«>. — M»«m m t»« t* » Ljubilmni. — Ure«-iriltvs hi «5>r»«l ]• * * K«l»d«orsSJ «tw< H. 7. — Teta»W9 mtm. It. m*. — »K« Jasna beseda, Dne 11. novembra sta sklenila dva parlamentarna kluba v Beogradu, namreč Radičev klub in klub samostojnih demokratov, ki ga vodi Svetozar Pribičevič, da se združita v kmetsko - demokratsko zajednico« in sicer na podlagi programa, ki je bil predložen Demokratski zajednici (Davidoviču) dne 22. oktobra t. 1. Istega dne se je vršila skupna seja obeh parlamentarnih klubov (to je važno! Op. ur.), na kateri je bila sprejeta sledeča resolucija: »Kluba HSS in SDS sta skupno i zemljoradniškim klubom stavila klubu Demokratske zajed niče predlog za ujedinjenje celokupne demokracije v enotni poslanski klub. Ker je bil ta predlog z a sedaj sprejet samo v načelu in iz razlogov politične taktik« še ni izv eden, sia se zedinila kluba HSS in SDS, da na programu, ki je bil sestavljen in predlagan obenem s predlogom Demokratske zajednice dne 22. oktobra, napravita prvi veliki korak k ujedinjenju demokracije s tem, da se združita v kmetsko-de-mokratsko koalicijo. Kljub kmetsko-demokratske koalicije bo imel seje vsaj enkrat na mesec. Na sejah bosta predsedovala menjaje se dosedanja predsednika obeh k o a 1 i r a n i h klubov (torej gre za navadno koalicijo, ne pa za fuzijo ali stapanje obeh klubov v enega in dveh strank v eno! Op. ur.), ki sta istodobno tudi voditelja kmetsko-demokratske koalicije. Skrb za enotno parlamentarno akcijo (torej gre le za skupno akcijo v parlamentu. Op. ur.) kmetsko - demokratske koalicije in za vodstvo skupnih poslov se poveri poslanskemu odboru kmetsko-demokratske koalicije, ki šteje 8 članov, od katerih določi vsak klub po štiri. Dosedanja poslanska kluba kot strankina organa in kot parlamentarno -1 e h nič n i edinici ostaneta še nadalje. Kmetsko-demokratska koalicija lahko stopi samo v tako vlado, k i pomeni spremembo da-n a š n j eg a p o 1 i t i č n e ga sistema v duhu demokracije, parlamentarizma enakopravnosti. Oba kluba (torej ne >eden«, ampak o b a — d v a !) kmetsko-demokratske k o a 1 i c i j e (= zveze) se obvezujeta, da eden brez drugega ne gre v nobeno vlado. Noben klub ne more napraviti nobenih sporazumov ali koalicije z drugim klubom ali stranko.« V skupnem poslovnem odboru, ki ga omenja resolucija, so samostojni demokratje dr. Gregor Žerjav, dr. Svetislav Popovič, Juraj Demetrovič in Večeslav Vilder, po- je takega, v katerem res odločuje enem cilj koalicije, ki sta jo skle_ volja ljudstva in samo volja ljud- i nila Pribičevič in Radič. Gre za boj stva. Naša današnja parlamentarna večina je namreč le igračka v rokah diktatorjev. S tem, da so se i z v e n p a r 1 a -mentarne si le polastile vse moči v državi, je uničen in pogažen demokratični princip, obenem pa je s tem tudi uničena vsaka možnost za vsako politično stranko, j da bi mogla kdaj uveljaviti svoj hm pa raaifeTcirdTsetairDrij^ ^"»»t vič, Ivan Pucelj, dr. Maček in Pre- P» ndmjati rtiktatun, kot se je se ie n daveč. na,sa SLS>-f|l Parlamentarni boj je z nastopom Pomen kmetsko-demo- izvenparlamentarnih sil dobil torej kratske koalicije. naenkrat čisto drugo lice: 3 Danes se ne vodi več boj za ures- V slovenskem, zlasti v klerikal- aijseil;8 strankarskih programov, nem časopisju so zagnali nevedni kakor je to v vseh pravih parla-in hudebni ljudje silen krik, ko so, mentih navada, ampak boj se vodi zvedeli, da sta se zvezala Radič in • ^nes prj nas z a podlago Pribičevič. Zlasti »Slovenec« po-skuša ljudi na vso moč iarbati — stara navada je železna srajca — icifa. Mi se moramo danes še en- dali. češ da sta Pucelj in SKS »zlezla. krat bojevati za lo, d a b o i m e 1 pod Žerjavovo komandoc itd. Ker i |> © s e cl o parlament in v ! da nema ------------ — kalcev v naši državi trgal lagtno. a ko ge g tem nisem dal od_ ročno cirilski napis z vrat Jugo- praviti, sem moral čuti ono že več-slovanskega kluba. In da je ta pakt krat slišano grobost: »Saj ste lani največja politična pridobitev za preveč dali v Slovenijo.« niki kmečkih in delavskih pravic, cS^j/^^ politično pokonci baš - slovenski lamentu celo še tedaj, ko je sam da bi vsai dve trf SfevJnke kmet, ki si na ta način sam pleej drugi paktant g. Velja Vukičevič JJ^Jf a nič uspeha KaSneUe vrv, s katero bi ga »tri sile« raje izjavil v radikalnem klubu, da je El in sSi J danes zadrgnile kot jutri in ga sklenil blejski sporazum zbog tega, i *7; olUiidllK\ . spravile še ob tisto malo pravic, da radikalna »partija bude naj-L Za u,boge kostanJarJe sem letel — - - . ze štirikrat na upravo grada, da bi nem poskusu, zasukati kolo zgodovine za 200 let nazaj, sodelujejo tudi slovenski klerikalci in dvakrat in trikrat žalostno je, da drži stranko, ki se veže z največjimi nasprot- . . . . kar mu jih je dala velika francoska jača«. s , ■ ki je (po časopisnih vesteh) nami-1revolucija! j Poznam pregovor ki pravi da «e 3\ kje01ugodno Pos.tavii- , Vse za* gaval nekaj na znani »napredni I Za pristaše resnične kmetske 'laž sama ^ in zato s m mirno stonJ- Slovence s}l}i° °P®ko n0Slt' blok« v Sloveniji. O kakem »na- misli pa je položaj jasen: Boj za de- 'naLiniihXodkov mediem pa SO °ddaii nad sto naj" prednem bloku« v resoluciji, ki jo mokracijo in za čisto vlado ljudstva Kaj smo ' čitalid0J J1"10nh8 „ ^ boliših mest Macedoncem. Obrnil objavljamo spredaj, ne stoji niti je treba dobojevati do zmagovitega rošJca?! Koliko obliub vabil na tudi Tsem ,se za. PT°Č na Gosarja. ena beseda, privatne želje posa- konca, sicer je boj za kmečke pra- prSeni t hudih kretenil Eden nU Uspeha ?1Č! Njeg0V *?f P? *eJe-meznih politikov pa za nas v pro-jvice nemogoč. Ta boj pa je mogoč Cih vnetih bofevnikov fe bU vT enega ta^ga failta nah™ lI: >KaJ gramatičnem niso in ne morejo biti samo na temelju popolne in prave pozabljenem navdušenju zapisal T^1?.' df .s°mmistn z? to merodajne, kar pa seveda ne iz- demokracije in zato moramo v tem b£a®?? X odslei^ne ho z-, da bodo dajaU >Preporuke< kosta" kljucuje morebitne skupne politi- boju pozdravljati vsakega zavezni- slovenskimi zahtevami medloei in njarjem?< faktSe v g°tovih Slučajih. Pri ka. Ce bi v tem boju stopili na našo potrebami stalo samo 20 poslancev Provizornim služiteljem in nji-raznih občinskih volitvah n. pr. na- stran klerikalci, bi jim ravno tako §LS ne°-o bo vsako slovel™ ™ hovim porodicam je v Part 10o9 stopajo pristaši obeh strank skup- zaklicali »dobro došli«, kakor vsa- htcv'0 in potrebo b^ 133 Pod a> dovoljenih 220.000 Din za no, ne da bi se bilo treba enemu kemu drugemu. Toda zgodovina poslancev radikalnega kluba « i področje ljubljanske poštne direk-ali drugemu odpovedati svojemu nam žalibog kaže, da vodijo poli-j __ ot •■ „ *jja, „ t ' . 