslovaškem. Naša vlada namerava končati koncentracijo zemeljskih ostankov jugosloven-skih vojakov, ki so umrli med vojno na ozemlju češkoslovaške republike. Prihodnje leto izkopljejo okrog 1400 grobov, ki so zdaj raztreseni po Moravski in Šleziji. Kosti preneso v znani olomuški mavzolej, ki ga je zgradila lani češkoslovaška-jugo-slovenska Liga. Potem pridejo na vrsto giobovi na Češkem, kjer počiva v raznih krajih okoli 1200 jugoslovenskih vojakov. Njihove kosti preneso v mavzoleja v Jin-drichovicah in Karlovih Varih, kjer počiva že nad 6000 jugoslovenskih vojakov. Zastopniki naše vlade, ki jim je poverjena koncentracija vojnih grobov, odpotujejo v kratkem na Poljsko, kjer počiva okrog 400 naših vojakov. Njihove kosti polože v mavzolej na Poljskem ali pa jih prepeljejo na Češkoslovaško. — Redukcija učiteljišč. Prosvetnemu ministru je predložen v podpis odlok glede redukcije učiteljišč. Po prejšnjem sklepu ministrskega sveta bi bilo reduciranih 6 učiteljšč, a sedaj se imata reducirati le dve učiteljišči. Kateri učiteljišči bosta reducirani, še ni znano. Ni izključeno, da zadene redukcija mariborsko učiteljišče. — Direktna telefonska zveza Sušak-Praga. S l. oktobrom je vzpostavljena direktna telefonska zveza Sušak-Praga, kakor tudi zveza z Bratislavo. _ Konferenca o prisilni poravnavi. V pravosodnem in trgovinskem ministrstvu je odločeno, da se v najkrajšem času pred končno stilizacijo zakona o prisilni poravnavi vrši konferenca zastopnikov vseh pridobitnih korporacij in organizacij, na kate-Ti bo dana našim pridobitnim krogom prilika, da se izjavijo o potrebi uvedbe prisilne poravnave. _ Mednarodna uradniška zveza. Glavni odbor Zveze uradniških organizacij je sklenil, da pristopi k Mednarodni uradniški zvezi katere kongres se letos vrši v Nurn-btrgu. Naše organizacije bo na tem kongresu zastopal predsednik Zveze dr. Mika T. J ova novic. _ Organizacija uradnikov Poštne hranilnice. Društvo uradnikov in nameščencev Poštne hranilnice je na temelju sklepa glavne skupščine pristopilo k Zvezi uradniških organizacij. Društvo šteje 403 člane, ki se razdele na posamezne sekcije in sicer: na beograjsko 106, sarajevsko 55, ljubljansko 117, zagrebško 111 in skopljan-sko 10. — Ponarejeni dvodinarski novci. V Novem Sadu je neka trafikantinja ugotovila, da ji je neznan delavec izročil sedem komadov ponarejenih dvodinarskih novcev ki so bili iz jekla, a drugače prav dobro ponarejeni. Policija zasleduje dotičnega delavca. — Bivšim aktivnim članom jugosl. akad. društva « Triglav* v Zagrebu. Odbor jugosl. akademskega društva «Triglav» v Zagreba (Radnički dol št. 38) se obrača na bivše aktivne Triglavane, ki še niso Člani Starešinske zveze in so v zadnjih letih končali svoje študije na zagrebški univerzi, da naznanijo sedanje bivališče in naslov drugih tovarišev, ki so po službenih mestih v vsej, državi. — Odbor. — Pegasti lesar v novomeškem srezu. V vaseh Veliko in Malo Litje ter v Laščah pri Žužemberku se je epidemično pojavil pegast: legar, ki je zahteval 6 žrtev. O pojavu legarja Je bil obveščen državni higijenski zavod, ki je takoj ukrenil vse sanitarne odredbe, da se prepreči nadaljno razširjenje legarja v teh vaseh in okolici. Pričela se je takoj temeljita dezinfekcija stanovanj. Na odredbo zdravnika dr. Gre-gorlča pa je včeraj pppoldne avtomobil državnega higijenskega zavoda pripeljal 8 na legar i u obolelih oseb. med niicna 2 težko bolna, v javno bolnico, kjer so jih izolirali. Nad vsemi tremi vasmi Je proglašen kan tumač. Zatrjujejo, da so legar zanesli v te vasi gozdni delavci. Od 8 v bolnico pripeljanih oseb so 3 moški in 5 žensk. — M iraška dolina se odpira svetu. Iz Krmelja nam poročajo: Težko pričakovana železna cesta v tihi rrannski dolini se trasira in bo v doglednem času vezala Trebnje s Sevnico. Da bo s tem ta stran Dolenjske dosti pridob'la, je čisto umevno. Gozd bo več vreden, vinograd in »polje, a vsekako tudi tukajšnji rudnik. Danes je zaposlenih v njem 500 delavcev. Kopanje se vrši v dveh rovih. Dnevna produkcija znaša 30 do 40 agonov. V rovih so zaposleni po večini domačim, ki zaslužijo na dan 25 do 40 Din. — Ob vinski trgatvi in ob ajdovi žetvi smo imeli sicer jasne solnčne cLni, a z naših lic ni odsevalo veselje, zakaj toča nam je zmaličala oboje. Drugače pa smo z letino zadovoljni, sena je dosti in drugi poljski pridelki so dobri in obili. — Smrtna kosa. V Broocklvnu v Ameriki je umrl 2. septembra naš roiak g. Jennej Pekle, doma iz Viča pri Ljubljani. Bil je simpatičen, marljiv in značajem mož. Blag mu spomin. Žalujočim naše iskreno sožalje! — Družba sv. Cirila in Metoda vabi vse rodoljube, da se udeleže skupščine v Mariboru v nedeljo 9. t. m. Zborovanje ob 11. uri, ob 1. skupen obed, popoldne velika narodna veselica v Narodnem domu. Pričakujemo mnogoštevilne udeležbe.. 753-n — Da se popravi krivica. Svoječasno so listi poročali, da je Helena Kisel, stanujoča v Zidanem mostu, izvršila tatvino na škodo Frana Vizintina. Preiskava Je dognala njeno nedolžnost in zato popravljamo v tisku ji storjeno krivico. — Tatvine pri županu v Mostah. Posestnik in župan v Mostah Jože Oražem gradi na Jamskem trgu v Vodmatu stanovanjsko hišo. Zadnji čas so se na stavbišču izvršile manjše tatvine stavbnega materijala. Tako je neki zidarski delavec odnesel dve vreči cementa k sosedni posestnici Ta in še neka druga stranka pa sta odnesli s stavbišča za 250 Din stavbnega lesa. Včeraj je tatove izsledil županov sin Lojze. — Grozna nesreča v Štepanji vasi. Na orožniški postaji v Stepanji vasi je več orožnikov, ki so prišli v Ljubljano, da si plombirajo zobe. Ob prostih urah. ko niso pri zdravniku, se orožniki vadijo v streljanju. Tako sta se v četrtek zjutraj vadila streljati narednik Zalar in kaplar Janez Plantan Kaplar Plantan je s svojo puško v dobri veri, da ni nabita, meril na narednika Sprožil je. Naenkrat se je začu! pok in v tem trenutku se Je narednik Zalar zgrudil mrtev na tla. Plantan je kar okamenel. Obvestil je svoje tovariše o nesreči. Truplo ustreljenega narednika so prepeljali v mrtvašnico vojaške bolnice na Zaloški cesti, od koder se je danes ob 9. dopoldne vršil pogreb z vojaškimi častmi. Proti Plantanu je uvedena preiskava Nesreča se je zgodila vsled neprevidnosti. OBLAČILA Me i. Maček Ljubljana, Aleksandrova 12 so na-boli*:j in najcenejša. Iz Ljubljane —lj Prihod avljona »Ljubljana« v LJubljano. Jutri ob pol 12. uri prileti v Ljubljano avijon »Ljubi iana«, ki ga je naročil ljubljanski »Aeroklub« v Nemčiji. Avijon pristane na bivšem letalskem aerodromu v Zg. šiški. Vodita ga pilot Gabrijel Vodi-šek in dr. Rape. —ij Shod za žensko volilno pravico I Ce ste kdaj občutile ponižujočo zavest, da nimate nobene soodk)čujoče besede, ko se sklepa o zakonih, ki odločajo o vas In vaših otrok usodi — pridite na shod v nedeljo! — Ce ste bile ogorčene, ko so vam pisali davke, s katerimi bodo razpolagali drugi — dostikrat v koruptne svrhe — a ve morate k temu molčati — pridite na shod! Ce vas je bolelo, ko so razsipali denar iz državne blagajne, vašega moža-urad-nika pa pustili stradati — pridite na shod! Ce ste privatne nameščenke, Id vam dan za dnem groze z redukcijami ter vam neprestano znižujejo plače namesto, da bi vam stališče z bol j šali — pridite na shod! ~ Na tem shodu bomo povedale, da hočemo priti tudi me žene do pravice soodločanja, da hočemo tudi me sodelovati, ko se bo odločalo o naši usodi, o usodi naših otrok, o našem gospodarstvu — slasti pa, da hočemo sodelovati na ozdravljenju naše korumpirane javnosti. —lj Stavka pekovskih pomočnikov. Splošni položaj stavke pekovskih pomočnikov je neizpremenjen. V Delavski pekarni na Viču so pomočniki pričeli z delom in peko na svoj lastni račun. Na magistratu je bila včeraj na povabilo vladnega komisarja mestne občine ljubljanske anketa, katere so se udeležili zastopniki raznih interesi ranih javnih korporacij. Anketa ni prinesla nikakega pozitivnega rezultata ter so se posvetovanja razbila na odpor-, nem stališču pekovskih mojstrov. Pogojno je odobrilo načrt kolektivne pogodbe 11 pekovskih mojstrov, dočim je Delavska pekama pogodbo brez pri Za žalne prilike nudi krasno izbiro modernih žalnih oblek, kosiumov\ plaščev nd. trvdka f Rfltl LUKIČ ['■Mina . . -_ • —tU Savez trezne mladine. Danes ob 16.30 bo v Akademskem kolegiju kurz iz alkoholnega vprašanja za nižješolce. ob 17.30 pa za višješolce. Po kurzu je seja širšega odbora. —Ij Stanovanjsko sodišče L stopnje v Ljubljani naznanja, da se bodo razprave za dodelitev stanovanj vršile dne 10„ 11., 12.. 13. in 14. oktobra t 1. Razpis 31 stanovanj, ki se bodo nakazovala, je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča, soba št 6, kjer se vlagajo tudi prošnje za ta stanovanja- —lj Uradne ure Gospodarske zadruge. Gospodarska zadruga poštnih nameščencev v Ljubljani naznanja, da Je določila od 1. okt. L L dalje sledeče uradne ure: vsak delavnik od 9.30 do 1130 in vsak ponedeljek, sredo In soboto pa od 14. do 16. ure. —ti Cela Ljubljana se zanima in govori o veliki zabavi, ki se vrši danes ob 8. unl zvečer v veliki dvorani hotela «Unfon» v korist brezposekrih privatnih nameščencev. Poleg ostalih zanimivosti prinaša ta prireditev tudi posebno novost: pristanišče sreče, srečolov, pri katerem vsaka srečka zadene! Povsem nova, originalna propaganda in lično ter s posebnim okusom izde-gana osebna vabila so našo ljubljansko I publiko vseh krogov prijetno presenetila. Pričakovati je. da bo ta prireditev z ozi-rom na humanitarni značaj v materijalu em • in moralnem oziru kar najboljše uspela, 1 primarij dr. fr. Derganc, Aomenskega mica 4 zopet redno ordinira. —lj G. Danilo, najpopularnejši ljubljanski gledališki igralec, sodeluje pri zabavi v korist brezposelnih privatnih nameščencev, ki se vrši danes ob S. uri zvečer v dvorani hotela «Union» —lj Parna kopel v palači Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti 20 je otvorjena za moške ob torkih in sobotah, za ženske ob sredah in petkih od pol 15. d^ pol 19. ure. 745/n —lj Došle krasne bluze In predpasniki, cene nizke. Kristolič-Bučar. Stari trg 9. —Ij Vreme. Snoči ob 20. je kazal barometer 768.8, termometer 