Novo mesto, 22. januarja 1954 Ceno 10 din S te v. 3 Leto V. Lastniki in izdajatelji. Okrajni odbori SZDL Črnomelj. Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gosnik. — Uredništvo in. uprava; Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Narodni banki v Novem mestu 616-T-181. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din. četrtletna 120 din. — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani. Dolenjski lisi Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto Lesna predelovalna Industrija na Kočevskem ELIKI PRELOMNICI Lesna predelovalna industrija Med okrajem Novo mesto in daje edino možnost, da se p&-Bivni okraj postopoma dvigne na raven industrijsko bolj razvitih okrajev v naši republiki. V letih po osvoboditvi, posebno pa Se lani, se je o tem veliko razpravljalo in danes lahko trdimo, da so prvi sadovi že vidni oziroma bodo vidni Se letos. V kočevskih gozdovih prevladujejo iglavci, zato bo bodoča predelovalna industrija izkoriščala predvsem les Iglavcev. OD TEDNA DOKONA Svet doživlja teden pričakovanja, kaj bo prinesel berlinski sestanek. V ponedeljek se bodo zbrali najprej v zahodnem Berlinu zunanji ministri in njihovi svetovalci iz ZDA, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze. Po prvem tednu razgovorov se bodo preselili v vzhodni del mesta, naslednji teden pa spet nazaj in tako bodo krotili, vse dokler se ne bodo razšli — uspešno aLi brezuspešno. Za tak način sestajanja so se domenili na pripravljalnih sestankih zastopniki štirih okupacijskih sil v Nemčiji, potem ko so se sami izmenoma sestali zdaj tu, zdaj tam in po dolgotrajnih resetanjih — zadnji njihov sestanek je trajal nepretrgoma 12 ur — sprejeli tak sklep. Razen še nekaterih drugih tehničnih vprašanj se drugega niso imeli domeniti, pa navzlic temu zlepa niso prišli do soglasja. In kako se bodo ponašali njihovi nasledniki? Ameriški zunanji minister Dulles je že napovedal, da ne namerava ostati v Berlinu dlje kot tri tedne. Bo to dovolj? Komajda — po izkušnjah, ki jih imamo od dosedanjih podobnih sestajanj. Upoštevati moramo zapletenost vprašanj, ki se jih bodo Štirje zunanji ministri lotili. Nemškega vprašanja so se doslej lotevali že z različnih strani, pa vedno zaman. Tudi za avstrijsko državno pogodbo se niso mogli na noben način odločiti. Na sedanjem berlinskem sesttnku sta to dva glavna vprašanja. Precej dobre volje bo treba na obeh straneh — zahodni in vzhodni — če bodo hoteli zdaj hitreje napredovati. Po tako imenovanem sovjetskem popuščanju bi mogli soditi — seveda če bo tako popuščanje sle Kočevje je dogovorjeno, da bo novomeški okraj oddal vsako leto kočevskemu okrog 17.000 kub. metrov hlodov-iglavcev, v zameno pa bo dobil od kočevskega okraja ustrezno količino bukovine. SrediSči lesne predelovalne industrije v kočevskem okraju bosta v Kočevju In Ribnici. V Kočevju, kjer računajo, da bodo lahko letno predelali okrog 30.000 kub. metrov iglastega lesa, že stoji prostorna stavba — bodoča mizarska delavnica z mnogoštevilnimi obrati. V bližini zgradbe, ki je dograjena šele v surovem stanju, stoji moderna žaga z veliko zmogljivostjo. V mizarski delavnici bodo izdelovali predvsem grobe pohištvene in stavbne izdelke, mize, klopi, okna, vrata, mizarske in ladijske pode, čebelne panje in pod. Lesna predelovalna industrija v Ribnici, ki bo porabila okrog 15.000 kub. metrov lesa letno, bo poleg dosedanjih izdelkov skrbela še za pohištvene predmete in galanterijo, skratka dopolnjevala bo predelovalno industrijo v Kočevju. Osnovo za bodočo predelovalno industrijo v Ribnici je dalo tamkajšnje Lesno industrijsko podjetje, ki razpolaga tudi B finančnimi sredstvi, nujno potrebnimi za začetek novih in preurejanje obstoječih prostorov ter nakup najpotrebnejših strojev. V ostalih večjih središčih — Sodražici, Loškem potoku, Vel. Laščah, Karloviri, Robu ter Dobrepoljski dolini — bodo odprli obstoječo hišno domačo obrt ter zarodke predelovalne industrije (predvsem velja to za Sodražico) z gradnjo novih delavnic, nabavo novih strojev ter s pravilno porazdelitvijo izdelave predmetov galanterije in suhe robe. Surovin za to predelovalno industrijo bo dovolj. Predaleč bi segli, če bi hoteli vse podrobnosti o načrtih in možnostih razvoja lesne predelovalne industrije na Kočevskem opisati v enem samem članku. Pripomniti pa moramo: duša vsega dela pri pripravah načrtov za lesno predelovalno industrijo je okrajna komisija za izdelavo perspektivnega načrta v gozdarstvu in lesne predelovalne industrije v Kočevju na čeln s tovarišem Žagarjem in tovarišem ing. Jugom lz Ljubljane. Komisiji nudijo vso pomoč oblasta! organi, lesno