se v Konferenca v Ženevi Leto XV. - Št. 171 (4325) k L Po nezadovoljivem izidu florentinskega procesa proti benečanskim partizanom in antifašistom, ki pa kljub temu po-meni konec petnajstletnega policijskega in sodnega preganjanja «5E MALO... PA BO kOM.<..» FILM-CGIL poudarja, da so ustvarjeni pogoji za žakljiieitev ipoderne in ustrezne delovne pogodbe - Potek stavkovnega gibanja - Pred rešitvijo spora kovinarjev l S Nino preganjanje bene-canskih partizanov in antifašistov se je torej {pri Mden P° mnogih JM z uveljavitvijo amne-‘le na .florentinskem po-atnern sodišču — preneha-t ",Preganjanje je trajalo ka -!eL> da so med tem in« .trije Partizani od dvainpetdeset obtoženih umrli ,. Zanje niti amnestija ni na več potrebna. Toliko iq lahko rečemo od ieta vJ, S~ so oblasti dajale no-.Nasističnemu in vsemu ^mističnemu tisku iz dne-a v dan obilo snovi za ob-k*°vanie ljudi, ki so po sto v!aciji Italije storili ti-,o. kar jim je velevala nji-s,nVa dolžnost in vest: po-’ ln ubogali so glas Jljev protifašistične in otinacistične koalicije ter g, svojih močeh pripomo-«»■1. Popolni zmagi nad ^hujšimi vestva sovražniki člo-h« . Drugi pripadniki i^ hitler lanske koalicije P° vojni prejeli prizna- so nia j. .ln odlikovanja, naši be-^canski partizani pa na-jj. st° odlikovanj policijsko sodnijsko preganjanje. din«150 se .ie mc.glo to zgo-km .^aka.i niso bili odli- jihatli tud’ oni? Zakaj se rv, le hotelo obsoditi nič zov, ^ Kot na najhujšo ka-ia?\ - 3° predvideva itali-t ‘Siti kazenski zakon? Na g ^Prašanje je potrebno BrinS’ .ko .ie nepotrebnega krit • 3Wij:a konec, dati od-J M pošten odgovor. tp dor pozna naše razmeji’ Mia ta odgovor na dla- za nazadnjaško in n0 ^demokratično misel-Če italijanskega vladajo-jan Meščanstva od itali-De skega zedinjenja do dali •> ?’selnost, ki je v svo-la nii konsekvenci dobi-ZlopSV°i Konkretni in tudi farmski izraz ter epilog v Seln ni diktaturi. Ta miških1 v odnosu do bencin n. Slovencev ni dovolila 0(J, se danes ne dovoljuje fU(vTliega priznanja, da so beneški Slovenci se-j0{?hi del enega izmed ev-*kih in srednjeevrop-Vi ,narodov, ki se mu pra-j;ats-°ven,ski narod. Zakaj? ker so leta 1866 vsi, rai5. 1 brez izjeme, hoteli tali • poc* novo zedinjeno I-tie ,0’ ki je obetala biti, če V^vno demokratična, pa bei' Rralnejša in napred-oc* reakcionarne habs-fla k monarhije. Upali so, ttai °d° P°d tedanjo novo kvt uživali vsaj toliko le ”n°Mi.ie, kolikor jim jo dopuščala prejšnja j),)VPodarica — beneška re-hesi/. a- Zato naj bi bili be-*., Kl Slovenci ne samo «1-■ °.ni». temveč celo «ita- li idejam nosilcev in u-stvarjalcev zedinjene Italije. Toda z amnestijo je ta miselnost doživela vsaj delni poraz. Policijski in sodnijski preganjalci benečanskih antifašistov so le-tem naprtili najhujše zločine od kraje in ropov pa vse do umorov in — veleizdaje. Takih obtožb je bilo nič manj kot 56 Toda že na sami javni razpravi so jih ne samo razbremenilne, temveč tudi obremenilne priče tako temeljito razkrinkale in spravile na laž, da je bil jasnih in nepobitnih zih, ki so jih predložili in obrazložili zagovorniki, sani državni tožilec primoran u-makniti vse obtožbe razen ene same — obtožbe veleizdaje. 2e to je bil prvi nujni poraz reakcionarnih oblastnikov. Toda današnja demokrist-janska Italija spričo odnosov sil, ki v njej danes vladajo ter spričo odnosov sil v svetu, zlasti pa spričo odnosov do nove Jugoslavije, ki je z ogorčenimi protesti spremljala to petnajstletno preganjanje borcev, ki so se oorili v njenih vrstah, obtoženih partizanov ni mogla obsoditi niti zaradi tiste edine in najhujše obtožbe. Prisiljena je bila njihov »zločin« vključiti v odlok o amnestiji in ta odlok uveljaviti. Pa še en poraz je doživela že stoletna nazadnjaška miselnost zatajevanja obstoja pripadnikov slovenske narodnosti v Nadiških dolinah. Med razpravo se je ne-pobitno in ponovno dokazalo, da v teh dolinah ne živijo prebivalci, katerih narodnost je «italianissima», temveč le italijanski državljani slovenske narodnosti. Vendar pa — kljub temu — s takim izidom florentinskega procesa in petnajstletnega preganjanja ne mo- Sj? . _ Zato je bilo za jUi^Menieno nazadnjaško k-'Slnost. nepojmljivo, da lja- ®Mu delu slovenskega Str, a .dovolili njegov vse-hikri razvoj. Zato ni Damč n°beni vladi niti na ten?6'; Padlo, da bi dovolila blat s.lovencem šole v njih si trtnem ieziku in so laži izmislili — ter v tej dotrajajo še danes — ten i!'*10v jezik ni niti slo-M temveč da govorijo -0 čudno slovansko areaie itd. jg^Jedica take miselnosti ti k°nčno trditev, da kuverte! nimajo pravice, hipJDitmvi ostali rojaki, za-tlite • Z(iružitev in osvobo-StVaV izP°d tujega gospo-v a- Zato so njihovo borbo s]n Mtah osvobodilne jugo- i Mu ai?ske armade kljub teli n • so se vanj° vključi-din nav°dilih tedanje e- ta,ia zakonite oblasti v I-j0l Proglasili za veleizda-ski ■ ato Je tudi florentin-re lavni tožilec za nekate-bom enečanske obtožene Veif6 zahteval kazen za — da Mdajo. in ni izključeno, tem tudi sodišče njegovo tem osv°jil°, če ne bi med-amr, zakonski odlok o jMnestiji, ki ga je uveljavi- loeip„in taka miselnost je jo ' h,P. zahtevala, da mora-sfej č slovenski benečan-®kseH,ar, ani in antifašisti so .nPlarno kaznovani, ker pa *„uPali ravnati drugače * CePrav so pri tem sledi- taho-da. s0 se'pogajanja pri--čela-' šele ‘ junija, ' potem1 ko so t sindikalni predstavniki postavili formalni ultimat: pogajanja ali stavka. Izkazalo pa se je, da nameravajo brodarji — in to ne samo privatni temveč tudi državne pomorske družbe — ponovno zavlačevati, saj so predložili naravnost smešne predloge. Pomorščakom ni ostalo drugega, kot da so proglasili stavko za nedoločen čas, ki se je pričela 8. junija zvečer. Se isto noč so prihajala iz različnih pristanišč poročila o ustavljenih ladjah in v naslednjih dneh se je ustavil skoro celotni pomorski promet ne samo v domačih, temveč tudi v raznih pristaniščih po vsem svetu. Položaj pa se je vedno bolj zaostroval, tako da je koordinacijski odbor stavkajočih pomorščakov v katerem so sodelovale vse sindikalne organizacije, 15 junija odredil, da se ustavi promet na še preostalin 22 ladjah, k? so vozile v glavnem na obalnih progah in med otoki. Brž ko se je pričela stavka, se je začel pritisk, izsiljevanja. grožnje in tudi intervencije s strani državnih organov. Do prvih intervencij je prišlo že prvi dan stavke, ko so s policijo izkrcali iz ladij stavkajoče mornarje in to pogosto celo takrat, ko sploh še niso pričeli stavkafi, ker je lad-i ja komaj priplula v prista- nišče, kot se je to pripetilo v Trstu na «Satnrnii». Ostra polemika se je raz-, vnela zlasti glede dveh vprašanj. Brodarji fio, nam-j reč skušali prikazati, da prejemajo mofnarji bajne plače in da je torej .stavka; neupravičena. V tej polemiki se je izkazalo, da pre-. jemajo. mornarji, po." iO-50 tisoč lir na mesec, da’- pa so» vkrcani komaj polovico mesecev na leto in torej stvar-; no prejemajo polovico manj. Frišlo je tudi na dan, da so delovni pogoji na preštevilnih ladjah nevzdržni: hrana slaba, da delodajalci % ne plačujejo vseh nadur, da šikanirajo mornarje ^td. Na javno mnenje, ki je ža od pričetka podpiralo po-; morščake. so seveda vsa ta dejstva vplivala in je' zato, i tudi propadel poizkus, da bi z juridičnim pritiskom strli stavko. Na dan so namreč privlekli fašistični zakon. s katerim so hoteti 20.! fc junija mobilizirati pomor-, ščake in prekiniti stavko,; ker naj bi »škodovala u-gledu in prestižu italijan*r ; ske zastave«. Vsi ti manevri so kaj male pomagali in so samo po-,; vzročili. da so tudi druge kategorije stavko podprle. Pri tem je treba podčrtati,) da so prvo solidarnostno stavko s pomorščaki progla- ; sili tržaški pristaniški delavci. ki v raznih razdob- (Nadaljevanje na S, strunij| i remo biti zadovoljni niti kot antifašisti niti kot Slovenci. Kajti, kaj pomeni amnestija in beseda «am-nestiratu? Po slovensko ' pomeni na nekaj spozabi-] ti», v pravnem izrazoslovju pa «prenehati s sodnim preganjanjem«. Vprašamo se, kaj naj bi oblast, in kaj naj bi stranka, ki je na oblasti (katere politični tajnik se v zadnjih časih tako baha z antifašizmom) morala glede hrabre borbe benečanskih partizanov pozabljati? Mislimo, da je proces dokazal, bi jih morala za njihovo borbo pohvaliti in odlikovati. To sledi predvsem iz izjav voditeljev partizanskega gibanja in partizanske vojske v Severni Italiji, ki so tedaj predstavljali edino zakonito oblast. f-, on 1* Poštnina plačana v goto*M Lena oU lir At*. postale i gmp*» Po 40 dneh enotne in odločne stavke Včeraj prekinjena stavka pomorščakov Uradna pogajanja se prično v torek RIM, 18. — Ministrstvo za trgovinsko mornarico je izdalo danes popoldne naslednje uradno sporočilo: «Minister za trgovinsko mornarico sen. Jervolino je danes ob 13. uri sprejel predstavnike štirih sindikalnih organizacij. Na razgovoru so bili prisotni Cruciani, Lagorio in Bruno za CISL, Santi, Ciardini in Colzi za CGIL, Vanni, Cesare in Proto D’Agostini za UIL, Landi in Guidi za CISNAL in Aurichio ter Teiner za SINDAN. Predstavniki sindikalnih organizacij so ugotovili, na osnovi sporočil ministra Jervolina, da obstajajo stvarne osnove za obnovo pogajanj in so sporočili ministru sklep o takojšnji prekinitvi stavke. Minister je nato odločil, da se bodo pogajanja pričela v torek 21. julija. Gornje lakonično poročilo je zaključilo štirideset dni trajajočo stavko vseh i;ali-janskih pomorščakov in priča, da so pomorščaki po vsej verjetnosti dosegli pomembno zmago. Niso še znane vse podrobnosti, zato je potrebna še določena mera opreznosti, vendar kaže, da so osnove za zaklju-čltev stavke v resnici stvarne in za mornarje zadovoljive. Tako se čujejo glasovi, da so se v zadnjih dvodnevnih razgovorih dogovorili. da bodo priznali pomorščakom skupno '5 odst. povišanje prejemkov, medtem ko so pomorščaki zahtevali 20 odst.. Bolj skopa pa so počočila glede normativnih zahtev :n zlasti glede zahteve, da bodo l-meli' pomorščaki pravico do sindikalnega zastopstva na krovu ladij podobno, kot to že obstaja vsa povojna leta v vseh industrijskih in drugih podjetjih. Ni pa dvoma, da je tudi glede teh, nič manj bistvenih vprašanj, bil na pogajanjih dosežen stvaren napredek. Da so ustvarjene stvarne 1 osnove za dosego pravične delovne pogodbe za pomorščake izvira zlasti iz zanimivega uradnega poročila FILM-CGIL, ki je bila ves čas trajanja stavke najbolj odločna in se ni nikoli pustila zavesti po preuranje-nem optimizmu. V tem poročilu poudarjajo, da je bilo ob 15. uri (in torej približno v času, ko so uradno prekinili stavko) v pristaniščih po vsem svetu blokiranih 51 ladij v skupni* tonaži 540 tisoč ton, torej 81 odst. ladjevja, ki je bilo ustavljeno, ko je stavka dosegla višek. Pred koncem stavke je torej pričelo plu-ti le 19 odst. vsega ladjevja. Poleg tega poudarjajo v poročiiu mednarodno solidarnost delavcev vsega sveta s stavko italijanskih pomorščakov in zlasti konkretno pomoč pristaniških delavcev ZDA, Avstralije, in Paname. Tajništvo FILM - CGIL se 1 zato, zahvaljuje vsem pomorščakom in vsem drugim delavcem, ki so to' stavko podprli. Poročilo zaključuje, da je tajništvo FILM - CGIL mnenja, da predstavljajo predlogi ministra Jervolina osnovo za sklenitev delovne pogodbe, ki bo moderna in ki bo odražala pravične potrebe pomorščakov. Pričakuje «e. da se bo s tem pričelo novo razdobje sindikalnih odnosov med delodajalci in delavci, ki bo omogočilo spoštovanje pravic in dolžnosti in ki bo ustvarilo potrebno vzdušje za nagel razvoj pomorskih prevozov. Tudi minister za trgovinsko mornarico Jervolino u-gotavlja v svojem uradnem poročilu, da je bil dosežen pomemben uspeh s prekinitvijo stavke pomorščakov in pravi, da bi bilo to mogoče že nekaj dni prej, če bi obstajala dobra volja vseh zainteresiranih. Bitka pomorščakov je bila izredno trda, saj je bilo potrebno kar 40 dni enotne in odločne stavke, da je bil dosežen ta uspeh. Zgodovina te stavke je dokaj obsežna in se moramo zato omejiti samo na nekatera najbolj značilna razdobja. Začetek datira že iz lanskega leta, ko je zapadla delovna pogodba in je prišlo' do prvih pogajanj, neizpolnjenih obljub in zagotovil. Ponovno se je položaj zaostril lani decembra meseca. Končalo ■ pa . se . je le. pri obljubah, Zato ne moremo biti s takim izidom procesa zadovoljni. Po krivici obtoženi partizani niso prejeli po dolgoletnem preganjanju zadoščenja. Sodišče bi moralo izreči popolnoma oprostilno razsodbo, kajti nobene potrebe ni bilo, da bi u-veljavljalo odlok o amnestiji- Da se to ni tako zgodilo in da pravici s tem ni bilo do kraja zadoščeno, pa je kriva že zgoraj omenjena stoletna reakcionarna miselnost sedanjega meščanskega vladajočega razreda, ki pa je kljub temu doživel na tem procesu precejšen poraz. Ta poraz pa je doživela ta miselnost in z njo vladajoči režim zaradi naraščajočih naprednih sil pri nas in v svetu. Zato bodo z zmago teh sil doživeli popolno zadoščenje tudi be-nečanski partizani in njihovo ljudstvo, za katero so se v prvi vrsti borili. Iz tega pa hkrati sledi, da se njihova in naša borba mora nadaljevati do dokončne zrnate, do zmage socializma. TRST, nedelja 19. julija 1959 Sicer pa, čemu bi si že danes belili Ijise za to, kar bo. čez sto let, ko pa je na Zemlji) Se pri razmeroma majhnem številu prebivalstva nad ena tretjina onih nesrečnežev, ki niso nikoli docela siti.. Statistika samih ZN namreč pravi, da je na Zemlji dobra tretjina ljudi, ki so «podhranjeni», kar je enako, da niso nikoli prav siti. J dica nekih gene-nj pri ddločenih a možnost je po-irodne selekcije«, zadnjih desetlet-predvsem medi-:ejšnji meri pre- V številki od 20 februarja letos smo objavili zakonski obvezna, ko se doseže cialistične Aktualni portreti ALOJZ SREBOTNJAK Je mlad, vendar že močno uveljavljen slovenski skladatelj. Doma je iz Postojne, Na letošnjem 33. mednarodnem festivalu moderne glasbe v Himu v okviru SIMC so Izvajali tudi njegov ciklus »Mati* za glas in godala, ki ga Je Srebotnjak skomponiral na vsebinski podlagi štirih Kosovelovih pesmi. Na programu so bila dela svetovno znanih komponistov Strawinskega. Wer-nera Henzeja, Forstner-Ja, Petrassija in drugih. Pri tem Je vredno poudariti, da so bile Kosovelove pesmi v Srebot-njakovi kompoziciji zapete pred mednarodnim občinstvom v slovenščini, vse štiri so tudi ponatisnili v koncertnem listu festivala, s čimer je bila mednarodni javnosti predstavljena tudi lepota Kosovelovih verzov. Skladba je doživela uspeh tudi pri kritiki. Poleg italijanske radijske mreže so Srebotnja-kovo skladbo prenašale tudi nekatere tuje radijske postaje. Nekaj dni za tem so Srebotnjako-vo »Mater* izvajali tudi na XXII. majskem glasbenem festivalu v Florenci, kjer so pesmi prav tako podajali v slovenščini. SHIRLEY MACLAINE je na pred dnevi zaključenem berlinskem filmskem festivalu odnesla prvo nagrado VVINDSORSKA PRINCESA žena bivšega angleškega kralja se je med nekim potovanjem na ladji izpraskala na nosu. Čeprav je že krepko v letih, so Ji v neki londonski kliniki napravili plastično operacijo, da bi se ji praska ne poznala. GEORGES RAPIN ki ga v Parizu in tudi v tisku bolj poznajo pod imenom »monsieur Billu, je sin francoskega industrialca, vendar je njegovo življenje dokaj »burno*. Priznal je, da Je umoril dekle Domi-nique Thirel in še 12 drugih oseb Sedem dni v svetu Biti pesimist ali biti optimist? Ze Ves teden se nadaljuje je pa kaj premakni la od točke, kjer je bila pred časom prekinjena, je težko reči. Nekateri bodo trdi li, da gre konferenca bolj nazaj kot naprej. Vendar se nam zdi ki; ub navidezni nepremičnosti, da gre stvar vendar naprej. Tudi trenutki, ko se zdi, da se bo zaradi nepopustljivosti z obeh strani vse končalo brez nobene rešitve, so končno potrebni, ker so nujne faze, ki jih je treba prekoračiti. Gotovo je, da so na delu sile, ki si žele neuspeha konference, ki bi hotele konferenco razbiti. Sem spada predvsem Adenauer s svojimi brezkompromisnimi stališči, Kancler dobro ve, da se konferenca ne more zaključiti drugače kot s kompromisom, v katerem bodo morale popustiti ne le SZ temveč tudi ZDA z Veliko Britanijo in Francijo. Kompromis bo pa pomenil delni poraz toge Adenauerjeve politike. Značilno je, da je Herter na sovjetsko zahtevo o vsenem-škem odboru že skoraj pristal, potem pa se je spet premislil prav na pritisk Adenauerja, Zahodnjaki vedo, da bi SZ za ceno vsenemškega odbora bila pripravljena priznati vsakršne njihove pravice v Berlinu. In čeprav poslavlja Ensenhotver priznanje zahodnih pravic v Berlinu kot . neizogibni pogoj za morebitno vrhunsko konferenco, Sovjeti vendar nočejo ločiti vprašanja vsenemškega odbora od rešitve berlinskega vprašanja. Mogoče je trenutno še najbolj pripravljen na kak kompromis s Sovjeti Selwyn hloyd, čeprav še ne misli kar na vsenemški odbor temveč le na več skupnih nemških komisij. Toda Adenauerju je te to preveč. Po drugi strani pa kaže, da se niti Francozom posebno ne mudi za ureditev berlinskega vprašanja, ker se bpje, da bi potem prišlo na vrsto vprašanje prepovedi eksplozije atomskih bomb. Trenutno pa se je želja po taki eksploziji Francozom tako zasidrata v srce, du vidijo sedaj v tem najmanj polovico svojega nacionalnega prestiža. Delo konference v Ženevi gre po vsaj treh tirih: ministri se sestajajo na skupnih sejah; dnevno ima vsak minister katerega drugega na kosilu; in končno so še «de-lovna kosila», ko se vsi štirje ministri sestanejo na skupnem kosilu, ki je v bistvu skoraj seja. In če se po takem kosilu slišijo pesimistični glasovi glede razgovorov, tedaj se morajo ministri človeku zasmiliti: kako jim je moglo v tako neugodnem o-zračju kosilo tekniti. Kdo drug bo spet ugibal drugače: alt je bilo kosilo tako slabo, da je povzročilo tako slabo voljo. Toda končno so celo v presojanju razgovorov gledanja različna: po petkovem «delovnent» kosilu so bili predstavniki zahodnih delegacij vsi zelo črnogledi, medtem ko je bil predstavnik sovjetske delegacije dobro razpoložen ter je v nasprotju s svojimi zahodnimi tovariši poudarjal, da so bili razgovori kar koristni. Dejstvo, da je končno želja obeh strank, da le pride do ureditve nerešenih vprašanj, pa daje upati, da bo le prišlo do tistega kompromisa, ki je potreben, da bo mogoče govoriti naprej in reševati še nadaljnja vprašanja, od katerih je odvisen mir v svetu. In verjeti smemo, da je vendarle mir vsem tako V Ženevi se štirje zunanji ministri ponovno že ves teden sestajajo. Obračun dela je po prvem tednu po mnenju Zahoda slab ali zelo malo obetajoč, Sovjeti pa »o a svoje strani optimisti. Res je, da niso doslej prišli do nobenega konkretnega sklepa, vendar so nekaj stališč že razjasnili. Na sliki (na levi) Herter, na desni Gromiko. zaželen, da bodo prav za ceno miru popustili tudi v nekaterih prestižnih vprašanjih, kajti prej ali slej mora biti vsakomur jasno, da je večje junaštvo obvarovati mir kot pa začeti vojno. Hroščev poudarja jamstva za mejo Odra-Nisa nako močni, narekuje potrebo take koalicije. Toda pogajanja za sestavo koalicijske vlade pa nikakor niso lahka, kajti obe stranki se s skrajno zagrizenostjo borita za važne resore v vladi. Dogodilo se je na pr., da je Raab že popustil in hotel prepustiti socialistom kak resor, pa sj njegovi strankarski touari-si skočili pokonci in Raab je moral svojo obljubo odtegniti Nič čudnega, če se je naveličal sestavljanja vlade. Ker pa je Scharf vztrajal, da vlado sestavi Raab, je končno le prišlo do nekakega kompromisa. (Nadaljevanje na 8. strani) Zakonski predlog poslancev PSI j za ureditev slovenskega šolstva predlog poslancev KPI, ki naj pravno uredi slovensko šolstvo. Danes objavljamo še zakonski predlog Italijanske so-Ob. prvem predlogu smo takoj dodali tv.di svoje pripombe. K sedanjemu predlogu pa se bomo povrnili v kratkem. Clen 1. Pouk pripravljalne stopnje in osnovnošolski ter srednješolski pouk se na tržaškem ozemlju in go riški ter videmski pokrajini za u-čence slovenskega materinega jezika vrši v posebnih šolah, kjer poučuje učno o-sebje slovenskega materinega jezika. Vpis v šole s slovenskim učninl jezikom se vrši po i-stih določbah, ki so predvidene za vpis v italijanske šole. Prošnja za vpis, ki jo predloži oče, oziroma oseba, ki ga nadomešča, zadošča kot dokaz, da pripada učenec slovenski jezikovni skupini in ni dopustno nobeno nadaljnje ugotavljanje. Za proučevanje morebitnih spornih primerov se pri vsakem izmed treh kompetentnih šolskih skrbništev u-stanovi mešana komisija, kateri načeluje šolski skrbnik in jo sestavljajo po en osnovnošolski učitelj in ena učna moč slovenske srednje šole ter po en osnovnošolski učitelj in ena učna moč italijanske srednje šole Clen 2. Za učence šol s slovenskim učnim jezikom je obvezno učenje italijanskega jezika jn to ne manj kot tri ure na teden v drugem ciklusu osnovne šole in ne manj kot šest ur na teden na srednjih šolah vseh vrst in stopenj. In to v smislu šolske'ga programa, ki ga z dekretom odobri ministrstvo prosvete. Poučevanje italijanskega jezika ne sme iti na . škodo urnikov in šolskih programov, ki so določeni za druge predmete. Učni načrti bodo v skladu z učnimi načrti državnih šol, razen primernih prilagoditev krajevnim etničnim potrebam. Te prilagoditve bo odobrila posebna mešana komisija, ki jo predvideva zadnji odstavek prejšnjega člena. Clen 3. Na tržaškem ozemlju in v goriški ter videmski pokrajini se bodo ustanovili državni otroški vrtci, osnovne in srednje šole s slovenskim učnim jezikom v skladu z določbami republike. Njih število in značaj bosta ustrezala potrebam in krajevni razporeditvi slovenskega šolskega prebivalstva in to toliko razredov, da jih ne bo manj kot jih je sedaj. Ustanovitev osnovne šole je osem šoloobveznih o- slovenskih trok. Ustanovitev omenjenih šol, se izvrši z dekretom predsednika republike na predlog prosvetnega ministrstva in v soglasju z zakladnim mini*trstvom, Spri čemer se ne spremenijo veljavne norme glede bremen krajevnih ustanov. Sole, ki obstajajo v trenutku, ko ta zakon stopi v veljavo,'se ohranijo. Obstoječi strokovni tečaji se spremenijo v strokovne šolč. Organski sestav šol s slovenskim učnim jezikom se doldča' z dekretom prosvetnega .ministra v soglasju z zakladnim ministrom. Za morebitno ukinitev šol s slovenskim učnim jezikom mora predhodno dati soglasno mnenje mešana komisija, ki jo predvideva člen 4, odstavek c) priloge II. sporazuma o soglasju ki se nanaša na Tržaško ozemlje, od 5. oktobra 1954. Clen 4. Za poučevanje v šolah s slovenskim učnim jezikom se pri šolskih skrbništvih v Trstu, Gorici in Vidmu u-stanovijo ustrezni posebni seznami (ruoli speciali) ljudskošolskih učnih moči. Število mest v teh seznamih se določa z dekretom prosvetnega ministra, ki ga izda v soglasju z zakladnim ministrom na osnovi organskega sestava, kot ga pred- S pozornostjo se zasleduje potovanje Hruščeva po Poljski in njegove izjave Hru-štev že nekaj časa ni bil na Poljskem. Mnogi se bodo spomnili, da je prišel z letalom nenadoma v Varšavo l. 1?56 v času zasedanja vodstva poljske KP, ko so odstranjevali dotedanje stalinistično vodstvo. Hruščev tedaj ni pravzaprav nič opravil in z Gomulkc sta se nekaj časa neprijazno gledala. Potem se je marsikaj ugladilo. Tudi Gomulka je v marsičem popustil, čeprav se ni docela odrekel neki samostojnosti. Toda ne glede na geografsko