6.4 C, danes ob 7. ziutrai barometer 767. termometer 5 C, opoldne barometer 766.5 termometer 13 C. Zjutraj megleno, dopoldne jasno. Najvišja temperatura je bila včerai 12.7 C. najnižja pa 4.2 C. —Ij Dva hudobna luščllca koruze. Nastopili so idilični jesenski večeri, ko na kmetih ličkajo koruzo. Snoči so fantje in dekleta ličkali koruzo tudi pri Škafarju v Crni vasi na Barju. Pozno ponoči sta se dva fanta vračali domov. Premamil ju je hudobnj duh in odšla sta v kozolec posest-nice Cilke Selanove ter ji okoli 200 koruznih storžev razmetala po travniku. Se-lanova ima okoli 200 Din škode, ker se je koruza popolnoma pokvarila. —IJ Avto povozil psa. Preteklo nedeljo popoldne je neznan avto na Cesti Iz Ljubljane proti Posavju povozil psa redke pasme. Naprošajo se vsi oni. ki Hm ie o tem kaj znano in ki bi mogli navesti kakoršne-koli podatke, da se izsledi dotičnega av-tomobilista, da se javijo osebno aH pismeno v pisarni Putnika. Dunajska cesta. —lj Dr. Jemec zopet ordinira. —lj Drobiž policijske kronike. Stražnik je včtrai prijel na Viču neko žensko, ki je prodajala žganje. Po zaslišanju ie bila Izpuščena. Prijavljeni sta dve manjši tatvini dalje zlobna pošodba poljskih pridelkov. Ponočnjaki ne dajo miru. Neki mladenič je razgrajal v pijanosti po cesti. Bil je besen kakor tiger. Trije drugi ponočnjaki so kalili nočni mir. odnosno se nedostojno na ulici vedli. Osem voznikov bo moralo plačati denarno globo radi prestopkov cestno-policijskega reda. u_ Na trgatev grozdja in domačo zabavo vabi Podoficirsko podporno društvo za Slovenijo v Ljubliani, katero priredi v restavraciji »Miklič« Kolodvorska ulica dne 9. oktobra ob 18 uri. Obilo zabave. Vojaška godba. 1510 —lj Razstava in zaloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana. Židovska ulica 5. Fr. Kos. 104-L — lj Dr. Pavle Avramovič se je vrnil z dopusta in zopet redno ordinira od 9 do 10 dopoldne in od 2 do 4 popoldne v Beethovnovi ulici št. 9 741/n — lj Kravate, naramnice, ovratnike, žepne robce, ženske in moške nogavice uajii-nejše kvalitete po solidnih cenah pri Franc Pavlin, Gradišče 3. 107/L — lj Vsakovrstne čevlje In copate dobite Po najnižjih cenah pri A. Gorše, Stari trg štev. 15. 11 l/L Glavno zastopstvo parobrodne družbe Holland-Amerika Linije v Zagrebu, otvorilo je v Ljubljani, Dunaj* ska cesta 38, podzastopstvo svoje družbe, kjer se daj6 brezplačno informacije za vož* nje v Zedinjene države Severne Amerike, Kanado, Kubo in Mehiko. Iz Celja —c Mestno gledališče. V četrtek je bila otvorjena sezona 1927/28. V režiji g. Bra-tine se ie ob razprodani hiši vprizorila Cankarjeva drama «Hlapci». Bil je lep večer in je že ta pokazal, da bo program, ki je stavljen za letošnjo sezono, tudi izveden. Igralci so svoje vloge reŠiK izborno. Igra je dosegla vcik uspeh in občinstvo je zadovoljno zapuščalo gledališče. — cHlap-ci» se ponovijo v nedeljo popoldne ob 16. uri kot ljudska predstava. —c Državna šolska poliklinika se je otvorila v Celju v začetku letošnjega šolskega leta Namenjena je celjskim šolskim zavodom. Nastanjena le v poslopju javne bolnice, vod: pa jo šef bakteriološke stanice g. dr. Rebemik. —c Lekarno «Pri Orlu» na Glavnem trgu je dosedanji lastnik g. Vojko Arko prodal lekarnarju Tončiču iz Brežic. Gosp. Arko se v kratkem preseli v Zagreb. —c Prvenstvena nogometna tekma med SK Celje in atletiki se vrši danes v nedeljo ob pol 11. url dopoldne na igrišču pri ^Skalni kleti» —c Glasbena Matica. Na šoli Glasbene Matice v Celju bo prevzel pouk vijolonče-la g. prof Beran iz Maribora. Potrebna je priglasitev najmanj štirih reflektantov, da se pouk prične. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Orlu* na Glavnem trgu. Iz Maribora —m Napredni volile! pozor! Klerikalci se v strahu pred volitvami poslužujejo vseh mogočih trikov, da reducirajo število volilnih upravičencev. Kakor v Ljubljani, so se tudi v Marrboru začeli posluževati izbrisanja onih volilcev iz volilnega imenika, k1 so se med letom preselili iz ene ulice ali stanovanja v drugo. Ker mu obvestila, naslovljenega na stari naslov, ni mogoče dostaviti, dotični zato navadno niti ne izve, ker se objavi izbris potem samo na uradni deski. Zato naj vsi napredni volići ponovno pregledajo volilne Imenike zlasti oni, ki so se med letom preselili, d« preprečijo klerikalne nakane. 18. decembra mora sleherni nnš volilec na voVŠČe. da bo konec klerikalnega paŠevanja na magistratu. —m Najstarejši Mariborčan umrl. V noči od četrtka na petek ie umrl hišni posestnik g. Kari Plucher, ki je veljal za najstarejšega Mariborčana. Star je bil 95 let, kljub temu je bil še izredno čil in krepak. Zadnjič Je bil bolan pred 55 led. Od takrat nI obiskal nobenega zdravnika več. Bil je nad 30 let občinski svetnik, predsednik raznih zadrug in častni predsednik društva hišnih posestnikov. Bil je splošno znana osebnost. Ponoći je za vedno zarteril oči. Zvečer je bi! še dobre volje, zjutraj pa sc ga našli mrtvega. Pogreb bo v nedeljo popoldne. Blag mu spomin! —m Širjenje nalezljivih bo ležal. S pri-četkom Šolskega leta so se v Mariboru in okolici znova začele širiti nalezljive bolezni, zlasti škrlatinka. V največil meri je temu krivo prebivalstvo samo. k«r ne upošteva navodil mestnega fizikata in prikriva obolenja, mnoga pa je seveda pripisovan stanovanjskim razmeram. Zato bi bilo umestno, da bi mestni fizika t odnosno magistrat posvetil tudi higijenski strani malo več pažnje. Svoičas je mestni magistrat razglasil, da bodo posebne komisije pregledale vse hiše in stanovanju in zahtevale odpravek hjgiienskih nedosratkov. toda od tega je minulo že leto dni. pa ni bilo o delu te komisije še ničesar slišati, dasi jc vsakomur znano, da so zlasti v predmestjih higijenske prilike neznosne. Ce bi se tudi temu vprašanju posvečalo več pažnje in strožje izvajalo predpise mestnega fizfka-ta, ni dvoma, da bi se šrrenie nalezljivih bolezni dalo nspešneje zajeziti. Izpred sodišča LAČEN JE BIL To je čudno, da sem vedno tako lačer. je tožil delavec Bolha svojemu prijatelju Komarju, ko sta sprehajpla za vodo in gledala umazane valove Ljubljanice. — A meni se pa čudno zdi, da niserr skoro nikoli lačen, — je odvrnil Komar mlad zidar, ki je imel raje žganjico kot kosec slanine. — Meni se zdi, da ti preveč piješ, zato pa nisi lačen, mu je dejal Bolha odkritosrčno. — Meni se pa zdi, da si ti preveč požrešen, je skromno pripomnil Komar, ki je dobro znal zbosti, če Je bilo treba. — Oba sva bolna, a vsak drugačno bolezen imava, je ugotovil naposled Bolha in odšla sta na dek>. Bolha malo razžaljen, a Komar vesel in žvižgajoč kot vedno, kadar ni imel mačka, ki ga je pa prevečkrat rad spremljal na poti njegovega življenja. Pridno sta delala oba delavca. Komarju je curljal znoj po obrazu In sanjari! je o sladki žganjici ter se koprneče oziral na šentpetersko uro, ki ni hotela zasukati svojih kazalcev na 12. Bolha pa je klel vedno večjo praznino, ki jo je spet čutil vedno bolj v svojem želodcu. Komar je bil poštenjak in na tatvino ni nikoli niti mislil, dočim je snedenj Bolha jel gledati okoli sebe, kaj bi dobil za pod zobe. Po stenah so viseli suknjiči tovarišev zidarjev, v najbližji bližini, baš tedaj nikogar ni bilo in Bolha le že spretno vizitiral njih žepe, upajoč, da najde v katerem klobaso, ali pa kos sira. Zidarji so pa imeli prazne žepe, jedače namreč ni bilo v njih pač pa nekaj denarja. — Ce imam denar si lahko privoščim dobro malico, si je mislil Bolha in trem delavcem vzel Iz žepa skupaj 240 Din gotovine. Tisto opoldne se je Bolha nakosil kot že dolgo ne, privoščil si je kar tri juhe. dve prikuhi in za nameček dva kosa mesa. Zadovoljen je prikorakal s polnim trebuhom na delo, kjer ga pa tovariši niso nič kaj prijazno sprejeli. — Mrha požrešna, ga je nahrulil Komar, danes si se najedel za denar svoiih sotrpinov, videl sem te stikati tam okoli, pa nisem mislil, da boš kradel denar svojim tovarišem, ki so vsi oženjem in že tako večji reveži kot ti, je vpil Komar. — Kaj pa počenjate in kričite, se je oglasil med njimi stražnik in Komar je povedal, kako je Bolha sneden. Pri sodniji se je začela zopet ta pesem od začetka. — Lačen sem bil, ne moTem pomagati, je jadikoval Bolha. — Danes ste povabljeni za 4 dni v zapor, ga je zavrnil sodnik. — O te gostije z ričetom se pa nič kal ne veselim, raje umaknite svoje vabilo je dejal Bolha. — Kazen mora biti, 4 dni boste zaprti, grdo je krasti svoiim tovarišem. sramujt* se, mu je dejal sodnik In ga odslovil. SAM SE JE MAŠČEVAL. Ciril je dober in miren fant, a zadnjič mu je vendar zavrela kri in zato se bo moral 24 ur hladiti v luknji. Fant je namreč slišal, da ga ima v želodcu njegova znanka Milka in da ga nič kaj ne pohvali. Nekdo mu je zaupal, da ona pripoveduje, da Ciril ni posebno zdrav in da ima tudi že nezakonsko otroče. ki mu bo še delalo nadlogo, ko se bo fant ženil. To mu je pa bilo dovolj. Ker je vedel. Me se navadno Milka sprehaja, jo Je nekv avgustove nedelje počakal tam blizu Posav-ja, kjer jI je sklenil stopiti na jezik. Ko je prišla, se je takoj razhudil In ji priložil par zauSnlc, češ, da boš drugič vedela take stvari o njem govoriti in še trditi, da je spolno bolan. Milka pa ni zaušnic mirno spravila, temveč je odšla na policijo, kjer Ie pokazala svoje lahke poškodbe, čel naj fanta kaznuje!