industrijski podjetji v Kočevju in Ribnici ter zainteresirane kmetijske zadruge. Če zaključimo: lesni predelovalni Industriji na Kočevskem se obeta doba razcveta Ui širokega razmaha, ki bo rešila tudi vprašanje zaposlitve odvisne delovne sile ter dvignila narodni dohodek v sedaj pasivnem kočevskem okraju. O. K. Pred obCInskim praznikom v Črnomlju 5 Po sklepu LO MO. je obletnica prvega zasedanja. SNOS v Črnomlju, ki je bilo 18. in 19. februarja 1944, proglašena za občinski praznile Letos ga bodo prvič praznovali. Posebeni pripravljalni odbor skrbi, da bo prvo praznovanje občinskega praznika o partizanski metropoli čimbolj svečano. Na razcepu cest Črnomelj—kolodvor in Črnomelj—Svibnik pred dijaškim domom bndo postavili in odkrili doprsni kip domn-iinu narodnemu heroju Janku Starihi. Računajo, da bo na praznik tudi po desetih letih ?pet gostovalo v prenovljenem. đomti Slovensko narodno gledališče v isti zastdbi kot pred desetimi leti na prvem zasedanju SNOS. Lutkovno gledališče iz Črnomlja bo pred praznikom priredilo predstave v vseh okoli&k.ih Šolah. Letos bo šlo za socialno zavarovanje nad 90 milijard Letos bodo socialne dajatve v naši državi presegle vsoto 90 milijard dinarjev. Po podatkih iz sekretariata za socialno zaščito Zveznega izvršnega sveta bo izplačanih letos za pokojnine 20,5 milijarde din. nad 39 milijard din za otroške doklade in 32,5 milijard din za zdravstveno zaščito socialnih zavarovancev in za druge-izdatke. 10 odstotkov celotnega predvide-aega narodnega dohodka bomo tako uporabili za socialno skrbstvo. Belokranjci se čedalje bolj zanimajo za ovčerejo Bela krajina je prelepa, toda ' solcavkaml zelo zadovoljni in jih gospodarsko zelo pasivna dežela, želiijo že već, tako da bi domačo čemur je v veliki meri vzrok sa- ■ docela krojeno pasmo — pramen-ma kraška sestava tal. Saj je ve- j ko — odpravili. Nakup plemen-liko predelov, ki za kmetijski in skih ovc je močno podprla okraj-gospodarski razvoj sploh nimajo', na zadružna zveza, saj je iz svo- ustreznih pogoiev, Zadnje čase Beiokranjci resno prizadevajo, da s čimbolj umnim kmetovanjem, z industrijo, tkalstvom in podobno svoje gospodarstvo dvignejo in si ustvarijo trdne temelje za pro-cvit in napredek svoje dežele. Važna gospodarska panoga, ki dilo tudi v dejanjih, kakršnega 'Beli krajini lahko veliko koristi, predstavljajo berlinski razgovori je umna in nacrtna ovčereja, ki — da bodo morale tudi zahodne velesile storiti vse, ker se topot mogoče ne bo dalo valiti vse krivde za morebitni neuspeh na Moskvo. Minister Dulles se je v tem smislu že nekoliko zavaroval, ko je opozoril, da bo berlinska konferenca »zgodovinskega pomena, če bodo sovjetski voditelji konstruktivno razpoloženi*. želeti bi morali, da ne bi na Berlin preveč slabo vplivalo korejsko razpoloženje. Tam namreč stvari spet ne gredo preveč lepo po poti, kakršno smo si ob podpisu premirja predstavljali. Tisto staro znano vprašanje ujetnikov se je spet tako nesrečno zamotalo, da so se na mah pojavili glasovi o novi vojni nevarnosti. Nesoglasja med nevtralno komisijo, Združenim poveljstvom in Kitajsko-sever-nakorejskim poveljstvom so se sukala že nekaj časa okrog izpustitve in vrnitve vojnih ujetnikov. Nihče ni popustil od svojega stališča in tako bo 22. januarja Združeno poveljstvo izpustilo ujetnike, ki jih jim je izročila komisija za repatriacijo. Indijski general Timaja kot predsednik nevtralne komisije pa zaradi tega cbdotiuje Združeno poveljstvo, da je kršilo sporazum o premirju. Kot tretji vidnejši zunanjepolitični dogodek preteklega tedna moramo omeniti začasni razplet italijanske vladne krize. Demo-kristjan Vanjam }e sestavil vlado, ki H nihče ne prerokuje dolgega življenja. Nesoglasja v demo-krščitnski stranki in medstrankarski spnri, predvsem pa splošno nezadovoljstvo zaradi gospodarskega položaja bodo Fanfaniju — kakor so njegovim prednikom in bodo nemara še tudi vrsti naslednikov — zavili vrat, še preden bo mogel pošteno zadihati. Še bolj kot te notranje italijanske zadeve, nas pa zanima stališče novega zunanjega ministra Piccionija, pristaša desničarske struje italijanske krščanske demokracije. Komaj se h pojavil v novi dolžnosti, že je po starem Pellovem kopitu začel hrenkati na tržaško struno. Zaveznike z Zahoda je rotil, naj izpolnijo zloglasni osmooktoberski sklep, katjti če ne — spet po starem — Italija ne bo pomagala tvropski vojski. Kakšen odmev bo imel ta Piccionijev izbruh, nas toliko ne zanima, dovolj nam }e ugotovitev, dj V Rimu tudi v zunanji politiki in zlasti v odnosv do Jugoslavije št vedno nadaljujejo s staro, ingriztno sovraino ptvihstL. ima zelo ugodne pogoje prav v