EVIDENCA DECEMBER 2019 FOKUS Možgani so še vedno v naši lasti, a bitka za pozornost je huda 24 25 Zasvojenost z igranjem iger 26 Igre, skrb in strah 27 Mladostniki in samonadzor 28 Boj za pozornost DOSJE Kako je Linux spremenil svet Cetudi na domacih ali pisarniških racunalnikih še vedno v prepricljivi vecini tece Windows, oblikovalci pa nadpovprecno posegajo po Applovih izdelkih, so naša življenja na dnevni ravni nelocljivo prepletena z – Linuxom. NOVE TEHNOLOGIJE Internet vseokoli Povezavo pametnih naprav naslednje generacije, ki kanijo spremeniti svet, bo omogocila tehnologija Narrowband IoT. Najvecja slovenska operaterja sta svoji omrežji nadgradila letos. 42 54 2 december 2019 DECEMBER 2019 VKLOP U MONITOR PRO 04 Beseda urednika VKLOP 05 Zasebnost je nova nafta 06 Novice 10 Nowwwo IZVIDNICA 13 Android za tretje življenjsko obdobje 14 En posnetek za vse 16 Umetna inteligenca za boljše besedilo NA KRATKO 18 Zaklenimo USB MOBILNO 20 Naš izbor na Androidu 21 Mobilne varuške 22 Naš izbor na iPhonu 23 Izbranci FOKUS 24 Možgani so še vedno v naši lasti, a bitka za pozornost je huda NAJBOLJŠI 32 Telefoni 34 Prenosni racunalniki DOSJE 36 Pisarne nove dobe 42 Linux naš vsakdanji 48 Digitalni najemniki NOVE TEHNOLOGIJE 54 Internet vseokoli IZ TUJEGA TISKA 58 Znanost o mrežah razkriva skrivnosti najboljše nogometne ekipe na svetu NASVETI 60 Tovarniške nastavitve sistema z Windows 64 Applov nesrecnež 68 Je z avtomobilom vse O. K.? 74 Pisma bralcev 75 Pro et contra IZKLOP 76 Legende – ARM 78 Pogled nazaj 80 MONITOR PRO NAPOVEDNIK 96 24. decembra nadaljujemo MONITOR PRO 80 80 Uvodnik 82 Gostujoce pero 84 Novice 88 Omrežja 5G, kje ste? 89 Recept uresnicevanja 5G-prihodnosti 90 Zabavno je izdelati nekaj, za kar drugi menijo, da je nemogoce 91 Telekomunikacijski izzivi podjetij – in kako jih rešiti 92 Ko se banke odprejo NAJBOLJŠI Huawei Nova 5T Zaradi ameriških sankcij, ki Huaweiu na telefone prepovedujejo namešcanje Googlovih aplikacij, podjetje predstavlja novosti, ki to niso. Žalostno, ampak drugega jim ne preostane… 32 TELEFONI 32 Huawei Nova 5T 32 Alcatel 1X 33 Alcatel 1S 33 Alcatel 3 PRENOSNI RACUNALNIKI 34 Acer Aspire A315 34 Lenovo Ideapad S540 december 2019 3 Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko kitajski proizvajalci ODM, cetudi so place na kitajskem višje, telefone naredijo kar 30% ceneje, kot denimo v Vietnamu, kjer ima svoje tovarne Samsung. MATJAŽ KLANCAR odgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si Tovarna sveta Kitajsko smo že pred leti spremenili v tovarno sveta. Ker je tam vse ceneje, ker imajo množice »cenenih« delavcev, ker sami ne maramo vec onesnaženja, ki ga prinaša industrija. Nam je že kaj žal? pomnim se casov, prej­šnjega tisocletja, ko je bila industrija osebne­ga racunalništva v neslutenem vzponu. Ko so tudi pri nas cve­teli »proizvajalci« racunalnikov, ki so bili v resnici le sestavljal­ci komponent, ki so bile nareje­ne na kitajskem. Ko so se lastni­ki teh »proizvajalcev« z veseljem pohvalili, da imajo »na kitajskem svoje tovarne«. In kako v teh to­varnah reveži Kitajci delajo, ži­vijo, jedo in celo spijo. Seveda so bili premajhni, da bi imeli »svo­je« tovarne, v resnici so imeli le zakupljen del(cek) proizvodnje maticnih plošc, graficnih kartic, morda še napajalnikov in ohi­šij. V istih tovarnah, kjer so ime­li svoje veliko vecje del(cke) tudi svetovni velikani kot so Dell, HP in podobni. Lastniki tovarn so bili sicer »kapitalisticni« Kitajci iz Tajvana, delavci pa »komunisti« iz celine. Kajti celina je bila tista, ki je imela milijardo delavcev, ki so bili pripravljeni (prisiljeni) de­lati za drobiž. Tehnologija pa je bila še vedno v rokah Zahoda. Najnaprednejše maticne plošce so denimo bile tiste, ki jih je izde­loval – Intel. Asusove in MSIjeve so tehnicno odlicnost pridobiva­le z zamudo. Vse se je spremenilo z revolu­cijo pametnih telefonov. Kolici­ne so naenkrat postale še veli­ko vecje, predvsem pa se je dr­žava Kitajska odlocila, da ne bo vec poceni delovna sila, am­pak, da bodo obvladali tudi teh­nologijo. Koncni rezultat je da­nes Huawei, podjetje, za kate­rega poznavalci ocenjujejo, da ima nekajletno prednost pri ra­zvoju baznih postaj in tehnolo­gij za omrežja 5G. Ericsson in Nokia, nekoc vodilna pri razvo­ju mobilnih omrežij, zaostaja­ta, Americani pa tako ali tako v tej smeri nimajo nicesar. Tako zelo nicesar, da je te dni ameri­ški predsednik Trump namignil kar Timu Cooku, ce bi lahko v tej smeri kaj pomagal – Apple. Ker da »ima vse – denar, vizijo, tehnologijo in – Cooka«. Trump kot Trump… Ni še dolgo, kar je omenjal, da bi rad imel omrežja 6G, tako da ne more vedeti, da tudi Apple prej omenjene »teh­nologije« pac - nima. Kot je ne­koc ni imel Huawei, pa se je po­trudil – obstajajo porocila, da je namensko zaposloval bivše inže­nirje Ericssona in (nepotrjena) porocila, da so zaposleni za te­kocimi trakovi, kjer se izdelujejo iPhoni, dobili nagrade, ce so kaj koristnega prinesli do odgovor­nih v Huaweiu. Dolgo smo špekulirali, da se bodo zahodna podjetja zaradi zviševanja kitajskega standar­da (in plac) umaknila in tovar­ne odprla v cenejših delih sveta. In so se, tovarne so sedaj na Taj­skem, v Indiji, v Vietnamu, saj so tam place nižje. Toda podjetja se vracajo na Kitajsko, place v re­snici niso vse. Samsung je deni­mo pravkar podpisal pogodbo za svoje najcenejše pametne telefo­ne (s ceno od 100 do 250 dolar­jev, oz. evrov) – s kitajskim pod­jetjem Wingtech. Niste že sliša­li zanj? Tudi jaz ne, vendar gre menda za enega najvecjih t.i. iz­delovalcev ODM (original design manufacturers). Izdelovalca, ki telefone (najveckrat enake) iz­deluje za vec narocnikov, zara­di cesar so njegove kolicine gro­mozanske, njegova logistika op­timizirana, cene pa posledicno nizke. Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko taki proizvajalci, cetu­di so place na kitajskem višje, te­lefone naredijo kar 30% ceneje, kot denimo v Vietnamu, kjer ima Samsung svoje tovarne. Še vec – tudi ce bi Samsung svojo tovar­no naredil na Kitajskem, bi bili izdelovalci ODM cenejši – zaradi zgoraj omenjenih optimizacij in hkratne proizvodnje za vec na­rocnikov. Cena pa je danes kljucen fak­tor pri prodaji telefonov za naj­manj zahtevne. In teh je veli­ko, saj je jasno, da si vecina sve­ta ne more privošciti telefonov za 1000 evrov. Hkrati je pri­stop, ki ga je bil prisiljen ubrati (tudi) Samsung, nekakšen zaca­ran krog – s tem, ko bo Wingtec­hu narocil do 60 milijonov tele­fonov letno (Samsung jih sicer izdeluje 300 milijonov letno), bo ta svoje cene zmogel še do­datno znižati. Vsem svojim na­rocnikom, torej tudi Samsungo­vim konkurentom… Priložnosti, da bi Samsung še kdaj sam izde­loval svoje modele iz spodnjega dela cenovne lestvice, torej ne bo vec, znanja za tako pocetje pa tudi ne. Kitajska se je, kot kaže, odlo­cila, da bo svojo nekoc neslav­no vlogo tovarne sveta zadržala. Najsi bo to s Huaweii ali z Wing­techi. Imajo znanje, imajo logi­stiko, imajo kolicine in imajo, še vedno, milijardo izucenih delav­cev. Ce se pojavi potreba po za­poslitvi nekaj tisoc delavcev, ni nobenih težav. In ko ta potreba ugasne, prav tako ne…. S Nekateri uporabniki ur in zapestnic Fitbit so nad prodajo Googlu tako ogorceni, da menda mecejo svoje naprave kar v smeti. DAVID VIDMAR Zasebnost je nova nafta Da so tehnološka gigapodjetja Facebook, Google, Twitter in druga v zadnjih letih spremenila v prave kovnice denarja na racun zbiranja, obvladovanja in trženja podatkov o navadah svojih uporabnikov in njihovih omrežnih prijateljev, je opazila vecina zainteresirane javnosti. Manj pa je tistih, ki so opazili, da se utegne to podrocje v kratkem precej spremeniti. A zaplet je v tem, da ne vemo, kako in v katero smer. obršen del uporabnikov je postal precej pozoren in aktiven na podrocju zasebnosti na spletu in še pose­bej pri uporabi mobilnih naprav. Ko sem se pred tedni v osnovni šoli v domacem kraju z drugimi starši in ucitelji pogovarjal o var­ni rabi interneta, najvec casa ni­smo porabili za debato o igrah in klasicnih temah o varnosti, kot je bilo to še leto ali dve nazaj. Glav­na tema je bila »cena« brezplac­nih storitev, ki jih financiramo s svojimi slikami, všecki, komen­tarji in drugimi podatki. Ceprav gre za mlade starše, izkušene uporabnike spleta, je premik v skrbi, kaj se otrokom utegne do­goditi med igranjem in zabava­njem na spletu, zelo izrazit. Da se res nekaj premika, je opaziti tako na spletu kot tudi v resnicnem svetu, saj je moc za­slediti vedno vec kampanj, clan­kov z nasveti in pozivov k bojko­tu storitev podjetij, ki zbirajo vec podatkov, kot se uporabnikom zdi smiselno, podjetij, ki podatke tako ali drugace zlorabljajo ali z njimi ne ravnajo transparentno. Nedolžnih v tej vojni ni, a poti do vec zasebnosti obstajajo. Oza­vešceni uporabniki in mnogi strokovnjaki priporocajo upora­bo iskalnika DuckDuckGo na­mesto Googla in Signala name­sto aplikacij Viber, WhatsApp in ostalih. Najobcutljivejši kos programske opreme uporabni­ka spleta je seveda brskalnik. S svojim ogromnim tržnim dele­žem Chrome sploh ne skriva vec, da ni nic drugega kot sesalnik za podatke. Skoraj nemogoce ga je uporabljati tako, da Googlu ne pošiljamo vsega, kar pocnemo na spletu, in da privzeto nismo prijavljeni v vse njegove storitve. Ceprav mnogi priporocamo Fi­refox ali Brave, je Chrome tako dober in priljubljen, da ni vide­ti konca njegovi prevladi. Enako velja za vse ostale alternativne izdelke – obstajajo, a nikakor jim ne uspe pridobiti vidnejšega ko­laca spletnih uporabnikov. A ravno ta podjetja, ki ima­jo najvec podatkov in ki znajo iz njih iztisniti najvec dolarske vrednosti, so zacela na glas go­voriti o svoji skrbi za podatke svojih uporabnikov. V Kaliforni­ji, kjer ima sedež najvecji delež tehnoloških velikanov, so spre­jeli »lahki« GDPR, zakon, ki so ga poimenovali California Con­sumer Privacy Act (CCPA). Nje­gov namen je zašcita zasebnos­ti in pravic uporabnikov vecjih spletnih podjetij, a velja samo za Kalifornijo. Microsoft in še neka­teri drugi so že zagotovili, da ga bodo implementirali za uporab­nike iz celotnih Združenih dr­žav. Twitter je pred dnevi uvedel prepoved politicnega oglaševan­ja, ravno preden se zacne splet­no klanje pred naslednjimi ame­riškimi volitvami. Facebook pa že nekaj casa želi na vsak nacin predstaviti kot podjetje, ki mu je mar za svoje uporabnike. Za njih utegne biti prepozno, saj ne po­znam nikogar, ki jim še verjame. Ce so prejšnje poteze pri upo­rabnikih dobro sprejete, je moc opaziti tudi, da uporabniki opa­zimo premike v drugo smer. To je obcutil Google, ki je pred krat­kim kupil podjetje Fitbit, kar bo v skladišce podatkov o uporab­nikih dodalo še tako cislane po­datke o zdravju in aktivnosti. Ne­kateri uporabniki ur in zapest­nic Fitbit so nad prodajo tako ogorceni, da menda mecejo svo­je naprave kar v smeti, novicke o tem pa so na las podobne tis­tim iz casa, ko je Google kupil Nest. Ne samo velikani, tudi dru­ga tehnološka podjetja hitijo biti transparentna in želijo nazorno prikazati, katere zbirajo podat­ke o nas in kako, malce manj pa o tem, kaj z njimi pocnejo. Te poteze so vsekakor po­zitivne, pomirile bodo vecji, a manj zahteven del pogace upo­rabnikov in s tem dosegle svoj cilj. A premiki proti transparen­tnosti popolnoma nic ne vpliva­jo na dejstvo, da podjetja podat­ke vseeno zbirajo, nekatera jih celo zbirajo nekoliko manj. A ce mislite, da so pripravljena zbira­ti manj podatkov kot do nedav­no in se s tem odreci deležu baj­nih zaslužkov, imam za vas sla­bo novico. Razlog, da so se pod­jetja pripravljena odreci nekate­rim podatkom, tici v tem, da so podjetja skozi leta kopanja po podatkih svoje algoritme izpili­la do te mere, da ogromnih koli­cin podatkov o nas sploh ne po­trebujejo vec, pa vseeno lahko z njimi dosežejo vse in še vec kot do zdaj! Zato uporabniki z drobnimi pozitivnimi koraki nikakor ne smemo biti zadovoljni. Le z ja­snimi in glasnimi zahtevami in z uporabo strojne in program­ske opreme, ki s podatki ravna odgovorno, bomo pokazali, ka­kšen splet si želimo v prihodno­sti. Podjetja in podjetniki mora­mo postati še bolj transparentni in še bolj pazljivi pri hrambi ter obdelavi vseh vrst podatkov, da bomo obdržali zaupanje svojih uporabnikov in da se bomo izo­gnili pravnemu in piarovskemu minskemu polju, ki se na tem po­drocju obeta v prihodnjih letih.. D John Carmack, genij za upo­dabljanje 3D, ki je bil tehnic­ni avtor tako legendarnih iger, kot so Wolfenstein 3D, Doom in Quake, se umika iz Facebookih (Oculusovih) naporov v smeri navidezne resnicnosti. John Carmack, legendarni geek, ki je ustvaril Wolfenstein 3D, Doom, Quake in še kaj. V razvoj sistemov za navide­zno resnicnost (VR) se je resno podal leta 2012, ko je na Kick­starterju promoviral prvi Ocu­lus Rift, leta 2013 pa je legen­darni id zapustil Software in ga zamenjal za delovno mesto teh­nicnega šefa (CTO) pri Oculu­su. Zdaj je na Facebooku zapisal, da se bo po novem vec ukvarjal z umetno inteligenco. Še vedno bo sicer ostal »svetovalni tehnic­ni šef« pri Oculusu (ta je v lasti Facebooka), vendar bo to le zelo majhen del njegovih zadolži­tev. Med drugim se bo še vedno ukvarjal z optimizacijo prikaza navidezne resnicnosti na napra­vah z majhno racunsko mocjo, kot so šibkejši telefoni. Carmack je bil kljucna oseba pri razvoju (Samsung) Gear VR, naprave, ki v sodelovanju s pa­metnim telefonom uporabniku prikaže navidezno resnicnost in ki ostaja dalec najbolje prodaja­na naprava VR do zdaj (ceprav ne bo odvec omeniti, da jo je Samsung nekaj casa ob nakupu dražjih telefonov kar – podarjal). John Carmack je sicer v za­dnjem casu podal nekaj izjav, s katerimi je pokazal svoje neza­dovoljstvo, da podrocje VR ne uspeva tako zelo, kot mu je bilo prerokovano. Tako je imel neka­kšno »osmrtnico« za Gear VR, ki ga bodo nehali izdelovati, ob prejemu nagrade za življenjsko delo pa je neposredno povedal, da ni zadovoljen s hitrostjo ra­zvoja VR. Naprave VR danes živijo le v kombinaciji z igrami (Playstation VR). Trudi se še vedno tudi HTC, ki je povezan z igralnim oblakom Steam, medtem ko Facebook s svojim (nekoc najbolj obetav­nim) Oculusom nekako ne najde svojega mesta pod soncem. Tudi Google je oktobra nehal izde­lovati ocala Daydream VR, pro­gramsko pa Daydreama ne pod­pira niti novi telefon Pixel 4. U Navidezni resnicnosti kaže slabo. Tako zelo, da jo zapušca celo John Carmack. U Apple Pay po novem na voljo tudi komitentom banke Intesa Sanpaolo Placilni sistem Apple Pay, ki je v Slovenijo prvic delno »pljusknil« juni­ja, je zdaj na voljo tudi komitentom banke Intesa Sanpaolo, bivše Ban­ke Koper. Apple Pay omogoca, da telefone iPhone, tablice iPad in ure Apple Watch uporabljamo kot placilne kartice – povsod, kjer imajo na voljo brezsticni terminal POS, lahko te naprave prislonimo in z njimi placamo. Sistem seveda deluje v povezavi z banko, kjer je uporabnik komitent, do nedavnega pa pri nas ni bil na voljo. Junija smo porocali, da lahko svojo placilno kartico v sistem Apple Pay registrirajo uporabniki placilnih kartic Monese, N26 in Revolut, po novem pa je podprta tudi kartica Activa Visa Inspire, ki jih izdaja slovenska po­družnica Intesa Sanpaolo Bank. U Google bo v prihodnosti mogoce »zasramoval« pocasne spletne strani Na blogu Chromium so googlovci zapisali razmišljanje o tem, da bi (morda) nekoc v bližnji prihodnosti v brskalniku Chrome oznacevali sple­tne strani, ki se nalagajo prepocasi, in morda tudi tiste, ki so dovolj hitre. Ideje se gibljejo od razlicno obarvanih nalagalnih vrstic (progress bar), kjer bi, denimo, hitra spletna stran imela zeleno vrstico, pocasna pa mo­dro, do celostranskih obvestil, ki bi uporabnika kratkocasila z obvestili »Nalagam …« in »Obicajno je stran pocasna«. O obojem (hitrosti ali po­casnosti) bi se Googlov brskalnik znal odlociti tudi iz statisticnih podat­kov iz preteklosti. Ali se bo tako »zasramovanje« tudi res zgodilo, za zdaj še ni jasno, vse­kakor pa pri Googlu v tej smeri razmišljajo. U Pametnim uram gre bolje, vodi Apple Sodec po novem porocilu podjetja Strategy Analytics, so podjetja v pre­teklem cetrtletju na trg poslala 14 milijonov pametnih ur – 42 odstotkov vec kot v istem obdobju lani. Pri tem gre najbolje Applu, ki je kljub razmeroma visokim cenam na pr­vem mestu in ima kar 47,9 odstotka trga. Na drugem mestu je Samsung s 13,4-odstotnim deležem, ki je zabeležil tudi najvecjo rast v tem casov­nem obdobju. Sledi Fitbit, znan po nekoliko preprostejših napravah, ki ga je pred kratkim kupil Google (zanj pa so se sicer zanimali tudi pri Facebo­oku). V prihodnje bo zanimivo spremljati tudi napredek kitajskih podjetji, predvsem Huaweija in Xiaomija. Prvi je ravno pred kratkim tudi v Slove­niji zacel prodajo nove Huawei Watch GT 2. U Novi Intelovi procesorji imajo nove stare ranljivosti V Intelovih najnovejših cipih iz serije Cascade Lake so odkrili nove resne ranljivosti, ki so soro­dne že maja odkritim luknjam, le da so to pot prizadele najnovej­še cipe. Ranljivost TAA (Transactional Asynchronous Abort) napadal­cem omogoca, da fizicni dostop do procesorja izkoristijo za bra­nje podatkov, ki bi morali biti ne­dostopni. Gre za sorodnika ran­ljivosti Spectre in Meltdown, ki so vsi povezani s predvideva­njem ukazov. Ker imajo moderni procesorji cevovode, ki lahko hkrati izvaja­jo vec operacij, procesor v prime­ru razvejitev v kodi poskusi uga­niti najverjetnejši izid in zacne izvajati kodo zanj. Ce se je odlo­cil pravilno, je rezultat pohitri­tev, sicer pa izgube ni, ker bi tako in tako cakal na rezultat. Toda to spremeni lokacijo podatkov v predpomnilniku, kar je moc izra­biti za dostop do podatkov (npr. gesel), ki jih ne bi smeli videti. Intel se teh napak zaveda že vec kot leto dni, ranljivi pa so vsi procesor­ji od leta 2011 dalje, a ocitno pri spremem­bi dizajna pro­cesorjev Casca­de Lake niso bili dovolj uspešni. Tako so spet ran­ljivi. V torek je izdal popravke za­nje, ki pa po lastnih navedbah morda niso popolnoma ucinko­viti. Svoje ranljivosti ima tudi arhi­tektura Skylake. Tam najdemo JCC (Jump Conditional Code), ki se pojavi ob ukazih za skok v kodi. Popravek, ki ga je pripra­vil Intel, upocasni procesorje do 4 odstotke. NOVICE VKLOP U MOBILNI TELEFONI U Motorola RAZR se vraca z upogljivim zaslonom odjetje Motorola, podru­žnica družbe Lenovo, je razkrilo nov telefon z upogljivim zaslonom z enakim imenom, kot ga je imel znameni­ti telefoni s preklopnim nacinom odpiranja, ki so jih ponujali med 2004 in 2007. Novi Motorola RAZR sodi v nastajajoci razred telefonov z upogljivimi zasloni, kot sta Sam­sung Galaxy Fold in Huawei Mate X, a je proizvajalec v tem primeru ubral nekoliko drugac­no pot. Medtem ko se zaslon pri telefonih Galaxy Fold in Mate X upogiba po daljši stranici zaslo­na (telefon se spremeni v tabli­co), se pri modelu RAZR po kraj­ši stranici, torej po višini zaslona (telefon postane »polovicni« te­lefon). Zaradi tega je RAZR ob zaprtem zaslonu bistveno manj­ši od tekmecev in celo od vecine pametnih telefonov z navadnimi, a velikimi zasloni. Kot tak je odli­cen za poslovno rabo, saj ga lažje spravimo v žep kot tekmece. Ko je zaslon odprt, ponuja po­vršino, ki ima diagonalo 6,2 pal­ca, torej toliko kot razred vecjih telefonov v današnji ponudbi. Ko ga zapremo, ima uporabnik na voljo manjši zaslon na pokrovu telefona z diagonalo 2,7 palca. Ta je narejen s tehnologijo OLED in pokrit s steklom kot pri obi­cajnih pametnih telefonih, med­tem ko vecji notranji zaslon za­radi upogljivost steklene zašci­te seveda nima. Locljivost vecje­ga je 2.142 × 876 pik, manjši pa prikazuje sliko pri 800 × 600 pi­kah. Motorola je pri snovanju tele­fona sodelovala z družbo Goo­gle, tako da zna vgrajeni opera­cijski sistem Android 9 s pridom uporabljati oba zaslona. Doloce­ni programi lahko kljucne infor­macije (klic, sporocilo, pošta …) v okrnjeni obliki prikažejo na zu­nanjem zaslonu, ko pa odpremo telefon, se slika samodejno pre­nese na notranjega. RAZR je zasnovan na proce­sorju Snapdragon 710, premore 6 GB RAM in 128 GB internega pomnilnika. V primerjavi s tek­meci nima velikega števila foto­grafskih tipal – na zunanji strani je glavno s 16 milijoni pik, na no­tranji pa 5-milijonsko za selfije in video konference. Akumulator je sestavljenih iz dveh delov (v vsaki polovici telefona je en), skupaj pa nudi­ta zalogo 2.510 mAh, kar naj bi zadostovalo za celodnevno rabo. Cena novega telefona je po­stavljena na 1.500 dolarjev, kar je absolutno veliko, a po drugi strani relativno malo v primerja­vi s cenami Galaxy Fold in Mate X. Narocila bodo zaceli zbira­ti decembra, prve primerke pa bodo kupci v roke dobili januar­ja 2020. Dobavljivost v posame­znih državah (razen ZDA) še ni povsem dorecena. P U Letalniki bodo kmalu javno sledljivi Kitajski DJI, najvecji izdelova­lec letalnikov (dronov) na svetu, je predstavil sistem, ki omogoca, da lahko vsak s pametnim telefo­nom in z ustrezno aplikacijo sle­di letalnikom v bližini. Letalniki so lani na britan­skem letališcu Gatwick povzroci­li pravi kaos, saj so za nekaj dni popolnoma onemogocili letal­ski promet. Oblasti krivca nika­kor niso mogle ujeti, saj se je le­talnik (ali vec njih) vedno prehi­tro skril, ravno tako nikoli niso našli pilota. Oblasti so na leta­lišce na koncu pripeljale voja­ške motilce letalnikov, ki jim je (kot kaže) uspelo odgnati zlona­merneže. Letališce (in druga bri­tanska letališca) je nato kupilo profesionalne motilce letalni­kov in zato odštelo milijone fun­tov. Ce bi letalniki imeli vgrajene ustrezne oddajnike lokacije, kot jih zdaj predlaga DJI, bi bilo ver­jetno vse veliko lažje. Programska oprema DJI, ki bi jo proizvajalec lahko namestil tudi na svoje nekaj let stare le­talnike, je narejena tako, da prek protokola Wi-Fi Aware oddaja lo­kacijo letalnika, njegovo višino, hitrost in smer letenja pa tudi se­rijsko številko in natancno loka­cijo njegovega pilota. DJI pra­vi, da se še ni odlocil, kdaj bo to programsko opremo dejansko vgradil v svoje letalnike, tudi še ni jasno, ali jo bo vgradil na starejše modele in ali bo taka nadgradnja za uporabnike obvezna. To je od­visno tudi od tega, kakšne zako­ne bodo v tej smeri sprejele razlic­ne države. Ameriške in evropske oblasti se namrec v tej smeri po­govarjajo že nekaj casa. Ostaja tudi še manjša težava, saj protokola Wi-Fi Aware ne pod­pirajo vsi telefoni. Med tiste, ki ga ne, pa seveda sodi Applov iPhone. Seveda pa se je treba zavedati, da bodo tisti, ki bodo z letalniki zares hoteli nagajati, to še vedno poceli, saj se bo »oddajno« pro­gramsko opremo zagotovo dalo »shekati«. december 2019 7 Google je z ameriško neprofi­tno organizacijo Ascension pod­pisal pogodbo (t. i. projekt Ni­ghtingale) o sodelovanju, s kate­ro ima teoreticni dostop do ogro­mnih kolicin zdravstvenih podat­kov o Americanih. Njih (in njiho­vih zdravnikov) o tem ni nihce nic vprašal, ker po zakonu to ni potrebno. Sliši se zlohotno, vendar Goo­gle pojasnjuje, da menda ni ra­zloga za paniko. Podjetje ima resda dostop do zdravstvenih zapisov, kot so ime, priimek, zdravstvene diagnoze in labo­ratorijski izvidi, vendar le za na­men razvoja programskih orodij, ki jih bodo uporabljali pri podje­tju Ascension. Dostop do podat­kov bo imelo le nekaj Googlovih uslužbencev. Del projekta Nightingale je si­cer tudi prenos celotne Ascensi­onove infrastrukture v Googlov oblak (vkljucuje tudi pisarniški G Suite), pri cemer Google zago­tavlja, da bodo podatki stranke seveda loceni od vseh drugih, vkljucujoc njihove, in bodo tudi šifrirani. Google zagotavlja, da podatki v nobenem primeru ne bodo uporabljeni »za prodajo oglasov« oziroma da nikakor ne bodo povezani z Googlovimi la­stnimi podatki. Projekt je bil sicer najavljen že lani, letos je bil le dodatno raz­širjen. Zdravstveni podatki sicer za­dnje case veljajo za zlato jamo za podjetja, ki se ukvarjajo s strojnim ucenjem oziroma z »umetno inteligenco«. Tudi 2,1 milijarde dolarjev, ki jih je Goo­gle pred kratkim odštel za pro­izvajalca pametnih zapestnic Fitbit, je šlo v resnici za nakup zdravstvenih podatkov uporab­nikov le-teh. U Google po novem z dostopom do množice ameriških zdravstvenih podatkov U HTC še naprej navzdol HTC ima v zadnjih letih vse vec težav, tudi novi poslovni izidi ne kažejo ravno optimisticne slike. Skupni prihodki v oktobru so bili le 21,6 milijona dolarjev, kar je 49,8 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Pri HTC sicer trdijo, da pripravljajo nov telefon najvišjega razreda s podporo 5G, kar je obetavno, saj so v zadnjem letu splavili le nekaj naprav srednjega in niž­jega razreda. Njihova nacrta za 2019 sta bila doseg crnih številk in poca­sen dvig tržnega deleža, a kot kaže, jim to ne bo uspelo. Še najopaznejša so njihova ocala za navidezno resnicnost (VR), denimo nedavno predsta­vljena Vive Cosmos, a tudi VR kot panoga ne doživlja takega preboja, kot bi si ga pri HTC želeli. U Dropbox Transfer za enostaven prenos vecjih datotek Pri Dropboxu so predstavili storitev Dropbox Transfer, namenjeno eno­stavnemu pošiljanju vecjih datotek. Gre za storitev, ki naj bi konkurirala priljubljenemu WeTransferju. Ob uporabi brezplacnega racuna Dropbox omogoca prenos do 100 MB velikih datotek, pri placljivih racunih pa do 100 GB. Datoteke, ki jih po­šiljamo, bodo pri brezplacnem racunu na voljo tri ali sedem dni (to lah­ko sami nastavimo), pri placljivih racunih pa lahko izberemo datum, kdaj potece možnost prenosa. Tu je tudi možnost uporabe gesla za dostop do datotek. Velja omeniti, da WeTransfer omogoca brezplacni prenos do 2 GB, pla­cljivi WeTransfer Pro pa celo do 20 GB. Pomembno je tudi to, da lahko WeTransfer uporabljamo tudi brez ustvaritve uporabniškega racuna, Dro­pbox Transferja pa ne (vsaj za pošiljanje datotek). U Microsoft združuje pisarniške aplikacije za telefone Pred kratkim so pri Microsoftu objavili preizkusno razlicico nove, sku­pne aplikacije, imenovane preprosto Microsoft Office. Ta je na Androidu že na voljo v obliki predogleda (public preview), na iOS pa kot beta razli­cica v programu TestFlight (v casu pisanja sicer ne sprejemajo novih beta uporabnikov). Pri Microsoftu pravijo, da bodo z novo, združeno aplikacijo omogoca­li boljšo integracijo razlicnih vrst dokumentov. Dosedanje aplikacije so si­cer odlicne, hkrati pa tudi priljubljene, saj so vse tri visoko na lestvicah omenjenih trgovin z aplikacijami. Najresnejši konkurent jim je Googlo­va zbirka, preprosto imenovana Google Docs. Zanimivo, da bodo pri tem obdržali tudi samostojne aplikacije, dosedanjim uporabnikom vseh treh pa priporocajo prehod na združeno aplikacijo, saj bo na napravi zasedla manj prostora. Uradno bo sicer na voljo v zacetku prihodnjega leta. Samsung bo zaprl oddelek, ki je doslej skrbel za razvoj la­stnih procesorskih jeder Mongo­ose. Po novem bodo procesorji Exynos uporabljali »referencna« jedra Cortex podjetja ARM. Britanski ARM razvija referenc­na jedra Cortex, nekatera pod­jetja pa le uporabijo arhitektu­ro ARM in jedra še dodatno »po­pravijo« oziroma optimizirajo. To, vsaj po hitrostnih preizkusih, naj­bolje uspeva Applu, med vecjimi igralci na tem trgu pa je tudi ame­riški Qualcomm. Tudi Samsung je v svoje procesorje Exynos doslej vgrajeval lastna jedra, zasnova­na na referencnih ARM. Priha­jajoci Exynos 9830 (ta bo men­da vgrajen v Galaxy S11) bo tako uporabljal štiri jedra ARM Cor­tex-A77 (poleg štirih pocasnejših, varcnejših jeder ARM). Doseda­nji Exynos 9825 ima osem jeder, od tega sta dve Samsungovi jedri Mongoose M4, dve ARM Cortex A75 in štiri Cortex A55. Pri Samsungu bodo tako od­pustili okoli 300 zaposlenih, saj pravijo, da so jedra ARM dovolj dobra. Predvsem pa bo tak pri­stop za Korejce cenejši. U Samsung ustavlja razvoj lastnih procesorskih jeder ARM GOOGLE U Google lahko vklaplja in izklaplja nastavitve v vašem Chromu oogle se je sredi no­vembra odlocil vklopi­ti enega svojih »eksperi­mentov« na množici brskalnikov Chrome za Windows. Rezultat je bil množica nedelujocih brskal­nikov v nekaterih najvecjih kor­poracijah. Vecja podjetja svojim zaposle­nim Windows dostop velikokrat omogocajo prek terminalskih strežnikov (Citrix), ker je te eno­stavneje in ceneje upravljati, kot da bi vsak uporabnik imel svojo lastno namestitev Windows. Pri­mer takih postavitev so nekateri klicni centri. Ko so taki uporabniki iz Chro­ma preklopili v drug program in se nato vrnili, so ugotovili, da je vsebina aktivnega zavihka v njem izginila. Za to se je že uve­ljavilo ime White Screen of Death (WSOD). Vcasih (a ne vedno) je sicer pomagala osvežitev zavih­ka (tipka F5), vendar so v tem primeru nekateri uporabniki iz­gubili v spletne obrazce vnesene podatke. V tako strogo omejenih okoljih, kot so terminalski stre­žniki, uporabniki tudi niso mogli (smeli) preklopiti na drug brskal­nik, ravno tako ga niso na hitro mogli namestiti administratorji. Google je že pred casom v te­stne razlicice Chroma uvedel preverjanje, ali je trenutni za­vihek morda prekrit z drugim oknom, zaradi cesar ga je mogo­ce (in smiselno) zacasno »uga­sniti«. Na ta nacin bi Chrome varceval z resursi (procesor, po­mnilnik), zavihki pa bi »delo­vali« le takrat, ko bi bili dejan­sko vidni. Pri Googlu pojasnju­jejo, da med petmesecnim pre­izkušanjem v testnih razlici­cah niso prijeli niti ene pritožbe uporabnikov, zato so se odlocili zadevo preizkusiti na »stabilni« razlicici Chroma, ki jo uporablja velika vecina uporabnikov. V resnici je najvec hrupa in zgražanja povzrocila rešitev – Googlovi inženirji so na daljavo izklopili ta eksperiment. Niste vedeli, da ima Google tak dostop do vašega brskalnika, da lahko v njem po potrebi vklaplja in izkla­plja posamezne »eksperimente«? Mi tudi ne. Tudi administrator­ji, ki jim je tokratni eksperiment vzel nekaj ur življenja, o tem niso imeli pojma … Omenjeni nastavitvi lahko spremenite tudi sami, ce v Chro­me vpišete: chrome://flags/ #web-contents-occlusion chrome://flags/ #calculate-native-win-occlusion G U Windows s procesorji ARM? Ne, še vedno ne. Osnovna lastnost današnjih naprav, ki jih poganjajo proce­sorji z arhitekturo ARM, je varc­nost z baterijo ob dovolj velikih zmogljivostih delovanja. Govo­rimo seveda o telefonih in tabli­cah. Kaj pa, ce bi enako formulo uporabili tudi za prenosnike? Cetudi smo že velikokrat pisa­li o tem, da so procesorji z Inte­lovo arhitekturo x86 menda pre­vec energijsko požrešni, se vedno znova izkaže, da je tako z razlo­gom – za zmogljivo delovanje je pac potrebna energija. Vendar Microsoft v sodelova­nju s partnerji v tej smeri vedno znova preizkuša, nazadnje z no­vim prenosnikom Surface Pro X. Gre za ultratanek prenosnik, ki ga poganja posebej prilagojeni Qualcommov procesor Snapdra­gon SQ1 (razlicica Snapdragona 8cx). Prenosnik naj bi bil tanek, lahek, zmogljiv, baterija naj bi zdržala izredno dolgo (13 ur), prenosnik pa naj bi bil s spletom povezan neprestano, prek pove­zave LTE (saj ima omenjeni Sna­pdragon vgrajeno tudi podporo za LTE, cesar v Intelovih proce­sorjih ni). Prvi neodvisni testi tega pre­nosnika (ki pri nas ni naprodaj) so pokazali, da je sicer res lahek in tanek, tudi stalna povezanost s spletom drži, ostale obljube pa so na bolj majavih nogah. Kljuc­na težava je seveda združljivost z obstojeco programsko opremo. Windows so resda polno preve­deni za procesorje z arhitekturo ARM, vendar je neposredno pre­vedenih aplikacij izredno malo. Vse ostale tecejo prek program­ske emulacije, zaradi cesar so se­veda pocasnejše. Še vec, na ta nacin je mogoce poganjanje le 32-bitnih aplikacij za Windows, medtem kot 64-bitne na najno­vejšem prenosniku (ki stane od 1.000 evrov naprej) ne delujejo. Porocila pravijo, da je nov preno­snik v splošnem dovolj hiter, pri poganjanju emuliranih aplikacij pa niti ne vec. Hkrati prenosnik pri emulaciji potroši kar veliko energije, zato izpuhti tudi oblju­ba o zmogljivosti akumulatorja. Testni programi so sicer razlic­ni, toda Pro X naj bi zdržal oko­li 7 ur dela, najmocnejši Surface Pro 6 z Intelovim procesorjem pa skoraj 9. Ce še Microsoft ne zna nare­diti res odlicnega prenosnika ARM, kako bo to uspelo drugim? Popravek V prejšnji številki Monitor­ja smo v preizkusu laserskih ti­skalnikov (clanek »Crno-bela klasika«) zapisali napacnega distributerja za tiskalnike pod­jetja Brother. Uradna distribu­terja za te tiskalnike sta podje­tij Biromat (www.biromat.si) in Diss (www.diss.si). Za nevšec­nosti se opravicujemo. Knjiga je najboljša družba Branje je priljubljeno zimsko opravilo, ki v zaspanem letnem casu prežene dolgcas, nas duševno obogati in pripravi na nove podvige v prihajajocem letu. Ce smo nekdaj najraje listali klasicne knjige, si danes crke veckrat pri­vošcimo v digitalni obliki. Splet je poln najrazlicnejših elektronskih knjig, za katere nam ni treba placati niti belica. T The Chive The Chive je poln zanimivih zgodb in informacij, ki so predstavljene s foto­grafijami in z video posnetki. Resnicni dogodki, spregledane podrobnosti in zabavne neumnosti bodo bralca ozi­roma gledalca prikovali pred zaslon tako trdno, da bo težko izpustil mi­škin kolešcek, ki omogoca premikanje po vsebini, ter zapustil spletišce. thechive.com T Attack of the Cute Spletišce Attack of the Cute je še en primer spletne vsebine, ki zasvoji sle­hernika. Drogo tokrat predstavlja­jo fotografije živali v njihovih najbolj prikupnih pozah. Objavljajo jih mimo­idoci lastniki štirinožnih prijateljev, navdušenci nad kosmatimi zverinica­mi, obiskovalci živalskih vrtov in dru­gi. Attack of the Cute je spletna stran, primerna za obcinstvo vseh staro­sti in za zapravljanje casa na siv de­lovni dan. attackofthecute.com T ThisIsWhyImBroke Spletna trgovina zanimivega imena ponuja nore izdelke, s katerimi bomo zagotovo presenetili bližnje, prijate­lje in celo samega sebe. Med logicno razvršcenimi kategorijami najdemo razdelek, namenjen specificnemu ob­darovanju za tocno dolocen namen. Težko recemo, da bo med ponudbo vsakdo našel nekaj zase, vsekakor pa nam ob spletišcu nikoli ne bo zmanj­kalo idej. Prej denarja, na kar nami­guje tudi ime spletne trgovine. thisiswhyimbroke.com T DearBlankPleaseBlank DearBlankPleaseBlank je spletna stran, za katero bi si želeli, da obstaja tudi v slovenšcini. Vseeno se ji lahko z nekaj znanja anglešcine nasmejemo tudi na soncni strani Alp. Stran je pol­na zabavnih šal v obliki sporocil ozi­roma pisem. Objave so razdeljene po sklopih, ki segajo od zmerno smešnih do krohotanja vrednih domislic. Kate­gorija zunaj vseh kategorij se imenu­je Kaj, za vraga (Umm, WTF?!), pripo­rocamo jo zgolj posameznikom z iz­branim smislom za humor. dearblankpleaseblank.com T Exercism Exercism je resnejše sorte spletna stran, ukvarja se z ucenjem programi­ranja. Popolnoma brezplacno ponuja vajo iz številnih priljubljenih program­skih jezikov. V nasprotju s tekmeci uporabnik vadi lokalno in spletišcu v ocenjevanje ponudi koncan izdelek, kar ga navaja na orodja, ki jih bo pri delu vsakodnevno potreboval. Istoca­sno je prednost tudi hiba, saj s tovr­stnim nacinom ucenja ni ravno prija­zen do zacetnikov. Po premaganih za­cetnih ovirah se sistem odkupi s spo­sobnimi mentorji, ki hitro ocenijo po­sredovano kodo ter postrežejo z upo­rabnimi nasveti. Za uporabo spletišca je potrebna registracija. exercism.io T FreeCodeCamp Zacetnikom, ki se želijo nauciti ko­diranja v jezikih HTML, CSS in Java­Script, je namenjeno spletišce Free­CodeCamp. Uporaba je zastonj in za delo ne zahteva lastnih orodij. Pro­gramiranje poteka v spletnem vme­sniku. Odprtokodno spletno orodje je od leta 2014 do boljše službe po­magalo že številnim diplomantom spletnega tecaja. Zahtevano in žele­no znanje ob odsotnosti urnika vsak­do usvaja v lastnem ritmu. Upravi­telji spletišca vsebino nenehno do­polnjujejo in nadgrajujejo, obenem pa spodbujajo sodelovanje z aktivno spletno skupnostjo, iz cesar je v pre­teklosti nastalo že nemalo zanimivih projektov. freecodecamp.org T How Secure Is My Password? Uporabna spletna stran ima eno samo poslanstvo, in sicer ob vnosu iz­mišljenega gesla z izracunom casa, v katerem ga bi bil racunalnik sposo­ben uganiti, brezplacno zaupa, kako varna je vpisana kombinacija znakov. Ce nam zmanjka idej, ki bi poskrbe­le za vecjo varnost, nam predlaga po­moc svojega mecena, upravitelja ge­sel Dashlane. howsecureismypassword.net T Sleepyti.me Spanec predstavlja pomemben vi­dik vsakdanjega življenja. Kdor se tega zaveda, verjetno ve, da je iz spa­nja razvita cela znanost. Ce spletišcu zaupamo, kdaj nam bo budilka zju­traj zvonila, bo predlagalo vec razlic­nih terminov, ko bi bilo priporocljivo iti spat, da se bomo zbudili cim bolj spociti. Zadeva deluje na podlagi iz­racunanih spalnih ciklov in opozori tudi na dejstvo, da vecina ljudi po od­hodu v posteljo zaspi šele po štirinaj­stih minutah. sleepyti.me T BookBoon Ena najvecjih spletnih knjigarn na svetu je BookBoon, ki letno med uporabnike razdeli vec kot 75 mili­jonov elektronskih knjig. V sodelo­vanju s strokovnjaki z razlicnih po­drocij in profesorji ponuja kakovo­stne ucbenike in prirocnike. Name­njeni so predvsem študentom z ome­jenim proracunom za šolanje. Znanje knjigarna deli vecinoma brezplacno, saj živi pretežno od oglasov. Vec kot osemsto najboljših poslovnih priroc­nikov brez oglasov je dostopnih le narocnikom, ki placujejo šest evrov mesecno. Na voljo je tridesetdnevni preizkus placljive storitve, ki predho­dno pokaže, ali je izdatek vreden na­šega denarja. bookboon.com T DigiLibraries DigiLibraries je hitro rastoca sple­tna knjigarna, ki uporabnikom prek oglasov na spletišcu ponuja široko paleto najrazlicnejših digitalnih na­slovov. Gre za celokupno kakovostno storitev, ki poskrbi za ucinkovito kon­zumiranje elektronskih knjig. Omo­goca iskanje knjig po avtorju, naslo­vu ali tematiki, hitre prenose ter ne­odvisno branje. Med drugim podpi­ra zapise PDF, ePUB in Mobi, kar po­meni, da lahko prenesene knjige be­remo na najrazlicnejših napravah. Edina omejitev je velikodušne na­rave, dovoljeno je prenesti petdeset knjig dnevno. digilibraries.com T Free-Ebooks Spletna knjigarna Free-Ebooks ima pestro ponudbo knjig najrazlicnejših tematik. Tuji ji niso niti prirocniki za osebno rast, znanstvenofantasticni romani ali romanticne zgodbe. Knji­garna se sicer ukvarja s prodajo ele­ktronskih knjig, a clanom ponuja do pet naslovov na mesec brezplacno. Zastonjkarji so deležni izbranih knjig v obliki zapisa TXT in PDF, medtem ko sta bralnikom prijazna ePUB in Mobi rezervirana le za redne stranke, ki odprejo denarnico. free-ebooks.net T PDFBooksWorld Zelo lepo je urejena knjižnica PDF Books World, ki želi dela priznanih avtorjev predstaviti v formatu pri­hodnosti. Izbira je urejena po kate­gorijah, išcemo lahko med izmišlje­no prozo, ucbeniki, otroško literatu­ro in drugim. Knjige so optimizirane za razlicne naprave, s citljivim bese­dilom in z ilustracijami. Brezplacen prenos je omogocen z registracijo in ustrezno prijavo. pdfbooksworld.com T Project Gutenberg V Gutenbergovi ponudbi so knjige, za katere niso nikoli veljale avtor­ske pravice, so jim te pretekle ali pa so njihovo objavo avtorji izrecno do­volili. Poslanstvo projekta in spletne strani je širjenje elektronskih knjig. Ponudba obsega vec kot 60.000 na­slovov, med katerimi je precej (sta­rejših) biserov svetovne literature. Knjige je mogoce prenesti v najra­zlicnejših oblikah zapisa, med dru­gimi tudi v oblak. Vse je popolnoma brezplacno, morebitni prispevki, ki prostovoljcem omogocajo nadaljeva­nje dela, so dobrodošli. gutenberg.org AirBNB po novem tudi v slovenšcini AirBNB, spletni servis, ki je že resna alternativa Booking.com in tudi pri nas že resna možnost dodatne­ga zaslužka, je razširil število jezikov, v katerih je na vo­ljo. Med 31 novimi jeziki je tudi slovenšcina. AirBNB je bil ustanovljen leta 2008 in trenutno omo­goca najemanje ter oddajanje nepremicnin v 191 drža­vah, do zdaj pa je bil na voljo v 31 jezikih. Število jezi­kov se je po novem podvojilo. AirBNB sicer marsikomu omogoca dodaten zaslu­žek, vendar ima tudi temnejšo plat. Zaradi njega se cene nepremicnin (sob, stanovanj) strmo dvigujejo, kar prebivalcem seveda povzroca težave. Marsi­kje se zato lokalne oblasti odlocajo za omejevanje oddajanja stanovanj prek AirBNB. IZVIDNICA En posnetek za vse Ricoh morda bolj poznamo po fotokopirnih strojih in tiskalnikih, se pa dobro spozna tudi na digitalno fotografijo. Na podrocju 360-stopinjskih kamer je bilo med prvimi. 