©, ker jo le tepe! In Ji privošči tudi par htKiih brc In tako se bo mora! Ciril sedaj pokoriti 24 ur v zaporu. Knjige, brošure, časopise, vsakovrstne tiskovine za društva, trgovce, obrtnike, urade in denarne zavode, delnice, lepake, posetnice, osmrtnice itd. izdeluje lično in ceno Narodna tiskarna v Ljubljani '^5tev 229. ^SLOVENSKI NAROD* dne 9. septembra 1927. Stran 5 ---Moda--- i nje vzorci elegantnih jesea&tfua promenadnin ooie*. Kaj spada k jesenskim oblekam Ako pogledamo v lanske modne žurnaJe in primerjamo lanske vzorce dopoldanskih, popoldanskih in večernih toalet, vidimo, da se je moda, z njo pa tudi naš okus v preteklem letu zelo iz-premenil. Lani se je moral ženski svet boriti za fantazijo v gladkih, uniformam podobnih oblekah, letos je Pa prepuščeno fantaziji široko polje in obleke športnega kroja se nosijo samo še dopoldne. Letošnja moda se razvija v znamenju fantazije, individualnosti in osebnega okusa. Lani so se dame navduševale za različne kože, letos pa hočejo imeti svilo, pletenine in čipke. To pot so ubrale obleke, klobuki in tudi razna ropotija, ki spada k damski toaleti. Toaletne potrebščine kažejo letos še večji luksuz kakor lani. Oglejmo si najprej ročno torbico, brez katere si elegantne dame ni mogoče misliti. Moški bi utegnili reči. da so ženske lahkomiselne in zapravljive, ker rabijo za vsako sezijo in vsako priložnost posebno ročno torbico, dočim jim je zadostovala pred 10 leti samo ena. Pred vojno je govorila tudi najele-gantnejša dama o svoji ročni torbici, ki jo je vrgla med staro šaro šele tedaj, so je bila že popolnoma obrabljena. Zdaj rabi elegantna dama za vsako obleko posebno torbico. Praktične torbice iz pestrega kretona ali platna, ki so tako lepo harmonirale z letno obleko na počitnicah, niso za promenado v mestu. Te torbice je treba spraviti in počakati, da pridejo prihodnje poletje zopet na vrsto. Luksuzne ročne torbice, ki jih bodo nosile dame k zimskim oblekam in kožuhovinastim plaščem, bi zdaj še ne bile moderne, kajti jesenska moda je v znamenju angleških vzorcev, pri katerih prevladujejo usnjene ročne torbice. V jesenski seziji moderna torbica je lahko velika ali pa srednja Najbolje je, če se torbica v barvi ujema z obleko. Elegantne Parižanke imajo najraje velike usnjene torbice v živih barvah: rdeče, zelene, svetlomodre itd. K popoldanskim oblekam se nosijo male torbice, ki jih lahko napravi vsaka dama doma, ako ima malo potrpljenja in ako se razume na ročna dela. Klasična jesenska ročna torbica je podolgovata iz sive kože ,okraŠena samo z srebrnim ali zlatim monogramom. Monogram je okrogel in podoben krasnemu medaljonu. Z ročnimi torbicami pa ni še konec toaletnih pritikHn. Letos silijo v ospre- Fr. Ž.: Jesenska razstava in damska dje zopet fantastične rože. ki jih bodo nosile dame na plaščih, oblekah, kožuhih, na ramah in v boku na večernih oblekah in celo na Klobukih. Samo ob sebi se razume, da se nosijo na dopoldanskih oblekah majhne, na popoldanskih pa večje rože. Veliko pozornost posveča moda letos tudi damskim cigaretnim dozam« flakonom za kreme in zrcalom. Elegantne dame imajo vse pritikline v enotnem slogu Rokavice k dopoldanskim oblekam so zelo enostavne, popoldanske pa imajo velike manšete. okrašene z raznimi vezeninami in pestrimi trakovi. Zelo priljubljene so letos bele rokavice iz ielenie kože. Elementarne katastrofe in damska moda Jesenska modna sezona je ali pa še bo naše dame nekoliko presenetila. Ne morda radi svojih kapric, pač pa radi nepričakovane podražitve raznih modnih izdelkov, predvsem volnenih in svilenih. Kje tiči vzrok, da so se volneni in svileni izdelki naenkrat znatno podražili? Trgovci glede odgovora na to vprašanje niso v zadregi. Japonska je doživela tekom zadnjih let serijo katastrofalnih potresov in baš ti potresi povzročajo draginjo na svetovnem trgu svile. Japonska prevladuje na svetovnem trgu svile. Krepdešin ni kitajskega izvora, četudi ima kitajsko ime. Njegova domovina je Japonska. Sicer cene zaenkrat še niso tako poskočile, da bi resno ogrožale proračun naših dam, toda svetovni producenti napovedujejo nadaljno podražitev svile. Vzroki so enostavni. Cvetoče japonske pokrajine so uničene, velik del japonske industrije je v razvalinah, japonska produkcija svile je zastala. Zaenkrat so sicer Še tu stare zaloge ostalega sveta, toda sčasoma bo pomanjkanje surovin tako občutno, da bodo cene svili rapidno naraščale in naše dame bodo morale ali resignirati na svilene toalete, ali pa plačevati prav horendne zneske za svilo in svilene izdelke. Potre'soa katastrofa na Japonskem bo torej tudi v Evropi zahtevala svdje žrtve. Na drugi strani pa grozi tudi podražitev bombažnih izdelkov. Glavni producent bombaža je postala v zadnjih letih Amerika in baš Ameriko je letos zadela strahovita elementarna katastrofa, ena največjih, kar jib pozna zgodovina. Poplava reke Mississippi je uničila ogromne bombažne plantaže. Razni bombažni izdelki, potrebni reve- Za volneno obleka, svileno in čipkasto perilo, svilene nogavice in rokavice. abod luskasto milo X9, vselcar ne zaupate nikomur. *unp ak pere te sami žu in bogatinu, kloti, batisti, razne podloge, da, celo sukanec in druge potrebščine so se že podražile, in pričakovati je. da se še bolj podraže. Bombažni Izdelki se v prometu skrivajo pod raznimi imeni, katere veČina Po imenu sicer pozna, ne ve pa, da so iz bombaža. In tako se bo dogodilo, da bo radi preklicane poplave v Ameriki moški dražje plačeval srajce in drugo perilo, ženske razne predpasnike itd. In čitatelji, ki so dosedaj čitali poročila o raznih elementarnih katastrofah, se bodo poslej zavedali, da je svet pravzaprav majhen in da zadenejo posledice katastrofe, pa magari če se primeri na drugem koncu sveta, slehernega zemljana. Dandanašnja mladina V zadnjem zvezku »Revue des Deux Mondes« piše duhoviti angleški esejist Cloudesley Brereton o mladem poko-lenju v Angliji. Pisatelj priznava mladini velike prednosti pred predvojno generacijo Naša mladina kaže veliko veselje do vsestranske izobrazbe in posebno razveseljivo le, da se Širi p ros veta tudi v delavskih slojih. Pijančevanje med nižjimi sloji pojema, mladina daje poučnim filmom prednost pred nočnimi lokali in gostilnami, njeno zanimanje za sport in telesno kulturo vobče je od dne do dne večje Pred 30 leti ie bil ideal angleškega delavca dobro jesti in piti. zdaj pa raje preživi nedeljo na morski obali Zlasti med ženskim svetom se opaža velika izpiememba. Ženske, ki hrepene po razkošju in udob-stvu. so v Angliji seda i zelo redke. Dekleta posečajo gospodinjske in druge praktične šole ter si služijo same kruh. Razna nepraktična dela, kakor glasbo, slikarstvo, čitanje romanov, dobrodelne akcije socinlne prireditve in slično odklanjajo ker porabijo ves čas za koristno delo V povojni generaciji se bolj ceni intelektualno delo. V ročnem delu je nastal preok-et, kajti delavci nočejo ničesar slišati o stivkah Zato ni čuda. da versko vprašanje po vojni med mladino ne igra nobene vloge. Zanimanje za verske probleme je minimalno. Samo katoliška cerkev ie še ohranila svoje pozicije. Pač pa očita angleški pisatelj mladini, da je izgubila duševno ravnotežje, da je nezadovoljna, da sovraži tradicije in avtoritete in da bi hotela postaviti ves družabni red na glavo. Rodbina se je izpremenila iz nekake ustavne monarhije v oligarhično republiko. Oče igra vlogo domačega bankirja. Njegova dolžnost je skrbeti, da imajo otroci vedno dovolj denarja. Dandanašnja mladina je nedvomno manj odvisna od roditeljev, kakor je bila pred vojno. Mladi literaturi očita Brereton, da se je oklenila gesla relativnosti in da ji je vse relativno. Od prostora do gravitacije, od moralke do ljubezni, vse je mladini relativno. Dandanašnje življenje karakterizira poleg cinizma pomanjkanje srčne kulture in nekaka duševna praznota vobče. Moderna literatura se večinoma za požrtvovalnost, samozataje v ari s c, altruizem in druge plemenite lastnosti sploh ne zmeni. Med starejšo in mlajšo generacijo je nastala vsled svetovne vojne globoka vrzel. V vojni so bili decimirani moški v najlepši dobi od 30 do 45 let, ki bi morali tvoriti nekako vez med staro in mlado generacijo. Naša generacija je morala prevzeti vlogo obeh pokolenj. Zato ni čuda, da je izgubila ravnotežje in da cesto ne ve, kam bi se v življenju obrnila. Slične razmere, kakor jih opisuje Brereton v Angliji, vladajo tudi v Franciji, izvzemši versko vprašanje. Ako pogledamo sodno statistiko, vidimo, da se je dandanašnja mladina v primeri s predvojno zelo poboljšala Od leta 1909 do 1913 so imela francoska sodišča opraviti z 24.170 zločinci v starosti od 13 do 18 let. Prvi dve leti po vojni je število mladih zločincev narastlo na 30 tisoč, toda že 1. 1922 je padlo na 18.000. Povojna demoralizacija je v glavnem že ustavljena. Ako se bo mlado pokole-nje razvijalo v dosedanji smeri, bomo lahko kmalu rekli, da je mladina boljša kakor je bila pred vojno Pesimistično presojanje bodočnosti nikakor ni umestno. Darujte za soomenik kralja Petni I. Osvoboditelju! moda Letošnjo jesensko razstavo je jako pohvaliti, kajti je v vseh slojih vzbu* jala izredno zanimanje, zlasti po šesti uri zvečer. S polnim razumevanjem svojih vaz* nih nalog se je ozirala tudi na potrebe damskega spola. Ni se ustrašila ne tru* da ne stroškov, da nudi našemu dam» Stvu priliko, da ne zaostane za duhom časa, nego se pravočasno seznani s po* javi najnovejše mode, karšna se nam obeta od koderkoli, kjer se modi od kogar koli določajo neovržni zakoni kakor koli. Lahko rečem: naše damstvo je bilo jako presenečeno in je brez razločka spola razstavi jako hvaležno. Razstava ni padla na nerodovitna tla nikakor ne, nego je naše damstvo baš nasprotno in to kakor en mož dokazalo, da Ima rodovitna tla in da je vsikdar zavzeto za vsak napredek, pa naj je Še takšen. Ugotovile so se na razstavi jako zanimive smeri za bodočo modo in je renomirana domača tvrdka, modni *a# len cMajmuo* uie tedaj v ugodnem položaju, sprejemati cenjena naročila ob najtočnejši postrežbi, v nujnih slu« čajih z obratno pošto. Cene priznano zmerne, stalnim nameščencem tudi na obroke. Predvsem kar se tiče linije modne dame, linija modnevdame ne bo več taka, kakor je sedaj, ko je is gole, suhe kosti. Nego je bila za zgled razstavljena dama, ki je tehtala žive vage 250 kil in je bila njena linija lepo pitana in zalita z maščobo. Kajpak ko še ni vajeno novi liniji in se mu je zdela kakor da je prestopila bregove In bo zopet treba državne podpore. Toda je nova linlfa taka, dla se ji oko kmalu privadi brez očal. Na noben način novi liniji ni odrekati, da je linija. V liniii pa ob pravem umetniškem razuma.....m vc^no tiči lepota In so le nel. '[udje taki, da lepote ne vidijo. Nova linija bo imela tudi svoje praktične strani. Kajti mora v novi liniji tičati dokaj tiste reči, ki se v knjigah imenuje »kalorija«, in mislim, da bo nova linija marsikomu lahko prištedfla sleherno drugo peč, hvala Boru! Pa tudi trg za živila bo t