najbolj pasivnih krajih. Zlasti danes, ko se tako krepko žiri domača obrt Ln ima predelava volne velike možnosti, je ovčereja za Belo krajino dvakrat koristna. Po zaslugi okrajne zadružne zveze v Črnomlju in posameznih kmetijskih zadrug je med kmetovalci vedno več zanimanja za rejo ovc, posebno za solčavsko -jezersko pasmo, ki daje najlepšo volno. Na predavanjih po vaseh so kmetje spoznali korist reje te pasme, kmetijske zadruge » pa zbrale prva naročila. Največ naročil so zbrale zadruge Adlešiči, Preloka in Sinji vrh, to se pravi krajii, kjer so za ovčerejo najugodnejši pogoji. Prvih 49 glav plemenskih, ovnov in ovc solčavsko - jezerske pasme je kupila Okrajna zadružna zveza na sejmu v Solčavi in v lx>čah 20. oktobra lani. Ker je bilo nekaj ovc z mladici, nekaj pa obrejanih, se je doslej eo število še povečalo. Ovčerejci so s Prostor za postavitev mostu čez Krko na Loki je že določen Ljudski odbor mestne občine se je resno zavzel za postavitev lesenega motu čez Krko na Loki. V torek 12. januarja so se sestali na Loki zastopniki mestne občine, društva Partizan, novomeške bolnišnice, terena irca vas in podjetij ter se s strokovnjaki pogovorili, kje naj bi most stal. Sklenili so, da bo stal most nižje od železniškega mostu, tako da bo dostopen z levega brega reke približno tam, kjer deli sedaj Široka pot dva igrišča. Na desni strani Krke bo dohod na most med železniškim nasipom jega živinorejskega fonda pri»pe vala tretjino cene. Ker se je po prvi pošiljki plemenskih ovc solčavsko - jezerske pasme zanimanje zadnje še povečalo, so kmetijske zadruge zbrale naroČil še za 78 ovac. Tudi te ovce so bile kupljene in razdeljene kmetom še pred zimo; največ naročil so imele KZ Adlešiči, Crešnjevec, Metlika Ln Preloka. Okrajna zadružna zveza je priporočila kmetijskim zadrugam, da sklenejo z ovčerejci, ki goje ovne - plemenjake, pogodbo, prav tako z bikorejci. Spomladi bodo ob ocenjevanju plemensf. ih bikov in merjascev obveznvj ocenjevali tudi ovne - solčavce. Prvi koraki za izboljšanje in razvoj ovčereje v Beli krajini so storjeni. Z ovcami solčavsko - jezerske pasme bomo dvignili kvaliteto voine in mesa, s tem pa bo narastel tudi dohodek kmetov prav v tistih predelih, kjer so bili dohodki doslej najbolj pičli. S. T. LEPOTE NASlH KRAJEV — zimska po#oba iz doline Trente Izid žrebanja novoletne nagradne križanke 14. Januarja je bilo v uredni*tvn J in mrtvašnico pri bolnišnici. To | natagii tednika irebanje reSitev no- * vol«tn« nagradn* kri*anke. UpoiMe-vali i l OT.O Novo mesto obvešča vse Interesente, ki nameravajo poto-vaU v Inozemstvo, da se v lzo-Ktb nepotrebnih stroškov v bodoča glede vlaganja tozadevnih prosVnl lahko obračajo na najbližje poslale LM. kjer bodo do-bili vsa poirrhna polasnlla. OLO Novo mesto, V tajništvo za notranje zadeva Kino KRKA Novo mesto KINO NOVO MESTO predvaja: Od 22. do 25. januarja: ameriški film »Poštna postaja«, od 26. do 2S. januarja: švicarski film »Štirje v džipu«, od 29. januari a do 1. februarja: ameriški glasbeni barvni film »Amerikance v Parizu«. Kino Črnomelj KDJO ČRNOMELJ predvajaj 33. ln 24. Januarja: »Afera na Trt-nidadu«. Kino JADRAN Kočevje KTNO »JADRAN« KOČEVJE predvaja: Od 22. do 25. Januarja; »Amerlkanec v Parizu«, od 27. do 28. Januarja: »Moč orožja«. Sejmi v Bell krajini Na Viniel: Redno vsak prvi ln tretji ponedeljek v mesecu. V Črnomlju: Vsak drugi in četrti torek v mesecu. V Metliki: Vsak prvi in tretji torek v mesecu. Dragatal: Drugo sredo v mesecu. Adlešiči: Vsako Četrto sredo v mesecu. Večji dogonl živine so zlasti na sejms v Črnomlju, Vinici in Metliki. Na sejem v Črnomelj priženejo rejci tudi do 200 glav živine, pa tudi v Metliki in Vinici Je promet vedno večji. Ljudski odbor mestne občine Črnomelj razpravlja o premestitvi sejmišča izven mesta, vendar prostor še ni določen ln je sejmišč« še vedno na starem kraju. V Črnomlju bo v bodoče tudi sejem za konje. Iz novomeške porodnišnice V novomeški porodnišnici so v preteklem tednu rodile: Skof Antontja lz Metlike dečka, Ze-letntk Tina iz Bršljlna deklico, Sotlar Terezija Iz Mačkove« pri Veliki Loki dečka, Novak Tončka, Radovlje ;>rl Smarjetl deklico, Zvan Fini Iz Dolenjskih Toplic dečka, Panjan Ivanka iz Črnomlja dečka, Lubej Zora lz Partizanka Katja - Zora Rupena Katja-Zora Rupena, svetal lik mladinke-partizanke iz naše osvobodilne borbe, je bila rojena 22. januarja 1920 v Mirni peČL Tu je obiskovala ljudsko šolo, nato pa šla študirat na novomeško gimnazijo, toda zaradi bolezni je morala po dveh letih študij pustiti. Ko je ozdravela, je šla v meščansko šolo, nato pa v državno gospodinjsko učiteljišče v Pro-k upi je, kjer je 