'cije, a se jim ti zneski ne izpla«Ajo, programu. j tigna pota vseh klerikalnih strank i u^f^h^dim prlrokovanieS Na"" ^ nn^- svetu vedno na »desno«, niktoj^^J^^^^J negga odbora, a tako dovoljenje _ , . . PO sveiu veuno na »uesno«,, lUKuai • kjpHkalpi rlnhiH nrajnn 66 " "" , —'"'J^J1' Zakaj le zveza demokra- in nikier pa ne na »levo« Zgodo- pop'eJ so klerikalci dobili prazno finančni minister neče zaprositi, J 11 uciiiuaid in niKjer pa ne u ^ievo«. /.guuu m brezpomembno ministrstvo so- ^ ,, vlnHi u„tArn ot„;i -ioq Cije potrebna? I™ nam Pa tudl kaze' da k0KCC5^ cialne politike. Prazno zato, ker ^ \ koncev zmaguje vedno m povsod ;7 tPo-a ministrstva norahi^nih 9nn radlkalmh poslancev za Zgodovina nas uči, da se je.mo-1 »levica« in to nam je velika to^až- SilijSov "a p?ošfe Zmve G. ^i^nske zahteve in potrebe. rala demokracija, predno se je mo- ba. Tudi pri nas bo prej ali slej In ali se v tej isti vladi nahaja-, gla uveljaviti, povsod boriti proti zmagala demokracija in ne tisti, ki tam kak ® kLr?Klnpra kUitf! joči se minister železnic more od' trem silam: Boriti se je morala bi demokraciji na vso moč radi za- >,kfl nrl in^titi^ii^ ti ločiti' da odpre ^^ m0snl0 pa iz" proti premoči vladarjev, proti pre- vili vrat v korist absolutizma in njlj^ oblasttoda zaSlo ven iin i n yleČf ^ nck,aJ milijonov za pomoči fevdalcev (grofov, veleposest- diktature. P. l , četek železnic, ki naj vežejo Slo- taž se sama ubila Slovence ne more storiti ničesar. I venijo z morjem) dasi je to po za-»Slovenec« je precizno obljubil, konu dolžan in ima še okrog 400 da bo postal v treh dneh g. Fran- milijonov dinarjev v te svrhe. Tak-celj Smodej državni podsekretar v šiia je ta vlada za Slovenijo in Slo-»Dosledna« politika SLS. — »Vse ali pa nič!« — 'ministrstvu prosvete, obljubil je vence! Proti generalom. — Nenaden preokret. — Prej proti tako trd?(?' da.j? ubogi/ranceij sedanja vlada je poklicala v žlv-radikalom, sedaj blejsl i pakt - Za Slovenijo brez I- sam ^erjeh obfekel svečan zaket Ijenje generalno direkcijo za kme- koristi. Kdo se ne spominja velikanskih se še grozno zgražali nad našim in čakal. Žaket je že obnošen — g. tijski kredit. Tega jaz celo leto ni-Ložar naj se pripravi za novega! sem hotel storiti, ker je ta zakon — a ubogi Smodej še vedno ni pod- naperjen zoper naše zadrugarst^o. laži, ki jih je zagrešila SLS nad na- lanskim drobtinarstvom in hrva- (sekretar. Sicer imajo nekaj vpliva Izdelal sem bil dodatno novelo, da šo stranko, ko je ta prvič vstopila škim hlapčevanjem, oni pa da ne- na perscmalije tudi v prosveti ka- Se 50% nabranega kapitala oddvoji v vlado leta 1921 in 1922. Citati iz čejo biti nikogar hlapci in nikoli i kor drugod in marsikateri koritar- ]n da na razpolago našim postoječim tistih dni »Slovenca«, »Domoljuba«, j drobtinarji, nego da hočejo vse, ali j ček ima sedaj prednost pred kva- zadružnim zvezam. Dokler so bili »Stražo« in »Slov. Gospodarja«, ko pa nič. Mogočne in velike besede! j lificiranimi kolegi ter bomo celo klerikalci v opoziciji, so moj pred-še ni bilo sedanjega tiskovnega za-1 Ali na svetu je že tako, da se žare- dobivali sodnike mimo ambopred- i0g odobravali. Glavni Zadružni Lr/-vn Q ITI OA fTAprirvrl 1A r\A n nm I X/\r»/\nrn IrmiVi r\ Mfiiimn tvaiA ITn n loffov. trvrfa m Slnvpniin in Slnvpn- Q --— :oa.'ozn taKoj za pet dni. Ko je no nedelo nase klerikalne delega- teh t dni pretekio, so v sredo pri-cije v parlamentu. "Nekdaj ponosm na odrejeno sej0 naši in sam. borci, ognjeviti m udarni, da ' demokrati, vladine večine pa ni jam »Slovenec« krstil za tigre, da- bi] niti >pridnega« g. predsedni- nes ponižni in ponižani, boječi m , T • t d; ; ofinovedal Kai - r----- — — ------ plahi, samo čakajoči, da ustrežejoj^ ub^a gl^ltd^o! * bila podpisana v Parizu zvezna v vsem svojim oholim in prevzet- klJice ^ je dalo, zdaj pa že ^oAba med kraljevino SHS m v obliki podpor, uradniških plač, ali pa v obliki investicij (ceste, železnice). Pri nas pa tega ni. Ker pa tega ni, ampak eden le plačuje, pa malo ali nič dobi, drugi pa malo ali nič ne plačuje, dobi pa skoro vse — zato govorimo pri nas o Denar naložite najboljše in najvarnejše pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani registroTana ladruga f neomejeno raveio Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1. Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6% ; na trimesečno odpoved po 8 %; vloge v tekočem (žiro) računu po dogovoru. Stanje vlog okroglo 15,000.000 Din. Jamstvo nad 50 milijonov dinarjev. kralj evine Francijo. S. H. S- s Pretekli petek ob 5. uri popoldne .----------------- - - - kus^ICB mm gospodarjem, radikalski gospo- jajjko gaka| /11 T T « - l! X ^ n n w> +/-> wi hfinnnm i di. Kajti če se zamerijo tem. brcnejo jih na cesto in klerikalne sTave je za vekomaj konec. Izigrana je zad-nja karta in ko se sedaj poruši, ni d Tut)anjanina rešitve Verdorben, gestorben! - kmetsMh ^^f, In da bi to strasno usodo kolikor daleč odvlekli, so najookornejši sluge radikal skih cincarjev. Ubogajo in poslušajo vse in najsrečnejši so, kadar jih oblastni gospodarji pohvalijo za njihovo lojalnost. Zato jih tudi ni prav nobene reči več sram. Kako so časih rjoveli zoper korupcijo, vlačili po Liubliani g. Davidoviča in Soahine Turke ter vse druge proglašali za korupcioni- Francijo. To pa še ni vse! V sredo je bil j Važnost te pogodbe v mednarodna vrsti tudi nujni predlog posl. nem oziru priznavajo vsi politiki. Nastas Petroviča in zemli. poslanca Za nas je pogodba velikega pomena o rardolževanjn zaradi Italije, ki bo pač sedaj ne-ev Z naše strani koliko manj grozila z vojno, je premog branil tov. Predavac. Za! Ne smemo se pa udajati nadam, časa voMtev je c^o sam min. pred-, da bodo po sklepu te pogodbe sa 1 ™ ;a i i™ r^Vrlni sV mo Francozi hodih za nas po ko sednik ko ie romal ko nekdaj sV|mo Francozi hodih za nas po ko viti Janez Kanistran, po vseh rev- stanj v ogenj. Vsaka pogodba nala-nih krajih naše domovine proseč ga tudi obveznosti. O teh se je v krocriic. obetal tak zakon, ki bi, našem časopisju prav malo oziro-oiajšal to težko breme kmetskega I™ nic pisalo povedali so pa mar-stanu. V sredo pa so glasovali zo-1 Slkaj tuji listi, zlasti nemški. Ker per nredlog vsi radikali, na tudi vsi klerikalci. Pa res, kaj jih bri- kam, preklicane, ker jih bodo dobile francoske tvrdke. Neka francoska tvrdka bo izgradila pristanišče v Kotoru kot oporišče za pod-mornike na najmodernejši način, tako da bo Kotor vojna luka prve vrste. V poučenih krogih govore, da bo Jugoslavija do sredi prihodnjega leta tako pripravljena, da bo vsaki možnosti kos. Tudi ni izključeno, da so gotova naročila Francije v Nemčiji namenjena za izvedbo jugoslovanskega oboroževalnega načrta.« Te stvari smo brali pretekli petek in v soboto po celi Jugoslaviii, kamor prihaja imenovani dunajski list in zato menimo, da s tem ne povemo nič novega onim, ki bero nemške časopise. Iz povedanega pa je razvidno, da nas čakajo po pogodbi ne samo razne ugodnosti, ampak tudi težke žrtve, ki pa so žalibog neizogibne, ako hočemo ohraniti, kar imamo. Vprašanje zveze Slovenije z morjem končno rešeno. Sedem let se je vleklo to vprašanje. Koliko zabavljic in zasmehovanja na račun tov. Puclja je padlo _____,___v slovenskem časopisju. Ko bi bili — .....^ k« » .