zadoščenjem pozdravil novo UoUo In takla* mizarski obrt, če ne bodo postelje in stoli in klopi odslej spadale v zidarsko obrt, ko jib bo zaradi nove Unije izdelovati iz betona, fz takega z vloženim železjem. Le za oblačilno stroko se žaJibog ne ve. ali se bo tudi okoristila z novo 11* nijo. Človek bi mlatil da se bo. in čim več da bo linije, tem več da bo treba blaga in obleke. Toda je pred razstavnim šotorom stal mlad gospod, bil je glasnik razstavljene dame in je vihtel ogromen balon ta balon so bile tako rekoč hlačke razstavljene dame. in Jih Je vi* htel zato, da razodene slikovitost nove linije. Navdušeno je vihtel hlačke, ki razstavljene dame seveda ni bilo v njih. Pa ko razstavljena dama tako rekoč ni bila v hlačkah, je bila očitno brez. Taka se nam torej obeta ta reč. Vedno sem govoril, da bo domska moda ob doslednem napredka napredovala tako daleč. Sedaj se Je resnično zgodilo. — Ne, oblačilnemu obrta se ne obetajo dobri Časi. nikakor ne t — Drugi za damsko modo nič manj vtnži pojav na jesenski razstavi. Je bi* la dama brez ffave. Odkftto ga napredka na polju damske frizure ni nikdo pričakoval. Da, neprestano se vrteče kolo mode ne bo vnemar pustilo damske frizure, o tem ni bilo dvoma. Lasje so že odstriženi in smo uživali damsko frizuro brez las, Odstriže-na so nemara tuli ušesa — mislim, da so — kajti jih v damski frizuri ni več videti. In smo ugibali, kaj bo sedaj na vrsti Mislili smo. da bo nos tisto. Toda bodi moda svoja pota in nI odrezala nosu nego Je pokazala razstava, da je odrezala kar glavo, in bo odslej damska frizura modema takšna brez glave In se sedai otvaria nedogledna perspektiva za nadaljnji razvoj nove frizure brez glave. Možnosti je milijon. Ali m kaj bo damam odslej služilo, da bodo nataknile na vrat? Ali se bodo zadovoljile z ondoliranim aranžma'em iz pentelj in čipk in kol'ko časa? AH bode razkošni šopek tisto, kar jim bo prijazno štrlelo iz vratu? Našemu za vrtnarstvo jako zaslužnemu vrtnarstvu bi bilo privoščiti zaslužek v tem smislu. AH pa bo zahtevala moda. da bo dama mesto svoje glave nosila posnetek druge modne glave, n. pr. Rodoifa Valentina ali Lindbergha ali Caruge? Kdo ve in je reč resnično zanimiva. Mogoče pa tudi, da damska moda ne bo zahtevala nadomestka za glavo. Kajti si damska moda ubira pot za moško modo. Moja žena je rekla, da nekaterim osebam sploh ni več poznati, ali so moški ali ženske, in se jim mora pogledati prav pod noge — edino tam da se loči še spol na podpetnikih, ali so visoki ali -o nizki. Pa je ob posnemanju moškega spola prav lahko mogoče, da ostane damski spol kratkomalo brez glave in brez nadomestka zanjo. Ako je namreč res, da se je tudi Pri moških že pričela moda, da so brez glave. Pepe, ta, ki sedi v uredništvu, je rekel, da se je. Rekel je, n. pr. v Beogradu da je že več takih moških brez glave in so jako odlični gospodje. In je rekel, da se ti gospodje brez glave jako zavzemajo za modo brez glave in da je eden teh gospodov zadnje dni poslal telegram v Slovenijo, da mora tudi naša mladina biti brez glave in da se naj zato ukinejo srednje šole Pa sem rekel Pepetu, da je škoda, di ni tudi ta gospod brez glave priSel na jesensko razstavo, kajti bi bil na jesenski razstavi rekordna atrakcija poleg dame brez glave in dame brez hlač. Problem navidezne smrti Že v starih časih se je dogajalo, da so pokopavali žive ljudi misleč, da so mrtvi. — Zanesljivih znakov smrti je zelo malo. — Najnovejši način ugotovitve smrti. Ko sta bila povodom zadnje velike portugalske revolucije kralj in prestolonaslednik ustreljena, se je pojavila čez nekaj časa v novinah senzacijonal-na vest, da je kralj nenadoma oživel. Ko je ležalo njegovo truplo na obdukcij ski mizi in je napravil prosektor prvi veliki razrez, se je začel navidez mrtvi kruli baje v strašnih mukah zvijati in klicati na pomoč. Ker je pa bila rana, ki mu jo je zadal prosektor, smrtna, so morali nesrečnega kralja takoj narkotizirati i:i mu pomagati na oni svet. Siicen presenetljiv primer dozdevne smrti se je pripetil nedavno v poljski vasi Smorgon, kjer je neki kmet podlegel srčni kapi. Pred pogrebom je prišel v dotično hišo vaški brivec, ki je hotel mrliča obriti. Komaj je pa mrlič začutil na sebi ostrino britve, se je naenkrat prebudil in vstal od mrtvih. Taki primeri so znani že iz najstarejših časov. Plini j in Apoloni j pripovedujeta v svojih spisih o dozdevnih mrličih, ki so jih prezgodaj pokopali. Zelo pogoste so bile take usodne zmote za Časa velike epidemije kuge v srednjem veku. Tudi v IS. stoletju ie v Evropi opetovano razsajala kuga. Znameniti zdravnik Pietro Franco je napisal leta 1797 razpravo, v kateri pravi, da so za časa kuge pokopali mnogo živih bolnikov, ki so jih smatrali za mrtve. Tudi velika epidemija kolere v preteklem stoletju je zahtevala mnogo takih človeških žrtev. Francoski zdravnik Josat je izdal svoj Čas statistiko, iz katere je razvidno, da so pokopali v Franciji tudi v normalnih razmerah letno .30 do 40 dozdevno mrtvih.- v Italifi pa celo 65. Ta problem je izrabil na želo spreten način tudi Jules Werne v svojem romanu »Novi grof Monte Christo«. Kot senzacijonalen dogodek te vrste lahko navedemo tud! tragično u^o-do slavne igralke Rachel, ki je ležala že 11 ur v krsti, pa se je zopet zavedla. L. 1866 je pripovedoval kardinal Don-net v francoski zbornici, da so ga že pred 40 leti proglasili za mrtvega. Leta 1826 mu je postalo nekega dne slabo in moral je v posteljo. Zdelo se mu je, da so mu vsi udje otrpnili. Bil je pa pri popolni zavesti in slišal je dobro vse, kar so govorili v niegovi bližini. Tako je moral poslušati posvetovanja o pripravah za svoj pogreb in vendar se ni mogel ganiti, niti zakričati, da še ni umrl. Tajni svetnik dr. fiaberda je predaval svoj čas v Nemčiji o primeru dozdevne smrti, ki ga je doživel v svoji zdravniški praksi. Neka strežnica v njegovem sanatoriju je zavžila poldrugi gram morfija in 5 gramov veronala, ker se je naveličala življenja. Tako velika porcija pomeni za vsakega človeka neizogibno smrt. Samomorilko so našli v bližnjem gozdu in vsi so mislili, da je mrtva. Srce ii sploh ni utripalo in tudi na zrcalu, ki so ga ji postavili pred usta, ni bilo viefleti nobenih znakov dihanja. Kljub temu pa zdravnik ni mogel ugotoviti smrti. Zato si je hotel pomagati s starim preizkuševalnim sred- Kuriischm oproščena Včeraj se je na Dunaju zaključila le štiri dni trajajoča razprava proti sobarici Karolini Kudisch, osumljeni roparskega umora 721etne Marije Lu* stig, lastnice lekarne, o čemer smo pred dnevi že poročali. Štiridnevna razprava je bila zelo zanimiva in je proces proti Kudischevi vzbujal veli* ko senzacijo. Obtoženka sama je ves čas svoj zločin tajila. Direktnih doka^ zov o njeni krivdi sicer ni bilo, pač pa so močne indicije kazale na to, da ie Rudischeva morilka nesrečne star« ke. To je poudarjal tudi državni pravd* nik v svojem govoru, v katerem je plediral na to, da porotniki potrdijo edino vprašanje glede roparskega umora. Porotniki so bili zelo zdvoje* ni in posvetovali so se celo uro. Konč= no so odgovorili s 7 glasovi da in 5 ne. nakar je sodišče izreklo oprostil* obširno bavi s procesom Kudisch in Pravdorek porotnikov je naletel na hud odpor v javnosti in v dvorani je bilo čuti glasne proteste.. Zlasti ženske so demonstrirale proti oprostilni raz* sodbi. Tudi vse dunajsko časopisje se obširno bavi s procesom Rudisch in množe se glasovi, da naj se porota, ki se je zadnje čase s serijo neuteme* Ijenih oprostilnih razsodb izkazala za institucijo, ki ni na mestu, odpravi. 140 milijonov kokoši v Ameriki V Beltvville blizu VVashingtona je urejena največja farma za perutnino na svetu. Amerika zavzema tudi v tem pogledu med vsemi državami prvo mesto. Po zadnji statistiki rede v Ameriki 140 milijonov kokoši najrazličnejših vrst. To pomeni, da pridejo na vsakega nfoškega in na vsako žensko po tri kokoši in da jih 30 milijonov še ostane. To ogromno število kokoši znese na leto približno 1.654,044.932 tucatov jajc. Človek bi mislil, da to ogromno število jajc Ameriki zadostuje za domačo potrebo. Iz narodnogospodarskih vidikov je Ameriki mnogo ležeče na tem. da ostane denar, ki ga izdajajo zdaj vsako leto za uvožena jajca, doma. Zato si strokovnjaki na omenjeni farmi na vse načine prizadevajo, da bi izboljšali rmz- stvom. Nakapal je mrtvi na prsa razgretega voska. Koža pa ni postala rdeča. Zato je vaški zdravnik kategorično izjavil, da je strežnica mrtva. Delavci, ki so odnesli njeno truplo v mrtvašnico, so pa opazili, da samomorilka diha. Zdravniki so se vrnili k nji in res šo jo z umetnim dihanjem kmalu spravili k zavesti. V Angliji so imeli po svetovni vojni šest primerov dozdevne smrti. V Leed*-su je neki epileptik med pogrebom dvignil pokrov krste, pretrgal vrvi, s katerimi so spuščali krsto v grob in pomolil iz krste roke, da so ga prestrašeni po-grebci potegnili iz groba. V splošnem velja tudi v dandanašnjih časih princip, da nastopi pri človeku smrt tedaj, ko neha utripati srce in ko Človek več ne diha. Utripanje srca, obtok krvi in delovanje pljuč znajo začasno ustaviti samo nekateri indijski f?kirji. Dihanje in utripanje srca ne preneha vedlno istočasno. Često srce deluje, ko je umirajoči že izdihnil. To se pripeti zelo pogosto pri novorojenčkih Pri raznih živalih so naravoslovci ugotovili, da so se usta odpirala in zapirala še dolgo potem, ko je bila glava že odrezana od trupla. Pri ribah je ta pojav splošno znan. Pri ljudeh so ugotovili ta pojav v nekaterih primerih obglavljen j a. Telo obglavljenega zločinca je drgetalo še 10 minut po usmrtitvi Tako z,rana »gosja koža« ni zanesljivo znamenje življenja, ker se pojavi tudi pri mrliču takoj po smrti, ko se mišičevje elektrizira. Za obsolutno zanesljiv znak smrti smatrajo mnogi tako zvane steklene oči. Ako pa vbrizgamo mrliču v oko neka; kapljic atro-pina. se njegove zenice razširijo še 4 ure po smrti Priprosto ljudstvo pripoveduje, da so mnogi slišali, kako je mrlič vzdihnil. Teh pojavov znanstveno še nihče ni pojasnil. Najbrže gre za pline, ki se nabero po smrti v prsih Tudi barva obraza ni odločilna za resnično ali dozdevno