1940 maturirala z odličnim uspehom. Prvo službo je dobila v Mali Nedelji na Štajerskem, kjer jo je tudi zatekla vojna. Šla je domov v Mimo peč in se takoj vključila v narodno osvobodilno gibanje. Ze pred vojno se je udejstvovala v naprednih organizacijah, zlasti v Društvu kmečkih fantov in deklet. Zdaj je z vnemo in uspehom delala v Osvobodilni fronti; sprva je bila član vaškega, nato rajonskega ter podokrožnega in okrožnega odbora OF Novo mesto. Malokdo si je mogel zamisliti, kakšne naloge opravlja ta, na pogled tako nežna in brezskrbna mladinka. Večkrat je opravljala težke kurirske dolžnosti, organizirala je sestanke pred nosom Italijanov, ki so imeli pri Rupe-novih svojo oficirsko in četno menzo. Vedno je našla kak izgovor, ko so jo spraševali, zakaj se v hiši zbira toliko fantov in raznih tujih ljudi. Vendar se dolgo !e ni mogla kriti pred okupatorjem. Poleti 1942. leta so jo prišli aretirat (njen brat in sestra sta že nekaj mesecev sedela v ljubljanskih zaporih), pa jo k sreči niso našli doma. Nad 60 let stara mati jo je takoj obvestila in Katja, ki je zadnje tedne že sploh živela na pol ilegalno,. se ni več vrnila domov. Ostala je pri partizanih. Poslali so jo na terensko delo, najprej v vasi mirnopeškega, nato pa trebelenskega okrožja, ki jih je dobro poznala. Organizirala je po vaseh odbore OF in narodno zaščito, nabirala je novih borcev in pomoč za partizane. Posebno skrbno je iz fonda OF podpirala siromašne družine in svojce, ki so imeli koga v zaporu ali v partizanih. Če bi hoteli podrobneje govoriti o njenem delu v tem času, bi morali opisati vso razgibano dejavnost, ki jo je že 1942. leta razvila OF na osvobojenem dolenjskem ozemlju. Spomladi 1943 se je začel velik polet osvobodilnega gibanja na Primorskem in Katjo so poslali tja organizirat ženske in mladino. Bila je organizator močnega giba- nja antifašistk, prvi sekretar PO j in ljudstva, za katerega je na-SPZ2 in urednica »Slovenke«, zadnje dala tudi svojo kri. prvega lista primorskih žena 1944 so jo poklicali nazaj na osvobojeno ozemlje za delo med mladino. Postala je članica Pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo. Kot delegat II. kongresa SKOJ je prepotovala velik del Hrvatske in Bosne ter doživela nemški napad na Drvar v neposredni bližini Vrhovnega štaba. Po herojskem pohodu slovenskih brigad in razmahu osvobodilnega gibanja na Štajerskem, je bila Katja poslana tja. Delala je kot sekretar Oblastnega komiteja SKOJ in KP za Štajersko. Prehodila je po dolgem m počez ne samo vse osvobojeno ozemlje, ampak tudi tisto, ki so ga kontrolirali okupatorji. Katja je padla na pragu svobode, 27. februarja 1945, zadeta v srce prav blizu vasi, kjer je pred vojno službovala. Ni dočakala osvoboditve, o kateri je tako toplo in upajoče pisala materi v svojem zadnjem pismu. Takoj po končani vojni so jo mladinci prekopali in prenesli v Ormož. Ilovnata prst je ohranila njeno truplo, da je bila še prav taka, kakor so jo poznali. Naslednje leto jo je mati prepeljala v Mirno peč. Na mirnopeški šoli so ji odkrili spominsko ploščo. Tudi pionirski odred na šoli nosi njeno ime. Vsi, ki so Katjo poznali, ne bodo nikoli pozabili njenih vrlin, njene odločnosti in poguma, s katerim Je prenašala največje nadloge, vedno z nasmehom in dobro voljo, in njene odkritosrčnosti, zaradi česar je bila tako priljubljena med ljudmi in svojimi tovariši. In kako rada se je učila! V partizanih je v Cerknem končala Darmisko šolo z odličnim uspehom. Vedela je: čimveč zna, toliko bolj lahko koristi naši borbi in svojemu ljudstva. Tn še nekaj moramo omeniti o Katji: n;eno ljubezen do matere. Od otroških let ie bila brez očeta in is vso ljubezen svojesa srca darovala materi. Nji je pisala iz partizanov to-ola tn prisrčna pi«ma, jo bodrila in h* sliksla Tečno prihodnost v svobodi. Bil? ie mnoena. ko je mati, že starVa. belo<»ardi«toni odločno povedati svojo sodbo in ko je pred n*i-hovim nasiljem pobegn:la na psvp-bo'euo ozemlie. Ta Katjina ljubezen do matere pa se v teh o'cm'h prpnVta 7 globoko in ne-tebi.