lego Poljske se je treba spomniti še na nekaj,- trenutno je samo SZ, ki Poljski j erači njene zahodne meje. Pc zadnji svetovni vojni so se te poljske meje pomaknile precej na zahod na bivše nemško ozemlje. In če že zahodni Nemci nič ne rečejo, so pa zato v Zahodni Nemčiji toliko bolj nezadovoljni novo mejo. In če nič drugega ne, potem je vsaj vprašanje te meje za Poljake vzrok za dobre odnose s SZ. Hruščev med svojim obiskom ni opustil priložnosti, da ne bi poudaril veljavnosti meje na Odri-Nisi. In kako je za Poljake to važno, pričajo vzkliki množice v Sče-činu, ki je po besedah Hruščeva o meji med kapitalističnim in socialističnim svetom vzklikala: «Sto let življenja za HruščePa, voditelja socialističnega tabora.s Nova viada v Avstriji m- V Avstriji so po dolgih pogajanjih, potem ko se je že enkrat Raab odpovedal, da bi sestavil novo vlado, končno vendar vlado sestavili in sestavil jo je pran Raab, Kot že ves čas po svetovni vojni je vlada zopet rezultat koa-hcije klerikalcev in socialistov. Dejstvo, da prihajata ti dve stranki iz vsakokratnih volitev skoraj popolnoma e- itmiiiiiiiimiiiiiitiiiimnm,, m, mn, hhimiim ii, mu, ii«t„,, ifiiiiiiiiiiiiiiim trnu,« mimhii iittniiii itm iiiiiiiiiiiiiiiiimi n, iiihiiiiii ni iiniiiiHiiiiiiiiimiiitiiimiiHiHimintimiiiiiiiiiHimmiiiiiiniiHitiiiiiiiiMiitiiiiiiitiimiiii ŠTEVILKE, KI NEKATERE ZASKRBLJUJEJO. DRUGIH PA NE Čez nekaj sto let nas bo toliko da ne bo prostora niti zor grobove Po nekaterih računih nas bo že čez dobrih 200 let okoli 200 milijard, po mnenju drugih pa nas bo največ 8 do 9 milijard in bo kruha dovolj Stalno in izredno naglo naraščanje prebivalstva v svetu je postalo važen predmet proučevanja. Z njim se u-kvarjajo znanstveniki, zlasti antropologi in sociologi, ki nam znajo že danes povedati, koliko nas bo čez deset, čez sto ali celo čez tisoč let. Številke, ki i.am jih ti znanstveniki nudijo, niso, vsaj za današnje razmere, ko imamo v svetu še toliko zaostalih predelov, nič preveč razveseljive. V začetku krščanstva, torej pred 1950 leti — je živelo na naši obli okrog 300 milijonov ljudi; sedaj nas je že 2 milijardi 700 milijonov. Ce bomo ohranili sedanje število rojstev v svetu, in sicer 132.000 na dan, ni težko izračunati, koliko nas bo v prihodnjih desetletjih oziroma stoletjih. Na osnovi teh računov bi se moralo prebivalstvo do leta 2000 povečati na več kot šest milijard o-seb. Strokovnjaki statističnih središč nam znajo tudi povedati, da se bo prebivalstvo v prihodnjih 150 letih povečalo na 30 milijard ljudi, v letu 2200 pa na 200 milijard oseb. Te številke so grozotne, posebno če pomislimo na sorazmerno neznatnost našega planeta in na omejenost njegove obdelovalne površine. Ce bomo šli tako naprej, bo ekrog leta 3000 vsak prebivalec zemlje imel na razpo- V razburljivi dirki, kdo bo prej prišel iz Londona v Pariz, in to s kakršnim koli razpoložljivim prometnim sredstvom, se rekordi kar drug za drugim rušijo. Od prvega, ki je znašal 1 uro i*n nekaj nad 15 minut, do zadnjega, ki znaša komaj 43 minut in 36 sekund, se je že marsikateri tekmovalec prekucnil Na sliki kapetan angleškega letalstva Walker, ki je pot opravil v dobrih 57 minutah, se je malo pred ciljem prekucnil z motorjem, ki mu je služil na zadnjem odseku proge. lago komaj an kvadratni meter površine. Vsaj tako predvideva znani angleški antropolog Sir Charles Darwin. Zato je najbolje, da se ustavimo že pri teh številkah, ker če se hočemo poglobiti v račune in predvidevanja, koliko ljudi bo na Zemlji v letu 10.000, kar je v kozmični lestvici časa malo več kot trenutek, potem bi morali i-skati mesta za ljudi v vsem vsemirskem prostoru, kolikor ga lahko vidijo s teleskopom z gore Palomar. Kot torej vidimo, je sedaj za nas najbolje, da se ne ukvarjamo preveč s skrbmi, ki jih bodo imeli naši daljni potomci. Toda znanstveniki, skrbno sledijo številčnemu razvoju človeštva in razsežnosti demografskega naraščaja, ki zajema posamezne narode oziroma plemena. Danes že točno vemo, da se med belci in kitajsko-monge’-skimi plemeni oziroma rumeno raso ustvarja vedno večja razlika o številu pripadnikov ene in druge rase. Nedavno so v Rimu proučevali prav to vprašanje. Zanimivo poročilo o tem je i-mel prof. G. Pantazis z a-tenskega vseučilišča, v katerem je ugotovil, da so naravne spremembe prebivalstva povezane izključno na dva činitelja; plodnost rase in umrljivost, spremembe v plodnosti ras se pogostoma opažajo, in sicer kot posledice zlasti genetskih vzrokov. Umrljivost pa je odvisna predvsem od naravne selekcije, ki teži, da ohrani pri življenju le tisto manjšino, ki bo sposobna kljubovati življenjskim težkočam. Vse ostalo se izloča. Tej neizprosni naravni selekciji se ne more izogniti nobeno živo bitje, niti človek. Napredek zlasti medicinske znanosti pa je ustvaril nove možnosti in vire, ki omogočajo ohranjevanje in daljšanje življenja in je s tem znatno zmanjšal naravno u-mrljivost zlasti med belo raso. V skandinavskih državah so do danes uspeli podaljšati povprečno življenjsko dobo prebivalca na 70 ali celo 72 let, v sredozemskih evropskih državah pa na 65 let za moške in 69 let za ženske. Napredek je ogromen, če pomislimo na položaj v azijskih državah, kjer je povprečna življenjska doba ostala na ravni stare Gr-čije in starega Rima. V Indiji je na primer leta 1928 povprečna življenjska doba trajala samo 28 let, danes se je povišala na 35 let. Zanimivo je tudi videti, kako rojstva vplivajo na stalno naraščanje prebivalstva v svetu in kateri narodi oziroma rase se sedaj demografsko razvijajo., Zadnji statistični podatki pravijo, da se v Evtooi rodi 15 otrok na 1QQQ prebivalcev, v So- vjetski, zvezi 26, na Kitajskem pa 45. Na Kitajskem je število rojstev doseglo presenetljive številke: V tej deželi je vsak dan 35.000 ljudi več, ali • na tretjina celotnega svetovnega naraščajj. To pomeni, da se bo število Kitajcev, ki jih je danes 650 milijonov, do leta 1980 povečalo na eno milijardo. Isto se dogaja na Japonskem, kjer je sedaj 90 milijonov ljudi, za trideset let pa jih bo najmanj .110. r.ii.ijonov. Po teh podatkih je jasno razvidno, da je bela rasa obsojena na počasno izumiranje, na pogin. Pri tem pa moramo takoj poudariti, da bela rasa ne bo propadla zato, ker bi se bila morda izživela, ne bo propadia zaradi morebitne degeneracije a-li česa podobnega, pič pa zaradi tega, ker jo bosta rumena in črna rasa dobesedno preplavili. Toda... Tako bi bilo, če bi hoteli slediti le matematičnim podatkom, ki so sicer neizprosni, ki pa vendarle včasih odpovedo, posebno ko se s svojo doslednostjo lotijo tudi problematike, ki ima tudi drugačno logiko, in ne le logiko statistike. Sicer pa prepustimo spet besedo ljudem, ki se z zadevo več ali manj poklicno ukvarjajo. Strokovnjaki se sprašujejo, kaj bi bilo, če bi se človeštvo zares še nadalje množilo po teh presneto logičnih zaključkih. Ce bi šlo tako dalje, soglašajo strokovnjaki, bi se na Zemlji zadušili, kajti vsi ukrepi za omejevanje rojstev, ki so jih in jih še sprejemajo v raznih deželah, bi bili brez haska. Se več! Pred časom je generalna skupščina Združenih narodov take ukrepe celo obsodila. Ti ukrepi bi po njihovem mnenju belo raso še prej obsodili na pogin, v samomor, kot pravijo. Ce torej to ne zaleže, kaj naj »e ukrene? Potrebne so iniciative, ki naj jih sprožijo in vodijo predvsem bolj razvite dežele in katerih namen raj bi bilo izkoriščanje vseh razpoložljivih sredstev, kar jih nudi naš planet. Konkretno: Po podatkih mednarodne organizacije za kmetijstvo FAQ, ki je odsek OZN, se obdeluje, torej izkorišča le desetina obdelovalne površine Zemlje. Vseh puščav sicer ne bomo mogli nikoli spremeniti v plodna polja, vendar je gotovo, da se obdelovalne površine dajo vsaj za trikrat povečati. Sem pridejo v poštev predvsem področja Južne Amerike, Ekvatorialni in Zahodni Kongo v Afriki in seveda še velikanska področja Vzhodne Azije. Po računih strokovnjakov FAO bi se na teh površinah moglo pridelati prehrambenega blaga za najmanj osem ali devet milijard ljudi, Toda kaj je to, ko smo prej govorili o stotinah milijard ljudi? Ce rešimo lakote deset milijard oseb, kam naj gredo ostali? Na to vprašanje ne more in niti noče odgovoriti nihče. Ze pred leti se je veliko govorilo o oceanih, ki da bodo postali «plodna polja«. Tedaj so veliko govorili o najrazličnejših zvrsteh alg, ki da so u-žitne in podobno. Toda so tudi znanstveniki, ki jih ta problematika niti ne zaskrbljuje, ker so prepričani, da se bo v določeni dobi človeštvo omejilo na nekakšno «najvišjo dopustno gostoto«, ki bo znašala okoli osem do devet milijard ljudi, za katere bo Zemlja vedno mogla dati dovolj kruha, posebno ko bo klasični prehrani priskočila na pomoč še kemija*. Od kod ti računi? Iz česa sklepajo, da bo tako? V poštev prihajajo neki «prirodni fenomeni« kot primer zmanjšanje «oplod ne sposobnosti človeka«, da bo posledica tičnih motenj pri rasah. Druga živitjlv ki, j« je v jih znanost, cina, v mggala. Pa še nekaj drugega, ki prav tako ni kdove kako razveseljivo: Med perteklim mednarodnim geofizikalnim letom so strokovnjaki ugotovili, da ledeniki in tudi ledeni skorji, ki prekrivata Arktiko in Antarktiko, kopnijo. Voda, ki se pri tem sprošča, bo dvignila raven oceanov in morij tako, da bo voda preplavila velikanske predele Zemlje in s tem opravila del naloge, ki jo pripisujejo »poživljeni pri-rodni selekciji«. Del znanstvenikov se torej boji, da nas bo jutri na Zemlji toliko, da ne bo dovolj prostora niti za grobove, kamor naj bi ljudi, pokopali, drugi pa so trdno prepričani, da nas ne bo nikoli toliko, ker da se bomo sami spametovali, ali da nas bo spametovala priroda sama. čemu bi si že za to, kar pa je na ma je na ljudi, kar je niso »nikoli prav Slavke kovinarjev niso le pri nas doma. Tudi vi kolegi v ZDA zahtevajo povišanje mezd ,in nove delovne pogodbe. Na sliki predsednik ameriškega sindikata kovinarjev Maedonald pojasnjuje na tiskovni konferenci novinarjem, zakaj so ameriškj kovinarji zaceli s stavkovnim gibanjem, pri katerem je udeleženih nad pol milijona delavcev. videva odstavek 4 prejšnje ga člena 3. __ Učno osebje, vpisano v P®" sebne sezname, uživa is'8* ekonomske in pokojnins# ugodnosti kot učno oseb« ki ima državni stalni stal*'. Clen 5. Osebje, o katerem govor* prejšnji člen, se sprejema n* osnovi posebnih natečaj®*' ki jih razpiše minister 11 prosveto v časovnem zaP5-redju, ki ni daljše kot (N leti, in to v smislu odredb ki urejajo javne natečaj za dodeljevanje stalnih staj ležev v ostalih državnih Jv lah. Ocenjevalne komisije rajo' biti sestavljene iz uo> nih moči, ki poznajo slovo® ski jezik (siano a conosce® za della lingua slovena)-Teh natečajev se bodo * osnovno šolo mogli udele*’’ ti učitelji, ki razpolagaj® usposobljenostnim učnim na- slovom, izdanim od usl8nl£ ve s slovenskim učnim Je*£ za srednje šole dip1^ kom, za srednje šole aJ*"L K mirano učno osebje, ki ^ ra ati obiskovalo vsaj višjo sr njo šolo s slovenskim ucnl® jezikom. Za poučevanje slovensk® ga jezika in slovenske* slovstva y srednjih in VIS*' šolah se zahteva dipl01*1 slovenskega jezika in slove® skega slovstva. Za poučevanje italljansk®" ga jez.ka v osnovnih šol se zahteva usposobljeno , na italijanskem učitelji’® . poučevanje .italijanske® jezika in italijanskega slov- stva na srednjih šolah zahteva diploma v italij®-*'* skem jeziku in ;talijansk® slovstvu. T V posebne sezname ■ vključi osebje odgovarjal® čih državnih seznamov, k,. terega materin jezik je slo- venski, če za to zaprosi. Suplence določa Pris*”^ ni šolski skrbnik °se*a ju slovenskega materine? jezika, ki razpolaga z ustre , nimi zahtevanimi naslo',: učni®1 Clen 6. Ob prvem izvajanju te?8 ž j- z9e zakona in neodvisno od . konskih določb, o kated govori prejšnji člen, se ra piše poseben natečaj, na® njen osebju brez stalne* staleža, ki sedaj poučuje ® osnovnih in srednjih š°* s slovenskim učnim jezik® j ali ki je poučevalo naj®®8 tri šolska leta, čeprav ® zaporedoma in z oceno «“ bro«. _» Ta natečaj se izvrši V\ naslovih in s kolokviji, naj dokažejo didaktično ustrezajoče učne za predme®; Tiste učne moči, ki sl ice® in® bi® naslovi, ki pa jim m mogoče udeležiti se ®aleC£ jev za šole s slovenskim u nim jezikom zaradi uk1®1 ve slovenskih šol do zac® ka veljavnosti tega zako®8’ se pripuščajo k posebne® natečaju in to neodvisno 0 starostnih omejitev, ki l1 predvideva zakon. K PoS?-. nemu natečaju se nadab pripuščajo tisti, ki pravico do ugodnosti, ki 1 predpisuje člen 8 Memora duma o soglasju od 5 tcibra 1954. Clen 7. Vodstveno in nadzorni^ osebje za šole s slovenski učnim jezikom se spreje®. po posebnih natečajih, * so namenjeni kandidato®’ ki razpolagajo s predpis8® mi naslovi in katerih ®* terin jezik je slovenski-vilo šolskih nadzornikov, daktičnih ravnateljev in rektorjev, namenjenih 5 lam s slovenskim učnim 1 zikom, se določa z 4ekf^ tom prosvetnega ministra soglasju z zakladnim m1®, strom. Pri treh P®s .» nih teritorialnih šolsk1,^ skrbništvih se ustano*1^ posebni oddelki za šole slovenskim učnim jezikom-^ Upravno in podrejeno sebje, določeno šolam s venskim učnim jezikom l: c t m i rl /» »»a rt T A ustreznim uradom, mora - . ’ TU® vladati slovenski jezik. . za vodstveno in nadzor®^ ško osebje, ki je sedaj službi na šolah s slove® skim učnim jezikom, se r8^ 10*“ prejšnjega člena. piše poseben natečaj p° slovih v smislu do Clen 8. dosei®- Studijski naslovi, <*-- j ni na šolah in zavodih slovenskim učnim jezik®®; imajo isto veljavnost kot sti, ki so doseženi na nih vrstah šol in zavo®®^ državnega značaja, in t° vseh učinkih, kot jih Pr' ■ei' videvajo veljavne zakon** ske določbe. Diplome in StudD ska spričevala omenje® o šol in zavodov bodo iz“8®* v slovenskem jeziku i® italijanskem jeziku. Clen 9. Glede vsega, česar ** kon ne predvideva, se bo- do uporabljale splošne ljavne uredbe, ki se na®8' šajo na šolstvo, — 3 _ 19. julija 1939 de M >OCŠ2&CŠ2C=X2CZ<žZ s sant au p a je očarljiva mlada že-“ vendar ni usoda r-uttii* *r° z n^°’ k0 i° ie a. pntl na svet V majh-Ni uradniški družini. ir-etr/? n°i>ene dote, ni i-fciiufif — možnosti d0 ka- 4;«ine * omembe vredne de- rt». In s *em tudi nobe- ,ki bi y °m°' poznanstvo kakšnega Socilo od lija šo spi?a bo6atega moža. Taciti ^ mPraia končno poro-k(m2 nekl*m nižjim uradniki*3//10 ji je sredstev, da la = e‘ogantno oblačila. Bibiču./6 zel° preprosto o- ir» »»;.»_________ .m. paka s «!tdala ln njena velika na- je bila, Ja je na to dejstvo Kait! ponižujofe k hir Jtl zene ne pozna- O,/5/6 niti.. rase — nji-kCst . ieP°ta, njihova ljubil ko/ prikuPn°st jim slu-Vj . . nalvišji naslov. Njiho-l?0c Irojena plemenitost, ele-it;vii .ln jfibek duh pred-itthip10 njihovo lastno hie-atavlj n° les*v'co in tako poklat/10 najpreprostejša de-tiaivn- Vr&to z damami iz družbe. ko. **“J* se ji je zdelo tež- hl«Penei/ bUa revna in Je košju ~a P° lepoti in raz- ncsti ie aaradi skrom- radi Polo s^jega stanovanja. za--vv ^aPet, obrabljenih tobUtvu°8/lienih prevlek na lih bi vse stvari, kate- frai , Se kaka druga žena kota avedela... lmela toalet, nakita, ni- w®a.- ■ magal in dejal; »Prav Ta denar dobiš. Toda poskrbi, da si boš zanj kupila res lepo obleko* Dan sprejema se je bližal in gospa Loisel je bila .žalostna in vznemirjena. Njena obleka je visela pripravljena v omari. Toda nekega večera, jo je njen mož vendarle vprašal; «Kaj ti je? Tako čudna si že nekaj dni?» povedala mu jej »Tako mi je hudo, ker nimam prav nobenega nakita, prav ničesar, kar bi si lahko položila okrog vratu ali pripela na obleko. Tako bom videti pač skrajno ubožna. Najraje bi sploh nc šla ha sprejem.* Odgovoril ji je; «Pripni si vendar kakšno svežo cvetlico, s tem so žene vedno lepe. Za štirideset frankov boš prav gotovo dobila nekaj lepih rož.s Toda to je ni prepričalo. «Oh, nič ni bolj ponižujoče, kot med samimi bogatimi ženami delati vtis revščine.* Tedaj je vzkliknil njen mož; «Le kako se nisva prej spomnila? Pojdi vendar k svoji prijateljici gospe Fore-stier in jo vprašaj, če ti lahko posodi katerega od svojih nakitov. Dovolj dolgo sta prijateljici, da jo lahko poprosiš za kaj takega.* Naslednjega dne je šla Ma-tiida k svoji prijateljici in ji pripovedovala o svoji zadregi. Gospa Forestier je takoj prinesla svojo šatuljo z nakitom in pripravljena dejala; »Samo izberi si nekaj primernega, draga Matilda!* Gospa Loisel si je ogledala najprej nekaj zapestnic, potem biserno ogrlico in beneški križ iz zlata in z dragimi kamni, prekrasno staro delo... Nenadoma je odkrila v podolgovatem etuiju prelepo, z diamanti posuto ogrlico in njeno srce je takoj pričelo biti hitreje. Roke so ji trepetale, ko je jemala nakit iz črnega svilenega etuija, da bi si ga položila okrog vratu in ocenjujoče stopila z njim pred ogledalo. Obotavljajoče je vprašala prijateljico; «Ali. bi mi lahko posodila — samo tega?* .«Seveda, draga moja Matilda!* Objela je prijateljico, jo hvaležno poljubila in odšla nato z lepim nakitom domov, * * # Slovesni večer je končno prišel. To je bil popoln u-speh za gospo Loisel. Od vseh žena je bila najlepša *— bila je elegantna, šarmantna, s;joča od veselja in razposajenosti. Pogledi mož so vise? ii na njej, ljudje so se zanimali zanjo, prosili, da bi ji bili predstavljeni in da bi lahko plesali z njo. Celo sam minister ji je poklonil vso svojo pozornost. Plesala je kot v opojnosti. Eila je nadvse srečna in kot začarana ob vseh teh laskanjih, občudovanju in oboževanju. Bila je blažena zaradi zmage, ki si jo je priborila v družbi. Od polnoči naprej je njen rrož v družbi še treh ali štirih gospodov enostavno za-pal v enem od udobnih stolov, njihove žene pa so se e-nako lepo zabavale kakor gospa Loisel. Zapustila sta svečanost okoli četrte ure zjutraj. Mož ji je pomagal v siar, obnošen plašč, ki se je močno razlikoval od elegantne toalete. Imela je eno samo željo — čimprej oditi, da bi je druge dame ne videle, medtem ko bodo oblačile svoje dragocene krznene plašče. Loisel jo je hotel zadržati; «Počakaj vendar, prehladila se boš. Pojdem po avto * Ni ga poslušala in je hitela po stopnicah. Na cesti ni b:lo r.ikjer nobenega voza. Zmrzujoč sta šla ob prekopu Feine, dokler nista našla nekega starega izvoščka. ki jih v Parizu srečaš samo ponoči kot bi jih bilo sram po- i —ini; z • ;» Na to ni po- kazati se podnevi. S tem ro- ,f' "'“Jecljal je; »No oble- Ipotajočim vozilom sta se od- io nosiš čp eremn I peljala domov v Rue des Martyres. 2alostna je stopala po stopnicah. Zanjo je bilo zdaj vse mimo. Njen mož pa ie mislil na to, da mora biti misel. V večerni toaleti, kot je bila, se je zrušila na stol. Ni zmogla moči, da bi se slekla in odšla spat. Zeblo jo je Okrog sedme se je vrnil njen mož. Ničesar ni našel. Odšel je nato še na policijo, dnevnim listom, k društvu izvoščkov. Obljubil je nagrado. Storil je vse, kar je bilo v njegovih močeh. Čakala je ves dan v stanju nekakšne brezupne pobitosti. Loisel se je vrnil pozno domov, z izmučenim, bledim obrazom. Ničesar ni dosegel. «Pisati moraš svoji prijateljici, da se je zaponka na njeni ogrlici pokvarila in da si jo dala v popravilo. To nama bo dalo časa za premislek.* In napisala je pismo po njegovem diktatu. Po enem tednu iskanja sta opustila vsako upanje. Doisel, ki je bil videti za leta postaran, je dejal; «Zdaj morava misliti na to, da kupiva novo ogrlico.* Naslednjega jutra sta vzela etui, v katerem je bila ogrlica, in šla k draguljarju, čigar ime je sta-io na pokrovu. Ta je iskal v svojih knjigah; »Obžalujem, toda te diamantne ogrlice nisem jaz prodal. Le etui je iz moje trgovine.* Sla sta od draguljarja do draguljarja in iskala ogrlico, ki bi bila e-naka oni izgubljeni. Bila sta bolna od skrbi in nemira. V majhni draguljarni blizu Pa-lais Royal sta končno našla ogrlico, ki je bila zelo slična izgubljeni. Veljala je sto petindvajset tisoč frankov — in sta jo končno dobila za slo dvajset tisoč. Prosila sta draguljarja za tri dni premisleka. Po tem roku sta se dogovorila z draguljarjem, da lahko vrneta diamantno ogrlico za sto tisoč frankov, če bi se izgubljeni nakit našel do 15. marca. Loisel je posedoval kakšnih petdeset tisoč frankov, ki jih je podedoval od svojega očeta. Ostanek si je moral sposoditi. Izposodil si je tukaj tisoč, tam pet sto frankov, sto od tega. tri sto od onega, šestdeset od nekoga drugega. Podpisoval je menice, sprejemal riskantne obveznosti, zapadel v roke zelenašev. Postavljal je svojo eksistenco na kocko, podpisoval menice, re da bi vedel, če jih bo lahko kdaj plačal. Bodočnost polna odpovedi, skrbi in bede. je bila pred t.jima, vendar je šel in kupil novo ogrlico ter položil dogovorjeni znesek draguljarju na mizo. Ko je gospa Loisel končno prinesla nakit svoji prijateljici, je ta dejala nekoliko o-stro; «Lahko bi mi jo že prej prinesla. Lahko bi bilo, da bi jo bila že potrebovala...