smrt. Mnogi mrliči imajo rdeča lica. Pri zastrupljenju s plinom ali ogliikovim kisikom je to običajen pojav Velik strah pred dozdevno smrtjo je dal povod, da so začeli ljudje razmišljati o raznih varnostnih ukrepih. Tako se je že opetovano pripetilo ,da so nataknili mrliču na prst prstan, ki so ga spojili z električnim zvoncem Pri takih eksperimentih se rado pripeti da električni zvonec naenkrat zapoje, kar Da seveda ne pomeni, da je mrlič oživel. Ta pojav se da razlagati na ta način, da <=e mišičevje po smrti krči. Najzanesljivejše sredstvo za ugotovitev resnične smrti je izumil neki Ion- j donski lekarnar Gre za plavo nit, na- j močeno v posebno kemično sestavino, ki se napelje pomočjo igle mrtvecu j pod kožo. Kri živega človeka reagira na to kemično sestavino alkalično, dočim kri mrtvega okislini. V Londonu se je ustanovilo tudi posebno društvo, ki skr-ib, da mrliče^ ne pokopljejo prezgodaj. To priča, da problem dozdevne in resničn1 cmrti še vedno razburja '-.lhove ne pasme kokoši, ki bi znesle več jajc. Na farmi študirajo vse probleme, tičo-če se moderne reje perutnine. Lani je bilo na farmi 4500 glav perutnine 12-tih pasem, 1200 kokoši so kontrolirali s pomočjo kontrol, gnezd, kako neso jajca. Tudi s krmo so delali razne poizkuse. O rezultatih teh opazovanj obveščajo gospodinje potom posebnih brošur, ki jih prodajajo zelo poceni, da se tem bolj razširijo. Ni Čuda, da so dosegli Američani na tem polju presenetljive uspehe. Tako Je znesla lani neka bela kokoš 310 jajc, neka druga pa 300 Nova kovina V poljski javnosti je vzbudila splošno senzacijo vest o izumu nove kovine, ki naj sčasoma nadomesti se* daj tako drag med. Za ta izum se za* nimajo tudi industrijski krogi, kajti dosedanji poizkusi so pokazali, da je izum zelo važen in da ima nova kovina sijajno bodočnost. Kovino je izumi! ing. Fr. Pomiankowski, ki je že dolga leta ravnatelj velike kovinske tovarne v Berchenu pri Bruslju. Pomiankow* ski je gradil svoj čas znani most Aleksandra III. v Parizu. Nova kovi* na se pridt>b;va iz odpadkov med! in cinka kemičnim potom. Izumitelj po* drobnosti tega procesa noče objaviti. Na zunaj je podobna nova kovina zlatu in se da valjati in zavijati kakor med. Prikladna je za izdelovanje nov* cev, draguljev, optičnih predmetov, zvoncev in raznih okraskov. Poljski strokovni listi pišejo, da utegne bil*, izum ing. Pomiansk^ v3?%ci*i za poljsko p« brodarstvo ve:'kega pome* na. Gospod\r^ki krogi računajo s tem, da v bodoče ne bo treba uvažati medi in cinka, ki ga je uvažala Poljska doslej vsako leto za okroglo 30 milijonov zlotov. Nova kovina popolnoma nado* mestu je med in je za 40 odstotkov cenejša. Izumitelj je že razkazal v Varšavi celo vrsto predmetov iz nove kovine in strokovnjaki so bili navdu* šeni. V kratkem namerava Pomian* kowski ustanoviti v Varšavi veliko IU varno, ki bo po njegovem mnenju uspešno konkurirala z nemško in an* gleSko industrijo. Resničen film v Hollywoodu Filmska prestolica sveta Hollywood je doživel pretekle dni dogodek, o katerem na dolgo in široko poroča vse ameriško časopisje in kakršne nam ser-virajo Američani običajno samo v filmih. Bilo je v opoldanskih urah na eni najprometnejših hollywoodskih ulic. Pred banko Marhant se je omenjeni čas ustavil eleganten avto, iz katerega so izstopili štirje gospodje. Dozdevni gentlemani so takoj po izstopu pokazali, da so povsem drugega kova, kajti v njihovih rokah se je mahoma pojavila zaloga orožja S puškami in samokresi so vdrli v banko, dočim je čakal motor zunaj v pripravljenosti. In da ne bi bilo nepotrebnih zijal, si je šoferjev spremljevalec omislil strojno puško, s katero je daleč naokoli držal ulico v šahu. In se tudi ni upal nihče blizu... Dočim je bandit zunaj strahoval ulico, so ostali štire »poslovali» v banki in sicer zelo temeljito. V banki je bilo zelo živahno, kajti skoraj tućat urad, nikov je posluževalo nad petdeset oseb med temi celo filmske kliiente. Vendar se niso banditi ženirali nikogar. Sprva so prisilili vse navzoče, da so dvignili roke. nato sta dva bandita prisilila vso «klijentelo», da se je umaknila v kot, kjer je morala stati z dvignjenimi rokami, a uradniki so morali na tla in sicer tako, da so se z nosom dotikali tal. čim je bilo to urejeno, sta se dva lopova spravila na «čiščenje* Kar jima je prišlo pod roko razpoložljivega denarja, Čekov, srebra in zlata, je z neverjetno naglico izginilo v dveh obsežnih aktovkah Po končanem poslu so jo drzni banditi naglo odkurili z avtom. Plen, ki je prišel roparjem v roke, je znašal 50.000 dolarjev. Ameriški listi Pa pripominjajo, da bodo imeli največjo korist filmski režiserji, kajti prizor, ko so ležali bančni uradniki na tleh in ki so mu bili priča tudi filmski igralci, je bil baje nepopisen Amundsen in Nobile Kmalu po Amundsenovem poletu na severni tečaj je nastal spor med znamenitim polarnim raziskovalcem in kapitanom Ellsworthom z ene ter itali* janskim generalom Nobilom z druge strani. Ekspedicija je prispela v Ames riko in Ellsworth je javno govoril o čudnem postopanju generala Nobila, ki se je bahal, da je polet na severni tečaj zgolj njegova zasluga. Ker je na* pravil spor na javnost zelo mučen vtis, sta pozneje ob stranki izjavili, da so vesti o nesoglasju izmišljene. Te dni je pa izšla v Newyorku av* tobiografija Norvežana Amundsena, v kateri odkrito priznava, da je bilo po* stopanje generala Nobila zelo čudno. General Nobile. piše Amundsen. je ravnal po navodilih svoje vlade in sku* šal prikazati polet na severni tečaj kot uspeh italijanski avijatikc. Ko smo pri* leteli z zrakoplovom «Nor*?e» nad se* verni tečaj, sva spustila z Ellsworthom na skrajno severno točko naše zemlje majhne zastavice. Neverjetno, a ven? dar resnično je bilo početje generala Nobila. Z niim sem sklenil pogodbo, da zrakoplov ne sme biti preobtežen in da vzamemo s seboj samo najnuj* neiše potrebščine. Zato sva vzela z Ellsworthom zastavice, ki so bile ko* maj tako velike kakor žepni robec. Nad severnim tečajem sva jih vrgla iz zrakoplova in zaklicala slavo obema državnma. Lahko si pa mislite najino presene* čenje, ko sva zagledala generala No* bila, ki se je nagnil iz zrakoplova in vrgel na severni tečaj celo balo itali* janskih zastav. Zrakoplov je izgledai nekaj časa kakor cirkuški voz. Okrog njega so vihrale najrazličnejše zastave v italijanskih barvah. Slednjič je izvle* kel Nobile iz svoje kabine še eno za* stavo, in sicer tako veliko, da jo je komaj spravil skozi okno. Mož je mi* slil, da bo slava italijanskega naroda s tem zasenčila slavo Norveške in Amerike. Ne morem razumeti, da se odrasel človek in višji častnik ni zavedal ve* ličine trenutka, ko smo leteli Čez se* verni tečaj. Njegovo ravnanje se mi je zdelo tako groteskno, da sem se na ves glas zasmejal. Junaška deklica Iz Francije poročajo o redkem pri* meni junaštva in požrtvovalnosti mla* de deklice. Na progi med Chalonsom in Remsom je osamljena, od večjih krajev zelo oddaljena postaja Prunav. Na tej postaji je opravljal železniško službo železničar Blau. Bil je vdovec m živel je v samoti z edino hčerko. Te dni ga je zadela tragična nesreča. Po* noči je opravljal službo na progi. V temi in viharju je preslišal prihajaioči vlak, ki ga je povozil. Nastala je obup* na situacija. Na postajališču ni bilo ni* kogar, ki bi dajal vlakom signale. Pre* tila je nevarnost velikih železniških nesreč. Na postajališču je ostala samo 16* letna želzničarjeva hčerka. Oče jo je naučil, kako je treba ravnati s signali. Dekletce je bilo zelo inteligentno in kmalu je znalo opravljati železniško službo kakor izkušen železničar. Tra* gična očetova smrt jo je sicer zelo po* trla, toda pri misli na preteče kata* strofe si je kmalu opomogla. Da odvr* ne nesrečo, ki bi se nedvomno pripe* tila, ako bi nihče ne dajal signalov, je stopila v čuvajnico, kjer je ostala nepretrgoma pet ur in opravljala na* oorno službo. Njenemu junaštvu se ima železniška uprava zahvaliti« da se je promet na progi brez najmanjših ovir vršil dotlej, dokler ni poslala uprava na postajališče drugega uslužbenca. Zločin verskega fanatika V Parizu je te dni postala neka dijakinja žrtev svojega kolege, zagrizenega verskega fanatika. Študent, rodom iz Venezule je v napadu verske blaznosti dijakinji z britvijo prerezal vrat Na policiji je kot motiv svojega strašnega dejanja navedel, da mu je Bog usodnega dne sporočil, da mora svet očistiti vseh grehov. Zato je zažgal zavese svojega stanovanja, toda požar se ni razširil. Ko je priš'a pozneje k n emu sošolka jo je vprašal, če veruje v Boga. Dijakinja mu je smeje odgovorila: »Ne!« Tedaj mu je Bog ukazal, naj jo kaznuje. Potegnil je iz žepa britev in pozval svojo prijateljico, nai si pusti prerezati vrat. Vsa prestrašena je sirota bežala pred njim in klicala na pomoč. In znova je čul božji ukaz Dograbil jo je za vrat. jo zadavil in ii nato. božjemu ukazu sledeč, prerezal vrat. Policija je histeričnega blazneža oddala v umobolnico. lu a>»vo, enesgi c, rredi^o smel« s: n lj ba^i polno srce ram ^okalejo 3 prijatelji — 10 nog Tnm. Tira Taks v t i u se posebno odlikujejo ARI ACORO, konj URA n pes 1AKS. Izvrstna vsebina pose krasni naravni posnetki itd Premitera se ^rš danes to*no ob 4., p j! 6., pol 8. in 9 ELITNI KINO MATICA IVI t O i 21 1 Zla slutnja Izidnre Duncanove Znamenita plesalka Izidora Dun* can, ki se je nedavno v Niči smrtno poneserčila, je baje slutila, da jo čaka tragična smrt. Predno je izgubila svo« ja dva otroka, ki sta tudi postala žrtev avtomobilske nesreče, so plesalko ne* prestano preganjale razne vizije. Na predvečer usodne avtomobilske nesre* če je povabila k sebi svojo prijateljico in ji pripovedovala, da jo je ves dan preganjala črna ptica, ki je letala v ateljeju nad njeno glavo. Plesalka je zatisnila oči, toda vse je bilo zaman. Črno ptico je videla nad glavo tudi z zatisnjenimi očmi. Ko se je prikazala črna ptica prvič, je pripovedovala Duncanova, sem po* klicala sobarico, ker nisem vedela, da haluciniram. Groza me je obšla, ko je sobarica izjavila, da v ateljeju ne vidi nobene ptice. Velela sem ji odpreti okno, da bi mogla črna ntica odleteti. Pa tudi to ni