«mv«u.m niaauvi |/xuu o upuiidjc je un hm.ucuii zm oboroževanje. Vojaške | takoj vsi složni, bi se lahko po tej glasovanjem na črni petek prošlesra predlog, da se da radi slabe letine! delavnice, ki se grade, in fabrike za i železnici že vozili, a iz malenkost-tedna, ko so glasovali poslanci SLS zaslužek revnemu ljudstvu, odklo- municijo, arzenale in letališča bodo nih vzrokov so ravno gotovi Slo-zoper nnini predlog našega kluba, njen. Predsednik tega odbora ie bil dovršile francoske tvrdke. Govori; venci bili tisti, ki so proti tej progi da se takoj podnese skupščini za- klerikalni poslanec in duhovnik dr.! se, da so dobave podmornic in dru- ■ najbolj rovali. Danes so vsi časo-kon o izenačenju davkov v celi dr-,Kulovec, ki je s tem svojo vlogo,gega mornarskega materijala, ki jpisi zadovoljni in hvalijo progo, ko l>slavnof dokeažaL i so bile že oddane angleškim tvrd-1 je dne 8, novembra t, L minister ta «K 1 gaio kmetski domovi zdaj po volit ste! In kako je ob zadnjih volitvah in v vlad; s0 tudi, rohnel sam dr. Korošec, kako bo prignal vso korupcijo pred visoki tribunah a zdaj ponižno zdi ob radi kalskih klopeh, kjer imajo besedo znani korupcionisti. Tako pada;o skoro vsak stopnje do stopnje! Ivan dan od Pucelj. prvo bo naše bralce gotovo zanimala tudi ta stran pogodbe hočemo pisati, kaj je pisa1 a o tej stvari berlinska »Vossische Zeitung« in dunajska »Neue Freie Presse«, torej listi, ki so v naši državi dovoljeni in ki se dobe v vsaki ljubljanski kavarni. V »Neue Freie Presse« z dne Op. ur. Ko je bil članek že na- v .»icue x ic. In kako je vzpostavljal v Slove- tiskan, nam javlja tov. Pucelj iz 11. t. m. beremo: niji vseslovensko davčno fronto, j Beograda, da je vlada na petkovi I »Po pogodbi mora Jugoslavija dokler je bil v opoziciji! Vsakega je seji odbora za prehrano siromaš-j svoje vojaške priprave z ozirom na preklinjal, kdor ni hotel na njpgov nih krajev predlog Kmetskega. preteči konflikt s fašizmom čim lim. Letos pa je že drugič prepre- kluba v načelu odklonila. Za vlad-j prej končati, da bo za vsako mož-čeno izenačenje davkov: prvič ko - " " tevi. železnice podpisal predlog za zgraditev te železnice po Klodičevem načrtu iz leta 1921. Licitacija za izdelavo podrobnih načrtov bo še pred božičem in drugo jesen se bo že lahko pričelo z delom. Proga bo tekla iz Kočevja na Mozelj, Rajn-dol, Knežja Lipa, Čeplje, Dolnja Podgora, Stari trg, Radence pri vasi Špeharija prestopi proga na desni breg Kulpe in gre potem na Močile, Mali Jadrc, Kamensko in se priključi potem pri Vrbovskem že obstoječi železnici na Sušak. Velik pomen te proge leži v tem, ker bomo dobili takoj nato še zvezo iz Črnomlja preko Vinice na kočevsko progo. Če končno upoštevamo še to, da se spomladi prične z graditvijo proge Št. Janž—Sevnica, potem šele vidimo velik pomen te proge. Veliko truda za dosego končne rešitve je vložil odbor za zgraditev te proge. Koliko potrpljenja, koliko bridkih ur, ko so že lastni ljudje počeli omahovati in celo predbaci-vati vodstvu odbora nesposobnost in zapeljevanje. A odbor ni odje-njal, osobito odborov predsenik g. Anton Lušin je vodil započeto delo vztrajno in s tako požrtvovalnostjo, da ga občudujemo. Tudi za nas je ta končna odločitev velik uspeh. Imamo zavest, da smo prvo minuto storili prav, ko smo začeli s forsi-ranjem te proge. Želimo samo eno, nova proga naj prinese blagostanje prizadetim krajem in celi Sloveniji. Strahovita nesreča v rudniku Krmelju. V krmeljskem rudniku so bili rudarji že dalj časa zaposleni z gašenjem vnetih plasti premoga. V torek dne 8. novembra se je nenadno podsula v Venče rovu plast škri-ljevca in premoga na tri rudarje, ki so bili zaposleni z izolacijo vnetega premoga. Pričelo se je takoj z reševalno akcijo. Ko so prišli s težavo in po napornem delu do njih, se je nudila pretresljiva slika. Ponesrečenci so bili popolnoma ožgani in zogljeneli. Ponesrečili so se: Jernej Petje, 251etni oženjen rudar, Vinko Kolenc, 251etni samski rudar in Ivan Hribar, 231etni samski rudarski delavec. Pogreb ponesrečencev se je vršil v četrtek dopoldne. Razne politične vesti, Dosedanje delo vlade. Doslej naša slavna vlada ni predložila parlamentu še nobenega zakonskega načrta. Vlada nove zakone samo obeta. Pač pa vlada rada pošilja poslance na počitnice. »Slovenec« vabi. V nedeljo je napisal »Slovenec« sledeče vabilo na slovenske kmete: »Ali bodo sedaj spregledali tisti, ki si niso dali dopovedati, da je samostojno kmet-stvo in radičevstvo gola laž? Ali sedaj spoznajo, da so jim voditelji vsa leta lagali? Ali sedaj vedo, da je radičevstvo neresna, grda politična komedija? Upamo! In v tem upanju vabimo vse, ki »o... zapustili vrnte slovenskega naroda (t. j. klerikalce! op. ur.), da se povrnejo v. okrilje 8LS„ ki jih eprejgma. ? iskreno in dobro voljo.« — S »Slovencem vred »upamo« tudi mi. Tudi mi upamo, da bodo enkrat slovenski kmetje vendarle spregledali in spoznali klerikalno sleparijo, ki gre samo za tem, da kmete pod krinko vere zopet potisne za par sto let nazaj na tisto stališče, na katerem so kmetje živeli pred svojo osvoboditvijo izpod absolutizma in grajščinskega fevdalstva. Kmet naj zopet molči, kmet naj se slepo pokori vsem gosposkam in veleposestnikom in velekapitalistom, in naj živi v veri, da ga čaka na onem svetu »hudič«, če se na tem svetu ne bo pokoril in molčal. »Moli in molči« — to je klerikalni recept za kmeta in delavca po vseh deželah sveta. Mi pa pravimo: Kmet, le moli, kakor te uči tvoja vera, ampak ne pokori se kar na slepo, ampak zahtevaj tudi ti svoje praviee pri vodstvu javnih poslov. Kdor plačuje, naj tudi soodločuje! Edina »gosposka«, ki mora odločevati, je narod in njegova večina. Ta večina sta pa kmet in delavec. In samo zato, ker mi :>radičevck pravimo, da morajo odločevati v državi, kakor je naša, kmetje in delavci in ne samo razna posvetna in duhovna gospoda, ki edino od kmečkih žuljev živi, — zato so klerikalci seveda na Radiča in na nas kar divji, ker mi kmete učimo in organiziramo, da bodo kmetje gospodje v državi, klerikalnim pravim voditeljem se pa sline cede samo po onih blaženih časih, ko so se greli v milosti raznih vladarjev, za zahvalo so jim pa držali kmete v pokorščini s hudičem«. Baliarija ponehava. V nedeljo je zapisal »Slovenec z ozirom na zvezo med Pribičevičem in Radičem: »Radič je pred zvezo s Pribičevičem imel ugodno pozicijo večinskega predstavnika hrvatskega naroda (to ima še danes, op. ur.), njegova stranka je bila čisto hrvatska (ne drži, ker so tudi Slovenci, Črnogorci itd. v njej) in z vseh strani se je opetovano naglašala potreba, da bi bilo potrebno na kakoršen-koli način pridobiti HSS za sodelovanje v vladi. Tudi kot vodja opozicije je imel Radič neprimerno ugodnejše stališče kot samostojen vodja svojega močnega kluba, nje-jgova beseda je zalegla kot beseda (voditelja Hrvatov, ž njim je vlada morala računati.« — Tako je »Slovenec« pisal to nedeljo, torej po sklenjeni zvezi Radič - Pribičevič. Kako pa je pisal »Slovenec« prej? Dr. Korošec je bahato trdil na svojih shodih, da Radič ne more v vlado, četudi bi imel 315 poslancev. Potem smo zopet brali: »Z Radičem ni mogoče nobeno delo, Radič je ničla, Radič je bedak itd.