* (Nadaljevanje na 5. ttrani) NOV PESNIŠKI (j Gregor S Prod dnevi je umrl Grock, eden največjih cirkuških clow nov Pesnik je v zakladnico naše poezije prinesel nekaj novih tonov in podob To je že šesti zvezek Sodobne slovenske poezije, ki e,a je izdala podjetna Založba Lipa v Kopru. Poezija ima pri nas Slovencih najdaljšo in najbolj bogato tradicijo. Ne bo pretirana samohvala, če trdimo, oa imajo široke plasti slovenskega naroda poseben smisel za petje in godbo i.i za vse, kar je s tem v no je, če zrastejo iz tega naroda neprestano novi pevci, naj bo to v vokalnem ali besednem smislu. Slovenska pesniška beseda, pesniška podoba in prispodoba je stala že na svo-zvezi, zlasti tudi s pojočo besedo. In povsem narav-jem začetku, pri Prešernu, izredno visoko. Zasledovati vzpone in padce, skoke vstran in širitve in nove obogatitve ne more biti naloga skromne recenzije, čeprav bi stvar sama terjala globoke in temeljite ruziskave. Mladi pesnik Gregor Strniša je po svoji prvi zbirki, ki je skopa v širini, a izredno lepo in smotrno urejena, prinesel v zakladnico te nase poezije nekaj novih tonov in podob, ki so svojske in in- dividualne. Mislim, da si nikdo, kdor je živ, ne more zatiskati o-či pred silovito resničnostjo naše dobe, v kateri so zapoceli trije fakti gigant- J rak. Grock, s pravim imenom Karl Adrian W«-ttacli, v «civilu». Slavni clovvn si jc za počitek izbral One-glio, kjer je že pet let v miru živel v svoji luksuzni vili ,Uy d« Muupassant (1850—1893) Gr j’ *n vse t0 je ljubila, l»lo. vcu‘ila, da bi ji prista-njenega srca °boieva a želja ugajati, biti na. zapeljiva, zažele-'lielg ■ f*kHiCjCln> r p,— , raj vabilo raje kakš-"ljje ««u. čigar žena ima z/ očn/ke kot jaz » ,' potekalo, kot je bilo tiskano na navodilih. Vsi napovedani .izleti, koncerti, posvetovanja glasbenikov, sprejem pri predsedniku ob- čine Niš, vaje masovnega združenega zbora itd. so se vršili točno po načrtu. Kvečjemu da je bila tu in tam kaka zamuda, toda le po krivdi komodnih gostov. In v tem pogledu so bili Nišlije z nami zelo potrpežljivi... Glede discipline in red? publike bi pa morali Tržačani videti, kako smo se gnetli v staro niško trdnjavo skozi edini ozki prehod v stolpu. Ker ie danes no- tranjost trdnjave promenada s parkom in restavracijami in z letnim gledališčem, gresta skozi prehod v stolpu stalno dva tokova ljudi, eni noter, drugi ven. Gneča taka, da te kar nese. In vendar ni prerivanja, nič zmerjanja; le smeh in šale. Brezskrbno jemljejo matere s seboj svoje najmanjše otroke, kajti nič se jim ne more zgoditi v taki gneči, kjer vsak spontano ve, kako se mora vesti. Letno gledališče v tej trdnjavi je nekaj edinstvenega. Ima okoli 3000 sedežev, oder velikanski, akustika pa taka kakor je nima marsikatera dvorana, na pr. naša na stadionu «1. maj*... Festival je otvoril zbor in orkester Niške filharmonije pod vodstvom dirigenta Ilije Marinkoviča z izvedbo Rupnikove kantate «Mrtvi proleteri*. Za tem pa so se v treh večerih zvrstili zbori iz Zagreba. Sarajeva iz Skoplja, Titograda, Kotora, Bitolja, Maribora, Prijedora, Beograda. Novega Sada in Ljubljane. Prijetno sem bil presenečen, da so prav srbski zbori imeli v programu Gobče-vo «Pesem o svobodi*. Dva zbora sta jo pela kar v slovenščini, eden pa v srbskem prevodu. Na četrtem, zaključnem večeru, je še enkrat nastopil po en zbor iz vsake zvezne republike. Večer so otvorili združeni niški zbori, sledili so posamezni nastopi in — duleis in fundo — nastop vseh sodelujočih zborov. Najprej so prišli na oder vsi pevci — cenim jih 600 Qo ?00 — nato pa smo prišli mi gospodje dirigenti vseh zborov in pa nagrajenci. »Postrojih* smo se na odru pred impozantnim zborom in vpričo nabito polnega letnega gledališča. Mali e-kipi nagrajencev — Niko* lovskemu iz Skoplja, Zupa-noviču iz Zagreba, Marinkoviču iz Niša in podpisanemu so izročili denarne nagrade in cvetje, vsem udeleženim pevovodjem pa spominske plakete. Nato so se pripodili niški otroci s cvetjem in ga metali na oder in v publiko. Seveda so bili prej in potem razni nagovori in pozdravi. Ko so nas — odličnjake — končno odpravili, je pa združeni zbor ki je ves čas lepo stal na odru. zapel mojo «Bilečkn-ko» in Danonovo »Kozaro*. Masovni zbor je vodil dirigent beograjske Opere Milan Bajšanski. Z lahkimi gestami, včasih komaj zaznavnimi in vendar ie stala pred njim cela vojska pevcev... Odličnemu dirigentu res ni treba, da se pred zborom raztrže! Razume se. da je bila izvedba odlična in je našla v publiki naj-toplejši sprejem. Festival je zaključil zbor in simfonični orkester »Branko Krsmanovič* iz Beograda z izvedbo Obra-dovičeve kantate »Simfoni-ski epitaf* pod vodstvom odličnega dirigenta Bogdana Babiča. V daljnem Nišu sem bil tudi podpisani nekoliko lo-kal-patriot in me je posebno zanimalo, kako se bosta odrezala slovenska zbora »S. Klavora* iz Maribora in «ltčiteljski pevski zbor*, o-ba pod vodstvom simpatičnega Jožeta Gregorca. Tako pevsko-tehnično kot interpretativno ter po sodobni izbiri programa sta odlično zastopala Slovenijo. Najviš-ji srbski glasbeniki so se o njiju izražali le v superlativih. Jože Gregorc je po- novno potrdil svoj sloves. Prisrčno priznanje sta pri srbski publiki žela Blaž Arnič s svojo »Himno delu* in Peter Lipar s svojo priredbo narodne »Snubaška*. Poseben uspeh je dosegla tudi solistka učiteljskega zbora ' svojim kristalnim sopranom. Med festivalom je tudi izhajal poseben bilten «Glas festivala*, ki je prinašal razne informacije, interviuje, biografije pevskih zborov, ocene, fotografije in razne članke. Res, prav ničesar niso pozabili vrli Nišlije! V okviru festivala sta bili tudi dve posvetovanji glasbenikov, koncert niške glasbene šole. izleti, obiski narodnih spomenikov, muzejev in sprejem pri predsedniku niške občine Ivanu Vučkoviču. Med pozitivne strani tega festivala moramo prišteti tudi prepotrebno medsebojno spoznavanje -a/mh zborov, spoznavanje delovanja v raznih republikah in zelo važno osebno spoznavanje jugoslovanskih glasbenikov. Pravilno je neki udeleženec na posvetovanju poudaril, da nobeno pismo, noben tehnični pripomoček ne more nadomestiti osebnega, direktnega kontakta ln v tem pogledu je niški festival mnogo storil. Ob zaključku teh bežnih, nepopolnih zapiskov moram izreči organizatorjem Veču jugoslovanskih kulturno-u-metniških društev in vsem Nišliiam (naj mi ne zamotijo, če jih vseh poimensko ne naštejem) iskreno priznanje in čestitke za doseženi uspeh. Želim le, da bi se prihodnjega festivala mogli udeležiti tudi tržaški pevci. u. v. skih razmerij, socialne revolucije, razbitje atoma in naskok na vesoljstvo novo, našo epoho. Oči množic so v upanju in bojazni uprte v te tri velike dosežke sedanjih dni ;n človeško srce, po teh mogočnih stvareh vznemirjeno in zavzeto, skoraj nima časa, da bi pogledalo vase in se potapljalo v boleče in blažeče lepote, ki mu jih dajejo neštete drobne stvari, ki jih srečuje na svoji poti. In vendar nosi te stvari :n ta srečanja slehernik v sebi, čeprav jih reflektor njegove zavesti le redkokdaj ošine. Te potopljene stvari ob poti, njih bolečo in tolažečo lepoto nam pričara z naravnost presenečujočo dognanostjo mladi pesnik Gregor Strniša pred oči. Berite samo pesmi, kakor so njegove «Vrbe», prispodoba človeškega srca, ali njegovo izvirno «Praprot», v kateri se pesnik staplja >. davnim rodovnim spominom iz časov poganstva, r.li njegove kdaj malce zagonetne »Portrete* (»Deklica s ptico*, «Speči deček*, ki je kakor iz davnine prebujeni otroški spomin; »Blaznež* z novimi prebliski spoznanja), pa boste morah priznati, da so kljub bogati tradiciji, ki je mnoge podobe in prispodobe ze zdavnaj vzela v zakup, še možne nove obogatitve. V »Starem o-kiepu* in »Ptičjem strašilu* se v križnem ognju srečujeta sedanjost in davnina in ustvarjata svojsko fantastično vizijo. Kakšna pastelna risba so »Volkovi* ali »Majhna, rjava kavarna*! Ni to beg iz resničnosti, iz velike zahtevne in kdaj tudi strašne resničnosti. To je obrat, navznoter, v človeka in v njegovo srce, iz katerega so navsezadnje zrastle tudi vse povzdigujoče, dušeče in plašeče stvari, ki terjajo dan za dnem nai'a pozornost in našo pripravljenost Mislim, da je marsikdaj tako samoosveščenje, tak pogled navznoter, vaše in v stvari okrog sebe, kakor nam ga more pričarati le pesnik, pa čeprav tako mlad kakor je Gregor Strniša, ne samo lepo, ampak celo potrebno. Nekje se mora najti ravnovesje nad stvarmi, ki hrumijo ekreg nos in imperativno zahtevajo našo pozornost, in med intimnimi zadevami našega «rca. In če so pesn’ki, k; knž^o naprej v nove zarje in ki nas neprestano osveščajo o tem, kar pretresa človeštvo in danrmji čas pa morajo b;ti tudi pesniki, ki nam cbrnojo pogled navznoter, in ki riem 'osvetljujejo tiste rahle, tenko natkane stvari v nas samih in v stvareh, ki nas obdajajo. Teh eden ie tudi mladi pesnik »Mozaikov*,. sin pesnika Gustava Strniše. VLADIMIR BARTOL Jugoslovanski fiijgskl ^ žurnali v Benetkab Na tretiera mednaš-odufra ' presledu filmskih žurnalcv, ki ho v Benc kah 20., ia JU. ' avgusta v okviru JrgtjUSi0" nalneea filmskega festival*, bodo prikazali tudi 12 film* skih zgodb iz jugoslovanskih filmskih žurnalov. Gre zr. najuspelejše zgodbe, posnete v lanskem letu. Med drugim bo prikazan tud' šahovski turnir v Portorožu. imil,imilllllll!llllllllllllllll,,,IIHII,IH,|,l«,|,|IH,l|,l,,|l|llll|M!ll,,ml,,Mm,,ml,,m,mfW ...................................................................................imunimi!! . • * Zaključeni dve zbirki del domačih avtorjev V prav kratkem razmahu nekaj dni sta izšli dve knjigi, s katerima je bila zaključena izdaja del dveh domačih pisateljev. Tako je Cankarjeva založba izdala deseti zvezek Izbranega dela I-vana Cankarja in s tem zaključila izdajo izbranega dela tega velikega slovenskega pisatelja, zasnovano v počastitev štiristoletnice slovenske knjige. V istem času pa je pri Državni založbi Slovenije izšel osmi in zadnji zvezek zbranega dela Ivana Tavčarja. Gre za izdajo zbranega dela tega slovenskega klasika, zasnovano v okviru zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, ki je bila zdaj z osmo knjigo dokončno zaključena. DESETI ZVEZEK IVANA CANKARJA Kot je znano je pred voj no izšlo zbrano delo Ivana Cankarja, ki obsega dvajset knjig in kateremu se je po osvoboditvi pridružil še •-den, enaindvajseti zvezek. To je bila doslej edina izdaja celotnega dela Ivana Cankarja, ki pa je že davno postala velika redkost. Drugih izdaj celotnega Cankarjevega dela ni-(. smo dobili niti pred vojno niti po njej. Medtem ko je bilo pred vojno dobiti še nekatere posamezne knjige Cankarjevih del, večinoma prvih natisov, pa je po osvoboditvi zaloga vseh knjig s Cankarjevimi deli pošla. Pri vsem tem pa - IS ga največjega pisatelja prav po osvoboditvi ogromno po-iaslo. Tako je bila potreba po Cankarjevih delih naenkrat naravnost ogromna. In da odpomorejo temu nenaravnemu stanju, so slovenske založbe v raznih zbirkah in izdajah pripravile več knjig s Cankarjevimi deli. Toda to nikakor ni bilo zadosti. Razen tega pa ni pomenilo zadostne oddolžitve tako velikemu pisatelju, kot jc bil prav Ivan Cankar. Zato se je založba, ki nosi pisateljevo ime, odločila, da v počastitev štiristoletnice slovenske knjige, ki smo jo obhajali leta 1951, izda Cankar jevo delo. Ne sicer vse, kar bi to pomenilo izdajo v dvajsetih knjigah temveč v obliki izbranega dela. Ta izdaja naj bi prinesla najpomembnejše Cankarjevo delo, obenem pa naj bi predstavila pisatelja tako, da bi bralec dobil pregled nad celot- nim ustvarjalnim delom pisatelja. Ta izdaja v desetih knjigah je zdaj zaključena, ln pred ljubitelji slovenske knjige je deset okusno o-premljenih in zajetnih knjig Cankarjevega dela. Za to izdajo gre prav gotovo vse priznanje založbi in njenemu uredniškemu odboru, ki se kljub težavam v našem knjigotrštvu in založništvu ni strašila prevzeti skrb za tako pomembno iz-uajo. Za izdajo izbranega dela i-ma prav gotovo veliko zaslug urednik Boris Merhar, kateremu je pri opombah pomagal France Dobrovoljec. Urednikovo delo presojati je sicer stvar literarnih zgodovinarjev Toda dosedanje kritike so vseskozi poudarjale pravilnost izhodišča u-rednika. Seveda bi morali r meniti vse tiste neznane sodelavce, ki so bodisi kot ko- rektorji, tiskarji, stavci tn knjigovezi po svoje pripomogli k temu da je izdaja danes zaključena. Ce še na kratko omenimo vsebino desetega zvezka izbranega dela. moramo omeniti, da vsebuie zadnja knjiga docela posebno zvrst Cankarjevega ustvarjanja. Knjiga vsebuje namreč Cankarjeve kritične in polemične spise. V knjigi je zbranih sorazmeroma veliko teh spisov. Pri tem pa je to narekovala ne le jiomembnost spisov, temveč tudi sama njih raznolikost Urednik je skušal v knjigo uvrstiti vse raznovrstne spise s tega področja Cankarjevega ustvarjanja, ki se tičejo bodisi literarnih in likovno umetniških vprašanj, nadalje spise, ki so le priložnostni spominski članki, zgodovinske eseje in politične članke. Urednik je tem tako raznovrstnim se- stavkom pridružil še nekaj primerov polemične in sati nčne črtice, tako da je Can kar osvetljen z vseh stran; OSMA KNJIGA TAVČARJE VEGA ZBRANEGA DELA Državna žaložba .Slovenije je po osvoboditvi zasnovala zbirko zbranih del slovenskih pisateljev, ki naj bi v ckoli sto knjigah prinesla celotno zbrano delo najpomembnejših slovenskih pesnikov in pisateljev Zbrano delo Ivana Tavčarja, ki je zdaj z izidom osme knjige zakljip-eno. je dokaz uspešnega dela založile in njenih urednikov ter številnih sodelavcev Zadnja knjiga prinaša ocene in polemike ter Tavčarjeva pisma Kot je znano, je bil Ivan Tavčar dolga leta vodilna o-sebnost slovenskega političnega in kulturnega življenja. Kot aktiven politik in vodja I liberalne stranke se je Tavčar aktivno udejstvoval tudi. kot publicist. Toda prikaz | polstoletne Tavčarjeve poli-lične publicistike v izdaji, ki | ,:e literarno zgodovinska, ne bi bil mogoč, ker bi bil preobsežen. Sttno majhen izbor pa tudi ne bi dosegel smotra. Tako je sedanja izdaja namenjena le prikazu Tavčarja leposlovca. Priznanje je treba izreči urednici Marji Boršnik, ki je uredila celotno Tavčarjevo -brano delo in vse kniige o-i- mila z izčrpnimi opombami. Sl. Ru. PffihoftTcT UnovnlV — 4 — 19. julij* SIMBOL VSEGA SLABEGA, Sprehod med kačami , Že od nekdaj je bila kača človeku nekaj skrivnostnega, nekaj, česar se je treba varovati in se izogibati. Kača je menda pri vseh narodih od pradavnih časov spodbujala človeško domišljijo. Znano je, da nekateri rodovi celo kačo častijo. Človek se kače boji. Saj je res nenavadna žival, vsa drugačna od drugih, katerih življenje in navade so človeku umljive in zato vsakdo ve, kako mu je ravnati z njimi, človek, ki naleti v naravi, zlasti v pragozdu, na sovražno žival, brž ve, kam se ji bo umaknil ali pa, kako se je bo ubranil. Toda pri kači ne gre tako preprosto. Niti na drevo se ji ne more u-makniti, ne v vodo. In potem tisti njen pogled! Srep in nepremičen. Ni čudno torej, da je postala kača s časom simbol vsega slabega, podlega, nizkotnega, zahrbtnega. «Strupen kot kača!» »Zvit kot kača!* »Nizkoten, podel kot kača!* že v Svetem pismu je govora o kači. ki je zapeljala prva človeka v greh in je postala tako simbol greha. A tudi v verovanju drugih narodov, ne le v krščanstvu, je kača simbol zla in slabega. Mehikanci pravijo streli »modra kača* Indijsko na-ocarko častijo milijoni vernikov, češ da varuje spečega Budo. A gož je postal simbol rimskega boga zdravja Eskulapa — imenovan Eskulapova kača. In tako je to tudi medicinski znak — gož, ovit ob palici. Babilonci so videli v kači hudobnega duha in po njih so prevzeli to tudi Judje. Ne, nič ni čudno, da ima kača tak slab sloves. Saj se v naravi često more videti, kako pod kačjim srepim pogledom, kot hipnotizirana otrpne žaba ali ptička, in vsa trda čaka na mestu, da se priplazi do nje, ker ne more uteči svoji pogubi. K temu slabemu slovesu pa v nemajhni meri pripomore tudi kačja mrzlota. Če se je dotakneš, občutiš odvraten hlad, česar pri drugih živalih na suhem ni. Kače so potomci tistih pradavnih ogromnih zmajev, ki so obvladali svet. Zmajev sicer dandanes ni več, ostale pa so kače, kuščarji in druga podobna golazen, ki streže, kot njih ailni predniki, po življenju ljudem in živalim. O kačah pravijo tudi, da rade pijejo mleko in da nekatere hodijo sesat krave. Toda o tem še ni dokončne sodbe, kajti prav toliko je tudi takih, ki to trditev zavračajo, češ da kača ne more sesati. Vsekakor pa je dobro vedeti nekoliko več o teh živalih, na katere utegne človek prav sedaj v poletnih dneh naleteti v gozdu ali še raje kje na prostem, in ki bi se je morda prav po nepotrebnem ustrašil a-li pa tudi bi se ji preveč približal in tvegal, da bi ga pičila. V naših krajih večina kač ni nevarna, ker niso strupene in niti ne velike. Kobranka ali rosica je včasih tudi meter dolga, Nedolžne in neVarne = Kakšne koristi imamo od kač - Kaj pa, če nas pičijo? po hrbtu pisana oziroma rjava iker se barve prelivajo). Nanjo naletimo največ v kakem potoku in je precej podobna belouški, le da nima zaušesnih belih lis. Belouška je daljša kot kobranka. Po hrbtu je sicer tudi rjava, a ima «be-la ušesca*, zaušesne lise bele oziroma rumene barve kar je zanjo značilno. Tudi belouška se najraje zadržuje okoli kake vode. Smokulja pa ni tako dolga in marsikdo jo je že namenjal z gadom, ker ima po hrbtu podobno liso. Zadržuje se po navadi v suhih krajih. Smokulja je e-dina naša nestrupena kača. ki koti žive mladiče. Gož je precej znan v naših krajih. Po navadi je po hrbtu rjave in zelenkaste harve, so pa tudi popolnoma črni goži. Ljubi bolj suhe kraje. Zraste tudi do 2 metrov. Belica in črnica sta prav tako nestrupeni kači in sta tako dolgi kot gož. Belica in črnica sta prav kraški kači. črnica je črne barve, kar pove že njeno ime, be-1 ca pa ni bele barve, kpt bi morda kdo sodil po imenu, temveč zelenkaste in svetlorjave. Med strupene in zaradi tega nevarne kače pa štejemo v prvi vrsti modrasa, ki je najbolj strupena kača pri nas. Modras Ima spredaj nekak rožiček, kar je za to kačo najbolj značilno. Tudi ni dolg, saj ne preseže meter dolžine. Na sivem ali rjavem hrbtu i-ma še značiien temnorjav trak. Najraje se drži suhega sveta, med grmičevjem, na peščenih in kamnitih tleh. Gad je tudi strupen, vendar pa je manjši kot modras in doseže komaj kakih 70 cm dolžine. Na glavi ima ščitke, vendar pa nima rožička. Ljubi take kraje kot modras, vendar pa zaide tudi v višje lege m tudi na močvirja. Včasih je gad tudi čisto črn. Sicer pa se tudi gadje razlikujejo. Zlasti v naših zrajih so gadje, ki se jim vije po hrbtu črnikast trak ln glava je nekoliko bolj koničasta. Kača odlaga jajca, potem ko se je sparila, v kako špranjo ali razpoko v zemlji, pod drevesno skorjo ali luknjo. Tudi svoja iajca enostavno zakoplje v zemljo ali pesek. Modras in gad kotita žive mladiče. Prav tako smokulja. Strupene kače se razli-likujejo od nestrupenih po tem, ker imajo posebne zobe - strupnike. Toda povečini niso strupene kače tako silno nevarne človeku, kot se vobče misli. Vsaj za naše kraje velja to. V tropičnih krajih pa živijo kače velikanke, katerih pik je vselej smrten. To so kobre in klopotače. Vendar pa ne smemo pozabiti, da kače ne napadajo človeka, če niso razdražene ali če jih ne prese- netimo. Kačji strup namreč ni namenjen človeku, temveč njihovemu plenu, da ga omrtviči. Navadno piči le presenečena kača. Uspešno se more človek u-braniti pred nevarnim pikom že samo z oblačilom in obutvijo. Po navadi gadji in modrasni pik nista smrtna, čeprav so posledice pika precej resne in jih človek dolgo in neprijetno čuti. Kačji strup druge kače nič ne škodi in zato na podoben način tudi človeka obvarujejo pred pikom tako, da mu vbrizgajo kačji serum in postane tako neobčutljiv za kačji strup. Kače se hranijo z drugimi živalmi. Posebno jim gredo v slast drobni glo-dalci, kot miši, rovke, žužkojedi, kuščarji, manjše ptice in njih jajca. Svojega plena ne morejo žvečiti Jn gristi, zato pa požirajo kar celega. Z zobmi ga le zgrabijo in kvečjemu držijo. potem pa počasi požirajo. če kača meni, da bi ji utegnil plen uiti, ga najprej bodisi zastrupi ali pa zaduši. Kača se loti tudi plena, precej večjega od svojega požiralnika, in bi se zdelo, da mu ne bo kos. Toda počasi in nenavadno potrpežljivo golta In požira, tako da spravi tudi velike grižljaje v želodec. Kač* nima bobniča in zaradi tega ne sliši, pač pa zaznava z razcepljenim jezičkom tresljaje zraka, tal, bližajoče se korake i. pod. Kako pa je potem mogoče, da se začne n. pr. kobra zibati po taktu piskanja krotilca, da se začne vzdigovati iz košare in grozeče zre vanj? Kobra ne počenja tega zaradi piščali, marveč zaradi krotilčevih gibov, ki sicer piska, a se obenem enakomerno ziblje in pleše okoli košare. Piskanje je zaradi dekora, za gledalce. Kobra je pri tistem plesu močno razburjena in bi piskača prav gotovo napadla in ga usekala, če bi se ji preveč približal. Toda tega ne stori. Raje se drži previdno v primerni daljavi. Gledalci povečini tega niti ne vedo. Kakšno korist ima človek pravzaprav od kač? Predvsem v tem, ker uničujejo kače razni živali, ki delajo škode n. pr. miši, podgane, kobilice, rovke, skrbijo torej za ravnotežje v naravi. Druga velika korist od kač je njih strup. Kačji strup namreč ni samo nevaren, temveč je tudi kaj uporabno zdravilo. Marsikomu je kačji serum rešil življenje. Kačji strup se uporablja kot zdravilo proti išijasu, božjasti, migreni, sušici, tetanusu in celo proti bolečinam, ki jih povzroča rak. Prav tako je znano, da se gobavci dajo pičiti kobri ali kaki drugi strojeni kači in si tako olajšajo bolezen, oziroma vsaj bolečine. Nekatera plemena pa na moč cenijo kače kot jed. Na vse načine jih pripravljajo: kuhane in pečene na žaru. Na Kitajskem cenijo kot posebno krepilno pijačo tako imenovano gekon-sko vino, ki pa je v resnici močno žganje, v katerem so se namakale kače^ Prav tako ne smemo podcenjevati koristi, ki jo nudijo kače s svojo kožo. Iz kačje kože izdelujejo razne predmete in okraske. Ko v poletnih mesecih pogosteje gremo v naravo, st nam kaj lahko zgodi, da naletimo na kačo. če smo previdni, se nam je ni treba bati, čeprav je strupena. Drugače pa je, če ponevedoma stopimo nanjo in jo zgrabimo, če nas piči, je najbolje brž poiskati zdravniško pomoč, če bi pa bilo do zdravnika predaleč, si moramo za prvo silo pomagati sami. Najprej pičeno rano v kolikor je mogoče, nekoliko povečamo. Potem pa pičeni ud nad rano trdno prevežemo, da preprečimo stropu pot do srca. Nazadnje pa še rano izsesamo. To pa sme storiti le kdor nima ranjenih ustnic. Vsekakor pa je treba pri vsem tem ohraniti mirno kri in ni na mestu strah ali pa celo panika. S. 'A'. 1 i ri metre Z nekaterimi osebami morate biti ta teden zelo previdni. Ne zaupajte jim svo-osebnin zadev. Tako boste premagali nasprotnike. Prijatelj vam bo pomagal. Vesela novica. Škorpijon (od 24 10 do 22. 11.) Nenadoma se boste znašli pred čudno zadevo. Srce naj odloča. Razgibani dnevi. Spremeniti boste morali svoje načrte. Izredne prilike za uspešno duševno delo. Strelec (od 23. 11. do 20. 12.) Neka vaša intimna želja se bo uresničila. V gmotnih in poslovnih zadevah ne tvegajte preveč. Prav tako pazite na denar, da ne boste potrebovali tuje pomoči. Prilika za izlet. Kozorog (od 21 12. do 20. 1.) Nekaj ovir za vaše načrte. Svoje želje ne zaupajte nikomur. Mirno poslovno delo in možnost postranskega zaslužka. Vztrajno nadaljujte po svoji poti. t? © Vodnar (od 21.1. do 19. 2.) Vzbudili boste zanimanje v neki o-sebi. Bodite naravni in si boste pridobili iskrene prijatelje. Originalna pobuda bo imela nepričakovan uspeh. Obisk in zabava. Ribi (od 20 2. do 20. 