-no linhezniio do Biia je prava mladinka- partizanka. Mirnopeška mladina ima v nji najlepši vzgled in vzpodbudo! A. Božič Prijeten glasbeni večer v Novem mestu Clanl orkestra Kulturnega društva Dušan Jereb so dali zadnjo soboto prav lep in prijeten Večer vesele glasbe. Dvorana v Domu ljudske prosvete sicer ni bila polna (bilo je tudi premalo reklame), vendar je ta večer, če ne ravno po obisku, pa po kvalitetnem programu in izvajanju dobro uspel in si takih razvedrilnih glasbenib večerov še želimo. Orkester je dal vrsto domačih in tujih skladb, Ferdo Gernedel je zapel tri pesmi in je Skoda, da svoj kultiviran glas lahko tako malokrat uveljavi na koncertih. Štiri vesele domače pesmi je zapel tudi moški pevski zbor. Orkestru je dirigiral Ivo Mitak. Prav bi bilo, da gredo orke-stralci in pevci s tem svojim programom tudi na deželo. Zahvalo Šolsko vodstvo v Šentjerneju se tovarišici Majdič-Radovan Mimici iz Dobravlce, ki je poklonila tuk. šol. mladini v spomin na umrlega moža Franceta znesek 500 din, prisrčno zahvaljuje. če bi bilo obratno, bi rekle, da je »božja kazen«... Ko je bil pred kratkim v Tri-bučah civilni pogreb, so bile nekatere pobožne klerikalke čisto iz sebe. Klicale so druga drugo, češ pojdimo gledat, kako komunisti pokopavajo mrtve. Ker so pa menda pričakovale, da pri takem pogrebu kar mrgoli tudi samih peklenščkov, si niso upale približati. Strpale so se v bližnji skedenj in skozi šprsnje obrezovale, kaj se dogaja na pokopališču. Smola pa je hotela, da so se snela velika vrata in pokopala pod seboj e^o najbolj radovednih. Ce bi se kaj takega pripetilo komunistom, bi gotovo dejale, da je to božja kazen, sedaj pa bodo morda rekle, da je domovine to hudičevo maščevanje. TELES NA & VZGOJA Smučarske tekme v Novem mestu Črnomlja dekltco, Povhe Amalija iz Hinj deklico, Novak Kristina lz Cirja pri Reki dečka, Mrvar Vera lz Prečne deklico, Jakše Frančiška iz Orehovlce dečka, Pavlin Štefka iz Soteske dečka, Gradišar Marija iz Dobrave pri Skocjanu deklico, Cu-fer Lučka iz Črnomlja dečka, Matoh Marija iz Irce vasi dečka, Petrina Anica lz Uršnlh sel deklico, Draglnc Marija iz Konca pri Podgradu dečka, Sega Terezija lz Vel. Orehka deklico, Mlklič Martina dečka, Virant Karlina iz Podturna dečka, Ko-vačevič Jovanka lz Novega mesta dečka. —; Cestitamol MALI OGLASI SPREJMEMO V SLUŽBO samostojnega knjigovodjo, ver-ziranega v lesni stroki z najmanj 5-letno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje je zagotovljeno. Nastop takoj. — Ponudbe s potrebnimi dokumenti ln življenjepisom poslati na naslov: Trgovsloo podjetje z lesom ln suho robo OZZ Kočevje. V TOREK 19. JANUARJA sem od mestnega odbora v Novem mestu do pošte izgubil moško zapestno uro. Poltenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na upravo lista. PRODAM KOZOLEC dvojnik (to-pler) na itlrl okna. nov, zgrajen pred atlrlmi leti z ali brez utreJne opeke po ugodni ceni ter gozd, zemljo ln voz. —i K. J. Prelesje 13, Sentrupert. KUPIM mlatllnlco na vitel (ge-pelj). — Bradač Alojz, Gor. Mraševo 4, p. Smihel pri Novem mestu. KRONIKA NESREČ SENTRUPERT. Pri smučanju sl j« zlomil levo nogo mizarski pomočnik Jože Brezar. OTOCEC. Pri naprtvljanju trPčle sl je ranila prst leve roke gospodinja Matilda Su*e<\ METLIKA. Gospodinja Terezija Cimerman sl je pri padcu na cesti zlomila levo nogo. Preteklo nedeljo je bilo med novomeškimi smučarji prav živahno. Se dosti ugodne snežne priliko so omogočile smučarjem, da so ">e na prve letošnje društvene tekme dob>-o pripravili. V odsotnosti nekaterih članov rn mladincev, ki so odpotovali na razne smučarske tečaj«, so 7 tekih tekmovali samo pionirji in mladinci, v smuku in slalomu pa člani in m.a-dinci. Tekmovanje v skokih se *a-radi neuporabnega -»tanja skakal iiice pni Sv. Roku ni dalo izvesti. To se ho verjetno izvršilo kasneje, v kolikor bo dovolj snega. Celoten program tekmovanja «e Je hitno odvijal na terenih za Tovarno lesnih izdelkov. Poklicali) se ie, da se dajo prav tam v neposredni bližini mesta izbrati najboljše proge za vsa tekmovanja. Nastopilo je 15 pionirjev, pri katerih jc premočno zmagal Darovee Anton. Ostali tekmovalci so bili več ali maoij laeaademi iu so se na vsej progi 'okrog 2 km), ki je potekala mimo Rakovega loga, zagrizeno borili. Mladinci »o to progo prevozili dvakratU Proga za slalom ta smuk je pote-kala po vzpetini Heeljevega hriba. Precejšnje število gledalcev je z ta-nimanjem opazovalo dreue vozače, ki »o v divjem tempu drveli v dolino in elegantno krmarili skozi vra-tica. Občudovanje je vzbujala edina tekmovalka v teh panogah Novakova, Li je vse proge izvozila zanesljivo i a je v stanu prekositi marsikaterega člana in mladinca. Najhitrejši v smuku pri članih je bil 1'eric Ludvik, kateremu brzina kot moion-stu-dirkaču ne dela nobenih preglavic. Tesno mu sledi brat .Vndrcj, V konkurenci je nastopilo 1 tekmovalcev, 1 pa je tekmoval iz- ven Pri mladiraeih je ugajal s zanesljivo vožnjo «>onc Marjan. L odlično vožnjo v slalomu te je odlikoval pri članih Novak Janei, ki je « skupnim časom v obeh tekih zanesljivo zmagal. Prav dobro se je izkazal tudi Colarič ml. kot drugi, Peric Andrej pa si je pokvaril boljše mesto » prepočasno vožnjo v prvem tein, medtem ko je v drugem dosegel najboljši čas dneva 24:6. Tekmovalo je 9 čla«iov in 5 mladinoj. Souc je tndi v slalomu dokazal, da je za te discipline talentiran Čas jo zboljšal na 24:4. Organizacija tekmovanja je potekala po načrtu. Bila jc v rokah preizkušenih funkcionarjev, kot so prof. Smrdu, Skrt, Gregorčič, Tor-zevski in drugi. S številom gledalcev umremo hrti zadovoljni, želeli bi le večjo udeležbo tekmovalcev pri tekih. PogrftSa-Ii smo tudi tekmovalke v ženskih disciplinah. Rezultati: Pionirji (iek 2 km): 1. Darovec Anton 14:01, 2. Bojane Jože 16:55. \ Kopač Peter 16:49. Mladinci (tek 4 km): 1. Pustovrh Stanko 55:04. 