« Ali se spominjate? Sedaj pa kar naen-Ikrat tako priznanje, »da je Radič vodja močnega kluba«, da njegova beseda zaleže«, »da je voditelj Hrvatov«! Kaj pravite, odkod ta čudež, da se je »Slovenec« tako naglo spreobrnil? Vidite, to dela strah! Klerikalci se boje, da bi jim zveza Radič - Pribičevič utegnila njihove starokopitne konservativne račune temeljito pokvariti in zato bi s hvalisanjem Radiča in z namigovanjem na vstop Radičevcev v t« svjso rudi razdrli. T« |e vzrok klerikalne hvale! Klerikalci in njihova radikalija računajo, da je treba Radiča samo nekoliko pobožati in pohvaliti in mu pokazati kakšno oglodano vladno kost, pa bo padel takoj pred radikalsko-kleri-kalno oblastnostjo na kolena in začel hrvaške kmete goniti v mesnico radikalske beograjske čaršije tako, kakor gonijo klerikalci vanjo slovenske kmete. Pa ne bo šlo pa naj klerikalci in radikalija Radiča še tako hvalijo. »Slovenčevo« pisanje pa je ob enem dokaz, da vlada v parlamentu le ni tako »trdna« kakor klerikalci vedno zatrjujejo, pač pa je trdna vsled izven-parlamentarne pomoči in podpore — dokler bo to namreč šlo. Dopisi. Stara Loka. Ko je leta 1925 pri državnih volitvah v naši občini dobila SLS 597 glasov, takrat so proslavili svojo zmago s streljanjem. Kot v zasmeh vsem onim, ki še niso klonili glave. Naša krajevna organizacija pa je s tem podvojila svoje delo. Za sedanje občinske volitve smo povabili zastopnike delavcev in demokratov ter sestavili Združeno gospodarsko kmetsko-delavsko listo. Ni pa še naša lista zagledala sveta, že se je pojavil v vrstah SLS velik strah. Hitro so še sestavili orlovsko delavsko listo, da bi jih ona rešila poloma. Na pomoč so klicali g. dekana, poslanca Uršiča, Španovega fantka in peven-skega fajerverkerja. Na svojih sestankih so lepo molčali, kaj so delali zadnjih šest let v občini, kjer so imeli dvetretjinsko večino. Bili so tako sigurni zmage, da so postavili svoje svetovalce na 9. in 10. mesto, tako da so sedaj ostali odžagani od mandatov.'Na dan volitev, ko so videli, da se njih stara 241etna ladja potaplja, so zamašili našo skrinjico s šiško, da bi se tako okoristili z našimi glasovi. Proti večeru se je zbrala pred voliščem velika množica. Ko se je razglasil rezultat, da je dobila Kmetska zveza 252 (8 odb.), naša 417 (13), mladi klero-radikali 129 (4), takrat je vsa množica pozdravila z živijo klici našo zmago. Nekdaj tako ponosni odborniki klero-radikalov na voliščih so izginili skozi stranska vrata v temno noč ... Šele drugi dan so se začeli vpraševati, kako je moglo to priti, da so izgubili največjo trdnjavo na Gorenjskem. Sedaj pa, odborniki SKS, pogumno naprej na gospoadrsko delo, pa ho imelo ljudstvo še nadalje zaupanje v vas. Trebnje. Iz naše občine se le redko kdo oglasi v kakem časopisu, a za ta dopis smo dali pobudo dosedanji pristaši SLS. Ko smo zvedeli, da je kmečki klub predlagal, naj se davki izenačijo po vsej državi, smo bili prepričani, da bodo poslanci SLS prvi, ki se bodo za to pravično stvar potegnili. A glej, časopisi so začeli javljati, da so poslanci SLS proti! Nismo mogli verjeti, šele ko smo čitali SLS-liste in tam našli vse to potrjeno, nas je spreletela groza in sramota, da smo se dali zapeljati in volili tako, kakor nam je priporočal »Domoljub«. Tor«j Slovane« naj plaSa 1036 dinarjev davka na glavo, Srb pa le 407 dinarjev in klerikalni poslanci glasujejo proti nujnosti izenačenja. V naši občini stojimo tik pred občinskimi volitvami. Tudi za občinske volitve nas vabi SLS, da njej zaupamo in glasujemo za listo SLS. Res je, da so občinske volitve čisto domačega gospodarskega pomena, ali res je pa tudi to, da v Beogradu SLS prikazuje izid občinskih volitev kot zaupnico politike SLS. Zato je sveta dolžnost nas vseh davkoplačevalcev in občanov sploh, da se vsi priključimo SKS, ki je edina resnična zastopnica kmetskega ljudstva in tudi pri občinskih volitvah glasujemo za njene liste. Mi dosedanji pristaši SLS poživljamo vse, da zapuste to stranko, ki je glasovala v Beogradu proti nujnosti izenačenja davkov. Poslanca Vrečka od SLS pa, ki je imel toliko korajže in možatosti, da je glasoval s kmečkimi poslanci, poživljamo, da zapusti klub SLS in pristopi v kmečki klub. Od sedaj za naprej vsi v boj proti SLS! Kostanjevica na Krki. — Gosp. urednik! Vaše zadnje poročilo dajte prosim toliko popraviti, da je stari župan Janez medtem že oddal vse občinske zadeve novemu gosp. Ivanu, oblastnemu zastopniku tužne Dolenjske. Oddaja bi bila tedaj v redu in enako prejem. Drugače pa je z rdečimi pušeljci pri volitvi župana. — Nekateri SLS-odborniki se branijo očitka, da so zamenjali volitev z ohcetjo in dokazujejo, da so dobro vedeli, po kaj so prišli na občino. Saj da so jim to že pri ekserciranju v župnišču natanko, razložili: Rdeči "puŠelici pa so bili znamenje posebnega veselja nad dogodkom, ko se je gosp. župniku po končanih občinskih volitvah odvalil od srca tisti kamen, ki so ga javno kazali zbranim faranom raz prižnico na usodni dan. Ta kamen, pravijo, je neznansko pritiskal na srce in možgane, da ni bilo cele noči ne mira ne pokoja; po volitvah pa, da se je odvalil kar sam od sebe brez zdravniške pomoči. In za to da so bili predpisani rdeči pušeljci iz farovža do občine in odtod na banket, ne pa ohcet, kakor ste bili slabo poučeni oni teden. Kajti banket je gosposka pojedina, ohcet pa kmečka in na gosposki pojedini so ljudje vedno lačni. — Drugi zopet trde, da obhaja letos SLS v Kostanjevici ali pa tudi v Cerkljah ali pa v splošnem — to se ne ve — lOletnico boljševiške vlade v Moskvi in da bodo rdeči komunistični nageljni to leto še večkrat krasili navdušena prsa ljudskih zastopnikov. — Tretji pa zopet hočejo vedeti, da so prekrasne šopke poslala brhka cerkljanska dekleta kot izredno priznanje in nagrade za dobljeno dirko po Orehove u v mesečnem svitu na predvolilno soboto. Take javne prireditve da bi bile sicer na mestu še po drugih vaseh širnega delokroga SLS, da pa je zaenkrat začetek storjen kar v rojstni vasi g. župana, drugo sledi ob prihodnjih volitvah. — Ali je vse troje, ali pa samo eno resnični povod in vzrok veselju, katerega zunanji znak je bilo rdeče cvetje, ni mogoče dognati. To pa zbog discipline, ki vla* da v vrntab 8L8, doWKmetski list« se ne sme zameriti čevali. Deset let lahko garate samo občinskemu odboru. Zdaj pa adijo in Bog živi! — Vdani Želodov Gaber s. r. Ponikva ob j. ž. Volilni boj nas je razvnel. Življenje je težko in vsa za šolo, dokler nam vsem boben ne zapoje. Vodovod obljubljajo. Maribor nima, Beograd pa ne da. Ko bi g. Vrečko znal, bi že dobil. 36.000 kron ima vsak mesec. Če bi I kogar tare. Posebno, če neupravi- i poklonil polovico, imamo vodovod 5eno. Zato smo se oglasili v tem \ v enem letu in Vrečka y zlatih volilnem boju. Voliti je očete ob- bukvah. Pa v Boletini se ne dobi,! činskega gospodarstva, tiste, ki bo- treba na kljuke pritisniti. Pa to bo do odločali, koliko bomo plačevali i drugi storil, ker g. Vrečka bi bilo' in kako se bo denar uporabljal. Če j— »škoda«, da bi se umazal. — Na se kravi polaga krma pod noge, jo vladi so klerikalci. Gospodarstva bo pohodila, če klerikalcem pre-1 pa propadajo, bremena naraščajo, pustite proračun, ga zmrcvarijo. Kako so delali doslej? Štirikratne doklade na direktni davek so izterjali. Ogromne vsote. Kaj so z njimi počeli? »Šoder« so razstiljali, da niso pogrezali, ko imajo g. župan toliko potov okrog občine. Nič drugega. Za mostove ni denarja, kdor se hoče pogrezniti, gre na ponkovske ceste. Radi bi pa zidali novo šolo, ki bi stala milijon. Zakaj? Stara se sicer lahko popravi, n.aj i oiaia »c iann.u jjupiavi, i lis j!i>u, PJUS da se zadosti i prosvetnim i zdrav-1 ne zadavijo! eksekutor pa — hajd na Ponikvo. Le 2. skrinjica nam more edina preskrbeti, da se znižajo občinske doklade, prične štediti. ceste uredi, staro šolo popravi in zadosti zahtevam oblasti, nam pa prihrani poslednji krajcar. Vsakdo mora vedeti, kako se z njegovim beličem gospodari. Kdor skriva, temu ni zaupati! Voli 2. skrinjico. Ponkov-ljan! Bel kruh boš Se jedel. Če voliš prvo, boš garal, dokler Te davki Ob desetletnici ruske re~ volmcife. V zgodovini jmamo dva važna do- j V Rusiji so so odmevi francoske godka, ki stojita kakor mejnika v, revolucije slišali zelo pozno. Še na-razvoju dogodkov in kažeta smer prej ®o vladali veleposestniki in bodočemu razvoju in to sta franco- vsegamogočni car. Cerkev mu je ska revolucija, ki se je odigraval' pri tem pomagala,, saj je bil on vr-pred približno 150 leti in sedanja. hovni poglavar te cerkve. V glav-ruska. Poglejmo si, kaj je bilo; nem mestu Petrogradu se je po car-vzrok francoski in kaj ruski revo-, skih dvoranah plesalo ob zvokih luciji. i godbe, medtem ko je moral ruski V Franciji so tedaj vladali sami? kmet delati, da je nasitil nikoli si- litiki ruske države. 