3.) Od vas je odvisno, kako se bo zaključila neka zadeva. V poklicnem Selu boste utrdili svoj položaj, čeprav goste imeli opravka z nevarnimi nasprotniki. Kako popularna je bila ta oddaja, kaže že dejstvo, da ve danes skoraj vsak ctrok v Italiji, kdo je Mike Bongiomo, da je bil prvi premaganec prof. Lando Degoli itd. 2e prvi teaen po začetku oddaje «Odnehaš ali na-daljuješ» je dobilo vodstvo televizije 983 prošenj z raznih strani Italije od ljudi, ki so se čutili dovolj pripravljeni, pa tudi pogum ni, da stopijo pred televi zijske kamere in odgovarjajo na različna vprašanja, četrti teden, to je potem ko je prof. Degoli izgubil igro, je vodstvo televizije dobilo že 3000 prošenj. Kasneje je to število naraslo na 5000 tedensko in je na tej višini ostalo. Računajo, da je bilo skupno 1 milijon in pol prošenj Približno 10.000 kandidatov je dobilo povabilo. da se zglasijo v Mila- nu za poizkusilo Izpraševanje. Vsak teden je vodstvo televizije poklicalo približno 50 kandidatov, katerim je plačalo vožnjo ter krilo vse stroške za bivanje v Milanu. Februarja 1956 so oddajo «Odnehaš ali nadaljuješ* preložili od sobote na četrtek in to na odločno zahtevo lastnikov kinodvoran ter lastnikov drugih javnih lokalov, ki so ugotovili, da jim je omenjena oddaja odvzela skoraj vse kliente. V Lucci, kjer je doma prof. Degoli, je skupina Carla Dapporta, ki je prav tisti večer gostovala v mestu, preložila začetek revije <>Giove in doppiopetto* za eno uro, tako da so lahko vsi prebivalci mesta sledili svojemu kandidatu. Zgledu Dapporta so sledili kasneje še lastniki kinematografov, ki so vključili v filmske programe ob četrtkih tudi oddajo «Odnehaš ali nadaljuješ*. Brez dvoma drži, da je o-menjena oddaja dosegla u-speh, ki ga nobena droga oddaja ni mogla doseči ter ga verjetno ne bo prekosila niti nova oddaja. Seveda drži tudi za to oddajo star pregovor, da se človek tudi dobrega nasiti. V zadnjih dveh letih je oddaja precej izgubila na svoji popularnosti Nekateri so začeli kritizirati Edy Cam- pagnoli, drugim ni bil več všeč Mike Bongiorno, tretji so bili nezadovoljni z novimi kandidati in število gledalcev se je iz tedna v teden krčilo. Potem sta se sprla tudi Mike in Edy. In tako so gledalci in poslušalci izvedeli, da je Edy zamerila Mikeju, ker se je nekajkrat pošalil z njo med oddajo. Mike pa ji je zameril, ker ni znala pravilno razumeti šale. Mike in notar Marchetti se tudi nista preveč razumela. Notarju niso bili preveč všeč kandidati, ki so se hoteli na vsak način dokopati do milijonov, pa čeprav je bilo njihovo znanje površno; Mike je imel simpatijo do teh, imenujmo jih «desperados». Tako sta pač vsak po svoje držala za enega ali drugega kandidata. Bongiorno, ki je prejemal za vsako oddajo 100.000 lir, je v štirih letih zaslužil z njo več kot 19 milijonov lir. Toda to ni bil njegov glavni zaslužek. Zaradi popularnosti, ki si jo je s to oddajo pridobil, je imel možnost sodelovati pri raznih filmih in drugih prireditvah, s katerimi je brez-dvomno zaslužil in še vedno zasluži mnogo višje vsote. čeprav ima Mike Bongiorno veliko občudovalcev, predvsem med ženskim sve- Piof Lando i/egoli Lucianu Zeppcgnč 'ai-la (»(dognani Mansa Zocciu Mana Luisa Garoppo Gianluigi Marjanini tom, ima pa tudi dosti kritikov, ki mu predvsem zamerijo, da ni znal v določenih primerin improvizirati pogovore z raznimi konkurenti. Tako se je zgodilo pri eni izmed zadnjih oddaj, da se je pokvarila filmska kar mera, in ni bilo mogoče takoj predvajati odlomek filma, ki bi spremljal vprašanje. Mike seveda na to ru bil pripravljen ter je povsem izgubil glavo. V dvorani je nastala mučna tišina, v kater je bilo slišati samo tiktakanje ure. In takih mučnih scen je bilo še nekaj v dolgi karieri oddaje »Odnehaš ali nadaljuješ*. Kljub vsemu pa uživa Bongiorno še danes sloves enega najboljših napovedovalcev. Zato mu namerava vodstvo italijanske televizije poveriti jeseni novo oddajo, ki bo prav tako igra za milijone, vendar bodo tukaj lahko tekmovala mesta, skupine, ali celo pokrajine. S tem hoče italijanska televizija zainteresi-lati za oddajo čim večje število ljudi Pa naj za zaključek omenimo še neuaj najbolj popularnih junakov »pokojne* oddaje. Na prvem mestu moramo tukaj omeniti Paolo Bolognani. To je bila kandidatka, ki je žela brez avoma največ simpatij med gledalci in ki je pripomogla, da se je število televizijskih naročnikov z vrtoglavo naglico povišalo. Zelo simpatična je bila tudi «serifinja» Giovanna Ferrara, ki je odgovarjala o zgodovini ZDA. Med milijonarkami bo ostala v nepozabnem spominu Maria Luisa Garoppo, ne toliko zaradi svojega znanja, kot zaradi svojin res bogatih oblik. Marisa Zocchi, ki je odgovarjala za kolesarstvo, je bila ena izmed redkih, ki se je ustavila pred zadnjim vprašanjem in se zadovoljila z dvema milijonoma; bivši egiptovski kralj Faruk pa ji je podaril dva milijona in pol. Zanimiv kandidat je bil tudi Gian Luigi Marianini, ki je s svojimi oblekami in s svojim govorjenjem predstavljal res primer zase. Potem je tu še Bruno Dossena, tra-gično preminuli plesalec, ki je sicer padel pri zadnjih vprašanjih, vendar si je zaradi svojega solidnega znanja pridobil veliko število občudovalcev To je le nekaj milijonarjev, ki so pripomogli k u-spehu oddaje »Odnehaš ali nadaljuješ*. Danes prehajajo že v zgodovino — treba je sedaj počakati, kdo jih bo v novih oddajah nadomestil SIM PA Tli da um ni [i.ii' V čedni hišici živita sama, mož in žena, ker otroš? sta imela. Vse življenje sta oba garala in varčevale,*-: čevala. Privoščila sta si le, kar je bilo nujno P°tr On ni kadil, ni pil, ni tskakal čez plot»; ona ga dar nadlegovala, naj ji kupi nov klobuček, naj bi M gledališče, na zabavo, na izlčt. Delo in dom; včasih : obisk k njegovemu bratu, ki stanuje blizu. Tone, majhen in suhljat možiček, je dobil nekaj pravnine in dobiva pokojnino že nekaj let. Kam 1 narjem? Otrok nima, razvajen ni. Naj jih tlači » vico ali nosi v banko? Naj jih nese v grob? Nekaj * J je o tem razmišljal. Pa ga je pičilo, če ne noriš, ko mlad, ponoriš ko si star. To je hudo, Nič za to. .1 Tone se je odločil. Pogovoril se je seveda PreL: Pepco, svojo ženo; saj ni nikdar odločal sam, odkar j se poročila, oziroma še nekaj mesecev prej. Pičilo ga je — prav do mozga. Iz radijskega sprejemnika je ljubki otroški <7i°s ™ navijal: cTata, kupi mi avto!» . Brat se je pred leti vozil z avtom, on je hodil F Sosedovi so kupili nov avto in v hiši je zavladal ® žmski mir; ob sobotah je bilo tako veselje, da si * zavidal. Skozi okno je gledal srečne pare. ki so se peljali izlet. j? sl Tudi njegov kolega si je kupil avto in od takrat P bil bolj ponosen. Dovolj tega! , Žena je preštela denar. On je na hitro izračšh j koliko ga je v banki. «Pepca moja, lahko si ga kupiva.» Po dolgih I*, ji je spet tako sladko govoril kot tisti davni dan, ko je rekel, da jo ima rad. Ona pa ga je tako ljubezh ^ pogledovala, da se mu je zazdelo, da je še mlad /°n Naročila sta si nov „600” žena je rekla: «Ali novega in modernega, ali # Nekaj mesecev sta morala čakati. Dolgi so jima ti meseci, dolgi dnevi, dolge ure. «Zakaj jih ne naredijo več! Taka industrija!» *Vsak hoče avto! Vsak bi se rad „fural”!» «Kaj bo iz tega?» *Ta motorizacija mi gre na živce!> *Na tem svetu ni pravice!» Kritizirala sta vsevprek. Telefonirala vsak ^an.0 agencijo. Končno sta vendar pričakala veliko n0V iSem ti rekla, da mi horoskop napoveduje!* . Od takrat tudi on zvesto bere horoskop, posebnoL den se odpelje z avtom, če ni ugoden za potova pravi, da ga boli glava. ^ Avto je torej že doma; oziroma v garaži br0,©i? nima več avta, pač pa pridno ženko, dve čedni hči \ in bistrega naslednika. Brat bratu pomaga, sicer ne bi bil več brat! tudi Tonetu pomaga brat. In ne samo z garažo. ^ Brat je dober šofer, Tone pa ni nikdar vozil gega vozila razen kolesa. . Odpeljali so se na prvi izlet. Šofiral je brat, ? ji poleg njega, na zadnjem sedežu pa nečakinja. Vožhl ^ trajala dobro uro. Vse je šlo srečno. Tone je ure ih m pripovedoval ženi, kako izvrsten je motor, pa fedš'a in zavore; vse pač, vse. J Sam bi moral voziti. Za to pa je treba oPraV‘{fgstt ferski izpit. Brat ga bo naučil. Med tednom se „/ vozarila samo po cestah, kjer ni velikega prometa. ^ im mfnl 4n stnlcrnt nrpčit.n.1 nravila Rt.rnlc.nnnO j je čital in stokrat prečital pravila strokovno o avtomobilu itd. 1 Ko sta prispela na samotno cesto, se je Tone za volan. ^ Končno za volanom svojega avtomobila! Zakaj n vsaj 20 — 30 let manj! Brat ga izpodbuja: «No, daj, daj! Pojdiva!» «Ja, hudirja, kaj pa si pokvaril, da ne gre več?* «Vtakni vendar ključ, saj ni stika!* Jk Tone vtakne ključ in prižge motor. Pritiska na r drr, drrr) «Ne gre! Nekaj si pokvaril.* v j «Seveda ne bo šlo, če ni v brzini. Prva, skl°r< druga...* *Saj imaš prav!* j Vendar se avto premakne in gre nekaj kilome do klanca. šil; zbolel je, da so se že bali zanj. Trdna volja premaga vse; sam mora šofirati. Z1 . pa je kupil avto? Spet pride k bratu, da bi ga učil. J Bratu je koža draga, saj ima družino in se ne & ponesrečil pri pouku šofiranja. y( Tonetu pa ne more kar tako odgovoriti. f nekaj in začne: *Veš, Tone. Ti imaš lep avto, kojnino, si pravi gospod. Bolj „šik” je, če imaš V šoferja, če bi jaz imel spet avto in dovolj denarje, m vozil sam. Najel bi si šoferja, ,'oziš se brez skrbi, K varjaš se lahko in občuduješ pokrajino.* «No, pa boš kar ti vozil. Samo pazi na avto.* p Zdaj ima Tone svojega stalnega šoferja — brat°" brat je lahko takemu «gospodarju» šofer. J Nekaj dni pred vožnjo pregleda Tone vse mobila, svečke, zavore, luci, gume, baterijo, ° ,. f[ sedeže itd. Opere avto in ga namaže, pobriše vta mV šek; se jezi, če najde papirček. Pregleduje s k M ^ v roki, da ne bi na kaj pozabil. Poldrugi dan imd f opravka. Nato se poglobi v zemljevid. Načrt za 12t< pripravljen, toda dober in vesten šofer mora pozn<* sto, po kateri bo vozil. Najprej vse preštudira 2 potem odide z zemljevidom k bratu. ^fj Brat mora pazljivo slediti njegovemu kazali zefmljevidu in si beležiti. A »Vidiš? Tu je stranska cesta na desni strani. paziti! Tu je naselje. Da bos vozil počasi! Tu ieDi f klanec! Da ne bo šlo navzdol! Tu je grda cesta. f ne pokvari avto! Tu je križišče, tu je železnica, most, tu je... tu je..., da boš... pazi, pazil* f Tone ponoči sanja same ceste in sam vozi. V ca* „ se strese, se zbudi in prebudi ženo. Pomiri se, ko f priča, da je v postelji. Zaspi in vozi odlično — ’ mu ga ni para. Zjutraj navsezgodaj se odpeljejo na nedeljskl Tone ne misli več na šoferski izpit. To tnu greni srce. Zgodba, čeprav smešna, je P0h°_ P. s. _______________ ____________________ resnična; le ime rašega junaka je sprern da nas ne bi »povozila. 0 iri* 19. julija 1959 i a HU-letnik ne zivt na vana. TA DEČKO S/ NE DA \DRIDl, POOltA MlQu 1 LAHKO Bi Sl Ml-IMo.DA N/ SLILI /DAJO Bo UCVRL I NJECov PADBC is tBS^r^essgASi ----——jr-J \ \lAC. • i misli S icar tak* USTREUTt ?J—■ Poslušaj . nebraska J Ko sem Postal tvoj pajdaš, sem to ŽIŽŠ&EFB. da se Ni j^zaro^o -J jasno / /A/ gEM t/Moog I (ee: misliš BIBBl 7«sa/o ? / , te: - M&s^jzr\ De*J ■-■ i— *UO , TU IMAŠ , TAKO Sl —--------7SH 30Ž *q - W%t\POMA/iLA.. TISOČ V»A TODA TIM SZM ZHUeVEL.DAJE Ww a« kUO STRMINE N KO JE KAČA NAMA LE.......... a^^ggK^gsaBSj1 «1 «srs’-r *3£r£EJ i SL v a ._■*■ 1 * »# TH „ O w jL"*' MOD/ea I SV o 11P4 SB KAlčo n VIDEL, ICDO JE ?1 VTIM • i—*------' KRIŽANKA let Marije naj se in Zvezi ZA VPIS V SEZNAME KMEČKE Vsi kmetovalci zvezi čimprej zglasijo malih posestnikov Kmetovalci naj prinesejo s sabo družinski in posestni list V teh dneh se pripravlja-d iS6Znami neposrednih ob-ovalcev, ki imajo pravi-in tudi dolžnort, da po-anejo člani kmečke bolni-: e blagajne. Ta blagajna kr ustanovljena z de-stom vladnega generalne- komisarja št. 20, ki je ' objavljen v Uradnem J-stniku dne 11. junija le-, > 'n postal pravnomočen npe i- julija letos. iPravice in koristi, ki jih 7*“° uživali neposredni ob-61°yalci kot člani kmečke lj ‘niške blagajne, so več a->nanj znane, a se bomo temu vprašanju vseeno Povrnili, da raztolmači-0 nekatere nejasnosti in obritve seznamov, 2"» katerih Sla varil aliti člane rPfavnega odbora bolniške ašajne. Vit>re^Vsem moramo ugoto-Ju ’ so na na*em področ-Uži*6 ®tevilni kmetovalci, ki fcVajo starostno kmečko jj., °inino ali pa so že violo1 Vse potrebne listine za-> da se jim ta pokojnina (jj, z'la' Nesporno je torej, . bodo vsi ti avtomatično tovalci imajo pa kljub te- meru najmanjšega dvoma o na o-bodo družin-imeli pravico pokrajinskega mu dolžnost, da do 31. juli ja letos prijavijo vse morebitne spremembe, ki zadevajo sestav njihovih družin, njihove zemljiške posesti ali pa število glav živine. Zaradi tega je zelo važno, da vsi prizadeti kmetovalci nemudoma sporočijo te spremembe Kmečki zvezi in Zvezi malih posestnikov, kajti v nasprotnem primeru utegnejo imeti nevšečnosti. Sezname oseb, ki imajo pravico do bolniškega zavarovanja, sestavlja Pokrajinski urad za združene kmetijske prispevke (Ufficio contributi unificati in agri-coltura) s sedežem v Ul. Du-ca d’Aosta, in sicer na o-snovi prijav, ki jih pošljejo kmečke organizacije. Da ne bi kdo izmed upravičencev izostal iz teh seznamov, naj se z družinskim in posestnim listom zglasi v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, kjer mu bodo tudi napravili prijavo Poudarjamo, da imajo pravico in da morajo biti vpisani v bolniško blagajno vsi oni, katerih posestvo zahteva najmanj 30 delovnih dni za obdelovanje zemlje ali za oskrbo živine ali za oboje skupaj. Kmečka zveza in Zveza tem, če imajo pravico do bolniškega zavarovanja ali ne — zglasijo v njunih uradih, kjer jim bodo točno preračunali število delovnih dni na osnovi posestnega lista in števila družine ter jim povedali, če so dolžni napraviti prijavo. Opozoriti je treba tudi, da predvideva zakon kazni za vse one, ki ne bi napravili prijav. Zato še enkrat pozivamo vse prizadete kmetovalce, da se zglasijo v naših uradih najkasneje do 25. juli- , ,. ja in prinesejo s seboj dru-, q g^ žal žinske in posestne liste. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov ttiiiimiitiimttmiiiiiii Pravico do bolniškega tb arovanja, kot seveda tu-m niihovi družinski člani, ciain6 uživai° drugega so- ^'ufcga oziroma bolniške-J malih posestnikov pozivata hega ........................ *avarovanja. Vsi ti kme-1 vse kmetovalce, da se v pri- ''"'"•■■IHiiiiniiiiiiiHiiiHttiiiHiiiimiiiiilllHmttMIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHIIMIIIMIIt Čok SESLJAN Sedaj je pri nas precej živahno. Campingi in gostišča so prišli na svoj račun; tudi privatni prostori so precej zasedeni. Turisti pa so leto za letom bolj zahtevni in — računarski. Ni čudo, saj semkaj ne prihaja aristokracija in petični meščanski razred, ampak pretežno običajni srednji in delavski krogi. S tem je tieba računati. Želeti je, da bi se ne ponovile lanske tožbe turistov o pretiranih računih. Kaj v turističnem oziru še manjka, je znano nam, občini ki se s tem ukvar-znano tudi turistom, ki se radi spotaknejo ob to in ono, o čemer smo že večkrat govorili. i ozemlju in slika ga predstavlja le njegovim ožjim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki jih ima tukaj obilo, zlasti v šempolajski fari, v tem njegovem prvem (od l. 1902) tn v tukajšnjih krajih tudi zadnjem službenem mestu (do prve svetovne vojne). Naš dragi in splošno priljubljeni slavljenec je Seža-nec. Rojenice so mu 15. julija 1879. leta odločile takšno življenjsko pot, ki jo zmore samo optimistična narava, le trden kov iz kraško-špartanske vzgo. je. Njegova prva doba učite- Barkovljani na izletu v Trnovskem goz četrtek je v Lo-Praznovala 80-letnico . rojstna Marija Cok ka ^ n‘k po domače Marič-ie jeUpanou in njegove ustanovitve. rodila K— Slcer Karlotom Zupa-let vini i. i„.’ kateremu je že več kot ter "V vzorna žena in skrbna rir>j avedna mati svojim iti-V juSejcEoven‘ ^an'm8 me namreč Jih j-. mnenje o naših kra-o njih odlikah, ^**kljivo«Uh itd. Je dni se mi je nudila za to lepa prilika, ko sem trčil na Nemca-rajhovca, ki mu je naša obala posebno pri srcu in precej pozna naše kraje. Občuduje or balo med Sesljanom in Stiva-nom, po njegovem «prirodno čudo«, ki nima tekmeca in so jo skupno izklesale adobre in zle sile«. Le nekaj mu ne prija, nekaj, «kar bi kronalo ta čas« — pogreša zelenje — gozd. «Ali se morete zasanjati v lepšo sliko, kot bi jo nudila harmonija sinjega morja, demonskih skal in zelenja na tej tako otožni kamniti o-bali?« Ta vzklik je bruhnil iz njega tako navdušeno, da me je prevzel. In sem si mislil: »Tujec, a se tako navdušuje za te kraje in vidi stvari, ki bi jih morali mi videti že davno pred njim in bolje od njega. A ne vidimo ali pa jih vidimo premalo; ne vidimo posledic te pomanjkljivosti ne za sedanjost niti za prihodnost.# Medtem je inozemec nadaljeval; #Ce bi naše zelenje premestili semkaj — na pobočja teh gričev in dalje med on« vasice, ki vise proti obali, in pustili nepogozdene le povsem kamnite oaze, mislim, da bi to ustrezalo tudi temu skromnemu kmetijskemu gospodarstvu. Saj se mi zdi, da je tri četrtine tega sveta za pravo kmetovanje nesposobne, ga. «Welde und Weide» (gmaj. ra in gmajna)! Kaj imajo te vasi od nje? Po mojem samo zgubo. Vi ste domačin in poznate tukajšnje razmere. Prosim za vaše mnenje.« Povedal sem mu zgodovino teh krajev izza prve svetovne vojne do danes- in mu prikazal usodo, borbo in težnje tukajšnjega ljudstva. Marsikaj mu je bilo znano, a v marsičem je bil napačno poučen. Končno je rekel: »Razumem, da ni to življenje lahko. Sicer pa so težave takšne ali diugačne povsod. Najhuje pa je, če si ne znamo s tem, kar imamo, ustvariti noljših življenjskih pogojev. Ce bo ta pušča, ki je kljub vsemu v celoti lepa, ostala takšna kot je, ne bodo ti kraji nikoli to, kar bi lahko bili, in vasi ne bodo mogle vzdržati. Napredek je podoben valju: kdor ga ne razume in se mu ne prilagodi, tega ta zrnasti.« —an V veliki zadregi je bilo bar-kovljansko prosvetno društvo, ko je moralo določati cilj letošnjega izleta. Saj so bili Barkovljani že skoraj povsod in ponavljanje ne diši vsem. Zaradi tega je bila posrečena odločitev, da se gre v Trnovski gozd do Lokev, kar je bi lo nekaj novega za Vce Bar-kovljane. V zgodnjih jutranjih urah se je odpravilo nekaj nad 50 barkovljanskih prosvetnih delavcev in njihovih prijateljev po lepi obrežni cesti mimo kontovelskega in kriškega pristana proti Sesljanu in Devinu. Ko smo pustili za seboj Devetake in na desni strani Miren, smo bili že na bloku, kjer so na obeh straneh karabinjerji in miličniki v nekaj pot skozi Trnovo in Nemce, krat je v veži tak direndaj, nekoliko širša, bi se lahko na | da je telefon skoraj odveč. Pa Lokvah razvilo letoviščarstvo namesto kratkih enodnevnih obiskov. Oglašal se je tek in da bi se mu izognili, smo si šli o-gledat ledenico, ki se nahaja pod Lepim brdom. Tu so Lo-kavčani v zimskem času »pridelovali« led, ki so ga pred prvo svetovno vojno vozili do Trsta. Možakar, ki nam je razkazoval ledenico, nam je povedal, da je trnovski kmet Anjžel s Hriba sam ulovil velik kos leda, ga sam prinesel po strmi stezi do vrha in ko ga je pripeljal v Trst, je tehtal ta koš leda še 106 kg. Ce pomislimo, da se je led po dolgi vožnji iz Lokve do Trsta precej očedil, je moral tehta- tudi ko je Slučajno ob telefonu bolj mirno, ni nikomur pogodu, če valovijo njegovi zasebni razgovori vsakomur na uho. Dve možnosti sta: ali urediti za telefon drug prostor, ali pa postaviti telefonsko kabino. Pričakujemo, da se bo našla primerna rešitev. Ijevanja na takratni dvoraz-rednici v Sempolaju z visokim številom šolskih otrok (nad 100 iz 5 vasi) v zasilnih šolskih prostorih in izvenšolskim delom (občinsko tajništvo, pe-vovodstvo) ni bila lahka, a ga ni motila in fizično ter m oralno pestila, kot je to bilo, ko je v letu 1914 postal ničeva številka avstro-ogrske armade in delil usodo borca-sužnja imperialističnega Dunaja v Karpatih, v lakoti in mrazu in končno v ruskem ujetništvu. Po povratku iz Rusije v letu 1918 je nastopil službo v Libeličah na Koroškem, kjer je poučeval do plebiscita (oktobra 1920), ko je bil premeščen na zasebno šolo pri salezijanskem zavodu na Sadni pri Sevnici. Končno je v letu 1923 prevzel upraviteljsko mesto v Gornjih Pirničah pri Srnami gori, kjer je ostal do svoje upokojitve l. 1938. Pirni-čani so ga ohranili u lepem spominu kot čloueka, učitelja in naprednega javnega delavca, torej tako kot je ostal v spominu starejših Sempolaj-cev in sosednih vasi nekdanjega šolskega okoliša. Ne zgrešimo, če rečemo, da ne živi le v Ljubljani, ampak tudi med nami, ker ne more iz svoje trdne kraške kože; rodna gruda in spomin na naj lepše poglavje njegove življenjske poti ga vežeta na te kraje in to tem bolj, ker je bila iz znane družine Skrk iz Trnovict (v Bajti) njegoua pokojna žena. Lojze je ostal to, kar je vedno bil; neupogljiv značaj ki pozna le ravno pot in ceni neposrednost in iskrenost ter napredno in družbeno koristno dejavnost. Družaben je in mu prija zabaua, prosta vsake zahrbtne in zoijačne naulake Takšna-le je iskrene želja vseh njegovih najbližjih sorodnikov, prijateljev in znan cen: dobričini Lojzetu naj bi usoda tudi v bodoče naklonila še mnogo telesne in duševne čvrstine in čim več dobre vo Ijel JANKO FURLAN minutah opravili obmejne for-l ti takšen kos leda najmanj in ie smo bili v 130 kg, ki Jih je Anjzel s Hri- malnosti in ze smo Solkanu, kjer smo se malo u-stavili v lepi restavraciji »Bogatin« s krasnim vrtom, ki ga sčnči vinska trta, katera dosega v srednji kupoli kar pet do šest metrov višine. Nato se je začel vzpon po serpentinah do pod Svete gore. Krasen je o-d tu pogled na Gorico s solkanskim mostom v ospredju. Na desni strani se šopiri Bogatin, ki vzbuja pri starejših ljudeh žalostne spomine na prvo svetovno vojno. Na tisoče vojakov je padlo na tej gori in prav gotovo so bili vmes tudi naši fantje. Ko gledaš pred seboj modro Sočo, se spomniš tiste lepe pesmi, s katero so Barkovljani zaključevali svoje sporede: Soča, Soča, kdaj boš rdeča? Ko poteče naša kri, boš imela barve tri in naš dom ne bo več ječa! Ko se vzpenjaš proti Trnovemu, se ti zopet vzbujajo spomini na nesrečno prvo svetovno vojno, ko je od tu na stotine kanonov bruhalo svoj ogenj proti Sabotinu in Gorici. Pustili smo za seboj majhno vasico Nemce in dospeli v pravi Trnovski gozd. Ni lahko opisati krasote tega gozda, ki je gosto posejan z jelkami, bukvami in smrekami. Neverjetno visoka so tu vsa drevesa, ki štrlijo proti nebu kakor sveče. Kdo bi jih seštel, kdo bi določil vrednost lesa, ki gre v milijarde? Zapustili smo gozd in dospeli na veliko planjavo, kjer se nahaja prijazna vas Lokve. Diven je razgled izpred hotela «Planika», ko gledaš na neštevilo manjših in večjih hribov. Obdan si od Skokovega hriba, Ceševika, Majskega . vrha, Velike in Majhne bisa-' gc, Mrzovca in drugih. Vsi so višji od 1000 metrov, Mrzovec pa meri 1486 metrov. Okrog hotela parkira lepo smreke. Ne smemo pozabiti, da je število avtomobilov, kar pomeni, da posebno Goričani ba po taki strmi stezi nesel na rami, ko ti je nadležna ze sama tvoja telesna teža. Zakaj ne bi verjeli taki »pravljici«, ko je tako poceni? Po dobrem kosilu po izredno nizki ceni so izletniki polegli po senčnatem pobočju, od koder je zadonela naša lepa pesem. Pa ne mislite, da iščejo senco vsi Barkovljani. Bili so tudi taki, ki se niso ustrašili sonca in so se lotili balincanja, ki se je nadaljevalo v obilnem potenju, do kler se r.isc začeli zbirati temni oblaki, ki so naznanjali bližnjo nevihto. Ta se je predstavila z lepo ploho, Barkovljani pa so ji pokazali figo in se lepo odpeljali proti soncu, ki je že pri Trnovem žgalo kakor za stavo. d& lllaupaMcml MAKIT (Nadaljevanje s 3. strani) Pri tem etuija niti ni odprla kot se je gospa Loisel tako bala. In če bi to storila? Mor«ia bi opazila, da ta ogrlica vendarle ni popolnoma enaka njeni? Ali je njena prijateljica ne bi morala obdolžiti goljufije? *»# Gospa Loisel je zdaj šele spoznala življenje zadolženih m obubožanih. Vzela je to nase kot junakinja. Ta o-gromni dolg je bilo treba plačati. Plačala ga bosta. Zamenjala sta stanovanje in se naselila v majhni mansardi v drugi mestni četrti. Odpustila sta služkinjo. Gospa Loisel je sama opravljala vsa težka domača dela, pomivala je posodo in ribala tla. Prala je perilo in ga sušila v kuhinji na vrvi. Vsako jutro je sama nosila vedro z odpadki in prinesla premog, pri tem pa počivala v vsakem nadstropju, da bi se oddahnila. S torbico je hodila Nadaljevali smo pot do Sol-| n.,itupovat k povrtninarju, k kana, kjer smo se od dolgega sedenja zopet malo odpočili in po dobri uri smo bili že v naših lepih Barkovljah. Ob povratku smo si hoteli ogledati hlod velikanske smreke, v katero je udarila strela leta 1949, pa nam je dež prekrižal račune. Domačini pravijo, da je bila ta smreka 43 metrov visoka in da je dala 64 kubičnih metrov lesa. Kdor pozna Ludolfovo število, lahko izračuna, koliko je meril premer in obseg te ogromne na vsej dolgi vožnji donela naša lepa pesem pomešana s tržaško, a pozabili nismo tudi na partizanske. Na prvi pogled se zdi, da tak izlet ne nudi posebnega, za ljubitelja narave pa ie nadvse lep in za naša prosvetna društva v vsakem pogledu priporočljiv. R. P SEMPOLAJ Ze več mesecev imamo telefonsko govorilnico v veži g>>-stjlne in trgovine Gruden, kjer je zlasti ob nedeljah in praznikih izredno velik promet. '‘■'•da nemogoče je, da bi stran, kaj radi zahajajo v to nadvsetke, ki se poslužujejo telefona, lepo gorsko vaa. Ko bi bila I mogle nemoteno govoriti. Več-|ljenje odvijalo, če bi takrat branjevcu in mesarju — in barantala za vsak sou svojega tako tesno odmerjenega gospodinjskega denarja. Vsak mesec sta morala plačevati menice in podaljševa-t: zapadle, da bi pridobila čas. Njen mož je delal še doma po večerih. Vodil je knjigovodstvo za nekega znanega trgovca in ponoči je pogosto prepisoval razne spise, da bi tako zaslužil po en frank za vsako stran. To življenje je trajalo dolgih deset let. Toda na koncu teh desetih let je bilo vse plačano, vseh sto dvajset tisoč frankov, skupaj z obrestmi in oderuškimi dajatvami. Gospa Loisel se je zelo postarala. Postala je groba ženska s širokimi boki, kot jih dobijo žene, ki morajo trdo delati, slabo počesana, z visečimi, tankimi krili, rdečimi in razpokanimi rokami, je mnogo in glasno govorila ter jt bila videti, kot da je večno zaposlena z brisanjem tal. i.p včasih, če je bil hjen mož v pisarni, je sedla k oknu in jp zamislila. Spomnila se je ra sprejem tistega nesrečnega večera, na tisti ples, ko je bila tako lepa in ko so jo tako častili- Le kako bi se njeno živ- ne izgubila tiste ogrlice? Kdo bi t0 vedel? Kako čudno je življenje in neuračunljivo, kakšna malenkost lahko človeka reji ali — uniči. * * * Neke nedelje, ko si je privoščila sprehod po Champs Elysees, da bi se nekoliko odpočila od tedenskega trpljenja, je opazila neko damo, ki je vodila otroka za roko. Bila je gospa Forestier, še vedno mlada in lepa. Gospa Loisel je obstala v dvomu. Ali jo naj nagovori? Da — zakaj končno ne? In zdaj, ko je ves dolg ie izplačan, ji lahko vse pove. Stopila jč k njej. «Dober dan, Jeanne.