pomagalo. Ptica je letala po ateljeju in samo jaz sem jo videla. Drugi dan se je pripetila nesreča. Dva dni pred tragično smrtjo se je nrikazala črna ptica v ateljeju. Plesal* ka se je tako ustrašila, da so morali poklicati zdravnika. Vso noč nt zatis* ntla oči in drufii dan je pripovedovala o črni ptici svoji prijateljici. Da bi se malo razvedrila, je hotela napraviti iz* let z avtomobilom, kar je postalo za njo usodno. so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše. Aparat za zaspance V Nittsburghu je zavod za proučevanje spanca. Splošno se sodi, da je spanec nepretrgoma več ur trajajoči počitek, kar pa ni res, kajti profesorji omenjenega zavoda so ugotovili, da Človek v spanju prav za prav samo dremlje in da je spanec čez noč često prekinjen. Ravnatelj omenjenega zavoda dr. Johnson izumel poseben aparat, ki se pritrdi k vsaki postelji skupne spalnice, kjer spi 21 študentov. Aparat ima s papirjem prevlečen bobenček, na katerem zabeleži mehanizem vsako kretnjo spečega. Ker se bobenček obrača po urnih kazalcih, zabeleži mehanizem tudi dolžino vsake perijode globokega spanca in motenja. Od teh poizkusov pričakujejo učenjaki važne rezultate za lečenje mnogih bolezni. Prvo bolezen, ki so jo analizirali potom kontroliranja spanca, je bila gripa. V noči pred nastopom bolezni so bolniki zelo trdno in dolgo spali. Tudi med boleznijo je bilo njihovo spanje zelo trdno. Čim so pa okrevali, je bil cpanec zopet normalen. Splošno velja načelo, da skrbi Človeku ne dajo spati. Pri poizkusih v Mellonovem zavodu v Nittsburghu so učenjaki dognali, da je ■ sa-kemu človeku potreben drugačen spanec. Nekateri ljudje so sposobnejši za delo, če vstanejo zgodaj, drugi zopet, če dolgo spe, odnosno če zvečer kro-kajo. Normalna doba spanja traja 7 ur. Čim delj človek spi, tem mirnejši je njegov spanec in tem bolj se mu hoče spati. Z aruge strani pa vpliva dolgo &pa-nje zelo škodljivo na delo. kajti človek postane len. Ljudem, ki morajo zgodaj zjutraj mnogo misliti, priporočajo učenjaki izprehod, tenis ali pa delo na vrtu, ki jih toliko utrudi, da lahko dušev-! no Oelajo. Nepretirana fizična utrujenost pospešuje duševno delo. Nove knjige in revije DR. IVAN PRIJATELJ JURČIČEVIH ZBRANIH SPISOV V. ZVEZEK V Ljubljani 1927. Izdala in založ la 1 iskovia za-drLga. Str 517. Bros. Din 84.—, v platno Din 100.—. v pol usnju Din 106,— Znani naš slovstveni zgodovinar dr Ivan Prijatelj nam ie pravkar izdal peti zvezek Jurčičevih zbranih spisov. Kar Doteče izpod peresa te naše priznane literarne kapacitete je prvovrstno, izdelano v posameznostih in poglobljeno v celoti, vse pa eledano z vidika svetovnega idejnega razvoja. Njegov izvrstni uvod nam poda verno sliko političnega obdobra slovenskega v letih 1869 — 1875 in razvoja jugoslovanskega čutenja in hotenja v teh dneh. v sredo tega časa nam kot iedro izkleše žurnallsta Jučiča kot ga je videl v njegovih delih in spisih* v uredništvu in v pismih, odnosno izjavah sodobnikov. Kaže nam prvi takozvani slovenski kulturni boj. Jurčiča v Sisku in pozneje kot glavnega urednika Slov. Naroda, njegovo razmerje do Paj"ko-ve Zore. do Besednika In Slovenske knjižnice. Literarne niti teh publikacij naveže Izdajafefli prav v globini vsakokratnega problema in jih poveže v karakteristiko, ki je boli iasne in precizne ne zmore nihče Prijateljeve študije so vrhunec naše literarne kritike V tem zvezku so med drugim natisnjeni: Telečja pečenka. Bela ruta. bel denar. Ivan Erazem Tattenbach. Doktor Zober, Pipa tobaka. Lip« in V volni krajini. To-ej zopet lep del Jurčiča, ki ga spoznamo to pot v odnosih do oolltike in Hrvatov, fzčrpne prireditelleve opombe koncem knnge ki so zlasti glede Ivana Erazma Tattenbacha zanimive in zgodovinsko pregledne, povečajo vrednost / te prvovrstne historično-kritične izdaje naših klasikov, ki iih s hvalevredno požrtvovalnostjo in brezprimerno liubemiio do stvari izdala »Tiskovna zadruga« Oprema knjige je elegantna, tisk jasen in papir prvovrsten, kar delo *>d'očno tudi z zunanje strani toplo priporoča PLANINSKI VESTNIK Olitohcrtka številka prinaša sledečo vsebino: J. \Vester: S Triglava peš v Ljubljano. — Dr H Tu« ma: Pršivec. — J. Mlakar: Plannsk: rova* lid na Prisojniku. — Di. St. Tjnv.nšek-Triglavska severna stena. — Dr J. C. Ob* lak: Skice s pota. — Obzor In društvene vesti. — Naše slike: Zimsko lutrc na Ve* liki Planini. — List vsem prijateljem iskreno priporočamo. Naroča se pri Osrednjtm odboru SPD v Ljubljani in >»ar,t letno 40 dinarjev, fca? je z ozirom na okupio oprema in ooqa*o gradivo zelo nuka cen*. VIDO V DANSKA USTAVA in pre ureditev države in družbe. Pod tem nasjo* vom je izdal L. Zrnič 32 strani obsegajoča brošuro, v kateri razpravlja o slabi in do* bri strani Vidovdanske ustave, nj«ie iz* vedbe in potrebnih sprememb z ozirom na dane razmere. Brošuri je dodana kratka razprava o nastanku in izvajanju *Obzna« ne». Brošura zasluži pozornost širše javno« sti. ker je vprašanje Vidovdanske us**ve zlasti pri nas v Sloveniji aktualno sedaj, ko so se klerikalci končno odrekli svoje avtonomije in priznali ustavo. «EX LIBRIS». Agimo Udruženje grafičnih umetnikov, ki je javnosti znano že po razstavah, jih je prirejalo zadnja leta v inozemstvu (Praga) Plzen, Reka itd.) ter doma in ki izdaja svojo revro eUmjet« nost», je izdalo to pot mapo exhbnsov, izdelanih v lesorezu. Umetnost «ex libriia* t. j. književnega znaka, je pri na« ie zelo redka. Malo je posestnikov knjižnice, ki si prilepijo »ex iibris-< na platnice vsake vezane knjige. Pri drupih narodih pa za-sebniki tekmujejo v tem, kdo si nabavi , lepši »ex libris«. Tam je navada zbiranja različn'h »ex Iibrisov« zelo razširjena S pravkar izdano mapo, ki obsega zbirko okusnih «ex librisov*. hoče UGU propagi* rati tudi pri nas, da se udomači ta navada. V UGU je včlanjenih tudi več nadarje« nih slovenskih um^nikov, ki so si s avo* jimi grafičnimi deli že pridobili ime v širši javnosti. Okusno zbirko najtopleje prir ročamo. Naroča se lahko tudi pri g. H. Smrekar; i, Ljubljana VIT. Cena 7 EHn. LA STTTATION DE L A MINORITE YOUGOSLAVE EN ITAIJE, g tremi kartami. Ljubljana 1927. Cena Din 20.—. »Manjšinski Institute v Liubljani je izdal svojo drusro publikacijo >Položaj jugoslovanske manjšine v Italijic. Pisana v francoščini je namenjena vsemu Izobraženemu sve-lu, da mu odkrije resnico o strašnem duševnem in telesnem trpljenja Slovencev in Hrvatov v zasedenem or^mlju. Avtor. Čerar nepristranost ne dopušča nikakega dvom*., dokazuje v živahni in prepričevalni besedi, kako je Italija prelomila vse svečano dano obljube o pravicah, ki iih bo dala svojim ju-roslovanskim podložnikom, in kako upra-vicpnp in utemeljene so pritožbe in obtožbe italijanskega režima od strani nafte manjšine. Po vrsti navaja naša publikacija slovesne izjave renrezentantov Italije, odpravo deželne in občinske autonomije, boj proti maternemu jeziku slovenskih in hrvatskih podložnikov v šoli, cerkvi, na sodiščih in v upravi, poitalijančevanje slovanskih priimkov in imen. Dalje teptanj3 volilne svobode >n političnih pravic, ukinjenje društvenega življenja, preganjanje naše knjige in Časopisja; končno strahote terorja in nasilja, aretacije in deportacije, požige slovenskih domov, dogodke v Krnici, Bonovo afero in italijansko divjanje radi krnskega spomenika. Dodan je spisek nasilstev nad ubogo našo rajo pod italijanskim jarmom z navedbo škode, ki maša milijone in milijone lir. Knjižici so dodane tri karte: prva — >Ja-lijska Benečijac — kaže narodnostno stanje in novo upravno razdelitev Slovenskega Primorja in Istre: druga — »PokopaliSrc jugoslovanskega Šolstva v Italijic _ priča o poitalijančevanju 531 naših Sol; tretja — >Volilna geometrija v Tržaški provincic — kaže. kako naj ae prepreči pri eventualnih bodočih volitvah v rimski oarlament izvolitev slovenski^ posl*pc#»v. — Vaak slovenski •zobraženec, ki je ve>č francoščine, naj) nem u-: doma seže po tej knjigi, ki mu pokale •# j pravi luči divjanje tisičletne kulture. Knjtf« ie na prodaj v vseh knjigarnah- Stev. 229. •SLOVENSKI NAROD* dne 9. septembra 1927. Strun 7 Lidia VVisiakova v Parizu Po skoraj dveletnem bivanju v Franciji se ie naša plesna umetnica Lidia VVisiakova vrnila v domovino. Nepremagljiva sila vleče naše mlade umetnike v svet, da jih pritožna in oceni. Mnogo jih je, ki se več ne vrnejo, drugi se pa vrnejo z Iavorikami slave in uspehov tja, kjer so začeli svojo karijero. Tako ie bilo tudi z Lidio. Odločila sta se, ona in njen zvesti prijatelj učitelj in soplesalec g. Vlček odpotovati na umetniško turnejo v tujino. Rade volje je gdč. Lidija Pripovedovala našemu uredništvu o svoji sreče in trpljenja polni poti v tujino. KAKO JE BILO OB PRIHODU IZ LJUB* LJANE V PARIZ? — Nisem odšla v tujmo kakor nekateri naši umetniki, da si ogledam tujo umetnost in se z njo seznanim- Sla sem z Vlčkom tako rekoč s trebuhom za kruhom. Pomislite samo, korak iz Ljubljane v Pariz, ki le središče evropske kulture! Popolnoma obu pana sva bila, ko naju je v Parizu na kolodvoru sprejel rojak g. L. škrjanec z besedami: — Tukaj ljudje plačajo, da smejo nastopiti javno, vidva pa iščeta plačila za nastop. Naposled so mi dovolili, da smem za po-skušnjo plesati v musjc-hallu »Olvrnpija« na glavnem bulvarju. 