14 Umetna inteligenca za boljše besedilo V slovensko-avstrijski navezi se je rodil spletni pripomocek InstaText, namenjen posameznikom in podjetjem, ki pri strokovni delovni komunikaciji uporabljajo tuji pisni jezik. 16 12 november 2019 BALDPHONE Android za tretje življenjsko obdobje uporabniški vmesnik za pame­tne telefone in tablice Android Kje: sites.google.com/view/baldphone Cena: Brezplacno. X Intuitivna, pregledna in preprosta uporaba. Z Brez podpore v slovenskem jeziku. aldphone je odprto­kodna, torej brezplac­na rešitev za Android, ki zaslon in vmesnik pametne­ga telefona napravi bolj berljiv, preprost, predvsem pa prija­znejši. Nastal je iz potrebe, av­tor ga je namrec ustvaril za svo­jega dedka, a je aplikacija hitro dobila zadostno število uporab­nikov, ki so jo zaradi odprte na­rave prevedli v še osem jezikov. Med njimi tudi v slovenskega, za kar gre zasluga entuziazmu Kle­mna Skerbiša. Res je, poznamo že kar nekaj podobnih prevlek za Android, denimo Big Launcher, a zdi se, da so prakticne izkušnje tisti pravi temelj, zaradi katerega se Baldphone najbolje prilega ti­stim s posebnimi potrebami. Aplikacijo prenesete na pove­zavi sites.google.com/view/baldpho­ne, in ker to ni Google Play, boste pred namestitvijo morali še potr­diti, da zares želite poganjati po­tencialno škodljiv program. Prvi vtis je, da je res vse zelo prepro­sto. In prijazno. V stilu: »Ni bu­dilke. Ustvariš jo tako, da klikneš ...« Pisava je velika, lepo berljiva, vmesnik pa je za prste obicajnih uporabnikov že kar nekoliko ne­lagoden. Tako naprava že pri sre­dnjih nastavitvah dostopnosti namesto obicajnega klika zahte­va kako sekundo trajajoc pritisk na zaslonu. S tem verjetno pre­precuje, da bi se ljudje z nena­tancnimi prsti prepogosto izgu­bljali v vmesniku. Ta res obsega samo najnujnej­še. Osnovno namizje je zapol­njeno z velikimi ikonami, ki za­stopajo samo najpomembnej­še funkcionalnosti telefona. Na »slajdanje« in »svajpanje« lah­ko pozabite, namesto tega sta ob menijih vedno na voljo dve ogro­mni pušcici za pomikanje, pac tako, kot smo bili vajeni v casih naših dedkov. Seveda lahko sto­pnjo dostopnosti, torej prilagoje­nosti uporabniškega vmesnika, prilagajamo sami.  Baldphone ima dve morda zares kljucni funkciji za starej­še in invalidne. Prva so table­te, kjer lahko nastavimo opozo­rila za jemanje razlicnih zdravil, druga pa gumb za klic v sili, ki ga po želji lahko postavimo tudi na osnovno namizje. V imeniku nato dolocimo tiste stike, ki jih bo pritisk na rdeci gumb opozo­ril, da smo se znašli v stiski. Pomanjkljivosti? Skorajda jih ni. Med manjše bi morda lahko šteli, da so pomoc in video navo­dila za zdaj na voljo samo v he­brejšcini. Resnici na ljubo pa bo uvajanje v novi vmesnik najbo­lje opravil kar kak vešc uporab­nik obicajnega telefona. Napra­vili smo mini test in pri 76 let sta­rem upokojencu je tak spoznavni postopek trajal vsega pet minut. In kar je najlepše: danes red­ko najdemo aplikacije, ki imajo potencial množicnosti, a je nji­hov razvoj sad cistega altruizma. Avtor slovenske razlicice je bil v casu prevajanja v stiku z razvi­jalcem originala, ki mu je zau­pal, da je aplikacija že takoj nale­tela na precejšen plaz nespodob­nih ponudb. Od tistih za zaracu­navanje in zbiranje podatkov ter oglaševanje pa vse do tega, naj Baldphone naredi zaprtokoden in s tem prepusti prostor komer­cialnim sestricam. Vse to je do­slej ostro zavracal, saj mora biti po njegovem mnenju uporaba pametnega telefona dostopna vsem. Brezplacno.. Ko govorimo o pame­tnih telefonih, je skoraj vedno v ospredju njiho­va zmogljivost. Kaj vse zmorejo hkrati in kako veliko množico pik jim uspe spraviti na zaslon. Med nami pa so tudi lju­dje, ki potrebujejo rav­no nasprotno. Govorimo o starejših, slabovidnih, bolnikih s parkinsono­vo boleznijo, tresavico in z drugimi boleznimi, to­rej posameznikih, ki se v obicajnih uporabniških vmesnikih le stežka znaj­dejo. Kar na koncu vodi v odpor do uporabe mo­dernih tehnologij, kar je – upam, da se strinjamo – docela narobe.  Matic Gselman B En posnetek za vse RICOH Theta Z1 Kje: Foto Besenicar Cena: 1.000 EUR X Kakovost posnetkov, možnosti. Z Video brez umirjanja in le 4K. okratni poskusni zaj­cek prihaja od staro­ste na tem podrocju, Ricoha. Podjetje, ki ga mor­da bolj poznamo po fotoko­pirnih strojih in tiskalnikih, se dobro spozna tudi na di­gitalno fotografijo, na podro­cju 360-stopinjskih kamer pa je bilo med prvimi. Theta Z1, kot se imenu­je novinec, je njihova peta 360-stopinjska kamera in v primerjavi s predhodnimi mo­deli prinaša konkreten skok v strojni opremi in s tem tudi v ceni. Po obliki ne odstopa prav veliko od prejšnjih mo­delov, le krepko vecja je v pri­merjavi z njimi. Za to sta kriva dve 1-pacni tipali, ki zahteva­ta vecja objektiva in s tem tudi vecjo razdaljo od objektiva do tipala. Velika vecina, pravza­prav vse preostale 360-sto­pinjske kamere, ima tipala velikosti okoli 1/2,3 palca, ki so krepko manjša, zato so lahko tudi kamere manjše. Inženir­jem je uspelo v objektiv spra­viti celo zaslonko, kar zna pri­ti prav pri mocni svetlobi ozi­roma izboljšanju kakovosti sli­ke na robovih. Ostali tehnicni podatki se zlahka kosajo s fotoaparati. Razpon casa od 60 sekund do 1/25000 sekunde, obcu­tljivost med ISO 80 do 6400 ter shranjevanje v formatih JPEG ali RAW. Z1 pozna vse pomembne programe za fo­tografiranje, vkljucno z roc­nim nacinom. Majhen LCD­-zaslon na zadnji strani pod sprožilcem je namenjen po­rabi baterije oziroma številu mogocih posnetkov v enem nacinu in informacijam o fo­tografiranju v drugem. Gum­bov ni veliko, so ob strani ka­mere in z njimi si prav veliko ne moremo pomagati, kar po­meni, da je telefon del obvezne opreme. Prek njega nastavljamo vse parametre, vkljucno z izbiro programske avtomatike ter dru­gih nastavitev, na primer naci­na shranjevanja posnetkov. Med uporabnejšimi nastavitvami naj­demo tudi nacin HDR in interval­no fotografiranje. Nastavimo lah­ko pravzaprav vse, kar zmorejo fotoaparati, le da tu potrebujemo za popoln nadzor telefon. Vsak objektiv pokriva vidni kot približno 220 stopinj, za­slonko je f2,1, ki se lahko zapre do f5.6. Kamera zna že sama se­staviti posnetke, v formatu RAW pa jih lahko naknadno sestavi­mo na osebnem racunalniku. Tu se izkaže Ricohov vticnik za Ligh­troom, s katerim sestavimo po­snetek v 360-stopinjsko fotogra­fijo. Ta poleg samodejnega naci­na omogoca tudi rocno sestavlja­nje, ki pride prav, ce so predme­ti blizu objektiva. Takrat se zna zgoditi, da kamera sama ne se­stavi pravilno, z rocnimi nastavi­tvami pa to lahko popravimo. Ce­prav ima novinka tipala za nagib, se lahko zgodi, da posnetek vsee­no ne bo imel cisto ravnega hori­zonta, kar lahko z vticnikom brez težav popravimo. V primerjavi z drugimi 360-stopinjskimi kame­rami predstavlja Theta Z1 kon­kreten skok v kakovosti posnet­kov, kar je predvsem vidno v bi­stveno manjši kromatski aberaciji in vecjem dinamicnem razponu. Tudi šum pri višjih obcutljivostih je bistveno manj izražen in se ga da s programi, kot je že omenjeni Lightroom, zelo dobro odstraniti. Ce je fotografski del odlicno pokrit, pa je video podrocje, kjer bo moral Ricoh še konkretno za­jeti sapo. Najvišja locljivost je zgolj 4K, poleg tega kamera ne pozna nobenega umirjanja slike, kot to, recimo, pocne Insta360 One X ali Gopro Max 360. Tudi samo sestavljanje posnetka je zelo grobo, z ostrim rezom med eno in drugo polovico, kar vec kot ocitno namiguje na to, da je naprava v prvi vrsti namenjena fotografom in naknadno snemal­cem. Dodajmo še eno nesmisel­no omejitev, in sicer sta to vgra­jen pomnilnik in baterija. Ce za­dnja brez težav zdrži vsaj od 200 do 300 posnetkov (verjemite, 200 360-stopinjskih posnetkov za obdelavo je ogromno), je 19 gigabajtov pomnilnika dobese­dno nesramno malo, predvsem za video. Za fotografiranje še ne­kako gre, tudi v nacinu RAW, a dolžina video posnetka bo ome­jena na 40 minut v locljivosti 4K. Sledi še ena omejitev, najvec 25 minut snemanja v kosu. Ricoh je na tem podrocju ostal v letu 2016 in ocitno gladko ignoriral kitaj­ske proizvajalce, ki so medtem na tem podrocju naredili velik ko­rak naprej. Tudi sama aplikacija na telefonu nima veliko možnosti razen rezov, o kakšnem sprehaja­nju po posnetku, kot to zmore In­sta360, lahko le sanjamo. Theta Z1 nas tako pušca z ra­hlo mešanimi obcutki. Ce je foto del izpopolnjen in konkurencen na vseh podrocjih, tudi klasicni digitalni fotografiji, je video del v stilu »no, ce že mora biti«. Sne­manje v locljivosti 5, 7K predsta­vlja en del problema, sestavlja­nje drug in vprašanje, ki se po­stavlja je, ali Ricoh ne zna ali raje še malo caka na razvoj dogod­kov. Prvi bum 360-stopinjskih ka­mer pred tremi leti je vecino upo­rabnikov pustil bolj kot ne mrtvo hladne in dejstvo, da je Z1 kame­ra z dvema 1-palcnima tipaloma, je dobesedno atomska bomba. Uporabnost se na ta racun moc­no izboljša in boljši posnetki zna­jo hitro upraviciti visoko ceno. Pricakovali smo akcijsko kame­ro z 1-palcnim tipalom, dobili 360-stopinjsko kamero z dvema. Ce bi bil še video na ravni pol ce­nejših tekmecev, bi bil to že sko­raj sanjski produkt, tako pa bomo morali pocakati na naslednjo raz­licico. Ali pa ga bodo prehiteli ki­tajski tekmeci. In tem gre v za­dnjem casu zelo dobro.. Morda smo le prevec navdušeni, a ocitno se je svet 360-stopinjskih ka­mer zacel premikati v resne vode. Alan Orlic T s V primerjavi z drugimi 360-sto­pinjskimi kamerami predstavlja Theta Z1 konkreten skok v kako­vosti posnetkov. . Rimska cesta v enem posnetku: zaradi projekcije zgoraj in spodaj vidimo efekt stiskanja. Sliko se da naložiti na Facebook ali katero od spletnih mest za 360-stopinjske posnetke. . Spletna stran Kuula.co omogoca enostavno predstavitev 360 stopinjskih fotografij. Umetna inteligenca za boljše besedilo INSTATEXT Program za izboljševanje besedil v realnem casu. Prodaja: InstaText (instatext.io) Cena: 25 EUR na mesec, 108 EUR na leto. X Hitrost, preprosta uporaba, boljša besedila. Z Cena. rg strojnega prevaja­nja in bogatenja besedil beleži konstantno rast, najvecjo zaslugo za svetlo pri­hodnost imajo globalno povezo­vanje delovne sile z vedno vecji­mi potrebami po kakovostnih be­sedilih v angleškem jeziku, ra­zvoj umetne inteligence ter šte­vilna orodja, ki so cenovno do­stopna sleherniku. Trendu sta se leta 2018 pridružila strokovnja­ka s podrocja umetne inteligen­ce Matej Guid in Marcus Hassler, ki sta združila moci pri izdelavi programskega orodja za boljšo pisno komunikacijo v razlicnih jezikih. Opazila sta potrebo po boljših orodjih za bogatenje be­sedil, ki ji sodobni crkovalniki in orodja za preverjanje slovnice niso kos. V slovensko-avstrijski navezi se je rodil spletni pripo­mocek InstaText, namenjen po­sameznikom in podjetjem, ki pri strokovni delovni komunikaciji uporabljajo tuji pisni jezik. Tre­nutna razlicica orodja podpira anglešcino in je na voljo na sple­tnem naslovu InstaText.io. Preiz­kusimo jo lahko brezplacno. InstaText je prvenstveno us­merjen proti mednarodnim pod­jetjem, prevajalskim agencijam, agencijam za stike z javnostjo, odvetnis.kim pisarnam, vladnim institucijam, tiskovnim agenci­jam, strokovnim avtorjem in po­sameznikom, ki sodelujejo v aka­demskem pisanju. Uporaba sple­tnega pripomocka je preprosta, želeno besedilo vpišemo ali ko­piramo v levo okence uporabni­škega vmesnika, nato izberemo osrednji gumb s pušcico in tre­mi crtami. V sekundi ali dveh se na desni strani pojavi vsebina s predlogi za kakovostnejše pisa­nje. Ucinkovitost pripomocka smo preizkusili po bojda prilju­bljeni praksi - slovenski sestavek smo posredovali Googlovi stori­tvi Translate, ki izpljune za silo prebavljiv angleški prevod, na­kar smo ga prenesli v InstaText. Rezultat je tekoce berljivo bese­dilo, ki bi pogojno prevaralo celo Angleža. Daljše preizkušanje razkri­je premetenost algoritma in zdi se, da racunalniška pamet ra­zume, kaj smo napisali. Podani predlogi so smiselni, bliže bral­cu, ki mu je anglešcina mater­ni jezik. Umetna pamet sicer po­pravi slovnicne in druge napake, a vecja vrednost sprememb tici v ustreznejši rabi besed in temelji­tem preoblikovanju ter optimiza­ciji besedila. Naprednejše popra­vljanje upošteva kontekst besedi­la, pomembna je izbira besed, ki besedilo obogati, ga naredi razu­mljivejšega in ucinkovitejšega ter obenem postreže z idejami. Za­pleteno besedilo naredi prepro­stejše, posnema pisca, ki piše v maternem jeziku. Originalno besedilo ni nujno napacno, gre predvsem za predloge, ki obo­gatijo napisano. Odlocitev o nji­hovi uporabi je popolnoma v ro­kah uporabnika. Ce posamezne­ga popravka ne želimo, se z mi­ško postavimo na prvotno bese­do in kliknemo Revert. V primerjavi s tekmeci, med vidnejšimi so Grammarly, White­Smoke in Ginger, InstaText z nji­mi deli sposobnost zaznavanja tipkarskih in slovnicnih napak, ki pa jim doda zaznavanje sobe­sedila in izboljšanje kakovosti napisanega. Medtem ko so tek­mece že zalotili pri digitalnem prisluškovanju, InstaText vnese­nih besedil uporabnikov ne shra­njuje. Za varnost je poskrbljeno na vsakem koraku. Storitvi za zdaj manjkajo razlage napak ozi­roma popravkov, kot jih ponuja Gingerly, spletni vticnik in pro­gramski vmesnik API, ki bi olaj­šal sodelovanje z drugimi razvi­jalci tovrstnih rešitev. Vse našte­to je v nacrtu za prihodnost, po katerem se bo ekipa razvijalcev najprej posvetila podpori dru­gim svetovnim jezikom. Do kon­ca leta 2019 naj bi InstaText tako obvladal nemšcino. Uporaba storitve InstaText ni poceni, a je narocnina primerlji­va s tekmeci (Grammarly). Ob placilu enkratnega zneska v vi­šini slabih 108 evrov nam bo In­staText na voljo vse leto oziro­ma dokler ne porabimo kvote 1,200.000 znakov. Mesecna na­rocnina za 100.000 znakov sicer znaša cetrt stotaka. Vložek se po­vrne ob prvi seminarski nalogi, ki jo uciteljica anglešcine z užit­kom prebere, nevede, da je izvir­nik videla že lani.. Racunovodkinja v pod­jetju je prejela elektron­sko sporocilo tuje govo­recega direktorja, v kate­rem jo prosi, da partner­ju v Bolivijo cim prej na­kaže 50.000 evrov. Ce ne bi bilo besedilo v polo­mljeni anglešcini, bi na­logo brez pomislekov iz­vedla, tako pa je osebno poklicala direktorja in iz­vedela, da gre za preva­ro. Prevaranti so naredi­li eno samo napako, niso uporabili slovensko-av­strijske programske reši­tve InstaText. Boris Šavc s InstaText ni poceni, zato je brezplacni preizkus dobrodošel. T . Ucinkovitost algoritma v ozadju in umetne prevajalske pameti smo preizkusili z rocno prevedenim uvodom pricujocega clanka. Zaklenimo USB Monitor DVD Na tokratni Monitorjev DVD smo priložili še: • film Los Bando • MonitorTV – Kar zna Sova, znamo tudi mi • arhiv Monitorja in Monitorja Pro v obliki PDF in še 3 GB najrazlicnejših programov! Programi, ki smo jih tokrat priložili na naš DVD. ljucki USB so prirocne napravice, ki so zato po­gosto v uporabi. Z njimi lahko hitro prenesemo podat­ke, programe, a tudi – viruse. Ko kljucek vtaknemo v racunalnik, se lahko samodejno zgodi marsi­kaj. Ali pa tudi ne, ce imamo na­mešcen ustrezen program(cek), ki delovanje vrat USB ustrezno omeji. . USB Disk Manager. Da je lahko popolnoma zadovoljiva za­šcita tudi brezplacna, dokazuje programcek USB Disk Manager. Tega sploh ni treba namestiti, ampak ga le neposredno pože­nemo (seveda pa se lahko doda v Okenski samodejni zagon), nakar je dostopen med obvesti­li spodaj desno. Iz graficno lic­nega vmesnika lahko izberemo, da vrata USB popolnoma izklo­pimo, jim izklopimo le možnost pisanja ali pa samo možnost za­gona programskih datotek. Na ta nacin lahko kljucek še vedno uporabljamo za prenos datotek, vendar se morebitni virus nanj ne bo zapisal ali pa se s kljucka ne bo namestil na racunalnik. Enostavno in preprosto, je verje­tno imel za cilj avtor programa. USB Disk Manager Syed Ghulam Akbar www.syedgakbar.com USB Disk Manager.exe Cena: Brezplacno. . USBDeview. Prav tako brez­placno je orodje USBDeview. Že po imenu bi lahko sklepali, da gre za orodje, ki je namenje­no »znalcem«, torej tistim, ki jim uporabniški vmesnik ne pomeni nic, ampak je zanje kljucno, da deluje. USBDeview v tabelaricni obliki prikaže vse naprave USB v racunalniku, nato pa jih lahko eno po eno izklopimo ali ponov­no vklopimo. Lahko pa kljucek tudi izvržemo (eject) in mu celo izmerimo hitrost delovanja. To pa je tudi bolj ali manj vse, ce ne štejemo možnosti kar odname­stitve gonilnika. Kar je za naše namene gotovo nekoliko drastic­na rešitev, mar ne? USBDeview NirSoft www.nirsoft.net USBDeview.exe Cena: Brezplacno. . USB Lock. Ko program ni vec brezplacen, ponavadi prido­bi nove lastnosti in tako je tudi z USB Lockom. Za zacetek po­vejmo, da se tu prvic srecamo z vpisom gesla, ki preprecuje ne­pooblašceni dostop do progra­ma, kar je vsekakor edino smi­selno. Po vstopu v program lah­ko izbiramo prepoved branja ali pisanja na kljucke USB ali se celo odlocimo prepovedati le priklop pametnih telefonov (Android ali iPhone). Prepovedi lahko uvelja­vljamo, denimo, samo na vticni­ci za kartice microSD, ki jo imajo nekateri prenosniki. Še vec, pro­gram omogoca tudi prepreceva­nje dostopa do izbranih spletnih strani (kar je nekako … neupo­rabno), preprecevanje zagona izbranih programov (tudi z dis­ka) ali izklop dolocenih naprav (tiskalnik, bluetooth). USB Lock GiliSoft www.gilisoft.com usb-lock.exe Cena: Preizkusni, nato 50 dolarjev. . USB Block je graficno lep­ši in še bolj resen kot zgoraj opi­sani USB Lock (da, imeni sta res nerodno podobni …). Za do­stop seveda zahteva vpis gesla, nato pa lahko izklopimo delo­vanje vrat USB, pogonov CD/DVD, nesistemskih diskov in celo – omrežja. Da, vgrajen je celo ne­kakšen požarni zid. Nastavimo ga lahko celo tako, da so vrata USB nacelno izklopljena, razen ce vanje vtaknemo kljucek z do­voljeno serijsko številko, kar je gotovo lahko koristno. Zanimivo je, da program, ce želimo, »pre­živi« tudi, ko Windows zažene­mo v varnem nacinu. Morebitni zlikovec torej tudi v tem nacelno zelo »nevarnem« nacinu, ko ve­cina gonilnikov in programov ne deluje, na USB ne bo mogel pre­pisati varovanih informacij. USB Block NewSoftwares www.newsoftwares.net usb-block-en.exe Cena: Preizkusni, nato 50 dolarjev. K . USB Raptor. Kaj pa malce drugacna manipulacija z ra­cunalnikovimi vrati USB? USB Raptor je program, ki ga lah­ko uporabimo, a ne za zaklep vrat USB, ampak za zaklep – samega racunalnika. Z njim namrec na kljucek shranimo po­sebno šifrirano datoteko, ki bo edina znala odkleniti racu­nalnik. Ko pridemo do racunalnika, vanj vtaknemo tako na­rejeni kljucek in racunalnik se odklene. Ko kljucek odstrani­mo, se racunalnik spet zaklene. Seveda lahko morebiti izgu­bljeni kljucek »povozimo« in se prijavimo z geslom, ki smo ga prej nastavili, lahko pa se prijavimo celo tako, da zaklenjene­mu racunalniku pošljemo »omrežni signal« – iz drugega USB Raptorja, ki je nekje drugje v omrežju. »Raptorji« se v omrež­ju namrec samodejno najdejo. USB Raptor omogoca veliko glede na to, da je brezplacen. USB Raptor limbo666 sourceforge.net/u/limbo666 USBRaptor.zip Cena: Brezplacno. MOBILNO NOVO NA ANDROIDU Naš izbor na Androidu Boris Šavc . Zone Launcher. Zaganjalnik Zone Launcher ne nadomesti privzete izbire, temvec tece nad njo ter zago­tavlja dostop do izbranih programov zgolj s potegom prsta po zaslonu. . UbikiTouch je zmogljiva aplikaci­ja neštetih zmožnosti, ki se za strmo ucno krivuljo odkupi z lažjim upravlja­njem telefona. . FV File Explorer. Raziskovalec FV File Explorer je namenjen izkljucno upravljanju datotek na telefonu, zato za delovanje ne potrebuje toliko pra­vic kot tekmeci. . FilesGo. Drugi upravitelj datotek na tokratnem seznamu poleg obicaj­nih nalog raziskovalca cisti pomnilnik ter išce nepotrebne datoteke in poza­bljene aplikacije. . Wallhub je nova zbirka kakovo­stnih ozadij visoke locljivosti in pri­vlacnih motivov, razvršcenih v smisel­ne kategorije. . Desert Island. Aplikacija Desert Island, ki je del Googlovega projekta Digital Wellbeing Experiment, nas od telefona odvaja s prostovoljnim ome­jevanjem aplikacij. . Privacy Browser zavaruje sple­tno pohajkovanje posameznika pred nepovabljenimi ocmi loceno od obi­cajnega brskanja po spletu. . Cam Scanning. Digitalni optic­ni bralnik Cam Scanning je najbolj­ša brezplacna aplikacija za skeniranje dokumentov na poti. . Boom. Za boljši zvok izbrane­ga telefona z operacijskim sistemom Android poskrbi prirocna aplikacija Boom, ki med drugim podpira tudi si­mulacijo prostorskega zvoka 3D. .. Muviz Edge. Programski pripo­mocek Muviz Edge, ki podpira vecino predvajalnikov s tržnice Play, predva­jano glasbo pretvori v igro barv na ro­bovih zaslona. .. Playpost je zanimiva aplikacija, ki nam z enim izmed 240 glasov najde­ne spletne clanke prebere na glas. .. Professional Resume Builder. Prirocno mobilno orodje za izdelavo življenjepisov ob prijavi na prosto de­lovno mesto prej ali slej koristi sle­herniku. .. Feeleat je digitalni dnevnik vno­sa hrane, ki uporabniku z nasveti po­maga opustiti slabe prehranjevalne navade. .. Guitar Tuner Pro. Digitalni ogla­ševalec brenkal je kljub dodatku Pro v imenu spocetka zastonj, nas pa ka­sneje res razocara s številnimi nakupi znotraj aplikacije. .. I learn. Zabaven nacin ucenja francoskega jezika je namenjen odra­slim zacetnikom, ki novo znanje radi usvajajo skozi igro. .. Chiaki je odprtokodna rešitev za oddaljeno igranje iger s konzole Play­station 4 na zaslonu izbranega telefo­na z Androidom. .. Storyscape je ugank polna avan­tura za odrasle, v kateri igralceve od­locitve usodno vplivajo na potek in zakljucek posameznih zgodb. .. NBA Now Mobile. Ob odlicnih predstavah naših košarkarjev v naj­mocnejši košarkarski ligi na svetu se prileže športna igra, kjer lahko zaigra­mo kot eden izmed njih. .. The Addams Family – Mystery Mansion. Medtem ko se nova gene­racija gledalcev z najbolj cudno druži­no na svetu spoznava v kinu, se nado­budni igralci z njenimi clani družijo v spremljajoci igri. .. American Dad! Apocalypse Soon. Prva mobilna igra priljubljene animirane humoristicne serije je RPG, kjer v cevljih Stana rešujemo družino iz krempljev skrivnostnih vesoljcev. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA ANDROIDU MOBILNO . . . . . Mobilne varuške Ob rojstvu otroka nas cakajo precejšnji izdatki za stvari, ki jih dojencek potrebuje. Lupinica, zibelka, vozicek, termometer, koš za plenice, oblacila in vec. Spiska kar noce biti konec. Na sreco lahko nekatere stvari dobimo od prijateljev, druge nadomestimo z alternativnimi rešitvami. Ena izmed njih je pametni telefon v vlogi elektronske varuške. Boris Šavc ed najbolj priljubljeni­mi aplikacijami, ki na­domestijo klasicno ele­ktronsko varuško, je Dormi .. Ima odlicen uporabniški vme­snik, prilagodljive nastavitve in številne druge zmožnosti, med katerimi je zelo uporabna di­namicna obcutljivost, ki poskr­bi, da se telefon ne odzove na manjše premike specega dojenc­ka, temvec nas opozori šele, ko je vrag odnesel šalo in podmla­dek zares zahteva našo pozor­nost. Dobra izbira za elektronsko varuško je tudi program Ba­byCam ., ki nas obvesti, ko se v postelji dojencek zacne premikati in oglašati, nakar nam prek video posnetka v živo omo­goci, da preverimo, ali gre za la­žni alarm ali pa je res napocil cas za akcijo. Med boljše lastnosti aplikacije prištevamo hitro vzpo­stavitev delovanja, možnost šti­riindvajseturnega nadzora in iz­klop drugih obvestil na nadzor­nem telefonu, ki bi lahko otroka zmotila pri spancu. Baby Monitor 3G . je soli­dna aplikacija, ki izvaja naloge elektronske varuške od vsepo­vsod. Medtem ko klasicne napra­ve nadzor izvajajo, ko sta spreje­mnik in oddajnik na krajši raz­dalji, Baby Monitor telefona z njuno nalogo ne omejuje. Poleg brezžicnih omrežij zna delova­ti tudi prek mobilnih podatkov­nih povezav. Med zmožnostmi ne manjkajo video pogled v živo, razlicni alarmi in nastavitev ob­cutljivosti. Uporabniki, ki si želijo pre­prostejše rešitve, bodo veseli programa WiFi Baby Monitor .. Ta ne zahteva drugega, kot da telefon položimo v dojenc­kovo sobo, medtem ko na dru­gem spremljamo, kaj se v njej dogaja. V brezplacni razlicici je na voljo zgolj zvok, v placlji­vi tudi video, umirjanje dojenc­ka z oddaljenim glasom ter blo­kada oglasov, ki nas sicer motijo med uporabo. Zadnji program v osnovi ni ravno elektronska varuška. AtHome Camera . je nadzorni sistem za povezovanje z omre­ženimi video kamerami, ki zna sodelovati s sleherno z interne­tom povezano kamero. Enako uspešno sodeluje z racunalni­škimi kamerami in s samostojni­mi napravami kot telefonskimi fotoaparati. Osrednja zmožnost je zaznavanje premikov, ki pro­žijo obvešcanje nadzorne apli­kacije. Gre za brezplacen izde­lek z oglasi. Ce nas ti motijo, je na voljo placljiva razlicica brez njih, ki nas olajša za dobrih par evrov.. M MOBILNO NOVO NA IPHONU Naš izbor na iPhonu Jure Forstneric . Planny 3. Odlicna, pregledna apli­kacija za vodenje opravil, ki vkljucu­je tudi zanimivo statistiko opomnikov in opravil. . Sorted 3. Še ena aplikacija za or­ganiziranje casa. Omogoca urejanje dogodkov, opravil in beležk v casov­ni seznam. . iTerminal. Eden izmed boljših od­jemalcev na iOS za SSH in Telnet. Se­veda omogoca tudi hrambo pogostih povezav. . MWeb. Zmogljiv urejevalnik bese­dil s podporo za sintakso Markdown in z možnostjo povezovanja z razlicni­mi storitvami, denimo Wordpressom. . TextGrabber Translator. Preva­jalni program dobro znanega podje­tja Abbyy, konkretno za prevajanje be­sedila, zajetega s fotoaparatom ali s shranjenih fotografij. . TickTick. Še ena aplikacija za be­leženje opravil, tokrat s poudarkom na preprostem delovanju in pregle­dnosti. . Crowdfire. Aplikacija, namenjena hitremu beleženju zanimivih zgodb, clankov in fotografij za vsa družbe­na omrežja. . Apple TV. Kupcem novejših na­prav s sistemom iOS ponuja Apple brezplacno leto uporabe njihove stori­tve za pretocni video. Do nje pridemo prek aplikacije Apple TV. . Instants – Photo Edition. Eno­stavna aplikacija za hitri zajem pre­prostih fotografij, ki jim lahko doda­mo kratke pripise in razlicne filtre. .. Blendeo. Aplikacija Blendeo je ena izmed zmogljivejših za zajem fo­tografij z daljšim casom ekspozici­je – to lahko dobimo tudi iz zajete­ga videa. .. A Color Story. Zmogljiva aplika­cija za urejanje fotografij, ki poudar­ja predvsem izredno širok izbor razno­vrstnih filtrov. .. Tiqets – Museums & Attracti­ons. Aplikacija Tiqets nam na enem mestu ponudi nakup vstopnic za raz­licne svetovne atrakcije, muzeje in ga­lerije. Najdemo jih znotraj aplikacije v obliki kode QR. .. Trails Outdoor GPS Logbook omogoca beleženje podatkov aktiv­nosti v naravi, denimo med hojo, kole­sarjenjem, tekom itd. .. Yousician. Aplikacija za ucenje razlicnih glasbenih inštrumentov (in tudi petja), ki vsebuje na tisoce pe­smi in nudi tudi povratno informaci­jo o igranju. .. State of Survival: Zombie War. Pol leta po zombi apokalipsi moramo preživeti in pomagati pri po­novni vzpostavitvi civilizacije, pri tem pa se obvarovati pred napadi zom­bijev. .. F1 Mobile Racing. Letošnja se­zona formule ena gre h koncu, lahko pa se preizkusimo v uradni igri z vse­mi letošnjimi moštvi in dirkaci. .. Magic Mansion. Prikupna arka­dna igra z retro grafiko in enostav­nim, a nalezljivim igranjem, kjer ob vse zahtevnejših ravneh odklepamo tudi nove like. .. Row Row. Izredno lepa igra ve­slanja po razlicnih rekah, kjer tekmu­jemo v cim hitrejšem veslanju do cilja. .. Kubrix. Zanimiva, lepo izdelana igra reševanja nenavadnih geometrij­skih ugank. .. Tennis Clash. Hitra, akcijska igra tenisa z odlicno grafiko in s prepro­stimi, intuitivnimi kontrolami. Podpira tudi igranje proti prijateljem. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA IPHONU MOBILNO . . . . . Izbranci Apple je znan po izbranem okusu, zato se uporabniki naprav z logotipom ugriznjenega jabolka nikoli ne zadovoljijo s povprecnimi izdelki. Trditev velja tako za strojno kot programsko opremo. V Cupertinu so na nekatere programe, ki jih ponujajo tuji razvijalci na tržnici App Store, tako ponosni, da jih ne pustijo drugam. Boris Šavc rvi programski izde­lek, ki ga lahko dobi­jo le uporabniki naprav z operacijskim sistemom iOS, je Focos ., fotografska aplikaci­ja, ki do obisti izkoristi dvojno ali trojno kamero novejših Applovih telefonov. Uporabljamo jo za ure­janje obstojecih fotografij, ki jim po želji spreminjamo osredotoce­nost, ostrenje in druge podrobno­sti. V bistvu omogoca, da izbrani motiv posnamemo še enkrat. Naslednji predstavljeni izde­lek, s katerim se uporabniki te­lefonov iPhone upraviceno ba­hajo, je digitalni koledar Time­page .. Odlikujejo ga preprost vnos dogodkov, neprekosljiva le­pota brez nepotrebne navlake, izredna prilagodljivost, podrob­na analitska orodja ter povezava z uro Apple Watch. Apple je med drugim deležen enega najboljših odjemalcev za spletišce Reddit. S programom Apollo for Reddit . je prebira­nje zabavnih in družabnih novic ter drugih objav še vecji užitek. Aplikacija odlicno obvlada ureja­nje komentarjev, iskanje vsebin ter ima nenadkriljiv pregledoval­nik vecpredstavnostnih datotek, od slik do video posnetkov. Navi­gacija je olajšana s prilagodljivi­mi gestami. Razvijalci prikupnega ime­na Agile Tortoise, ki v prevo­du pomeni okretna želva, za Applove telefone in tablice izdelujejo zares dinamicen ure­jevalnik beležk in drugih zapi­sov. Drafts . je v hipu pripra­vljen za delo, takoj ko ga zaže­nemo, se na zaslonu pojavita list digitalnega papirja in do­gajanja željna tipkovnica. Napi­sano se shrani v nabiralnik In­box, kjer shranjene izdelke po želji urejamo in oznacujemo. Še lažje vnose omogocajo vna­prej pripravljene akcije, s kate­rimi zapise objavljamo na dru­žabnih omrežjih, jih shranimo v oblak, dodamo v koledar in po­dobno. Urejevalnik je izredno prilagodljiv in za namecek brez­placen. Placljiva narocnina v vi­šini dveh evrov mesecno raz­širi osnovni nabor zmožnosti, odklene urejanje akcij in doda spreminjanje videza. Zadnji izbrani izdelek, ki ga najdemo zgolj na tržnici App Store, je predvajalnik podkastov Overcast .. Ta med drugim omogoca prenos posameznih oddaj za poslušanje brez sple­tne povezave, nastavitev hitro­sti predvajanja, napredno pove­cevanje glasnosti, pametne pred­vajalne sezname in inteligentno preskakovanje tišine pri pogovo­rih, ki poslušalcu prihrani nema­lo casa.. P FOKUS ALI IGRE POVZROCAJO ODVISNOST? X 24 december 2019 Možgani so še vedno v naši lasti, a bitka za pozornost je huda Podjetje Epic Games je sredi oktobra povzrocilo val navdušenja in groze, ko je svet igre Fortnite izginil v crni luknji. Starši, ki se pritožujejo nad prekomernim igranjem iger in so v nenehnih sporih s svojimi najstniki in najstnicami, so si oddahnili, igralci pa so z nestrpnostjo cakali nadaljevanje. Po porocanju casopisa The Guardian je prek spletnih storitev, kot sta Youtube in Twitch, unicenje priljubljenega prizorišca v enem veceru spremljajo vec kot šest milijonov ljudi. Tamara Harb prekinitev ni bila dolga. Brezplacna igra Fortnite Battle Royale, ki se po pri­bližno dveh letih lahko pohvali z 250 milijoni registriranih igral­cev, podjetje Epic Games pa z lanskoletnim zaslužkom vec kot 2,7 milijarde evrov, se je seveda hitro vrnila. Bitke, v katerih sto igralcev bije boj do zadnjega in trajajo približno 20 minut, so po­novno del vsakdana, prav tako tudi spori najstnikov s starši o prekomernem igranju. Zasvojenost z igranjem iger Razprave o vplivu iger, preko­mernem igranju in zasvojenosti so vroca tema, ki jo je še podžga­la (potencialno skupinska) tožba v Kanadi proti podjetju Epic Ga­mes, v katerem ustvarjalce For­tnita obtožujejo, da so ob pomo­ci psihologov ustvarili igro, ki zasvoji, igranje pa primerjajo z uživanjem kokaina. Ponudniki spletnih storitev, vi­deotek, družabnih omrežij in se­veda tudi iger bodo naredili res vse, kar je v njihovi moci, da nas privabijo in obdržijo naš fokus. Boj za pozornost je namrec kr­vav in na robu (ali celo cez meje) eticnosti, a z uporabo besede za­svojenost je treba ravnati previ­dno, pa ceprav je Svetovna zdra­vstvena organizacija (WHO) leta 2017 med klasifikacije bolezni uradno dodala motnjo, s katero je povezana zasvojenost z video igrami. Andrew Przybylski, predava­telj in direktor raziskav na inšti­tutu za internet univerze v Ox­fordu, je skupaj s kolegi izra­zil nestrinjanje s to klasifikacijo predvsem zaradi preširoko zasta­vljene definicije in premalo raz­iskanega podrocja. V raziskavah po njihovem mnenju vlada pre­cejšnja zmešnjava, saj ni povsem jasnega odgovora, ali probleme igralcev povzroca igranje iger ali pa tisti, ki že imajo dolocene pro­bleme, težijo k nezdravi uporabi tehnologije. Med proucevanjem raziskav na to temo so opozorili tudi na napake in hitro odobra­vanje raziskav zaradi zanimanja javnosti o tej temi. K zmešnja­vi dodatno pripomorejo mediji, ki pogosto z naslovi in s clanki o najhujših primerih lovijo klike in z uporabo besede »zasvojenost« zlahka potencirajo njihov domet. Kljub senzacionalisticnim na­slovom pa pretirano igranje še ne pomeni zasvojenosti. Dokler otrok lahko preneha igrati in se ukvarja tudi z drugimi stvar­mi, ni zasvojen. Ce namesto do­macih opravil raje igra igre, mu res ne moremo zameriti. A ce mladostniki niso množicno za­svojeni, še ne pomeni, da je na podrocju video iger vse v najlep­šem redu. Igre so ustvarjene z uporabo dognanj vedenjske psi­hologije, da bi igralce cim moc­neje pritegnile in jih med drugim ob pomoci nagrajevalnega me­hanizma tudi cim dlje obdržale. Nekdanja direktorica uporabni­ške izkušnje pri podjetju Epic Ga­mes, Celia Hodent, ki je sodelo­vala tudi pri pripravi Fortnita, ustvarjalcem iger svetuje, kadar želijo neko vedenje spodbuditi, naj igralca nagradijo, in dodaja, da obcasno nagrajevanje igralce veliko bolj pritegne kot stalno. A prijemi vedenjske psihologi­je pri ustvarjanju iger in nagra­jevanje igralcev še ne povzroca­jo zasvojenosti. V medijih se ob zasvojenosti z igranjem iger po­gosto omenja tudi dopamin. To je hormon, ki se izloca v poveza­vi s prijetnimi stvarmi – od hra­ne, spolnosti do potrditev in uce­nja – ter je tako dejansko pove­zan tudi z odvisnostmi. Hana Hawlina, sociokulturna psiholo­ginja z univerze v švicarskem Ne­uchâtelu, je v Mladini pojasnila, da se med igranjem igre Fortni­te z napredovanjem, raziskova­njem in s komuniciranjem spro­šca ta nagrajevalni mehanizem, a tudi ona ocenjuje, da je primer­java s heroinom nekoliko drastic­na. Njeno mnenje pri svojih pre­davanjih deli tudi Andrew Pr­zybylski, tako tudi po njegovem mnenju primerjava z mamili ni na mestu. Vseeno pa so skrb vzbujajoci odzivi nekaterih otrok, pri kate­rih so starši zaznali težave zara­di igranja iger. V radijski oddaji o igri Fortnite na avstralskem ABC Radiu Perth so starši podali šte­vilne primere. Nekateri so star­šem vzeli kreditno kartico in ku­povali dodatke znotraj igre, dru­gi so nastavili budilko in vsta­li sredi noci, da bi igrali Fortni­te, ali celo opustili osnovno skrb za higieno, veliko jih je postalo agresivnih, ce so jim odvzeli mo­žnost igranja igre. A ceprav me­diji slikajo podobo množicne