« Gospa Forestier je ni takoj spoznala. Bi-.o ji je neugodno, da jo u-božno oblečena žena tako zaupno nagovori. Zajecljala je: «Toda, ne vem... verjetno ste se zmotili.« »Ne — jaz sem Matilda Loisel.« »Oh, uboga moja Matilda, kako si se spremenila.# »Da, saj tudi imam težka leta za seboj, odkar sva se poslednjič srečali... mnogo sem imela skrbi... in vse... zaradi tebe.« »Zaradi mene? Na kakšen način?« »Ali se spominjaš, kako si mi posodila svojo diamantno ogrlico za tisti ples v ministrstvu prosvete?« »Da — in kaj je bilo z njo?« «No — ogrlico sem takrat izgubila.« «Kako? Saj si mi jo vrnila!« «Vrnila sem ti drugo, ki je bila tvoji popolnoma podobna. Dolgih deset let sva potrebovala z možem, da sva jo odplačala do konca. In zdaj, ko je vse odplačano, rva res zelo vesela.« Gospa Forestier je obstala in vprašala; «Ti bi torej rada rekla, da si kupila novo diamantno ogrlico, da bi nadomestila mojo izgubljeno?« «Da,» je dejala Matilda ponosno, »in ti tega sploh nisi opazila? Bili sta si zelo podobni!« In se je srečno nasmehnila. Toda gospa Forestier jo je prijela za roke in prestrašeno zašepetala: »Oh, moja u-boga Matilda! Moja ogrlica vendar ni bila prava Saj ni bila vredna več kot tisoč frankov...g BESEDE POMENIJO: VODORAVNO: i. razumsko nedojetno pojmovanje, 13. ple menita vrsta premoga, 18. cenjen, koristen, 19. splošno znan, 21. medmet, spodbuda psu, naj skoči, 22. enaka glasnika, 24. pripadnik starega ljudstva, ki je živelo v naših krajih, 26. brisača, 28. o-krajšava za ljudska republika, 29. večje naselje, 31. znak za aluminij, 32. cmeranje, 34. z rokami najdem, poiščem, 35. v zemljo zabit kol ali pilot, 37. naprava, pristroj, 40. svobodno posestvo v fevdalni dobi, 41. kratica za gospodje, 42, arabski polotok, 44. manjše mesto na Hrvatskem, 46. znak za aluminij, 47. glasbeni izraz. 48. reka na Hrvatskem, 49. i-talijanski nedoločni spolnik, 51. staroegiptovski bog, 53. zamisli, 55. nota, 56. sorodnik, 58 južno sadje, 60. korist, 61. dodatek k neki mešanici, 63. miselni, 65. grška črka, 66. kratica za smučarski klub, 68. časovni prislov, 70. kozaški poglavar, 72. veznik, 73. angleško moško ime, 75. trznem, zgibljem, 77. prebivalec države na Bližnjem vzhodu v starem veku, 79. izvrševalec verskih obredov pri muslimanih, 81. rimska visoka šola, 83. trije enaki soglasniki, 84. španski spolnik, 86. velika noč, 88. pereč, oster, nujen, 90. znova, 92. računski znak, 94. zaničljiv naziv za človeka, ki je središča škandalov in afer, 96. UVuduijevunj« st«ati mesto v Italiji, 97. naučen, 98. bencolska spojina. NAVPIČNO: 2. dva različna soglasnika, 3. ploščinske merske enote, 4. vsa, neposkodo-5. pesnitev o preprostem življenju, 6. skandinavska denarna enota, 7. kratica za naslov neznanca, 8. tuja kratica za mesto pešata,-9. vrsta g'ine, 10. zaradi .tegji^Jl. žena argentinskega diktatorja Perona, ki je ze umrla, 12. u-porablja vsak skrben gošpo-dar, 14. medmet, 15. kos lesa, 16. odpuščeni; po naključju neopaženi, 17. samo prepričevalen, sugerirajoč sam sebi, 20. mesto v Italiji, 23. kreposti. čednosti, 25. poljski pridelek, 27. saje, 30. italijansko žensko ime. 32. špansko moško ime, 33. ptice, 36. medmet, 38. predlog, 39. dolg nabuhel govor, poln fraz, 41. negovati, pridelovati, 43. pravnik, 45. ljubkovalna oblika ženskega imena, 47. pripomočki za o-predeljevanje količin, 50. naklep, hotenje, 52. čadast, 54. dva različna soglasnika, 56. primitiven most čez potok, 57. mlade domače živali, 59. pripadniki posebne ljudske skupine, katere bajeslovni praoče je bil Sem, 62. starorimski filozof in vzgojitelj, 64. del noge, 67. občina, 69. Janačkova opera, 71. nikalnica, 74. ki maže, ki se da mazati, 76. obdelujem mleko, smetano, 78. mla-1 tičeva orodje, 80. deli nog, 82. starocerkvenoslovanski glas. 85. brez veselja, brez volje do dela, 87. mesec, 89. predlog, 90. sorodnik. 91. kopen, 93. oblika pomožnega glagola, 95. tako angleži izgovarjajo ime svojega pisatelja Shawa, 96. povratni zaimek. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. provizurtj, 9, loput nem. 16, poraben, 17, Mazarin, 18. ah, 20. lakaj, 21, parazol, 22. M D, 23. Vtis, 25, kolek, 27. lirik, 28. par, 29, idol, 31. lenuh, 32. Nin, 33, koti, 34. mir, 56. nem, 37. 1. km, 38. odrt, 39. ananas, 42. ju s, 43. napota, 45. Otokar, 46. puč, 47. mazivo, 48, svilen, 49. zid 51. jetike, 53. ček, 54. mah, 55. jez, 57. lat, 58. klej, 60. gad, 61. zavit, 63. Reka, 65. Ren, 66. rilec, 68. koder, 70. vek, 71. vd, 72. kazalec, 73. važen, 75. ro, 76. Senegal, 77, tokajec, 79. Aslra-han, 80. medikament. NAVPIČNO: 1. pravica, 2. op, 3. vol, 4. Irak, 5. zakol, 6. obalen, 7. rejenec, 8. in, .9. la-rinks 10. ožarim, 11. Pazin, 12. urok, 13. til, 14. NN, 15. modrica, 17. Mal, 19. hud, 22. mat, 24. somatičen, 26. Kum, 28. ponovitev, 30. linolej, 33. Kopitar, 35. Rakek, 37. luč, 38. Bazel, 40. nov, 41. San, 42. jud, 43. naj, 44. tok, 46. pih, 48. soicrvca, 49. zadelan, 50. ’ cevovod, 52. enakost, 54. Malaga 55 jak, 56. zidaki, 59. led’, 60. Gizeh, 62. težak, 64. ker, 66. rana, 67. cel, 69. reja, 72. ker, 74. nem, 76. st., 77. te, 78. ce. AO SčTM 5£M 7t> SENE PriKsETdnevrnk — 6 — 19. julija 1955 — Vrem* včeraj: N a jv iS ja tempe, ratura 27,7, najnižja 19,7, tempe-ratura ob 17. uri 27,4, zračni tlak 1013,5, pada, veter 8 km na uro, nebo 5 desetin oblačno, vlaga 85 odstotna, morje rahlo razgibano temperatura morja 24,2. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 19. julija Vincenc Sonce vzide ob 4.32 in zatone oo 19.50. Dolžina dneva 15.18. Luj* vzide ob 18.59 in zatone ob 3.51. Jutri, PONEDELJEK, 20. julija Marjeta Uradno poročilo sindikalnih organizacij I Zadnja premiera SNG v sezoni 1958.59 Po štiridesetih dneh borbe V' prekinjena stavka pomorščakov KI BO PRITEGNILA Na razgovorih z ministrom za trgovinsko mornarico so rešiti najvažnejša sporna vprašanja - Pomorščaki bodo začeti takoj z delom Pod vodstvom režiserja Modesta Sancina je skoraj celotni ansambel SNG prepričljivo podal Jurčičevo zgodbo . Nepozaben Krjavelj Jožka Lukeša Predstave na prostem na Redko katera vest se je s tako naglico razširila med prebivalstvom, kot popoldansko uradno poročilo, da so sindikalne organizacije prekinile stavko pomorščakov, ker so na razgovorih z ministrom za trgovinsko mornarico rešili najvažnejša sporna vprašanja. Za sedaj je težko dokončno komentirati to prekinitev stavke, ker so uradne vesti dokaj skope in je treba pač počakati na torek, ko se bodo pričela uradna pogajanja. Vendar pa so sindikalni predstavniki na osnovi telegramov iz Rima in telefonskih pogovorov mnenja, da gre za konkretne predloge, ki so za pomorščake sprejemljivi. Nova delavska zbornica CGIL poudarja v svojem uradnem sporočilu prav dejstvo, da je prišlo do prekinitve stavke šele v trenutku, ko je med razgovori z ministrom za trgovinsko mornarico postalo jasno, da obstajajo stvarne in sprejemljive osnove za sklenitev nove delovne pogodbe. Nedvomno pomeni pomemben uspeh za stavkajoče pomorščake dejstvo, da je bil minister prisiljen na pogajanja v času, ko so pomorščaki še stavkali, in to v zadnjih dveh dneh, ko so bile ladje še ustavljene v pristaniščih. Nova delavska zbornica - CGIL nato poudarja, da so pomorščaki v tej štirideset dni trajajoči stavki dokazali svojo enotnost in borbenost in da bo ostala ta stavka zapisana v zgodovini boja italijanskega delavskega razreda. Poleg tega izraža tudi zahvalo vsem drugim kategorijam, — zlasti pristaniškim delavcem ter kovinarjem, in med njimi še posebej zaposlenim v Tržaškem arzenalu, za pomoč, ki so jo nudili pomorščakom. Ob zaključku pa poročilo poudarja, da se bitka še ni končala in da ne sme priti do preuranjene demobilizacije pomorščakov, ki morajo biti budni do trenutka, ko bo novi sporazum podpisan. Nova delavska zbornica -CGIL tudi poudarja odločilno vlogo, ki so jo imeli pomorščaki vpisani v njeni sidikal-ni organizaciji, saj je vpisanih v FILM-CGIL okoli 36.000 od približno 50.000 vseh italijanskih pomorščakov. Podobno stališče so zavzeli včeraj tudi predstavniki tržaškega koordinacijskega odbora pomorščakov, v katerem sodelujejo vse sindikalne organizacije in katerega član sodeluje na pogajanjih v Rimu. Koordinacijski odbor je dokaj optimistično razpoložen in vi- di v sedanjih pogajanjih pomembni uspeh bitke pomorščakov ter pričakuje, da bo mogoče podpisati novo delovno pogodbo že v nekaj dneh. Venadr tudi ti člani opozarjajo, da je še vedno potrebna previdnost in budnost, ker niso znane še vse podrobnosti in ker do formalnega podpisa še ni prišlo. Sklep o prekinitvi stavke velja takoj in pomeni, da bodo pomorščaki pričeli takoj z rednim delom. Včeraj je odplula iz Trsta motorna ladja »Barletta« na progi proti Grčiji in Bližnjemu vzhodu. To je bila prva ladja, ki je odplula iz pristanišča po prekinitvi stavke pomorščakov. V pristanišču so še ustavljene: »Saturnia«, »Eno- tria« in «Citta di Catania«. «Enotria» bo odplula v sredo na progi Grčija-Turčija-Izrael; «Saturnia» bo odplula po predvidenem rednem voznem redu 22. julija. Tržaški Lloyd je odredil, da naj se vrne v Trst ladja »Europa«, ki je bila v pristanišču Daar es Salam od prvega dneva stavke. Ladja bo odplula na redni vožnji iz Trsta 3. avgusta. Iz New Yor-ka bo odplula proti Trstu 25. julija ladja «Vulcania». «»—------------ Ji Nadaljevanje stavke pleskarjev Koordinacijski odbor pleskarjev sporoča, da se še vedno nadaljuje stavka pleskarjev, ki so jo pričeli 6. julija in ki sta jo enotno proglasili obe sindikalni organizaciji, ker delodajalci niso hoteli pristati niti na skromne zahteve po izboljšanjih. Upoštevati je treba, da velja za to kategorijo delovna pogodba iz 1951. leta in da od takrat niso prejeli nobejiih niti najskromnejših povišanj plač. Istočasno' je treba tudi poudariti, da gre za gospodarsko kategorijo, ki se ne nahaja v slabih vodah in ki ima obilne zaslužke tudi zato, ker izkorišča delavce. Vsi ti razlogi so nujno privedli od izredne odločnosti in borbenosti teh delavcev tako, da ves čas stavka nad 90 odst. delavcev, pa čeprav gre za izredno razdrobljeno kategorijo. Upoštevati moramo, da obstaja samo nekaj srednjih podjetij, številna pa so manjša podjetja povečini obrtniška. V vseh teh podjetjih je'zaposlenih okoli 800 pleskarjev. stadionu ul. majs so še.vedno imele neki čar, pa’naj je šlo za ljudske igre kot je «Miklo-va Zala» ali pa za klasična dela (Shakespeare). SNG je letos za predstavo na prostem poseglo v repertoar ljudske dramatike, pravzaprav dramatizacije enega izmed najbolj ljudskih del v slovenski literaturi, Jurčičevega »Desetega brata». Ko je včeraj zvečer človek gledal dramatiizrano Jurčičevo zgodbo o desetem bratu, se mu je zadelo, da je igra prav na prostem vsa zaživela, pa čeprav gre tudi za scene, ki se odigravajo v gradu ali v gostilni. Taka predstava na prostem nudi občinstvu nekaj, kar se ne da kar tako povedati to se občuti in ta občutek je prijeten. Za sDesetega bratan je re- Včeraj popoldne smrtna nesreča med Štorjami in Sežono Z brzino 150 km-h se je mlad Tržačan zaletel v pred njim vozeči tovornik Čeprav so mu nudili takojšnjo pomoč, je med prevozom v tržaško bolnišnico umrl - Človekoljuben zgled mariborskega zdravnika Včeraj popoldne se je zgodila blizu Štorij pri Sežani huda prometna nesreča, ki je terjala življenje komaj 29 let starega Ettora Brunellija iz Ul. F. Filzi 6. Bilo je nekaj minut pred 15. uro, ko se je gostilničar Andrej Lah iz Štorij odpravil s svojim poltovornikom Fiat 522 (tehta 23 stotov) proti Sežani. Toda ni še prišel niti 500 metrov iz vasi, ko je nenadoma začutil, da ga je nekaj vrglo naprej in v naslednjem trenutku se je znašel z glavo pri tleh. Dobil je živčni in možganski pretres in je bilo treba precej časa, preden je prišel k sebi. Kaj se je zgodilo? Lah je vozil svoj poltovornik proti Sežani, v nasprotni smeri, to je proti Storjam, pa je vozil po cesti drug tovornik. Oba sta se srečala in sekundo kasneje je prišlo do nesreče. Za Lahovim poltovornikom je namreč vozil tudi Ettore Brunelli, ki je sedel za volanom športnega avtomobila • Lancia Aurelia ■— gran tu-rismo». Vozil je z brzino 150 km na uro in čeprav je videl, da prihaja nasproti drug to- Miro Presl šestdesetletnih. Včeraj )e v Bazovici praznoval svoj HO. rojstni dan nat zaslužni učitelj in prosvetni delavec Miro Presl Rodi! se je namreč 18. julija 1899 jz znane basovske družine. Po dokončani n snovni soli so nadarjenega dečka poslali v Gorico na gimnazijo, ki jo je obiskoval neka; let. Nato se je vpisal na učiteljišče ker ga je mikal učitelj-ski'poklic. Zaradi eojnih do-jookov so gojence premestili n Ljubljano in Trst 1 u je maturiral januarja 1918. Takoj po maturi pa je moral v voj- piavica javnosti. S tem je bil učitelj Miro Presl, tebi nič meni nič, kar brez dekreta. kakor številni drugi slovenski učitelji, odpuščen Nekatere je nato ZVU ponovno sprejela v službo, Prešla pa ne in mu je vsako leto od- bijala prošnjo. Vseh teh osem let pa zavedni vzgojitelj in prosvetni delavec ni miroval in lenaril. Z vsemi svojimi silami se je ude stvoval v prosvet- nem deloi ..nju, najprej kot tajnik SHPZ, nato pa kot u-pravnik ljudske knjižice. Končno je bil leta 1954 ponovno sprejet v službo m je od tedaj upravitelj slovenske osnovne šole v Bazovici; nameščen pa je še vedno kot «nestalni učitelj*. To je kratek in suhoparen življenje pis slovenskega učitelja, ki je prehodi! trnovo pot primorskega izobraženca od prve svetovne vojne do danes in ki še danes občuti krivico, ki se godi slovenskim šolnikom. Pri svojih 6« letih in po 40 letih pouka in prosvetnega u-dejstvovanja je Miro Presl še vedno »začasni* učitelj, kot začetnik, ki je komaj začel vornik, ni zavrl, ker je bil prepričan, da se bosta oba tovornjaka še dosti pred njim srečala in da bo imel ves čas ogniti se pred njim vozečega tovornika. Toda pri svojem računu se je uštel. Sam je vozil prehitro, pred njim vozeči to-tornik pa prepočasi. Tako je usoda hotela, da sta se oba tovornjaka komaj srečala, ko je bil Brunelli že za pred njim vozečim Lahovim, vozilom. Časa za zaviranje ni bilo več in oster zavoj na levo bi pri taki brzini pomenil gotovo smrt. Zato se je Brunelli, v morda stotinki sekunde, ki mu je še preostajala, odločil za iahek zavoj na levo v ozeK prostor oziroma luknjo med obema tovornikoma, in sicer z namenom, da obide pred njim vozeči tovornik ter tako prepredi trčenje v onega, ki je vozil proti njemu. Toda takrat se je zgodila katastrofa. Zavoj je bil preozek in Brunellijev avto je s polno brzino zadel z desno stranjo strehe v levi zadnji del tovornjaka, kar je imelo za posledico, da je streho osebnega avtomobila dobesedno odtrgalo, tovornjak se je prevrnil, medtem ko ga je že prevrnje-1 cio» pa v avtomehanično delavnico v Sežano. Računajo, da je na poltovorniku za kakih 150.000 dinarjev škode, na osebnem avtomobilu pa še enkrat toliko, čeprav motor ni bil poškodovan. Vest o Brunellijevi smrti se je v včerajšnjih večernih urah hitro raznesla po Trstu, saj mladenič izhaja iz dobro znane tržaške trgovske družine. govor Mosettijev zagovornik advokat Uleigrai, za jutri pa je napovedan govor drugega zagovornika odvetnika Mi-gliuccija iz Bolzana. Predvidevajo, da bo lahko razsodba izrečena že jutri zvečer. Proces je za zaprtimi vrati. «»---------------- Tri prometne nesreče Sestanek uslužbencev zadružnih ustanov V sredo 22. julija bo ob 20. uri na sedežu v Ul. Pondares skupščina vseh uslužbencev potrošnih zadrug in konzorcijev. Razpravljali bodo o povišku 2,5 odst. prejemkov, ki so jih dosegli uslužbenci vseh trgovinskih obratov na našem področju. Iste zahteve so izročili tudi uslužbenci zadružnih ustanov, federacija zadrug pa jih je odbila. Pogajanja in 'posredovanje urada za delo niso nič pomagali, tako da morajo sedaj delavci odločiti, kakšno pot je 'treba ubrati za sko in sicer v Radgono, kjer , učiteljevati. Pred kratkim smo ie bil priča vojaš ega upo- -- «*■«» Perhavca ru Ko se je vrnil iz vojske je bil nameščen pri Sv. Ivanu, v Bazovici in na Ka-t.nari. Zaradi fašističnega prir tirka se je moral, kakor mnogi drugi slo verniki učitelji, iz- seliti v Jugoslavijo. Dobil ie službo na meščanski šoli n Ljutomeru, kjer se je vse' stransko udejstvoval v prosvetnem življenju Tedanji režim ga je premestil v Črnomelj, kjer je bil štiri leta. deklet ga niso, kakor vse slovenske učitelje m študente novomeškega tn črnomeljjke-gu okraja internirali, najprej v Monigo, nato pa n Gonars, kjer je bil do leta 1943 Po ob 70-letnici prof. Perhavca pripomnili, da je še »začetniku! Zdaj moramo ob drugem jubileju našega šolnika spe^ to ponoviti. In še je takih pri- j mrrov med slovenskimi šolni-, ^kodbe ki! Primeri, ki pridejo na dan ,,0,eg že omeniemh usluž-ob takih priložnostih j t-encev Ljudske milice je pri- nega osebni avto vlekel naprej še knkih 7 metrov. Udarec je bil tako močan, da so ga, slišali po vsej vasi. Na mah so prihiteli" vaščan:, ki se jim je nudil grozen prizor: polovico ceste je zasedel prevrnjen tovornik, kateremu je osebni avtomobil med drugim tudi odtrgal levo zadnje kolo, drugo polovico ceste pa »Lancia Aurelia«, v kateri je nepremično sedel šofer, z,glavo nazaj, medtem ko mii je iz ust in nosa tekla kri. Dve minuti po nesreči je mimo privozil neki tržaški avtomobil, katerega šofer je takoj obrnil in oddrvel proti Sežani, kjer je o nesreči obvestil Ljudsko milico. Čeprav sta bila dva uslužbenca Ljudske milice na kraju nesreče že šest ali največ sedem minut po njej. je med tem časom privozil iz Postojne zasebni avto, v katerem je bil neki mariborski zdravnik z ženo in dvema otrokoma. Takoj ie ustavil, naročil ženi in otrokoma, naj izstopita, sam pa je hitro stopil k ponesrečencu in ga na rokah odnesel v svoj avtomobil ter zdirjal proti Sežani. Avto je ustavil na dvorišču rešilne postaje, kier ie ranjenca naložil v rešilni ,-avto, šofer je medtem prižgal motor in nekaj sekund zatem je Ze zdrvel proti obmnjnemu bloku Fernetiči. Obupno zavijanje siren rešilnega avtomobila je priklicalo pozornost obmejnih organov ene in druge strani bloka, ki so takoj dvignili zapornice in avtomobil >e 7. raniencem zdrvel čez mejo proti Trstu Toda nekie pod Obelisl-nm je nesrečni Brunelli izdihnil Tako je jugoslovanski rešilni avtomobil pripeljal v bolnišnico že mrtvega Brunellija. Zdravniki so kasneje da je imel prebito lobanjo in hude notranje po- dosego povišanja prejemkov. Družinska doklada državnih upokojencev Tržaško županstvo sporoča, da interesenti lahko od jutri naprej dobijo na anagrafskem uradu v Ulici Diaz 23 obrazce za družinske doklade v korist državnim upokojencem. Interesenti morajo pr.ti osebno na omenjeni urad in prinesti s seboj pokojninsko knjižico. Potem so bodo izp rinili prvi in drugi iel orne«, morajo interesenti na jližnji občinski urad v Ulici S. Giorgio štev. 3 za morebitne dodatke in za družin-ki list. IZPRED SODISCA Grenke so te ugotovitve in1 šla na mesto nesreče tudi po- . . i_: k. hile te ‘ sebna komisija, ki je uvedla je skrajni cas da bi bik' podrobnejšo preiskavo o vxro- knvice odpravljene Te krivite , f;,. nBcrppp Ugotovili so. da krivice odpravljene Te krivic-, ' nesreče. ' Ugotovili so, da so tembolj zoprne, ker so pri- je miadenič vozil z brzino zad ti vzgojitelji, ki se žrtvu- 0d 150 do 1*0 km na uro jejo za vzgojo in kulturni na- Nadaljevanje razprave proti Mosettiju Tudi včeraj se je pred porotnim sodiščem nadaljeval proces proti 48-letnemu Augu-stu Mosettiju, obtoženem posilstva svojih hčerk in umora komaj 20 dni starega otroka, za katerega je državni tožilec v petek zahteval dosmrtno ječo. Včeraj je končal svoj Tudi včeraj je prišlo v Trstu do več manjših prometnih nesreč; Ob 1.45 je prišlo do (nesreče v bližini .obrežja Mandracchio, kjer sta trčila lambreta in avto 1100. Lambre- to je vozil 32-letni elektrome-hanik Mario Orazielti, stanu-. joč na pomolu F.Ui Bandiera 3,' ki si je prf trčenju zlomil desno koleno. Vozač avta, 23-letni Franco Venda, stanujoč v Ulici Cadorna 3, pa je ostal nepoškodovan. Orazietti se je moral zateči po pomoč v glavno bolnišnico, kjer bo ostal na ortopedskem oddelku 40 dni. Desno nogo si je precej močno poškodoval tudi 21-let-ni Adriano Ursich, doma z Vrdele štev. 1297, ki se je o-krog 14.30 vozil s svojino triciklom po cesti Trst-Opčine. Na razpotju za Konkonel je izgubil oblast načl vozilom ter je padel. ji^Ko je hotel 78-letni DelTAc-qua Giovanni, stanujoč v Ulici Corridoni 21 prekoraditi Ul. del Bosco, ga je podrl na tla vespist, ki je prav tedaj privozil v smeri proti Garibaldijevemu trgu. pri padcu si je s tarčen poškodoval prsni koš in desno nogo, zaradi česar bo moral ostati v bolnišnici od 15. do 30 dni. Pazite na tatove 38-letna Libera Saaber vd. Arzon, stanujoča v Istrski ul. 8, je včeraj prijavila komisariatu v Ulici Caprin, da ji je neznan tat odnesel denarnico, v kateri je imela 5.000 lir in hišne ključe. Skaberje-va je povedala, da se je vozila okrog 11. ure s filobusom štev. 1 ter da je morala biti tatvina izvršena na poti med Goldonijevim trgom in Ulico Orlandini.. 