18 nas je tekmovalo in jaz edina sem bila po godu m takoj sprejeta Tesno mi je bilo, ko sem opazila, da bom nastopala na odru tudi z žongleTji, akrobati, papigami in opicami. Pa sila kola lomi in tudi jaz sem se privadila. V Parizu se zbira umetniška eiita in takoj sem uvklela, da bo konkurenčni boj hud. Denarja nama je zmanjkalo in bili so dnevi, ko sva z Vlčkom živela le ob kruhu in čaju. KAKŠNE USPEHE STE DOSEGLI? — Ko Je nama predla najhujša, me je povabila soproga češkega poslanika v Pariz*! k sodelovanju pri neki čajanki. Bila sem vsem zelo všeč in kmalu nato sem nastopila samostojno na koncertu, ki ga je poslaništvo priredile v Oomčdie des Champs Elvsee Seznanila sem se z odličnimi osebami pariške aristokracije in nastopala uspešno s plesalkami pariške opere, Argentino, Jose- fino Baker, Nikrtino in dr. Obiskovala sem šolo Igorove, Preobraženske, Trofilove itd. Višek plesne umetnosti sem videla v »Visoki šoli baleta« bivšega mojstra carskega baleta Legata. Izredno me je počastil baletni mojster Staats s povabilom k skušnjam velike opero. Staats le kmalu nato odpotoval v Newyork. Spoznala sem znamenite plesalke Pavlovo. Zambclijevo, Spesirtevo Nikitino sem našla v teatru Sarah Bernhard. Zelo pohvalno je govorila o Ljubljani in zaželela si je našega lepega Tivolija. Pozneje sem jo obiskala na njenem domu v Monte Carlu. V luksuznem teatru de la Ma-delaine sem s strahom gledala plesne umetnice. Tolažila sem se. Dva meseca nato sem bila prima-balerina istotam. Bakerjevo in Argentino sem smatrala za nedosežni svetinji, toda nekaj mesecev pozneje smo nastopale skupaj. Največ presenečenja in največji uspeh sem dosegla, ko so me angažirali za futuri-stično pantomino. Med drugimi sem tedaj plesala glavno vlogo princese v japonski cantomini »Urashima« z baletnim mojstrom carskega baleta v Tokiiu g. Toshi Komori-jem. Glasbo k tej pantomini ie zložila francoska kontesa Armande de Foglinac, ki naju je v parterju na najino veliko začudenje nagovorila slovenski. Kontesa ima lepo graščino v Podvinu pri Radovljici, kjer sem jo nedavno obiskala. Tudi njena mati in brat obvladata slovenščino prav dobro. V salonu bogate Italijanke Ricottijeve sem spoznala 78 letno gdč. Zucchijevo, biy» šo prvo balerino milanske Scale. Morala sem pred njo zaplesati, na kar mi je pravila svoje spomine. Pozna prav dobro našo rivijero ob Jadranu. Jesen svojega življenja preživlja v Monte Carlu v družbi svoje prijateljice Krišinske. ljubice umorjenega ruskega carja. V teatru Mogador sem videla tudi tragično preminulo feadoTO Dunean v precej neuspelem nastopu. Zanimiv slučaj sem doživela pri Marinettijevi pantomini »CocktaiU. Glasbo k niei ie zložil 25 letni Tržačan Silvio Mix. Nagovoril je Vlčka naj pantomino naštudira, kar ie tudi storil. Pri glavni skušnji pred uprizoritvijo nas ie pa slikar Prampolini obvestil, da je Mlx nenadoma umrl. S pantomino smo doživeli izreden uspeh in žal nam ie bilo. da je usoda preprečila, da mladi umetnik m* doživel □speha svojega dela- Nekaj sltčnega sva doživela z Vlčkom, ko nama je komponist Boisard poveril na-študiranje svoje orijentalske kompozicije. BU k srečen kot otrok, ko rva mu zatrdila da bova delo resne nejttdiraii- Med glavno skušnjo so nam sporočili« da ga je zadela Mudom* ka*. Po predstavi tvt šala viha-ren aplavz m sedemkrat sva morila pred zastor. In strah me je bilo, ko sem pomislila, da sa dvakrat z Vlčkom sijajno uspela preko dveh mrličev. VASI NACRTI V DOMOVINI? Pozivu domovine sera se rade volje odzvala. Predvsem nočeva z Vlčkom vzgojiti naš baletni naraščaj. Balet ie našemu in vsakemu gledališču potreben rekvizit, saj si dobrih opernih predstav brez njega ne moremo mifiliti. Pri baletu se goji tudi največ tehnike, ki je vsakemu plesalcu neobhodno potrebna. Uprizorila bova z Vlčkom nekaj modernih pantomin. Obsežnejše delo bodo Nedbalove »Andersenove pravtjice«. name" njene mladini v dolgih zimskih večerih. Na programa imam tudi eno uprizoritev slovanske klasične glasbe in dva večere moderne glasbe. Največ veselja bom pa Imela z vzgojo natega talentiranega baletnega naraščaja. Po sezoni pa odpotujeva z Vlčkom zopet v Parig. da se odzovevi Številnim od-ličnim vabilom._ Gospodorstoo Oddaja vinskih trt iz državnih nasadov Veliki iupeu mariborske oblasti objavlja Odredbo poljedelskega ministrstva glede oddaje vinaklh tri is državnih trtnih rasadov v Pekrah, poŠta Lin*bul, Kapeli pošta Slatina Radenci, Vukanovcu, posta Središče ob Dravi in Dramljih pri Celju V smislu Člena 13 zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva in člena 14 pravilnika za izvršitev tega zakona te od reja: Prodajne cene za trte v sadni dobi 1927/28 so v vseh državnih ustanovah za 1000 (tisoč) komadov sledeče: Ključi ameriških trt 35—45 cm dolžine: L klasa po 100 Din, II. klasa po 35 Din. Korenjaki ameriških trt: I. klasa po 250 Din, II. klasa po 75 Din. Cepljenke: I. klasa po 1500 Din, II. klasa se oe bo oddajala, nego se ponovno vSola v trtnico. Ključi domaČe trte (cepeča) po 100 dinarje?. Naročnikom trt letos izjemoma ni treba doprinesti potrdila občine, da potrebujejo naročene trte za sajenje izključno na svojem zemljišču, kakor to predpisuje člen 15. točka 1. pravilnika za izvršitev zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva. — Naročnikomt rt ni treba doprinesti po trdila srezkega ekonoma, koliko apna vsebuje zemlja, kjer nameravajo naročeno trto saditi, zadostuje, da navedejD pri cepljen-kah podlogo katero žele dobiti, pri kiju Čih in korenjakih pa dotično s>rto ameriške trte. — Upravniki državnih trtnih nasadov smejo vzlic predpisu člena 17 pravilnika za iz vršitev zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva trte čim dozore in so deloma ali v celoti pripravljena za prodajo, komisijski pregledano in prešteto, prodava ti po tem renovniku in sicer ves Čas dokler prihajajo naroČila v neomejeni količini toda prvenstveno vinogradnikom, ki naročajo trle za sajenje na lastni zemlji. Razporede od danih trt predložijo upravniki ministrstvu v odobrenje iele po izvrSeni razdelitvi in oddaji trt naročnikom. Upravniki državnih trtnih nasadov morajo skozi vso oddajno sezono petnajstdnev-HO ministrstvu poročati, koliko trt so or-prodali oziroma koliko jim jih je istih za prodaje še ostalo. Upravniki državnih *rtnih nasadov morajo predložiti ministrstvu vse prošnje za trte, katerim ne morejo ustreči, da jih mi uistrstvo odstopi upravnikom trtnih nasa dov kjer so trte *e na razpolago, ali pa u pravniki obdrže taka naroČila na trte. zahtevajo pa od minstrstva, da jim dodeli potrebno količino trt iz drugih državnih trtnih nasadov. V tem smislu smejo upravniki tudi medsebojno postopati Upravniki trtnih nasadov so dolžni, da tudi občine v območju oblasti tozadevno obveščajo, po potrebi pa Lahko tudi oglašajo po časopisju: v splošnem morajo skrbeti osebno, da vse pridelane in za oddajo namenjene trte pravočasno raz dele in razprodajo. Ključev ameriških trt II. klase se bo priredilo samo toliko, kolikor jih je treba za prodajo odnosno za všolanje pri vsakem posameznem nasadu. Upravniki državnih trtnih nasadov smej« naročene trte rezervirati, če jih naročniki vnaprej plačajo. Vinogradnike pozivam, da si trte, ki jih potrebujejo to jeseti ali prihodnjo pomlad pri uvodoma navedenih državnih trtnih nasadih Čimprej naroče, ker zaloge niso velike. Cene trtam veljajo na oddajnem mestu v dotiČnem nasadu a omot in dovoz na železnico se zaračuna posebej lastne strosl:«' NaroČila so kolka prosta, obvezna in mora vsak naročnik naročeno blago v slučaju dodelitve prevzeti oziroma plačati. Morebitne reklamacije so dopustne le tako;, pri prevzet ju trt, na poznejše pritožbe se ne bo oziralo. —Z Trgovinska pogodba z Nemčijo. V četrtek ie bila podpisana jugoslovcnsko nemška trgovinska pogodba — V imenu Nemčije *ta podpisala pogodbo generalni tajnik v zunanjem ministrstvu dr. von Schuberth m lefiacijski svetnik zunamega ministrstva dr Eisenloher. za Jugoslavijo sta podpisala pogodbo naš poslanik v Ber« linu Balugdžič in vseučiliški profesor To« dorovič V pogodbi so določbe o maksimah nih medsebojnih ugodnostih in o izšel je* vanju iz ene države v drugo Nemčija je dala naši državi posebne ugodnosti glede izvoza poljedelskih pridelkov naša država je pa priznala Nemčiji koncesije glede uvo* za nemških strojev, tekstilnega blaga, kc* mikalij. usnja, papirja in igrač. —g Izvoz jabolk Zagrebška Trgovsko« obrtniška zbornica lavlja, da potrebuje •Landeskulturrat fiir Karnten* v Celovcu več vagonov jabolk Interesenti naj stavijo ponudbe neposredno navedeni ustanovi. —g Saraje\'ska zbornica za skupne zbor* niče. Seraievska trgovska in obrtna zborni* ca je te dni ponovno razpravljala o vpra« šanju ločenih in skupnih zbornic. IzTekla se je za skupne zbornice Ker so pa na« «tale po volitvah večje izpremembe glede zborničnega članstva, pride to vprašanje še na plenarno sejo, ki se bo vršila v no« vembru in na kateri pade definitivna odio* čitev. ., Mariborsko tržište s kožami in usnjeni I/ Maribora poročajo, da so bile na tamo šnjem tržišču a kožami in u.-njem zailrr-dni naslednje cene: konjske kože 50—150 Din za komad, goveje kože 13—15, telofj-22—26, svinjske 8. gornje 'isnje 70—11 (» fKvIplati 55 — 65 Din za kg Zastore, posteljna perilo, tnonogra-e. obleke k *. veze Mi«neHe "t""** mehanieiio ametno vezenj Matek & Mikes Ljubil«««. D« to Entlanje. aiuriranje, predtts- kanje ženskih ročnih del » trgovino, šolo in dom. i Modna krojačnica za - dame in gospede - se priporoča Sv. Petra cesta 44 Stanovanje večje sobe s kuhinjo in priti* klinami — išče miren zakoniki par brca otrok. — Ponudbe na upravo *Sl Naroda* pod «No* \ ember/2237». Uradnik z večletno prakso, izurjen v vseh pisarniških delih, zmožen slovenskega, nemškega, tali* lanskega in češkega iczika — želi premeniri službo za Ljub« Ijano. — Ponudbe pod »Vesten 2238» na upravo «Slov Nar.». Najboljša v matenialu in konstrukciji so: kolesa, šivalni stroli aggg -fldlgr UR ANI A PISALNI, švicarski **LtflLPi oa stroi OUBIED ^ailepše opreme *imo pri Josip Petelincu v 1411*1 jaat biku Prešernovega spomenika ob vodi. Teleion 2913 Najnižje cene. Večletna garancija ■te* Gostilna Anton Maver, Ljubljana, Ahacljeva cesta 5 toči sladki mošt Iz slovenskih goric pri Mariboru. — Vsako soboto in nedeljo fine domače klobase 2243 Sadno drevje vseh vrst, vrnice, ribez, kosmu« Ije. konifere, elematis maline, jagode, lepotično grmičevja, vrbo žalujko in drugo imam v zalogi v samo prvovrstnih sa« dikah Na zahtevo cenik. — M Podlopar, drevesničar in vrtnar, Dobrna pri Celju. 