2. Bojadic Tone 57:04. Slalom člani: 1. Novak Janez 50:7 (25:8, 24:9), 3. Colarič Milan 52:7 (27:2, 25:5, 3. Peric Andrej 58:7 (54:1, 24:6). Slalom mladinci: i. Sonc Marjan 51:5 (26:9, 24:4), Z Veh ter Matija 56:5 (50:0, 26:5), 5. Lapajne Marjan 53:6 '28:9, 39:7). Slalom ilanice: 1. Novak Roza 1,04:0 (55:0, 54:0) izven konkurenrp Smuk dani; 1. Peric Ludvik 53-.0, 2. Peric Andrej 53:9, 5. Medved Stanko M H. Smuk nUnŠhvett t. flonc Marjan 41:1. 2. Vahter Matija 49:7. Smuk tlontce; l. Novak Roza 59:7 'izven kon-kurenoe). Smučarski tečaj na Gorjancih Medtem ko je_ nekaj tekmovalcev TVD Partiznn Novo mesto odpotovalo na smučarski tečaj za teke v Kranjsko goro in za skoke v Planico, imajo te dni v organizaciji Okrožnega orbora Partizana na Gorjancih smučarski tečaj za smučarske vodnike partizanskih društev, na katerega je v nedeljo odpotovalo 21 članov in članic naših telovadnih društev. O poteku tn uspehu tečaja bomo 5e poročali. Zimski Šport v Loškem potoku Športno Sivljenje v Loškem potoku se kar lepo razvija. Tako «0 imeli v nedeljo, 10. januarja, smuške taktne, v katerih so se pomerili mladi in starejši člani TVD Partizan. Ml.iflin^.i so imeli 14 km dolgo progo. Prvi je prišel na cilj Janez Knavs • Hriba. Ob dveh popoldne |>u je zbralo ob skakalnici v Retjah mnogo ljudi, d« prisostvujejo otvoritvi m v« skak.lnice. Skakalnico so zgTadili minilo jeien po ničnih inž. Bloudka. Na tej novi domači skaialmoi so mladinci pokazali več spretmosii kot člani, s»j je »kočil mladinec Toni 23 metTov. Zelja snen Potočanov je, da t priča prav nova skakal lica. C. S. Tradicionalna prireditev TVD Partizan Novo mesto bo tudi letos, in sicer v soboto. 17. februarja, v vseh prostorih Doma JIA v Novem mestu, na kar že se-da"} opozarjamo vsa društva in posamezni ke. Šahovsko prvenstvo Novega mesta Po presenetljivem vodstvu mladega Ličine je po IX. kolu spet na čelu favorit turnirja Slavko Sitar. Sitar je praktično že tudi zmagovalec, ker jc možnost, da ga dolii-tita Skorlj in mi. Sodnik, telo majhna. V zadnjem kolu je prema gal tekmeca inž. Sodnika po prav mojstrski igri. Prav zato tudi pre-osiali partiji s Skerljem in Finkom ne bosta odločilnega pomena. Ker je prvak že skoraj man, je pa borba za druga mesta tem bolj ostra. Skerlj in inž. Sodnik imata enako šterilo izgubljenih točk, Mio bodo šele naslednja kola odločila, kdo je boljši. Med zmagovalce se lahko vrineta še Ličina in Fink. Ličina je po vodstvu v VII. kolu zdrk- iiiiMiiiiiiiiiiMiini ■» 11 mili ■mi .iiiiiihm j ŠTEFANA MILEK I Globoko je presunila številne prijatelje ln znance v Črnomlju in okolici vest, da je 11. Januarja na svojem domu v Trihu-čah nenadoma preminul tovariš Štefan Mllek, cestni nadzornik pri Bazi cest v Črnomlju. Štefan Mllek je bil rojen 17. mesto. Po poklicu Je bil mlinar. Ker nI mogel dobiti zaposlitve v mlinu, je že pred drugo svetovno vojno šel za cestarja. To službo Je opravljal z največjo vestnostjo (prekinil jo je le med NOB) vse do leta 1947, ko je bil imenovan za okrajnega cestnega nadzornika. Med NOB je bil nekaj časa v X. brigadi, pa so ga kmalu odpustili vsled slabega zdravja In je bil potem vse do osvoboditve partizanski mlinnr v Pustem gradcu. Mlel le predvsem za Glavni Stab NOV in POS ter tudi za druge •).nrl!7?inške edinice. Štefan Je bil primer vestnega In požrtvovalnega uslužbenca, kakršnih je malo. Lani je Imel bolniški dopust, pa gp nI izkoristil, ker je menil, da je delo bolj važno kot njegovo zdravje. Iz istega razloga tudi nl Sel v bolnišnico, kamor ga je napotil zdravnik. Kot običajno je tudi li. 1908 v Radohl, okraj Novo januarja delal v pisarni do ene popoldne, ko je odšel na dom ponesrečenega načelnika tovariša Prhneta v Črnomlju, kjer ga je zadela srčna kap. Zdravnik, ki so ga takoj nokli-call, mu je dal injekcijo, naVar so ga hitro prepeljali z rešilnim avtom na dom v Tribuče, Tu je šel še nekaj korakov peš do hiše, se slekel in vlegel na posteljo ter takoj nato izdihnil. Okrajni ljudski odbor je svojemu dobremu uslužbencu pripravil na