55.000 zadrug v Rusiji, ki imajo nalogo povzdigniti vas, so priča koristnosti te nove politike. Danes ima kmet v Rusiji lastno zemljo, ki jo obdeluje in mu prinaša plodove. Reči se mora, da se je z novo gospodarsko politiko takozvano NEP, osredotočilo vso gospodarsko pažnjo na kmeta in ni več dolgo, ko se bo tudi kulturno prevalilo središče iz mesta r vas. Na vzhodu bo nastala nova demokracija, kmetska demokracija, ki bo služila vsemu zahodu za vzgled. Kakor je pred 150 leti francoska revolucija prenovila Evropo, tako bo sedanja ruska revolucija dala Evropi nove zdrave elemente — kmeta. Veliki indijski pesnik Tagore piše, »da Evropa pleše nad svojim lastnim grobom«, da, buržujska Evropa pleše nad svojim grobom, toda na teh grobovih bo vstala nova kmetska demokracija. Naša stranka se vedno bori in se bo tudi v bodoče borila za kmetsko demokracijo. Posebno v današnjih časih, ko vidimo kam je pripeljala belgrajska meščanska klika, kateri pomagajo tudi naši klerikalci, gospodarstvo naše države. Na vasi, ki bi morala biti središče vsega našega življenja, je glad in j beda, davki so vedno neznosljivej-jši. Kam bo vse to pripeljalo? Ob desetletnici ruske revolucije se veseli ruski kmet, zakaj to je oblet- nica njegovega osvobojenja. Z ruskim kmetom se moramo tudi mi veseliti. Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. se dobi po nizkih cenah pri IGN. ŽARGI, Ljubljana. IZ STRANKE. Videm-Dohrepolje. Sestanek krajevne organizacije slovenske kmetske stranke Videm-Dobrepolje bode v nedeljo 20. t. m. po prvi sv. maši v gostilni pri Štihu. Poročalo se bode o občinskih volitvah ter o slučajnostih. K obilni udeležbi vabi odbor. — Ivan Erčulj, načelnik. Krajevni odbor SKS v Kostanjevici zaradi proračunske seje pri občinskem odboru v nedeljo 20. novembra nima sestanka na ta dan, kakor je bilo javljeno v zadnjem poročilu, nego šele zadnjo nedeljo v mesecu, t. j. 27. novembra pri tov. Kuntariču. Sklicana pa je bila seja že tudi med tednom v sredo 16. novembra, kjer so se obravnavale tekoče zadeve po sestanku obč. odbornikov na uradnem dnevu. Novi ; člani se morejo vpisati vsako nedeljo pri tov. tajniku Bučarju ali pa je priglasiti pristop pri predsedniku tov. Jordanu. Kdor ima kako prošnjo na posl. Puclja. naj se istotako zglasi pri omenjenih. plemiči in višja duhovščina, ki se je zbirala na francoskem dvoru. Kralj s svojo kliko je gospodaril nad živ- te in zabaveželjne plemiče. Mera ie bila polna, ko se je moral v blatu, ledu in snegu valjati po strelskih Ijenjem in premoženjem svojih po- jarkih, dočim so se plemiči in gra danikov po mili volji. Na dvoru je ščaki vrteli po plesnih dvoranah, vladala največja korupcija, po raz-j L. 1917 je izbruhnila revolucija, košnih dvoranah so se vršili plesi j kri je tekla v potokih, kakor v fran-dan za dnevom. Jasno je, da je dvor j coski, tako je tudi tu padla glava s takim zapravljivim gospodarje-, carja. V tej revoluciji so sprva so-njem rabil vedno in vedno denar, j delovali meščani, toda se je kmalu m odkod naj ga dobi če ne od niž- i pretvorila v revolucijo kmetov in jih slojev, ki so morali noč in dan' delavcev pod vodstvom nesmrtne-delati za to, da se je takratna gospo- i ga Ljenina. Toda delavci so dobili da veselila. Tedaj se je začel raz- nadmoč, odrinili so kmeta stran in Novicc in razno. legati po pariških ulicah glas »enakost, svoboda bratstvo«; izbruhnila je revolucija, kri je tekla v potokih, padale so najvišje glave med Iro tarim i {/> KIl^ l___.i? niso hoteli zemljo, ki so jo vzeli graščakom dati kmetom, ampak so zahtevali, da jo kmet samo obdeluje in pridelke izroči državi. Toda katerimi je bila tudi kraljeva. Me- »i Slo. ščani, ki so bili prej zatirani od i Leto 1921 pomeni za Rusijo in za plemičev in dvora, so prišli na vla- • ves vzhod nov mejnik. Kmet je do. Kri ni tekla zastonj, na razva- zmagal. Morali so mu dati zemljo linah je vzniklo novo življenje, nazaj. Od tega leta se je gosoodar-vznikla je demokracija, ki je pri-1 sko Rusija dvigala vedno višie in pomogla Franciji do blagostanja, i višje. Drugod v Evropi pa so še vladale' Veliko pomanjkanje živil v svedre razmere, edina Francija je bi- , tovni vojni je dalo kmetu oni ugled, la tista svetla luč. ki ie Došiliala ki mu pripada. Iz tega pomanjkanja se je rodilo novo politično in kulturno stremljenje, za katerega se bori tudi naša stranka in katerega imenujemo agrarizem. Tudi velika lakota v Rusiji je pričala, da brez kmeta ni ruske države. S to lakoto so je pričel preobrat v po- ki je pošiljala žarke svobode v te temne kraje. Prej ali pozneje je tudi v teh državah izbruhnila revolucija, bodisi krvava ali nekrvava, t. j. s plemiči, grofi in baroni. Povsod v Evropi je zavladala takozvana meščanska de* mokracija. Vse kmetovalce opozarjamo, da je žepni »Kmetijski koledar« za leto 1S28 že skoro popolnoma razprodan in v kratkem ne bo več za dobiti Kdor ga hoče imeti, naj ga r«T pričani, da je utonil v Savi. Toda glej. če/ dva dm so ?a zagiedaM živega 6 km daleč od kraia nesreče, na maVm savskem otočiču in tudi nie^a srečno rešili. IThq ženo radi nrevejike ljubezni. Pred poroto v Sni itn se ie ore-tekli teden zaerovarial Marto Per-šič. ker ie letos meseca lViia vorl-čo otrok ubil svoio ž^no. Državni pravdnik ie zahteval smrtno kazen. a porota ie ubiiVca onrostila. ker se le zagovarjal, da je ženo preveč ljubil, a ona ga je zapustila 1» «e s drugimi pAjdašik, Uboj v silobranu. V Slovenji vasi Koliko neposrednega davka je . Žalostna rodbinska tragedija na pri Ptuju je delavec Štefan Čaruga bilo že plačanega? Finančno mini-1 Dunaju. Na Dunaju živita zakonca 11 n 1 I /-» K »1 n ** 11 V» i I r« ft AIV.MA n«• n . .