18-letni Franco Fahor, iz Ulice Miramare štev 137 v Devinu pa je prijavil, da so mu neznani tatovi odnesli iz avta, ki ga je imel ustavljenega v gozdiču med Devinom in ezulskim naseljem v Sesljanu, ročni radio s tranzistorjem, v vrednosti 53.000 lir. Do tatvine je prišlo med 16. in 17. uro. žiser Modest Sancin uporabil skoraj v,es ajisambel SNG. Vloge je porazdelil zelo srečno in igralci so se ost po vrsti izkazali. Seveda je kot igralski lik zopet prednjačil Jožko Lukef s svojim Krjavljem. To je spet ena izmed Lukeševih ustvaritev, ki se ne pozabijo. Pa tudi Miha Baloh sme biti kot deseti btat zadovoljen in enako Mira Sardočeva kot Manica, Rado Nakrst flebt graščak na Slemenicah, Stane Stare-šinčič kot Kvas, Silvij Kobal kot Marjan. Zapitega Dolefa je igral režiser sam, ki je znal tudi primerno poživiti skupip-ske scene, na pr. v Obrščako-vi gostilni. In tako lahko napi-šejno, da so dali predstavi svoj dober delež tudi osi ostali: Leli Nakrstova, Valerija Si-lova, Stane Raztresen, Justo Košuta, Bogdana Bratuževa, Anton Požar, Danilo Turk, Limo Bogateč, Josip Fišer, Edvard Martinuzzi, Julij Guštin, Nastja Grudnova in Dušan Jazbec. Pa tudi mimo majhnega Balčka, čigar ime ni navedeno, ne smemo kar mimo. Za sceno je smotrno poskrbel Vladimir Rijavec. Očitno je scena preračunana tudi za igro v dvoranah. Kar se tiče kostumov, je treba reči, da je bila to «nobel» predstava; o-snutki za kostume so bili delo ing. arh. Milene Matulove. Danes zvečer bo spet predstava «Desetega brata» pa smo prepričani, da bo pri tej ponovitvi polno občinstva, kakor ga je bilo na premieri. (In že to je bilo razveseljivo!) ze. Tak seznam s točnimi osebnimi podatki, je potreben, ker se pričakuje, da bo parlament odobril zadevni zakon v korist prizadetih zaradi otroške paralize. Interesenti naj sporočijo svoje podatke in naslov na sedež omenjene sekcije v Ul. Fabio Sevaro 6, tel. 34497. g-------- O Pokrajinsko združenje u-službencev ustanov za predstave Nove delavske zbornice -CGIL sporoča, da po vesteh iz Rima nameravajo prodati zasebnikom vse dvorane ECI. V Trstu gre za dvorane: Ex-celsior, Fenice, Nazionale in Rossetti (zadnji dve sta sedaj zaprti). Popisovanje Skupščina suspendiranih kovinarjev » O V TRSTU Letno gledališče na stadionu »Prvi maj*, Vrdelska cesta 7 DANES 19. julija ob 20.30 uri DESETI BRAT 12 slik po istoimenskem romanu JOSIPA JURČIČA Priredil S- K. Režiser: MODEST SANCIN Inscenator: VLADIMIR RIJAVEC Scenska; glasba: DANILO BUČAR Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni na stadionu. Včeraj dopoldne je bila Skupščina suspendiranih kovinarjev Tržaškega arzenala, Tovarne strojev Sv. Andreja in ladjedelnice Sv. Marka. Na skupščini so ugotovili, da je vseh suspendiranih delavcev okoli 500 in sicer: v Tržaškem arzenalu 340, v Tovarni strojev 78, v ladjedelnici Sv. Marka pa 70 delavcev. Iz teh podatkov je razvidno, da gre za zelo številne delavce, ki so praktično brezposelni ter prejemajo samo minimalne mezde in da je zlasti kritičen položaj v arzenalu. Izvolili so delegacijo, ki bo naredila potrebne korake pri oblasteh zato, da se reši celotni položaj teh podjetij in da se zagotovi delo. Sindikat kovinarjev Delavske zbornice pa sporoča, da še vedno traja enotna stavka vseh uradnikov ladjedelnice Sv. Justa, ki niso prejeli plače za maj in za junij. Celo smešno nizkega predujma 10 tisoč lir, ki ga je obljubil delodajalec na pogajanjih na u-radu za delo, uradnikom niso še izplačali. Zato so sklenili nadaljevati s stavko in načeti tudi pravne korake, da jim izplačajo, kar jim pripada. Poskus samomora invalidov Pokrajinska sekcija Zveze poliomielitičnih invalidov ponovno opozarja vse prizadete in njihove znance, da pripravlja popisovanje vseh, ki trpijo za posledicami otroške parali- 53-letni Marcello Zarutta, stanujoč v Ulici Giuliani 22, si je hotel v petek zvečer vzeti življenje. V ta namen je popil kakih 10 uspavalnih tablet. Ponoči je bilo Zaruttiju slabo, zato se je njegova žena 53-letma Marina Malenšek odločila, da ga pospremi v bolnišnico. Malenškova je povedala, da je bil mož že dalj časa živčno bolan in da ga je verjetno njegovo slabo zdravstveno stanje spravilo v obup V bolnišnici se bo zdravil od 3 do 4 dni. IIIIIIIIIHIIIIlUIHlIlllllllllllllllllllllHIIIIIIMIIIIMMMMMHIIIIMIIMMMMIIHIIIMISMIMIIIrttIMMMMII Zlata poroka a- ■ : v' v l tfilf V primeru slabega vremena bo predstava v dvorani. K K K i5 X K H K K HIIM HI DANES 19. JULIJA od 17. do 24. ure in JUTRI od 20. do 24. ure PRIREDIJO FANTJE V PADRICAH PLES POD LIPO Igrala bo godba na pihala iz Doline Za jedačo in pijačo preskrbljeno 60. obletnica PD «Lipa» iz Bazovice 2. avgusta praznuje prosvetno društvo «Lipa» svojo 60-letnico. Za ta, tako pomemben datum priredi društvo proslavo v Bazovici s sodelovanjem sosednih pevskih zborov. KINO U Excejsior 16.00 «Arzenik in stare čipke«, Gary Grant, P. Lane. Penice 16 00 »VeLke družine«, J. Gabin, Francoise Cristophe. Arcobaleao 15.00 »Vodnik York», Gary Cooper. Supercincma 14.30 «Roparska steza«, Audie Murphy, Gia Scala. FUodrammatico 14.30 »Zlodejeva noč«, D. Andrevvs. Mladoletnim prepovedano. Grattacielo 16.00 «Carski poročnik«, Curd Jurgens, Eva Bartok, O. E, Hasse. Cristallo 15.00 «Pirat s črnim skobcem«, G. Landry, M, Bardot. Ferraniacolor, supercine-scope. Capitol 16.30 «Tap Roots«, Van Heflin, Susan Hayward, Boris Karlov. Astra Roiano 14.30 «Ana iz Brook-lyna», G. Lollobrigida in V De Sica. Alabarda 15.00 «Velika vročina«, Glenn Ford in Gloria Grahame. Aldebaran 15,00 «Osmo čudo sveta«. Potovanje z Aljaske v Mehiko. Ariston 16.00 Glej poletni kino. Aurora 15.00 «Kralj prerije«, Don Murray, Patricia Ovvens. Garibaldi 16.00, letni 20.15 »Izziv pri O.K. Corral«, B. Lancaster, Kirk Douglas in Rhonda Fleming. a, a Ideale. Zaprto lmpero 15.00 »Častitljivi gospod Femiypacker», C. VVebb, D. Me V pete,; sta poroko zakonca Frančiška Jakše in Alojz Benko. Kdo ju ne pozna? Kdo ne poapa vedno nasmejanega tovariša «Gige-ta», kakor ga imenujejo Ske-denjci in Sentjakobčani. Slavljenca se nista rodila v Trstu, temveč na Krasu pri Rihetn-berku. V Braniku sta se poročila 17. 7. 1907 in čez leto dni sta se ustanovila v Trstu, kjer je bil tov. Benke us luž-ben pri železnici. Najprej sta stanovala več let v Skednju, potem pa, ko je lov. Benko dobil službo pri ACEGAT, sta se preselila,k Sv. Jakobu, kjer živita še dandanes. V zakonu slavila zlato sta imela petero otrok, od ka- '-1- ter ih živijo še štirje. Gospa Frančiška je po poklicu šivilja in je včasih kot dobra gospodinja pomagala družini Uidi s svojim poklicem. Tovariš Benko je član P. D. «Ivan Cankar», naročnik in zvest či-tatelj sPn morskega dnevni-ka», saj ga srečamo vsako jutro v tiskarni, ko pride sam po dnevnik. K čestitkam njunih otrok, sorodnikov, prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi in želimo jubilantoma še mnogo let srečnega življenja. M. M. liiiiiiHiitiiiiiiHiiMiiiiiiiiMmiiiilliiiiiiiliiiiiiiiiiiiitamiiitriiiiiiliiMiiimiimiiiiiliiilitiriiiiiiitiiiiiiiii IIIIIIIliliII lllllllli litimi llllltlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIflllllllllllMIlIHKMIIlltlllllllllltllllllllllll ItA/AA O It V KN l'll. A predek ljudstva. O požrtvovalnosti in zaslugah našega slavljenca za šolstvo tn pro*oeto bt Inbko še marsikaj napisali Vemo pa. izpustitvi iz taborišča je od-1 tli, je skromen m ne mara še' takoj v parti-ane, saj je , slavospevov. Naj mu bo v lil aktivist že od začetka zidoščenje priznanje tn spo- NUB. Ob koncu vojne se te po dolgih letih spet vrnil v rojst-tu kraj, v upanju, da bo končno lahko v svojih domačih krajih stalno tn mirno nadel feval svoj poklic. Nameščen je bil na šoli v Bazovici, toda tedanji načelnik sclskega oddelka pri 7.V11 ie leta J94b odvzel tudi tej šoli šti vanje vseh. ki ga pozna ji in vseh tistih, k. jim je :n jir še posreduje znanje m kulturne dobrine Dragi Miro. vsi ti iz dna srca želimo, da bi ostal ■ še n.noga leta zdrav in čil; , da bi se končala krivica, ki se li godi in da bt dobil priznanje, ki si si ga zash‘'il. a. b. čemur je tudi pripisati nesrečo Potniki nekega diplomatskega avtomobila, ki je privozil kake pol ure po nesreči v Štorje, so povedali, da jih je ponesrečena »Lancia« prehitela z veliko brzino, ko so sami vozili 110 do 120 km na uro. Tudi vaščani Štorij so povedali, da je Brunelli vozil skuzi vas z neverjetno brzino, tako da so se vsi za-prepaščeno oziral: zp njim. nekaj sekund zatem pa so že sii-šsli usoden tresk. po nesreči je bil seveda promet na cesti za nekaj čas* zaprt, ko pa je komisija o-pravila delo, so oba avtomobila - tovornik in oseb n: avto — spravili s cesle Lahov polfovornik so odpeljali na njegov dom v Štorje. «Lan- Uarkovljaosko prosvetno društvo naznanja svojim članom m prijateljem, da so slike nedeljskega izleta na Lokve na ogled v drogeriji Scheimer, ki sprejema eventualna naročila. «# - ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 18. julija se je v Trstu ro. tiito 15 otrok, umrlo je 9 oseb, umrlo je 9 oseb, porok je bilo 9. UMRLI SO: 54-letni Giacomini Nazario, 55-letna Zateler, vd. Ana-ter Frantesca, 63-letna Belletich, por. Quassi Antonia, 79-letni Ciac. Chi Antonio, 47-letni Benassi Car-lo, 64-letni Piščanc Franc, 84-iemi Razza Luigi, 57-letni Gua-rino Giovanni, 92-letna Bassi Maria. POROČILI SO SE: Učitelj Mi-Collini Sergio in učiteljica Cos-su:a Carolina, mehanik Zanovello Dario in šivilja Montegan Maria, Siraznik Dicinto Carlo in urad-r.ica Grassi Elena, pomorščak Giurini Attilio in gospodinja Sief-ie Bruna, trgovski pomočnik Po-grari Italo in gospodinja De Mi. lo Cosina, prokurator Guazzotti A rman,do in uradnica Pozzali Giuieppina, mehanik Sartore Bru-r.o in delavka Fasciano Dora, inženir Marsili Francesco in učiteljica Giovannini Maria Luisa, ameriški častnik Horn VVilliam L. in gospodinja De Ruvo Maria Grazia OKLICI Mehanik Salvinelli Italo In šivilja Scheriani Maria Luciana, šofer Fornicola Antonio in go. spodinja Paolino Teresa, PUsco C-iorgio in Chermaz Guerrina, uradnik Scotti Enrico in gospodinja Merico Margherita, uč>te'j Oepangher Antonio in gospodinja Ganale Rosa. uradnik Viro An- OD VČERAJ DO DANES torno Saivatore in gospodinja la-varone Assunta Maria, šofer Ve. ludo Giovanni in trgovska pomočnica Pregara Giuseppina, urai Fo-co Ferid i.i gospodinja Dizda-revic Munira, agent civilne po. lici je Pavat Alfrecio in šivilja Calomego Anna Maria, uradnik Leiter Umberto in manikerka Sirca Giuseppina, trgovec Rug-giero Antonino in gosoodinja Dl France Lucia, trgovski potnik Peechian Giuseppe in bolniška asistentka Demarchi Nidia, železničar Tormena Rino in šivilja Gregorio Laura, steklar Vicenzi Roberto in uradnica Benussi Libera, električar Hengl Szrgio in gospodinja Ukmar Anna Maria, miza' Vatta Nevio in bolničarka Lachi-Culin Maria, tehnični uradnik Millo Luciano in uradnica Iost Silvestra, mizar Morassut Bruno in krznarka Ceretti Nives, zidar Zamparo Giovanni in gospodinja Vmci Maria, pomorski mehanik Fonda Claudio in gospodinja Della Valle Maria, uradnik Bubula Luciano in uradnica Ti-fielll Luciana, uradnik Molignoni Ottavio in frizerka Labinaz Cla-ra, glasbenik Motta Franco in gospodinja Zorc Alba. univerzitetni asis'ent Furlan Giuseppe in diplomirana študentka Sedmak Milvia, trgovec Di Pinto Vittorio in gospodinja Vascotto Adele, mehanik Masnikosa Alfred« in nameščrn-ka Cimerlait Nella, trgovec Bar-bieri Giuseppe in uradnica Zoro-ni Leonilda, kmetovalec Stipan-cich Antonio in delavka Uleigrai Mat.a Grazia, šofer Stssot Bruno in go podlnja Visintin Maria, delavec Marinuzzi Paolo in Bidoli Maria Grazia, pek VVeffort-Paro-m Enrico in frizerka Pizzamei Fiorella, trgovski pomočnik Ke-scigno Osvaldo in uradnica Bo-mvento Gioia, pismonoša Brivi-t el ko Angelo in gospodinja Maio-rano Maria Pia, trgovski pomočnik Tomaselli Pasquale in banko-njera Kocjančič Roma, zdravnik Marcon Marino in učiteljica Ben. ci Maria Ida Pia, mehanik Ban Bruno in delavka Geberz Liliana, pomorski kapitan Catalani Livio in uradnica Giamperlati Bruna, mehanik Furlan Giorgio in šivilja Micheluzzj Franca, mizar Maier Giovanni in delavka D'An-drl Silvana, mehanik Ianarelli Bruno in gospodinja Cocolet Ne-rina, uradnik Vinattieri Mauro in uradnica Annamaria Stefanin, mehanik Vittorio Cioffi in cvetli. čarka Lidia Lucariello, uradnik Adriano Conteri in gospodinja Anna Grazia Bettini, mehanik šofer Sergio Virginio in delavka Lidia De Pellegrin, uradnik Daniele Rossitti in učiteljica Anna Maria Crepaz, varilec Silvano Re-ganzin in delavka Fioretta Giacomini, brivec Mario Bortoluzzl In gospodinja Palma Dertn, mesar Enrico Ma'saria in šivilj« Maria Cerbone, strugar Natalino sina in gospodinja Pruna Vegliach, menama Sergio Fanelli in tkalka Norma Flego, delavec Antenore Miorin in delavka Ada Ferfoglia, uradnik Valerio Covacich in uradnica Silvana Scariaver, inže. nlr Frane dr. Baša in uradnica Edda Godina, notar Giuseppe dr. Boschini in profesorica Gisella Bojatiovich, modellst Giorgio Cas-setti in šivilja Renata Strizzolo. trgovec Sergio Baccnelli in uradnica Rosa Milani, delavec Francesco Torre in gospodinja Anna Dellosto, uradnik Giuliano Fab-bri in gospodinja Annamaria Bat. tich stražar javne varnosti Gen-naro Buono in vezilja Elide Te-ghini, podoficir civilne policije Rinaldo Trimboli in šivilja Diamanta Fusca, mehanik Egidio Er-restini in gospodinja Lidia Zac-chigna, mehanik Tullio Muratore in gospodinja Renata Ugolini, LEKARNE DANES Biasoletto, Ul. Roma 16: Da-vanzo, Ul. Bernini 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6: Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Millo, Ul. Buonarroti 11; Sponza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan); Barkovlje (dr. Miani) in Nicoli, Skedenj NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipoila, Ul. Helpogglo 4; Go-clina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena. Istrska ulica 43; Piz-zn: Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerclale 26: Barkovlje in Nicoli, Skedenj, LOTERIJA 34 18 81 9 26 6 41 86 44 60 56 87 54 26 58 54 67 12 65 68 37 15 35 56 75 3 34 70 58 46 64 57 43 48 35 67 38 37 34 63 8 13 25 51 37 72 81 35 86 13 ENALOTTO XI XX XI 22 12 XX nuipiA t-ici Booeug.OJBu zi oj Pri stavi Enalotto je bila zadeta ena dvanajstica (19,897.797 lir), 76 enajstič 196.357 lir) in 1123 desetic (13.288 lir). Dva-najstico je zadel Mario Chitar-ro iz Martignacca pri Vidmu. BARI CAGLIARI FLORENCA GENOVA MILAN NEAFELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE Guire. Italia 15.00 »Roman revnega mladeniča«, Maria Fiore, Paul Muller. Moderno 15.30 «Quo vadiš?«, R. Taylor, D. Kerr, P. Ustinov, technicolor. S. Marco. Zaprto Savona 15,00 »Zemlja uporov«, Peter Finch, Mary Ure. Viaie 14.30 «Velikan iz New Yor-ka«, John Baragrey, faniastičen fiim. Vittorio Veneto 14.45 »Pustolovščine Robinzona«, R, Schneider, Horst Bucholz. Massimo 15.00 »Odločitev oo zatonu«, Handolph Scott, Valene French, Novo cine 14.30 «Dvoboj na Atlantiku«, R. Mitchum, C. Jurgens. Odeon 16.00 »Suor Letizia«, Aima Magnani, Eleonora Rossi Drago Radio. Zaprto. LETNI Arena dei Fiorl 20.30 «Vetcr ne zna čitati«, Dirk Bogarde, Yoko Tam. Arena Diana 20.30 «Sonce bo ponovno sijalo«, Tyrone Povver, Avg Gardner. Anston 20,30 »Globoke vode«, A Ladd, Dianne Foster, W. Ben-dix. Paradtso (Ul. Molino a Vento II/ 20.30 »Mihael Strogov«, Curd Jurgens in Silvia Kasetna. Marconi 20.00 «Ubogi milijonarji«, M. Arena, R. Salvatori. Ponzlana 20.15 «Perfektni zločin« Grace Kel\y in Ray Milland. Secolo (Sv. Ivan) 20.15 »Zenska, ki je dvakrat živela«, J. Ste-vvart in Kirn Novak. Stadio 20.00 »Benetke, mesec in ti«, Alberto Sorči, Marisa Al-lasio. Valmaura 20.15 »Krasna ljubezen«. Cary Grant in Deborah Kerr. 12.30 Glasbeni album; 14.30 OP^ ra glasba; 17.30 Simfonični •' cert; 19.45 Športna nedelja; » Glasbeni variete, 22.45 Igra džarski kvartet. n. program 15.30 Armap.do Fragna ln^ gov orkester; 16.00 «La ttic liera«; 17.00 Glasba in šport; Ventilator — oddaja za pol®? vroče dni; 22.30 99 nezgod 1», cinelle KOPER ^ ti 3i< 13.» Poročila v italijanščini: 17 15, 19.15 22.30. Poročila v slov.: 7 30. 15.00 ^ 6,00-7.15 Prenos RL; 8.00 KBJ tijska oddaja: »Letošnja «0 žetev«: 8.30 Z narodno Pf^laMonl v nedeljsko jutro; 9.00 Naša »Ji deljska reportaža: »Oprostite, vč morete voziti naprej«; 9.15' bavni zvoki; 10.00-10.30 PreJX*Ml RL; 10.30 Operna glasba Ws|ftavk Verdi, Offenbach, Delibes in J-" jj 1.00 Nedeljska reponf' kovski); 11,00 Nedeljska repvLt za: 11.20 Nedeljski koncert 'r » Bizet, A Borodin, J. Gotovac Bvim P. I. Čajkovski); 12.00 Pogov»U poslušalci; 12.10 Glasba .PJ .,1(0« Ijah; 12.50 Glasba po željan Ul. ' .. . v PO del); 13.30 Sosedni kraji in k_ je; 14.00 Glasba po željahi L'wF‘0 Za vas smo izbrali P^er j; trd VHh MI1U lZUldll pegici /.abavnih melodij; 16.00-19.00' ^L, vnin meioaij: nos RL; 19.00 Igra Patri1c9k3(^j5[ £ s svojim ansamblom; Prenos RL; 22.15 Plesna fggpa 22.35 Športna nedelja; 22.45 “ | ^ na glasba. SLOVENIJA ‘Vari . --------- — ----- “Liju Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, »3ji tri 10.00, 13.ro, 15.00 17.00. opol 22 00. 22.55 .. 6.00-6.30 Nedeljski jutranji r i O.Uv-O.JV IN CULI 1 j'U4‘ " lwlflMi zdrav; 6.30 Reklame: 6.40 tv ditve dneva; 6.45 Vedri ^ .15 Pihalni orkester Ljudske jj,v lice p. v. Rudolfa Stariča; Lahko glasbo izvaja orkester dric Dumond; 8.00 Mladinsk8 ^Ueli dijska igra —' Franjo Kumer: ta vrtnica (armenska pravlj»» l ponovitev); 6.40 «Dobro Ijub'ca moja...«, venček in domačih; 9 00 Zabavna f i; • --.variš1; neja; 10.00 Se pomnite, toV"‘2jii.»ipe Tine Zaletel: Predajte se, “ L ' Predajte m, biti...; 10.30 Naš koncert za iafnmn MaverD.... rlO viščarje — Giacomo M8y'rc«i*r, Hugenoti, uvertura: Bed.ricn f!t<|TOri tana: Iz čeških logov in * ra simf pesnitev iz cikla «Moj* m,! **?now ^pnrops '^riPSCd- -p' nesco: munska rapsodija št. 1 v monna»; Georges j 10.50 Prenos velikega - zbor?Mo$h! v Podlipoglavu pod ^ 12.00 Naši ši poslušalci čestita#.^L pozdravljajo — I.; 13.15 9?n n^°lr>v :n zabavna glasba; 13.30 Za vas; 14.15 Naši poslušalci 150fve] rajo in pozdravljajo — Reklame; 15.30 Iz zakladnic* L. mantične glasbe; 16.00 « ska tega tedna — George M ^»0. Tujec na Angleškem; 16- plešiva. babica! (zabavna S jg-jlfbr* s konferanso); slovenske zb°r(L‘ na oddaja s konferanso); '^°r0 jut v skladbe; 17.00 60 minut šport* Popularne glasbe;"’ 18.00 Radijska isra ^te, Raoul Ploquin: Odšel brez j; L clAirn (r»nrv/vi/it a-v\ \7 ffl VI'*® i/< » slova (ponovitev). V gl k, In i in TuHli e Jana Osojnikova in Judij ®2?hači,." režija: Fran Žižek: 19.00 Za na glasba, vmes obvestila klame: 20.00 Nedeljski in**’ »ča] 'KTUClJOIVl . 21.00 Športna poročila: «13 « Puccini: Scene iz opere « ulOk, dot«; 22.15 V plesnem ritmu! Vjs Popevke na tekočem trakd, *tij Uroš Krek: Koncertantna S r(j jsp, za fagot, godaini orkester. «i v in timpane (Ivan Turšič: ' fj. r-a komorni orkester SlovensKfj) jvC( harmonije dirigira Samo Hu« TELEVIZIJA .^,[(.Mr 10.15 TV za kmete: 15.00 SP^I: ri popoldan: 17.30 Oddaj-a ; , ke; 18.30 Poročila: 18.45 glasba; 19.15 Dokumentarni '."jj Ce o Japonski: 20.30 Poročila! Its Ugo Tognazzi in Raimondo nello: «Eden, dva, tri«:. -Idealni lov« — dramatiziraj. Ja povest; 22.45 Športna nedelj3' I1** to poročila. Jutri .g30lj, 17.00 Oddaia za otroke; L Poročila; J9.45 Sprehod P® L.. 19.05 L-ovska rubrika: 19.35 m vr-ua televizl,'sk“ga ves«nl jf kr JIH Obdaja o novem cestnem q0 21.15 Služkinja Neouva —* K npTi. dveh dejanjih, nat° dija ročila h Isv ? ( MALI OGLASj^jl, VAJENCE PLESKARJE l«-5?Jd. 1?! ie Jf tu* z čke, žimnice originalne__P? jjo- kv .................................... Ji' h OTROŠKE VOZIČKE, športne.^, 1 ne sprejmemo IM Rittmeyer , tlex in vsakovrstno pohištvo u, L Kič« ne. MAIUT neen V 11 L . * bite pri MADALOSSO v ‘‘ Ulica rorrebianca vogal "r ^ Ottobre DAJEM V NAJEM prostor kino dvorano. Nabrežina 68. ^ j i tnn a u \/ MA iičm »»KA c “ ODDAM V NAJEM sobo S SJ ženski. Naslov f t ”pbo kuhinje upravi lista. N kv »c, ODDAMO V NAJEM 5.000 f , m obdelanega zemtiišča z 5j Pa jim ni ho-Lhj. P acati proizvodne na- 4 daial! ,tantum)’ ki st’),.. . delavcem mesečno. ' so16 ^"a Polna. Delavci, 'v»ri Prikraišani za toliko it ',so na delodajalčev ko-tji traia?°VOr^i s stavko, ki opoldn«3 VeS vderajšnji dan. politi ,■ , Pa so šli predstavile 2V! atov In aelavcev "Sl Do Z° 'Pdustrijcev, kjer so jjjivcjv , Slede zahtev de-ČtlEtani. ^r*te poročilo o tem r- kU v drugem listu. so prišli na sedež #‘"l <■ ni' zborn'ce> kjer smo l^lttah ’ Pogovorili o razlil : v Podjetju. Skoraj vsi ' jjiiips SJandreža, Sovodenj, (tfrjkoj -~Cl’ Gabrij in Vrha. fllrklavci i Tlavske et4j0J opazili, da oprav-?»lteri ‘° ,nevarno delo. Ne-Vf rane lm*.li ae nezaceljeni so n-^Tadi opeklin, drugi Pokazali brazgotini11 z so jih pri ravna-i»|če i2az^lieno žico, ki pri- <# i> »'jjNtri' peči. Marsikdaj se flSbv<*u * ' 'e lahk° p0 fe ljena’, e, se ne znajde. Raz--jrtfcj), , kotv je. (okoli 700 sto-W?lo. p .' šla skozi človeško ■l,f.jide * tak° nevarnem delu j tl [btetn P°Sostih nesreč. V ^Pvci ”leaeCu s0 šli štirje zaraj. n'ško blagajno: pr k dva3 1 pretegnjene m.i-;jt:2 Q, pa zaradi opeklin. !ekl r^Pitvij° delovnega rti h ki^ih* 50 kg težkih sno-jii;*°lieton,u„,1Porabljajo za že-G' |čala . e konstrukcije, po- G- ica 15 h :V*v ■afr ln04 °d 160 ” * 80 na na , in 1 -..u Q 260 kosov, J 35 ftevno. Y 8° na 160 stotov & fnienem S* to. pri nespre-rf0.-'sPremA>,. številu delavcev, 1 plažah itd- «)'. K ‘1° Je’ da so od 32 de* U* kvahr -3 specializirani, y& fNrn Iciranih, v proiz-S P !aHi ®st°Pku pa so sko-?un i-11« h; avadni delavci, kar l.OG. 5'avc« 5”lel° dogajati. f.ta*ania. , *re)o še druga !»»Po ' *r Puntajo menze, 2 N ne Zaanih kotih pod-|)'ka n. ^ejemajo pol litra . L.ek in . an- niti delovnih 'I J0 w!kv’ čeprav str-^ h-, sttehn oblačila, pod Ka| .c,'nic . ■majo stranišče, 4 t i* p ‘n samo tri prhe, 11 k Pa md. m Premalo, po- pe ki° t'atnUf.1 nekigienično. Ne- liinC‘ včasih*Upal’ da imajo . E'S d!? Vfe- da so na T c !j0« jih kadar se u-J L** zdi ®osP°dar, vsaj ta- Al, • * pi*aik« ' »kih žud opo- ! . jo s K*- razniA8 v’ če s0 se v Ppičeii ra delavci uprli p *tavkati za svoje * lit59. Srednvdl ao se. zak0‘ ‘Gjet Stava rti k Jlm ga . I i 'u boi;* ustvarijo v ?irt.6lov«Ške d!'°Vne pogo' p iCe kon,,; . ke odnose p* Otrii odnose *0,la °°nced delavske 2f>or-tej »poroča. e,e*arne Monte *nt0 , S b®te0,3*toobn-° Sta,U,CaIi’ ker ! v Ki Ude’ežbeetlh' Zarad' P°' Ji- s.1 ko«i„ . v vsedriavni rt ha tnaiievJ3ev ‘nia ta ur lKj [ ,.niiacija • n' značaj. Naša • L, stttne. takoj zahteva-,1 l°da k„a.Zuez* industrij- k>°mninl se ^ e* til c' Pa sestanku z i djetj izvedeli, da w priznava Icva- Ilifikacij, kot predvideva delovna pogodba. Pokazalo se je | tndj pomanjkanje zaščite pred nezgodami. I Ker delavci upravičeno za-| htevajo priznanje nagrade,.u-reditev kvalifikacij in večjo varnost na delu, se bo gibanje v prihodnjih dneh okrepil o.» Natečaj za zboljšanje kraških travnikov in pašnikov Pred časom je kmetijsko nadzorništvo ob sodelovanju trgovinske zbornice razpisalo natečaj za zboljšanje kraških pašnikov in travnikov. Korist-r pobudo so kraški kmetovalci sprejeli z velikim zadovoljstvom. Samo iz doberdobske občine se je prijavilo k tekmovanju 37 kmetov, veliko pa jih je tudi z Vrha, Martinšči-ne in drugih delov tega področja. Komisija bo v kratkem pregledala izboljšave in verjetno v prihodnjem mesecu nagradila najzaslužnejše. Kakor smo izvedeli, so kmetje napravili veliko dela, tako da sami razpisovalci natečaja niso toliko pričakovali od njih. To še enkrat kaže pridnost našega krnskega človeka in njegovo skrb, da bi iz skope zemlje iztisnil za svoje blagostanje, kar se največ’ da. In prav je, da mu pri tem pomačajo tudi tisti ki so. na odgovornih mestih. 