od­visnosti, ni povsem tako. Igre, skrb in strah Vsako relativno novost v druž­bi spremlja strah staršev, da bo unicila njihove potomce, temu pa sledijo tudi mediji s senzaci­onalisticnim porocanjem, kot da se družba, kot jo poznamo, bli­ža koncu. In trenutni bavbav so brezplacne video igre. V petdese­tih so se bali stripov, ki naj bi uni­cevali mladino in celo povzroca­li homoseksualnost. V osemde­setih sta jih skrbela igra Dunge­ons in Dragons ter izguba stika z realnim svetom, v devetdesetih rap glasba, ki naj bi mlade na­govarjala k nasilju. Danes je skrb staršev usmerjena k internetu in igranju iger. Kot je dejal Douglas Adams, avtor Štoparskega vodnika po galaksiji, ce neka tehnologija ob­staja, ko se rodiš, je zate del na­ravnega reda. Ce si ob njenem prihodu star med 15 in 35 leti, je vznemirljiva in lahko celo zgra­diš kariero, ki je povezana s to tehnologijo. Ce se pojavi po tvo­jem 35. letu, pa je zate nenarav­na in jo težko sprejmeš. To še po­sebej velja za video igre. Tudi William Gibson, avtor Nevro­manta, kjer se vecina dogajanja odvije v virtualnem svetu, je v zacetku osemdesetih idejo za ta kiberprostor dobil ob opazova­nju mladih med igranjem arka­dnih iger, ki so bili tako zatoplje­ni v akcijo, kot da bi se dogajanje na zaslonu odvijalo v resnicnem svetu. Igre so se spremenile, prav tako druženje mladostnikov. Osmošolec Oskar v prispevku za Casoris razloži, da s prijatelji med igranjem igre Fortnite naj­dejo tudi cas za pogovarjanje o šoli, zabavo in smejanje ter tako tudi krepijo prijateljske vezi. For­tnite torej ni igra, pri kateri pri­tisneš pavzo in se kasneje vr­neš, kjer si ostal, saj je druženje njen sestavni del. Hana Hawlina v clanku za Mladino izpostavlja, da je Fortnite zelo dobro igra za naše osnovne potrebe in nas do­datno pritegne zaradi socialne komponente, tj. igranja v skupi­nah. Ko smo v skupini, se ne želi­mo izneveriti drugim in vložek v igro je tako še vecji. Ce torej otro­ka zmotimo med igro, s tem vpli­vamo tudi na njihov odnos s pri­jatelji, zato je njihov odziv na ne­nadno prekinitev lahko veliko bolj custven, kot se odraslim zdi primerno. Sovrstniki pa ne pripomorejo le k prijetnemu delu igranja vi­deo iger, kot je druženje, ampak tudi k tistemu, kar vodi v stisko. Pritisk na otroke k igranju tre­nutnega hita je velik, saj ustvar­jalci z marketinškimi akcijami in dogajanjem okrog iger (kot je bilo prvenstvo v igranju igre For­tnite) poskrbijo, da so vedno na oceh in v mislih. K igri jih prite­gnejo tudi sovrstniki, saj neso­delovanje in nepoznavanje oko­lja igre pogosto vodita tudi v iz­locenost. Otroci, ki ne igrajo, se ne morejo prikljuciti pogovorom o igri, ogled igranja in tuhtanje strategij pa prav tako nimata po­sebnega smisla. In tega se dobro zavedajo tudi pri Epicu. Skrb tako vsekakor ni odvec. Igre v boju za otrokovo pozor­nost nedvomno uporabljajo tudi prijeme, ki so veliko bolj ucinko­viti pri otrocih in mladostnikih, saj jih ti morda niti ne prepozna­jo kot manipulativne. Vzrok pa ponovno leži v možganih. Mladostniki in samonadzor Mladostniki so veliko bolj do­jemljivi za manipuliranje, saj njihovi možgani še niso do­volj zreli; samonadzor se na­mrec razvije šele nekje okoli 25. leta. Fortnite in podobne video igre pa seveda igrajo tudi veliko mlajši, pa ceprav so namenje­ne tistim od 12 let naprej. Mor­da bi si premislili, ce bi prebrali definicijo vseevropskega ocenje­valnega sistema za igre (PEGI), ki pravi, da je mogoce, da igra z oznako 12 vsebuje nasilje, na­migovanje na spolnost, ima ne­primeren jezik in celo elemen­te iger na sreco. A v primerjavi z mnogimi drugimi igrami nasi­lje v Fortnitu ni krvavo, zato ni tako brutalno, pa ceprav gre za boj do zadnjega. Marsikomu se morda na prvi pogled zdi, da bi lahko bila primerna tudi za ne­koliko mlajše, seveda pa prema­mita tudi zacetni nicelni financ­ni vložek in dostopnost na mno­žici platform. Ker pa morajo tudi brezplac­ne igre nekje zaslužiti, je zanje še toliko bolj pomembno, da obdr­žijo našo pozornost in nas spod­budijo k nakupom znotraj igre, s katerimi pridobivamo nova orož­ja in vizualne nadgradnje našega lika, s cimer zadovoljujemo tiste potrebe, ki pihajo na dušo naši želji po edinstvenosti. A s cim nas prepricujejo? Pri oblikovanju igre, tako pou­darja Celia Hodent, je neprimer­no vzbujanje krivde ali slabe ve­sti, da lik, ki ga ne kupiš, deni­mo, zacne jokati. Odrasli zmo­remo temu reci ne, pri otrocih je to precej težje. Pogosto gre pri igrah tudi za prepricevanje, da je treba placati, ce ne želiš izgubi­ti, ali pa izkorišcanje strahu pred tem, da bomo kaj zamudili, kot, na primer, da je neka zadeva na voljo le omejen cas. Ce tega ne kupimo v prvem trenutku, ne bomo mogli nikoli vec. A ceprav Celia Hodent te prijeme oznaci za neeticne, ti niso neznani niti Fortnitu. Fortnite vseeno ne vsebu­je (vec) enega bolj spornih ele­mentov sodobnih brezplacnih in placljivih iger, tj. skrinj presene­cenja (loot boxes), ki imajo ele­mente iger na sreco in jih naj­demo v igrah, kot so FIFA, Call of Duty ali Overwatch. Placljive skrinje presenecenja namrec vse­bujejo tako dragoceno vsebino (npr. posebne preobleke, orož­je) kot tudi tisto manj uporab­no, a tega pred nakupom obicaj­no ne moremo vedeti. To se bo z naslednjim letom spremenilo, saj so se mnogi ustvarjalci iger zavezali, da bodo objavljali ver­jetnosti za posamezne vsebine. Zaradi navezave na igre na sre­co so v nekaterih državah, deni­mo v Belgiji in na Nizozemskem, skrinje tudi že prepovedane, po­memben pa je tudi odziv igralske skupnosti. Mnoge igre poskuša­jo tako kot Fortnite z narocnino (Battle Pass), tako da že pri na­kupu vemo, kaj nas caka, a so na voljo šele, ko se do njih prebije­mo skozi ure in ure igranja. Po­zornost dobljena, naloga opra­vljena. Kaj pa spanje? Boj za pozornost Položaj ponudnikov novih di­gitalnih storitev, ki vkljucujejo družabna omrežja, videoteke in seveda igre, odlicno oriše izjava Netflixovega šefa Reeda Hastin­gsa, ki je že pred dvema letoma po porocanju casopisa The Gu­ardian za glavnega konkurenta njihove storitve navedel kar spa­nje. V tem pristopu ni osamljen in glede na to, da se prenekateri starši pritožujejo, kako se otroci zbujajo ponoci, da igrajo Fortni­te in so zjutraj povsem neprespa­ni za šolo, igram torej že uspe­va premagovati tudi tega konku­renta. A ko igra enkrat pritegne našo pozornost, jo mora tudi obdrža­ti, zato se ustvarjalci opirajo na dognanja kognitivne znanosti. Celia Hodent pri svojih preda­vanjih izpostavlja, da se morajo ustvarjalci dobro zavedati ome­jitev možganov, denimo tega, da ljudje precej hitro pozabljamo stvari. Ustvarjalci iger seveda že­lijo, da se k igri vrnemo, a mora­jo poskrbeti, da nas luknje v spo­minu ne bodo ovirale pri igranju. Zato moramo ves cas imeti na voljo informacije, ki so za nas po­membne, prav tako nam ne sme­jo naložiti prevec opravil hkrati, saj smo se igranja navsezadnje lotili, da se zabavamo, odžene­mo dolgcas, dobimo potrditev, se izražamo in družimo. Tudi Hodentova priznava, da video igre manipulirajo z upo­rabnikom, a da je problemati­cen lahko predvsem namen, ne pa sam koncept. Z nami manipu­lirajo tudi, denimo, proizvajalci avtomobilov z vgradnjo raznih opozoril, a nas piskanje v avto­mobilu ne moti, saj nas nagovori k uporabi varnostnega pasu, da bi bili v primeru nesrece bolj var­ni. Vseeno pa lahko zakljucimo, da je pri igrah manipulacija ven­darle bolj v službi ustvarjalca kot uporabnika. Vroca tema in odzivi Mladostniki v želji, da bi iz­boljšali izide, pogosto vstajajo ponoci, opušcajo druge hobije in ob odvzemu iger lahko celo po­stanejo agresivni. Vroce debate o internetu, igrah in casu, ki ga preživimo pred zasloni, so poleg zastrašujocih naslovov prinesle tudi nekatere odzive regulator­jev in držav. Na Kitajskem so ta mesec uve­dli stroge omejitve igranja iger. Mladoletni otroci lahko igrajo le 90 minut na dan med tednom in tri ure med vikendom, med de­seto zvecer in osmo zjutraj velja celo popolna prepoved igranja, omejena pa je tudi poraba sred­stev. Morda se komu zdi odziv pretiran in neživljenjski, a ne po­zabimo, da se to dogaja v deželi, kjer so v t. i. boot camps poskuša­li zdraviti zasvojenost z interne­tom, seveda neuspešno, tudi z elektrošoki, dogajale so se tudi druge zlorabe, ki bodo mlado­stnikom pustile posledice za vse življenje. Druge države imajo bolj življenjske pristope, kot so, denimo, prej omenjena omejitev elementov iger na sreco in kam­panje za osvešcanje o primernih pristopih za preprecevanje pre­komernega igranja. A igranje iger, kot je Fortnite, ima tudi pozitivne posledice in primarno predstavlja preživlja­nje prostega casa in zabavo ter druženje s prijatelji, zato je nuj­no ta del življenja mladostnikov treba bolje razumeti in težave re­ševati tudi s poglobljenim razu­mevanjem. V najnovejši raziska­vi je Andrew Przybylski s sode­lavci prišel do zakljucka, da je le malo dokazov, da nezdrav odnos do igranja iger vodi k vecjim cu­stvenim in vedenjskim težavam mladostnikov. Srž problema ver­jetno leži drugje. Morda mlado­stniki z nezdravim odnosom do igranja iger nimajo zadovoljenih osnovnih potreb ali pa se težave izražajo že na drugih podrocjih in zato išcejo umik ali celo vir sa­mozavesti. Hitrih odgovorov in rešitev ni, znanstveniki, kot je Andrew Przybylski, pa pozivajo ustvarjalce iger, da z raziskoval­ci delijo podatke o igralnih na­vadah mladostnikov, saj bi lah­ko tako to temo bolje osvetlili. To pa ne pomeni, da v primeru ne­gativnega vpliva igranja iger na življenje otroka ni treba poiskati pomoci strokovnjaka. Le ne po­šljite ga v boot camp.. A . Podjetje Epic Games je to fotografijo objavilo ob koncu sezone skupaj z besedilom »This is The End« in še enkrat dokazalo, da zna pritegniti našo pozornost. Vir: @FortniteGames na Twitterju . V kratkem videu Is Technology Addiction a Myth? Andrew Przybylski med drugim opozarja na razkorak med porocanjem medijev in dejanskimi raziskavami. Vir: Kanal BBC Ideas na Youtubu, posnetek zaslona . Šestnajstletni zmagovalec svetovnega prvenstva v igranju Fortnita je domov odnesel približno 2,7 milijona evrov. Vir: BBC News na Youtubu, posnetek zaslona s Netflixov šef Reed Hastings je že pred dvema letoma po porocanju casopisa The Guardian za glavnega konkurenta njihove storitve navedel kar – spanje. . Celia Hodent primerja skrinje presenecenja z zbiranjem slicic igralcev NBA, ki so bili na voljo v paketu, tako da kupec ni vedel, katere bo dobil. A pot do njih je bila dolga, ne le klik stran. Vir: Game Change na Youtubu, posnetek zaslona . Prizor iz dokumentarnega prispevka China's Web Junkies: Internet Addiction Documentary o centrih, kjer zdravijo zasvojenost z internetom. Vir: The New York Times na Youtubu, posnetek zaslona Zanimive povezave Andrew Przybylski o mitih, zmotah in posledicah casa, ki ga preživimo pred zaslonom www.youtube.com/watch?time_continue=874&v=CsDxg2sTG20& feature=emb_logo Celia Hodent o kognitivni znanosti pri ustvarjanju iger www.youtube.com/watch?v=rIQMqwsotzE Clanek v New York Timesu o zasvojenosti z igrami www.nytimes.com/2019/10/22/magazine/can-you-really-be- addicted-to-video-games.html DECEMBER 2019 Vsi bi si želeli vecjega od soseda Imam težavo – moj televizor je manjši od sosedovega. Še vec, zaradi tega si sploh ne belim glave. In, da, govoril bi lahko tudi o telefonu, avtu (ceprav, ne, sosed ima manjši avto, tu sem varen), kosilnici (jaz, revež, imam tisto rocno, brez kakršnegakoli motorja, in jo moram kar z lastno mocjo okoli potiskati) in še cem. Jure Forstneric avno na dan, ko se spra­vljam pisat te vrstice, me je zjutraj pricakalo ele­ktronsko sporocilo z naslovom »Bi radi imeli vecjega kot vaš so­sed?«. Sporocilo me je pravza­prav pricakalo dvakrat, ker mi ga je preposlal še urednik – eden izmed slovenskih distributerjev namrec oglašuje 75-palcni (!) te­levizor po res ugodni ceni. Ne izpolnjujem torej svojih po­trošniških obveznosti: televizor meri bolj malo, tudi kratic mu kar nekaj manjka. Trudi se sicer biti pameten, a mu to ne uspe­va. Telefon bi najraje obdržal tri, štiri leta, a ga menjujem bolj pod prisilo urednika in službenih ob­veznosti (težko je preizkušati nove aplikacije na tri leta ali vec starem telefonu). To je še posebej v ospredju rav­no jeseni, ko se zdi, da je pritisk prodajalcev oziroma oglaševal­cev še posebej hud. Crni petek je, treba bo kaj kupiti. Vecji TV, tre­nutni je premajhen. Crni petek? Lepo prosim, to je za amaterje, kmalu bomo imeli crni teden. Ali pa kar mesec, saj je vseeno. Ak­cija tu, akcija tam, racunalnik je pocasen, telefon še bolj. Resda pišem za revijo, kjer re­dno ocenjujem nove izdelke in kjer sem že velikokrat tarnal nad uporabniki, ki se predolga leta oklepajo nekih prastarih, komaj še živecih racunalnikov in tele­fonov. A v tej potrošniški mrzli­ci, ob tem nenehnem pritisku in bombardiranju z oglasi z vseh strani imam obcutek, da se pou­darja le dejavnost nakupovanja, kot da je sama sebi namen. Ob preletu reklam in nepregle­dnih množic v trgovinah se zdi, da se vse prevec poudarja, koliko ceneje smo nekaj dobili, kot bi si­cer. Da je tista rec, karkoli že je, 50 odstotkov znižana. In se hva­limo, kako ugodno smo kupili te­lefon, televizor ali karkoli že. Kot da smo na boljšem, ker smo pla­cali X, namesto X + Y. Prav zanimivo, kako se moram z nekaterimi uporabniki že skoraj prerekati, ker bi radi kupili pre­poceni opremo (predvsem imam v mislih racunalnike), po dru­gi strani pa se najdejo taki, kate­rih prvi vzgib ob neki tehnicni te­žavi je nakup nove naprave. No, ali pa koliko je ljudi, ki so v niz­kem startu za nakup necesa že v trenutku, ko zagledajo dovolj ve­lik popust v prodajnem katalogu. Vendar za to res ne krivim koncnih uporabnikov. Tako je pac stanje družbe in sistema, v katerem živimo. Lastnikom pod­jetij je popolnoma vseeno, kaj pocno, glavno, da je dobicek cim vecji. Pa niti ne nujno dobicek podjetja, pogosto je pomembneje to, da je vrednost na borzi v ne­kem trenutku dovolj visoka, da se lahko mastno proda dalje. Tako pridemo do stanja, kjer se manj vlaga v razvoj, dalec naj­vec pa se naredi na ravni oglaše­vanja. V tej številki lahko prebe­rete odlicno mnenje Davida Vid­marja o tem, kako so podatki no­vodobna nafta. Zbiranje podat­kov ima vec namenov, a eden iz­med najvecjih je nagovoriti nas k nakupu tocno dolocenega izdel­ka. Cilj Googla in Facebooka (in tudi vseh ostalih oglaševalskih podjetij) je cim natancneje do­lociti naš strah, da v primerjavi s sosedi zaostajamo, in nam na to vižo cim vec prodati.. R s Crni petek? Lepo prosim, to je za amaterje, kmalu bomo imeli crni teden. MONITOR LABORATORIJ NAJBOLJŠI > TELEFONI Huawei Nova 5T Zaradi ameriških sankcij, ki Huaweiu na telefone prepovedujejo namešcanje Googlovih aplikacij, podjetje predstavlja novosti, ki to niso. Žalostno, ampak drugega jim ne preostane… 32 PRENOSNI RACUNALNIKI Acer Aspire A315 Acerjeva družina Aspire že dolga leta ponuja solidno razmerje med zmogljivostjo in ceno. V zadnjih letih so ti prenosniki postali tudi oblikovno bolj všecni, s procesorji AMD pa je zmogljivost glede na ceno še toliko boljša. 34 Novo, ki to ni ? Ocenjevanje telefonov Pri preizkusu vse telefone, ki jih preizkusimo, razvršcamo na lestvi­co. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso vec naprodaj. Ocenjujemo: hitrost delovanja, kakovost izdelave, kakovost zaslo­na, kakovost zvoka, velikost in teža, zmogljivost akumulatorja, eko­sistem. Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišcu iz meseca v mesec nekoliko spreminja. Zaradi ameriških sankcij, ki Huaweiu na telefone prepovedujejo namešcanje Googlovih aplikacij, podjetje predstavlja novosti, ki to niso. Žalostno, ampak drugega jim ne preostane… . Huawei Nova 5T. Serija te­lefonov Nova ni, no, nova. Le pri nas v Evropi smo jo bolj redko videli, ker jo je Hu­awei v prodajo poslal na dru­ge trge. Model 5T pa smo v roke dobili zaradi trgovin­skega spora med Ameri­ko in Kitajsko, ki Huawe­iju že pol leta preprecuje, da bi na svoje telefone na­mestil Googlove aplikaci­je. Prepoved namrec Hu­awei postavlja v nezavi­dljiv položaj, ko lahko na nove telefone name­šca le odprtokodno raz­licico Androida, ki si­cer tehnicno gledano je operacijski sistem. Ima pa dosti manjšo upo­rabno vrednost, saj na teh telefonih ne sme biti Google Play trgo­vine, Gmaila, Goo­glovih zemljevidov in ostalega programja, ki Android naredi to, kar je. Cas od prepovedi tece, Huawei pa za evropski trg nima uporabnega tele­fona. Tako je zdaj k nam poslal Novo 5T, ki je bila nare­jena pred prepo­vedjo in ima Goo­glovo programje. Strojno je Nova 5T oskubljena razlicica modela P30 Pro, kar je dobra popotni­ca. Strojno oba telefona žene Huaweijev osemjedrni proce­sor Kirin 980, ki ima na voljo šest gigabajtov pomnilnika. Pri 5T so najbolj varce­vali pri zaslonu in fo­toaparatu, saj ima Nova 6,2-palcni za­slon LCD z locljivo­stjo 2.340 x 1.080. Ploskev je dobra in je predvsem lepa na po­gled, saj jo obdajajo res minimalni robovi. Prednja kamera pa je le izrezana luknja v levem zgornjem kotu. Fotoaparat je zelo do­ber in med štirimi objek­tivi na zadnji strani je tudi širokokotna leca. Si­cer ni na ravni najdražjih naprav, a je v srednjem razredu med boljšimi. Kot je v navadi pri Hu­aweiju, je tudi avtonomi­ja na nivoju. Androidna preobleka pridno ubija aplikacije v ozadju in ba­terija 3.750 mAh nas je mirno pripeljala cez dan. Zelo hiter je še bral­nik prstnih odtisov, ki ni pod zaslonom, temvec je vgrajen v gumb za vklop in izklop na desni stra­nici. Nova 5T je zelo dober telefon srednjega razre­da, in ce se uporabnik na­vadi na njihovo Android preobleko, bo z Novo za­dovoljen. Žal pa nad Hu­aweijem visi oblak ame­riške prepovedi, in do­kler se ta ne umakne, je njihove telefone ne­mogoce priporocati. V medijih je bilo že za­znati nekaj porocil, da se zna to kmalu zgodi­ti, a upe polagati v go­vorice pri nakupu teh­nologije ni pametna strategija. Huawei je zdaj bolje pustiti pri miru, ceprav izdeluje­jo vedno boljše telefone. Anže Tomic . Alcatel 1X, 1S in 3. Vsa­ke toliko je dobro naenkrat do­biti v roke ceto telefonov istega proizvajalca in za nazaj izpolni­ti preglednico, ki so jo sestavi­li prodajniki tega podjetja. Alca­tel (ta je v lasti kitajskega gigan­ta TCL) poskuša s tremi telefo­ni zapolniti najcenejši del trga in zacne z modelom Alcatel 1X, ki stane 100 EUR. To so tisti te­lefoni, ki jih kupujemo babicam, nato pa upamo, da so dovolj do­bri, da nas ne bodo nenehno kli­cale za podporo. Model 1X pac ni dovolj do­ber. Dva gigabajta pomnilnika in štirijedrni Mediatekov pro­cesor sta enostavno premalo za Android 8.1, ki je na sreco zelo malo predruga­cen. Zaslon je 5,5-palcni LCD, ki je soliden, a ne dovolj svetel za udobno uporabo zunaj. Seveda je te­lefon plasticen, a ima zadnja stra­nica grobo tekstu­ro in daje malo bolj »nobel« obcutek, a ne daje upanja, da bi na dolgi rok zdr­žala brez praske. Fotoaparat je slab, a cesa drugega za tak denar ni pricakova­ti. Odsotnost bralnika prstnih odtisov in sta­ra vticnica microUSB pa sta dovolj, da na ta telefon pozabimo. Naslednji Alcatelov nizkocenovnik je mo­del Alcatel 1S, ki v pri­merjavi z 1X doda še šti­ri jedra, tako da ga žene osem jeder 1,6 GHz. Ta so seveda varcne sor­te, a s tremi gigabajti po­mnilnika Android bolje krmili­jo. Ta je tokrat devete razlicice, a so vseeno prisotne upocasnje­ne animacije in operacijski sis­tem je ravno dovolj preoblecen, da je Alcatel dodal še svojo ga­lerijo za slike. To je vcasih že do­volj, da zmede uporabnika, saj bi bil Google Photos, ki je vgrajen v Android, povsem dovolj. Odvec je, da mora uporabnik ugibati, kje vse so slike oziroma zakaj so na dveh mestih. Model 1S doda še bralnik pr­stnih odtisov in tistemu v 1X zelo podoben fotoaparat, ki ni dora­sel modernim standardom. Za­slon ima enak kot 1X in prav tako se polni prek zastarele vtic­nice microUSB. Zadnji v trojici je Al­catel 3, ki se prav tako polni prek microUSB in ne vhoda USB C. To ob koncu leta 2019 enostavno ni vec sprejemlji­vo, ker gre za tele­fon, ki bi znal osta­ti v uporabi nekaj casa. Uporabnik bi bil vezan na kable microUSB, medtem ko je šla vecina in­dustrije na USB C. Da, tudi poceni tele­foni so zaceli preha­jati na USB C in izgo­vorov ni vec. Sicer pa ima Alca­tel 3 najvecji zaslon (6 palcev) med trojico, ta ima celo malce viš­jo locljivost – 1.560 × 720 pik. Tudi procesor­ska enota je spodoben Qualcommov osemjedr­ni procesor, sestavljen iz varcnih jeder A53. Potem so tu še trije gigabajti po­mnilnika in 32 GB shram­be v spregi z Androidom 9, ki je celo malo manj oble­cen kot na ostalih dveh te­lefonih. Na zadnji strani je bral­nik prstnih odtisov in zadnja stranica je iz boljše plastike, ki pa ni mat in je magnet za prstne odtise. Fotoaparat je žal enako slab kot pri zgoraj omenjenih bratih, a ima malo boljšo sprednjo kamero. Vsi trije telefoni imajo okoli 3000 mAh velike baterije, kar je dovolj, da z lahkoto pridemo cez dan. Sploh zato, ker procesorji in zasloni niso med najbolj pož­rešnimi. Alcatel 3 je med to trojico naj­boljši telefon, to pa je tudi edi­ni naslov, ki ga zasluži. Za okoli 200 EUR dobimo drugje telefo­ne Android One, ki jih polni USB C, imajo boljše procesorje, so bo­lje narejeni in v škatli dodajo ovi­tek ter slušalke. Te (zelo slabe) ima v paketu le Alcatel 3. Kralj poceni telefonov tako ostaja Xia­omi Mi A3, ki mu je na nemškem Amazonu cena upadla že pod 200 EUR. Anže Tomic HUAWEI Nova 5T Prodaja: Operaterji. Cena: 470 EUR X Hiter, lep. Z Škoda, da ni zaslona OLED. HITROST DELOVANJA 8 KAKOVOST IZDELAVE 8 s To so tisti te­lefoni, ki jih kupujemo babicam, nato pa upamo, da so dovolj do­bri, da nas ne bodo nenehno kli­cale za podporo. ALCATEL 3 2019 ALCATEL 1S 2019 ALCATEL 1X 2019 Prodaja: Spletne trgovine. Cena: 180 EUR X Bralnik, procesor ... Z ... ki je še vedno podhranjen, microUSB. HITROST DELOVANJA 7 Prodaja: Spletne trgovine. Cena: 100 EUR X Poceni. Z Vse. Prodaja: Spletne trgovine. Cena: 130 EUR X Bralnik prstnih odtisov. Z Še vedno strojno podhranjen. HITROST DELOVANJA HITROST DELOVANJA 6,5 5,5 KAKOVOST IZDELAVE 7 KAKOVOST IZDELAVE KAKOVOST IZDELAVE 6 7 AMD Ryzen se prijemlje ? Ocenjevanje prenosnikov Pri preizkusu vse prenosne racunalnike, ki jih je ta hip mogoce dobiti na sloven­skem trgu, razvršcamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso vec naprodaj. Pri prenosnikih ocenjujemo: zgradbo in opremo, kakovost in locljivost zaslona, kakovost tipkovnice in sledilne plošcice, hitrost delovanja, cas trajanja akumula­torja, velikost in maso prenosnika, ceno in garancijske pogoje. Ocenjevani parametri so pri razlicnih kategorijah razlicno obteženi (npr. pri ce­nejših prenosnikih igra cena vecjo vlogo kot pri dražjih prenosnikih). Ocene so od­visne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spreme­njenih cen ali novih modelov na tržišcu iz meseca v mesec nekoliko spreminja. Casi, ko so bili bolj ali manj vsi prenosniki utemeljeni na Intelovih procesorjih, so mimo. Modelov z AMD Ryzen je vedno vec in so cenovno ugodni. . Lenovo IdeaPad S540 – 141WL. Lenovo meri s serijo IdeaPad na nekoliko zahtevnej­še domace uporabnike in mla­de ustvarjalce. Prenosniki so bolj mladostno oblikovani in ne­koliko spominjajo na tanjše ul­trabooke. To velja tudi za novi model IdeaPad S540, saj gre za 14-palcni prenosnik z alumini­jastim ohišjem zadovoljivo kom­paktnih mer. Srebrno sivo ohiš­je je sicer nekoliko zadržano in nevpadljivo, kar nam je sicer kar všec, zato bo soliden izbor tudi za manj zahtevno poslovno rabo. Gre za prenosnik, ki je po veliko­sti in teži ravno vmes med ultrabooki in cenej­šimi, bolj plasticni­mi prenosniki niž­jega razreda. Glavno racunsko bre­me prevzema Intelov procesor i5-8265U, dober procesor s šti­rimi jedri in z vecnitnim delo­vanjem. Namešcenih je 8 GB pomnilnika, kar je danes neka­ko standard v srednjem cenov­nem razredu. Pogon SSD ponuja 256 GB prostora, kar bi utegni­lo biti za prej omenjene ustvar­jalce ozko grlo, sploh tiste, ki se ukvarjajo z videom ali zahtev­nejšo grafiko. Zanjo skrbi vgra­jena Intelova kartica, kar po­meni, da bomo brez težav od­igrali, denimo, kakšen For­tnite, a resnejših ucinkov pri zahtevnih igrah vseeno ne bomo deležni. Vzdržljivost akumulatorja je dovolj dobra, seveda pa je mocno odvisna od vrste dela. 14-palcni zaslon je kakovo­sten, solidna je matrika IPS z matirano prevleko, locljivost je klasicna FullHD (1920 × 1080 pik). Enako lahko recemo tudi za tipkovnico, kjer je hoda sicer nekoliko malo, je pa zato dober povratni odziv. Zanimivo je, da je tudi osvetljena od zadaj. Ka­kovost zvoka je malenkost nad povprecjem, sploh ce vzamemo v zakup malenkost tanjše ohiš­je. Nad zaslonom je seveda tudi spletna kamera. Zanimivo, da so tako kot pri modelih ThinkPad kot tudi tu vgradili fizicni zaklop za kamero. Pri vmesnikih bi si morda že­leli klasicnega omrežnega, a tako kot pri ultrabookih je tudi tu tankost ohišja omejujoci de­javnik. Poleg dveh vmesnikov USB po standardu 3.1 je na vo­ljo tudi en USB-C, žal pa ni na­menjen napajanju prenosnika, za to je locen napajalni vhod. Iz­hod HDMI je seveda standard, dodan je še bralnik pomnilniških kartic SD. Pri prenosniku res težko naj­demo kakšno resno pomanj­kljivost. Gre za zelo dobro uravnotežen model s solidnimi zmogljivostmi in z razmeroma tankim, lahkim in dovolj kakovo­stnim ohišjem. Mogoce bi si žele­li vecji pogon SSD ali pa vsaj ma­lenkost nižjo ceno. Jure Forstneric . Acer Aspire A315-42-R0G1. Acerjeva družina Aspire že dol­ga leta ponuja solidno razmer­je med zmogljivostjo in ceno. V zadnjih letih so ti prenosniki postali tudi oblikovno bolj všecni, s procesorji AMD pa je zmogljivost glede na ceno še toliko bolj­ša. Lani smo preizkusili model A315-41-R3NG, tokrat pa malenkost zmogljivejšo se­stavo z oznako A315-42-R0G1. Gre za prenosnik vstopnega razreda, ki pa ponuja solidne zmogljivosti. Oblikovno je preprost in celo nekoliko zadržan, pre­izkusni model je bil v celoti iz kakovostne crne plastike. Ta je na spodnji strani hrapa­va, na pokrovu in okoli tipkovnice pa glad­ka. Nekoliko nas je zmotila predvsem pod tipkovnico oziroma okoli sledilne plošcice, saj se tam kar naberejo prstni odtisi. Kako­vost izdelave je sicer povprecna za ta cenov­ni razred, pohvalimo lahko solidno ozek rob zaslona ter dovolj ugodni težo in debeli­no ohišja. 15-palcni zaslon ponuja klasicno lo­cljivost FullHD. V uporabi je matrika TN, vi­dni koti niso najboljši, vse­eno pa je matrika boljša kot pri seriji HP 250 G7 – te smo preizkusili prejšnji mesec in oznacili zaslon kot najšibkejši clen. Tu je zaslon boljši, predvsem malenkost svetlejši. Tip­kovnica je dovolj dobro vpeta, tipke nimajo ravno veliko hoda, a ponudijo natancen povratni odziv. Zvok je povprecen, sledil­na plošcica pa dovolj ve­lika in natancna za udob­no delo. Procesorji AMD Ryzen so tudi pri prenosnikih dobili nekaj vec zago­na. Tu je v uporabi Ryzen 5-3500U s štirimi jedri in z dvonitnim de­lovanjem. V praksi se dobro odreže, pri­merljiv je z Intelovimi procesorji i5. Tu je dodanih še 8 GB pomnilnika, podatke pa shranjujemo na pogon SSD, velik 512 GB. Za grafiko skrbi integrirana rešitev AMD Vega Mobile. Od te ne gre pricakovati ve­liko, vseeno pa bomo lahko igrali tudi no­vejše igre, a pri nekoliko nižjih stopnjah po­drobnosti in efektih. Vzdržljivost akumula­torja je solidna, a primerljiva z drugimi pre­nosniki tega razreda. Pri vmesnikih ni presenecenj, ob dveh klasicnih vmesnikih USB starejšega stan­darda 2.0 je na strani še en vmesnik USB 3.1. Video bomo izvažali prek HDMI, na vo­ljo je tudi klasicni omrežni vmesnik. Optic­nega pogona ni, prav tako ni bralnika kar­tic SD. Spodnja stran ne ponuja enostavnega dostopa do sestavnih delov, zato bo menjava pogona ali pomnilnika zahtevala vecji poseg v drobovje prenosni­ka. Tudi akumulator ni enostavno odstranljiv. Najvecja prednost preizkušenega preno­snika je njegovo raz­merje med ceno in po­nujeno zmogljivostjo. Z namešcenimi Windows 10 Home velja 640 evrov, kar je glede na vgrajeno strojno opre­mo odlicna cena. Jure Forstneric s Gre za zelo dobro uravnotežen model s solidnimi zmogljivostmi in z razmeroma tankim, lahkim in dovolj kakovostnim ohišjem. LENOVO IdeaPad S540 – 141WL Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 1216 Vecpredstavnostni indeks SYSMark 2014 (Media Creati­on): 1157 Trajanje delovanja: 3 ure 31 minut Mere: 36 × 24,5 × 1,7 cm, 1,5 kg Znacilnosti: Intel Core i5-8265U, 1,6 GHz, 8 GB RAM, 256 GB SSD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, Bluetooth Zaslon: 14-palcni, 1920 × 1080 pik Operacijski sistem: Windows 10 Home Cena: 780 EUR Prodaja: www.alterna.si, www.mikro­pis.si, www.diss.si X Velikost in teža, solidne zmogljivo­sti, uravnoteženost. Z Cena. ZGRADBA IN OPREMA 8 VELIKOST IN TEŽA 10 PRENOSNI RACUNALNIKI NAJBOLJŠI > ACER Aspire A315-42-R0G1 Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 1098 Vecpredstavnostni indeks SYSMark 2014 (Media Creati­on): 1220 Trajanje delovanja: 3 ure 11 minut Mere: 38,2 × 26 × 2,1 cm, 2,1 kg Znacilnosti: AMD Ryzen 5-3500U, 2,2 GHz, 8 GB RAM, 512 GB SSD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, Bluetooth Zaslon: 15,6-palcni, 1920 × 1080 pik Operacijski sistem: Windows 10 Home Cena: 640 EUR Prodaja: www.diss.si X Solidna zmogljivost glede na ceno, uravnoteženost. Z Gladka plastika pod tipkovnico. ZGRADBA IN OPREMA 6 VELIKOST IN TEŽA 8 Microsoft Office Microsoft Office je nesporni vladar med pisarniškimi zbirka­mi. Vlada od casov fizicnih me­dijev, najbolj iskan je med digi­talnimi prenosi, najveckrat se za­žene tudi v spletnem brskalniku. Od 70 evrov nas na leto stane ne­omejena uporaba priljubljenega urejevalnika besedil, preglednic, predstavitev, elektronske pošte, zbirk podatkov in publikacij, za namecek pa smo upraviceni tudi do namiznih kopij programov Word, Excel, PowerPoint, Ou­tlook, Access in Publisher. Ce k naštetim prištejemo še na tera­bajt razširjeno oblacno shrambo OneDrive ter program za nepo­sredno sporocanje in druge obli­ke komunikacije Skype, je jasno, da gre za dobro kupcijo. Prednosti pristopa so v zmanj­ševanju stroškov, hitrih in pogo­stih nadgradnjah, lažjem sodelo­vanju, oddaljenem delu ter varo­vanju podatkov. Microsoft Office ima tudi v spletnem nacinu bo­gatejši nabor naprednih orodij, ki olajšajo ustvarjanje, obliko­vanje in povecajo produktivnost posameznika. Namizne razlicice aplikacij ne potrebujejo interne­tne povezave, zato so dobrodo­šel dodatek, h kateremu se radi zatecemo v casu spletnega od­klopa. Uporabniški vmesnik je ne glede na poreklo uporabljene aplikacije enak, preprost in do­mac. Delo na poti dodatno olaj­šajo mobilne razlicice osrednjih aplikacij za naprave z opera­cijskima sistemoma Android in iOS, ki crpajo iz iste oblacne shrambe kot namizni in spletni ekvivalenti. Urejevalnik besedila Word je z nami že od leta 1983, zato ve­cjih skrivnosti ne skriva. Njegova glavna hiba je še vedno tudi naj­vecja prednost, mnoštvo zmo­žnosti, ki zacetnika hitro spravi­jo v obup. Na sreco so urejeval­nik besedila s spremenljivim ak­cijskim trakom v Redmondu do­kaj udomacili, v zadnjih razlici­cah uporabniku prijazno ponudi le tiste funkcije, ki jih ta v danem trenutku potrebuje. Tako Word kot drugi Office programi odlic­no sodelujejo s spletnimi oziro­ma z namiznimi razlicicami apli­kacij. Ce nam zmanjka možno­sti v spletnem nacinu dela, lah­ko z gumbom Open in Word ve­dno preklopimo v namizno raz­licico programa ter poskusimo sreco tam. Sodelovanje je poeno­stavljeno z gumbom Share, kjer vpišemo zgolj elektronski naslov bodocega sodelavca in ga nemu­doma vkljucimo v delo. Mobilna razlicica aplikacije zadostuje za manjša popravila in spremembe dokumentov, medtem ko za sa­mostojno delo ni najprimernejša. Excel je del paketa Office, ki mu tekmeci ne morejo sledi­ti. Je najprimernejše orodje za delo s preglednicami in z vecjo kolicino podatkov. Glavna sla­bost je mnoštvo funkcij, ki zace­tnika hitro odvrnejo od njego­ve namere. Zmožnosti je toliko, da je Microsoft namenoma vgra­dil polje, kamor vpišemo, kaj želimo narediti, nakar Excel sam postreže z najprimernejšimi pri­jemi za dano nalogo. Spletna in mobilna razlicica programa sta precej oklešceni. Poleg Worda, Excela in programa za izdelova­nje predstavitev PowerPoint ve­lja omeniti še zmogljiv odjema­lec elektronske pošte Outlook, ki se odlicno povezuje s priloženo oblacno shrambo OneDrive. Ce vseh zmožnosti, naštetih in dru­gih programov pri vsakdanjem delu ne potrebujemo, velja pre­veriti, kaj ponuja konkurenca. LibreOffice LibreOffice je brezplacna pi­sarniška zbirka odprte kode, ki je nastala iz ene najbolj prilju­bljenih alternativ Microsoftove­mu paketu Office. Leta 2002 je pod okriljem podjetja Sun Micro­systems izšla prva razlicica pi­sarniškega paketa OpenOffice.org, osnovanega na nekdaj pla­cljivem programu StarOffice. Podjetje Sun Microsystems je 2009 prevzel tekmec Oracle, ki je odprto kodo paketa OpenOf­fice.org zaradi lastnih interesov na podrocju dve leti kasneje za­prl. Njihov projekt Oracle Open Office je neslavno propadel, na­kar so v Oraclu ime in program­sko kodo prepustili organizaciji Apache. Prostovoljci, ki so v pre­teklosti razvijali OpenOffice.org, medtem niso pocivali. Splavili so svojo pisarno LibreOffice. Tako imamo še danes dve enakovre­dni pisarniški zbirki, ki brezplac­no mešata štrene tako velikanu iz Redmonda kot tudi drugim placljivim programom za ureja­nje besedil, preglednic in pred­stavitev. Zbirko LibreOffice sestavlja šest programov, in sicer Writer, Calc, Impress, Draw, Math in Base. Prvi trije so ucinkovit na­domestek urejevalnika besedil Word, preglednic Excel in pred­stavitev PowerPoint, medtem ko so Draw, Math in Base programi za vektorske slike, matematicne funkcije ter zbirke podatkov, ki jih obicajno ne najdemo v drugih brezplacnih pisarniških zbirkah. Paleta programov je združljiva z vsemi Microsoftovimi oblika­mi zapisa in vsebuje vecino zmo­žnosti iz zadnje razlicice paketa Office. Vse naštete programe je moc zagnati iz osnovnega izbirnika, navdušuje pa njihova medseboj­na združljivost, saj lahko podat­ke in izdelke, ustvarjene v enem programu, uporabimo tudi v drugem. Zbirka je na voljo v raz­licicah za racunalnike z operacij­skimi sistemi Windows, Linux in macOS. Uporabnikom, ki brez­placnega programskega pake­ta ne želijo namestiti, pa je na­menjena posebna prenosna raz­licica LibreOffice Portable, ki jo uporabljamo prek kljucka USB ali drugega pomnilniškega medi­ja. Vse naštete programske pake­te dobimo na uradni spletni stra­ni LibreOffice.org. Urejevalnik besedil ima ure­jen in domac uporabniški vme­snik. Od Microsoftove rešitve z akcijskim trakom ga najbolj loci klasicen nacin dela, kjer so vse opcije vedno na dosegu miškine­ga kazalca. Uporabniški vmesnik je zelo prilagodljiv in ga po želji pripravimo tudi do posnemanja sodobnejših pisarniških progra­mov. Urejevalnik podpira sloven­šcino, tako na ravni vmesnika kot tudi preverjanja besedil. Wri­ter postreže z vnaprej pripravlje­nimi predlogami, dela z odprtim formatom ODF (Open Document Format) in podpira številne dru­ge oblike zapisa besedil, med drugim tudi uvoz in izvoz Micro­softovih dokumentov. Zna dela­ti s številnimi graficnimi forma­ti, zelo dobro tudi z datotekami PDF, ki jih je mogoce urejati, jim dodajati vodne žige in podobno. Med zmožnostmi najdemo veli­ko vecino funkcij, ki jih navadno pricakujemo od urejevalnika be­sedila – oblikovanje, oznaceva­nje, številcenje, opombe, samo­dejne popravke in drugo. Nekoliko manj združljiv z industrijskim standardom iz Microsofta je urejevalnik pregle­dnic Calc, toda to velja predvsem za zahtevne tabele, ki se med se­boj prepletajo in vsebujejo kom­pleksne enacbe ali kodo. Ureje­valnik besedil Writer in program za izdelavo predstavitev Impress imata namešcenih že nekaj pre­dlog dokumentov, ki omogoca­jo hiter zacetek dela, še vec pa jih je brezplacno na voljo na sple­tni strani ustvarjalcev program­skega paketa. Omenjeno sple­tno mesto hkrati postreže z le­pim številom brezplacnih razši­ritev funkcionalnosti (podobno kot v primeru nadgradenj sple­tnih brskalnikov), s katerimi lah­ko še dodatno izboljšamo oziro­ma olajšamo delo s posamezni­mi vrstami dokumentov. Ce primerjamo paket Libre­Office s placljivo konkurenco, najbolj pogrešamo sodelovalne zmožnosti. Microsoft omogoca shranjevanje datotek v oblaku, kjer na njih istocasno brez težav dela vec uporabnikov hkrati. Li­breOffice sicer omogoca odda­ljeno shranjevanje, a so oblac­ne storitve precej omejene, sploh kar se sodelovalnega dela tice. LibreOffice sicer podpira pri­ljubljene oblacne storitve Goo­gle Drive, SharePoint, OpenDa­ta Space, IBM FileNet P8, Lo­tus Live Files in druge odprto­kodne strežnike, ki uporabljajo standard CMIS (Content Mana­gement Interoperability Services). Mobilne razlicice pisarniškega paketa LibreOffice ni, je pa pre­gledovalnik dokumentov za na­prave z operacijskim sistemom Android, ki mu po želji omogoci­mo tudi nekatere testne zmožno­sti urejanja v nastavitvah. Google Docs, Sheets, Slides Sodelovanje je najmocnejša plat naslednje predstavljene pi­sarniške zbirke. Google Docs, Sheets in Slides za delo potrebu­jejo le spletni brskalnik in inter­net. Med bolj priljubljenimi al­ternativami Microsoftovemu pa­ketu Office so Googlovi progra­mi predvsem zaradi preprosto­sti uporabniškega vmesnika in enostavnosti rabe. Googlovi Do­kumenti, Preglednice in Pred­stavitve so od skromnih zacet­kov leta 2007 prehodili dolgo pot in danes predstavljajo zmo­gljive pisarniške pripomocke, ki so na voljo vsem uporabnikom z Googlovim racunom. Za upo­rabnike, ki so vsakodnevno vpeti v Googlov ali Android ekosis­tem, vprašanja