—. A. rt X_— 1--— A T_ * ___1 * I I* I ® 1 1 1 1 TT T • • | 1 • Kroman s svojim otrokom pri ma- v silobranu ubil s sekiro svojega strstvo objavlja statistiko glede do-1 svaka. Čaruga se je ravno vrnil iz slej plačanega neposrednega dav-Francije, kjer je pet let delal in si ka. Do konca meseca avgusta je bi-služil kruh v raznih krajih Fran-,lo letos plačanega neposrednega cije. Ko se je vrnil, sta se takoj!davka z dokladami v znesku 895 sprla s svakom radi družinskih milijonov 466.800-64 dinarjev, razmer. Svak Pišek je bil zelo na i Dr. Ladislav Polič umrl. V Za-siabem glasu, nasilen in že mnogo- Jgrebu je umrl v torek, dne 8. no-krat kaznovan. Na Čarugo je nava-i vembra univerzitetni profesor in lil z dolgim nožem in ga hotel za bivši narodni pos^nec g. dr. Ladi-vsako ceno napasti. Čaruga je v slav Polič, eden naiboljših pravni- i silobranu pograbil sekiro in usmr-' til svojega svaka, nakar se je sam I javil orožnikom. j Pred ljubljansko poroto je bil pre*ekii ponedeljek obsojen delavec Viljem Grah, ki je letošnjo po-n^ad skušal izvršiti roparski umor teri od moža. Živeli so skupaj v eni sobi, pa je prišlo vedno do prepira. Pred par dnevi, ko je odšel mož zopet na delo, je priš^ do hudega prepira med taščo in snaho. V tem je pograbila Kromanova žena za nož in žnjim najprej zaklad dete, nato pa še sebe zaklala v srce in z otrokom vred skočila skozi okno. Strašno neurje na Atlantiku. — Pred nekaj dnevi je divjalo na celi francoski obali Atlantika silovito neurje. Več parobrodov in ribiških ladij se je potopilo in v lukah težje poškodovalo. Utonilo je tudi več mornarjev. Živega zakopali. V občini Sik Sobole na Rumunskem je živel samotarsko življenje 661etni starček Štefan Čedo. Po vsej okolici je šla govorica, da ima možakar shranjene težke milijone. Nekega dne se je pojavila v stanovanju starca občinska komisija z obč. tajnikom na čelu in izvršila v stanovanju preiskavo. Pri tem so našli v enem čevlju skritih 1 in pol milijona le-jev, večina v zlatu, drugo pa v bankovcih. Komisija je takoj sestavila kov naše države, ki je kot tak užival evropski sloves in priznanje. Strahovita nesreča. V sara'evske zapore so privedli te dni kmeta Ante Dujiča, ki je iz nevednosti napravil strašen zločin. Pred par dnevi mu je poginila krava na vranič-nad branjevko Jerico Ažman, na nem nrisadu. On je kravo razsekal 12 let težke ječe. Ažmanovi je pre- in pričel prodajati meso. Takoj so re?al vrat tako, da ne bo mogla ni- se pokazale strašne posledice. Tri kdnr več govoriti. j osebe so umrle, a nekoliko jih je Samomor zaradi nesrečne ljn- j težko obolelo. Med drugim je umrla bežni. V Zgornji Kungoti v mari-j tudi Dujičeva žena. Zadeva je bila borskem okraju se je v gozdu po- prijavljena orožništvu. ki je kmeta leg cerkve obesil šele 201etni Tvan aretiralo in ga dovedlo v sarajev-, Drozg iz ugledne kmečke hiše. Sa- sko sodišče, momor je izvršil zaradi nesrečne v nesreči. Te dni se je do- liubezni. Ko so ga pogrešili in v godil v Bratislavi na Češkoslova-pozdu poiskali, je bil nesrečni mV škem zanimiv slučaj med avtomo- denič že mrtev. bilsko nesrečo. Neki neprevidni j testament, po katerem se zapušča Kobko žrtev zahteva iefika v šofer je povozil z avtomobilom sle- ] vse premoženje občinskemu tajni-naši državi? Po uradni statistiki po žensko, ki se ni vedela kam j ku. Starec ni hotel podpisati testa-nmre v naši državi na leto okroglo umakniti. Toda, ko so žensko dvig- j menta, ali ga je komisija v to pri-50.000 bolnikov za tuberkulozo. Po nili vso prestrašeno izpod avtomo- silila, vsled česar se je tako raz-celokupnem številu umrlih odpada bila, je nenadoma spregledala, buril, da je omedlel. Komisija je na tuberkulozo četrtina smrtnih' Ženska je bila 11 let popolnoma hitro poslala po zdravnika, kateri slučaiev. j sleoa. j je »ugotovil smrt« in so starca ži- Mrlič v gnoju. V vasi Krajkovcuj Kapetan obsojen na 5000 funtov , vega pokopali. Komisija je pobrala v Srbiji je kmet Mitar Miholjevič, šterlingov globe. Kapetan paro-, denar in odšla, vendar so se takoj ubil svoio 70 let staro mater. Truplo broda »Alon Kerk« od holandske 1 med seboj skregali pri raz delitvi je razrezal na kose ter jih zakopal paroplovne družbe ie hotel na svoji denarja in nato eden drugega ova-na domačem gnojišču. Izvršil je ladji vtihotapiti 50 Kitajcev v A v- j dili oblastem. Državni pravdnik je zločin, da bi se polastil nienega pre- stralijo. Ker so njegovo namero i zaukazal vse člane komisije areti-moženja. Groznemu zločinu so pri- pravočasno odkrile avstraisVe ob- rati, kakor tudi lažizdravnika, ki šli na sled in nečloveškega Mitra lasti, so ga obsodile na 5000 funtov je ugotovil smrt starčevo, pretirali. ; šterlingov globe, aM na preko en Petrolejski izviri v Bolgariji. V i Poštar, ki jemlje dolarje iz pi-,milijon 300 tisoč dinariev. Avstral- ■ Bolgariji so zasledili v okraju Ka-sem. V Subotici so pred nekaj dne- ska vlada ie namreč strogo prepo-,zariik nove močne petrolejske vire, vi aretirali poštnega uradnika Ma-jvedala vseljevanje Kitajcev v Av- katere hoče vlada sama izkoriščati itiio Novosela, ker je jemal iz ame- j stralijo. rikanskih pisem dolarje. V sredo' V Uralu so odkrili ogromne dne 9. t. m. je prinesel neki vdovi množine železne rude. V Uralu, Sinaj dobil Mojzes od Boga dve ta-zopet pismo od njenega sina. ki ži-j znamenitem ruskem gorovju, so,bli z deset božjih zapovedi. To sta vi v Ameriki. V pismu snoroča sin. našli po dolgem in trudapolnem; bili dve kameniti plošči z vklesa-da je priložil 10 dolarjev, a mati raziskavanju ogromne množine že-jnimi zapovedmi, in sicer štiri, ki vsa zapreoaščena ni našla denaria lezne rude. Izvedenci izjavljajo, da govore o Bogu, na eni, in šest, ki v nismu. Radi tega se je na pošti se nahaja na teritoriju naimanie j govore o ljudeh, na drugi plošči, pritožila, vsled česar so začeli stvar 210 milijonov ton železne rude. Na ^Ko se je Mojzes vrnil z.gore in vi-preiskovati in ugotovili, da je No- ozemlju Alpaieva so odkrili še! del, kako njegov narod obožava vosel v neki banki premenjal več ogromnejši zaklad. Tamkajšnja le- j zlato tele, je v jezi pod zlatim tele-doiarjev. kar je dalo za povod, da žišča železne rude cenijo na 570 ^om plošči razbil. Mojzes je potem so ga aretirali. milijonov ton. V tem ozemlju so od- |šel zopet na goro Sinaj in dobil po- Volk pregrizel vrat pastirju. V krili tudi ogromne množine pre-, novno tabli z božjimi zapovedmi. Ti bosanski vasi Zecova je našel'mlad moga. j tabli sta bili kasneje vzidani v hra- pastir čredo ovac. Nenadoma se je Medvedi v črni srori. V zadnjem mu Salamona. Ko so 588. I. pred poiavil med čredo volk in nanadel času so se pojavili v Črni gori v Kr. r. Kaldejci porušili ta hram, sta mlado ovco. Pastir jo je hotel bra- precejšnjem številu medvedi, ki so bili tabli pravočasno^ rešeni in pre-niti in ie tolkel s palico po volku, v večih kraiih napravili občutno neseni v neko duplino. Sedaj se V tem hipu skoči volk na pastirja škodo. V v*si Stoburni so udrli, različni starinoslovci trudno, da bi ter mu pregrize vrat in ga nato .v staje in poklali vso živino. Kmetje; našli duplino z Mojzesovimi tab- Kje so Mojzesove table? Po starem testamentu je na vrhu gore še strašno razmesari.. 