4 «»------ Najdeni predmeti Mestni mstražnikom so najditelji izročili v varstvo; o-tioško torbico s parom rokavic, denarnico, naglavno ru- 10, robcem in glavnikom. Poleg tega so našli: tulec z raznimi ključi, bankovec za 1000 lir; platneno ovojnico z vsoto denarja; dve denarnici z vsoto denarja ter žensko u-ro. Kdor dokaže, da so predmeti njegova last, naj se zglasi na poveljstvu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini št. 7. «#------- Na obmejnem prehodu v Števerjanu je izdihnil Včeraj ob 7. uri so uslužbence Zelenega križa poklicali v Steverjan, ker je 71-letnemu Ivanu Stekarju iz Kojskega postalo slabo na obmejnem bloku. Ko so prišli na kraj je mož že umrl zaradi srčne kapi. «»------- Prometna nesreča v S. Giovanniju Na cesti, ki' pelje proti Trstu, in sicer na križišču v S. Giovanni, se je včeraj ob 11. uri pripetila prometna nesreča med avtomobilom 1100, katerega je vozil Silvano Cal-lcgaris iz Trsta ter avtomobiJ lem fiat 600. katerega je vozil Claudio Mazzari, prav tako iz Trsta. Do nesreče je prišlo, ker je Mazzari hotel prehiteti neki avtomobil iz. Milana. Pri trčenju se je C. Mazzari ranil in so ga morali prepeljati v bolnjšnico. ' «»— - Padel je po stopnicah Včeraj ob 11.50 so na sedež Zelenega križa pripeljali 4-letnega Giovannija Oddo-na iz Ul. Mameli št. 3. Fantek, ki je padel po stopnicah, Je imel globoko rano na nosu; Uslužbenci so ga prepeljali v .bolnišnico Brigata Pavia, kjet sc mu zdravniki nudili prvo pomoč........... i 1 » | «»—*-•' ' Pri delu si je ranil kazalec Včeraj popoldne ‘si je Andrej Gardenia iz Ul. Alfieni št. 3 ranil kazalec leve roke. Ker se mu je rana zdela precej globoka, je šel na sedež Zle-lenega križa, da bi mu jo obVezali. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer je prejfl poti ebno pomoč. DEŽURNA 'LEKARNA Danes je čez dan in ponoči dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italia št. 106, tel. 31-51. ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV organizira danes in frtri Tradicionalni ob Boberdobskem Začetek ob 17. ari. Nastopijo v novi postavi in z novim programom «Veseli planšarji* RTV Ljubljana DVE URI PETJA, GODBE IN SMEHA, danes ia jutri ob 20.3« PLES. Shramba koles in motornih vozil. DOBRA JZDACA IN PIJAČA. Avtobusi: Odhod izpred gostilne Bensa na Oslavju ob 15,30 — Pevma, Podgora, Štandrež, Sovodnje, Gabrije, Poljane, Doberdob, jezero. Goričani imajo avtobusno zvezo nekaj pred 15.30 pri Drossijevi garaži v Ul. S. Pellico. Povratek od jezera ob 20.30. Ce bo dovolj potnikov, bo vozil še en avtobus. Iz Ronk bosta odpeljala avtobusa ob 15,30 in 16,30 — Selce, trg v Doberdobu, jezero; od tam bosta peljala v Jamlje, kjer se bosta ustavila pred gostilnama Soban in Pahor. Iz Jamelj bosta odpeljala ob 16. in 17. uri. Avtobusa bosta odpeljala udeležence s prireditve ob 20.30 in ob 24. uri. Če bo dovolj potnikov, bo vozilo več avtobusov. iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiimiiiimiitHmimiiiiiiiiiHHiuniMunnHMuimiHMMMHnHMiMittMMMMiH Kriminalna policija je opravila svoje, toda... Sodišču so prijavili tri tatiče Iz Gorice Prvi je stikal po avtomobilih, drugi po listnicah kopalcev ob Soči, tretji pa ima na vesti same krajo kolosa de Pregi 'p profesorica Bine« Kriminalistični oddelek go-riške kvesture je te dni izsledil tri golobradce ,ki so se ugvarjali s tatvino in jim prijavil sodišču za mladoletnike, da jim bo sodilo. Lastniki avtomobilov v Ulici Caprin so se v drugi polovici junija pritožili na kvesturi, da jim neznanci odnašajo iz avtomobilov na cesti ali na dvoriščih razne predmete, ki jih puščajo v njih. Kvestura je poslala nekega agenta v zasedo, da bi ugotovil, kdo je tako nesramen. Sreča se mu je kmalu nasmehnila. Nekega jutra je iz skrivališča opazil dečka, ki se je sukal okoli avtomobila in ga skušal odpreti. Približal se mu je, toda nepridiprav mu je pobegnil. Ker Si je zapomnil njegov obraz, so ga kmalu izsledili. t!goto,y,ili sp, da je iz kazermet na Svetogorski cesti. Na’ zaslišanju je priznal, • da ima na vesti deset tatvin. U-kradel je bencinske bone za 100 litrov in jih prodal za 5.500 lir, očala, milo, čevlje, nogavice, skratka celo vrsto nepomembnih predmetov, ki jih je mogoče najti v slehernem avtomobilu. Kakor se vidi, ni imel kdo ve kako srečne roke. Precej predmetov j® policija vrnila zakonitim lastnikom. Tudi kopalci pri Soči so se pritoževali, da jim zmanjkuje denar iz listnic. Tatiču so bili kmalu za petami. Ugotovili so, da si je to dovoljeval neki 15-letni fant. Priznal je, da se je temu poslu posvetil že lansko poletje, letos pa je z njim nadaljeval. Ukradel je kakih 10 listnic, denar pobral, ostalo pa zavrgel, Zadnji tak podvig je storil v Ulici Della Parca. Z zapuščenega ženskega kolesa pri nekem travniku je odnesel torbico s 1000 lirami. Policija je torbico našla in jo vrnila lastnici, neki delavki iz podgorske tekstil-ne tovarne. Tretji, komaj 16-letni fant, je začel svojo tatinsko življenje s krajo kolesa Cacciana Raffaela iz Ulice Ristori 24. Z njim se je odpeljal do Tor-viscose in šel potem peš do Benetk. S praznim žepom mu ni kazalo nadaljevati poti, pa je odšel na kvesturo, ki je poskrbela za njegov prevoz v rodni kraj. Tu so ga zaslišali. Priznal je, da je kolo ukradel. Tudi Cacciano je tatvino pri- javil kvesturi. Kolo so mu vr; nilil fanta pa prijavili sodišču za mladoletnike zaradi navadne tatvine. Vsi mladeniči so na svobodi. To ni prvi primer ,da v teh stolpcih pišemo o mladinskem kriminalu. Pojav 'se je zelo razpasel in upravičeno vzbuja zaskrbljenost. Kriminalistična policija je že opravila svoje, toda... toda to je samo zadnje dejanje tragedije, ki se začenja in je pogojena v družbeni strukturi, v človeških odnosih in zakaj ne — tudi v odnosih staršev do otrok. Ali se ne bi dalo temu na kakršen koli način odpomoči? ((»----------------- Rojstva, smrti in poroke V gorišk-i občini se je cd 12. do M. julija rodilo 17 o-trok, umrlo je g oseb, porok je bilo 5, oklicev pa 13. ROJSTVA; Marino Sau, A-rianna Celeghin, Franca Bolto, Fabio Rodighiero, Massimo Turus, Mentore Vatandro, Antonio Grion, Antonella Cucu-rullo, Franco Bolzan, Alessan-dro Blasizza, Marja Bruno, Ar-rigo Foladore (rojen mrtev)) Fausto Bregant, Laura Mozetič, Antonietta Zanuttjni, Silva Spessot, Pasqualino Cerere. SMRTI: 8Q-letna gospodinja Caterina Visintin, vd. Cocolo, 14-letni dijak Walter Bandrac-co, 60-letna gospodinja Maria Cumar, vd. Leban, 53-letna go-spodinja Noemi Scremin, por. Valdemarin, 56-letna gospodinja Alda Solda, poi. Rosin, 33-letnj kovač Cesare Bignami. OKLICI: zidar Mario Perco in gospodija Giuseppina Grio-n, agent javne varnosti Salva-tore Caracci in učiteljic« Vera Boni, Kemik Antonio De Luca in gospodinja Carmela Arico, uradnik Renato Cosso-vel in gospodinja Lucia Anna Belli Sirle, podčastnik Giuseppe Russo in gospodinja En-za lacono, inštruktor Guido Terrazzino in gospodinja Gio* vanna Fabris, steklar Alojz Gabrijelčič in tkalka Albina Škorjanc, finančni brigadir Vito Goli in gospodinja Lucia Stani, uradnik Massimiliano Cassani in gospodinja LUcia Vecchiet, zidar Elio Furlan in delavka Carmcn Gregoris, lekarnar Giulio Pasini in uradnica Silvana Masserotti, mizar Giulio Miculin in delavka Maria Piccotti, oficir Luciano POROKE: mehanik Pietro Nnfolt in delavka Tofftll, Mario Celotti in blagajničarka fcarmen Giuse.ppm, elektrotehnik inžeorr Ouirino Rigo-nat in profesorica Maria Hu-gues, tesar Danilo Pisani in gospodinja Margherita Lenisa, stavbni inženir Claudio Olivat-ti in profesorica Maria Zul-lian. e*------ Nov sfdrž Sindikata slov. šolnikov •Obveščamo vse šolnike, profesorje in učitelje, da je Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici pranesel svoj sedež v Ul. Contavalle 5, priti. levo. Uradne ure so vsak četrtek in vsako soboto od 10. do 12. ures. ODBOR Kino v Goi*i<*i CORSO. 15.00: »Dekle iz Berlina*, M. Tjller, C. Raddatz. VERDI. 15.00: «Vsi zaljubljeni*, M. Mastroianni, G. Sas-sard. VITTORIA. 14.30: »Življenjska drama neveste*. M. Schell, C. Marquand, v barvah, mladini do 16. let« vstop prepovedan. CENTRALE. 13.00: »Sinji vitez iz zlatega mesta*. C. Moore, L. Montall, v barvah. MODERNO. 15.00: »Moj ljubimec je bandit*, v barvah, t/ • n* v • v Kino v Irzicu EXCELSIOR. 14 - 22: »Ponosni upornik*, A, Ladd, O. De Havilland. PRINCIPE. 14 - 22: »Prepovedane sanje*, D. Kaye, V. Mayo, technicolor. NAZIONALE. 14 - 22: »Borba V-l», M. Rennie, P. Medina. AZZURRO. 14 - 22: »Želja po ubijanju*, O. Welles, D. Vargi, v barvah. Letni kino AZZURRO. 20 - 22: »Noai »ečiak*, J. Lewis. S. MICHELE. 14 - 22: JcKralj pošasti*. Končana je kolesarska dirka po Franciji i e pa V zadnji 331 km dolgi etapi Dijon-Pariz je zmagal Croussard pred Padovanom ■ Saint najbolj borben kolesar «Toura» PARIZ, 18. - O zadnji etapi 46. kolesarske dirke po Franciji se ne izplača pisati, ker ni bilo na. celi 331 kpi dolgi progi ničesar, kar bi lahko vzbudilo zanimanje. Sicer je že tradicija, da zadnjo etapo prevozijo vsi skupaj in da Vsak ljubosumno brani mesto, ki si ga je priboril v 22 dneh kolesarjenja po francoskih pokrajinah. Ker so organizatorji predvidevali, da bodo kolesarji vozili počasi, so jih zbudili prej in jih poslali na pot četrt ure pred določenim časom. V začetku vozijo vsi s turističnim tempom, a kljub temu mora Falaschi zaradi krčev v trebuhu odstopiti. Pred Provinsom Baldini pade, vendar se nemudoma dvigne in takoj dohiti glavnino. Na vzponu DT.sson-nes Lebuhotel hoče sprožiti ofenzivo, a mu glavnina ne dovoli. Kasneje je isti kolesar še enkrat poskusil srečo, a Spanci in Italijani ga doniti-jo in ga spravijo k pameti. 20 km od cilja sta tudi Sab-badini in Fabbri poskusila uiti, a tudi njima sreča ni bila mila. Na dirkališču V Parizu se taka pojavi cela skupina in Graczyk »i hoče zaslužiti a-plavze prisotnih. Zato se požene proti cilju, a Padovan, ki je prehitel Huotj, se mu pridtuži. Tik pred ciljem Gi-dHssurd pritisne na pedale in preseneti vse ter si pribori v etapi, ki je zaključila enega najbolj lenih ih apatičnih »Tourov*. Bahamontes, ki je stalno prežal na presenečenja, je privozil na cilj z glavnino in si s tem obdržal prvo mesto v lestvici. Je to prvikrat v zgodovini kolesarske dirke po Franciji, da zmaga Spanec. Bahamontes si je priboril tudi gorsko nagrado, Darrigade pa je prvi v lestvici po točkah, medtem ko je Sainta doletel časten naslov najbolj borbenega kolesarja na Touru. Končno si je Belgija obdržala prvo mesto v lestvici ekip. Tour je tako končan. Sedaj bodo najboljši kolesarji zaslužili z raznimi dirkališčnimi dirkami, a najboljše čaka tudi vesten trening za svetovno kolesarsko prvenstvo. VRSTNI RED 22. ETAPE DIJONE - PARIZ (331 KM): 1. Groussard (OSO) 3.33’52” (z odbitkom 9.34’52”), 2. Pado-van (It.) 9.3S’S2” (z odbitkom *.S3’22”), 3. Bruni (It ), 4. Boe-venaers (Bel.), 5. Darrigade (Fr.), 9. Van Aerde (Bel ). 7. Ernzer (Hol.-Luks.), I. Van Geneugden (Bel.). Sledi skupina z vsemi kolesarji. KONČNA SPLOSNA LESTVICA POSAMEZNIKOV: 1. Bahamontes (Sp.) 123.46’45”, 2. Anglade (CM) z zaostankom 4’«I”, 3. Anquetii (Fr.) 5’05", 4. Riviere (Fr.) 3’17", 5. Mahe (OSO) t’22”, (. Baldini (It ) in Adriaenssens (Bel.) 10’U”, t. Hoevenares (Bel.) lt’02”, 9. Saint (OSO) 17’40”, 10 Bran- kart) 372.02 13”, 2. Francija (Anquetil, Riviere. Darrigade) 372.33’3g", 3. Snetre Midi (Anglade. Bergaud, Dotto) 34.01’ in 14”, 4. OSO (Mahe, Saint, Thomin) 373.19’51”, 5. Španija (Bahamontes. Manzaneque, S. Emetrio) 374.19’33”, 6. Italija (Baldini, Gismondi. Bono) 375.13’40", 7. Hol.-Luks. (Gaul. Damen. Ernzer) 375.17’13". I. Švica - Nemčija (Friedrich, Graf, Reitz) 376.13’03”, 9. In-ter. (Robinson, Sutton, Christian) 376.36'40”, 10. Pariš NE (Vermeulin. Hoerelbeke, Delberghe 376.47’32”. PLAVANJE Zensko plav. prvenstvo v ZDA Svet. rek. Conejeve na 220 jardov REDDING (Kalifornija), 18. — V drugem dnevu ženskega plavalnega prvenstva ZDA je Cristie Von Saltza izboljšala državni rekord na 110 yardov z 104 "8. Carine Cone pa je na 220 yardov dosegla svetovni rekord z zmago v finalni tekmi s časom 2'27”9. Prejšnji rekord je pripadal Holandki Lenie Denjisovi, ki ga je dosegla s časom 2'38”4 maja 1957. leta v Blackpoolu. «»—— Zopet evrop. rekord Schimmelove (Hol.) UTRECHT, 19. — Holand- ka Corrie Schimmel, ki je 16. t. m. dosegla nov evropski rekord na 1.500 m, je danes izboljšala tudi rekord v plavanju na 400 m prosto s časom 4'58’T. ——«»----- ZDA - SZ v lahki atletiki P. 0’Brien: nov svetovni Bulatov: nov evrop. rekord PHILADELPH1JA, 1*. — Na lahkoatletskem dvoboju ZDA-Sovjetska zveza je Parry O’ Brien dosegel z metom krogle 19.26 m nov svetovni rekord. Na istem tekmovanju Je sovjetski atlet Bulatov izboljša) lastni evropski rekord v skoku s palico od 4.62 na 4.64 m. Po prvem d-nevu tekmovanja moških vodi ZDA z 59:47, v ženskem pa Sovjetska zveza s 34:18 točkami. «»—— Za srednjeevropski pokal Partizan - Honved 3:3 MTK - Vojvodina 2:1 BEOGRAD, 18. — V polfinalnem tekmovanju za srednjeevropski nogometni pokal je enajstorica Honveda iz Budimpešte igrala proti Partizanu neodločeno 3:3. Prihodnjo soboto bo povratna tekma v Budimpešti. #*# BUDIMPEŠTA, 18. — Za isto tekmovanje sta se srečali ekipi novosadske Vojvodine in domačega MTK. Zmagali so ženskega teniškega turnirja med Italijo in Francijo je stanje sledeče: Italijanske sčnior-ke vodijo pred francoskimi s 5:2, francoske jortiorke pa pred italijanskimi s 3:0. Zaradi nerazpoloženosti Lazzariho-ve, so dvoboj Lazzarino - Cor-teix prenesli na jutri. Isto velja za dvoboj parov Bouchet • Belacourtie (Fr.) : Lazzarino-Miglioni (It.), ki je bil prekinjen predvčerajšnjim, ko je bilo stanje v prvem setu 7:7. Izidi posameznih tekem so: Double juniork: Seghers, Durr (Fr.) - Taroni, Frontini (It.) 7:5, 6:4. Seniorke: Riedl (It.) - Les-besnerais (Fr.) 6:3, 6:2: Migliori (It.) - Bouchet (Fr.) 6:1, 6:4; Bassi, Pericoli (It.) - Billaz, Lesbesnerais (Fr.) 8:3, 3:6, 6:2. SESTEROBOJ NARODOT V DUISBURGU V prvem dnevu tekem oovprečni rezultati DUISBURG, 18. — Pred 1* tisoč gledalci se je dane* začel šesteroboj v lahki atletiki med-. Zah. Nemčija, Belgijo,. Francijo, Holandsk«, ŠVico in Italijo. V prvem dnevu ni bi* lo presenetljivih rezultatov ra* zen v teku na 400 m čez ovire, kjer je Nemec Janz dose- 1 gej, 51"5, kar je letošnji najboljši nemški čas ter Holand-čam Flita; ki je v isti disciplini postavil nov holandski rekord, s časom 52"2. V skoktl v daljina je Pote izboljšal belgijski rekord (7.39), Nostk pa švicarski rekord v metu kladiva (53.37). 40« m — Seye (Fr.) 47”2; 100 ni — Berruti (It.) 10”5; 300« m — Mueller (Nem.) 14’ in 30"4; 1.500 m — Brenner (Nem.) 3’51"4: Štafeta 4x10« m — Italija 40 ”6; skok v daljino — Moizberger (Nem.) 7.45; skok s palico — Balastre (Fr.) 4.30; kopje — C. Lievore (It.) 77.25: kladivo — Husson (Fr.) 60.34. V deseteroboju po petih tekmah vodi Tschudi (Sv.) s 4.370 točkami. Po maratonskem teku, ki se je končal z zmago Belgijca Vendendriescha v 2 urah in 27. minutah, je bil zaključen prvi dan tekmovanja. Po točkah je prva Nemčija (68), druga je Francija (58), tretja pa Italija (53). Sledijo Švica (35), Belgiji! (33) in Holandska (31). kart (Bel.) 26’3J”, 11. Pauwels| domačini z 2:1. Veselinovič, (Bel.) 22’20”, 12. (Hol.-Luks.); ki je bil zaradi spora s stran-23’59”, 13. Bergaud (CM) 36’;skim sodnikom izključen iz in 54”, 14. Manzaneliue (Sp.) j igre, ne bo mogel igrati po- 37-29" u Dotto (CM) LOO'04”, - vratne tekme, ki bo v soboto •HllllelMHaiMMMIMMttllllllMIIIItllMIMIIIimiMMtlMIIIIItllllHIIHIIIIIttMHmillttllllltltllHtllltMI Mlad. veslaški troboj Slovenija-Trst-Koroška na Bledu Reprezentanca Slovenije pred Trstom in Koroško Tržačani so zmagali v tekmovanju četvercev s krmarjem, v ostalih disciplinah pa so zasedli druga mesta • Danes mednarodna veslaška regata 1«. Darrigade (Fr.) 1.03'01”, 17. Plankaert (Bel.) 1.05'00", 18. Robinson (Inter.) 1.11'4I”, 18. Friedrich (Sv.-Nem.) Ll«’51", 2«. Vermeulin (PNE) 1.16T#” itd. KONČNA SPLOSNA LEST VICA EKIP; 1. Belgija (A-driaenssens, Hoevenaers. Bran- v Novem Sadu. TENIS Italija - Francija (sen.) 5:2 Francija * Italija (jun.) 3:0 S. BENEDETTO DEL TRON-TO, 18. — Po drugem dnevu BLED, 18. — V okviru mednarodne veslaške regate je bil danes mladinski veslaški troboj med Slovenijo,-Trstom in Koroško. Zmaga se je tokrat nasmejala slovenskim veslačem (14 točk), medtem ko so Tržačani, ki so bili ojačeni z nekaterimi tržiškimi veslači, zasedli drugo mesto z 10.5 točke pred Koroško (7,5 točke). V skifu Tržačana ni bilo na start, zaradi česar sta se na 2.000 m dolgi progi (.boril«, ie Drusgala (Koroška) th SUbe (Slovenija). Zmagal 7e'"pr\Fi v času 7'58' 4, medlem ko je .slovenski skifist prišel Ha Cilj v času 810’'. Zelo zanimiva je bila borba v četvercu' s krmarjem na 1.000 m. Tržaški četverec (Do-polavoro ferroviario: Mez.žejji,’ Tedesco, Salvini in Delise, kt-mar Bovenga) je takoj prešel v vodstVo in s! ga je ohdf/.a) do konca ter je zmagal z velikim naskokom. Za dftigo mesto je bila ostra borba med ostalima čolnoma. Do 50 m od cilja je vodila koroška ekipa, a slovenskemu četvercu (Branik - Maribor) se je z močnimi zavesljaji posrečilo prehiteti nasprotnike. Izid: 1. Trst, 3’25”, 2. Slovenija 3'28”8, 3. Koroška 3'34"4. V osmercu so zopet zmagali Slovenci s čolnom blejske Savice. Blejčani so zmagali pred Tržačani v času 2’41”6, medtem ko so tržaški veslači (A-dria), ki so s tržiškimi (Timavo) sestavljali kombinirano moštvo (Gon, Steffer, Nego-vetti, Calligaris, Martinelli, Forglieri, Magris, Sbisa, krmar Moroni) prevozili 1.000 m dolgo progo v 2’33” pred koroškimi 2'51”6, Zelo pomembno zmago pa je priborila Sloveniji ekipa double sculla Arga iz Izole (Pavlič Marijan in Hočevar Stanko), ki je že 50m od starta prehitela Tržačane (Adria: Canziani, Welker) in zmagalaj z velikim naskokom v času 3’24’’. Drug- so bili Tržačani s časom 3’33”, tretji pa Korošci 3’37”2. Jutri bo na Bledu mednarodna veslaška regata, katera se bodo udeležili najboljši veslači Avstrije, Poljske, Italije in Jugoslavije ter v skifu tudi Avstralec Mac Kenzie. Svet. sabljaško prvenstvo Sovjetski floretisti ekipni svet prvaki BUDIMPEŠTA, 18. — 2 zmago nad Zah. Nemčijo Je Sovjetska zveia postala ekipni svetbvni prvak v floretu. Tretje mesto Je zasedla Madžarska, ki je odpravila Francoze. V prvem kolu za naslov ženskega ekipnega svetovnega prvaka v floretu Je Poljska premagala Italijo z 9:7, Romunija Vdllko Britanijo 9:7 in Madžarska Holandsko 10:6. V drugem kolu izločilnih tekmovanj Je tudi Sovjetska zveza premagala Italijo z 9:4. TENIS Jugoslovanska mladinska teniška reprezentanca (Jovanovič, Pilič, Jelič) je odpotovala v Garmisch. Partenkirchent kjer bo nastopila v nemški coni teniškega tekmovanja za »PokRl Galca*. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trat KiNOPROSEK-KONfOVEL predvaja danes 19. t. m. ob 17. uri barvni Lux film: «MINA» Igrajo: ELSA MARTI- NELLI in ANTONIO CIFARIELLO Buti EDGAR WALLACE; imuuiiuiiiiuauu^ Zagonetna 1 fZAPONKA11 v kateri so udarci ob spod- il ' t '»TTTTTVVTnnnTVnVTTTTVVV TTflVTfTTVnVTVTVTfTTVTVTVTVVVTVTTTTVTTTTTTTVr ji- Lin »r, r- POGLAVJE it- r, restavracija je bila na zelo malo aristokratski t^ti tlak , et .->e Polna vrišca tako podnevi ko ponoči. Njen !*, NrL^i ok» ■ bil tefišče neštetih otrok in četrt t bh kr,W)a Poravnavali s , o s, ^tavm^, razcaPanih žensk. 1 10 r« 11 trvr! ■ nastala na spoštljivem koncu ceste, kjer V* Tiaimi^1 z blttgom, modistinje brez posebnih zahtev . Šhlt 'Pravil , nekateri zobni tehniki. Posebnost lokala je vzhodnnj u k*taj-skih jedi. Njegov lastnik, neki visok in 0 loia'h hiš j ’ -ie imel uspeh. Polagoma je pokupil mnogo ? Sn i® to n Se vedno b°li približal prej injenovani četrti. Ph8^,prihajaMPro^e Privabil° premožne tujce in domačine. v 1 ki im sem- ali pa kuhinja znamenitega francoskega t!l rito* Sestav* • • ^eb kinS sprejel v službo po doseženem * Plen* h« Ga se -»e imenovala »Pri zlati strehi* zaradi Ni Drvem S katero b11 Poslikan strop. 'Tati in nadstropju je bilo več posebnih sobic s stekle Prozornimi zavesami. Res je, da so imele neka- 1 (to Linc »a?na vrata, toda te so zelo neradi oddajali, ker ^^Nica 6- *° Pazil na to, da ostane lokal na dobrem glasu v%Jala hohArl 6> ki imela iesena vrata, se nikoli ni ižbi, pa najsi je bila še tako dostojna in reaha. Vsak večer točno ob pol osmi uri, razen ob nedeljah, se je Yeh Ling postavil pri stranskem vhodu restavracije in čakgl. Najčešče je prišla najprej mlada žena, včasih je prej pfišel starec. Nikoli nista prišla skupaj. Yeh Ling je pospremil oba čudna gosta v sobico številka 6, kjer je že bila na mizici pripravljena večerja. Nato je odšel v svojo sobico, kjer je vodil račune, kadil pipo in pisal zelo dolga pisma sinu, ki je študiral v Hankovu in se pripravljal na diplomatsko službo. Popoldne je odhajal Yeh Ling včasih v Stanford, kjer so kitajski delavci gradili hišo, ki jo je namenil svojemu sinu za takrat, ko bi se vrnil na Angleško z važno službo. Yeh Ling ni bil nikoli navzoč,’ko sta gosta v sobici številka 6 zapuščala lokal, toda ob pol devetih zvečer je bila sobica prazna. Noben natakar ni stregel čudnemu paru; Yeh Ling je že vnaprej vse pripravil. Prvi ponedeljek v mesecu je vstopal v to sobico Yeh Ling, da bi delal družbo starcu, ki je bil takrat vedno sam. Neki ponedeljek je vstopil v sobico Yeh Ling. Na rokah je ‘ nosil veliko pološčeno škatlo in pod pazduho računsko knjigo. Položil je oboje na mizico, nato se je poklonil starcu. »Usedi se,» je rekel Lucius Trasmere v južnokitajskem sikajočem narečju. Kitajec je ubogal in je začel svoje poročilo: »Zaslužki so se zmanjšali ta teden, blagorodje. Vreme je bilo zelo lepo in več gostov je odšlo iz mesta.* Odprl je pološčeno škatlo in vzel iz nje štiri zavojčke bankovcev. Napravil je dva kupčka, enega s tremi zavojčki, drugega z enim. Trasmere je vzel večjega. »Včeraj ponoči je prišla policija,* je nadaljeval Yeh Ling. »Preiskali so vse, tudi kleti. Nihče ne more prepričati policije, da nimajo Kitajci skrite opijske kadilnice.* «Prav,» je vzkliknil Trasmere in vtaknil denar v črno torbo, ki je slonela na sosednem stolu. »Se spominjaš tistega, ki je delal zame v Fisangu?* «Pivca?» je vprašal Kitajec. Lucius je sprejel ta vzdevek s tem, da Je prikimal. »Prav on. V kratkem pride na Angleško in brž ko bo našel cesto, bo gotovo tu, kajti Wellihgton Brown je dober pešec. Dragi Yeh Ling, ta človek je, da ti povem zaupno, velika nad- lega zame. Rad bi ga videl spati na nočni terasi.» Kitajec je trenil s trepalnicami in ugovarjal: «Ne moremo ga ubiti. Moje roke so čiste, pa tudi vaše.* ♦Nisem rekel tega,* je ostro odgovoril stari Trasmere. «Niti sanjalo se mi ni, da bi dal koga umoriti, še manj pa, da bi si umazal roke. Niti tam na Kitajskem mi ni prišlo kaj takega na misel, tam, kjer je poceni človeško življenje, če te slišim govoriti, se mi zdi, da me poznaš šele od danes.* »Oprostite mi, blagorodje,* je odgovoril ponižno Yeh Ling. »Za hip se mi je najbrž zmešalo. Poznam dobro vašo poštenost tako v poslovanju kakor v odnosih do prijateljev.* »Dobro sl rekel,* je pritrdil Trasmere. »V tem trenutku je Brown sovražnik. Ni ti treba reči, zakaj, kaj ne?» »Gotovo ne, Si Soh,* je povzel Kitajec, ki je gospodarja imenoval z vzdevkom, pod katerim je bil znan ob reki Amur »Prav. Tedaj me moraš rešiti Wellingtona. Napraviti ga moraš neškodljivega, to je vse. Dobro veš, da Pivec rad sega po kajenju opija. Ti nimaš kadilnic, čeprav sem ti tolikokrat naročal, da odpreš eno z menoj. Dajejo vreče denarja, veš?