ni, Googlova Pi­sarna je zanje edina prava izbi­ra. Vse tri kljucne aplikacije de­lujejo v poljubnem spletnem brskalniku, najraje imajo doma­ci spletni pripomocek Chrome, in na pametnih telefonih z ope­racijskima sistemoma Android ter iOS. Uporaba programov je popolnoma brezplacna, spletni velikan je zadovoljen zgolj z našo pozornostjo. Nadgradnje so po­goste, skritih pasti ni. Za delova­nje razen na telefonih, kjer so na voljo tudi namenske aplikacije, ne potrebujejo nikakršne name­stitve. Sodelovalni nacin dela je v Googlovi Pisarni odlicen, saj vnos besedila, oblikovanje na­pisanega, vstavljanje fotogra­fij, tabel in še kaj potekajo ena­ko, ce datoteko obdelujemo sami ali dela vec ljudi hkrati. Vsak od sodelujocih je v dokumentu ja­sno oznacen, možnosti za napa­ke ni. Komunikacija med sode­lavci je omogocena s pripomoc­kom za neposredno sporocanje, komentarji in sledenje spre­membam pa z osnovnim siste­mom razlicic (RCS). Vse spre­membe so v trenutku shranjene na oblacne strežnike in sinhro­nizirane s povezanimi naprava­mi. Uporabnik se tako lahko pov­sem osredotoci na delo in pozabi na tehnologijo v ozadju. Datote­ke so posamezniku vedno na vo­ljo, varnostnih kopij podatkov ne potrebuje. Nabor zmožnosti zbir­ke še dodatno razširimo z dodat­ki Add-ons. Z njimi Googlovim aplikacijam obogatimo sistem sledenja spremembam, dodamo delo z grafi, prevajanje ob vno­su besedila in pošiljanje po elek­tronski pošti. Delo z Googlovo pisarniško zbirko aplikacij poteka tekoce in brez vecjih težav. Obcasno sicer pogrešamo naprednejše zmo­žnosti namiznih programov, ki jih niti razširitve ne morejo na­domestiti, ali pa se nam zatakne ob uvozu drugje ustvarjenih iz­delkov, ki jih Google zaradi upo­števanja spletnih zakonitosti rad popaci, vendar na koncu dne­va ugotovimo, da kriticnih težav vendarle nimamo. Zbirka se za manjše pomanjkljivosti odkupi tudi s skriptami, ki delujejo po­dobno kot Microsoftovi makroji, tesno povezavo s prevajalsko sto­ritvijo Translate, z napredno var­nostjo, deljenjem in vec. Zaradi spletne narave dela z zbirko pi­sarniških orodij podjetja Google so zelo uporabne tudi mobil­ne razlicice posameznih progra­mov, ki so na voljo tako na An­droidu kot na napravah z opera­cijskim sistemom iOS. WPS Office WPS Office je pisarniška zbir­ka kitajskega razvijalca Kingsoft. Na voljo je v namizni in mobil­ni razlicici. Uporaba programov je podprta z oglasi in zato brez­placna. Oglase odstrani naroc­nina Premium, ki dodatno razši­ri nabor zmožnosti ter stane šti­ri evre na mesec. Zbirka podpi­ra oblike zapisa DOC, RTF, DOT, PPTX, TXT in HTML ter bere da­toteke PDF, ki jih zna pretvori­ti v lasten format WPS. Zapisi so združljivi z zbirkama Microsoft Office in Google. Med zmožnost­mi programov velja omeniti sa­modejno shranjevanje, zašcito dokumentov s številcno kodo in šifriranjem, sledenje spremem­bam, dodajanje komentarjev in crkovalnik. Pisarna WPS je v mo­bilni razlicici prevedena tudi v slovenšcino. Polaris Office Pisarna Polaris je plod pameti podjetja Infraware. Gre za brez­placno pisarniško zbirko, podpr­to z oglasi, ki je v primerljivi obli­ki na voljo na napravah obeh pri­ljubljenih mobilnih operacijskih sistemov ter na racunalnikih z Windows in macOS, kjer podpi­ra vecino znanih oblik zapisa pi­sarniških datotek. Polaris se zelo dobro obnese kot urejevalnik besedila datotek Word, je soli­den pri popravljanju preglednic Excel in zna delati s predsta­vitvami PowerPoint. Spodob­no prebavlja kompleksnejše da­toteke in ima lep nabor stan­dardnih možnosti že v osnov­ni razlicici, za katero nam ni tre­ba placati nic. Žal vse skupaj po­kvari z nadležnimi oglasi ter s slabšim uporabniškim vmesni­kom, ki je dalec od idealnega. Vcasih je treba kar nekaj tru­da, da se dokopljemo do funk­cije, ki jo potrebujemo. Mocnej­ša plat zbirke je delo s predstavi­tvami, saj brez težav prikaže naj­razlicnejše PowerPoint datoteke. S Polarisom se tablica brez težav prelevi v predstavitveno orodje, prirocno za poslovne pogovore ena na ena. Docs To Go Za konec si oglejmo še pisar­niški paket, namenjen zgolj upo­rabnikom z mobilnimi napra­vami. Prvo ime med mobilnimi pisarnami, program Docs To Go podjetja DataWiz, je nastal kot izdelek, ki povezuje uporabni­ke racunalnikov Mac in PC. Sca­soma se je prelevil v hitro pisar­niško zbirko programov, ki se ne sramujejo majhnosti mobilne­ga zaslona. Avtorji so programe prilagodili tako, da je delo z nji­mi vsaj znosno, ce že ne prijetno. Pri delu z zbirko vcasih celo po­zabimo, da ne sedimo ob racu­nalniku. Ceprav vseh zmožnosti namiznih programov Docs To Go logicno nima, je osnovni nabor funkcij zadosten, da se ne pocu­timo zapostavljeni. Delo z besedilom, s pregle­dnico ali predstavitvijo iz Micro­softovega tabora Office je eno­stavno in prijazno do uporabni­ka na poti. Programu ni tuje niti odpiranje datotek v obliki zapi­sa PDF. Na voljo so nam znane možnosti kopiranja in lepljenja, spreminjanja oblike napisanega, vstavljanja preloma strani, tabel, spletnih povezav, zaznamkov in še kaj. Omogoceni so preklic na­pak, sledenje spremembam, šte­tje znakov in besed ter pošiljanje izdelkov po elektronski pošti. Ko je program namešcen v napra­vo, zna odpirati priponke, preje­te v izbranem mobilnem poštar­ju. Omogocena je sinhronizacija z namiznim racunalnikom. Mobilna pisarniška zbirka je v osnovi na voljo zastonj, na­kar lahko doplacamo za pove­zavo z oblakom ali popoln od­klep. Cene so odvisne od želja in izbrane platforme, na napravah z operacijskim sistemom iOS so vecinoma višje od Androida. Oblacna povezava omogoci sin­hronizacijo s priljubljenimi sto­ritvami Google Drive, Dropbox, OneDrive, iCloud, Box in Sugar­Sync, medtem ko popoln odklep dodatno odstrani oglase, se zna povezati z racunalnikom, dato­teke zavaruje z gesli in še kaj bi se našlo.. Pisarne nove dobe Pisarniški programi so nepogrešljiv del obvezne opreme racunalnikov, tablic in celo pametnih telefonov. Ceprav je dolgo veljalo, da je edina prava Pisarna plod velikana, ki sliši na ime Microsoft, je na trgu poleg zbirke Office precej dostojnih tekmic, ki zadovoljivo obvladajo dokumente, preglednice in predstavitve, da zadostijo potrebam vecine uporabnikov. Izbire je iz leta v leto vec, odlocitev pa zato vedno težja. Boris Šavc . Microsoftov pisarniški paket je prehodil dolgo pot, od fizicnih medijev prek digitalnih kopij do spletnega vladanja s storitvijo Office 365. . Najvecja prednost urejevalnika besedil Word je hkrati tudi njegova slabost, številne možnosti so za marsikoga nepotrebne in zmanjšujejo ucinkovitost. MICROSOFT Office pisarniška zbirka programov Prodaja: Microsoft (Office.com) Cena: Od 7 EUR mesecno naprej. X Število programov, spletne in mo­bilne razlicice, številne napredne zmožnosti. Z Cena, vecina uporabnikov upora­blja zgolj nekaj odstotkov ponuje­nega. . Preglednice Excel so najmocnejša tocka zbirke Office, pri obdelavi podatkov vecjega obsega jim ni para. . Vse programe zbirke LibreOffice je mogoce zagnati iz osnovnega izbirnika ali posamezno. . Uporabniki urejevalnika besedil Writer hvalijo klasicen nacin dela, kjer so vse opcije vedno na dosegu miškinega kazalca. . LibreOffice se zna povezati z vecino priljubljenih oblacnih shramb. LIBREOFFICE pisarniška zbirka programov Prodaja: The Document Foundation (documentfoundation.org) Cena: Brezplacno. X Cena, slovenšcina, zbirka podat­kov. Z Obcasna nezdružljivost, zahtevno sodelovanje, ni mobilnih progra­mov. pple je leta 2014 kupcu ra­cunalnika Mac podaril si­cer placljivo pisarniško zbir­ko iWork, urejevalnik besedila Pa­ges, preglednic Numbers in predsta­vitev Keynote. Tri leta kasneje jo je nato ponudil sleherniku kot brezplac­ni prenos s tržnice App Store in jo za vedno oplemenitil z najvecjo pred­nostjo pred tekmeci, ceno. Brezplac­no kakovostno kosilo je vedno bo­lje kot precenjena vecerja v prizna­ni restavraciji. Programi Applove zbir­ke so enakovredni Microsoftovim. Ce je naše delo pretežno samostojne na­rave, bomo z zastonjsko izbiro zago­tovo zadovoljni. Težava lahko nasta­ne, ce delamo v okolju, posejanem z racunalniki PC. Ker Apple pisarni­ške zbirke z logotipom ugriznjenega jabolka uporabnikom operacijskega sistema Windows ne ponuja, znamo naleteti na težave z združljivostjo do­kumentov, preglednic in predstavitev. Osnovna funkcionalnost obeh zbirk je primerljiva, na prvi pogled gre skorajda za enaka izdelka, vecje razlike pokaže šele podroben pre­gled. Prva razlika je v uporabniškem vmesniku, kjer Microsoft zmožnosti rad razkazuje, medtem ko jih Apple skriva. Rezultat je oklešcen uporab­niški vmesnik, ki ga bodo cenili puri­sti, sovražili pa posamezniki, ki ima­jo veliko opraviti s kompleksnejšimi pisarniškimi izdelki. Povsem na indi­vidualni ravni lahko ocenimo, da je urejevalnik Pages enakovreden Wor­du, ce ne pogrešamo podpore slo­venšcini, da so preglednice Excel laž­je obvladljive od tistih v Numbers ter da so zacetniške predstavitve, nare­jene v programu Keynote, videti pre­cej bolje kot prvi izdelki s PowerPo­intom. Uporabnikom telefonov iPho­ne in tablic iPad so na voljo mobil­ne razlicice pisarniških programov, ki so med seboj povezane z Applovo oblacno storitvijo iCloud. MAC Applovi pisarniški programi A . Med Applovimi pisarniškimi programi velja izpostaviti Keynote, ki tudi zacetnikom omogoca izdelavo profesionalnih predstavitev. . Središce Googlove pisarne je oblacna shramba Google Drive. WPS Office zbirka pisarniških programov Prodaja: Kingsoft (Wps.com) Cena: Brezplacno, 4 evre na mesec. X Veliko glasbe za malo denarja, ve­cjezicnost, zmogljivi mobilni apli­kaciji. Z Oglasi, šibke namizne razlicice pro­gramov. . Googlove pisarniške programe je mogoce razširiti z dodatki Add-ons, ki jim med drugim dodajo graficne zmožnosti, naprednejše sledenje spremembam, prevajanje in deljenje z drugimi. GOOGLE Docs, Sheets, Slides pisarniška zbirka programov Prodaja: Google (Google.com) Cena: Brezplacno. X Odlicno sodelovanje, povezava z oblakom, dostopnost. Z Manko naprednih zmožnosti, teža­ve pri uvozu dokumentov iz drugih programov. . Napredni uporabniki delovanje Googlove pisarniške zbirke dodatno prilagodijo s skriptami. POLARIS Office zbirka pisarniških programov Prodaja: Infraware (PolarisOffice.com) Cena: Brezplacno, 4 evre na mesec. X Zmogljiv brezplacni nabor zmožno­sti, podprte razlicne platforme. Z Oglasi znajo biti nadležni. DOCS To Go mobilna zbirka pisarniških programov Prodaja: DataViz (Google Play, App Store) Cena: Od 6 do 19 evrov, odvisno od zmožnosti in platforme. X Ucinkovito iskanje, dober uporab­niški vmesnik. Z Ni sledenja sprememb, cena placlji­ve razlicice. . Mobilni del WPS Office vsebino uspešno prenaša na zunanje zaslone, kar je dobrodošla zmožnost za izvajanje najrazlicnejših predstavitev. . Izkljucno mobilna pisarna Docs To Go je izdelek, ki se ne sramuje majhnosti telefonskega zaslona. . Polaris Office je na voljo tudi za racunalnike Mac. red 28 leti, 25. avgu­sta 1991, je v novicarski skupini comp.os.minix tedaj malo znani Linus Benedict Torvalds objavil 20 vrstic dolgo sporocilo. Zacel je pisati odprto­kodni (ceprav je do zacetka upo­rabe te besede v tem pomenu minilo še skoraj deset let) opera­cijski sistem, ki bo namenjen ra­cunalnikom s procesorji 80386 in 80486. Ker se je zgledoval po tedaj obstojecem sistemu Minix, je skupnost povprašal, kaj jim je tam všec in kaj ne. Prispevek je zakljucil z znamenitim postskrip­tumom, v katerem se ne bi mo­gel bolj motiti: »Ni prenosljiv in verjetno ne bo nikoli podpiral nicesar drugega razen diskov AT, ker drugega pac nimam pri roki.« Danes Linux poga­nja vse od pametnih telefo­nov do jedrskih podmornic. Kratka zgodovina Linuxa Vsakdo ima svojega oceta, Li­nux pa ima kar dva. Medtem ko je Torvalds njegov krušni oce, je Linuxov konceptualni pred­nik Unix. V 60. letih preteklega stoletja so na MIT, v AT&T Bell Labs in General Electricu razvija­li operacijski sistem Multics, a je razvoj potekal prepocasi in okor­no, zato je AT&T izstopil. Ken Thompson in Dennis Ritchie sta skupaj s še nekaj inženirji zato leta 1969 napisala svoj opera­cijski sistem Unix. K priljublje­nosti Unixa je mocno prispeva­lo dejstvo, da je bil od leta 1973 napisan v jeziku C (prve razlici­ce so bile v zbirniku) in zato pre­nosljiv. AT&T se ni smel ukvarjati s prodajo programske opreme, ker mu je kot telefonskemu ope­raterju monopolistu zakonodaja to prepovedovala. Unix so tako licencirali vec univerzam, kjer se je najbolj izkazal kalifornij­ski Berkeley. Njihov oddelek za raziskave racunalniški sistemov je napisal ogromno program­ske opreme, ki so jo zbrali pod oznako BSD (Berkeley Software Distribution). Toda del kode je bil last AT&T, zaradi cesar je ta leta 1992 celo tožil Berkeley. Da je potreben brezplacen Unixu podoben operacijski sis­tem, ki bi ga uporabljale na pri­mer univerze, je postalo jasno že zelo zgodaj. Leta 1987 je An­drew Tanenbaum napisal MI­NIX, ki je bil 16-biten in ni pod­piral novejših, a tedaj še zelo dragih 32-bitnih procesorjev. Torvalds je leta 1991 zacel pi­sati projekt, iz katerega je nasta­lo jedro Linuxa, ceprav sprva ni imel visokoletecih nacrtov. Želel je zgolj napisati od operacijske­ga sistema neodvisen program, s katerim bi lahko preizkusil vso funkcionalnost svojega racu­nalnika s procesorjem 80386 in funkcije programskega jezika C. Želel se je predvsem uciti. Še is­tega leta je napisal Linux 0.01, ki so ga drugi ljudje že lahko preiz­kusili. Tanenbaum in Torvalds sta imela leta 1992 v novicarski sku­pini poucno in mestoma žolcno debato, v kateri je prvi zagovar­jal mikrojedra, Torvalds pa mo­nolitna jedra. Tanenbaum je tr­dil, da je Linux že tedaj zastarel, ker je zaradi monolitne zgrad­be prevec odvisen od arhitektu­re x86. Zgodovina mu je dokaza­la nasprotno. Da se Linux imenuje po svo­jem prvem ustvarjalcu, se zdi da­nes logicno. Prav lahko pa bi se bilo zgodilo drugace, saj ga je Torvalds želel poimenovati Fre­ax. Preimenoval ga je Ari Lemm­ke, ki je bil administrator strežni­ka FTP, na katerem je tedaj go­stoval. To je storil, ne da bi vpra­šal Torvaldsa, a je ta potem uvi­del, da gre ime pravzaprav lepo v uho. Torvalds Linuxa ni napisal iz Unixa, temvec se je zgledoval po njem in je od zacetka napisal funk­cionalno sorodno jedro (Unix-like). Leta 1992 ga je licenciral pod li­cenco GNU GPL in kma­lu zatem je jedro razvi­jalo že vec kot sto pro­gramerjev. Še leto po­zneje (1994) je luc sve­ta ugledala prva stabil­na razlicica Linux 1.0, ki je izšla tudi v komer­cialnih distribucijah Red Hat in SUSE. Z verzijo 2.0, ki je izšla leta 1996, je dobil Linux podporo za socasno uporabo vec pro­cesorjev, s cimer je postal tudi prakticno uporaben za akadem­sko, poslovno in infrastrukturno rabo. Pametni telefoni Dandanes najdemo Linuxovo jedro v zelo razlicnih sistemih, ki jih srecujemo na vsakem koraku. Enega nosimo kar v žepu. An­droid, ki poganja približno tri ce­trtine pametnih telefonov na sve­tu, je zacelo razvijati istoimensko podjetje, ki ga je leta 2005 pre­vzel Google. Sprva je bil name­njen digitalnim fotoaparatom, a so kmalu ugotovili, da je ta trg premajhen. Naslednja tarca so bili mobilni telefoni, kjer sta te­daj kraljevala Symbian in Win­dows Mobile. Andy Rubin, ki ga lahko šte­jemo za oceta Androida, je imel sprva velikanske težave z nago­varjanjem investitorjev. V ne­kem trenutku je celo grozilo, da se bo moral Android izseliti iz najetih prostorov, ker niso ime­li niti za najemnino. Tedaj jih je rešila financna injekcija, ki jo je prinesel Steve Perlman, Rubinov dobri prijatelj. Ko je Google na­posled prevzel Android, je zanj odštel dobrih 50 milijonov do­larjev. Boljšega rejnika Android (izdelek) ne bi mogel dobiti, saj je Google poskrbel, da je postal najpriljubljenejši sistem za pa­metne telefone. Android uporablja Linuxo­vo jedro iz veje LTS (long-term support), ki ga z vsako novo razlicico posodo­bijo, je pa v resnici zelo dalec od namizne verzi­je Linuxa. Ne uporablja knjižnice GNU C (tem­vec Bionic), nekoliko drugace obravnava po­manjkanje pomnilnika (OOM) in vsebuje ne­kaj dodatne kode, ki je v osnovni inacici jedra ni. Ta del Androida je odpr­tokoden, zato ga lahko uporablja vsakdo (tudi Huawei, ki ima trenutno prepoved uporabe ame­riške opreme). Imenuje se AOSP (Android Open Source Project) in ima li­cenco Apache 2.0. Seveda pa je na te­lefonih z Androidom namešcen še kup kode z drugac­nimi licencami. Vse Googlove aplikacije, knjižnice, Runtime in vrsta storitev so Googlova koda, ki jo lahko uporabljamo le v do­govoru z Googlom. Proizvajalci telefonov navadno za to poskr­bijo, kar ni povsem zastonj, Hu­awei pa v novem telefonu Mate 30 tega nima. Android na prvi pogled ne deluje odprtokoden, ker Apache 2.0 ljudem dovoljuje, da ga spreminjajo in kode ne raz­krijejo. Prav tako razvoj AOSP ne poteka v skupnosti, temvec zanj skrbi Google. Še vidnejša razlika pa je, da v Androidu uporabnik nima administratorskega (root) dostopa. A vendarle – Android je Linux. Druga pamet Danes tecejo izpeljanke An­droida še na drugih pametnih napravah. Pametni televizorji, pametne ure, pametni senzorji in vrsta drugih naprav, ki se pri­kljucijo na internet (IoT), upora­bljajo izpeljanko Androida, torej Linux. Na urah je to WearOS, na televizorji Android TV, na Goo­glovih prenosnikih in tablicah pa ChromeOS. Vse te naprave so na prvi pogled pravo nasprotje Linuxa. Namesto ukazne vrsti­ce imajo ikone, ki jih klikamo na zaslonu, obcutljivem na dotik, a globoko v notranjosti tiktaka Li­nuxovo jedro. Internet Cetudi morda ne uporabljamo Linuxa na osebnem racunalniku (pogosto) ali telefonu (manj ver­jetno), pa prvikrat trcimo obenj, ko odpremo katerokoli interne­tno stran. Vecina cenejših usmer­jevalnikov, ki jih imamo doma, poganja vrsto Linuxa. Za proi­zvajalce je enostavneje in cene­je, da vzamejo Linuxovo jedro in pripravijo ustrezno distribucijo za svoj cip, kakor pa da bi opera­cijski sistem razvijali od zacetka. Zadnje si privošcijo le najvecji za najzmogljivejšo opremo, deni­mo Cisco s svojim IOS. Prav tako za domace usmerjevalnike ob­stajajo odprtokodne alternative, denimo OpenWRT, DD-WRT ali Tomato, ki so tudi Linux. Ti ce­nejšim usmerjevalnikom dodajo nove funkcionalnosti ali razširi­jo obstojece in pogosto izboljša­jo zanesljivost ter stabilnost de­lovanja. Vmesna infrastruktura, ki jo imajo ponudniki dostopa do in­terneta, operaterji in upravljav­ci hrbtenice, je vcasih tekla na specialnih operacijskih siste­mih, nove verzije pa cedalje po­gosteje uporabljajo variante Li­nuxa. Na koncu tudi veliko ve­cino strežnikov, ki zagotavljajo internetne storitve, poganja Li­nux. Tocnih številk ni enostavno dobiti. W3Cook je ocenil, da jih je vec kot 95 odstotkov. Po neka­terih drugih statistikah jih je »le« kakšni dve tretjini, ker ne spre­meni dejstva, da na internetu prej ali slej naletimo na strežnik z Linuxom. Preostanek odpade vecinoma na Windows. Podob­no velja za storitve v oblaku, kjer 75 odstotkov ponudnikov upo­rablja Linux. Letalski promet Brez Linuxa bi na tleh osta­la tudi letala. Ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA) je že leta 2006 prestavila svoje ope­racije na Linux, s cimer so le­tno privarcevali 15 milijonov do­larjev. Eurocontrol pa je ustva­ril svoj sistem z imenom ARTAS (ATM suRveillance Tracker And Server), ki pokriva vse aspek­te dela kontrole letenja. Upora­bljajo ga v vecini držav EU (ra­zen Španiji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi) in tece na – Linuxu. Tudi Slovenia Control uporablja ARTAS. Na letalih klasicnega operacij­skega sistema ni, temvec gre za integrirano programsko opre­mo za konkretno strojno opre­mo – temu se pravi avionics. To je mnoštvo neodvisnih, a po­vezanih sistemov, ki opravlja­jo razlicne funkcije. Razlog je varnost. Odpoved kateregako­li dela ne sme povzrociti odpo­vedi ostalih delov, razen kolikor pac ne morejo dostavljati želenih informacij, prav tako pa morajo biti odporni proti lastnim napa­kam (fault-tolerant) in redun­dantni. Glavni FMC (flight ma­nagement computer) uporablja LynxOS (Unixu podoben sis­tem), VxWorks ali kakšen podo­ben sistem, ki omogoca delova­nje v realnem casu. Boeing 787 Dreamliner na primer uporablja sistem COTS. Najdemo pa v letalih Linux na vecini sistemov za razvedri­lo (inflight entertainment), ki skrbijo za predvajanje filmov in ostalih vsebin potnikom. Ali pa je tam Android, ki je, kot rece­no, Linux. Avtomobilska industrija V prvih avtomobilih ni bilo niti elektrike, kaj šele racunalnikov. Toda že vsaj 20 let imajo avto­mobili vgrajen racunalnik (ECU – electronic control unit), ki seve­da ni podoben namiznim racu­nalnikom. Podatki se v avtomo­bilu pretakajo po CAN (control­ler area network), obdeluje pa jih ECU. Ta skrbi za prakticno vse aspekte modernih avtomobilov – od krmiljenja vbrizga goriva do spušcanja stekel na oknih. V mo­dernih avtomobilih je vec ECU, ne le en. ECU poganja operacijski sis­tem OSEK/VDX (Offene Syste­me und deren Schnittstellen für die Elektronik im Kraftfahrzeug/Vehicule Distributed eXecutive), ki ga skupaj razvija konzorcij najve­cjih proizvajalcev (Opel, BMW, DaimlerCrysler, PSA, Renault, Volkswagen pa tudi Siemens, univerza v Karlsruheju, Bosch). Leta 1994 so namrec ugotovi­li, da kolicina programske opre­me raste, zato bi jo bilo modro standardizirati. Rezultat je ope­racijski sistem za delo v realnem casu, ki pa ni izpeljanka Linuxa. Linux se je v avtomobile pri­plazil v zadnjih letih. Odprtoko­dni projekt Automotive Grade Li­nux (AGL) podpirajo Mazda, Su­zuki, Toyota, Honda, Ford, Mer­cedes-Benz, Volkswagen in šte­vilni drugi, upravlja pa ga Fun­dacija Linux. Od leta 2012 je šte­vilo partnerjev naraslo na vec kot sto. Razvijajo enotno platfor­mo za celotno avtomobilsko in­dustrijo, ki podpirala celotni eko­sistem od razvijalcev in dobavi­teljev do koncnih proizvajalcev. Sprva je bil namen razviti zgolj rešitev za potniški del prikazo­vanja informacij (infotainment), zdaj pa so cilji precej bolj veliko­potezni. AGL bo podpiral telema­tiko, prikazovanje obvestil na ve­trobranskem steklu (HUD), asi­stencne in varnostne sisteme, av­tonomna vozila itd. Obstaja tudi Android Automo­tive, ki ga razvijata Google in In­tel ter predstavlja osnovo za pro­izvajalce, da bi razvili operacijski sistem, ki bi nadzoroval uporab­niški segment vozila (od naviga­cije do predvajanje glasbe in kr­miljenja brisalcev). Prva vozila z Android Automotive pricakuje­mo leta 2021 – bojda bo to elek­tricni Polestar 2. Znanost V Švici je najvecji kos razisko­valne opreme na svetu, poganja pa ga seveda Linux. Veliki ha­dronski trkalnik (LHC) ustva­ri približno 25 petabajtov po­datkov na leto. Za analizo tega mnoštva informacij se uporablja LHC Computing Grid, ki je v re­snici po vsem svetu distribuirano omrežje 170 racunalniških gruc. Tudi programska oprema (in celo strojna) v CERN-u je odpr­tokodna in tece na Linuxu. Racunalniki v CERN-u, ki po­ganjajo LHC in obdelujejo po­datke iz njega, uporabljajo distri­bucijo Scientific Linux. Predna­stavljeno verzijo (posnetek na­videznega stroja) lahko sname­mo celo s CERN-ove spletne stra­ni. Scientific Linux razvijajo po­leg CERN-a še Fermilab, nem­ški elektronski sinhrotron in ETH Zürich. Gre za varianto di­stribucije Red Hat Enterprise Li­nux (RHEL). V zadnjem letu se v CERN-u sicer dogaja migracija na CentOS, ki je še ena distribu­cija iz RHEL. Tudi v manjših raziskovalnih inštitucijah vecino resnega ra­cunanja tece na Linuxu. Nami­zni racunalniki so sicer pogo­sto opremljeni z Windows ali Mac OS X, a racunalniške gru­ce za mletje podatkov tecejo na Linuxu. Za razdeljevanje virov se obicajno uporabljata bodisi SLURM bodisi SGE (danes Ora­cle Grid Engine), ponekod pa še OpenHPC. Superracunalniki Med 500 najzmogljivejšimi superracunalniki na svetu, ki so opravili test LINPACK in so se že­leli vpisati na seznam Top 500, tece Linux na vseh 500. Na pred­zadnjem seznamu je bilo takšnih 498, ker je na dveh tekel še Unix, zdaj pa imajo vsi namešcen Li­nux. Zanimivo je, da ni bilo ve­dno tako. Do konca tisocletja je prevladoval Unix, po letu 2002 pa ga je bliskovito nadomestil Li­nux. Resne konkurence v resni­ci nista imela nikoli, ceprav smo pred leti videli celo nekaj super­racunalnikov z Windows. To v resnici ni presenetljivo. Unix ni brezplacen, superracu­nalnik pa je vsak malce druga­cen. Prilagoditve Unixa se dra­go placajo, medtem ko je Linux brezplacen. Konkurenca, ki tudi ne stane nic, denimo FreeBSD, pa preprosto ni imela ustrezne­ga startnega mesta. Ko je enkrat Linux zacel prevladovati, je bilo zanj cedalje vec orodij in tudi strokovnjakov, kar je sklenilo po­zitivno povratno zanko. Vesoljska tehnologija Pred šestimi leti smo bra­li vznesene clanke, kako so na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) vse prenosne racunalnike prestavili z Windows na Linux. To je do neke mere res, a resni­ca je kompleksnejša. Na ISS tece vec racunalnikov, ki se v grobem delijo v tri skupine. V prvi skupi­ni so racunalniki za upravljanje plovila (vehicle management), trije v ameriškem delu in trije v ruskem. Teh posadka ne more neposredno upravljati in jih ne poganja Linux, ker so ISS sesta­vljali, ko še Linuxa ni bilo nikjer. Namesto tega astronavti dela­jo s PCS (portable computer sys­tem), ki ga poganja Linux, a ima­jo poseben graficni vmesnik. Ti racunalniki s prvimi komunici­rajo prek vodila MIL-STD-1553. Zadnja skupina so racunalniki, ki neposredno ne komunicira­jo s sistemom MIL-STD-1553 in ne morejo upravljati ISS. Tako imenovani SSC (station support computers) poganjajo v glav­nem Windows in so namenje­ni vsakodnevni rabi, denimo za pošiljanje elektronske pošte, brskanje po spletu, popisovanje zalog itd. Na ISS je poldrugo leto delo­val tudi superracunalnik. Avgu­sta 2017 so nanjo poslali HPE Spaceborne Computer, ki je tam prebil 615 dni. Sprva bi bil mo­ral na ISS ostati leto dni, a so nje­gov staž podaljšali zaradi spre­memb pri logistiki tovora. Zmo­gel je ena teraflops, s cimer se ne bi niti približno uvrstil na le­stvico Top 500, a to niti ni bil na­men. HPE Spaceborne Compu­ter je preverjal, kako se v veso­lju, torej v manj ugodnih razme­rah kakor na Zemlji, obnesejo su­perracunalniški sistemi. NASA in Hewlett-Packard pravita, da so bile težave obvladljive, v pripra­vi pa je že njegov naslednik. HPE superracunalnika ni okrepil s strojnimi modifikacijami, ker to ni bil namen. Moral je preživeti s programsko opremo, ki je mo­rala znati prežveciti morebitne napake, nastale kot posledice tamkajšnjega okolja. In, da, na njem je tekel Linux, ki se je uspe­šno spopadel z nepricakovani­mi zaustavitvami (enkrat zara­di požarnega alarma, drugic se je astronavt pomotoma naslonil na gumb za ponovni zagon). Še najbolj nenavadno je dejstvo, da je odpovedalo devet SSD izmed 20, za kar še ne poznajo vzroka. Linux v takšni ali drugacni obliki poganja tudi moderna ve­soljska plovila. SpaceX-ova Fal­con in Dragon imata vec racu­nalnikov COTS, na katerih tece Linuxovo jedro 3.2 z ustreznimi spremembami. Da se tudi v ve­soljski industriji VxWorks in Ada umikata Linuxu in C++, je moc pojasniti s spremembami kadra, saj je strokovnjakov za Linux in C++ bistveno vec. Je pa seve­da v Falconu in Dragonu moc­no oklešcena koda – le kakšnih 15 odstotkov nujno potrebne Li­nuxove kode je dejansko preve­dene. Ker so 32- in 64-bitni pro­cesorji z majhno porabo ener­gije in enoto za upravljanje po­mnilnika, kar je za Linux kljuc­no, zdaj že rutinsko na voljo in dovolj preizkušeni, da jih upa­jo vgraditi tudi v vesoljsko opre­mo, je pricakovati, da se bo raba Linuxa še krepila. Vojska Na koncu ne moremo mimo vojske, ki je sicer vedno skriv­nostna, a pogosto motor razvo­ja. Ruska vojska je letos spomla­di sporocila, da bodo zaceli upo­rabljati distribucijo Astra Linux, ki jo iz Debiana razvija podjetje RusBITech. Povod za prehod je strah pred vohunjenjem Zahoda skozi zaprtokodno programsko opremo. Veliko Linuxa najdemo tudi v ameriški vojski, ki uporablja Li­nux z dodatkom SELinux (Se­curity-Enhanced Linux). Gre za skupek dopolnitev in poprav­kov za jedro, ki omogocajo strog nadzor dostopa (mandatory ac­cess control). Zanimiva je tudi ameriška vojaška distribucija Li­ghtweight Portable Security, ki tece v celoti v RAM in ne pušca nobenih sledi na disku. Name­njena je uporabi na sicer neza­šcitenih racunalnikih, a z zago­nom s CD ali z USB te distribuci­je postanejo zaupanja vredni od­jemalci. Na koncu odgovorimo še na anekdoto, ki jo veckrat sliši­mo. Da, Linux tece tudi na jedr­skih podmornicah. Na njih seve­da ni enega samega racunalni­ka, temvec ogromno povezanih sistemov, ki krmilijo vsak svo­je naprave. Lockheed Martin je že leta 2004 Americanom dosta­vil jedrsko podmornico, v kateri je sonar krmilil Red Hat Linux. In tako je še danes – podmorni­ce imajo racunalnike, na katerih tecejo Windows, Unix in tudi Li­nux. Povsod ni uspelo Sklenimo to pot z neuspehi. Linuxu ni uspelo na namiznih ra­cunalnikih (vec v okvirju), za kar je vec vzrokov. Ceprav je še naj­manj pomembno, kaj tece na do­macih racunalnikih, velja biti pri uvajanju Linuxa previden. Ve­likopotezni projekti, kot je bila migracija münchenske obcin­ske uprave na Linux, lahko ža­lostno propadejo, ce ne upošte­vamo cloveškega dejavnika. To ne pomeni, da je Linux na na­miznih racunalnikih mrtev, prav tako kot ta clanek ne želi trditi, da je Linux edina možnost v pri­hodnosti. Svet je velik in prav je, da ima nekaj raznolikosti.. Linux naš vsakdanji P Cetudi na domacih ali pisarniških racunalnikih še vedno v prepricljivi vecini tece Windows, oblikovalci pa nadpovprecno posegajo po Applovih izdelkih, so naša življenja na dnevni ravni nelocljivo prepletena z odprtokodnim operacijskim sistemom, ki je prehodil pot iz finskega študentskega doma do žepa slehernika in robov znanega vesolja. Danes pingvina uporabljamo vsakdan, ne da bi se tega sploh zavedali; marsikdo tudi v prvih in zadnjih minutah dneva. Matej Huš s Danes Linux poganja vse od pametnih telefonov do jedrskih podmornic. . Sporocilo, ki predstavlja javni zacetek Linuxa. lasti med manj vešcimi uporabniki, ki so o Linuxu zgolj sliša­li, kroži precej zmot o njem. Najpogostejša je, da Linux nima graficnega vmesnika in da na njem ni mogoce poganjati iger ali pisarniške programske opreme. Danes na Linuxu tece velika veci­na moderne programske in strojne opreme. Pogoste so zmote, ki imajo korenine v zgodovinskih okolišcinah, denimo slabi podpori nove stroj­ne opreme, pocasnem (ne)delovanju in težavah z združljivostjo z Win­dows ali macOS. Neupravicen je tudi ocitek o kompleksnosti, saj lah­ko Linux dandanes služi potrebam najbolj laicnih uporabnikov in najve­cjih strokovnjakov. Tudi bolje podkovani niso imuni za zablode. Ena izmed pogostih ne­resnic o odprtokodni programski kodi pravi, da je nezanesljiva, ker jo v prostem casu razvijajo amaterski programerji ali »fušarji«. Vecino ra­zvoja danes opravijo velika podjetja, kot so Red Hat, Intel, Google, Li­nux Foundation in druga. Linux ostaja brezplacen, ker ta podjetja živijo od drugih, z Linuxom povezanih storitev, denimo nudenja podpore. Drži pa, da lahko k Linuxu prispeva vsakdo in da je v kodi še vedno precej prispevkov, ki so jih programerji napisali v svojem prostem casu. Vcasih se je Linux hvalil kot operacijski sistem, ki je odporen proti vi­rusom. Zaradi manjše priljubljenosti na namiznih racunalnikih je ne­snage zanj bistveno manj, obstaja pa. Okužbe usmerjevalnikov, pame­tnih telefonov in podobno pricajo o tem, staknemo pa jih lahko tudi na namizniku. Še najvecja zabloda pa je prepricanje, da Linuxa ne uporablja skoraj­da nihce. O nasprotnem vas je poskušal prepricati ta clanek. ZABLODE Pogoste zmote o Linuxu Z s Spocetka je Android skoraj propadel, ker niso imeli niti za najemnino. . Linux Torvalds je oce Linuxa. Slika: Linuxmag.com, CC BY-SA 3.0 . Android sestavljajo jedro, knjižnice, runtime in aplikacijski del. Slika: Smieh, CC BY-SA 3.0 s W3Cook ocenjuje, da 95 odstotkov strežnikov na internetu poganja Linux. dino podrocje, kjer Linuxu res ni uspelo, so namizni racunalni­ki. Statistike kažejo, da ima tu Windows skoraj 90-odstotni de­lež, macOS pa skoraj 10-odstotnega. Na Linux odpadeta slaba dva odstotka, s cimer je formalno na tretjem mestu, po vplivu pa da­lec zadaj. O vzrokih za ta neuspeh in perspektivi, ali je to sploh cilj in torej ne­uspeh, je bilo prelitega že mnogo crnila. Glavni razliki v primerjavi z Windows in macOS sta potrebno znanje in obilica možnosti. Windows je en (sploh od razlicice 10), macOS tudi. Linux prihaja v desetinah dis­tribucij, in ceprav je Ubuntu najpopularnejša, je to, cemur razvijalci pra­vijo bogastvo izbire, za povprecnega uporabnika predvsem muka. Dru­gi odgovor pa je v fundamentalno drugacni filozofiji, ki jo sicer moder­ne distribucije cedalje uspešneje potiskajo v ozadje, a ostaja pod po­krovom. Linux je bil napisan za strokovnjake, ki želijo popoln nadzor in predvsem kaj prilagoditi, Windows in macOS pa sta narejena za pov­precnega uporabnika, ki želi zgolj, da racunalnik deluje. Ce k temu dodamo še slabo startno pozicijo, saj je Linux prispel, ko je bil trg že razkosan in razdeljen, je rezultat pricakovan. Pomagali niso niti zgodovinsko slaba podpora za novo strojno opremo (danes tega problema ni vec) niti v številnih primerih hrošcati, luknjasti ali zgolj ne­intuitivni programi. Danes Linuxa na osebnih racunalnikih ni, ker ga pac ni. NEUSPEHI Kje Linuxu ni uspelo E s Veliki hadronski trkalnik, najvecji kos raziskovalne opreme na svetu, poganja Linux. . Na 500 najhitrejših superracunalnikih tece Linux. Slika: ZDNet . Krmilni sistem (PCS) na ISS. Slika: Robert Frost, NASA . Maketa superracunalnika HPE Spaceborne Computers, ki so ga v letih 2017–2018 testirali na ISS. Slika: Hewlett-Packard Enterprise s Lockheed Martin je že leta 2004 Americanom dostavil jedrsko podmornico, v kateri sonar krmili Linux. o beseda tece o najemni­kih, nas vecina pomisli na srednjeveške vojšca­ke ali pa na kakšne južnoafriške avanturiste, ki so se pred dese­tletji klatili po angolskem grmi­cevju. Tudi v sodobnih konflik­tih je njihova vloga velika, saj za­sebna podjetja nacenjajo držav­ni monopol celo na podrocjih, kot je nasilje. Ce so danes še ve­dno krepko prisotni ti stereoti­pni placanci s strojnicami v ro­kah, ni presenetljivo, da razcvet doživljajo tudi najemniki na dru­gih podrocjih. Predvsem na ti­stih, kjer namesto strojnic in gra­nat vihtijo miške in tipkovnice. Operativci Za placance danes seveda ne velja kar vsaka uboga para, ki piše kodo za majhno podjetje brez stalne programerske ekipe. Najemnik naj bi bil visoko uspo­sobljeni strokovnjak, verjetno z ozadjem v kateri od vladnih tajnih služb ali pa tistih, ki se ukvarjajo z digitalnim vojsko­vanjem. Takšni oddelki so ceda­lje bolj vidni na razvitem global­nem Zahodu, predvsem v ZDA, državah EU ali Izraelu. Ceravno podobnih strokovnjakov ni nic manj v Rusiji ali na Kitajskem, ti vecinoma ostajajo bliže tem dr­žavam, v varnem objemu do­movine. Nekateri prihajajo tudi iz vrst hekerjev, potem ko so se odlocili zamenjati poklic za bolj legalnega. Takšno osebo pona­vadi rekrutira neka organizaci­ja sama, odprti razpisi za iska­nje delavcev so precej redki. Po­navadi zato, ker ima to matic­no podjetje z neko državo – lah­ko pa tudi megakorporacijo ali katero drugo vplivno združbo – sklenjen dogovor, ki zahteva do­bršno mero diskretnosti. Eugen Dokukin je samookli­cani poveljnik ukrajinskih kiber­netskih sil. Kakšno leto po tem, ko so proruski uporniki prevzeli nadzor nad vzhodnim delom Ukrajine, je okoli sebe zbral manjšo vojsko prostovoljnih hak­tivistov. Ne le Ukrajincev, mno­gi med njimi so bili iz držav EU, skupna pa jim je bila mržnja do tega, kar so videli kot rusko agre­sijo. Z vdori v nadzorne kame­re so sledili premikom cet, izva­jali so napade DDoS na uporni­ke, poskušali onemogociti njiho­ve PayPal racune in objavljali za­upne dokumente ruskega mini­strstva za obrambo. Ceprav gre v njegovem primeru za patrio­ta, morda digitalnega gverilca, je vseeno prikazal moc manjših, visoko usposobljenih skupin na spletnem bojišcu. Njegov pristop so posvojila mnoga podjetja, ki jih bolj kot dobrobit neke dežele zanima profit. Digitalno najemništvo je brez dvoma panoga v porastu, katere vrednost danes ocenjujejo že na 12 milijard dolarjev. Samo ZDA za najem strokovnjakov za pomoc pri napadalnih kibernet­skih operacijah porabijo pribli­žno pol milijarde dolarjev letno. Nabor opravil, za katera dolocen klient potrebuje takšne placan­ce, je seveda pisan. A v grobem ga lahko razdelimo na tri podro­cja – nadzor, varnost in manipu­lacija. Troli in lažne novice Cas alternativnih dejstev, la­žnih novic in konspiroloških teo­rij je kakopak zlata doba za spe­cialiste medijske manipulacije, razvpite spin doctorje. Vendar pa so ti obicajno misleci, strate­gi, pravi najemniki pa se najdejo v operativi. Nobena skrivnost ni, da razlicne vplivne skupine naje­majo placance, ki po družabnih omrežjih širijo njihove poglede. Ob nedavnem obisku Grete Thunberg v ZDA se je kopica lju­di obregnila tako ob njen asper­gerjev sindrom kot ob samo ide­jo njenega klimatskega štrajka. Tudi pri nas smo lahko brali ko­mentarje o mulariji, ki bi izrabi­la vsako priložnost, da bi šprica­la šolo. Ceprav ne manjka raz­licnih trolov in repetitorjev, ki z veseljem te slogane ponavlja­jo brezplacno, ti obicajno izvira­jo iz think-tankov raznih mogoc­nežev, ki jim je v interesu ohra­njanje statusa quo. Ti tudi naje­majo specialiste, ki merijo odziv­nost in ucinkovitost nekega slo­gana, da bi tako dosegli cim ve­cji odjek v javnem mnenju in ga pridobili na svojo stran ali pa ga vsaj razdelili. V vecini prime­rov je za mogocneže povsem do­voljšen uspeh, da zasejejo seme dvoma in tako onemogocijo za­konodajo, ki bi posegla v njiho­ve interese. Tako se je globalno segrevanje preimenovalo v kli­matske spremembe, Darwinov nauk je postal le teorija, pred­stavniki tobacne industrije pa so še leta 1994 zatrjevali, da niko­tin ni zasvajajoc. Znanost je pac za mnoge dolgocasna in duha­morna rec, zaradi cesar množice raje prisluhnejo bolj poljudnim, na videz zdravorazumskim mne­njem, ki pa so zelo pogosto za­vajajoca. Enostavno zato, ker se pregovorni hudic skriva v de­tajlih – ti pa so pogosto domena znanosti. Precej dobro sta dokumenti­rani, na primer, predsedniška kampanja Donalda Trumpa ter tista za izhod Velike Britanije iz EU. Ceprav smo poslušali prica­kovano besedicenje o tem, kako so pripadniki nižjih slojev s temi glasovi izrazili svoje nezadovolj­stvo, je resnicna slika drugacna. V obeh primerih je uspeh prine­slo naslavljanje srednjega razre­da, tistih z letnimi dohodki med 50.000 in 200.000 dolarji. Pri­bocniki skrajnega desnicarja Ni­gela Farragea so še isti dan, ko so mediji porocali o umoru laburi­sticnega poslanca, ki ga je zagre­šil angleški nacionalisticni skraj­než, lansirali novo Facebook kampanjo. Ta je uporabnike sva­rila pred prihajajocimi islamistic­nimi hordami iz Sirije. Podobnih potez je bilo nic koliko, vse pa so igrale na vižo strahu pred neznanim ob hkra­tnem podpihovanju rasizma in ksenofobije. Mimogrede, cilj brexiteerjev ni povrnitev angle­ške samobitnosti, ampak najver­jetneje privatizacija šolstva in zdravstva ter ohranitev nepre­glednega sistema davcnih oaz – recimo na otokih Jersey in Man, na Kajmanskih otokih, Karibih in tako dalje –, kjer mogocneži skrivajo svoje zaklade. Skratka, zasebna podjetja so v službi na­rocnikov z veliko mocjo in veliki­mi zasebnimi interesi ob pomoci družbenih medijev, analitike in propagande (v najslabšem po­menu te besede) obrnila ljudsko voljo svojim mecenom v prid. Iz­vajalci teh del pa so bili najemni­ki z ozadjem v vojaških psiholo­ških operacijah. Njim je šel tudi levji delež denarja, namenjene­ga kampanji, kot je dokazala s Pulitzerjevo nagrado nagrajena Observerjeva novinarka Carole Cadwalladr. Za najboljšega ponudnika … Ta valižanska poroceval­ka je namrec izpostavila po­vezave med podjetji Cambrid­ge Analytica (to je sodelovalo s Trumpovo predsedniško kam­panjo) in kanadsko Aggrega­teIQ (ki je sodelovalo s tisto za brexit). Cambridge Analytica je hcerinsko podjetje firme SCL, ki pa je zelo mocno povezano tudi z AggregateIQ, SCL pa se že na svoji domaci strani hvali, da sve­tovnim vladam ponuja podat­ke, analitsko svetovanje in stra­tegije. Že leta 2006 je avtor Hy­well Williams o njih zapisal, da so prvo podjetje, ki za vojsko iz­vaja psihološke operacije. Isti ljudje so do izvolitve pomagali tudi Donaldu Trumpu. Za sred­stvo so znova izbrali rasizem in ksenofobijo, ki sta mu prinesla zmago v zveznih državah, ki bi se sicer lahko obrnile tako k de­mokratom kot republikancem. Družboslovka Emma Briant, ki se je pogovarjala z vodilnimi v Cambridge Analytici, je zapisa­la, da so ti uporabili Trumpove komentarje, kjer so bili najucin­kovitejši: »Z zastraševanjem ter s širjenjem sovraštva in laži so mobilizirali ljudstvo. S podat­ki teh ljudi so spremljali njiho­ve odzive, uporabljali pa so tudi psihološko profiliranje, da so množicno manipulirali z njiho­vimi custvenimi odzivi.