3000 moških se je izselilo zaradi bede. Iz občine Imotski v Dalmaciji se je vsled letošnje slabe letine in zaradi bede izselilo v inozemstvo 3000 kmetov. Po veČini so si šli bedni ljudje iskat v tujino dela. Parobrod naletel na mino. Nem- so iih s težavo odpodili in enega medveda ubili. Nova ležišča T^pinoea so našli na Nizozemskem. Fo 1 ški parobrod »Move« je naletel „ na mino v bližini otoka Oesel in knjigo, v kateri trdi. da bo pričel se takoj potopil. Od posadke so j ogn jenik Vezuv koncem tega leta trije mornarji utonili, ostali so se bljuvati s tako silo lavo na da.n, režili. ! kakor ie nikdar do »edaj. lami. Največjo podmornico na svetu so spustili te dni v morje v New-yorku. Posadka šteje 8 častnikov in k) mož. Vtihotapljanje inozemcev v Ameriko. Vtihotapljanje tujezemcev v Ameriko tako narašča, da nastaja težko vprašanje, ki dela priseljeniškim uradom skrbi. Tekom tega leta zaznamuje ta urad že 19.000 vtihotapljencev, katere so oblasti prijele. Silen požar v Bosni. V vili neke- grabiti. Avstrija je navezana v 1. Srbija J uradnika v vasi Zadovič pri Sa- glavnem na dohodke svo e indu- 2. Bosna in Hercegovina Sjevu je pre^klfcetrtek nSal iz "rije in velik del izvoza avstrijske 3. TW«ka in Slavonna neznanih vzrokov ogenj, ki se je. industrije gre v nase dežele. Zato j razširil na bližnje lesno skladišče, naša delegacija lahko močno pri-] kjer je pogorelo 30 vagonov lesa, in tisne na avstrijsko. Ta pritisk bo.4. potem še na obe parni žagi, ki sta zalegel, osobito še, če bo nasa dele-! ---•—*« -- naši državi. Na pomoč gacija toiiko uvidevna, da bo na- najvecp je bilo poklicano tudi vojaštvo, a rešiti se ni dalo skoro ničesar. Hrvatska in Slavonija (Medjimurje) z otokom Krk Slovenija z Prekmur-jem 5. Bačka, Banat in Ba-šprotno popustila z naše strani pri ranja carinah na industrijske izdelke. 6. Črna gora Tako bi naši kmetski produkti ob- 7. Dalmacija držali svoje cene, eventualno bi se lahko celo povišale, ljudstvo bi pridobilo večjo kupovno moč in vzcvetela bi naša trgovina in obrt. Tako bi se gotovo postopalo, če bi kmetsko ljudstvo Jugoslavije 3. Bosna in Hercegovina bilo dovolj izobraženo in bi se v j 4. Srbija politiki oklenilo svoje kmetske: 5. Slovenija s Prekmur-stranke. Žalibog pa danes v naši I jem državi, ki je 95% kmetska, vladajo 6. Dalmacija meščanske stranke, ki bodo to 7. Črna gora vprašanje rešile po svoje. Ni samo III. Skupno slučaj, da so ravno sedaj zborova- 3,378.041. le v Beogradu vse industrijske or- 1. Hrvatska in Slavonija ganizacije in trgovske zbornice. Na 2. Eačka, Banat in Ba-to zborovanje so povabili tudi našo ranja delegacijo, ki vodi pogajanja z Av- 3. Srbija i-1--.V.U^MAI/V 1-»-» tTrxlI*rr»lA A C! 1 Axrnn11 1. Hrvatska in Slavonija (kot zgoraj) 2. Bačka, Banat in Ba-ranja MLADINSKI VESTNIK. Beričevo. — Tukajšnje društvo kmetskih fantov in deklet bo uprizorilo v nedeljo 20. novembra igro »Lovski tat«, ljudska drama v petih dejanjih. Pričetek ob pol 4. uri popoldne. — Vabimo k najštevilnejši udeležbi. Odbor. Sovodenj in okolica. V našem kraju se je pojavilo veliko zanimanje za ustanovitev Društva kmečkih fantov in deklet. Ta organizacija bi bila pri nas krvavo potrebna že zaradi izobrazbe našega ljudstva. Upamo, da bomo svoj namen z nekoliko požrtvovalnosti tudi dosegli. _ . . _ Tekom tega meseca nas bo obiskal i strijo, da tako pritisnejo in vplivajo 4. Slovenija predavatelj iz Ljubljane, ki nam bo | nanjo, da bo ščitila le in erese njih, 5. Eosna in Hercegovina razložil pomen društva in nam dal naši kmetski interesi pa bodo za- 6. Dalmacija potrebna navodila. Novo društvo boitemneli, ker ni nikogar v vladi, ki 7. Črna gora najkrepkejša opora tudi za našo bi tudi s te strani pritisnil na našo Bivolov je skupno politično organizacijo. Zatorej vsi delegacijo. na delo, da bomo naš veliki kmečki j Mnenja smo, da bi v tako važni pokret kar najbolje razumeli in! zadevi morale storiti svojo dolžnost potem toliko ložje in uspešnejše i tudi kmetske stanovske organiza- 1,631.096 po kakšnem grmičju ali jablani. Vi- 1.223.277 dimo jih na debiu jablane, ja še celo na vrhu. Kaj pa delajo tam, kaj hočejo na jablani? Le opazujmo jih 1,118.014 nekaj časa. Kmalu privleče ena hrošča, druga bubo, tretja goseni-479.108 co; ja cela karavana z raznimi škodljivci se vleče proti mravljišču. — 374.753 Poiščemo na jablani vejico z gnez-82.067 dom jabolčne vešče in jo položimo 52.084 k mravljišču. Kako hitro so mrav-H." Konjev je skupno 1,069.310: Ije pri veji in kako hitro raztrgajo delali za uresničenje naše kmečke cije. Kaj je storilo Poljeprivredno j glovenija g Prekmurjem ter odpade misli. I trgovinski pogodbi Avstrijo. Te dneve Društvo v Beogradu in Zagrebu, k kilometer 2iy06%. bs j in kaj nasa kmetijska družba, nam i ni znano. Naj poda inicijativo za to :naša Kmetijska družba, če se ne j zgane Poljeprivredno društvo v i Beogradu. Tudi naše kmetsko za-i drugarstvo mora reči svojo. Zadnji Z čas je. Potem, ko bo prepozno, ne gnezdo tega škodljivca in uničijo 342.760 jajčeca in gosenice. Vidite, kakšen dober pomagač je mravlja sadjarju 311.583 in vrtnarju. In kakor je to pri ja-1S2.631 blani, tako je tudi pri hruški, 141.479 breskvi, kosmulji, ribezu itd. — Na I zeljnih glavah najdemo poleti go-58.647 senice kapusovega belina. Veliko 12.104 gospodinj bi nam vedelo povedati, lo!ll6 kakšno škodo nam napravijo gose-število svinj znaša niče tega metulja. Ce pridejo mravlje do njih, jih razgrizejo in odne-977.313 sejo v mravljišče. Pa ne samo z gosenicami kapusovega belina, am-954.676 pak tudi z gosenicami, bubami dru-303*917 Sih škodljivcev napravijo isto. 303^917 Podal bi še več primerov, a naj 278^587 bo dosti. Opisal sem na kratko 22^964 mravljo kot sadjarja in vrtnarja in 10.542 vidimo kakšna korist je mravlja za naše vrtove. Neumno in nespametno je torej pobijati mravlje in razdirati njih domove. Pustite jih pri miru in naj naprej uničujejo škodljivce sadja in vrta. Ce jih bodemo pobijali in uničevali, bodemo le sebi delali škodo. Nikolajev. 51.483, mul 16.108 in oslov 82.207. Število perutnine 15.075.292. Iz gornjih podatkov se vidi, da je na živini relativno najbolj bogata | bo nobeno zabavljanje pomagalo. . -... , ra7Vpn kmečkih I Seveda je v prvi vrsti merodavna ifT^l^^fi - Mravlja kot sadjar in vrtnar. Ako posežemo nazaj v dobo pred ;e dneve se vrše pogajanja zajvlada in-kakor smo rekli, je ta vla-^oinov na d®f ^ ^j^fJČZ izijo trgovske pogodbe z Avstn-j da me§čanska, ki nima srca za . i ■ , ■ • „ 0 A ,„„„„„ revizijo jo v Beogradu. Avstrija je namreč j SeSto^^tiTaS še manj fdaj: Zakajmne? 0d^r ^Imof infriie spremenila svojo gospodarsko po-, se jj0 brigala za naše zadeve, če ne je ianeKi Ljudje iz Kmetov so pri-jseuem agiuuuuiuv m litiko v toliko, kolikor so v njeni>bomo Vfidno Donavlia1i svniih 7fl.;»asaJl vladi dobili vpliva avstrijski kmetje, ki zahtevajo zaščitne carine za kmetske pridelke. V Avstriji se lepo razvija kmetska stranka. Ne more dobiti sicer nikoli večine, ker je le 30% avstrijskega prebivalstva kmetskega, ali kolikor je kmetskega naroda, ta se zbira okoli svoje kmetske organizacije tako, da brez kmetske stranke niso mogli sestaviti vlade, na trg razne stvari: zele-njad, cvetice itd. in jih prodali za ; bomo vedno ponavljali svojih zahtev. Tudi naše časopisje molči,. , , prav tako brezbrižno je, kakor bi|r^hen denKar" Vfk s/ )e Pac. fh se ne šlo za eksistenco in kruh mi^^tiko vCki po vrtu ko mikme-iin 2 Slovenca. Od agronomov so: 3 lijonov ljudi. Javilo se je to, da se... . - ' - - . i . _ i___o Tečaj za živinorejske inšpektorje: 25. oktobra je bil na zagrebški univerzi otvorjen trimesečni pripravljalni tečaj za polaganje izpita za živinorejske nadzornike. V tečaj so se sprejeli agronomi in veterinarji, ki so dokazali najmanj petletno specijalno prakso v živinoreji. Prijavilo se je iz cele države skupaj deset kandidatov in sicer veterinarji. Po pokrajinah so 4 iz Hrvatske, 2 iz Bosne in 2 iz Slovenije, 1 iz Dalmacije in 1 iz Vojvodine. Po