stroške OLO nad vse lep pogreb, kakršnega v Tribu-čah še ni bilo. Ob odprtem grobu se Je poslovil od njega v imenu OLO in okrajnega odbora ZB tovariš Franc Košir, v imenu sindikalne podružnice Da Tone Znldaršič. Štefan Milek je zapustil ženo ln štiri otroke v starosti od 3 do 18 let ter vrsto prijateljev in znancev, ki ga bodo ohranili v častnem spominu. nil na d-nipo mesto na tabeli, Fink pa ima že tri partije odložene, vendar vse t šibkejšimi nasprotniki. Na tretjem mestu se je utrdil inž. Sodnik, ki se je z rmago nad Brkičein otresli spremljevalcev. Skerlj ie zaradi študija odložil partije, zato se mu je pridružil še Jenko. Jenko je v zadnjih dveh kol^h dosegel le polovični uspeh — zmago in pornz. Posebno preseneča poraz 1 Brkičem. ki se stilno popravlja. Medtem ko je Mihelin ostal pri štMih in pol točkah, je dr. SaveH napravil velik skok. Premagal je Ivanctiii, nato pa še Brkiea. Stanje po 7X. kolu: Sitar 9 totfc, Ličina 7, inž. Sndnik 5 in pol, Skerlj, Jenko ki Mihelin 4 iti 00], dr. 5a-velj 4, Fink 3 in pol, Brkič 2, Ka-Rtelte in ^'>rl>jc j jtt pol, Ivanetič 1 točko itd. — 4f. šah v Črnomlju odigral Tvan Ko- 8. januarja je bler. Šef postaje v Črnomlju, ša-ho-.'5.ki simultaoko s črnomeljskimi 'ahisti ter zmagal c rezultatom 8 io pol : b in pol. Partije so dofb-ili: Darko Stavdohar, Julči Pesdirc. Tone Malerič, Franc Malerič in Botu Klemene. Bemizirala sta Janez P m-še in Rudolf Ritonja. T. V. Italijanski kmet in trgovina Italijanski dnevnik »Gazzetti-no« je 29. decembra lani priobčil uvodnik »Politika vasi«. Uvodnik ima^ tudi tele podatke: kmeti isko ministrstvo je ugotovilo, da na področju Ferrare kupujejo od kmetov iabolka po 6 lir Kt kg, v Ferrari na trgu jiih pa prodajalo po 120 lir. Druga anketa, je ugotovila, da v Juimi Tirolski kupujejo na vasi paradižnike po 12 lir, v mestu na tržnici fih pa !>otem prodajajo po 100 lir. Hruške so na vasi 25 lir kg, na tržnici pa 120. Grozdje pri krneno je 40 lir, na trgu pa po 200 UKRADENI GENERAL Dva Angleža med 22.000 nacisti na Kreti V dragi svetovni vojni se je I pripetilo vse polno prigod, katerih dober ali slab učinek je moč- j Krete Ln-sedež nemškega Štaba, V no vplival na delovanje vojnega ' Heraklionu se je sestal z zelo de- scroja, ga zaviral, poganjal, vodil a so bili že v podmornici, šele zda i sta se Leigh - Fermor in Moss lahko oddahnila. Nemara se ie oddahni! tudi eeneral. V treh dneh so bili že v Kairu. Mlada oficirja sta upravičeno vzbudila občudovan ie svojih tovarišev. Ni šala, ukrasti generala, ki ga varuje 22 tisoč nacističnih vojakov! Bivši general Kreipe *<* dane« rreovec z delnicami v Zahodni Nemčiji. Lahko je hvaležen svo-tima uozaiati, tako se je spremenila. Prej se za gospodinjstvo sploh ni zmenila, zdaj pa kar naprej tiči v kuhinji. Le, kako si to dosegel?« »Kaj preprosto. Samo enkrat sem gospodinjsko pomočnico tikal in od takrat jo ne morem več spraviti iz kuhinje.« »Moja žena je pa čisto drugačna. Za gospodinjstvo se sploh ne briga. Komaj pol ure na dan jo vidim.« »To je pa strasno.« »Kaj še! Saj pol ure hitro mine.« »Pomislite, našega dimnikarja je povozil avto!« — »Da, saj pravim, pri današnjem prometu človek še na strehi ni več varen!« LOJZE ZVPANC: 24 VELIKI DNEVI In prav UkSne kakor Starihova, so bile vse dobravške hiše. Kjerkoli so imeli samo še skromno streho nad glavo, četudi nad pol pogorelim in porušenim domom, povsod so še tisto malo, kar so Imeli sami, delili z ljudmi, ki so bili ie revnejši; S tistimi, ki niso imeli doma, niso hneli zemlje; s tistimi, ki so se kakor preganjane zveri pomikali od naselja do naselja v dneh velikih fašističnih hajk ter prosili za košček kruha, za skodelico de-belačnlh žgancev, da so si ohranili golo življenje. Izgubili so vse, a vere v pravico ln končno zmago partizanov niso izgubili! S to živo vero v srcu, da bo nekoč vendarle zasijalo vsem preganjanim brezdomcem svobodno sonce, so trpeli ln čakali dne, ko bo okupator nagnan iz dežele, iz domovine, za katero so krvaveli borci, da bi jo Iztrgali lz grabežljivih krempljev lačnih tujcev. In glel, zemlja je bila dobra. Belokranjska zemlje je takrat preživljala tisoče ln tisoče, ki so se s veliko vero v zmago pravice prijeli k njenim rodnim grudim. Letine so bile bogate ln obilne, kruha m žgancev je bilo dovolj za domaoe prebivalstvo to za borce ter begunce in breadomos. DobravčanI so resda izgubili mnogo, t zemlja &ostala. In zemlja je kakor ljubeča mat« ti poftrdh H dajala in hranila vaščant ter vse, ki so se v to vas zatekli po pomoč. Ljudje so si postali bratje po duši in srcu. Čakali so, kdaj jim bo napočil dan zmage, ki so ga partizani že nekaj časa