« Ker so prihodnje leto na vrsti volitve v ZDA, trenutni predse­dnik kakopak pripravlja ves arze­nal digitalnega orodja. Brad Par­scale, Trumpov digitalni guru, poudarja, da nameravajo s te­lefonskimi aplikacijami v nasle­dnji kampanji pridobiti 1,6 mi­lijona prostovoljcev, število svo­jih ekipnih vodij pa kani poveca­ti s 3.000 v letu 2016 na 90.000. Prava vojska, ki ji poveljujejo – brez metafor – bivši vojaški ofi­cirji in specialisti. Pa celo ta ar­mada verjetno zbledi ob primer­javi s Palantirjem, ki ga je Peter Thiel, vodja PayPal mafije, o ka­teri smo že pisali, ustanovil ob pomoci CIE. Osrednja ameriška vohunska agencija je izjavila, da je cilj podjetja popeljati big data kamor si ni drznil še nihce. Thi­el je sicer velik Trumpov pod­pornik, a je zavrnil mesto vod­je predsednikove obvešcevalne komisije. Kljub temu podjetje, ki naj bi imelo približno toliko moci kot Google, cveti in sodeluje z obvešcevalci v ZDA, Veliki Brita­niji, Izraelu in Avstraliji. ... brez prevec vprašanj Vendar pa sta medijski spin in propaganda verjetno kljub vse­mu manj mracnjaški podrocji, kot pa najemniške varnostne in protiteroristicne storitve. Resda mnoga od uvodoma omenjenih podjetij, ki so jih ustanovili bi­vši operativci, le skrbijo za var­nost narocnika. Varujejo jih, na primer, pred vdori v njihove in­formacijske sisteme, pred uhaja­njem podatkov in podobno. Ven­dar pa mnoga opravljajo tudi drugacne posle – de facto indu­strijsko špijonažo kot tudi nad­zor nad zaposlenimi ali drugimi persons of interest. Že od osemdesetih let prete­klega stoletja je bolj kot ne stal­na praksa, da imajo korpora­cije, kot sta Exxon Mobile ali Johnson&Johnson, svoje oddel­ke za kompetitivno obvešceval­no dejavnost. Dandanes pa je bolj pogosto, da so za te naloge zadolžena druga, specializirana podjetja. Celo strokovnjaki pra­vijo, da je locnica med tem po­drocjem in industrijskim vohun­stvom zabrisana in da vecinoma temelji na dolocenih eticnih na­celih ter obsegu delovanja. Cilj je pridobiti informacije o proi­zvodih in trgu kot tudi o ostalih tekmecih in potrošnikih ter tako ostati konkurencen. Ceprav so tovrstne metode v poslovnem svetu lahko sporne, pa zbledijo ob podvigih najemnikov, ki svoje delo opravljajo za razlicne vlade. Resda te pogosto najamejo »zunanje svetovalce« le za opra­vljanje dolocenih legitimnih po­slov. Podobno kot v poslovnem svetu seveda tudi države ne­kako ne marajo vdorov v svoja omrežja ter brskanja po njiho­vem umazanem perilu. Mnoge se soocajo tudi s cisto realnimi grožnjami terorizma ali podob­nimi kriticnimi situacijami. Naje­mniki tem lahko pomagajo zakr­pati luknje v požarnih zidovih ali opazovati grožnje, tako zunanje kot notranje. Ravno v tem pa je srž. Namrec, kako opredeliti sis­temsko grožnjo. Ena stvar so za­maskirani fantje s kalašnikovka­mi, nekaj povsem drugega pa, recimo, aktivisti, ki se zavzema­jo za demokraticne spremembe. Organizacije za zašcito cloveko­vih pravic, kot sta Amnesty Inter­national ali Human rights watch, so odkrile vec podjetij, ki za do­locene vlade vršijo nadzor nad državljani, oporecniki, civilno družbo ali disidenti. Pri tem pa ne skoparijo s priucenimi meto­dami iz obvešcevalnih dni. Krokarji, sokoli in Mracna snov Vzemimo za primer podjetje iz Združenih arabskih emiratov (ZAE) DarkMatter, ki ga je usta­novil Faisal Al Bannai, uspešni poslovnež in sin policijskega ge­nerala. S financno injekcijo vla­de ZAE so lahko poiskali vrhun­ske strokovnjake s podrocja digi­talne varnosti, med njimi bivše uslužbence ameriške NSA. Pod­jetje je pred tremi leti za to bli­žnjevzhodno državo zacelo izva­jati naloge s podrocja kibernet­ske varnosti, med njimi je nase prevzela projekt Raven (krokar). Njegov cilj je bil nadzor nad dru­gimi državami, oboroženimi sku­pinami in borci za clovekove pra­vice. Bivši ameriški agentje so tako vdirali v telefone in racunal­nike svojih žrtev, med njimi tudi drugih Americanov. Ker bi to lahko prišlo na dan in jih spravi­lo v navzkrižje z zakonom, so ne­kateri med njimi postali žvižgaci in ves projekt obelodanili. Ena od njih, 38-letna Lori Stroud, je za NSA nanovacila Edwarda Snowdna, kar jo je po njegovem prebegu stalo služ­bo. Vendar ji je bivši sodelavec kmalu ponudil službo pri podje­tju CyberPoint, ki je vodilo pro­jekt Raven pred podjetjem Dark­Matter. Ob izbruhu škandala s panamskimi papirji, v katere­ga je bil vpleten tudi CyberPo­int, so Emirati zamenjali svoje digitalne varnostnike, DarkMat­ter pa je lahko najel veliko opera­tivcev, ki so delali za predhodni­ke. Agentje so pricakovali, da se bodo borili proti mednarodnim teroristicnim organizacijam, kot je Isis. A svoje tarce so dobili ne­posredno od agencije NESA, pro­tiobvešcevalne službe ZAE. Te pa so bile pretežno ljudje, ki so bili nenaklonjeni avtoritarni monar­hiji. Stroudova je povedala, da ji je bilo sicer neprijetno vdirati v zasebne racune 16-letnikov, a da je služba pac služba. Kasneje se je izkazalo, da je DarkMatter z vrhunsko heker­sko platformo Karma, za katero naj bi odšteli vec milijonov ze­lencev, od dalec vdiral v iPhone kjerkoli po svetu, ne da bi žrtev to omogocila. To orodje je na­mrec izkorišcalo ranljivost apli­kacije iMessage, z njim pa so lahko placanci dostopali do ge­sel, racunov, osebnih podatkov, stikov, fotografij in podobnega. Med žrtvami napada so se zna­šli katarski emir, britanski no­vinar ter žena zaprtega aktivi­sta, poleg njih pa na stotine tarc iz Evrope in z Bližnjega vzhoda, predvsem pa vlade Jemna, Tur­cije in Irana. Podjetje je žele­lo pridobiti tudi možnost izdaje digitalnih certifikatov, s kateri­mi bi omogocilo napade s pona­rejenih spletnih strani. Tej naka­ni je stopila na prste Mozilla, ka­sneje pa je tudi Google razglasil njihove strani za nevarne. Emi­rati pa domnevno išcejo naje­mnike v še bolj mracnih vodah, saj naj bi bili povezani s krimi­nalno združbo StealthFalcon, ki meri na novinarje in huma­nitarce s tako imenovanimi spe­ar phishing napadi. Vse ocitke o nepravilnostih Združeni arabski emirati sicer zanikajo. Upokojeni specialci Podobnih podjetij in najemni­ških skupin je mnogo, saj je pa­noga digitalnega najemništva v velikem porastu. Mnogim pa je na žalost skupno to, da rade volje sodelujejo z vladami, ki se ravno ne ponašajo z najbolj ble­stecim izkazom pri spoštovanju clovekovih pravic. Francoski Vu­pen, recimo, je bilo podjetje, ki se je specializiralo za odkriva­nje zero-day ranljivosti razlicne programske opreme, podatke o tem pa prodajalo obvešceval­cem in policijam po vsem svetu. Ti so lahko na podlagi tako pri­dobljenih informacij prisluško­vali državljanom. Ceprav se je podjetje samoukinilo, so isti lju­dje leta 2015 ustanovili Zerodi­um, ki pocne pravzaprav ena­ke reci. Anglo-nemška Gamma Group pa je postala razvpita, ko so med arabsko pomladjo vla­dam Egipta in Bahrajna prodali FinFisher, svoj program za vdi­ranje v telefone in racunalni­ke. Z njim so ne le prisluškova­li razlicnim aktivistom, ampak so protestnikom množicno po­šiljali elektronsko pošto z oku­ženimi sporocili. Kljub zgraža­nju javnosti je FinFisher še da­nes priljubljeno orodje v rokah cedalje vec vlad oziroma njiho­ve policije. Najvec tovrstnih podjetij je v Izraelu, kjer jih beležijo že vec kot 300. Mnoga so ustanovili bi­vši pripadniki znane enote 8200, posebnega oddelka izraelske voj­ske, namenjenega kibernetske­mu vojskovanju. Velja za eno naj­uspešnejših tovrstnih institucij, povsem primerljivo z ameriško NSA, izvzemši njen obseg. Poleg rutinskega prisluškovanja po vsem svetu – seveda predvsem na Bližnjem vzhodu – naj bi bila ta skupina odgovorna tudi za so­fisticirane napadalne viruse, kot sta Stuxnet in Duqu. Te so razvili in uporabili, na primer, za sabo­tažo iranskega nuklearnega pro­grama. Tako ne more biti prese­netljivo, da so takšni strokovnja­ki po svoji upokojitvi iz specialne­ga odreda ustanovili podjetja za spletno varnost v Izraelu in ZDA. Med njimi so verjetno najbolj raz­vpiti NSO group, ki so jo v bližini Tel Aviva ustanovili trije bivši pri­padniki skupine 8200 in zaposlu­je vec kot 500 ljudi. Imajo skle­njene pogodbe z vladama Mehi­ke in Savdske Arabije, ki podjetje najemata za nadzor nad varno­stnimi grožnjami. Mehiški pred­sednik Felipe Calderon se jim je osebno zahvalil, saj so z vdorom v telefon pomagali tamkajšnji po­liciji prijeti Joaquina Guzmana, znanega kot El Chapo, ki je vodil kartel iz Sinaloe in velja za naj­vecjega preprodajalca mamil na svetu. Zaradi nadzora nad akti­visti in novinarji so bili vpleteni tudi v vrsto škandalov. Pegazov let Leta 2017 so s svojim vohun­skim programom Pegasus izvedli kibernetske napade na mehiške znanstvenike in z njimi poveza­no civilno družbo, ki so si priza­devali za uvedbo davka na slad­ke pijace. Ta naj bi zmanjšal de­belost in sladkorno bolezen pri predvsem mlajših, vendar pa je v navzkrižju z interesi premo­žnih izdelovalcev teh pijac. Is­tega leta naj bi s tem progra­mom prisluškovali tudi medna­rodni skupini preiskovalcev, ki so raziskovali množicno ugrabi­tev v Iguali. Tedaj je izginilo 43 študentov, namenjenih na proti­vladni protest, njihove posmrtne ostanke pa so našli šele letos. Zlocin naj bi po uradni razlicici zakrivili prekupcevalci z mamili, vendar mnoge mednarodne sku­pine opozarjajo, da je za ugrabi­tvijo in pobojem verjetno stala mehiška vlada, v spregi s polici­jo, z vojsko in gangsterji. Pega­sus je igral kljucno vlogo tudi pri umoru Jamala Kashoggija, novi­narja iz Savdske Arabije. Ob po­moci programa so mu namrec vladni agentje prisluškovali in ga kasneje tudi izsledili ter ubi­li v Turciji. Za Pegasus je javnost izvede­la leta 2016, ko je Citizen Lab, skupina humanitarnih aktivi­stov, razkril, da je skupina NSO z njim prisluškovala Ahmadu Mansoorju, borcu za clovekove pravice iz ZAE. Program izkori­šca zero-day ranljivosti iPhonov, ki jih je Apple sicer zakrpal že te­den po tem, ko je zgodba prišla na dan. Vendar pa ne gre dvomi­ti, da je skupina odtlej razvila že nove in bolj sofisticirane meto­de za vdore v telefone. Kakorko­li, Pegasus je lahko prisluškoval sporocilom, poslanim prek SMS, cetudi z uporabo varnih, kripti­ranih programov, kot sta Tele­gram in WhatsApp. Veliko o na­jemniški etiki pa pove tudi dej­stvo, da je eden od uslužbencev skupine NSO poskušal to pri­sluškovalno tehnologijo prodati za petdeset milijonov dolarjev v kriptovaluti. Mocnejši od mnogih držav Napadi z digitalnimi grožnja­mi in obramba pred njimi so da­nes že povsem resna orožja, ki delujejo v spregi z drugimi, bolj konvencionalnimi. Kiber vojna se bije kot del širšega konflikta, skupaj z gospodarsko, medijsko in nemara celo klasicno vojno. Kar dela digitalne spopade ozi­roma njihove zmožnosti poseb­ne, je to, da imajo že danes do­locena podjetja, ki jih niti ni tako malo, na tem podrocju veliko moc. Te skupine pa so zelo ak­tivne v kiber prostoru, kjer imajo ofenzivno moc, ki se lahko kosa z vecino držav, kot je že pred pe­timi leti povedal Ari Baranoff, agent NSA. V takšnem okolju pa najemni­štvo lahko cveti. Podobno kot v renesancni Italiji, ko so se con­dottieri udinjali mestnim drža­vam, kar je tej deželi prineslo samo kaos. Machiavellijev Vla­dar, klasicni prirocnik za tira­ne, je napisan ravno z željo, da bi nekdo vzpostavil red in kon­cal stotine let dolgo vojno med razlicnimi mesteci. Tedaj je lah­ko spreten placanec postal celo vojvoda. Francisco Sforza je, de­nimo, postal milanski knez. Tako tedaj kot danes so najvecja ne­varnost demokraciji (ali repu­bliki, kot bi rekli v 15. stoletju) majhne skupine ljudi z nesoraz­merno veliko družbeno mocjo. Vendar pa v svetu, katerega glav­no vodilo je dobicek in v katerem postaja zasebnost komoditeta ter kjer gre strateška moc najboljše­mu ponudniku, v zvezi s tem lah­ko le malo storimo.. Digitalni najemniki V zadnjih letih je v velikem porastu število zasebnih podjetij, ki nudijo visokotehnološke vohunske storitve najvišjemu ponudniku. Gregor Stamejcic K . Regija, kjer digitalno najemništvo najbolj cveti, je Bližnji vzhod. Placancev seveda ne zanima, kdo bo tarca njihovih napadov. Te bodo opredelili njihovi placniki, namrec vlade in tajne policije z le malo spoštovanja do clovekovih pravic. s Digitalno najemništvo je brez dvoma panoga v porastu, katere vrednost danes ocenjujejo že na 12 milijard dolarjev. . Za politicne pretrese zadnjih let se je izkazalo, da so v veliki meri posledica spretne manipulacije – kombinacije psihološkega profiliranja prek družabnih omrežij, podatkovne analize in uporabe vojaške taktike psiholoških operacij. . Velike korporacije že štirideset let uporabljajo svoje notranje varnostne službe, s katerimi se poskušajo dokopati do podatkov svojih tekmecev in tako ohraniti konkurencnost na trgu. s Z zastraševanjem ter s širjenjem sovraštva in laži so mobilizirali ljudstvo. S podat­ki teh ljudi so spremljali njiho­ve odzive, uporabljali pa so tudi psihološko profiliranje, da so množicno manipulirali z njihovimi custvenimi odzivi. . V 15. stoletju je najemnik Francesco Sforza postal milanski knez. Bodo novodobni, digitalni placanci gospodovali nad podobnimi fevdi v kiberprostoru? . Razlicni spin doctorji morajo ponavadi le zasejati seme dvoma o tem, kaj se v resnici dogaja. Spreten manipulator tako ne bo lagal, marvec raje odbral pogled, ki ustreza njegovi pripovedi. . Da bi lahko izdelali psihološki profil uporabnikov in jih zasuli z lažno propagando, so uslužbenci Cambridge Analytice »pridobili« dostop do podatkov približno 50 milijonov uporabnikov Facebooka. . Z vdorom v telefon »El Chapa«, verjetno najvecjega preprodajalca mamil na svetu, je podjetje NSO Group omogocilo mehiškim oblastem njegovo aretacijo. . Vecina napadalnega programja, ki ga razvijajo in uporabljajo digitalni najemniki, izkorišca tako imenovane ranljivosti nictega dne. Dokler jih razvijalci ne odkrijejo in odpravijo, te ranljivosti placancem ne omogocajo le dostopa do sporocil in prisluškovanja, ampak tudi dostop do fotografij, gesel in dokumentov v napravi. s Pegasus je lahko prisluškoval sporocilom, poslanim prek SMS, cetudi z uporabo varnih, kripti­ranih programov, kot sta Tele­gram in WhatsApp. ylie na prvi pogled nikakor ni videti kot veliki manipulator. Še ne trideset let stari Kanadcan je inteligenten, priljuden in šarmanten, zato je na prvi pogled neobicajno, da gre za eno osrednjih figur velikih prevratov leta 2016, namrec izvolitve Trumpa in brexita. Ali kot sam pove: »Postal sem tisti veganski gej, ki je za Ste­va Bannona zgradil psihološko orožje za zajebavanje ljudi v glavo.« Cambridge Analytica je bila namrec njegova ideja. Povezal se je s Ste­vom Bannonom, vodjo Alt-rightovega glasila Breitbart, in z njegovim republikanskim mecenom Robertom Mercerjem. Privabila ju je zami­sel, da bi združili big dato in družabna omrežja z uveljavljenimi voja­škimi metodami in tako zaceli izvajati »informacijske operacije«, ki bi jih obrnili proti volilnemu telesu. Ljudi niso hoteli prepricati z argu­menti, marvec z neprestano poplavo namigov, zavajanj in lažnih no­vic. Že prej, ko je bil star le 24 let, je Wylie nabral na milijone Facebo­okovih profilov in z njimi izdelal psihološki profil uporabnikov. Za svo­je podjetje je povedal, da so kot umazana razlicica angleške obvešce­valne službe MI6, saj nimajo nobenih obvez, ter da je celoten škandal kot »Nixon na steroidih«. Vendar pa je Wylie svoja dejanja obžaloval in se zdaj že leto dni trudi, da bi škodo popravil. Kljub grožnjam s tož­bami je lani postal žvižgac in ozadje Cambridge Analytice razkril novi­narki Carole Cadwalladr. PRVI KORAKI Chris Wylie, bojevnik v vojni podatkov W Internet vseokoli o je William Gibson leta 1984 v kultnem roma­nu Nevromant, ki mimo­grede velja za prvo utelešenje li­terarnega žanra kiberpunk, pisal o globalnem vseobsegajocem ra­cunalniškem omrežju, o navide­zni resnicnosti, so si bralci te poj­me le stežka predstavljali. Vse kiberpunkovske romane preve­va koncept racunalniškega vele­omrežja, ki lebdi nad svetom in s katerim se posamezniki od ko­derkoli na neki nacin povezujejo. Petintrideset let pozneje je inter­net stvari (IoT, internet of things) resnicnost. Danes nam mobilna omrež­ja ponujajo dostop do interne­ta od koderkoli, nadgradnja na Narrowband Internet-of-Thin­gs (NB-IoT) pa bo to omogoci­la najširšemu krogu naprav – od ulicnih svetilk do hladilnikov. O možnostih, ki jih uporaba NB­-IoT prinaša, smo letos že pisa­li (Prihodnost je tu, Monitor 07-08/19). To pot pa si bomo ogle­dali tehnološko ozadje NB-IoT (našli boste tudi poimenovanje Cat-M2). Ozki pas Razlog za razvoj NB-IoT je ne­primernost dosedanjih mobilnih standardov za uporabo z lahkimi pametnimi napravami. Mobilni telefoni so s starimi omrežji pov­sem zadovoljni. Ker imajo ogro­mne baterije in veliko racunske moci (zmogljive procesorje), jim ni težko biti ves cas bu­den in pogosto omrežju sporocati, da so še živi, pa ce imajo sporociti kaj novega ali ne. Telefoni tudi, vsaj kadar jih upo­rabljamo, izmenjujejo velike kolicine podatkov z omrežjem. Ne pride pa takšna potrata v poštev za majhne naprave, ki bi jih želeli uporabiti kot oci in ušesa pametnih mest, tovarn in stano­vanj ali prostrane divji­ne. Kot gumb velik sen­zor temperature v parku lahko svoje meritve mir­no javlja zgolj vsako uro, pa bo dovolj. Navsezadnje ima tudi gumbno baterijo, ki mora zdržati mesece ali leta. Kjer Wi-Fi ali 4G ne zmore­ta, bo vskocil NB-IoT. Konzor­cij 3GPP (3rd Generation Par­tnership Project) je specifikaci­je za NB-IoT dokoncno potrdil junija 2016 v specifikaciji Rele­ase 13. Sodi v skupino brezžic­nih omrežij LPWAN (low-power WAN), kjer, na primer, najdemo še standard LoRa, ki sta ga slo­venska operaterja tudi preizku­šala in v pilotnih projektih upo­rabljala, ter Sigfox. Obstaja tudi LTE-M, ki je v bistvu nadgradnja LTE za podobno uporabo in de­luje malce drugace. Formalno sodi NB-IoT med mobilna omrežja pete generaci­je (5G), a nihce pri zdravi pameti ne bo mobilnega omrežja ozna­cil kot 5G samo zaradi podpo­re NB-IoT. Omrežja 5G pa bodo podpirala tudi NB-IoT, zato je njegova postavitev korak proti 5G. Tehnicno lahko NB-IoT de­luje v frekvencnih pasovih, ki jih uporabljajo 2G, 3G in 4G (glej spodaj). Tehnologija Namen NB-IoT je pošiljanje malo podatkov, navadno manj kot megabajt na dan. NB-IoT ne temelji na IP, kot to velja za LTE­-M, zato pametnega telefona prek NB-IoT ne bomo povezovali. Teh­nicno se rece, da uporablja NIDD (Non-IP data delivery). NB-IoT uporablja ortogonalno frekvenc­no multipleksiranje (OFDM) za prenos podatkov proti napravam (downlink), kar omogoca hitro­sti do 26 kb/s v prvi verziji (Re­lease 13) oziroma 127 kb/s (Re­lease 14) v nasledniku. V obratni smeri gre podobno pocasi (naj­vec 159 kb/s) z uporabo linear­no prekodiranega OFDM (SC­-FDMA), kar so enake tehnologije kakor pri LTE. NB-IoT potrebuje vsaj 180 kHz širok pas, torej lahko operater zanj žrtvuje en pas GSM ali LTE (carrier). Nasploh si NB-IoT izposoja ve­liko tehnoloških rešitev od LTE. Kdor ga pozna, mu bodo takoj znani širina podnosilnika (sub­carrier) 15 kHz ter casovni ko­raki 0,5, 1 in 10 milisekund (za slot, subframe in frame). Dva­najst podnosilnikov dá skupaj 180 kHz, kolikor uporablja NB­-IoT. Zanj lahko namenimo kate­rikoli 180 kHz širok pas, torej, na primer, znotraj 10-megahercne­ga nosilnika za LTE ali kje zunaj. A naj nas to ne zavede, saj NB­-IoT ni zgrajen na LTE, kot to ve­lja za LTE-M, temvec si od nje­ga le izposoja nekatere tehnic­ne zamisli. Zaradi novega dizaj­na naprave, ki uporabljajo NB­-IoT, ne potrebujejo vmesnega prehoda oziroma usmerjevalni­ka (gateway), temvec neposre­dno komunicirajo s strežnikom. To znatno poenostavi in poceni postavitev. V eni celici (torej ba­zni postaji) lahko deluje vec de­set tisoc naprav. Prednosti in slabosti Med vec tehnologijami LPWAN se je NB-IoT uveljavil kot vodil­na, ceprav sta LoRa in Sigfox re­sna konkurenta. Razlogov je vec, v primerjavi s konkurenco pa ga še posebej odlikujejo odlicno de­lovanje v zaprtih prostorih (tudi pod zemljo in v zaprtih prosto­rih je jakost signala zlahka nad 20 dB), majhna poraba energije na­prav za komunikacijo (ki lahko z eno baterijo delujejo leta), opti­mizirana omrežna arhitektura, možnost velikega števila povezav (tudi do 80.000 naprav na eno celico NB-IoT) in nizka cena. NB­-IoT ima tudi hitrejši odzivni cas kakor LTE-M ali LoRa. Glavna pomanjkljivost je majhna prepustnost. Ker je na­menjen prenosu majhnih koli­cin podatkov – a še vedno vec kakor LoRa –, bo oddaljeno posodabljanje naprav (firmware over-the-air update) precej otež­koceno. Prav tako je NB-IoT v glavnem namenjen staticnim na­pravam na nespremenljivih lo­kacijah, ne pa prenašanju in hi­tremu preklapljanju med bazni­mi postajami. Naprave je mogo­ce prestaviti, a med samim pre­mikanjem povezljivost trpi. Varnost Ceprav je NB-IoT manj kom­pleksen od tradicionalnih omre­žnih povezav, nudi primerljivo varnost. Za zagotavljanje var­nosti potrebujemo avtentikaci­jo (zagotavljanje pristnosti, to­rej gotovost, da ima naprava pravico pošiljanja informacij in da je ni nihce zamenjal), šifrira­nje (onemogocanje prisluškova­nja) in zagotavljanje verodostoj­nosti (podatki niso bili spreme­njeni). NB-IoT omogoca vse tro­je, uporaba pa je odvisna od na­prav. Ker imajo male pametne naprave (npr. termometri) ome­jene možnosti hranjenja šifrirnih kljucev, kar sploh ni standardizi­rano, lahko uporabijo kar karti­co SIM. Te niso nujno fizicne, saj obstajajo tudi elektronske vgra­jene (eSIM). NB-IoT zato upora­blja šifriranje, kot je implemen­tirano v LTE, medtem ko LoRa 128-bitni AES. Najprej Telekom, nato Telemach in A1 Oba mobilna operaterja, ki s svojim mobilnim omrežjem po­krivata vecji del države, sta svoji omrežji že nadgradila in pripra­vila na podporo NB-IoT. Telekom Slovenije je javnost o uspešni nadgradnji obvestil aprila letos, Telemach avgusta, A1 pa septem­bra. V Telekomu so ob tej prilo­žnosti dejali, da nova tehnologija omogoca enostavne in komple­ksne rešitve, od povezovanja pa­metnih senzorjev do razvoja pa­metnih mest. V A1 so izpostavili še, da bo NB-IoT uporaben tudi za izboljševanje poslovnih proce­sov, optimalno upravljanje virov ter pametno merjenje. A1 sodeluje v projektu PAKT (Pametne naprave, modeli ter platforme v aktivnem omrežju), ki poteka s sofinanciranjem Evropskega sklada za regional­ni razvoj (torej EU in Slovenija). Projekt, ki se je zacel leta 2017, se bo zakljucil prihodnjega apri­la. V njem sodelujejo še Borzen, Elpros, Geodetski zavod Celje, Igea, Inea, Iskraemeco, Metro­nik, Seltron, Semantika in Sipro­nika. Ciljev je vec, med njimi pa je tudi razviti platformo za izde­lavo pametnih števcev elektricne energije in izdelati komunikacij­ski modul NB-LTE za elektricni števec AM550. Ce bomo v prihodnosti v vecji meri prešli na obnovljive vire, ki so v svoji biti nestanovitni (vetr­nice, fotovoltaika), in hkrati po­vecali porabo elektricne energi­je (elektricna vozila), bodo pa­metni merilniki nujno potreb­ni, da bodo imeli operaterji sve­že podatke o odjemu. Drugi pri­meri uporabe te tehnologije so še krmiljenje in nadzor javne razsvetljave, brezsticno place­vanje, oddaljeni nadzor premic­nin, merjenje elektricne energi­je, upravljanje odpadkov, digi­talizacija energetskih in vodo­vodnih omrežij, industrijski mo­nitoring, podrocje železnic in okoljska senzorika, so pojasnili v A1. Podobno menijo tudi v Tele­komu Slovenije, kjer z NB-IoT že izvajajo na projekte na podrocju pametnih mest, e-mobilnosti in e-zdravja. Drugacen internet Na NB-IoT lahko gledamo po­dobno kot na internet. Sam po sebi ni nobena revolucija, njego­va uporaba pa lahko revolucioni­ra svet. Internet je skorajda ubil tiskane medije, mocno oklestil obiske bancnih poslovalnic, re­volucioniral nakupovanje s ce­lotnega sveta in spremenil nacin komunikacije med ljudmi. To se je zgodilo, ko se je poleg vzpo­stavila ustrezna infrastruktura, ki internet uporablja (pisarne di­gitalnih medijev, produkcija vi­deo vsebin za internet, povezava bancnih sistemov z internetom, distribucijski centri in dostavne službe, družbena omrežja itd.). Pri NB-IoT so zdaj na potezi izdelovalci cipov oziroma mo­demov. Pricakujemo, da se bo zgodilo enako kot pri internetu. Dokler bo to edini del interneta stvari, se naša življenja ne bodo spremenila. Ko pa bo postavlje­na sekundarna infrastruktura, ki ga bo uporabljala, lahko pri­cakujemo transformacijo mest, podjetij in domov v pametne in­karnacije.. K Pametne naprave – telefoni, televizorji, ure –, ki so povezane z internetom, so že postale del našega vsakdana, a ce želimo še korak dlje, jih potrebujemo vec, za kar mora biti na voljo tudi ustrezno mobilno omrežje. Povezavo pametnih naprav naslednje generacije, ki kanijo spremeniti svet, bo omogocila tehnologija Narrowband IoT. Najvecja slovenska operaterja sta svoji omrežji nadgradila letos. Matej Huš . Pametni merilnik elektricne energije. Slika: Iskraemeco . Bazna postaja v Podkraju. Slika: Telekom Slovenije . NB-IoT lahko uporabljajo znotraj pasu za LTE, v zašcitnem pasu ali samostojno. Slika: Y.-P. Eric Wang et al. A Primer on 3GPP Narrowband Internet of Things(NB-IoT), 2016  Primerjava NB-IoT SigFox LoRaWAN Frekvenca licencirani pasovi LTE ali drugi nelicencirani pasovi ISM (868 MHz v Evropi) nelicencirani pasovi ISM (868 MHz v Evropi) Širina pasu 180 kHz 100 kHz 250 ali 125 kHz Prenos podatkov <200 kb/s ~100 bit/s ~50 kb/s Število sporocil na dan neomejeno 140 neomejeno Obojesmerna povezava | omejeno | Domet 1 km (urbano), 10 km (zunaj) 10 km (urbano), 40 km (zunaj) 5 km (urbano), 20 km (zunaj) Odpornost proti interferenci slaba | | Šifriranje | (LTE) } | (AES 128) Prilagajanje hitrosti } } | Omogoca zasebna omrežja } } | Standardizacija 3GPP Sigfox (zasebno podjetje) LoRa-Alliance Prva naprava IoT Kot že tolikokrat v zgodovini je bila tudi tu potreba mati izuma. Prvo znano napravo IoT so študentje postavili že leta 1982 na pittsburški uni­verzi Carneige Mellon. Šlo je za avtomat s pijacami, ki je hranil pijace šestih vrst. Doktorski študent David Nichols je imel od pisarne do avto­mata kar dalec, zato ga je posebej motilo, ce je kdaj prispel pred prazen ali cisto sveže napolnjen avtomat (tedaj je bila pijaca topla). Rešitev je prinesla tehnika. Skupaj z Mikom Kazarjem, Ivorjem Durhamom.in Johnom Zsarnayem so ugotovili, ko kdo kupi steklenico, indikatorska lucka nad tisto vrsto nekaj sekund utripa rdece. Ko tiste vrste pijace zmanjka, sveti rdece ves cas. K aparatu so zato namestili senzor in napisali ustrezno kodo, da je veckrat na sekundo preveril, ali lucka gori. Program je sproti racunal, ali je v avtomatu še kokakola in kdaj je bil avtomat napolnjen. Rezultate je javljal prek arpaneta (predhodnik interneta), da so študentje vedno ve­deli, ali jih caka mrzla kokakola. . Prva naprava IoT je bil leta 1982 avtomat za kokakolo. Znanost o mrežah razkriva skrivnosti najboljše nogometne ekipe na svetu ed najboljšimi nogome­tnimi ekipami v zgodo­vini je po mnenju vecine poznavalcev Barcelona v sesta­vi iz sezone 2009/10. Pod navdi­hujocim vodenjem trenerja Pepa Guardiole je ta ekipa dobila šest pomembnih tekmovanj, vkljucno s špansko nogometno ligo La Liga in ligo prvakov UEFA, najpresti­žnejšim turnirjem v nogometnem svetu. Ni ekipe, ki bi v tako krat­kem casu osvojila toliko trofej. Ekipe Pepa Guardiole ima­jo poseben nogometni slog, katerega utelešenje je rav­no Barcelona. Ekipa stremi, da ohranja žogo v svoji posesti, podaje med tesno razporejeni­mi igralci so kratke in hitre, in ce žogo izgubijo, takoj pritisne­jo na nasprotnika. Takšna vrsta nogometa je znana pod vzdev­kom tikitaka oziroma totalni nogomet in nobena ekipa je ne obvlada tako mojstrsko kot bar­celonska. Strategijo je mogoce opisati s splošno znanimi izrazi, analitike pa bolj zanima, kako jo zajeti s številkami, ki jih samodejno zbi­rajo podjetja za analiziranje po­datkov. Po uveljavljeni metriki – šte­vilo zadetkov, podaj, strelov in tock – Barcelona nedvoumno prekaša tekmece, vendar ti šte­vilcni podatki ne ponazorijo slo­ga igre. Športni analitiki bi zato res radi našli nacin za poudarja­nje velike razlike v igri med Bar­celono in drugimi ekipami. Tu nastopi Javier Buldú z uni­verze kralja Juana Carlosa v Špa­niji s skupino kolegov, ki so bar­celonski nogometni slog opisa­li ob pomoci znanosti o mrežah. »Kombiniramo razlicne mrežne metrike, da smo pridobili zna­cilni podpis nogometnega klu­ba Barcelona, ko ga je še treni­ral Guardiola in je veljal za eno najboljših ekip v nogometni zgo­dovini,« so pojasnili. Razclenjevanje športa z zna­nostjo o mrežah je razmeroma svež pristop, pri katerem gre predvsem za to, da si vsakega igralca v ekipi predstavljajo kot vozlišce in nato med igralcema ob vsaki podaji ustvarijo pove­zavo. Z narašcanjem števila po­daj se ta povezava krepi. Podat­ki vkljucujejo tudi položaj igral­cev ob podaji. Ob koncu igre je ta mreža pomemben arhiv pove­zav med igralci in razkriva, kako se je igra razvijala. Mogoce pa je še marsikaj dru­gega. Raziskovalci na drugih po­drocjih si z znanostjo o mrežah pomagajo pri preucevanju inter­neta, širjenja bolezni, gozdnih požarov in celo netenja vojne. Strokovnjaki na športnem po­drocju s tem mocnim matema­ticnim orodjem lahko analizirajo naravo mreže neke ekipe in naj­pomembnejša vozlišca v njej. Razlicni strokovnjaki so ta­kšen pristop že uporabili tudi v nogometu. Ugotovili so, da mre­že tvorijo »majhne svetove« (po­vedano drugace, mrežo je mogo­ce preckati s precej manjšim šte­vilom povezav, kot je igralcev v ekipi), da imajo nekateri igralci bolj »osrednji« pomen kot drugi (oziroma bodo ostali žogo pogo­steje podali ravno njim) in da so nekateri vzorci igre oziroma mo­tivi pogosti, na primer podaja­nje žoge med tremi igralci v tri­kotniku. Buldú je s kolegi ta pristop še nadgradil. Namesto da bi se osredotocili na mrežo, kot se je oblikovala med tekmo, so ana­lizirali tudi, kako se med vsako tekmo spreminja. Najprej so iz­delali mrežo na podlagi prvih 50 podaj, nato pa spremljali, kako se je preoblikovala med razvija­njem tekme, kar pomeni, da so mreži dodali 51. podajo in ji od­vzeli prvo in tako naprej. Tako so dobili vpogled, kako se je nacin igre spreminjal med samo tekmo. Najprej so sestavili mrežo podaj za obe ekipi v vseh tek­mah La Lige, odigranih v sezo­ni 2009/10, torej za 380 tekem med 20 ekipami v najboljši špan­ski državni ligi. Nato so za vsako ekipo izracu­nali število pravilno razumljenih potez v mreži. Te meritve vklju­cujejo koeficient razvršcanja v skupine, ki opisuje, kako ucinko­vito si trojke igralcev žogo poda­jajo med seboj. Ta podatek je bil za Barcelono višji kot za druge ekipe: povprecna najkrajša pot skozi mrežo, ki opisuje, kako na­tancno si je ekipa podajala žogo in je pri Barceloni prav tako ve­liko krajša kot pri drugih, in naj­višja lastna vrednost matrice po­vezljivosti, ki meri moc mreže in je pri Barceloni vecja kot pri dru­gih ekipah. Buldú in sodelavci so si nato na podlagi mreže 50 podaj ogle­dali, kako se mreža postopno razvija. »Znamo prepoznati ti­ste mrežne vrednosti, ki pove­cajo verjetnost za dosego oziro­ma prejem zadetka, s cimer smo ugotovili, da se vse ekipe ne ve­dejo enako, našli pa smo tudi razlike v organizaciji Barcelone, ko jo je še treniral Guardiola.« Med posebnostmi je na pri­mer, kako se premika centroid ekipe – njegov povprecni polo­žaj na igrišcu. Po tem merilu Bar­celona igra globlje na igrišcu kot vecina drugih ekip (proti koncu tekme jo prehiti le Real Madrid). Barcelonin centroid je tudi tr­dnejši kot pri drugih ekipah. Razmerje prodiranja pokaže, kakšna je verjetnost, da bo eki­pa podala naprej, nazaj oziroma horizontalno cez igrišce. Tudi pri tem se Barcelona razlikuje od drugih, saj je pri njenih po­dajah verjetnost za horizontalne podaje vecja kot pri vseh drugih ekipah. To kaže strategijo, da se žoga podaja nazaj ter naprej cez igrišce in preži na priložnosti za napad. Najvecjo centralnost posame­znega igralca so izmerili pri Bar­celoninem nogometašu Xavierju Hernándezu i Creusu, ki na splo­šno velja za enega najboljših sre­dnjih veznih igralcev vseh casov. Analiza je razkrila tudi nekaj šibkosti. Verjetnost, da bo Bar­celona prejela zadetek, se pove­ca, ko se igralci razpršijo dlje od ekipinega centroida; povedano drugace, ko se igralci odmakne­jo drug od drugega. To razkriva ahilovo peto, ki bi jo druge ekipe lahko izkoristile. Nenavadno, a pri drugih eki­pah je drugace. Valencia, na pri­mer, ima pri vecji razpršenosti igralcev okrog centroida boljše možnosti, da bo dosegla zade­tek. Znanstveniki so torej predsta­vili presenetljive ugotovitve in razkrili veliko vzorcev igre, zara­di katerih je Barcelona tako po­sebna. Takšna analiza seveda ni ca­robna palica, s katero bi druge ekipe lahko posnemale Barcelo­no in postale uspešnejše. Eno je razkriti obetavne vzorce igre, ne­kaj cisto drugega pa jih je prene­sti v prakso. Barcelonin slog igre je posledi­ca programa treniranja, ki velja za ves klub, tudi mlajše selekci­je. In tako kar sedem igralcev od desetih, ki so v sezoni 2009/10 igrali vec kot tisoc minut, prihaja iz mlajših ekip tega kluba. Potrebovali bi veliko casa in denarja, da bi takšno uspešnost prenesli še drugam. Ravno to si, kot kaže, Guardiola zdaj priza­deva doseci v svojem sedanjem klubu Manchester Cityju, ki že nekaj sezon vlada v angleški najboljši ligi, Premier League. Zanimivo bo videti, ali bodo Buldú in njegovi kolegi znacil­ne Guardiolove vzorce prepo­znali tudi v igri tega angleške­ga moštva. Pristop, ki se opira na znanost o mrežah, je poleg tega mogoce nadgraditi še na številne druge nacine. Med možnostmi je tudi preverjanje, kako posamezni igralci vplivajo na tekme, kako spreminjanje njihovega položaja vpliva na njihovo ucinkovitost in tako naprej. Koristi ne bi imel le nogomet, saj bi isti pristop lahko prenesli na tako rekoc vse ekipne športe. Ni dvoma, da znanost o mrežah caka svetla prihodnost v športni analitiki. Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency Nova vrsta analize je pokazala, zakaj barcelonska ekipa iz sezone 2009/10 dalec prekaša vse druge. Z enakim pristopom bi podobne analize lahko opravili tudi v drugih športnih panogah. MIT Technology Review M s Po uveljavljeni metriki – šte­vilo zadetkov, podaj, strelov in tock – Barcelona nedvoumno prekaša tekmece, vendar ti šte­vilcni podatki ne ponazorijo slo­ga igre. Tovarniške nastavitve sistema z Windows onovna namestitev ope­racijskega sistema Win­dows 10 nacelno ni težko opravilo. Sestavljeno je iz prepro­stih korakov. Najprej v racunalnik vstavimo medij z namestitvijo, zaženemo napravo iz prikloplje­nega medija in nato star zarjavel sistem nadomestimo z blešceco, deviško programsko opremo, s katero bo opešani PC doživel novo pomlad. Racunalnik s svežo namestitvijo bo tekel in skakal kot malcek, v nekaterih primerih celo bolje kot na zacetku svoje poti, ce je iz trgovine prišel obremenjen z odvecnimi aplikacijami, ki jih je nanj namestil proizvajalec. Licence Microsoft je postopek ponov­nega namešcanja operacijskega sistema Windows v zadnjih le­tih precej poenostavil, a previ­dnost pri izvajanju postopka in priprava nanj vseeno nista od­vec. Preden se lotimo ponovne­ga namešcanja sistema na racu­nalnik, je treba postoriti nekaj pomembnih malenkosti. Prva skrb je namenjena licenci ope­racijskega sistema Windows. Ce je PC novejšega datuma, je ope­racijski sistem bržkone digital­no licenciran in ne uporablja li­cencnega kljuca. Stanje preve­rimo v nastavitvah Nastavitve / Posodobitev in varnost / Aktivi­ranje (Settings / Update & Secu­rity / Activation). Ce nas prica­ka sporocilo Sistem Windows v tej napravi je aktiviran z digitalno li­cenco (Windows is activated with a digital licence), pomeni, da je operacijski sistem sicer digitalno podpisan, ni pa povezan z našim uporabniškim racunom. Pove­zavo uredimo v nastavitvah Na­stavitve / Racuni / Vaši podatki (Settings / Accounts / Your Info), kjer se vpišemo v Microsoftov uporabniški racun. Sporocilo o aktivaciji bi se moralo poslej gla­siti Sistem Windows v tej napra­vi je aktiviran z digitalno licen­co, povezano z vašim Microsofto­vim racunom (Windows is activa­ted with a digital licence associa­ted with your Microsoft Account). Naslednji korak je iskanje li­cencnih kljucev namešcenih pro­gramov oziroma operacijskega sistema, ce oživljamo katero od starejših naprav. Seznam name­šcene programske opreme z ra­cunalnika povlecemo s pripo­mockom za napredne uporabni­ke Windows PowerShell. Zaže­nemo ga z upraviteljskimi pravi­cami in vanj pišemo ukaz: Get-ItemProperty HKLM:\Software\Wow6432Node\Microsoft\Windows\CurrentVersion\Uninstall\* | Select-Object DisplayName, DisplayVersion, Publisher, InstallDate | Format-Table -Autosize > C:\programi.txt Ukaz bo precesal program­sko opremo in na razdelku diska C ustvaril seznam namešcenih aplikacij. Uporabimo ga kot pri­pomocek pri iskanju licencnih kljucev in namešcanju progra­mov na kasnejšem sistemu. Is­kanje kljucev nam olajša brez­placno programsko orodje Pro­duKey, ki je na voljo tudi v slo­venšcini na spletni strani Nirsoft.net. Druge poti žal ni, Windows s trenutno datotecno strukturo ne omogoca varovanja namešcenih programov, je pa pred tako dra­sticnim posegom v racunalnik, kakršno je namešcanje svežega operacijskega sistema, vsekakor treba varovati podatke. Varovanje podatkov Ponovna namestitev operacij­skega sistema Windows je pra­viloma zadnji izhod v sili, ki ga uporabimo ob nepremostljivih težavah s programsko ali strojno opremo. Ne glede na razlog za skrajni ukrep moramo pred na­mešcanjem poskrbeti za podatke na disku. Ena izmed možnosti je uporaba vgrajenih orodij za izde­lavo varnostnih kopij, ki jih poi­šcemo v nastavitvah Nastavitve / Posodobitev in varnost / Varno­stno kopiranje (Settings / Upda­te & Security / Backup). Tu naj­demo Varnostno kopiranje z zgo­dovino datoteke (File History), ki poskrbi za redno varovanje oseb­nih datotek, ter izdatnejšo proce­duro Varnostno kopiranje in ob­navljanje (Backup and Restore), ki je sicer orodje starejšega da­tuma in ga bo Microsoft bržkone kmalu zamenjal z drugim, a nam pride prav, ko želimo svežo kopi­jo operacijskega sistema opleme­nititi s starimi podatki in nastavi­tvami. Postopek je preprost. Naj­prej izdelamo varnostno kopijo z orodjem Backup and Restore, jo prestavimo na zunanji medij, nato na novo namestimo opera­cijski sistem, nakar z istim orod­jem v navezi z zunanjim medi­jem priklicemo stanje racunalni­ka od prej. Postopek izdelave varnostnih kopij lahko z dodatnimi orodji avtomatiziramo. Med najboljši­mi brezplacnimi tovrstnimi pro­grami je EaseUS Todo Backup Free, ki podpira shranjevanje ne­posredno v oblak, šifriranje, in­krementalne in diferencne var­nostne kopije, orodje za obna­vljanje zrušenega sistema. Pri av­tomatiki je treba paziti, da zuna­njega medija ne pustimo priklo­pljenega v aktiven sistem, saj po­leg programskih napak v prime­ru vecje katastrofe, kakršna je udar strele, od varovanega sis­tema hitro podeduje tudi strojno odpoved. Osvežitev Prvo možnost osvežitve preo­bremenjenega in onesnaženega sistema ponuja Windows sam. Skrita je v nastavitvah Varnost sistema Windows (Windows Defender), kjer pod Ucinkovi­tost delovanja in ustreznost sta­nja naprave (Device performance and health) izberemo Nov zace­tek / Dodatne informacije (Fresh start / Additional info). Po kliku na Uvod (Get started) se sistem samodejno znova namesti in po­sodobi, odstrani vecino aplikacij, vkljucno z zbirko Microsoft Offi­ce in s protivirusno programsko opremo drugih ponudnikov, a obdrži osebne datoteke in neka­tere nastavitve sistema. Še boljša opcija je Windows 10 Reset, ki sistem olajša za vse namešcene aplikacije, gonilni­ke in drugo navlako, medtem ko uporabniku dopušca, da ob­drži lastne datoteke. Varnostna kopija pred izvedbo ponastavi­tve je vseeno potrebna, ker se ve­dno lahko kaj zalomi. Ce dolo­cena programska oprema pov­zroca preglavice, je velika verje­tnost, da bo Reset težavo odpra­vil. Na kratko receno, Reset racu­nalnik ponastavi v stanje, v ka­kršnem je bil ob nakupu, skupaj s predhodno namešcenimi pro­grami in gonilniki. Medtem ko so prejšnje verzije operacijskega sis­tema Windows poznale dve raz­licici ponastavitve, Reset in Re­fresh, so zmožnosti obeh po no­vem združene v enotno funkci­onalnost. Namesto odstranjeva­nja programov se postopek loti sveže namestitve operacijske­ga sistema, ki jo ob pomoci sto­ritve Windows Recovery nakna­dno opremi z zadržanimi datote­kami. Ponastavitev operacijske­ga sistema Windows 10 najdemo v nastavitvah Nastavitve / Poso­dobitev in varnost / Obnovitev / Ponastavite ta racunalnik (Set­tings / Update & Security / Re­covery / Reset this PC). Ob priti­sku na gumb Zacni (Get started) se ponudita dve opciji, tj. Ohrani moje datoteke (Keep my files), ki osebne datoteke obdrži, ter Od­strani vse (Remove everything), ki zgodbo zacne znova. Pred povsem novo namesti­tvijo operacijskega sistema Win­dows imamo še eno možnost, in sicer nadgradnjo. Pri tej seveda ne gre za klasicno nadgradnjo, ki operacijskemu sistemu doda nove zmožnosti in odpravi pro­gramske hrošce iz prejšnjih ver­zij, temvec za osvežitev kritic­nih in drugih sistemskih dato­tek, ki skrbijo za tekoce delova­nje Oken. Za tovrstno nadgra­dnjo potrebujemo dovolj prosto­ra na disku, upraviteljske pra­vice, medij z operacijskim siste­mom ter izkljuceno opcijo Secu­re Boot v nastavitvah UEFI. Me­dij vstavimo ali priklopimo na ra­cunalnik, nakar z upraviteljskimi privilegiji v raziskovalcu zažene­mo datoteko setup.exe na njem. Postopek je enak obicajni name­stitvi, pozorni moramo biti le na nastavitev, ki ohrani datoteke in namešcene aplikacije. Namestitev Namestitev operacijskega sis­tema Windows je na videz stra­šljivo opravilo, a opremljene z varnostno kopijo in zadostnim znanjem ne bi smelo skrbeti. Pripomocek za izdelavo name­stitvenega medija dobimo na Microsoftovem spletnem naslo­vu www.microsoft.com/en-gb/software-download/windows10. Media Creation Tool na racunal­nik prenesemo z gumbom Down­load tool now. Potrebujemo še USB-kljucek ali drug zunanji me­dij, nakar zaženemo preneseni pripomocek, sprejmemo pogo­je uporabe in priporocene nasta­vitve ter pocakamo, da se posto­pek zakljuci. Kljucek z namestitvijo vstavi­mo v racunalnik in ga ponovno zaženemo, za hitrejšo namesti­tev izberemo vrata USB 3.0. Ce se racunalnik ne zažene s kljucka ter ne zacne postopka namesti­tve, zadevo ponovimo. Tokrat smo ob zagonu pazljivi na infor­macijo o izbiri zagonske napra­ve (angl. BOOT). Obicajno lah­ko zagonsko napravo izbiramo s tipkama F11 in F12. Izberemo USB-kljucek, zaženemo namesti­tev in sledimo navodilom. Navo­dila so lahko razumljiva. Najprej izberemo državo porekla, nakar sistem sam doloci jezik, casov­ni pas, lokalno denarno enoto in postavitev tipk na tipkovnici. Ko se na zaslonu pojavi zahteva po aktivaciji, jo preskocimo z izjavo o manjkajocem licencnem kljucu (I don’t have a product key). Ce kljuc imamo, ga pred nadaljeva­njem vpišemo. Nadaljujemo z izbiro razlici­ce operacijskega sistema Win­dows ter s potrditvijo pogojev uporabe. Pri tipu namestitve izberemo Custom: Install Win­dows only (advanced), da lahko izberemo prazen razdelek na di­sku, za drugo bo poskrbel sistem sam. Po koncani namestitvi nas cakajo še nastavitev regije, pove­zava z Microsoftovim racunom, izbira številcne PIN-kode in po­vezovanje z oblakom OneDrive. Ko se postopek zakljuci, nas pri­caka popolnoma cist operacijski sistem, pripravljen za uporabo. Druge možnosti Ena izmed poti, ki je v casu zmogljivih naprav precej logic­na, je virtualizacija. Uporaba operacijskega sistema Windows 10 v navideznem okolju sicer ne izkoristi vseh strojnih zmogljivo­sti, a ponuja številne prednosti. Operacijski sistem lahko prila­godimo po lastnih željah in shra­nimo njegovo sliko (angl. sna­pshot), kar nam v vsakem trenut­ku omogoca hitro vrnitev na za­cetek, zagon dveh sistemov hkra­ti ter uporabo deviških Oken, ne da bi vplivali na osrednjo, vsako­dnevno namestitev. Virtualizacija je dobra izbira, ce smo zadovoljni z okrnjenim delovanjem sistema in potrebu­jemo dva operacijska sistema hkrati. Programi zanjo omogo­cajo, da znotraj osnovnega siste­ma namestimo vec razlicnih ope­racijskih sistemov, ki se zaganjajo v aplikaciji. Pri operacijskem sis­temu Windows tako Microsoftov izdelek misli, da tece na lastnem racunalniku, a se dejansko izvaja v strogo locenem okolju s svojimi sistemskimi in strojnimi sredstvi. Nekateri navidezni racunalni­ki so danes že tako napredni, da programe, ki jih zaženemo zno­traj njih, lahko zacasno locimo od domacega okolja in so vide­ti, kot da bi tekli v lastnem oknu Windows 10. Ozadje seveda osta­ja enako, v resnici pa so progra­mi še vedno vezani na izvirni na­videzni stroj in ne motijo delova­nja primarnega operacijskega sis­tema. V vsakem primeru potre­bujemo licenco za operacijski sis­tem Windows, virtualizacija pa je lahko brezplacna. Med brezplac­ne rešitve spadata VirtualBox in VMware Workstation. Z dovolj prostora na disku nam je dostopna možnost dvoj­nega zagona, kjer nas ob vklopu racunalnika pricaka izbira ene­ga izmed vec namešcenih ope­racijskih sistemov. Dodatna na­mestitev zahteva lasten diskovni razdelek, ki ga lahko ustvarimo tudi le z enim diskom. Ob pred­postavki, da imamo prostora na pretek, s pripomockom Disk Ma­nagement zmanjšamo izvorno particijo in na praznem delu di­ska ustvarimo novo. Potem nam ne preostane drugega, kot da do­datno namestitev operacijskega sistema Windows 10 usmerimo nanjo. Za drugo obicajno poskr­bi postopek namestitve sam. Preventiva je boljša kot ku­rativa, zato je pred drasticnimi akcijami v podobi novih name­stitev, h katerim se zateka pre­vec ljudi v iskanju univerzalne­ga zdravila za vse težave z racu­nalnikom, treba vedeti, da lah­ko marsikatero zagato zatremo v kali s previdnim ravnanjem in preprostimi prijemi. Ob kolca­nju sistema lahko pomaga že pri­klic upravitelja Task Manager, ki ga na zaslon dobimo s pritiskom na znano kombinacijo tipk Ctrl + Alt + Del. Podobno rešitev po­nuja Resource Monitor, ki se pri­kaže, ce v sistemski iskalnik vpi­šemo Resmon. Še vec informacij nam da Event Viewer, ki s podat­ki sicer pretirava, a se med gneco veckrat najde podrobnost, ki raz­krije pravi razlog za pocasnost, zmrzovanje ali odpoved sistema. Operacijski sistem naj bo cim bolj cist tako v smislu prostora na disku kot števila namešcenih programov in njihove samostoj­nosti ter posodobitev. Ce apli­kacijo v sistemu zanemarimo, ji ne krpamo redno lukenj, obe­nem pa ji dovolimo, da se sama zaganja in pocne cuda stvari v ozadju, prakticno klicemo ne­sreco nase. Pri vzdrževanju reda nam pomagajo programski pri­pomocki, kakršna sta Autoruns, ki skrbi za aplikacije ob zagonu, ter CCleaner, ki je smrt za neže­lene programe, za katere velja, da jih je prakticno težko zausta­viti, kaj šele odstraniti.. Slehernemu uporabniku najbolj priljubljenega operacijskega sistema na planetu se je že pripetilo, da je moral racunalnik z Okni na novo opremiti. Vcasih je bil povod pocasen sistem, ki so ga dušili odvecni programi in datotecne smeti, danes razlog veckrat tici v zlonamerni programski kodi, ki smo jo spotoma pobrali. Ne glede na vzrok in relativno stabilnost zadnje razlicice sistema Windows 10 bodo naslednji nasveti dobrodošli vsakomur. Dominik Cigala P . Nacin licenciranja operacijskega sistema Windows 10 razkrije pot Nastavitve / Posodobitev in varnost / Aktiviranje. . Licencne kljuce operacijskega sistema Windows in aplikacij, ki so namešceni, nam pomaga iskati programski pripomocek ProduKey. . »Fresh start« varnostnika Windows Defender iz operacijskega sistema odstrani vecino aplikacij, a obdrži osebne datoteke in nekatere nastavitve sistema. . Varnostno kopiranje in obnavljanje »Backup and Restore« sta z operacijskim sistemom Windows že vrsto let, a kljub neprivlacnemu videzu prideta prav, ko želimo svežo kopijo sistema oplemenititi s starimi podatki in nastavitvami. . »Reset« operacijskega sistema Windows 10 ponuja dve možnosti, ena osebne datoteke obdrži, druga izbriše vse. . Pri izdelavi namestitvenega medija s pripomockom Media Creation Tool je priporocljivo, da sistem poišce najboljše možnosti za racunalnik. . Uporaba virtualizacije ponuja številne prednosti in ena od njih je slika deviškega sistema, ki nam v vsakem trenutku omogoca hitro vrnitev na zacetek. . Ce imamo prostora na disku dovolj, si ob pomoci Upravljanja diskov omislimo izbiro vec sistemov ob zagonu racunalnika, znano pod angleškim izrazom »Multibooting«. . Pogostemu razmišljanju uporabnikov navkljub ni za rešitev sleherne težave zdravilo zgolj ponovna namestitev operacijskega sistema. Iz marsikatere godlje nas lahko rešijo programski pripomocki, kakršen je sistemu Windows priloženi Resource Monitor. ajbolj (ali najmanj, ce smo malce zlobni) vi­dna pridobitev opera­cijskega sistema iOS 13 je nacin dela Dark Mode, ki dogajanje na zaslonu ovije v temacnejše tone in nekaterim (beri: tistim z za­sloni OLED) napravam omogo­ca izdatno varcevanje z energijo. Nocni nacin dela omogocimo v nadzornem središcu Control Center, ce na drsniku za spremi­njanje svetlosti dlje casa oziroma mocneje zadržimo prst ter izbe­remo gumb Dark Mode ali v na­stavitvah Settings / Display & Brightness pod Appearance ob­kljukamo temnejšo temo Dark. Ce uporabimo možnost Settings / Display & Brightness / Appearan­ce / Automatic, je nacin dela sa­modejen, cez dan svetlejši in zve­cer temnejši. Istocasno s podprti­mi aplikacijami in z operacijskim sistemom se zatemni tudi izbra­no ozadje. Velik poudarek nadgradnje je na optimizaciji dela strojne opre­me, saj iOS 13 vsebuje vrsto po­pravkov, ki delujejo v ozadju in naredijo vidno razliko. Casi na­laganja posameznih aplikacij se s posodobitvijo operacijske­ga sistema prepolovijo, izboljša­na je tudi povezava s tržnico App Store. Izdelki s tržnice in njiho­ve kasnejše nadgradnje so veci­noma manjši, zato se hitreje pre­nesejo in zahtevajo manj prosto­ra v lokalni shrambi. Za varnost na spletu in v namešcenih apli­kacijah uniformno skrbi racun Apple ID, ki ga uporabimo na­mesto uporabniških imen in ge­sel za posamezno storitev. Upo­raba zašcite je preprosta, z izbiro prijave Sign in with Apple se v iz­brano storitev prijavimo z Applo­vim racunom, s prstnim odti­som Touch ID ali skeniranjem oci Face ID. Aplikacijam je dovoljeno vprašati zgolj za uporabnikovo ime in elektronski naslov. Apple pri prijavi ustvari unikaten elek­tronski naslov, prek katerega ka­sneje prejemamo naslov v pravi nabiralnik, ne da bi posamezna storitev vedela zanj. Medtem ko je Siri deležna no­vih glasov in avtomatizacije prek bližnjic Siri Shortcuts, je glasov­no upravljanje telefona ena od osrednjih pridobitev operacijske­ga sistema iOS 13. Omogocimo ga v nastavitvah Settings / Ac­cessibility / Physical and Motor / Voice Control. Z glasovnim upra­vljanjem odpiramo in upravlja­mo aplikacije, nastavitve, tipka­mo in celo nadomestimo geste s prsti. Z možnostjo Overlay v istih nastavitvah omogocimo stalno mrežo na zaslonu, prek katere se zgolj z glasom dotikamo zaslona. Možnosti Vocabulary in Customi­ze Commands sta namenjeni uce­nju novih ukazov, ki so priporo­cljivi za daljše akcije znotraj sis­tema. Slovenšcine upravljanje z glasom žal ne pozna. Fotografija Hišna aplikacija za prikaz fo­tografij Photos je deležna poseb­nega prikaza najboljših izdel­kov po dnevih, mesecih in letih, ki jih z umetno inteligenco izbe­re sistem. Apple pravi, da je sve­ži prikaz osvobojen nepotrebne navlake in enolicnosti v podo­bi skorajda enakih slik. S trditvi­jo se zlahka strinjamo, nov po­gled na fotografsko ustvarjanje je privlacen in dinamicen, vse­buje tudi samodejno predvaja­nje živih fotografij Live Photos ter video posnetkov. Med novimi orodji za urejanje slik najdemo ostrenje Sharpen, odpravljanje napak Noise Reduction in ucinek Vignette, ki jih je mogoce uvelja­viti na poljubnem filtru. Drsniki so dopolnjeni s števci, ki nas ob­vešcajo o spremenjenih ucinkih v realnem casu. Vsa orodja in ucin­ki so nam na razpolago tudi pri obdelovanju videa. Z roko v roki je poleg aplikaci­je Photos posodobljen program Camera, ki na podprtih telefonih omogoca v nacinu Portrait pre­stavljanje in vecanje osvetlitve, s katero osebku pred kamero po­udarimo izbrane obrazne poteze ali zgladimo morebitne nepra­vilnosti. Nevidni uporabniku so programski vmesniki za zazna­vanje kože, zob in las, ki razvi­jalce spodbujajo k razvoju novih ucinkov za fotografiranje portre­tov. Najvecja novost je svež cr­no-beli nacin Portrait, ki kontra­stno fotografijo portreta prilepi na belo podlago in postreže z re­zultatom, ki je v sodobni fotogra­fiji zelo pogost pojav. Splet Spletni brskalnik Safari, ki v zadnji posodobitvi ni doži­vel prelomnih sprememb, ima novo zacetno stran s predlo­gi digitalne pomocnice Siri, pri­ljubljene spletne strani Favori­tes ter pogosto obiskanega sple­tišca Frequently Visited. Naj­bolj prirocna in pametna je op­cija številka ena, kjer Siri ob po­moci umetne inteligence na pod­lagi uporabnikovih spletnih na­vad iz vseh v isti racun poveza­nih naprav predlaga naslednjo možnost pri pohajkovanju po spletu. Na novo združene mo­žnosti prikaza spletne vsebine, dostopne prek gumba AA, ki se nahaja v desnem zgornjem kotu zaslona poleg spletnega naslo­va, vkljucujejo vecanje in manj­šanje besedila, bralni prikaz Rea­der View, skrivanje orodne vrsti­ce, pošiljanje zahteve po namizni razlicici obiskanega spletišca, iz­klop blokiranja oglasov in še kaj bi se našlo. Te nastavitve so do­stopne tudi v nastavitvah Settin­gs / Safari / Settings for Websites, kjer privzeto veljajo za obisk sle­herne spletne strani, ki se znajde na naši poti. Pri nalaganju slik na posame­zne spletne strani lahko izbira­mo velikost poslane datoteke. Med ponujenimi razlicicami že­lenega predmeta so dejanska, velika, srednja in majhna. Ena boljših pridobitev spletnega br­skalnika Safari je samodejen pre­hod na odprti zavihek. Ce v na­slovno vrstico vpišemo naslov, ki je že odprt v enem izmed aktiv­nih zavihkov, nas Safari nemu­doma prestavi nanj, namesto da bi znova odpiral zahtevano sple­tno vsebino. Odprte zavihke zna Safari zapirati samodejno. V na­stavitvah Settings / Safari / Tabs / Close Tabs izberemo, ce želimo, da Applov spletni pripomocek aktivne zavihke zapre po prete­cenem dnevu (After One Day), tednu (After One Week) ali me­secu (After One Month). Med vi­dnejšimi novostmi je prenovlje­ni upravitelj prenosov, ki po vzo­ru namizne razlicice brskalni­ka kaže nedavno prenesene da­toteke ter stanje aktivnih prena­šanj. Datoteke se privzeto shra­njujejo v imenik Downloads, ki ga najdemo v mobilnem razisko­valcu Files. Odjemalec elektronske pošte Mail ob blokadi dolocenega sti­ka uporabljeno sporocilo samo­dejno vrže v koš ter pošiljatelja blokira na vseh Applovih napra­vah, povezanih z istim uporab­niškim racunom. Enako velja za ukaz Mute, ki utiša izbrani po­govor, v enem koraku je akcija z iOS prezrcaljena tudi na iPadOS in macOS. Izbiro naslovnika olaj­ša padajoci seznam, ki z izbran­cem samodejno dopolni vpisa­ni naslov. Na voljo je vec barv­nih oznak, s katerimi oznacimo pomembnejša sporocila. Do njih dostopamo prek izbire, ki se na zaslonu pojavi, ko uporabimo gumb Reply in nato Flag, med obicajnim oznacevanjem s pote­gom prsta smo obsojeni na pri­vzeto barvo. Elektronska sporocila, posla­na z aplikacijo Mail, ne bodo vec dolgocasna, saj so jo v Cupertinu opremili z naprednimi orodji za oblikovanje besedila, ki bodo po­skrbela za pošto profesionalnega videza. Izbiramo lahko med raz­licnimi crkami, velikostjo, barvo, oštevilcenimi seznami, odstavki, poravnavo in drugim. Odjema­lec elektronske pošte je tesno po­vezan s prenovljenimi opomni­ki Reminders. V sporocilu lah­ko izberemo del besedila in ga uporabimo za ustvarjanje opo­mnika s Share / Reminders. Pisanje Veckrat slišimo, da ima Apple najlepše emotikone med proi­zvajalci pametnih telefonov. Že­leli ali ne, se v Cupertinu pred­nosti zavedajo in v pomanjka­nju drugih na njej gradijo naprej. Z enajsto razlicico operacijske­ga sistema iOS je Apple predsta­vil animirane, v iOS 12 pa per­sonalizirane smeške. Do trinaj­stice so bili emotikoni, ki ob po­moci obogatene resnicnosti pri­kažejo obrazno mimiko uporab­nika pred kamero, omejeni na telefone serije X, po novem jih lahko uporabljajo vsi z naprava­mi, v katerih tiktaka cip A9. Po­leg aplikacij FaceTime in sporocil Messages se jih po zaslugi vgra­dnje v navidezno tipkovnico po­služujejo tudi drugi programi. Takoj ko nov emotikon ustvari­mo, je na voljo povsod. Možnosti prilagajanja so bogate, emotiko­nu po želji spremenimo pricesko, drugo naglavno okrasje, doda­mo licila ali uhane. Med animi­ranimi emotikoni so novinci kra­va, hobotnica in miš. Pred iOS 13 smo osebno sli­ko pri neposrednem sporocanju v programu Messages dolocili v stikih Contacts, kjer je nastavi­tev veljala globalno, zdaj jo izbe­remo ob kreaciji emotikona Me­moji, ki ga bodo poslej ob našem imenu videli vsi, zgolj stiki ali le posamezniki, ki jim bomo našo podobo odobrili posebej. Pisanje sporocil je olajšano z novim na­cinom vnosa besedila QuickPath Typing, ki posnema priljublje­no zmožnost navideznih tipkov­nic z Androida, kjer s prstom dr­simo med crkami, nakar jih sis­tem samodejno poveže v smisel­no besedo. QuickPath Typing se pri delu naslanja na strojno uce­nje, ki uspešno prepozna tudi be­sede slovenskega jezika. Mobilne naprave so iz leta v leto resnejše orodje za pravo delo. Operacijski sistem iOS 13 profesionalne težnje med drugim kaže z možnostjo namešcanja pi­sav. Dodatne pisave dobimo na tržnici App Store, jih namesti­mo, naprej pa z njimi telovadimo v nastavitvah Settings / General / Fonts. Primer aplikacije z odlic­nimi pisavami je Font Diner. Do­datno namešcene pisave lahko uporabljamo v vseh programih, ki podpirajo njihovo menjavo, na primer v urejevalniku besedi­la Pages. Za lažje urejanje besedil skrbijo tudi nove geste s prsti, ki nam pomagajo pri vnosu. Z do­tikom kazalca s prstom lahko fo­kus ustvarjanja na enostaven na­cin prestavimo drugam, z dvoj­nim, s trojnim ali cetvernim doti­kom izberemo besedo, stavek ali odstavek, s šcipanjem treh prstov izbrano vsebino kopiramo, reže­mo in lepimo, z drsanjem trojice na stran pa zadnjo akcijo prekli­cemo ali priklicemo. Drugo Med ostalimi aplikacijami je bil najvec sprememb deležen program Reminders. Ima namrec povsem prenovljen uporabni­ški vmesnik z vsakodnevnimi se­znami Today, Scheduled in Flag­ged na vrhu in osebnimi spiski na dnu zaslona. Vnos dogod­kov, casa, lokacij, oznak, fotogra­fij, dokumentov in drugega poe­nostavi hitri vnos Quick Toolbar s pametnimi predlogi Smart Su­ggestions ter pametni seznami Smart Lists. Že v prejšnjih razli­cicah prenovljena beležnica No­tes je z iOS 13 dobila nov pogled Gallery View, ki zapiske prikaže v podobi slicic, iz katerih pred od­piranjem lažje razberemo, ka­kšna vsebina se skriva za njimi. Izboljšani so še nakupovalni se­znami, spisek opravil za kljuka­nje, organizacija zapiskov in is­kanje. Zemljevidi Maps se vecjih sprememb nadejajo v priho­dnjem letu, ko bodo uporabni­kom na voljo popolnoma nove mape z resnicnejšimi podrob­nostmi in s pogledom 3D, po­dobnim Googlovemu Stre­et View, ki bo omogocal pogled okoli tocke na zemljevidu in pre­mik po njem. Apple ga bo imeno­val Look Around. Za zdaj je naj­vidnejša pridobitev zmožnost Collections, seznam lokacij, ki bi jih radi obiskali. Zbirke Collec­tions so prvenstveno namenjene deljenju s prijatelji in z družino. Novo zbirko lokacij ustvarimo s potegom prsta navzgor, da raz­širimo spodnji del zaslona z vno­som iskanega naslova, kjer pod Collections uporabimo ukaz New Collection. Zmožnosti programov »Find My iPhone« in »Find My Frien­ds« so združene v novi aplikaci­ji »Find My«. Ena boljših prido­bitev svežega pripomocka za sle­denje povezanim napravam je delovanje brez brezžicne pove­zave Wi-Fi ali mobilnega omrež­ja. Aplikacija najde tudi spece naprave. Ko v programu Find My napravo oznacimo za pogreša­no, jo prek signala bluetooth lah­ko najdejo tuje Applove naprave, ki se nahajajo v njeni bližini. Vsa komunikacija med napravami je šifrirana, tako da zanjo ne vesta niti iskalec niti nakljucni pomoc­nik oziroma lastnik naprave, ki je našla pogrešano kolegico. Program Apple Music je na vi­dez enak glasbeni zbirki iz iOS 12, a je bogatejši za nekaj novih zmožnosti, med katerimi je naj­vidnejša dinamicen prikaz bese­dila med predvajanjem pesmi. Poleg izvajanja karaok nam be­sedilo pohitri previjanje skladb. Ko se s prstom dotaknemo dela besedila, se predvajalnik zvoka v hipu prestavi na ustrezno me­sto. Prikaz besedila aktiviramo tako, da se v spodnjem delu za­slona dotaknemo predvajane pe­smi in izberemo ikono v skraj­nem levem kotu. V desnem je gumb Up Next in prikaže trenu­tno aktualni predvajalni seznam, ki ga zlahka preuredimo po no­vih željah. Ko smo že pri pred­vajalnih seznamih … Ce na do­locen seznam Playlist želimo do­dati pesem, ki je že na njem, nas Apple Music na podvajanje konc­no opozori.. Applov nesrecnež Jesen je tu in z njo nova razlicica Applovega mobilnega sistema iOS, ki se s pregovorno nesrecno številko trinajst poslavlja od tablic iPad. Te so po novem deležne locenega sistema iPadOS, medtem ko je trinajstica namenjena zgolj pametnim telefonom iPhone. Najvec od nje odnesejo novejše in dražje Applove naprave, ki med drugim varcujejo z energijo, delajo lepše fotografije, lažje pišejo in brskajo po spletu. Boris Šavc N . Upravljanje naprave z glasom je pomembna pridobitev operacijskega sistema iOS 13, ki mu za vecjo veljavo na soncni strani Alp še vedno manjka podpora slovenšcini. . Digitalni album s fotografijami »Photos« je bogatejši za nov, z umetno pametjo ustvarjeni casovni pregled fotografskega ustvarjanja uporabnika. . Nacin delovanja telefona »Dark Mode« na napravah z zaslonom OLED poleg oci skrbi tudi za zdravje baterije. APPLE NASVETI = . Možnosti prikaza vsebine v mobilnem spletnem brskalniku Safari so združene v pogledu, ki se skriva za gumbom AA na levi strani vnosne vrstice. . Odjemalec elektronske pošte »Mail« z naprednimi orodji za urejanje besedila poskrbi za sporocila profesionalnega videza. . Nove emotikone, ki posnemajo videz in geste uporabnika, je mogoce uporabljati na vseh napravah s procesorjem Apple A9. . Nova aplikacija »Find My« združuje možnosti iskanja telefona »Find My iPhone« in povezanih prijateljev »Find My Friends«. . Dinamicen prikaz besedila med predvajanjem pesmi v programu »Apple Music« poleg domacih karaok služi tudi za hitro previjanje skladbe naprej in nazaj. . Font Diner je primer aplikacije s tržnice App Store, s katero sistemu iOS 13 zlahka dodamo številne odlicne pisave. Je z avtomobilom vse O. K.? eprav smo vcasih za analizo delovanja pr­vih avtomobilov z vme­snikom OBD potrebovali poseb­na strojna racunalniška orodja, so proizvajalci zaradi narašca­joce kompleksnosti avtomobil­ske elektronike za analizo delo­vanja posameznih sklopov vozil že kmalu zaceli uporabljati (pre­nosne) osebne racunalnike. Da­nes lahko namesto njih uporabi­mo tudi pametne telefone, ki se z avtomobilsko elektroniko po­govarjalo prek žicne povezave USB ali etherneta oziroma brez­žicne povezave bluetooth ali Wi­-Fi. Za vzpostavitev komunikaci­je navadno potrebujemo komu­nikacijski vmesnik, ki ga vstavi­mo v standardno avtomobilsko podatkovno vticnico (najpogo­steje OBD II). V spletnih trgovinah komu­nikacijski vmesniki za domaco rabo stanejo od 10 do 100 USD. Za katerega se bomo odloci­li, je odvisno predvsem od tega, koliko in katere funkcionalno­sti potrebujemo. Nekateri draž­ji imajo dodaten nabor funkci­onalnosti za dolocene znamke avtomobilov, zato se njihov na­kup izplaca predvsem, ce smo la­stniki enega izmed teh avtomo­bilov. Poleg vmesnika potrebuje­mo tudi diagnosticni programski paket. Osnovni so zastonj, osta­le pa moramo kupiti ali pa za nji­hovo uporabo placevati mesecno narocnino. Pester izbor vmesnikov BlueDriver Bluetooth Pro­fessional OBD II Scan Tool je še vedno eden izmed uporabni­kom najprijaznejših vmesnikov za dostop do avtomobilskega ra­cunalnika s priloženima aplika­cijama za iOS in Android z za­stonjskimi posodobitvami. Omo­goca tudi prikazovanje vseh po­datkov OBD II med vožnjo (ven­dar ne za vse znamke avtomobi­lov) in njihovo shranjevanje, kar omogoca lažjo diagnostiko av­tomobila. Vgrajena podatkovna zbirka razlag kod napak in navo­dil za popravila razlicnih znamk in tipov avtomobilov je nepogre­šljiva za domace mehanike. Po­leg opisov kod CEL, ki so na vo­ljo za vse znamke avtomobilov, najdemo tudi podrobnejše opise kod in popravil za znamke Gene­ral Motors (GM), Ford, Chrysler in Toyota. Napravica, ki jo dobi­mo v spletnih trgovinah za oko­li 100 USD, zna preveriti tudi za­konsko ustreznost izpustov ško­dljivih plinov med delovanjem motorja. ScanTool OBDLink MX je ne­koliko cenejši (stane okoli 80 USD), vendar prav tako nudi polno podporo za komunikacijo prek vmesnika OBD II, razume pa tudi posebne kode lastniških standardov GM SW-CAN in Ford MS-CAN. Njegovi bistveni pred­nosti naj bi bili hitrost delovanja in kriptografska zašcita pred he­kerskimi vdori v brezžicni komu­nikacijski kanal s pametnim tele­fonom ali prenosnim racunalni­kom. Vsekakor je kodirani pre­nos podatkov varnejši od neza­šcitenega, kljub temu pa težko trdimo, da za je danes kateriko­li racunalnik povsem varen pred nadobudnimi hekerji. Napravi­ca ima priloženo aplikacijo pro­izvajalca z zastonjskimi posodo­bitvami, deluje pa tudi z nekate­rimi zastonjskimi in s placljivimi aplikacijami za Android ter Win­dows (vkljucno s Torque in z Da­shCommand), ki jih lahko pre­nesemo z interneta. Proizvaja­lec prek svojih spletnih strani nudi tudi zastonjske posodobitve vgrajene programske opreme. Kljub temu opozorimo, da vme­snik ne podpira naprav z opera­cijskim sistemom iOS, »skrega« pa se lahko tudi z racunalniki av­tomobilov nekaterih znamk, za­radi cesar je potreben njihov po­novni zagon, ki zahteva odklop in ponovni priklop akumulator­ja. Stane okoli 80 USD. Carista Bluetooth OBD2 Adapter ne bere le kod napak OBD II, kot že omenjena in ve­cina drugih vmesnikov, temvec omogoca tudi spreminjanje na­stavitev v racunalnikih nekate­rih tipov avtomobilov znamk Audi, BMW, Lexus, Sicon, Toyo­ta in Volkswagen. Ali je dobro, da lahko z mobilnim telefonom odklepamo vrata, spustimo šipe itn., presodite sami. Vmesnik je združljiv z naravami iOS in An­droid, vendar ne deluje z iPad 2. Podpira tudi aplikacije za ne­koliko zastarel, a popularni vme­snik ELM327 in združljive vme­snike. Ceprav stane le okoli 40 USD, moramo za uporabo ne­katerih razširjeni funkcionalno­sti oziroma programskih vticni­kov placevati letno narocnino. Prav tako smo primorani k na­kupom dodatkov, ce potrebuje­mo razširjene razlage kod OBD II za znamke avtomobilov Audi, BMW, Lexus, Sicon, Toyota in Volkswagen. iSaddle Super Mini Blueto­oth OBDII Scan Tool je gotovo dobra odlocitev za tiste, ki ne po­trebujejo veliko dodatnih funkci­onalnost in želijo prek OBD II ter brezžicne povezave Bluetooth brati le standardna sporocila. V celoti podpira standard OBD II, deluje v operacijskih sistemih Android, Windows Mobile, Sym­bian in na vseh racunalnikih PC. Priložene aplikacije so namenje­ne osebnim racunalnikom, apli­kacije za pametne telefone pa moramo na internetu poiska­ti sami; velja poudariti, da vme­snik za zdaj ni združljiv z iOS. Prav tako utegnemo imeti teža­ve, ce ga bomo uporabljali v av­tomobilih, izdelanih pred letom 2008. Sicer nudi polno podporo standardu OBD II in je združljiv z aplikacijami Torque, OBDsco­pe, ScanMaster in drugimi. Ce­prav stane le okoli 12 USD, ga lahko izberemo v crni, oranžni in modri barvi. AstroAI Bluetooth OBD2 Smart Car Diagnostic Scanner Tool je celo nekaj centov cenejši od iSaddle Super Mini Blueto­oth OBDII Scan Tool, vendar po­leg standardnih sporocil OBD II prebere tudi nekatere poseb­ne kode proizvajalcev, zajema pa tudi vrednosti s tipal za vseb­nost kisika v izpuhu, doziranje goriva, preverjanje ustreznosti emisij itn. Združljiv je z aplika­cijami Torque, Dash Command, OBDFusion in OBD Car Doc­tor, vendar ni združljiv z opera­cijskim sistemom iOS. Priložena programska oprema je namenje­na samo osebnim racunalnikom. Stane nekaj manj kot 12 USD. Veepeak OBDCheck Pro Wi­-Fi OBDII Scanner nudi pol­no podporo standardu OBD II in lahko s pametnimi telefoni in z osebnimi racunalniki komuni­cira tudi prek protokola Wi-Fi, zato se z lahkoto izogne more­bitnim težavam naprav z opera­cijskem sistemom iOS pri komu­nikaciji prek bluetootha. Kljub temu je še vedno sorazmerno poceni in omogoca branje ter brisanje kod OBD II pa tudi izpi­sovanje vrednosti tipal v realnem casu, s cimer lahko spremljamo delovanje motorja, razne nape­tosti, emisijo izpušnih plinov ipd. Združljiv je z vecino aplikacij, ki jih lahko kupimo in prenese­mo s spleta: Torque, OBDFusion, Dash Command, OBD Car Doc­tor idr. Vsekakor ga lahko upora­bljamo tudi s pametnimi telefoni z operacijskim sistemom Andro­id, vendar aplikacijska program­ska oprema ni priložena. Stane okoli 27 USD. BAFX Products 34t5 Blueto­oth OBDII Scan Tool je trenu­tno med najbolje prodajanimi izdelki v spletni trgovini Ama­zon, za kar gre pripisati zasluge tudi zelo dobrim ocenam kup­cev. Ceprav ne podpira naprav z iOS, v celoti podpira OBD II in je združljiv s številnimi aplika­cijami, ki jih lahko prenesemo s spleta. Omogoca branje in bri­sanje kod napak ter sprotno bra­nje podatkov z avtomobilskih ti­pal. Kljub temu ne omogoca bra­nja posebnih kod proizvajalcev, priložena aplikacija pa je samo za osebne racunalnike. Stane okoli 22 USD. Panlong Wi-Fi OBD2 for An­droid and iOS je nekoliko ce­nejši od Veepeak OBDCheck Pro Wi-Fi OBDII Scannerja in s pri­bližno enako funkcionalnostjo, vkljucno s podpro OBD II za ši­rok nabor avtomobilov, a po­grešamo stikalo za vklop. Obe­nem proizvajalec poudarja, da naprava ni združljiva z avtomo­bili proizvajalca Nissan. Stane okoli 17 USD. PLX Devices Kiwi 3 Blue­tooth OBDII Diagnostic Scan Tool spada med nekoliko draž­je izdelke (stane okoli 100 USD), ceprav nima priloženih program­skih aplikacij podobno kot ve­cina dražjih vmesnikov. Name­sto tega ima vgrajene statusne lucke, ki prikazujejo stanje ko­munikacijskih povezav, kar je še posebej pomembno za poveza­vi Wi-Fi in bluetooth, saj se lah­ko vselej prepricamo, ali se ni namesto naše mobilne naprav z vmesnikom povezala kaka dru­ga (npr. iz sosednjega avtomobi­la). Obenem je povezava blueto­oth združljiva z razlicnimi stroj­nimi osnovami in operacijskimi sistemi. Naprava je tudi manj­ša in hitrejša od svojih prejšnjih razlicic, vsekakor pa moramo za ustrezno (licencno ali zastonj­sko) programsko opremo poskr­beti sami. LELink Bluetooth Low Ener­gy OBD-II Car Diagnostic Tool For iPhone/iPod/iPad je poceni (stane okoli 35 USD), hkrati pa tudi ljubiteljem Applovih mobil­nih naprav omogoca povezljivo­sti prek bluetootha. Vmesnik je sicer namenjen izkljucno iPhonu 4s, iPadu 3, iPadu Mini in iPodu Touch pete generacije ter novej­šim izdelkom, medtem ko se z drugimi napravami ne zna pove­zati. Vseeno pa je nabor aplika­cij za mobilne naprave, iz katerih ga lahko uporabljamo, pester: EngineLink (aplikacijo moramo uporabiti, ko se prvic poveže­mo), OBDFusion, ezOBD, Leaf­Spy Pro, Mode6 in Dyno Chart. Izdelek vkljucuje tudi podatkov­ne knjižnice za nekatere modele avtomobilov proizvajalcev Gene­ral Motors, Ford in Toyota. Programska orodja … Naslednja koraka sta anali­za in prikaz zajetjih podatkov, za katera moramo v pametni te­lefon ali PC namestiti ustrezno programsko aplikacijo. Vecina je napisanih za operacijske sis­teme Android, iOS in Microsoft Windows. Na naprave z iOS lah­ko aplikacije namestimo kar iz Applove spletne trgovine (itu­nes.apple.com), na naprave z Androidom pa iz Googlove sple­tne trgovine (play.google.com), kar velja tudi za aplikacije v na­daljevanju, medtem ko lahko ve­cino