* «Morda, Si Soh,* je odgovoril mirno Yeh Ling «Mislim da ne bi bilo dostojno za očeta bodočega poslanika da vzdržuje kaj takega. Kakor veste, skrbim zelo za prihodnost svojega sina in...» »Vem, vem to,» ga je kratko prekinil Trasmere. »Vendar čeprav nimaš lastne kadilnice, poznaš kraj, kamor lahko spravi« Browna, ne?» «To že,» je pritrdil Kitajec. »Poznam na stotine kadilnic v Londonu.* »Dobro. Prav to sem hotel slišati od tebe,* je izjavil stari špekulant. »Poišči Browna, brž ko bo prišel, in odpelji ga tja, kjer bo mogel v miru kaditi, dokler ne bom pripravljen, da ga sprejmem. Tisti dan pa, Yeh Ling, mora biti zelo trezen, ker moram resno govoriti z njim o njegovih dolžnostih. Ni važno zame, kajti glede tega je že bilo dogovorjeno. Dajem mu vsakega pol leta rento, s katero lahko skromno živi. Zdi se mi, da sem storil zanj, kolikor je bilo mogoče * «Tudi jac mislim tako,* je dejal Kitajec. »Po hudobiji, ki vam jo je storil... če mislim na to, me prijemlje še vedno želja, da bi tega zločinca zadavil.* »Vem, toda prav pred kratkim sva rekla, Yeh Ling, da nima pomena umazati si rok s takimi ljudmi. Dolžnosti, glede katerih mora Brown odgovarjati, so zanj mnogo bolj svete. Razen če ni prišel popolnoma ob um.» »Bo, kakor želite, ši Soh,* je rekel Yeh Ling. Ko je pospremil gospodarja do vrat, je pomignil nekemu zelo krepkemu strežaju in mu zašepetal: «Pojdi za starcem in glej, da se mu ne zgodi nič hudega.* To naročilo je bilo že več let v navadi. Vsak večer, razen nedelj, je korenjaški Kitajec hodil za Trasmerejem do hišnih vrat. Yeh Ling se je povrnil v svojo pisarno. Zvečer ni nikoli šel pred enajsto uro ven in ob tej uri je začel delo, ki ga je zaposlilo do zore. II. POGLAVJE Lucius Trasmere je hitro korakal po bolj obljudenih cestah in točno ob osmi uri petindvajset minut Je stopil na Piek Avenue, širok in prijeten drevored, ob katerem se je dvigala njegova hiša. Neki mlad človek, ki je hodil že pol ure gor in dol pred železnimi vrati, ga Je od daleč zagledal in se mu je približal. «Oprostite mi, gospod Trasmere,* je rekel. Lucius ni preveč prijazno pogleda! vsiljivca, ki je bil visok mlad mož, izbrano oblečen in z odkritim in prikupnim obrazom. Bil Je eden onih, katerih obraz je na prvi pogled dajal zaupanje. «No?» je vprašal Trasmere. »Ali se me ne spominjate, gospod Trasmere? Ime mi J* Holland. Prihajal sem včasih k vam zaradi nevšečnosti, ki st« jih imeli z občino.* Starčev obraz se je razjasnil. (Nadaljevanje sledi) TRST, nedelja 19. julija 1959-* Leto XV. . Št. 171 (4325) v »F i & m ? —--------------------------- W*m Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-8M 37-338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo mmmtm -H UREDNIŠTVO: UL. MONTEOCH1 |t. *, 11. n ML — TELEFON 13-MI IN 94-631 — Pečmi predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA *». » — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 3500 Ur, celoletna 4900 Ur Tel. it. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pelltco 141. — Tet 33-8Ž — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15.‘ do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno Nedeljska številka mesečno 100 Ur. letno j ,j tno 360 din — Poštni tekoči račun, žali®': ( OGLASOV: Za vsak mm višine v iiruii enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120. osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir oeseda. 1 tržaškega tiska Trst 11.5374 Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul 3-t . tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni baiiki v Ljubljani SU0-7U/ ■fftt Kf Razvoj dogodkov na Kubi odstopil pa je Manuel Urrutia Fidel Castro je v svojem govoru obrazložil spor z Urrutio, katerega obtožuje, da je sabotiral revolucijo HAVANA, 18. — Fidel Ca srro, ki je včeraj vztrajal na ostavki na funkcijo pre dsednika vlade, je danes zjutraj ostavko umaknil, takoj nato ko je podal ostavko predsednik republike Urrutia. Predsednika Urrutio bo nadomestil član vlade Osvaldo Dorticos, ki gl je določila vlada na svoji seji. Vest o ostavki Urrutie je sporočil minister obrambe, medtem ko je Castro govoril po televiziji. Ko je tudi Urrutia še poslušal govor, je zaprosil Fidelovega brata Raula, ki je poveljnik oboroženih sil, naj mu da na razpolago telesnega stražarja, ki ga bo spremil do stanovanja. Izjavi! je, da ne bo odšel s Kube. že med govorom je podal ostavko. Castro je obrazložil spor z Urrutio in dejal, da gre z.a moralne in ne za ideološke razlike, ((Obstajajo razlike v st^liscih, ki se ne ntbrpjo prej magati ih zato sem bil prisiljen podati ostavko, da bi rešil državo nepopravljive škio- pristaš politike majorja Diaza Lanza, bivšega poveljnika letalstva, ki je pred nekaj dnevi pred senatno komisijo v ZDA izjavil, da je Fidel Castro komunist. Castro je kbncno izjaVil, da ne bo zahteval Urrutieve o- Novi spopadi v Iraku ? de#' je dejal Castro, Poudari je nato,' da' je Urrutia sirbon rak revolucijo, ker »i hotel isti - tisk . poroti«, — *, ,-1, t i 1U a »v -s zen*. Očitno je Pella tu mislil na razprtije v sami KD. Iz Florence pa prihaja vest, da so se tam sestali pripadniki demokristjanske »levice z baze*. Na zborovanju je šest članov parlamenta (Sullo, Ri-pamonti, Minasi, Gagliardi, Negrari in Scarlato) ter nad 20o delegatov iz vseh krajev Italije. Zborovanje se bo jutri zaključilo Slišali so se marsikateri nezadovoljni glasovi glede vladne politike Nekateri ugledni prvaki te struje so sicer že prej nekatere stvari povedali in tudi napisali. Tako je n. pr. Dorigo zelo jasno napisal, da bi moral vsak katoličan opozarjati na nevarnost vladne politike, pa čeprav p tem tvega, da ga poženejo iz stranke. odložeh zaradi smrti' villa. Negar- A. P. Burgiba v Rimu RIM, 18. — V svoji izjavi dopisniku Anse je predsednik Tunizije Burgiba med drugim izrazil željo po tesnejših gospodarskih stikih med Tunizijo in Italijo, toda brez političnih pogojev. Dalje je izjavil, da bi njegova vlada rada vzpostavila diplomatske stike z Združeno arabsko republiko, če bo tudi ZAR gojila prijateljske odnose s Tunisom. Glede vojne v Alžiriji pa je dejal, da se nadaljuje brez perspektiv za razumna poga- V svojem govoru je dejal, da »mednarodni komunizem pošilja v Grčijo agente, da bi nabirali tajne vojaške informacije s pomočjo grške komunistične partije*. Dodal je, da po njegovem mnenju KP Grčije ni stranka, temveč ((sluga interesov mednarodnega komunizma*. Hruščev v Poznanju in zopet v Varšavi POZNANJ, 18. — Dahes zjutraj je med nadaljevanjem svojega obiska na .Poljskem prispel predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev iz Sče-čina v Poznanj. V 'Poznanju je Hruščev obiskal nekatera državna posestva, drugi člani delegacije pa so obiskali Tovarno lokomotiv »Cegielski*, k)'er so bili pred tremi leti znani delavski nemiri. Nato je Hruščev odpotoval v spremstvu Gomulke z letalom v Varšavo. Predvideva se, da bo nedeljo preživel v neki lovski koči.. Danes bi se moral sestati 1 ianja s strani Francije. |IHIIIIimiltl»IIIMII*MUIIIMMmillMMIIIIII(lllinnilllllllllllllUIIUI»(UIMIHI|IIIIUimi)lHllllillllllMIIIIII (Nadaljevanje z 2. strani) SEUL, 18. — Število žrtev zaradi prerivanja na stadionu v Pusanu je narastlo od 48 na 67. Med trupli so našli 26 žena in 22 otrok. Mnogih trupel ni moč spoznati, ker so preveč zmrcvarjena. RIM, 18. — Dapes je umrl eden izmed uglednih voditeljev italijanskega delavskega gibanja, vodilni član KPI senator Celeste-Negarville v svo. jem stanovanju v Ul. San Valentino. Pokojni Negarville se je ro- dil 17. junija, 1905 v/Aviglia-ni pri ' Turinu. Ze kdt deček je začel delati v. nekem livarskem podjetju in leta 1816 se je vpisal v mladinsko socialistično sekcijo. Cez tri leta je postal sekretar sekcije v Borgo San Paolo, toda že po enem letu so ga’aretirali, tako da je bil prisiljen pobegniti v Francijo, kjer je delal v tovarni ((Renault* v Parizu. V Italijo se je vrnil čez tri leta in bil imenovati za meddežel-nega sekretarja za trt Benečije. Imel pa je še druge partijske naloge, in sicer v Emiliji, kjer je bil leta 1827 ponovno aretiral vJJalpgnj. Obsojen je bil na lZlet in 9 mesecev zapora, iŽ katerega je prišel Jeta 1934 zaradi oprostitve kazni in amnestije. Ponovno je odšel nato v Francijo, zatem pa v Moskvo, kjer je bil izvoljen za člana predsedstva komunistične mladinske internacionale. Ko se je vrnil v Italijo je vodil .milansko mladinsko organizacijo KPI. Po 25. jujjjp 1943 je postal glavni urednik «Uhita», po 8. septembru pa je začel voditi v Rimu propagandni odsek, nato pa je postal član vojaškega odbora CLN, kot predstavnik KPI. mi leti je bil izvoljen za senatorja V Piemontu z 51.798 preferenčnimi glasovi in 25. maja lani za poslanca z 20.524 preferenčnimi glasovi. V sedanji poslanski zbornici je bil podpredsednik komisije za zunanje zadeve in za emigracijo. Bil je tudi član vodilnega odbora parlamentarne skupine •kVar KPI- Pokojni Negarville je bolehal na jetrih in je bil pred kratkim operiran. Pogreb bo v Turinu. Jutri pa ga bodo prepeljali na sedež vodstva KPI. V Turin ga bodo prepeljali v ponedeljek zjutraj, kjer bo v torek pogreb. Jutri bo žalna seja CK KPI. V poslanski zbornici ga bo nasledil Domenico Coggiola, zdravnik, kj je bil že enkrat ižVoljen za poslanca. Po’ 2Š.' aprflu 1945 je bil ponovno glavrti urednik «Uni-ta», član visokega sodišča in načelnik Agitpropa KPI. V: ParrijbvP povojni vladi je bil podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve, kar je ostal tudi v. prvi vl^di De Gasperi-ja. Nato je bil izvoljen za člana CK KPI, pozneje pa za poslanca v ustavodajni skupščini. Senator je bil imenovan leta 1948, ker je bil poslanec ustavodajne skupščine in zaradi številnih obsodb med pro- tifašistično borbo. Pred šesti- lingov na osemletni kredit. sporazum FLRJ-Sudan BEOGRAD, 18. — S podpisom sporazuma o dobavi jugoslovanskega blaga na kredit Sudanu, o zmanstveno-tehnič-nem sodelovanju, protokola o nekaterih vprašanjih v zvezi z blagovnim prometom in pia-čanjem, so danes v, Beogradu končali razgovori med jugoslovansko in sudansko gospodarsko delegacijo. S tem sporazumom je bila v stvari konkretizirana obojestranka želja, ki-je prišla do izraza med obiskom jugoslovanske državne delegacije pod vodstvom maršala Tita v Sudanu. Novi sporazumi predvidevajo povečanje tekoče blagovne izmenjave, dobaverazne opreme za izgradnjo tovarn j Sudanu in izgradnjo sudanskih ladij v jugoslovanskih ladjedelnicah. Jugoslovanska vlada bo omogočila jugoslovanskim podjetjem da prodajo Sudanu razno inrustrijsko opremo do zneska 5 in pol milijonov funtov šter- Podobno podporo so nudili tudi pristaniški delavci New Yorka, Paname in zlasti Avstralije. V Sydneyu, Melbournu in drugih avstralskih pristaniščih je prišlo zato do pravih spopadov s policijo. Stavka je začetka potekala mirno, kasneje pa je prišlo do številnih spopadov s policijo. Do najostrejših spopadov je prišlo v Trstu 7. julija, ko je «ceiere» uporabila pendreke in krožila s tulečimi jeepi. Poudariti je treba, da je vlada od začetka odkrito podpirala brodarje in jim nudila vso pomoč, zato da bi lahko stavko zatrli. Tako s0 brodarji prejeli pomoč celo od voj ne mornarice, kadar so potrebovali delovno silo za premestitev neke ladje in policijsko zaščito pred upravičenim srdom stavkajočih. Tudi v Trstu je bilo mogoče premestiti «Saturnio» od pomorske postaje samo s pomočjo mornarjev vojne mornarice Vendar pa je postajal položaj vedno bolj nevzdržen, tako da je stavka dobila brez želja stavkajočih in sindikalnih organizacij — tudi določen politični prizvok m je bila vlada končno prisiljena posredovati. Najprej je pričel razgovore minister Jer-volino, ki pa je vztrajal na stališču brodarjev, da je mogoče pričeti s pogajanji, mo če se najprej stavka konča. Izpolnitev te zahteve pa bi brez vsakih resnih osnov pomenila za pomorščake poraz Na pobudo sindikalnih organizacij je nato prevzel pogajanja v roke Segni, ki pa je . rešitev zavlačeval dalj časa in to zaradi odkritega pritiska brodarjev in zlasti Laura, ki ima v parlamentu odločilne glasove za sedanjo desničarsko vlado. Vendar pa je postal položaj po 40 dneh stavke nevzdržen in je prišlo do dvodnevnih sicer neuradnih pogajanj z ministrom za trgovinsko mornarico in danes do prekinitve stavke. Iz vseh italijanskih pristanišč prihajajo sedaj vesti bližnjih odhodih ladij na rednih progah. Vse kaže, da bo mogoče rešiti tudi sindikalni spor kovinarjev. Včeraj je o teh pogajanjih izdala uradno poročilo FIOM-CGIL,, ki pravi, da so ustvarjeni pogoji za nagla in stvarna pogajanja. Kot smo že poročali, še bodo pogajanja pričela v četrtek 23 julija. Klerikalci imajo v novi vladi predsedstvo ter ministrstva financ, trgovine, prosvete, o-brambe tet kmetijstva. Socialistom pa pripada podpred-sedstvo z vodstvom nacmnali--ivrone w(»»s-emimje^-zer dene, notranje zadeve, socialno skrbstvo, pravosodje in I roškem, kjer gmjarm Uudje v Avstriji začeli ztivednh, da je treba ne samm zfihteitati pravice za pripadnike lastnega naroda izven državnih meja, temveč da je mogoče še boli važno 2 zgledom pokazati, kako se pravilno rešuje vprašanje narodnih** manjšin. In Avstrija trna tako priložnost na Kopa s Slovenci ItlllHtHIHIIIIIIIIItlllllllllHIIIIIIHIIItllimilllUHIIIHtlHIMIIIItlllimmilHlMIlItttllllltlMUlllMIIIMHtllllllllllltlHIIIItlltllllLIllllMimiltllllllllllllMIIIIIIIlilltllltllllllllHIMIIIHIItlHIHIIIIHIMI dela Fanfani. Videti pa je, da se je začel mož resno pri pravljati na kongres, kar čitno marsikateremu veljaku KD ni »Ječ. 7 dni v svetu Še bolj utrjen pakt z desnico nekoliko , bolj na (evo kot senat zakonski načrt odobril. I prejšnja, čeprav v njej ni popri čemer so se socialisti in seftvih sprememb. Najbolj komunisti vzdržali glasovanja. ' Zunanji minister Pella se je danes udeležil neke slovesno sti v Villa Sar. Giovanni. Pri tem je imel tudi krajši govor, v katerem je po svojeto ste- promel, Lahko se reče da I tir ravna nič kaj v skladu z je sedanja vlada pomaknjena! zahtevami, ki jih postavlja za ‘ ' • ‘ ■— ’ Južne Tirolce v Italiji, Nič prav simpatično ni, da reotipu ponovil zvestobo atlantski in evropski politiki, in dotaknil se je tudi nekaterih nbtranjih vprašanj. Omenil ie potrebo enotnosti, kjer »izginejo preveč številne polemike in prevelike razprtije, ki se vedno boli širijo in začenjajo prevladovati tudi tam, kier hi morala brez nasnrnto- ■lllillllllllllMilllMIIIIIIIHHHlHlIlIHUOllltlHII Dnnon in Cangalovit: odlikovana v Parizu PARIZ, 18. — V gledališču nacij, v «Teatru Sarah Bern-hardi, o Parizu, so danes razdelili nagrade mednarodnega združenja kluba mladih kritiko o za najboljše vloge v letošnji sezoni. Jugoslovanska u-metnika, dirigent Oskar D ti-n on in prvak beograjske O-p ere basist Miroslav Cangalo-vič sta dobila diplome za dirigiranje in petje. Diploma je priznanje za uspeh, ki so ga jugoslovanski umetniki doživeli letos v Parizu z izvajanjem važna sprememba je vsekakor ta, da je socialist Kretskp prevzel zunanje ministrstvo za klerikalcem Ftglotn, medtem /;o so nekatere osebne spremembe v vddštvu resorov ostale v okviru posa-meznih-iirtronk Raab je te dni v državnem svetu govoril o programu svoji- vlade. Glede Južne Tirolske je dejal: «Po mnenju vlade ■je zelo nujno in važno; .la se vpraša-it)Ig, kjej/tj koli obstajajo, čim prej mogoče pojasnijo iti rešijo zadovoljivo za obe strani, To velja v prvi vrsti za juž-notirotsko vprašanje »Nat io-nalrats se je ponoVno ukvarjal s tem vprašanjem med prejšnjo zakonodajno dobo. /adnjte pa 4. marca 19S'I. Zato mislim, da bi morali začeti z razpravo tam. kjer smo nehali, ko -tmo izglasovali resolucijo v poslanski zbornici. Prepričani smo,, da bi rešilen povzročila resnično pomiritei’ če bo zagotovila južnotirnlbkl narodnostni skupini tiHe pravice, fpoboščine in življenjske pogoje, zaradi katerih je bil podpisan sporazum od •5. septembra 1,946 in ki ga ta narodnostmi skupino edino _adnje čase Avstrija favorizira vsakovrstna gibanja, ki nimajo več n ikake zgodovinske opravičenosti in ki bi jim tako zaradi dobrih odnosov s sosedi kakor zaradi značaia svoje nevtralnosti morala prepovedati vsako delovanje. Mislimo tu na razna zborovanja sudetskih Nemcev kakor tudi n. pr. sVolksdeutscherjevi, ki so zaradi vojnih zločinov in sovražnega delovanja, ki so ga opravljali kot pripadniki hitlerjevske vojske in policije na jugoslovanskem o-zemlju, pobegnili ali pa so bili zakonito odposlani iz države. Zelo slabo vpliva na odnose s sosednimi državami, da se takih zborovanj udeležujejo celo uradni predstavniki avstrijske vlade. Ali se bo mogoče spreobrnila kaj na bolje sedaj, ko je resor zu-l nnnjega ministrstva prevzel socialist, ko že tu zadostovalo, da je imel socialist resor notranjega ministrstva, v katerega kompetenco predvsem spada dovoliti ali ne dovoliti taka zborovanja. »Fausta*, «Gorskega venca* inllaliko odobH* ... . »Katje Kabanove*, ■’ 1 p*av bi bilo, da bi se od- Nečeden proces ter vplivnemu opozicijskemu časnikarju, ki ga obtožujejo vohunstva. Z njim sedi na zatožni klopi še več obtožencev. Sodišče pa ni civilno temveč vojaško, kar je za obtožence mnogo bolj grozeče, če sodišče «ugotovi» krivdo obtožencev, bodo kazni znatno občutnejše in se lahko proces za Glezosa konča tudi s smrtno obsodbo. Proces sam tpeče na Grčijo nič kaj simpatično luč'. Velik del svetovnega javnega mnenja je stal na strani Grčije, ko je šlo za rešitev ciprskega vprašanja S tem procesom pa je Grčija zopet znaten del javnega mnenja,' ki je gojilo do Grčije simpatije neprijetno prizadela! Ne gle-ne na samo nesmiselnost obtožb vidi javno mnenje v a-tenskem procesu afirmiranje reakcije, ki hoče oblatiti to, kar je javno mnenje pri Grkih najbolj cenilo; upornost in neuklonljivost okupatorjem. In prav ljudje, ki so biti v tem boju v prvih vrstah, so sedaj na zatozni klopi. Vprašanje je, kaj, so bili ves čas tisti, ki jih danes sodijo. — To je, kar dela. da Grčija pri mnogih v svetu izgublja simpatije. njii v Italiji, .niso nikaka domena italijanskih delavcev. Tudi v ZDA je okrog pol milijona kovinarskih delavcev v stavki. Kot skoraj vedno, gre tudi pri tej stavk i za zvišanje prejemkov, ki ga delodajalci nočejo priznati. Pravijo, da bi to vodilo v inflacijo. Is-točasno si pa prizadevajo, da bi • zmanjšali proizvodne stroške, pri čemer pa še vedno ne ■ mislijo na povišanje prejemkov delavcev — nasprotno, napovedujejo celo nove odpuste. Zmanjšanje proizvodnih stroškov bi prinesla avtomatizacija,' pri tam pa ne mislijo na prekvalifikacijo de- lavcev. , Deloddjalci tudi ne marajo uikv.kega vmešavanja sindikalnih ali vladnih predstavnikov, da bi se našel način, Jcako rešitif ppmšaitja, ki nastajajo z udčflbo avtomatizacije. Talto skuppo 'reševanje' nastalih vpfasanje iihenu-jejo napad na svobodno iniciativo. - - *— Pretekli teden so se v Italiji obeleževale predvsem stanke, na političnem področju pa nekateri dogodki, ki so le še bolj sankcionirali stanje, ki jr. v italijanski notranji politiki nastalo z nastopom Segnijeve vlade Glavna in najbolj dolgotrajna stavka je včeraj prenehala, namreč stavka pomorščakov. O tem pišemo n a prvi strani našega listo Upor med pomorščaki in brodolastniki je imel znaten vpliv na razvoj nekaterih dogodkov, ki je, nanje vezano i-me Segnija po eni strani ter Laura in Covellija po drugi strani. Znano je, da je Lauro eden izmed največjih italijanskih brodolastnikov, istočasno pa je monarhist.čni veljak. In monarhisti, ki so se sicer prekrstili v Italijansko demokratično stranko, so poleg misi-noi; skupino, ki ,je obljubila Sejpiiju podporo »od zunaj*. To podpora pa ni bila zasutij ip danes ti upniki vedno bolj poudarjajo težo svoje Fidel Castro je ostal, Urrutia je odstopil predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 16. url in ob 21. uri na prostem Lux film: «0biiajni Fidel Castro, voditelj revo* lucije na Kubi ter ministrski V ZDA stavkajo kovinarji V Atenah žč' hekaj časa j ‘traja proces proti Glezosu, I Stavke, ki dajejo v zathijem protinacističriemu bojevniku i času tako močan pečat zivlje- Tndi Eisenhotver »e ne namerava vtikati v sporno zadevo, češ naj se obe sdranfci kur lepo svobodno pomenita. Svoboda, je res lepa stvar, kadar je res svoboda. Toda tu so stvarj take, da je svoboda zares svoboda le za delodajalce, za delavce se Pa ta svoboda glasi- trli vzemi, kar tj svobodno nudimo, ali pa — svobodno — pakti ih svobodno It- pojdi na cešto , predsednik, je včeraj spet prt-i a Igrajo: ViTiURIO GASSMAN, RENATO SALVA (A MEMMO CAROTENUTO, M. MASTROIANNI in V ponedeljek 20. t. m. ob 18.uri in ob 21. uri na Pfl ponovitev istega filma. ost« RIBARIČ IVAN IMP0RT - EXP0RT VSEH VR U LESA1 T R P1 G OR1 TRST — ULICA F. CK1SP1 14 — TEI. 43-502 ULICA DELLE MILlZlh lf — JEI-. 96-5 PARILLA 99 kub.4 takti-4 prestave Lir MELILLO 0 TRST Ulica A. cv lud' h ODPOSlLf DABlb^ pake^j PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIaM GORICA • Ul. Duca D'Aosta 88 • Tel. 28-45 PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA hipoteke Tako je imel v preteki " - - - lih dneh Segni z monarhi ati razgovore, po katerih so lahko ti javno potrdili, da so postali neizogiben faktor za stabilnost Segnijeve vlade, Prav tako pa smejo danes že tudi fašisti klicati Segnija na pojasnilo zaradi govora kakega demokristjanskega veljaka, če ta »preveč* poudarja antifašizem KD. Bliža pa se kongres KD in vprašanje je, kako bo mogoče zagovarjati pred bazo politiko poktiranja z desnico. In v tej zvqzi ni vseeno, kgj šel na prve strani dnevnikov. Listi so javili, da je odstopil, da pa predsednik republike Manuel Urrutia ne namerava sprejeti njegove demisije. Toda z naglico, ki je večkrat v navadi samo v deželah Latin ske Amerike, se je zgodilo, da je Fidel Castro sicer preklical odstop a skoraj istočasno izzval in dosegel odstop Urrutie. V govoru pred množico ga je obtožil skoraj izdajstva. Ni prav lahko govoriti, kakšen je pravzaprav položaj na Kubi. V samem revolucionarnem gibanju gotovo ni vse stoodstotno zadovoljno s Fidelom Castrom in pojavili so se odpadniki, ki so res šli na linijo reakcionarnosti. Mogoče pri tem Urrutia ni bil dovolj odločen, kako naj ravna in govori. Ih medtem ko je bivši poveljnik letalstva Diaz Lanz pred senatom ZDA obtoževal Fidela Castra komunizma (kako učinkovite so v mnogih državah take obtožbe!), se je Urrutia proglašal za prvaka protikomunizma. S tem se j« Urrutia nekako solidariziral z Diazom Lanzom, medtem ko Fidl Castro zase tudi poudarja, da je vedno odklanjal pomoč komunistov. Jadran IM PO RT - EXPUHT IZVOZ IN UVOZ VSEH AHTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU H*' Sežana, telet. 4» 62, 66 x obratom UPIOA, kfor deluje <%ji liioe goveje živine xa izvoz m 1,0 lama z Jahalno šolo Zelena kraška oaza LIPICA je priljubljen^ff letniška točka. Njene livade vas vabijo «a '^j) hode, oddih in razvedrilo. Na lepih liP,c8 jt tuf« imate možnost napraviti lepe jahalne l“’ pl novinci se lahko nauče jahanja. Za okrePc poskrbi sodobno prenovljena in s kras brotami založena gostilna v LIPICI. škiih1 „ Oglasov ne plaruje trgovt in tudi ne kupec, ki pri t V resnici plača oglase koi oglaša."