narodnosti je 6 Hrvatov, 2 Srba • f jno pogajanja vrše, a kakih direktiv,;, " „ ,, - - J - ' - - - '; se to na dom. — JPnsla je vojna. teh zaman iščemo v slovenskem ča- gi\ ki so še bili ,?d , ^ -.,. ioWnt; • • polni, so se zaceli kmalu prazniti, referenti. T ! Kmečke Ženice niso več nosile na' Mariborski trg Pri svinjini in slanim Kaj pa oblastne skupscme? Osno- , . . . , „ . „ . , , so cene stalne Din 10 do 30 za kg na vala se je neka zveza vseh oblast- %&T} vakf'fflen kakor ^obno, 15 do 17 za kg na debelo Perut-nih skupščin v državi, sedaj je čas, prf* KaJ sedaJ? Stan Pogovor pa nina in domače šivali: Cene so bde pi- prinese vsega česar želim in nastavniki na kmetijskih šolah, 3 na dom. — Prišla je vojna. Tr- so pri oblastih in 1 pri srezu. Vsi kako naj se zastopa našo državo, gi> ^0" še bili" od začetka vojne j veterinarji so sreski veterinarski Nas zanima to v toliko, ker smo da 7hon,ie ta tvptTin' Pravi: »Pomagaj si sam in Bog ti kancem 15 do 30 kokošem 40 do Sara- mi izrazita kmetska država, pa golpSffi ^^iJ^Zt^i ^ S IS^S d^o^m navezam na izvoz naše živine pra- napredek vsega naroda. ličkaj zemije, jo je prekopal. Z ve- in grlicam 25 do 35 Din za komad. Krom- šičev, krompirja, vina, južni kraji mj Wifplnn T 7aitniMn trpuntkn .se1]6111 Je Priiel v roko motiko in pir, zelenjava, druga živila, eadje in cvet-tudi na izvoz žita, moke itd. Veliko i „ JlsSS,S' loPato> Je loPatal in Pokopaval. Te- Cene^ so bile krompirju 1 do l 75 je bil skoraj edini trg za našo živino in prašiče. Ako sedaj avstrijski delegaciji usoe, da si pri poga-. jan jih pribori višjo carino na živino i in prašiče, kakor dosedaj, potem bo' naša živinoreja močno prizadeta, cene bodo znatno padle, s tem pa bo tudi vse slovensko kmetsko gospodarstvo hiralo in propadalo, za tem pa tudi obrt in trgovina. verjemite, bo tudi vse drugo. J. B. Koliko je živine v naši državi? Slovenija najbogatejša na živini. Nedavno je Generalna direkcija državne statistike objavila podatke Kakor smo rekli, pogajanja za'o domači živini po pojedinih po-revizijo trgovske pogodbe se vrše krajinah. vs^ed teea, ker hoče Avstriia čari-! Po statistiki je v naši državi ne za kmetske pridelke zvišati. Ali 2,094.110 krav. se mi iflhVo borimo uspešno proti I. Volov, bikov, krav in telet je zoval mravlje. Kakšno vrvenje kak-avstrijski delegaciji in to prepreči- skupno 4,960.397. Od tega imajo sen promet je na mravljišču. Njih mo? Lahko, samo prav treba to za- pojedine pokrajine: ' i ceste vodijo na razne strani, največ In Če je zrastlo na tem koščeku 1 do 2 Din, zeljnatim glavam 1 do 4 Din zemlje le par peteršiljev, kolerab komad, hrenu 8 do 10, zeleni papriki 8 do — dobro je bilo. Mnogo ljudi je W Din, paradižnikom 3 Din, kislemu zelju . , , TT.. 0 0 v.*,. 4, kisli repi 2 Din, surovemu maslu 36 postalo kmetici. Hitro so se naučili d'0 ^ Din;kuhanem'u maslu 46 do 48, čaj- in razmišljevali, kako bi Še boljše nemu maslu 52 do 55 Din kg, mleku 2 izkoristili zemljo. Delo jim je bilo dO 3 Din, smetani 12 do 13 Din, oljčnemu lahko. A težje jim je bilo in jim je £22.^26, ^ se sedaj, spoznati prijatelje in so- r50 do ^75 Din komad. Sadje: Cene so vražnike vrta. Za dobiček vrta pa bile jabolkom 4 do 8 Din, hruškam 6 do je tO zelo važno in zato si hočemo ' 12, orehom 10, luščenim 40 do 52, grozdju PTiPtrn 7fltimn^CTn nriintplin vrta to 16 do 20' limonam 0"75 do 1"50 Din ko- enega zatiranega prijatelja vita, to mad_ KostanjU) surovemu 2 do 3, pečene- je mrav']0, katero najdemo V vsa- mu 6 Din liler. Lončena in lesena roba kem vrtu kot sadjarja in vrtnarja se je prodajala po 1 do IGO Din, brezove ogledati na kratko. Vsak je že opa- me::e do o Lin komad, 1 leseni kur-ni.i, • Lin, k ruzna slama 2o do 30 Din vreča. .Seno in Sia-. a: Cene so bile senu 55 do 82-50 Din, slami pa 35 do 45 Din za 100 kg. sta se preselila s svojo pisarno in poslujeta odslej v hiši nasproti dosedanje pisarne v Tavčarjevi ulici št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani. KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Brsojavk« »Kmetski dom". Talcfon it. 2S47 BaSun pottna hranilnice st. MM7 , reg. zadr. z neomef. Kav. v LJubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje ~ " " Obrestuje 6% eisuh Daje: Posojila na vknjl2bo, proti poroStvu ier zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuj« Kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. vloge na knjižice brez od povedi Veije »IbImp vloge ln vloge v telkoCem računu po dogovoru. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. Preskrbuje: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznic« (nakazila) na druga mesta. Uradne ure: Vsak delavnik od 8, —12.1/, ln od 3.-4.7«. Podružnica v KAMNIKU na 6lavnem trgu. Priporočljivi najlepši nakup pri V ^ LJUBLJANA Lingarjeva ulica. Posteljne odeje, lastni izdelek, od Din 160'— naprej. — Posteljne garniture od Din 300'— naprej. Preproge, zavese, porhetaste rjuhe 200, 220, 230 cm dolge. — Ogri-nalke kocke, pleli. — Velur, pliš, žamet za mantelne. — Ogrski koci, dolgodlaki. — Konjski koci, plahte. — Perje kg od Din 45'— naprej. Violina od as harmoniko Din, gramofona od 345 Din. oitre od 192 Din, mandolina od 19« Din, tamburlce, pihalu Itd. po izredno nizkih cenah direktno ii tovarniškega •kladiiCa. 8 dni na ogled. Vaak Instrument lahka vrnete, te ne ugaja. Zahtevajte take) JBF" VELIK CENIK ZASTONJ * ari tkladiiča MEINEL IM HEROLD TOVARNA GLASBIL, GRAMOFONOV IN HARMONIK Maribor št. 108. Issšlai Je Blasnlkova m prestopno leto 1928, ki ima 566 dni. >VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še dane« najbolj obrajtan. Letoinja obširna izdaja m odlikuj« po bogati vsebini in slikah. »VELIKA PRATIKA« jfe najbolj« ki najcenejši družinski koledar. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi Je ne bilo dobiti, naj se narodi po dopisnici pri J. Masni uMM tiskarna in litografični zavod Ljubljana, Breg 12 Najboljši Iri naJlrpeSnaJil ŠIVAL,IVI STROJI so: GHITZNER** ADLER" za dom, obrt ln Industrijo, v rainlh opremah. • Iatotaai IviearsU pletilni stroji „DUBIED". Pisalni stroji „URANIA". Ugodni ilnl pogo/l. e£letna garancija. . Tovarniška zaloga: JOSIP PETELINC, LJUBLJANA blizu Prešernovega spomeniSia ob vodi. l»ora\ najie naročnino I Kmetovalci! Ali hočeie dobiti jsr zastonj patentirani stroj NIkaka goljufijal Sporočite svoj točen naslov tvfdki H. N E M I T Z, Železna Kaplja (fiisenkappei), Avstrija. Hn.nimi)in »atanra za kolarsko obrt. JANEZ MAROLT, Gorenja eimem ujetim ( vas 2i pošta Kltmtai Doienjsxo. f DENAR el prihranite, ako kupite dobro blago ta obleka in perilo | to pa le zato, ker najdete v obtne znani, nad M let efceto|etl trgovini R. Miklauc »Pri škofa«, Ljubljana zelo veliko atroksvno odbrane zaloga prvovrstno-ga kamgarna za ~fSf- molke obleke, fino »vlleno, volneno in perilno blago za JHP t*"-«ko obleke, kakor tud! vse oruge vrata, blaga. — Postrežba zanesljivo peStena. - Naročile: po pošti se takoj iJtrSilo. Teiefon št. 2149, 2963 Prešernova ulica 4 ___ _ Pošt. ček. raž. 13.853 (Siro>ra2un pri Narodni banki) sprejema hranilne vloge in izdaja trg. kredite pod najugodnejšimi pogoji; eskompt in inkaso menic ter trg. cesij. « Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut in deviz po najugodnejših tažajin.