aplikacij za naprave Win­dows potegnemo s spletnih stra­ni njihovih proizvajalcev, redko pa (tudi) iz Microsoftove sple­tne trgovine (store.microsoft.com). Ceprav so pri avtomobil­ski diagnostiki prirocnejši pa­metni telefoni, je veliko aplikacij tudi za PC, a je vecina namenje­na profesionalni rabi. … za pametne naprave BlueDriver OBD2 Scan Tool App for iOS and Android je brezplacna aplikacija, namenje­na lastnikom BlueDriver Blueto­oth (Professional) OBD II Scan Toola. Omogoca branje in in­terpretacijo razlicnih kod kakor tudi brisanje kod napak. Med po­membnejšimi vgrajenimi razšir­jenimi diagnosticnimi funkcijami so tudi testi za sistem ABS, pre­nos moci in nadzor elektronike zracnih mehov. Preverjamo lah­ko tudi delovanje luci vozila, na voljo pa je tudi 4,5 milijona na­vodil za odpravo napak pri raz­licnih tipih vozil razlicnih proi­zvajalcev. Podatke tipal si lahko ogledujemo v živo, lahko pa sli­ko v dolocenem trenutku tudi zamrznemo in natancneje pre­verimo izpisane vrednosti. Velja omeniti še to, da aplikacija de­luje z iOS 8.0 in novejšim, lastni­ki iOS 11.x pa utegnejo imeti te­žave s povezljivostjo. Vsekakor je pomembno, da namestimo za­dnje popravke, ki preprecujejo morebitne težave z »zamrzova­njem« aplikacije. OBD Fusion za Android in iOS ima vgrajenih nešteto funk­cij, med drugim omogoca prikaz trenutnih vrednosti tipal, napo­vedovanje porabe goriva in pre­verjanje ekonomicnosti porabe, branje kod napak in njihovo bri­sanje. Med uporabniki je apli­kacija zelo priljubljena, saj omo­goca tudi dolocanje lokacije vo­zila in preverjanje skladnosti iz­pušnih plinov z zakonodajami razlicnih držav. Primerna je za vozila, izdelana po letu 1996, in združljiva z veliko vmesniki. Moti le to, da moramo veliko do­datnih funkcionalnosti dokupiti. OBDLink Car Diagnostic App Android je dobra izbi­ra za tiste, ki želijo zgolj osnov­no funkcionalnost in enostavno uporabo. Omogoca branje kod napak in njihovo brisanje, zaje­manje podatkovnih okvirov in ogledovanje do 90 podatkov v realnem casu. Prilagodimo lahko tudi prikaz izmerjenih vrednosti in preverimo skladnost izpušnih plinov z zahtevami zakonoda­je posameznih držav ter ekono­micnost porabe goriva. Aplika­cija omogoca tudi zastonjske po­sodobitve in deluje v operacij­skih sistemih Android od razlici­ce 4.0.3 naprej. Dash je zasnovan kot vozni­kov pomocnik, ki avto spreme­ni v pametno vozilo. Zna veli­ko vec kot le sprejemati sporoci­la iz vmesnika OBD II. Prek spre­jemnika GPS v pametnem tele­fonu lahko sledi trenutni lokaciji avtomobila pa tudi predlaga naj­cenejše možnosti nakupa goriva. Ker je izdelan za ameriški trg, je združljiv z vecino avtomobilov z OBD II, izdelanih po letu 1996. Lahko odklene tudi dodatno funkcionalnost vozila kakor sve­tuje tudi pri zmanjšanju njego­vih stroškov vzdrževanja in upo­rabe ter opozarja na morebitne težave, preden avto odpove po­slušnost. Vmesnik OBD II obve­zen, saj logisticne funkcionalno­sti niso vezane nanj. Za uporabo aplikacije moramo placevati me­secno narocnino. Res pa je, da je v prvi vrsti namenjen prevozni­škim podjetjem in se osredotoca predvsem na obmocje ZDA. Torque Pro OBD Code Rea­der App ne omogoca le branja in brisanja kod napak, temvec tudi upravljanje motorne elektronike in prikaz zmogljivosti avtomo­bila kakor tudi podatkov z raz­licnih tipal. Vticniki omogoca­jo tudi sledenje avtomobilu prek sistema GPS ter glasovno opo­zarjanje, denimo, ce je nivo hla­dilne tekocine v hladilnem siste­mu prenizek. OBD Auto Doctor Vehicle Di­agnostic App je med najbolj pri­ljubljenimi aplikacijami za iOS in ima enostaven uporabniški vme­snik, ki pametni telefon spre­meni v ucinkovito diagnosticno orodje z možnostmi preverjanja ustreznosti izpušnih plinov, bra­nja identifikacijske številke vo­zila in graficnim prikazom (tre­nutnih) vrednosti razlicnih ti­pal. Porocila o delovanju vozila lahko do šestim družinskim cla­nom pošilja tudi na njihove e-po­štne naslove. Osnovna razlicica je brezplacna, za profesionalno z razširjeno funkcionalnostjo pa moramo placati. Deluje pod iOS 9 ali novejšim. … za PC TOAD (www.totalcardiagnostics.com) je kompleksno diagnostic­no orodje, ki ga lahko uporablja­jo tudi profesionalni mehaniki, saj zmore za posamezno vozilo odkriti prek 15.000 razlicnih te­žav. Omogoca tudi nastavljanje motorne elektronike, denimo za optimalnejšo porabo goriva, po­daljšanje življenjske dobe motor­ja itn. Združljiv je z veliko vme­sniki OBD II ter razlicnimi tipi avtomobilov in avtomobilskimi znamkami. Postreže tudi s po­datki, ki so obicajno na voljo le mehanikom na pooblašcenih servisih, saj vkljucujejo navodi­la in nasvete za popravilo. Sami lahko zato odpravimo tudi na­pake, za katere bi nam serviser­ji mastno zaracunali. AutoEnginuity’s ScanTool (www.autoenginuity.com), ki je na voljo za Windows in iOS, posve­ca najvec pozornost priznanim avtomobilskim znamkam, med katerimi so BMW, Ford, GM, Chrysler in Porsche. Omogo­ca preverjanje kod napak in nji­hovo odpravljanje, kar vkljucuje pomembne podsisteme, kot je ABS, kakor tudi dvosmerni nad­zor nad posameznimi parametri delovanja avtomobila in strojno ucenje. Mogoc je tudi izvoz zaje­tih podatkov v obliki preglednic (npr. v datoteki *.csv). Orodju zamerimo le visoko ceno, saj je namenjeno predvsem profesio­nalnim mehanikom, za katere njegov nakup ni velik strošek. PCMScan (www.palmerperfor­mance.com) je diagnosticno orod­je s polno funkcionalnostjo, ki podpira številne vmesnike OBD II. Omogoca spremljanje, gra­ficni prikaz, shranjevanje in po­novni ogled poteka spreminja­nja vrednosti merjenih parame­trov kakor tudi zajemanje in ana­lizo vsakovrstnih kod napak. Podpira avtomobile, izdelane po letu 1996, ameriških, azijskih in evropskih proizvajalcev. Mogoc je tudi izvoz zajetih podatkov v obliki preglednic v zapisu *.csv, ki ga lahko uvozimo v Micro­soft Excel. Pri tem lahko upora­bljamo tako angleški sitem mer­skih enot kot tudi metricni sis­tem (sistem SI). Ce je bila pred leti racunalni­ška avtomobilska diagnostika le v domeni pooblacenih servisov, je danes za sorazmerno malo denarja na voljo slehernemu vo­zniku, ki ima vmesnik OBD II in pametni telefon, tablico, dlanc­nik ali prenosni osebni racunal­nik …. Delovanje avtomobila lahko s pametnim telefonom in z ustreznim vmesnikom ODB preverimo doma in celo med vožnjo. Katere parametre lahko spremljamo? Koliko stanejo vmesniki? Kakšno programsko opremo potrebujemo? Simon Peter Vavpotic C . Vmesnik OBDII ELM327 Mini, ki se z racunalnikom ali s pametnim telefonom poveže prek bluetootha. . Univerzalni vmesnik OBD II, ki se z racunalnikom ali s pametnim telefonom poveže prek Wi-Fija. Deluje v operacijskih sistemih Windows, Android in iOS. . Vmesnik OBD II, ki se z racunalnikom ali s pametnim telefonom poveže prek Bluetootha. Ima tudi tipko za vklop, s katero ga lahko izkljucimo, ko ga ne potrebujemo, ne da bi ga morali izvleci iz vticnice. osemdesetih letih pretekle­ga stoletja so dobili osebni avtomobili razlicne diagno­sticne vticnice, ki so bile pred letom 1996 vecinoma namešcene v motor­jem delu avtomobila, ob prostoru za varovalke, in niso bile standardizi­rane. Proizvajalci so uporabljali tudi razlicne razporeditve prikljuckov, zato prva razlicica OBD ni bila naj­bolj uspešna, saj smo za zajem vre­dnosti potrebovali za vsak tip avto­mobila drugacen racunalniški vme­snik ali namensko napravo. Razmah avtomobilske diagnostike je prinesel šele OBD-II s predpisanima tipom vticnice in z razporedom prikljuckov, ohranil pa je tudi nekaj nestandar­diziranih prikljuckov, ki omogocajo proizvajalcem avtomobilov vgradnjo dodatnih diagnosticnih protokolov ob hkratni implementaciji zahteva­nih funkcionalnosti OBD-II. Namenske diagnosticne napra­ve vsebujejo mikroracunalnik, za­slon in enostavno tipkovnico, racu­nalniški vmesniki pa so le pretvorni­ki med razlicnimi komunikacijskimi protokoli in vodili. Podrobno obdela­vo in prikaz podatkov v celoti izvaja programska oprema v namiznem ra­cunalniku, notesniku, tablici ali celo mobilnem telefonu. Vsi so vecinoma zmogljivejši od namenskih naprav, vendar ni nujno, da bomo lahko v in­ternetu vselej dobili ustrezen (brez­placni) programski paket. Starejši vmesniki delujejo prek vrat RS-232, novejši pa prek USB, etherneta, blue­tootha ali celo Wi-Fija. Po drugi strani ponujajo proizvajalci v avtomobilov v sodelovanju s speci­aliziranimi razvijalci elektronike pod­poro za lastne komunikacijske proto­kole in dodatna zaprta komunikacij­ska omrežja, do katerih z obicajnimi diagnosticnimi orodji ne moremo. Gre predvsem za dostop do raznih nasta­vitev delovanja motorne in druge ele­ktronike, ki jih domacim in nepoobla­šcenim mehanikom ni dovoljeno spre­minjati. Te lahko nastavljamo zgolj z originalnimi namenskimi diagno­sticno-servisnimi orodji, ki navadno vkljucujejo tudi ustrezne racunalniške vmesnike in programsko opremo. OBD Diagnosticna orodja V ZDA je uveljavljena družina standardov SAE, v EU pa standar­di ISO. Obvezne elemente standardov, ki se jih morajo držati vsi proizvajalci novih avtomobilov v ZDA, opredeljuje skupina uredb OBD-II, katere evropski ekvivalent je EOBD (European OBD). Tehnicni del EOBD, vkljucno s standardiziramo vticnico po standardu SAE J1962, je skoraj enak kot pri OBD-II. EOBD je od leta 2001 obvezen za vse osebne avtomobile za osem ali manj potnikov z bencinskim motorjem, od leta 2004 pa tudi za avto­mobile z dizelskim motorjem. Svoji izpeljanki OBD-II, JOBD (japonski OBD) in ADR 79/01 & 79/02, imata tudi Japonska in Avstralija. Najvecji svetovni proizvajalci avtomobilov so svoje obstojece komu­nikacijske protokole vkljucili v specifikacijo OBD-II. Tako je v vsakem novejšem osebnem avtomobilu uporabljen eden od naslednjih nacinov diagnostike: • SAE J1850 PWM (impulzno-širinska modulacija z 41,6 kb/s (kilobiti na sekundo), Fordov standard). • SAE J1850 VPW (spremenljiva širina impulza z 10,4 kb/s ali 41.6 kb/s, General Motorsov standard). • ISO 9141-2 K-Line (podoben RS-232 z 10,4 kb/s, uporabljajo ga Chrysler ter proizvajalci vozil v Evropi in Aziji. • ISO 14230 KWP2000 (Keyword Protocol 2000) je naslednik ISO 9141-2 s hitrostjo prenosa 10 kb/s. • ISO 15765 CAN (omrežje krmilnikov, angl. controler area net­work) z 250 kb/s ali s 500 kb/s so razvili pri Boschu za avtomobilsko elektroniko, vendar ga pogosto zasledimo tudi zunaj avtomobilske in­dustrije. Obvezen je za osebne avtomobile z OBD-II ali EOBD, izdelane po letu 2008. STANDARDI Standardizacija in skladnost z OBD-II V Lahko razvijamo tudi sami? Na spletu je že vec projektov, kjer so av­torji za zajem podat­kov uporabili enostav­ne vmesniške razširitve (npr. PiCAN2) za vzpo­stavitev povezave prek OBD II, in mikroracu­nalnike, kot je Rasp­berry Pi, in sami napi­sali ustrezno program­sko opremo, katere izvorno kodo lahko prenesemo z interneta. . Doma izdelana naprava za avtomobilsko diagnostiko. . U-Scan z digitalnim prikazom izmerjenih vrednosti. BD-II opredeljuje nacin spo­rocilne komunikacije, ki ga mora prek enega ali vec od petih standardiziranih komunikacij­skih protokolov omogocati elektro­nika osebnega avtomobila. Vsem je skupno to, da avtomobil po preje­mu nacina delovanja (angl. mode of operation) in podprte standardizira­ne diagnosticne kode (PID, identifi­kacijska številka parametra) vrne di­agnosticno kodo ali izmerjene vre­dnosti. Proizvajalcem pri tem ni tre­ba podpreti vseh nacinov in vseh standardnih PID, imajo pa tudi mo­žnost vgradnje nestandardnih naci­nov delovanja in PID. OBD-II standardizira 10 nacinov delovanja: 1 – prikaz trenutnih vre­dnosti; 2 – prikaz shranjenih vredno­sti ob zadnji sprejeti diagnosticni kodi; 3 – seznam shranjenih diagno­sticnih kod; 4 – izbriši seznam shra­njenih diagnosticnih kod in shranje­ne vrednosti; 5 – rezultati meritev ti­pala za merjenje kisika, razen za vo­dilo CAN; 6 – rezultati meritev za ostala tipala in za tipalo kisika pri uporabi vodila CAN; 7 – prikaz dia­gnosticnih kod; 8 – operacije za nad­zor elektronskih komponent avtomo­bila; 9 – informacije o avtomobilu; 10 – trajne tabele diagnosticnih kod. Vrnjene diagnosticne kode (DTC, angl. diagnostic trouble codes) so po EOBD razdeljene na 9 podrocij, ki se nanašajo na pogonski del avtomo­bila: P00xx – merjenje goriva in zra­ka ter zunanji nazor izpustov; P01xx – merjenje goriva in zraka; P02xx – merjenje goriva in zraka v sistemu za vbrizgavanje; P03xx – sistem za vžig in napake pri vžigu; P04xx – zunanji nadzor izpustov; P05xx – nadzor hi­trosti vozila in nadzor delovanja pro­stega teka; P06xx – izhodno vezje avtomobilskega racunalnika; P07xx – prenos moci; P08xx – prenos moci. OBD Kaj pomenijo sporocila in kode OBD? O AVTOMOBILSKA DIAGNOSTIKA NASVETI = . Aplikacija TORQUE za pametne telefone. . Prikaz navideznih analognih instrumentov na zaslonu pametnega telefona (Torque). . V zahtevnejših aplikacijah za Windows lahko urejamo celo skripte za zajem podatkov iz vmesnikov OBD II. . Nabor namestitev Palmerjevih orodij za avtomobilsko diagnostiko, prilagojenih razlicno zahtevnim uporabnikom. . Palmerjevo programsko orodje za merjenje razlicnih zmogljivosti avtomobila, namenjeno predvsem entuziastom. Kateri monitor? Prebiram izvode vaše revije, ven­dar ne najdem odgovora. Me lahko napotite na kakšno vašo številko, kjer bi našel odgovor, kakšen pisar­niški monitor kupiti? Išcem namrec nekaj, kar bi »blagodejno« vplivalo na oci, ne glede na ceno. Googlovi rezultati pa so tudi ali stari ali ne­uporabni. Boštjan Res je, o monitorjih zadnja leta redkeje pišemo, ce že, pa vedno o bolj posebnih, denimo ultraširokih in podobno kot le­tos spomladi. Razlog je preprost – razlik med navadnimi pisarniškimi monitorji skoraj ni. Same za­slone (»matrike«) izdeluje le še nekaj proizvajalcev, kar pome­ni, da so odstopanja po kako­vosti (natancnost barv, enako­mernost osvetlitve) ocem nevi­dna, tudi pri meritvah z kalibra­torjem so razlike skoraj neobsto­jece. V splošnem za navadno rabo priporocamo monitor z matriko IPS in matirano prevleko. Tako dobimo dober vidni kot, ena­komerne in dobre barve ter do­volj malo odbojev. To, da bi bil monitor enega podjetja »prija­znejši« do oci, sami nismo ni­koli opazili, tudi ne vemo, kako bi lahko s strojno opremo dose­gli kaj takega. V splošnem ve­likokrat priporocamo moni­torje podjetja Dell, saj po soli­dnih cenah ponujajo dobro raz­merje med kakovostjo slike, opremljenostjo z vmesniki in kakovostno izdelavo. Splošni napotki so sicer do­kaj samoumevni. Priporoca se, da delamo v dobro osvetljenem prostoru, svetlost monitorja naj bi bila enaka kot svetlost prosto­ra, torej da nam zaslon ne sveti pretirano v oci. Razdalja do mo­nitorja naj bi bila okoli 60 centi­metrov, kar je približna dolžina naše roke, njegovo središce pa okoli 10 stopinj pod nivojem oci (torej naj bi imeli oci poravna­ne z zgornjo polovico monitor­ja, ne s sredino). Vsakih 20 mi­nut naj bi si vzeli vsaj 20 sekund pavze (z gledanjem nekam v da­ljavo, da se oci sprostijo) in se­veda daljši odmor vsaki dve uri. Pa še en napotek, pravza­prav program f.lux (https://justgetflux.com/). Gre za pro­gramcek, ki je na voljo za prak­ticno vse sisteme, spreminja pa temperaturo svetlobe naše­ga monitorja glede na cas dne­va. Monitorji so vecinoma na­rejeni tako, da imajo podobno barvo svetlobe kot soncen dan. To pa pomeni, da proti veceru na nas ucinkujejo podobno kot sonce, nas torej zbujajo. Ko na­mestimo f.lux, mu tudi nastavi­mo približno lokacijo, in ko se bliža soncni zahod, zacne naš zaslon pocasi »rumeneti«. To lahko seveda tudi zacasno iz­klopimo. Po naših izkušnjah se ob prvi namestitvi tega pro­grama ljudje zgrozijo, ceš, za­slon je povsem oranžno rdece rumen, a ko se enkrat navadi­mo, ne moremo vec brez njega. To funkcionalnost so sicer pri Microsoftu vgradili tudi v Win­dows 10. Hvala, veseli me, da sem našel nekoga, ki ve, kaj dela. Bil sem na­mrec v trgovini, kjer mi je prodaja­lec dejal, da »IPS absolutno ne, ku­pite nekaj z matriko VA«. Mogoce je smiselno, da napišete kak clanek na to temo, ker nas je veliko takih, ki se take stvari spra­šujemo in smo pripravljeni dati pre­cej denarja za takšno »pisarniško osnovo«. Žal se pri prodajalcih veliko­krat vidi, da jim je vseeno, kaj prodajajo (tehniko, žeblje ali kruh) in pac »potiskajo« tisto, kjer imajo višje marže. Zasloni VA so sicer cisto soli­dni, a za pisarniško/racunalni­ško rabo so IPS vseeno boljši. Nacelno se uporabljajo trije tipi matrik – TN, VA in IPS. Pred­nost TN je hitra odzivnost (go­vorimo o milisekundah), kar je koristno le pri igrah. Imajo pa zato slabe vidne kote (ko jih pogledamo s strani, postanejo barve povsem drugacne, kon­trasti pa zelo slabi) in slabšo barvno natancnost. VA ima ob­cutno boljše vidne kote, malce slabšo odzivnost, njihove naj­vecje prednosti (pred IPS) pa so malenkost nižja cena in bolj­ši kontrasti. IPS ima najbolj­še vidne kote in najnatancnej­še barve. Pri »kontrastih« gre za to, da matrike VA bolje pokažejo vecje kose crnine, zaradi tega so obi­cajno v uporabi pri televizor­jih. Pri filmih je pac koristno, da lahko neko nocno zadevo prika­žemo bolj temno, bolj crno. Pri monitorju, ki služi za racunal­niško delo, pa je to ni pomemb­no, saj so razlike dokaj majhne in jih vecina uporabnikov niti ne opazi. V prihodnje bodo tudi v mo­nitorje prišle še druge tehnolo­gije, a so za zdaj še bolj v povo­jih in drage. Kljucni sta micro­LED in OLED (organic LED). Prva bo dolgorocno najboljša, ampak je trenutno draga in bo še trajalo, da pride v širšo upo­rabo. OLED pa je v uporabi na telefonih in ponuja res odlicne lastnosti (odlicni vidni kot, bar­ve, res dobre crnine), je pa teh­nologija dražja in ima težavo z »vžganostjo« slike. To pomeni, ce pustimo del zaslona predol­go casa nespremenjen, se pike tam težko »spravijo nazaj« v neko nevtralno stanje. To je pri racunalnikih sploh težava, saj imamo na zaslonu kup elemen­tov, ki se nikoli ne spremenijo (tipka Start v Windows, meni­ji na zgornji strani programov itd.). Druga težava OLED je ta, da zacno z leti bledeti, in to ne enakomerno, temvec »gre« ena barva hitreje kot druga. Zaradi tega zacne zaslon dobivati barv­ni ton. To pri telefonu, ki ga za­menjamo v roku nekaj let, ni te­žava (poleg tega je telefon veci­noma ugasnjen, v žepu), pri te­levizorju ali monitorju pa bi že lahko bilo. Prodaja »rabljene« programske opreme Zanima me, ali vam je znana pro­daja rabljene programske opre­me na spletu. Morda veste, ali je ta prodaja legalna v Sloveniji. Kaj­ti na slovenskem trgu ni nobenega podjetja/ponudnika (spletne trgo­vine), kjer bi ponujali oziroma pro­dajali rabljeno programsko opre­mo, npr. Windows, Office, protivi­rusne programe, racunalniške igre, igre za konzole itd. Kako so tu sploh razrešene ali do­locene pravne zadeve? V Sloveni­ji in na evropskem trgu. In kako je s prodajo npr. iger, ki so vezane na neki uporabniški racun ali pa delu­jejo prek platform, kot je Steam ali pa Origin? Patrik Vprašanje za pravnike, toda kolikor nam je znano, se velika vecina programske opreme v re­snici ne »proda«, ampak v upo­rabniških pogodbah govorijo o najemu. Hkrati tam zapišejo, da te licence niso prenosljive. Zato se tega tudi ne najde v spletnih trgovinah oziroma se iger, ku­pljenih na, recimo, Steamu, ne da prodati naprej. Pred kratkim smo pisali o možnosti izposoje programske opreme, ki jo nekatere spletne zbirke ponujajo – med drugimi tudi Steamov Family sharing. . Videti je, da so danes najuspešnejše igre tiste »zastonjske«, medtem ko obicajnih ne kupuje vec nihce. Ali je res tako? Mikro placila so prihodnost Brezplacne igre sploh niso brezplacne! ako hudo seveda še ni, preprican pa sem, da se je razvoj res obrnil v to smer. Krivi pa so seveda pa­metni telefoni. Telefoni so nas navadili, da aplikacije, ki jih kupujemo za­nje, ne morejo in smejo stati vec kot le nekaj evrov ali dolarjev, in da je vse tisto, kar stane de­set (ali celo desetine in stotine) evrov, obsojeno na ignoriranje. Telefoni so namrec od vsega za­cetka merili na izredne kolicine, zato se aplikacije zanje prodaja­jo po izredno nizkih cenah, s t. i. mikro placili. Rezultat je oci­ten – »piratiziranje« je na tele­fonih veliko manj razširjeno kot na osebnih racunalnikih, saj se nikomur ne da ukvarjati s »he­kanjem«, s katerim bi privarce­val nekaj evrov. »Privarcevanje« nekaj deset evrov pri PC je seve­da druga zgodba. Toda tudi tam se cene znižujejo (ali uvajajo na­rocnine), tako kot se znižujejo pri nakupu iger. Celo do nicle. Da, igre, ki za igranje od igralca ne zahtevajo niti cen­ta, so priljubljene, on tem ni no­benega dvoma. Milijoni in celo desetine milijonov igralcev to dokazujejo. In milijarde zaslu­ženih dolarjev, ki se stekajo na racune ustvarjalcev le-teh, tudi. Pomislimo še enkrat – milijar­de, ki so rezultat brezplacnega igranja! Placajo, karkoli že, pac le ti­sti, ki jim je do tega, vsi dru­gi pa so tam zato, da je družba vecja, zabava pa boljša. Kupu­jemo lahko priboljške, »oble­ke«, »plese« in še kaj, vendar nam tega ni treba poceti, ce no­cemo. Pomislimo, da na tak na­cin do iger pridejo tudi tisti, ki si ne morejo privošciti nakupa, ker je zanje treba odšteti na de­setine evrov. Res pa je, da je želja avtorjev iger po »nagovarjanju« k nakup takih priboljškov vcasih pre­mocna. Še posebej zato, ker so tarca tega najveckrat otroci, ki so že po definiciji obcutljivejši del naše družbe in bi morali biti deležni posebne zašcite. To, da se jim zdi, da »morajo« za svo­jega igralca kupiti nova oblaci­la, je eno, to, da morajo redno igrati, sicer ne morejo docela iz­rabiti potenciala igre, pa dru­go. Redno igranje in opravlja­nje »chalengov« oziroma dose­ganje »achievementov« namrec vodi v odvisnost. Vcasih lahko celo resno odvisnost, ki ima de­narne posledice – igralci (otro­ci!) morajo namrec morebitno neaktivnost odkupiti z denar­jem! Neaktivnost, ki je posledi­ca tega, da živijo v realnem sve­tu, hodijo v šolo, spijo, se umi­vajo in se, vcasih, družijo s svo­jimi vrstniki, stane, in to denar. To je tisto, kar je pri brezplac­nih igrah narobe in škodljivo in ne to, da se vlecejo v nedogled in nimajo resnega konca, kot ga imajo igre, ki jih kupimo z en­kratno vsoto denarja. Matej Šmid tarši imajo radi brez­placne igre (Free2Play), otrok je srecen, denar­nica pa na varnem. Ob poseb­nih priložnostih, rojstnih dne­vih, za božic in ob koncu šolske­ga leta kupijo virtualni denar, ki ga je kratkohlacnik vesel bolj kot cesarkoli drugega. Digital­ni novci mu namrec omogocajo boljše igranje in prinašajo zma­ge. Ker se denarna enota v igri služi tudi s samim igranjem, so starši srecni, ce otrok za ekra­nom preživi pretežni del dneva. Še vec, vcasih ga k igranju celo spodbujajo, saj njegovo igranje zmanjšuje družinske stroške. Free2Play igre so kot mehiške nadaljevanke. Imajo vse lastno­sti droge. Televizijske žajfnice vsak del koncajo tako, da je gle­dalec primoran pogledati nasle­dnjega, drugace vse skupaj ne bi imelo smisla. Ko se po 1.428 epizodah stvar konca, se sleher­nik zave, da je ob gledanju tra­til cas. Podobno je v spocetka brezplacnih igrah, kjer vsaka koncana partija postreže z na­gradami, ki so zasnovane tako, da so brezpredmetne, ce jih ta­koj ne preizkusiš v naslednjem spopadu. Stvar vlece, a ji ni vi­deti konca. Ko napoci cas tisoc štiristo osemindvajsete epizo­de in nagrade izgubijo svoj sijaj, se zaveš, da obstaja še ena mo­žnost – zloglasni Pay2Win. Brezplacne igre Free2Play sploh niso brezplacne! Podjetja, ki stojijo za njimi, so med najbo­gatejšimi v industriji. Na koncu igralec placa veliko vec kot za navadno igro, pa naj bo še tako draga. Sam imam veliko raje iz­kušnjo placljivega naslova, kjer na zacetku veš, kaj dobiš in ko­liko te bo zadeva stala. Placlji­ve igre so obicajno edinstvena izkušnja z inovativno igralno mehaniko in zaokroženo zgod­bo, ki za vedno ostane v spomi­nu. Kot dobra knjiga, ki nahrani dušo. Si predstavljate, da dobi­mo v dar roman, ki v nedogled o necem razpreda, nakar vsakih nekaj strani postreže s korenck­om, ki poskrbi, da beremo na­prej, obenem pa se zgodba, ce jo lahko tako imenujemo, niko­li ne konca? Po letu dni branja, ko smo za dodatne vpoglede v zgodbo zapravili vec kot prej v vsem življenju za bralne užit­ke, pa se zavemo, da vse skupaj nima nobenega smisla … Free2Play igre se vedno zac­nejo spektakularno, nato sca­soma zvodenijo. Igralci se jih prej ali slej navelicajo in odse­lijo drugam. Razvijalci le spro­ti razkrivajo karte, kar je edini nacin, da pritegnejo maso, v na­sprotju s placljivimi mojstrovi­nami, kjer je cenjena dinamika in prisotno nagrajevanje igralca z vedno novimi prijemi. Obicaj­no je konec tisti, ki najbolj nav­duši. Igre so zabava, ki pope­stri vsakdanje življenje, kar za lažno brezplacne igre vsekakor ne velja. Zabavo ponujajo v in­tenzivnih košckih, ki zadostuje­jo le za kratek cas. Ko odmerek droge popusti, se vedno pocuti­mo izkorišcene. Boris Šavc T S godba o britanskem podjetju, ki ga zaradi uspešnosti in velikosti veckrat primerjajo z ameriškim Applom, se zacne leta 1978, ko v mestu Cambridge na vzho­du Anglije ustanovijo podjetje Acorn Computers. Pri Acornu prve racunalnike izdelajo s cen­tralno procesno enoto 6502, ki jo uporabljajo tudi Apple, Atari in Commodore, a že slutijo, da se cas 8-bitnim mikroprocesor­jem izteka. Malo številcni pre­prosti ukazi se množijo in posta­jajo cedalje kompleksnejši, zato so potrebne vecje spremembe. Na splošno velja, da ozkega grla ne predstavljajo procesorji, tem­vec programska koda. Vecina proizvajalcev stavi na arhitek­turo CISC, kjer imajo procesorji kompleksne specializirane uka­ze, ki izvajajo vec operacij hkrati in trajajo vec procesorskih ciklov. Rodijo se racunalniki PC, ki pa s podjetjem Acorn Computers ni­majo veliko skupnega. Angle­ži se odlocijo za povsem druga­cen pristop, arhitekturo z nabo­rom enostavnih ukazov, ki izva­jajo le posamezne operacije zno­traj enega procesorskega cikla. V osemdesetih letih so bili ra­cunalniki v Veliki Britaniji izre­dno priljubljeni, imelo jih je vec gospodinjstev kot v ZDA. Racu­nalniki so bili zelo drage napra­ve, a to kupcev ni motilo. Vecina je bila pripravljena zanje odšteti vec tisoc funtov. Da bi bazo upo­rabnikov še razširili, je bilo treba izdelati cenejši racunalnik. Misi­ja je najbolje uspela podjetjema Sinclair Research in Acorn Com­puters. Prvi racunalnik, ki je stal le sto funtov, je bil Sinclair ZX80. Postal je velika prodajna uspe­šnica. Acorn Computers je Sin­clairju spodobno sledil z racunal­nikom BBC Micro, ki so ga pro­dali v milijon primerkih in je bil stalnica v prakticno vseh britan­skih šolah. Rivalstvo obeh podje­tij je zgodba zase, naša se zacne šele, ko se njun boj konca. Naslednik racunalnika BBC Micro Archimedes je bil prodaj­no manj uspešen, za kar je kriva višja cena, in sicer 800 funtov, a z 32-bitnim procesorjem na ar­hitekturi RISC pomeni pomemb­no prelomnico. Nastal je Acorn RISC Machine oziroma ARM. Vsi današnji cipi ARM so evolucijski nasledniki tega 32-bitnega pro­cesorja iz davnega leta 1987. Za lasten procesor so se pri Acornu bojda odlocili, ko je Intel zavr­nil njihovo prošnjo za pridobitev vzorcev prihajajocega procesorja 80286. Anekdota je zanimiva, ker je ARM danes Intelu najvecja grožnja od vseh. Britanske izo­braževalne ustanove so bile nad archimedesi navdušene, med­tem ko je domace uporabnike ra­cunalnik pustil hladne. Gospo­dinjstva so se raje odlocala za Atarija in Amigo, kasneje pa za osebne racunalnike PC. Acorn, ki ga je leta 1985 delno prevzel italijanski proizvajalec racunal­nikov Olivetti, se je znašel v sen­ci velikanov, ki so se s svojimi iz­najdbami bohotili na naslovni­cah casnikov in revij. Nesporno kakovost racunal­nika Archimedes, ki je bil zara­di nabora preprostih ukazov iz­redno hiter, je zavirala nezdru­žljivost. Ceprav je sistem z emu­latorjem znal poganjati progra­me, pisane za BBC Micro, je imel lasten operacijski sistem Arthur. Ker se ta s PC ni razumel, so ime­li prodajniki velike težave pri praznjenju zalog. Arthur je ka­sneje postal RISC OS, ki se upo­rablja v takšni ali drugacni obli­ki še danes, njegov najvidnejši sledilec je prodajni hit Raspber­ry Pi. Prodajnemu uspehu oseb­nih racunalnikov so pri Acornu, bržkone pod taktirko komerciali­stov iz Olivettija, sledili z napra­vo RiscPC. To ni bil slab racunal­nik, ponašal se je celo z odlicno izvedbo ideje o nadgrajevanju, s strojnimi rezinami mu je bilo mogoce povecati podatkovno shrambo in dodajati nove funkci­onalnosti. Ceprav je bila arhitek­tura RISC nesporna prihodnost podjetja, je njihov razvoj ovira­la preteklost. Manjše prodajne številke so upravo Olivettija pri­silile, da je Acornu pošiljala na­pacne signale. V nekem trenutku naj bi jim celo dejali, da ne sme­jo delati in prodajati nicesar, kar ni združljivo s PC. Razvoj je bil ustavljen, napredek nemogoc. Na sreco je del podjetja našel iz­hod v sili. Rešilni obroc je Acornu vrgel VLSI, dobavitelj cipov, ki je v is­kanju novih poslovnih priložno­sti naletel na Apple. Jabolcni ra­zvojniki so ravno tedaj vihali ro­kave pri projektu Möbius, linije racunalnikov, iz katerih kasneje ni bilo nic, a so postavili temelje Newtonu, osebnemu dlancni­ku, ki velja za predhodnika iPoda. Pri delu so naleteli na težavo, iskali so varcen, hiter in napreden procesor, a med priljubljeno izbiro tiste­ga casa ni bilo ustreznega pro­dukta. Potem so ob pomoci pod­jetja VLSI našli procesorje ARM in bili takoj navdušeni. Procesor­ji, zasnovani za poganjanje racu­nalniških sistemov s preprostejši­mi in hitrimi ukazi, so bili majh­ni in energijsko nadvse ucinkovi­ti, ravno to, kar so pri Applu is­kali. Apple je razvezal denarni­co in dal poldrugi milijon funtov, Acorn dvanajst inženirjev, VLSI pa svojo tehnologijo in orodja za oblikovanje. Ko je na koledar­ju pisalo 1990, se je rodilo pod­jetje ARM. Apple Newton je bil polomi­ja, a je pomenil rojstvo velika­na in njegove poslovne strate­gije. Ravno neuspeh Applove­ga dlancnika je spodbudil teda­njega direktorja podjetja ARM, Robina Saxbyja, da je krenil po inovativni poti – ARM procesor­jev ne bo izdeloval, temvec jih bo le oblikoval in tržil intelek­tualno lastnino. Tovrstno po­slovanje se je izkazalo za nad­vse uspešno, zato ga ARM upo­rablja še danes. Partnerji kupijo licence, ki jim dovoljujejo izdela­vo strojne opreme na platformi ARM. Možnosti so tri. Prva je li­cenciranje procesorja, kjer ARM kupcu proda zgolj opis sestavnih delov in njihovih povezav, med­tem ko je izvedba prepušcena iz­vajalcu (Samsung Exynos). Kdor tega ne želi poceti sam, lahko kupi paket POP (processor opti­mization pack), s katerim ARM proda že izvedeni dizajn cipa z zagotovljenim referencnim de­lovanjem, primeren za takojšnjo proizvodnjo. Zadnja možnost pa daje kupcu naj­bolj proste roke. Li­cenciranje arhitekture dovo­ljuje poljubno implemen­tacijo te arhitekture, iz cesar nastanejo novi procesorski cipi, ki pa se­veda še vedno razumejo kla­sicne ukaze ARM (Apple Swift). Zanimanja je ogromno, ARM ima vec kot tristo partnerjev, ki izdelujejo procesorje z njiho­vo licenco. V skoraj vseh preno­snih pametnih napravah je pro­cesor z arhitekturo ARM. Podje­tju ARM je uspelo ustvariti prila­godljivo, varcno, hitro in poceni arhitekturo, ki jo uporablja ves svet. Leta 2007 je bila prodana milijarda telefonov, od tega 98 odstotkov s procesorjem ARM. Do leta 2011 so izdelali že deset milijard procesorjev ARM, ki so v blagajno podjetja prinesli resne milijone. Ko je Apple leta 2011 prodal svoj delež podjetja ARM, je za poldrugi vloženi milijon dobil osemsto milijonov ter se s pro­dajo rešil stecaja. Kdo ve, kaj bi bilo s podjetjem iz Cupertina, ce ne bi bilo tega denarja. Dogodek je le še eno izmed srecnih na­kljucij, ki pišejo zgodbo podje­tja ARM. Soustanovitelj podjetja John Biggs pravi, da je med nji­mi tudi glavna prednost proce­sorjev ARM. Ko so razvijal­ci snovali procesor, so se osredotocali predvsem na njegovo zmogljivost. Ker je vecja zmogljivost po­menila precej vec denarja, so se na koncu odlocili za varcnejšo razlicico, ki je bila še vedno dovolj zmo­gljiva, a obenem veliko cenej­ša in po nakljucju tudi energijsko varcnejša. V prihodnosti se namerava­jo pri podjetju držati preverje­nega recepta. Ceprav stopajo na podrocje umetnih nevronskih mrež, inteligence in strojnega ucenja in z novo arhitekturo in­teligentnega procesorja omogo­cajo prepoznavanje predmetov, cloveških obrazov, prstnih odti­sov, govora ter drugih komple­ksnih opravil, bodo njihovi iz­delki še naprej energijsko varcni, razširljivi in prilagodljivi. Poleg pametnih telefonov in tablic nji­hove procesorje uporablja vedno vec drugih, pametnih in s sple­tom povezanih naprav.. Britanski Apple Osnovna gradbena in funkcionalna enota slehernega živega organizma je celica, brez katere ne bi bilo življenja. Enako velja za procesor, ki poganja racunalnike, telefone in tablice. Poznamo in uporabljamo jih že dolgo. Medtem ko smo se obicajni smrtniki navduševali nad osrednjimi pogoni prvih racunalnikov za množicnejšo rabo, je na Otoku dokaj uspešno podjetje zaplulo v drugo smer. Imeli so idejo, ki je bila trideset let prezgodnja. Dominik Cigala . Racunalnik podjetja Acorn BBC Micro je uporabljal centralno procesno enoto 6502, 8-bitni mikroprocesor, ki je poganjal tudi izdelke podjetij Apple, Atari, Commodore in drugih. Z . Dražji naslednik racunalnika BBC Micro Archimedes ni bil tako uspešen, a s procesorjem na arhitekturi RISC pomeni prelomnico. . O zacetnem rivalstvu med podjetjema Sinclair in Acorn je bil posnet film Micro Men. . Predhodnik predvajalnika iPod, dlancni racunalnik Apple Newton, je bil tržna polomija, iz katere se je rodilo podjetje ARM. . RiscPC je bilo mogoce nadgraditi z dodatnimi rezinami, ki so skupaj tvorile enotno ohišje. . Samsung je ena izmed strank podjetja ARM, ki placuje zgolj osnovni nacrt arhitekture, medtem ko za izvedbo procesorja skrbi sama. . ARM z Intelom tekmuje tudi na podrocju hitro rastocega trga s spletom povezanih naprav IoT. PRED 10 LETI Prvi Amazon Kindle njige so moja strast. Ra­cunalniki tudi. Ko pa se oboje združi, moram re­zultat nujno dobiti v roke. Ele­ktronske bralnike sem sicer že preizkušal, a vedno z rahlo ne­jevoljo v srcu. Vedel sem, da je na drugi strani sveta neverje­tno priljubljen elektronski bral­nik Kindle, in preklinjal Ama­zon, ker ga ni hotel prodajati on­kraj meja ZDA. A svet se spremi­nja in v splošni gospodarski krizi je treba iskati nove trge. In tako so se v Amazonu odlocili Kindle prodajati v Evropi. Še vec – celo v Sloveniji ga je mogoce kupiti! Sicer nam še ne privošcijo velike­ga Kindla DX, ta naj bi meje ZDA zapustil naslednje leto, so nas pa osrecili z »mednarodno« izvedbo Kindla 2. Skratka, Amazon je zacel Kin­dle prodajati po vsem svetu, in jaz sem se odlocil, da mora en primerek nujno pocivati na moji mizi. Da pa ne bom užival samo jaz, sem se zmenil z našim ure­dnikom za clanek. In zacela se je dirka. Monitor ima pac natanc­no dolocen datum izida in ce­prav mi je Matjaž prijazno rezer­viral prostor v reviji, casa za na­kup, prevoz na drugo stran oce­ana in dostavo ni bilo na pretek. Kljub temu sem upal, da bo Kin­dle v kakšnem tednu pri meni, to pa bi pomenilo, da bom imel še dovolj casa za preizkus. V enem tednu menda pride kos elektro­nike tudi cez lužo do nas, sem si mislil. Oh, kako sem se motil! Amazon živi z drugacnim tem­pom kakor socializma navajeni Slovenci. Tri ure po tem, ko sem s kli­kom potrdil narocilo, je pošiljko že prevzel DHLov kurir. Štirinajst ur kasneje je bila že na letalu. Manj kot dva dni po oddaji narocila je bil Kindle v Sloveniji. Bil sem sicer popolno­ma preprican, da bodo naši cariniki ravno na moji pošiljki demonstri­rali svojo pocasnost, pa se je ocitno tudi na tem podrocju že precej pre­maknilo. 