2208 I Najstarejša slovenska pleskar* ska in H*arskf> delavnica Ivan BriGelj Ljubljana j Dunajska cesta 15 tn Go i sposvetska cesta 2 (dvorišč* kavarn e « Evropa*). Se priporoča. — Irvrsite* to£» 72,1 na. eene zmerne Zahvalo. Ob -mrti n^še prejube, nepozabne soproge, mamce, stait mamice, tete ta&e itd. goepe Berte Počivavnik nam je io'ik"> priiatel ev in znar cev izkazalo sočutje, da nam je blo v veliko tolažbo. Ni nam mogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Bodi vsem naj skrene š zahvala Zlasti se zahvaljujemo preč. g. Župniku Janku et' čj a večkratne lolažtlne ob ske, g, dr V. spornu za ves njegov tud, Ki ga je imel skod več nego pol leta, da ie umrtf nas mami v n eni tež J bol zrn a;šai trplien e; zaiivaij i»-mo se dibr> nr lateijict g toai Ivan ■ (joršetovt ter ge Milki Knstanov in Pavli Mar tino^i. Ki so d ago pokojnlco v n eni bole z i obsko val<. tolaži e in ji stregle Posebna zahvalo i/rekam• tč. sestri Dioniz i« za n eno nadčloveško požrtvovalni st v tel ih mesec h bolezni. — r>ifaična zahvah pevsk' mu zboru „01 sbene Ma ice' z« genirvo petje Sokola 1 as števlne • oekžno. vodbrnemu odseku Sukoln 1 za turobne žalost nne ter vsem darova cem masnih ve o v Ii $03tov. kakor tudi vsem, V i so nepozabno nam pokoju co s icmili k več emu ,-očitl-u. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1^27. Globoko Ž?luioče družine Počivavnik, Fabl-nt, Woftioz Hotel, kavarna in restavracij« nmproaaj rad* preselitve z vsemi pritiklinami. trinadatropna hila t zemlji* ščero 500 rna 50 korakov od morja, blizu Splita. — Natanč* nejia poiasnila pri: Publicitas d. d.. Zagreb GunduHćeva II. pod «Za—13719»._2363 Zastopnike in zastopnice za prodajo srečk na obroke išče — Bančna po* slovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25 77/L Vpokojenec star 50 let, dober račim&r — išče službo skladiščnika ali sluge. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod Vpokojeoec/2246 na upravo «Slov. Naroda*. Novosti! Specijalni atelje za izdelavo športnih oblek po meri. Na izbero vedno pristni lodav sa lovce, športnike, smučarje itd Specijaliteta tirolski pari to šladmingar loden Preizkušeni kroji za debele Športni atelje «HL'BERTUS» zasebno krojno ueiliiče, Ljub* ljana, Stan trg 19. 2259 Gostilno na prometnem kraju na deželi v bližini železniške postaje — iščem v najem. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod •Prometni kraj/2256». Delavnico za ključavničarsko obrt, lahko tudi na dvorišču, iščem v na* jem. Pogoj stanovanje ene so* be s kuhinjo. — Ponudbe pod «De!avnica/2254» na upravo aSlov. Naroda*. Tvornica likerjev išče spretnega potnika proti proviziji, ki je že potoval v poslih likerjev in žganja in ki so mu manjši kraji dobro zna* ii mm- Cenjene ponudbe pod xPotnik/2261» na upravo «S1. NIaroda» Meblovano sobo v cent rumu i£če goepodična * l novembrom. — Ponudbe na upravo cSlov. Naroda* pod • November /2253*. Starih avto gum vseh dimenzij razven polnih kupim vsako količino. — RAFAEL L. PESACH, SARA JE, VO, Kundurdiiluk ulica 13. 2360 i. Pliku !ub; ana. ^esin trst *5 t nporca mi ii* cer ćeinite* "> smtn\Vv\ m ser?--■3'ainrti oalit mSMW* rfrr r vrilfn Zanesljiva služkinja pridna in zdrava, katera zna dobro kuhati ter opravljati boljša hišna dela — se sprej* me v boljšo hišo takoj. — Na* slov pove uprava »Slovenskega Naroda» 2271 Eno nad stropna vila z vrtom 1600 m* na lepem pro* štoru, tri minute od glavne po* šte — naprodaj. — Naslov po* ve uprava «S1. Nar.». 2252 inr. Lepo zračno sobo z električno razsvetljavo \ Rožni dolini oddam takoj min -.fin-j gospodu ali dijaku (vi* sokošolcu) Mesečno z zajtr* kom 300 Din. — Ponudbe pod «Mirno;2245» na upravo «SIov Naroda*. Lepo ležeča parcela (Cesta pod Rožnik) ca. 5800 m: ugodno naprodaj. — Ponudbe pod »Domovina 2248» na upra* v o «Slov. Naroda*. 379 Zakotnih* 37S mestni tesarski mojster, --— — UUBU 4NA. Dunajska cesta #6 — — — — Vsakovrstna tesarska deta. moderne lesene stavbe, ostrešje ra palače, hiše. vile. tovarne, cerkve tn evonike - Stropi, razna tla stopnice, ledenice paviljoni, veranda, leten* ograj« itd — Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. *>*RNA ZAGA 16/1. TOV 4RNA FURNIRJA Boljša šivilja gre šivat na dom. — Naslov pove uprava «S1. Nar.*. 2251 Abonente sprejmem na PRVOVRSTNO HRANO. — Gosposvetska ce* st« št. 13. I. nadstr.. vrata 100. desno. 2277 Izšlo je Blasn kova u preitopoa irti 1928 ki ima 366 dni. „VELIKA PRATIKA- ie najstarejŠ> s'ovenski kmetiiski koledar, koji ie bil že o i naiib pra dedov na) boli v pošte-van in je ie danes naj boli cbraitan. Letošnja obširna udaia se odlikuje po boga» vsebini in si kah. »VELIKA PRATlKA- ■e najbollši in najceneje družinski koledar. Dobi se v vseh t»go-v na h po Sloveniji in stane 5 0>n K cr bi jo ne b 1(» dcbiti, naj se naroči po dopisnici pri 1 lastita M\M Ntani ii ntiinfilii m t UDIUIIL BREG, it. 12 Večji sadovnjak v Sloveniji bi kupil — Ponudbe z detajlnim opisom in ceno je poslati na naslov: M. Grgm, Kaste lstari, Dalmacija. 2272 Površnik dobro hranjen — prodam za 300 On. — Ponudbe pod Površnik/2275» oa upravo «51ov. Naroda*. L St lepušin ZAGREB, immb 57 /»artitnre url poroča oajoollšr taabare. tice. škole. ostale potrebščine za ita glazbala Odlikovao na pariško) uložb Cjenici franku. Staro vino najboljših vrst iz lastnih goric — liter D« 12JO in 1450 — Srodaja A. Sušnik, Ljubljana, ialoška cesta. 2217 1 Iz Brooklvna i Amerik' s.mo prejeli presunljivo ~ est, da je dne 2 septembra t. I. neusmiljena smrt Iztrgala z kroga nj-eo^e družine skrbnega očeta In soproga, našega nepozabnega brata in svaka gospoda Jerneja Pekleta V sponi n pokojnega se bo v ponedeljek 10. oktobra 1.1 ob roi stdmi uri darovala v župnJ cerkvi na Viču s*, maša zadušnica, h kater; vabimo vse Jcrne* jeve znance. Vič, Dobrova, 8. oktobra 1927. Žalujoči rodbini: Pekletova in Podobnikarjeva Zahvala. Za številne izraze iskrenega sočutja ob priliki prerane smrti našega ljubljenega so proga, očeta, brata itd., gospoda G. Flnx, Ljubljana, Gosposka ulica 4/1. — Strokovna posredovalnica boljših služb. 35 let obstoječa — išče nujno 6 perfektnih sobaric (1 za neki tukajšnji sanatorij) za tu ki izven Ljubljane; vzgojiteljico a znanjem nemškega aH francoskega jezika k 41etni deklici v Beograd: 2 fini kuha* rici, mladega izvežbanega slu« go v Zagreb. — Priporočam za Ljubljano 3—4 samostojne ku* harice in več priprostih deklet M vsako delo, več natakaric, natakar lav itd vaab vrat. 7269 I zrekamo tem potom vsem našo najtoplejšo zahvalo. Posebna zahvala pa bodi izrečena darovalcem krasnega cvetja in vencev, nadalje ć. g. kano nku dr. Alojziju Methar-ju za prijazno spremstvo, gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke ter vsem številnim prijateljem in znancem za čaščeče spremstvo na njega zadnji poti. Ljubljana, 9. oktobra 1927. Žalujoči ostali. 00 Pridite v našo prodajalno in zahtevajte čevlje z „ELASTIK" podplati! Ljudem dela! Obutev, namenjena za delo, se ocenjuje po tr-pežnosti podplatov. Posvetili smo vso pažnjo temu glavnemu delu obutve, kako bi potroiiii njihovo vrednost in tr-pežnost. Uspelo nam je I V tej sezoni prinašamo našo vrsto 3967 z nepre-mocljivimi in neraztrg-Ijivimi »ELASTIK4 podplati. Boljši h čevljev in boljših podplatov ne moremo vam nuditi, niti če bi nam plačali petkratno ceno. Kliub izboljšanju kakovosti prodajamo to vrsto i za naprej samo za Din 269' UNDERVVOOD pisalni stro; »mr> s>etown> slovet Nad 2 QuO 0O0 s roev w t v trpežnosti in vat ed tega rajceneisi Lud. Baraga ^K&so Se enburgov^ uiicr e Kajenfe je strupi Vsakdo se more igraje odvadit, zdravju škodiiivemu kaj en u z dr. Raschena Putsch tabletami. 1 omot Din 30 in poštu na, celo »ia kura 5 omotov D»n 145 franko razpošij tt .AURORA-, nemška Kamen;ca št 42. Dobiva se tudi v \ ečint lek?rn In drogeii«. ' Ocarinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi Hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJ KO TURK, carinski posred" nik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira* nega blaqa in vse informacije brezplačno. 96/L Mesečno varovalo ..LUPA'1 po zak zaščit zajamčeno nepropustno, ie za -eJanjo modo nc obhodno potrebno. ker pri sedtnju šnortn in plesu damske ob veze same po seb« niso dobre, ker več krat pokvaiijo perilo in obleko. Varovalo „Lupa" ie izgotovljeno iz materijala ki se lahko pere in se la .ko tudi prekuha. Težko je 30 gramov, ne raztrga se, ovaruje in prihrani obleko in s tem zasigura pomirja oč in siguren občutek. \'a razpolago so zahvale. .Lupa" bo mesečne nlačce z njthjvlmi mnogim slabimi stranmi neprikladne, nezdrave, drage, popolnoma izrinila. Cena Din 75. (Mesečna obveza *Feminosai' je najdovrš nejsa, najbo)j zdrava in radi dolgoletne trajnosti na tem polju. Stane Die 125. Razpošilja se po povzetju. — Naročila je nasloviti na Auror**' k. d, Srtmaka K>memoa jroj IS. Sezona morsk h rib V petek se je začela v resavraciji Ljubljanski dvor sezona morskih rib. Točil bodem najboljša vina, tudi letošnjo por uealko. Specijaliteta pr.stm krašk 'eran Vsa* večer od pol 8 ure naDre; igra salonski orkester. Vstopnine prosto. Odprto do 1. ure po polnoči. Za obilen poset se vljudno priporoča restavrater B. PUpOVaC Spominjajte se Tabora! KLIŠARNA JUGOGMFIKT TISKOVNA IN {AlO NA ORU'BA t O- Z. Vse vrste klisejev, črtne in avtotipije, izdeluje po predloženih risbah, oeropisih ali slikah za navaden tisk ali za flnejšo izvedbo v eni aH več barvah, točno po naročilu, v najkrajšem času In po konkurenčno nizkih cenah. LJUBLJANA V PETRA NASIP 23. Pred nakupom Jesenskega in z msliesa blaga vabim cenjene odiemaice da si ogledate krasno izbiro za vse vrste oblek, po najnižjih cenah 0965 ■ litin Savnik. Radovliica. Popolnoma? suha 'eoa BUKOVA DRVA v poienih ah ra^žatjana Kakoi tu Ji mehka drva dobavlja vrdka ARdOP d. d., Dunajska t. 50 v vsak; množini )d Im' naprei Dostavlja red*to prot izpadanju, za povsnesevanje razvitka gostih las in njihovo ojač nje. Pripomore gosptm, gospodom in ded v rasti gost h lu jak h las, da e *c po kiatki uporabi prirođen b esk in barvo ter ob. a ruje pred nrerano ostve ostjo, vse do . visoke st*ro4i. Ćilag-pomad* cd>tran prh jaj v teku 48. ur. Mi i eno sredstvo ne vsebuje toliko hi an inih snovi za last- kot Ćiiag-porradt, kl je dobila povsem svetovni so-es. ker d »segajo gospodje in gospe že po uporab prve stek enice najDoij§ uspeh, ker Izpadanje las popo noma preneha že po par dneh in se pokazuje novi poras Ta uspah do Z*P«attJL _ Z« «N*c»4k> Cbluiam; Fzaa Jeacrack. — Za opralo aa iosmtai del U*ta; Oton Cfcurtatoi. — Vat e L j ubijani. 12 D0^^