tako trmoglavo napovedovali. Ta dan je zdaj prišel! Prišel je tako Iznenada, da ljudje sprva niso mogli verjeti tej spremembi. Fašisti so brez bojev zapuščali našo zemljo, na kateri se v kratkem času svojega neljubega bivanja niso nikdar dobro počutili, ker so jih partizani neprestano vznemirjali in napadali. »Skoraj ne morem verjeti,« je zamišljeno ponovila Tijčetova mati. »Le kako naj verjamem, stric Jurij? Se davi so fašisti drveli skozi našo vas. Bili so do zob oboroženi. Lovili in streljali so kokoši ter jih pobirali ko odpadlo sadje ter odnašali s seboj. Mi smo Se spali, ko so se s prvim svitom pojavili v vasi. Hiteli so nekam dalje, nekam proti Metliki. Od strahu smo se zaprli v hiše in trepetali, kaj bo. Vsi smo mislili, da so spet prišli požigat. pa poži-gall vendarle niso. Le dalje so hiteli, dalje, dalje ...« »No, vidiš, bežali so, ker so jim tla gorela pod nogami,« se je zasmejal stric Jurij. »Da, da, kar nič me tako nejeverno ne glej! Res je, kar ti pripovedujem. Radio je že sinoči povedal« da je Italija kapitulirala...« »Oh...« Nič drugega ni mogla Izreči v tej sekundi olajšanja, ki je bilo boleče od prevelike sreče. Padla je staremu možu okrog vratu in ga pričela objemati. Od tihe, nepoznane sreče so jI solze navrele v oči. »Res je, res...« je gonil starec svoje dalje. VI-dii, tako je navsezadnje le počila vsemogočna es Rim—Berlin, hahaha!« »Pri nas o tem še nič ne vemo. Italijani so davi res neksd žlobudra)! ln nam kričali; Floita la guer-ral — a kdo bi jih remuaal] »Da. finlta la guerra — konec vojne, se pravi temu. Saj na Okljuki tudi nismo verjeli. V Gradacu pa so že partizani v gradu, kjer so se prej šopirili fašisti...« »Kje pa je Potočnikova žena?« se je Barica iznenada spomnila. »Doma. Leži. Bolna je,« je povedal stric Jurij. »Ah, saj je lahko bolna,« je teta Neža plosnila s rokami. »Koliko pa je tudi pretrpela, revica! Vse so jI pobrali, ti črni vragi fašistični! Pohištvo, klavir, na katerega so gospod učitelj tako lepo igrali, vse so naložili na vagon in odpeljali nekam v Italijo. Cisto so ji izpraznili stanovanje. Se dobro, da niso še nje in sina Vladlmirja odgnali v internacijo ...« »Oh, kar posedi ta malo, dokler se ne vrnem,« je poskočila gospodinja. »Sosedovim grem povedat Saj tudi nič ne vedo...« Takrat pa so se mimo Starihove pogorele ko-vačnice prlpodili vaški otroci. Tudi Danica, Tijčetova sestrica Je bila med njimi. Peli so neko partizansko pesem in vsi so imeli v rokah papirnate zastavice, ki so jih sami napravili in pobarvali z barvicami. Kazno je bilo, da so te zastavice napravili že pred časom in da so jih imeli nekje skrite za današnji dan. Stric Jurij se je zasmejal in pokazal na otroke. »Kar tukaj ostani ln nikamor ne hodi!« je dejal Bsrici. »Bodo že tile opravili bolje ln hitreje kakor ti. No, kar naglej si jih! Tvoja Danica jih vodi, haha!« Stopil Je k oknu, ga nastežaj odprl, da se je razlilo po sobi jesensko sonce ki zaklical pojoči skupini: »Otrod, veselite se in poj te, pojte! In pomnite današnji dani« »Hura! Hura! Vojne je konec!« so kričali otrod, pojoč skozi Dobravice. Le kje so se vzeli? Danica jih je zbrala za ta veliki dan. Dopoldne je bila v Gradacu. Niti materi ni povedala, kam gre Davi je slišala, ko so Italijani na begu kričali: Finita la guerra! Kako veter je zbežala skozi Veliko lozo po znanih stezah in poteh, po bližnjicah do Ribičevih, kjer je vse zvedela. Vrnila se je in še vsa zadihana zbrala vso vaško otročad v Zugljcv skedenj, kjer so imeli dobraviškj otroci urejeno zasilno učilnico. V naglici so na papirje, iztrgane iz šolskih zvezkov, naslikali slovenske zastavice. Potem so se kakor živobarvna, pisana, živa sreča z zastavicami v rokah razlili pa vasi in peli in peli in peli... V tem veselem sprevodu so bili: Starihova Danica, Zugljev Jožek in Jelka, Rusova Vida, Malči in Jožek, Stefaničev Franci in Anica, iz Krivoglavic pa so prihiteli Zuničevi otroci z Milavčevo Milico m Ivančkom. In ker je Danica domov grede obvestila tudi giršičko deco, so iz GiršiČ prišli v Dobravice v radostni otroški sprevod tudi otrod iz Tom-če\e, Kraljeve ln Simčeve hiše. »Hura! Hura! Spet sije svobodno sonce na našo Belo krajino!« so se drli otrod, da so vnščani presenečeni in solznih oči postajali na preddverjih in se objemali od veselja in velike sreče. Sredi vasi se je vesela skupina ustavila in Dank-* je zaklicala: »Pionirji! Pionlrkel Okrasimo slovenske hiše a slovenskimi zastavicami ln cvetjem ter zelenjem!* Razkropili so se po vasi kakor neugnani vrabci v proso in zatikali zastavice, cvetje, zelene vejice za okna, za vrata, vsepovsod, kamor s6 jih zaneslo mlade noge.