67 ur po odda­ji narocila je bil Kindle v mojih rokah. Manj kot tri dni. Tako se dela! M eoreticno naj bi omrežja EDGE zmogla hitrosti do 400 Kb/s v smeri proti uporabniku in 60 Kb/s v nasprotni smeri. Za dosego teh hitrosti bi morala omrežje in telefon vzpostavi­ti komunikacijo na osmih t. i. podatkovnih oknih, a to danes še ni iz­vedljivo. Najhitreje je mogoce podatke prenašati po štirih oknih, in to s telefonom Nokia 6230 (do 236,8 Kbit/s), druga dva telefona pa zmoreta precej manj – Nokia 3220 do 177,6 Kb/s in Nokia 3200 do 118 Kb/s. Tudi zadnja vrednost je vec kot dvakrat višja od tega, kar danes zmore GPRS. UMTS (Universal Mobile Telephony System) je popolnoma nova tehnologija, ki naj bi scasoma nadomestila klasicno telefonijo GSM/GPRS. Nekoc naj bi omogocala hitrosti do 2 Mb/s v smeri proti upo­rabniku, vendar še vedno le 60 Kb/s v nasprotni smeri (to sicer ni motece, ker podatke res zelo redko »oddajamo«). Današnje omrežje, kot ga je postavil Mobitel, omogoca hitrosti do 384 Kb/s, enako pa zmorejo tudi telefonski aparati (in kartice PC Card), ki pravkar pri­hajajo na trg. Hitrost je izredna, ce jo primerjamo z GPRS, pa tudi ce jo primer­jamo z ISDN, ki je bil še nekaj let nazaj želja vsakega internetne­ga navdušenca. Kot smo izmerili na preizkusu, deluje tudi v pra­ksi, medtem ko smo med prvimi preizkusi lani izmerili približno 140 Kb/s. PRED 15 LETI Sta Mobitelov UMTS in Simobilov EDGE že tehnologiji, ki bi nadomestili telefonsko žico? PRED 10 LETI Nokia z Linuxom okia za svoje spletne ta­blice (zadnji model je nosil oznako N810) ne­kako ni vedela, kako jih umestiti na trg. Pri najnovejši, N900, dvo­mov o tem ni vec. Gre namrec za zelo zmogljiv telefon, ki za raz­liko od predhodnikov omogo­ca tudi povezovanje v omrežje GSM/UMTS. Nokia je z modelom N97, do­sedanjim paradnim konjem fin­ske ponudbe telefonov, zaradi hrošcate programske opreme te­lefona razocarala precej navdu­šencev nad novimi tehnološkimi igrackami. S telefonom N900, ki po zmožnostih celo presega 97-ico, naj bi se Finci znova zavihte­li na prestol izdelovalca naj­boljših telefonov. Telefon navzven nekoliko spo­minja na N97, vendar je vecji od njega. Celotno sprednjo stran zaseda velik, 3,5-palcni, za do­tik obcutljivi zaslon z locljivo­stjo 800 × 480 pik. Tipke ima te­lefon le ob straneh (npr. sproži­lec in digitalni zoom fotoapara­ta), za dostop do tipkovnice pa moramo telefon odpreti. Raz­poreditev tipk je podobna ti­sti pri N97, tipke pa so nekoliko bolj natlacene. Telefon sam je si­cer med težjimi (tehta 181 g) pa tudi dokaj debel je – malenkost manj kot 2 centimetra. Strojna oprema telefona je vr­hunska: 600-megahercni pro­cesor z dodatnim cipom DSP poskrbi, da programska oprema tece tekoce, uporabnik pa ima na voljo kar 32 GB vgrajenega pomnil­nika, ki ga lahko še raz­širimo s karticami Micro­SD. Za prikaz slike na za­slonu skrbi locen graficni procesor podjetja PowerVR. Fo­toaparat ima pet milijonov pik in je brez opticne povecave, na sprednji strani pa je še dodatna kamera z 0,3 milijoni pik, name­njena videotelefoniji. N T 82 Gostujoce pero Novice Omrežja 5G, kje ste? Recept uresnicevanja 5G-prihodnosti Intervju Telekomunikacijski izzivi podjetij – in kako jih rešiti Ko se banke odprejo 84 88 89 90 91 92 Omrežja 5G niso le sladke skrbi MIRAN VARGA obilna omrežja pete ge­neracije, znana pod kratico 5G, ne bodo prebojna tehnologija le v pano­gi telekomunikacij, temvec tudi širše. Pred nami je nova doba povezljivosti in inovacij. Prav tako omrežja 5G prinašajo veli­ko neznank, posebej, ko beseda tece o poslovnih modelih priho­dnosti, povezanih z novo tehno­logijo. Mobilnim operaterjem so stvari bolj jasne, a vseeno ne spi­jo prav mirno. Analitiki že vrsto let opozarjajo, da bodo omrež­ja 5G zahtevala velika vlaganja. Operaterji so samo v preizkuša­nje novih tehnologij še pred ura­dnim standardom (3GPP 5G) vložili po vec (sto) milijonov – evrov ali dolarjev. Tokratni ci­kel nadgradnje omrežja bo zanje še posebej drag, tudi zato, ker zagotavljanje bistveno vecjih hi­trosti prenosa podatkov in krat­kih odzivnih casov omrežja zah­tevata gostejšo postavitev ba­znih postaj. Teh bo precej vec. In vsaka izmed njih stane lep kup­cek denarja. Za nekatere opera­terje bo izziv tudi zagotavljanje ustrezne pasovne širine, saj bo treba prakticno do vsake posta­je napeljati opticne vodnike. Ob­stojeca mreža baznih postaj na­mrec ne bo zmogla zagotavlja­ti enake, kaj šele ustrezne po­kritosti, saj signali 5G ne potu­jejo tako dalec kot njihovi pred­hodniki. Dodaten izziv telekomuni­kacijskih operaterjev je omeje­na kolicina denarja, ki ga ima­jo na razpolago za naložbe. Po­drocje mobilnih komunikacij je na tako rekoc vseh zrelih trgih že zdavnaj doseglo zasicenost, povprecni prihodki na uporabni­ka (t. i. ARPU) ne rastejo vec. Od kod torej vzeti denar za nalož­be? Pred operaterji je torej stra­teški problem – najti morajo nov vir prihodkov. Obenem morajo biti realni – vecina uporabnikov ne bo pripravljena placevati vec za zagotavljanje povezljivosti, saj vecje hitrosti prenosa podatkov ne potrebuje. Zato pa bodo mo­rali operaterji postati bolj krea­tivni pri trženju mobilnih stori­tev. K sreci jim vsaj tehnologija obljublja, da bodo imeli na voljo nove rešitve in storitve. Sploh pa je zanašanje na kla­sicne narocnike mobilnih sto­ritev slab nacrt za monetizaci­jo novih omrežij. Poiskati bo tre­ba nove vire prihodkov, po mo­žnosti v poslovnem segmentu. V tem namrec obstaja vec novih poslovnih modelov, ki utegnejo biti izredno donosni, na primer komunikacija med napravami (M2M), internet stvari in pame­tna infrastruktura. Omrežja 5G bodo mocno spodbudila mobil­ne inovacije, saj se bodo ponu­dniki storitev zaceli spraševati, kaj vse lahko še naredijo, ce ima­jo na voljo izjemno hitro in od­zivno povezavo. Po drugi strani pa je telekomu­nikacijske operaterje lahko tudi strah. Povprecno gospodinjstvo danes porabi okoli sto evrov za telekomunikacijske storitve me­secno, le polovica tega zneska je namenjena mobilnim komunika­cijam. Ce bomo v prihodnje dele­žni hitrosti 500 Mbps v mobil­nem omrežju, mar bomo sploh še potrebovali fiksno/žicno po­vezavo v našem domu? Nasle­dnja bitka med operaterji se tako napoveduje kar sama .... M MONITOR PRO GOSTUJOCE PERO V trenutni fazi je odlocitev o certificiranju rešitev IKT pre­pušcena lastni presoji podjetij, vendar bo na nekaterih podrocjih verjetno kmalu obvezno. DR. ANDREJ RAKAR VODJA INFORMACIJSKE VARNOSTI, SIQ LJUBLJANA Akt o kibernetski varnosti – poslovna priložnost ponudnikov IKT rešitev Povecana digitalizacija in globalna povezljivost povecujeta tveganja kibernetske varnosti, s cimer smo družba kot celota postali bolj ranljivi za kibernetske napade. Zato je bilo na ravni Evropske Unije nujno sprejeti potrebne ukrepe za zmanjšanje teh tveganj in izboljšanje kibernetske varnosti na enoten in med clanicami usklajen nacin. ljucno vlogo pri tem ima Evropska agencija za varnost omrežij in infor­macij (ENISA) - clanicam EU in njihovim institucijam naj bi po­magala okrepiti sposobnost in pripravljenost za preprecevanje, odkrivanje ter odzivanje na ki­bernetskih groženj in incidentov v zvezi z varnostjo omrežij in in­formacij. Z namenom zmanjšanja stroškov za ponudnike rešitev IKT, ki poslujejo na enotnem di­gitalnem trgu, je bila 17. aprila 2019 sprejeta Uredba, ki govori o certificiranju informacijske in ko­munikacijske tehnologije na pod­rocju kibernetske varnosti. Na­men Uredbe je vzpostaviti evro­pski okvir zagotavljanja minimal­nih standardov s podrocja kiber­netske varnosti z dvema ciljema: • povecati zaupanje v izdelke IKT, storitve in procese, ki so bili certificirani po evropskih certifi­kacijskih shemah, • urediti izdajanje evropskih certifikatov o kibernetski varno­sti, ki so medsebojno priznani in uporabljani v vseh državah cla­nicah. Pri tem je kljucnega pomena neodvisnost organov za ugotavl­janje skladnosti. Uredba doloca naslednje stroge kriterije: • Organi za ugotavljanje skla­dnosti, njihovo najvišje vodstvo in osebe, odgovorne za izvaja­nje nalog ugotavljanja skladno­sti, niso snovalci, proizvajal­ci, dobavitelji oziroma ponu­dniki, monterji, kupci, lastniki, uporabniki ali vzdrževalci pro­izvoda IKT, storitve IKT ali po­stopka IKT, katerega skladnost ugotavljajo, niti niso pooblašceni zastopniki katere koli od navede­nih strani. • Organi za ugotavljanje skla­dnosti, njihovo najvišje vod­stvo in osebe, odgovorne za iz­vajanje nalog ugotavljanja skla­dnosti, ne sodelujejo neposre­dno pri snovanju, proizvodnji ali izdelavi, trženju, montaži, uporabi ali vzdrževanju proi­zvodov IKT, storitev IKT ali po­stopkov IKT, katerih skladnost ugotavljajo, niti ne zastopajo strani, ki sodelujejo pri teh de­javnostih. Akt o kibernetski varnos­ti je del evropskega ekosistema kibernetske varnosti in digital­ne agende 2010-2020, ki ga ses­tavljajo direktiva NIS za kriticno infrastrukturo države, uredba o elektronski identifikaciji in sto­ritvah zaupanja eIDAS, direk­tiva o placilnih storitvah PSD2, uredba o varstvu osebnih podat­kov GDPR ter prihajajoca uredba ePrivacy o spoštovanju zaseb­nosti in varstvu osebnih podat­kov na podrocju elektronskih komunikacij. Namen je seveda spodbujanje uporabe varnih in zaupanja vrednih proizvodov, storitev in postopkov na skup­nem digitalnem trgu. V trenutni fazi je odlocitev o certificiranju rešitev IKT pre­pušcena lastni presoji podjetij, ki v tem vidijo poslovno prilož­nost. Pricakujemo pa lahko, da bo certificiranje postalo obvez­no na podrocjih, ki so bistvene­ga pomena za Evropsko Unijo. Zato bodo lahko le ponudniki rešitev IKT, ki bodo pravocasno sprejeli ukrepe za zagotavljan­je skladnosti z zahtevami Akta o kibernetski varnosti, tudi v pri­hodnje ohranili konkurencnost na trgu.. K MONITOR PRO NOVICE U Evropska alternativa oblacnim storitvam Amazona, Googla, Microsofta in Alibabe Nemška vlada namerava v za­cetku naslednjega leta vzposta­viti oblacne storitve z imenom Gaia-X, s katerimi naj bi evrop­ska podjetja in organizacije do­bile alternativo storitvam v obla­ku, kot so ameriški Amazon AWS, Microsoft Azure, Google Cloud in kitajski Alibaba Cloud. Na ta nacin naj bi v oblaku hra­njeni podatki ostali dostopni na evropskih tleh in pod nadzorom evropskih podjetij ter zakonoda­je. Ceprav ameriški in kitajski ve­likani nenehno poudarjajo, da so njihove storitve v oblaku varne in skladne z evropsko zakonoda­jo, v številnih primerih celo go­stovane v podatkovnih centrih v Evropi, narašca bojazen, da bi lastniki nekega dne zara­di geopoliticnih razmer lah­ko izgubili nadzor nad po­datki. Ameriška administra­cija je pod vodstvom Do­nalda Trumpa lani spreje­la zakonodajo, ki v doloce­nih primerih omogoca ame­riškim oblastem vpogled v podatke ne glede na to, kje se nahajajo strežniki. Po­doben koncept so leta 2017 sprejeli na Kitajskem, kjer si lokalne oblasti pridržujejo pravico vpogleda v podatke podjetij in uporabnikov. Projekt Gaia-X, imenovan po grški boginji Zemlje, na­staja pod pokroviteljstvom nemškega ministrstva za gospodarstvo, v zacetni fazi snovanja storitev pa sodelu­jejo korporacije SAP, Deut­sche Telekom in Deutsche Bank. Nemcija poudarja, da gre za evropski projekt, ce­prav še ni povsem jasno, ka­kšno podporo ima pri dru­gih clanicah EU. Podrobnosti projekta so še v nastajanju, vendar se zdi, da bo Gaia-X pravza­prav agregat razlicnih stori­tev v oblaku, ki bodo pove­zane s skupnimi standardi. Na ta nacin bi bil sistem Ga­ia-X porazdeljen pri razlic­nih ponudnikih in verjetno v razlicnih državah. U Podjetja imajo napacno predstavo o varnostnih kopijah storitev v oblaku Raziskava družbe 4sl, sicer ponudnika upravljanih storitev v oblaku, kaže na to, da imajo številna podjetja zelo napacno predstavo o tem, kako so zašci­teni njihovi podatki in aplikaci­je v oblaku. Ponudniki storitev v oblaku imajo brez dvoma na voljo vec sredstev in bolj dode­lane postopke upravljanje stre­žnikov, aplikacij in podatkov, toda to še ne pomeni, da so po­datki samodejno varovani pred možnostmi izgube, tudi kata­strofalne. Veliko število podjetij v na­sprotju z dolocili pogodbe o na­jemu storitev verjame, da so nji­hove aplikacije in podatki že v osnovi varovani z varnostnimi kopijami. Ceš, ponudnik stori­tev bo zagotovo to imel na neki nacin varovano. Kar je dalec od resnice. Raziskava, ki je za­jela odgovore okoli 200 podje­tij v Veliki Britaniji, kaže, da v obstoj varnostnih kopij verjame kar 81 odstotkov vprašanih, ki imajo svoje aplikacije in podat­ke v oblaku Amazon AWS, 84 odstotkov tistih, ki gostujejo v Microsoft Azuru, in kar 92 od­stotkov tistih, ki so storitve zau­pali Googlu. Tudi v primerih, ko se stran­ke eksplicitno odlocijo za najem varnostnih kopij tudi za stori­tev v oblaku, pogosto spregle­dajo podrobnosti varnostne po­litike za posamezen izdelek. Za Microsoftov SharePint On­line, denimo, velja pravilo, da so varnostne kopije ohranjene le za 93 dni, za datoteke v sis­temu Microsoft Teams le za 90 dni. Ce pogledamo pogoje upo­rabe sporocil v sporocilnih sis­temih Microsoft Exchange in Teams, so podatki varovani le za 14 dni. Raziskava kaže, da se tega zaveda le okoli tretjina vprašanih. Rezultat takega nesporazuma je lahko nadvse bolec. Zaradi sis­temske ali uporabniške napake lahko podjetje trajno izgubi dra­gocene podatke. Še vec, pred se­litvijo v oblak so podjetja imela daljše obdobje hrambe varnostnih kopij, vendar so ob prehodu na to pozabili oziroma privzeli, da velja­jo enaki ali še boljši pogoji. Analitiki podjetja 4sl zato po­udarjajo, da je izredno pomemb­no biti ozavešcen o pogojih rabe. Ce standardni pogoji rabe ne ustrezajo, je treba razmisliti o drugacnih ravneh storitve ali pa o alternativnem nacinu varova­nja podatkov, na primer v lokal­no hranjenih varnostnih kopijah. V teh primerih je nato povrnitev v oblak sicer težja, a podatki vse­eno niso izgubljeni. U Upravni odbor družbe HP je zavrnil ponudbo Xeroxa Po tem, ko je družba Xerox presenetila javnost z namero za prevzem družbe HP, ki je trikrat vecja od nje, se je zdaj upravi odbor družbe HP iz­rekel proti ponudbi. Po mnenju vodstva HP je ponudba družbe Xerox znatno prenizka, so pa vrata vseeno pustili malce odškrnjena. Ce je Xe­rox pripravljen ponuditi vecjo vsoto, so se pripravljeni ponovno usesti za pogajalsko mizo. Prvic so znani tudi pogoji pobude. Xerox je za delnico HP ponudil 22 dolarjev, 17 v gotovini, ostalo v delnicah Xeroxa. Ob sklenitvi nakupa bi dosedanji delnicarji družbe HP zadržali 48-odstotni delež. Ponudba je to­rej okoli 20 odstotkov nad tržno vrednostjo družbe HP in bi bila tako vre­dna skupno okoli 33 milijard dolarjev. HP je imel pred ponudbo tržno vrednost 29,9 milijarde dolarjev, Xerox pa 8,42 milijarde dolarjev. Mnenja analitikov so zelo razlicna. Mnogi menijo, da Xerox preprosto nima izkušenj na podrocju racunalnikov PC, prav tako pa je podjetje, ki vrši neposredno prodajo kupcem z zelo omejenimi modeli partnerskega kanala. Združitev bi bila zlasti na podrocju tiskalnikov, panoge torej, ki je v zatonu, zato v tem ne vidijo prevzema, ki bi bil koristen za obe družbi. Po drugi strani pa analitiki poudarjajo, da vodstvi obeh podjetij vidita za­deve drugace, zato je vecina pravi, da se bodo pogajanja nadaljevala. NOVICE MONITOR PRO BLOCKCHAIN U Interes strokovnjakov za veriženje blokov upada odrocje kriptovalut in veriženja blokov v šir­šem podrocju rabe je bilo nedvomno med najbolj vro­cimi tehnologijami v zadnjih le­tih. Spletna kadrovska agenci­ja Indeed v svoji raziskavi po­roca, da se je število delovnih mest za to podrocje med 2015 in 2019 povecalo za neverjetnih 1.457 odstotkov. Toda isto poro­cilo kaže, da tehnologija veriže­nja blokov ocitno prehaja v fazo streznitve, v kateri prihaja do zmanjševanja povpraševanja in interesa. Najnovejši podatki o novih de­lovnih mestih kažejo, da se je šte­vilo na podrocju veriženja blo­kov v zadnjem letu povecalo »le« za 26 odstotkov, medtem ko so v primerljivem obdobju med 2017 in 2018 zabeležili še rast v viši­ni 214 odstotkov. Še bolj kot pov­praševanje pa se je zmanjšal inte­res za tehnologijo pri iskalcih za­poslitve. V zadnjem letu je števi­lo iskanj za tovrstna delovna me­sta upadlo za kar 53 odstotkov. Še lani so v pri tem kazalniku za­beležili rast v višini 14 odstotkov. Resnici na ljubo je treba pove­dati, da je tako kot na številnih podrocjih v IT tudi pri veriženju blokov moc zabeležiti precejšnjo razliko med ponudbo in povpra­ševanjem. Medtem ko je v štiri­letnem obdobju število delovnih mest zraslo za 1.457 odstotkov, je v istem obdobju število iskal­cev poraslo »le« za 469 odstot­kov. Ena od mogocih razlag je, da je pac najvecji val interesa za nami, ljudje pa so se prilagodili. Tisti, ki so merili na uspeh krip­tovalut, so dosegli, kar se je dalo, zdaj pa je interes uplahnil zara­di bolj mikavnih tehnologij in znanj. Delodajalci pa so že prido­bili najbolj talentirane strokov­njake in, kot kaže, menijo, da jih na prostem trgu delovne sile tež­ko dobijo, zato je vedno vec pre­vzemov zaposlenih pri konku­renci. A po drugi strani je zani­mivo, da je število delovnih mest za to podrocje, izraženo v števi­lu delovnih mest na milijon poi­zvedb, prvic preseglo število is­kanje po zaposlitvi. Ti podatki postavljajo v cudno luc ugotovitve drugih analitskih družb, ki kujejo veriženju blokov svetlejšo prihodnost, kot se ute­gne zgoditi. Juniper Research je, denimo, prakticno socasno obja­vil raziskavo, da bo tehnologija veriženja blokov v financni indu­striji, zlasti na podrocju cezmej­nih placil, v letu 2024 presegla vrednost 4,400 milijarde dolar­jev. Za primerjavo, v letu 2019 za to podrocje velja ocena 171 mili­jard dolarjev. Juniper meni, da so nekate­ra pricakovanja v povezavi z ve­riženjem blokov prenapihnje­na, a bodo kljub temu nekatere vertikalne rešitve držale interes za tehnologijo na visoki ravni. Izpostavljajo predvsem tri tipe uporabe: v financnem sektorju (sledljivost placilnim transak­cijam), pri upravljanju sredstev (asset management) in pri nad­zoru digitalnih identitet. Samo na podrocju placilnega prometa naj bi financne institucije v letu 2014 zaradi tehnologije prihra­nile okoli 7 milijard dolarjev. Kljub temu najbrž nihce ne ve, ali so tovrstne napovedi toc­ne. Po eni strani drži, da po vsaki strmi rast sledi upad, a to še ne pomeni konca interesa. Po drugi strani so projekcije vpliva tehno­logije najbrž pretirane, saj pra­ksa težko potrjuje, da se premi­kamo k zapisanemu. P Microsoft je na konferenci Ignite predstavil nov pripomo­cek za ucinkovitejše pisarniško delo, ki so mu za zdaj nadeli ime Project Cortex. Rešitev zna anali­zirati razlicne vire podatkov, kot so dokumenti Office 365, podat­ki v portalih SharePoint in drugi zunanji viri podatkov, do katerih uporabniki dostopajo pri svojem delu. S strojnim ucenjem nato orodje analizira, kategorizira in na koncu predstavi podatke upo­rabnikom. Project Cortex je prvi novi clan družine programov Office 365, ki je nastal po predstavitvi pro­grama za skupinsko delo Micro­soft Teams. Trenutno je na vo­ljo v preizkusni razlicici za zaprti krog uporabnikov, del paketa Of­fice 365 pa bo postal predvido­ma v prvi polovici leta 2020. Program zna s strojnim uce­njem analizirati dokumente, iz njih izlušciti koristne informa­cije in jih analizirati kot poslov­ne teme. Uporabniki nato lah­ko dostopajo do skupine podat­kov na doloceno poslovno temo, Project Cortex pa bo znal tudi sam svetovati teme glede na to, kaj doloceni uporabnik pogosto pregleduje, uporablja, ustvar­ja, popravlja ali objavlja. Nasve­te programa bodo koncni upo­rabniki videli kar v drugih pro­gramih družine Office 365, to­rej skozi Outlook, Teams, Word ali Excel. Project Cortex je Microsoftov najnovejši poskus uporabnikom poenostaviti sledenje relevan­tnim podatkom za poslovno od­locanje, ne da bi za to potrebovali prevec casa. V luci dejstva, da se vecina uporabnikov spopada s cedalje vecjim številom notranjih in zunanjih informacij, je tovr­stno orodje nadvse dobrodošlo. U Microsoft Project Cortex – nabiranje znanja na osnovi dokumentacije z umetno inteligenco MONITOR PRO NOVICE U IDC napoveduje digitalni preboj Analitska družba IDC je na posebnem dogodku predstavi­la svoje napovedi za razvoj po­drocja IT v naslednjih treh do pe­tih letih. Te so zasnovane zlasti na skrbnem dokumentiranju ra­zvoja digitalne ekonomije in di­gitalne transformacije podjetij v preteklih petih letih ter razvoju inovativnih tehnologij. Na osno­vi teh je IDC oznanil, da bo sve­tovna ekonomija okoli leta 2023 dosegla tako imenovan digitalni preboj (digital supremacy), kjer bo vec kot polovica letnega druž­benega proizvoda temeljila na iz­delkih in storitvah digitalno pre­obraženih podjetij. Po letu 2023 bo svet zagoto­vo v rokah tistih, ki vlagajo v di­gitalno transformacijo in inovati­vnost pri opravljanju posla v svoji branži. Tista podjetja, ki ne bodo znala ali zmogla tekmovati v di­gitalni polovici ekonomije, bodo hitro izgubljala tudi v klasicni ekonomiji. IDC ocenjuje, da bodo ta doga­janja mocno vplivala na struktu­ro proracunov za IT v podjetjih. Leta 2023 naj bi vec kot 50 od­stotkov sredstev podjetja pora­bila za digitalno transformaci­jo in inovacije, kar je velikanski skok naprej v primerjavi z letom 2018, ko je bilo v te namene glo­balno vloženih le okoli 27 od­stotkov proracuna za IT. Mocno se bo zmanjšala uporaba lastnih cloveških resursov in infrastruk­ture, seveda na racun uporabe storitev v oblaku. Skladno z napredkom digi­talne transformacije se bo spre­menil tudi nacin rabe storitev v oblaku. Do leta 2022 naj bi ve­cja podjetja povezala zasebne in javne oblake ter celoto upravlja­la z enim naborom orodij in pro­cesov. Uspešna podjetja bodo posta­la tudi tovarne inovacij, saj bo do leta 2025 najbrž okoli dve tre­tjini takih, ki bodo uspešno raz­vijala lastne programske stori­tve, vec kot 90 odstotkov takih, ki bodo nastale v oblaku, pri ce­mer bo 80 odstotkov kode dejan­sko napisane pri najetih razvijal­cih. Vsebina, procesi, strategija in upravljanje javne podobe pa bodo krepko v rokah samih pod­jetij. IDC prav tako ocenjuje, da bo do leta 2023 v oblaku nasta­lo 500 milijonov aplikacij in sto­ritev. To je vec kot število vseh racunalniških programov, ki so nastali v zadnjih 40 letih! Veci­na novih aplikacij bo zelo speci­ficnih za doloceno gospodarsko panogo ali celo za majhno skupi­no podjetij. Eno glavnih gonil razvoja v podjetjih bo uporaba umetne in­teligence. Do leta 2025 bo okoli 90 odstotkov vseh novih poslov­nih rešitev uporabljalo elemente strojnega ucenja in umetne inte­ligence. Toda pri družbi IDC opo­zarjajo, da bo za nastanek koreni­to drugacnih pametnih aplikacij vendarle potrebno vec casa. Ta­kih bo le okoli desetina. Po dru­gi strani pa napovedujejo, da bo leta 2024 okoli polovica progra­mov na strani uporabniškega vmesnika uporabljala razpozna­vo govora, racunalniški govor, ra­cunalniški vid in naslednike da­našnjih tehnologij AR/VR. Vsako napredno podjetje bo po napovedih v bistvu postalo obenem tehnološka platforma za nova povezovanja z drugimi podjetji. Lahko bi rekli »podje­tje kot storitev«. Leta 2023 naj bi 2.000 najvecjih podjetij na svetu ustvarilo na ta nacin že okoli 20 odstotkov rasti prihodkov. Zani­mivo bo predvsem spremljati po­vezovanje s podjetji in sektorji, ki v klasicni ekonomiji niso kaj do­sti sodelovala, v digitalni pa se bodo prav tu spletla nova sodelo­vanja in priložnosti za inovacije. U Podjetja nadomešcajo povezave VPN s konceptom »nobenega zaupanja« Podjetje Zscaler je izvedlo zanimivo raziskavo o strategiji podjetij na podrocju varovanja omrežnih povezav in sredstev. Razkrila je, da se pod­jetja vse pogosteje odlocajo za zamenjavo navideznih zasebnih omre­žij VPN (virtual private network) s sodobnejšo in varnejšo strategijo Zero Trust Network Access (ZTNA, dostop do omrežja brez zaupanja). ZTNA pravzaprav ni tehnologija, temvec varnostna strategija, ki jo pod­pirajo razlicna orodja. V nasprotju s tehnologijo VPN, ki varuje zgolj komu­nikacijski kanal, ZTNA zahteva striktno avtentikacijo vsakega uporabnika, naprave in seje, ki dostopa do informacijskega sistema v organizaciji, ne glede na to, ali se nahaja znotraj varovanega omrežja ali zunaj njega. Raziskava je pokazala, da strategijo ZTNA danes uporablja okoli 15 od­stotkov sodelujocih podjetij, še bolj pomemben pa je podatek, da v na­slednjem letu prehod nanjo nacrtuje kar 59 odstotkov vprašanih. Strategija ZTNA je še pomembnejša v casih, ko vse vec podjetij upora­blja oblak ali seli vanj programe in podatke. Le s tako strategijo je mogo­ce zagotoviti varnost aplikacij in podatkov ter preprecevati vdore, ki so v preteklosti pogosto izrabljali prav pomanjkljivosti tehnologije VPN. Po­gosto so ti napadi posledica zlorab lastnih zaposlenih ali partnerjev, ki so zlorabljali zaupanje. Raziskava je razkrila, da je kar 61 odstotkov vprašanih podjetij zaskr­bljenih zaradi varnostne politike svojih partnerjev, kar jih postavlja v ne­gotov položaj. Po eni strani morajo nuditi dostop do podatkov iz poslov­nih razlogov, a varnostna politika partnerjev ne uživa zaupanja in s tem predstavlja tveganje za vse vpletene. U Letošnji Fujitsujev Forum Japonski tehnološki velikan je 12 tisoc udeležencem poka­zal, kako v praksi doseci digital­no preobrazbo poslovanja. Ne le strežniki, aplikacije in IT-stori­tve, pomembne bodo predvsem ideje. In to tiste, ki se jih bodo v podjetjih domislili skoraj sami. Fujitsu namrec uvaja metodo­logijo soustvarjanja. Kot je poja­snil Joachim Box, direktor ino­vacij v družbi Fujitsu, predstav­niki podjetja s strankami sode­lujejo v nekakšni mini razlici­ci delavnic s podrocja digital­ne preobrazbe. Te so prvenstve­no namenjene crpanju idej za­poslenih, saj ti najbolje pozna­jo svoje delo, socasno pa jim po­moc in znanje specializiranih strokovnjakov s posameznih po­drocjih omogoca iskanje opti­malnejših rešitev. Koncni rezul­tat so celovita rešitev na rav­ni podjetja, ki upošteva poslov­ne cilje, želje in potrebe zaposle­nih ter rešitve in storitve, ki pre­segajo meje enega samega pod­jetja. Japonski velikan še vedno do­kazuje, da obvlada tudi najso­dobnejšo tehnologijo. Izdelal je namrec Digital Annealer, na­menski cip za kombinatoriko, ki zmore kompleksne naloge opra­vljati bistveno hitreje in ucinko­viteje od obstojecih osrednjih in graficnih procesorjev, saj ti ob­vladajo predvsem matematicna opravila. NOVICE MONITOR PRO VARNOST U Podjetja zaostajajo z varnostno politiko pri rabi storitev v oblaku Smernice razvoja na podrocju analitike in po­slovne inteligence Poslovna inteligenca je kljuc­ni dejavnik za uspešno digitalno transformacijo podjetij, zato je še naprej med prioritetami, kar se tice investicij v inovativne re­šitve. To je povzetek družbe Gar­tner, s katero so pospremili naj­novejšo raziskavo za podrocje analitike in poslovne inteligence, v kateri opredeljujejo tehnološke trende na znamenitem grafu ci­kla navdušenja (hype cycle). Kot že vemo, cikel navdušenja podaja zlasti stopnjo zrelosti do­locene tehnologije in s tem pri­mernost za uporabo v produk­cijske namene. Seveda se to raz­likuje od podjetja do podjetja. Nekatera stavijo na inovativnost in so zato pripravljena tvegati z manj uveljavljenimi tehnologija­mi, druga želijo svoje investici­je potrditi šele, ko je tehnologi­ja preživela zacetno navdušenje. Gartner je na podrocju po­slovne inteligence in analiti­ke letos želel izpostaviti pet per­spektivnih tehnologij in koncep­tov, ki bodo zaznamovale doga­janje v prihodnjih letih. Prva je tako imenovana povecana ana­litika (Augmented analytics), ki uporablja strojno ucenje na šte­vilnih podrocjih, kjer doslej še ni bila v rabi: pri pripravi, razisko­vanju in celo interpretaciji po­datkov. Povecana analitika bo koristne podatke približala upo­rabnikom, hkrati pa precej skraj­šala cikle in stroške priprave, kjer je danes precej odvisno od ljudi. Drugo podrocje, ki ga izposta­vlja Gartner, je koncept oziroma proces. Gre za digitalno kulturo podjetij, ki se bo morala spreme­niti do te mere, da bo spodbuja­la in nekega dne zahtevala po­datkovno pismenost svojih za­poslenih. Podatkovna pismenost je mišljena kot sposobnost inter­pretacije in uporabe podatkov, ki jih bodo pripravili sistemi BI. V digitalno kulturo po drugi stra­ni sodi tudi podrocje digitalne etike, zlasti v casih, ko algoritmi umetne inteligence zlahka pre­tentajo uporabnike z izredno ve­rodostojnimi, a povsem izmišlje­nimi podatki (fake news). Podje­tja bodo morala na tem podrocju vzpostaviti nova pravila obnaša­nja, da omejijo negativne vplive uporabe nove tehnologije. Tretje podrocje je analitika re­lacij, povezav med podatki, lo­kacijami, ljudmi, stvarmi, do­godki in drugimi dejavniki. Tu gre predvsem za iskanje pove­zav med navidezno nestrukturi­ranimi in nepovezanimi podat­ki. Kdor bo tu znal najti nove vire spoznanj, bo imel veliko prednost pred konkurenco. Mnoge od apli­kacij z najvecjo dodano vredno­stjo danes že znajo najti odgo­vore, še preden je povsem jasno, kakšno je vprašanje. Lep primer so sistemi za nadzor varnosti, ki znajo zaznati neobicajne dogod­ke, ceprav še ni znano, za kaj gre. Odlocitvena inteligenca je ne­kakšno nadaljevanje doslej zna­ne napovedne inteligence. Gre za orodja, ki pomagajo pri pre­ucevanju posledic odlocitev, na­rejena na osnovi algoritmov za napovedno analitiko. Z upora­bo orodij bo mogoce lažje mo­delirati, usklajevati, izvajati, nadzorovati in prilagajati mode­le za pomoc odlocitvam. Cilj je jasen: hitrejše odlocanje, a hkrati z manj napakami. Gartner nazadnje pricaku­je velik korak naprej pri opera­cionalizaciji rešitev s podrocja poslovne analitike. S tem, ko je na voljo vedno vec podatkov, se orodja in tehnike vse bolj upo­rabljajo na podrocjih, kjer doslej niso bila prisotna. Po drugi stra­ni pa vse vec podatkov in cedalje bolj kompleksne analize za pod­jetja predstavljajo problem, saj primanjkuje casa in sredstev, da bi bilo to rešeno na pravilen in pravocasen nacin. Pri Gartnerju zato menijo, da bo vse vec zah­tevnih analiz narejenih »na zah­tevo«, nekje v oblaku, ki bo najet za cas, ko so potrebni rezultati. N Microsoft je v okviru konfe­rence Inspire razkril novo stori­tev, ki napoveduje novo obdobje v uporabi in upravljanju aplikacij v oblaku. Z novo storitvijo Micro­soft Azure Arc bo mogoce upra­vljati oblacne aplikacije ne glede na to, v katerem oblaku – Azure, Google Cloud, Amazon AWS – ali zasebnem podatkovnem cen­tru gostujejo. Na ta nacin so pri Micro­softu izpolnili obljube, da bodo s svojimi orod­ji omogocili enostavno in pregledno upravljanje aplikacij v hibridnih oko­ljih, cetudi so te namešce­ne pri konkurenci. Doslej je veljalo, da je bilo mo­goce aplikacije upravljati zgolj v dolocenem oblaku. Kdor upora­blja storitve v razlicnih oblakih, je s tem prisiljen uporabljati tudi tamkajšnja orodja za upravlja­nje, kar otežuje upravljanje pri­jav, dogodkov in nadgradenj. Podjetja, ki uporabljajo so­dobne oblacne aplikacije na razlicnih virtualnih strežnikih, v kontejnerjih ali grucah kon­tejnerjev na platformi Kuberne­tes, bodo zdaj gradnike (posa­mezne ali vse virtualne stroje, kontejnerje) preprosto preme­šcala med razlicnimi oblaki in pri tem ohranila celovito upra­vljanje vseh vidikov aplika­cije. V istem mahu kot selitev iz oblaka v oblak so posodobili tudi nacin, kako lah­ko aplikacije selimo ali porazdelimo med javnim in zasebnim oblakom ali zasebnim podatkovnim cen­trom. To daje skrbnikom siste­mov precej vec svobode in mo­žnost optimizacije sredstev ter stroškov. Treba pa je povedati, da Microsoft ni edini, ki je ubral tako pot upravljanja aplikacij v razlicnih oblakih. Google je že pred casom podprl uporabo aplikacij na platformi Kuberne­tes na razlicnih platformah, kar lahko stranke upravljajo prek storitve Google Anthos. Za zdaj te poti še niso ubrali ostali po­nudniki oblacnih storitev, pred­vsem ne Amazon. Zdi pa se, da je to neizbežna pot, ki caka tudi ostale. U Microsoft Azure Arc: celovito upravljanje hibridnih oblakov Omrežja 5G, kje ste? ehnološka kristalna kro­gla ob vprašanju, kaj nam prinašajo mobilna omrežja pete generacije, pogo­sto odgovori, da bomo price sa­movozecim avtomobilom. Ali pa operacijam, ki jih bodo v celo­ti izvajali roboti. Mogoce nas bo nekoc v samovozecem avtomo­bilu celo operiral robot, saj bodo z umetno inteligenco podprta in­frastruktura in povezani siste­mi ugotovili, da so naše možno­sti preživetja ob morebitni nesre­ci ali poškodbi tako vecje, ker ni­mamo na voljo dovolj casa, da bi premagali razdaljo do najbliž­je bolnišnice. Morebiti se zgor­nji stavek bere kot izsek iz bese­dila znanstvenofantasticnega ža­nra, a omrežja 5G bodo omogo­cila marsikaj, kar se danes zdi nemogoce. Globalna tehnologija, lokalne ambicije Obljube o izredno velikih hi­trostih brezžicnega prenosa po­datkov in odlicni odzivnosti omrežja se bodo scasoma uresni­cile. A podobno kot omrežja 4G/LTE niso takoj dosegla velike po­kritosti prebivalstva, tega ni pri­cakovati niti v primeru omrežij 5G. Še vec, ker visoke frekvence omrežij 5G pokrivajo manjšo po­vršino, bo pokritost še vecji izziv in bo sprva omejena le na posa­mezna podrocja, pretežno urba­na središca, kjer je tudi število (potencialnih) uporabnikov ve­cje in s tem doba povrnitve na­ložbe mobilnega operaterja kraj­ša. Glede na to, da bo omrežja 5G sestavljalo vecje število ba­znih postaj, je v zacetnih letih pri­cakovati znatno slabšo pokritost s signalom kot v primeru omre­žij LTE. Ambicije ponudnikov, ki bodo za svoje mobilne storitve potrebovali zmogljivosti in odziv­nost omrežja 5G, bodo tako v pr­vih letih izrazito lokalne. Samovozeca vozila, vsaj tista, ki se bodo zanašala tudi na mo­bilna omrežja 5G, bodo tako spr­va omejena na mesta in ne avto­ceste, kaj šele posamezne drža­ve. Z vidika mobilnih operaterjev bo zgodba podobna uvajanju ši­rokopasovnih povezav – stranke bodo najprej iskali na podrocjih, kjer je veliko število prebivalcev. Kdaj bodo omrežja s signalom 5G pokrila 90 odstotkov prebi­valstva Slovenije, ne upa napo­vedati nihce – vsaj ne z zaupanja vredno stopnjo natancnosti. Mobilna omrežja in porazdeljeno racunalništvo Z vidika povprecnega upo­rabnika mobilnega telefona se z omrežji 5G ne bo veliko spre­menilo. Še vedno bo imel mo­bilni dostop do vsebin in stori­tev, na racun vecje pasovne širi­ne pa bodo te lahko bogatejše – denimo ogled videa v locljivosti 4K namesto HD. Celo zahtevnej­še aplikacije, kot je raba rešitev za navidezno resnicnost (VR), že zdaj (beri: v omrežjih LTE) delu­jejo brezhibno. Kaj torej ostane mobilnim operaterjem, s cim naj preprica­jo stranke? Omrežja 5G bodo na racun svojih lastnosti omogoci­la še bolj porazdeljeno racunal­ništvo, ki bo v praksi omogoci­lo še bolj personalizirane stori­tve. S tem, ko bomo uporabniki v omrežje oddajali vec podatkov, nas bodo sistemi bolje poznali, storitve pa se prilagajale našim potrebam in zahtevam. Veliko vec bo avtomatizacije, tudi na ra­cun sprejemanja odlocitev name­sto koncnega uporabnika. Podat­kovni centri v malem bodo tako povsod okoli nas, saj bo robno racunalništvo predpogoj za za­gotavljanje zahtevnejši storitev. A do res »pametnih« 5G-omrežij utegne preteci veliko casa – ne­kateri strokovnjaki menijo, da jih bomo ugledali šele cez deset let. Novi poslovni modeli Uporabniku prilagojene sto­ritve bodo s seboj prinesle tudi uporabniku prilagojene racu­ne. Gledano skozi današnje oci in »vsega obsegajoce« pakete ter neomejenost ponudbe utegne­mo v prihodnje narediti korak nazaj. Ponudniki povezljivosti in razlicnih storitev se bodo lahko odlocili za uvedbo razlicnih ta­rif – tudi glede na prioriteto po­datkov. Celo zagotavljanje od­zivnosti storitve utegne v priho­dnje postati postavka na ceniku operaterja. Danes nas pac zani­ma le to, kako velik je naš bazen (zakupljenih) podatkov, v priho­dnosti pa bomo morebiti morali spremljati tudi to, kako široka bo pipa in kako hitro jo bomo odpi­rali in zapirali, saj bo od tega od­visen znesek na našem racunu za mobilne storitve. Obstaja celo možnost, da bodo mobilni operaterji posvojili po­slovno strategijo letalskih družb in povsem razbili svojo ponudbo, pri cemer bo treba za vsako (do­datno) raven storitve doplacati. A to bo imelo lahko tudi dobrodošle posledice za manj zahtevne upo­rabnike. Vsakdo pac ne potrebu­je 99,999-odstotne zanesljivosti storitve in bo pripravljen sprejeti manjšo (zajamceno) zanesljivost delovanja za nižjo ceno. Mar sploh potrebujemo omrežja 5G? Tudi to vprašanje si zastavlja­jo operaterji in uporabniki. Vse naprave, sistemi in rešitve, ki jih uporabljamo danes, roko na srce, res ne potrebujejo omre­žij 5G za svoje delovanje, bazic­no povezljivost smo jim zagoto­vili že na druge nacine. Tudi mo­bilne, z nizkoporabnim LTE M in s podobnimi implementacija­mi. Internet stvari se dogaja tudi brez omrežij 5G, je pa res, da bo z njimi še precej vecji. Toda za branje števcev za elektriko, to­ploto in vodo res ne potrebuje­mo najsodobnejšega mobilne­ga omrežja. Glavno besedo bodo zato imele napredne in vsebin­sko bogate storitve.. Do cistokrvne komercializacije omrežij 5G smo morebiti res oddaljeni še vec let, a nas ta že zdaj draži. Miran Varga T Recept uresnicevanja 5G-prihodnosti peljava komercialno do­stopnih mobilnih omre­žij 5G se približuje celo hitreje, kot je bilo pricakovano. O njem ne dvomi skorajda nih­ce vec, ce zanemarimo tiste, ki trdijo, da so omrežja 5G škodlji­va in nam bodo scvrla možgane. Ekonomski interes, ki vlada za novo tehnologijo, ima velik ape­tit. V analitski hiši IHS so izracu­nali (beri: ocenili), da naj bi im­plementacija omrežij 5G v nasle­dnjih desetih letih pomenila kar 12 bilijonov ameriških dolarjev v svetovni gospodarski dejavnosti. Takšen promet, ki ga bo cim vec podjetij želelo imeti med svojimi prihodki, bo predvsem posledi­ca nezaustavljive širitve nabora mobilnih aplikacij, storitev in na­prav interneta stvari, ki jih lahko pricakujemo v vseh panogah go­spodarstva. Mnogi telekomunikacijski operaterji po svetu še vedno gradijo omrežja 4G in se hkra­ti sprašujejo, kako postaviti in unovciti omrežja 5G. Združe­nje operaterjev GSMA je prej­šnji stavek podkrepilo z oceno, da se bodo naložbe mobilnih operaterjev v omrežje v obdobju 2017–2020 zmanjšale za skoraj 15 odstotkov v primerjavi s pre­teklim štiriletnim obdobjem. Za­kaj? Ker upada povprecni zaslu­žek na uporabnika. To pa pome­ni, da bodo operaterji prisiljeni graditi nova omrežja 5G z manj denarja, pri cemer še vedno po­skušajo v celoti uresniciti svoje namere z naložbami v omrežja 4G in LTE. Povsem nova tehnologija je ve­dno bila draga, zato vecina ope­raterjev, ki niso v zavidljivi fi­nancni kondiciji, išce drugac­ne rešitve – inovativne dobavi­telje opreme, ki bi jim omogo­cili manjše postavitve omrežij 5G, da lahko vsaj zacnejo razvoj novih mobilnih storitev in ome­jeno novacenje uporabnikov. Ja­sno je že, da omrežja 5G ne bodo vseprisotna ob svoji splavitvi, saj kaj takega preprosto ni mogoce niti za miniaturno državico, ka­kršna je Slovenija, kaj šele za ve­cje države. Operaterji, ki so zgledno po­stavili omrežja LTE, bodo v dolo­ceni prednosti, saj jih po vsej ver­jetnosti ne bo zavirala še podat­kovna hrbtenica, sestavljena iz opticnih vodnikov in podatkov­nih centrov, na katerih temelji vecina programsko opredeljenih storitev zagotavljanja povezljivo­sti. Virtualizirana omrežja in od­prte strojne platforme bodo naj­cenejša pot zagotavljanja omrežij 5G, poleg tega pa takšna arhitek­tura vraca nadzor v roke opera­terju in je cenejša od nakupa že sestavljene rešitve posameznega ponudnika. Tehnicni izziv ponudnikov omrežij 5G je jasen: v ucinkovi­tejše in gostejše omrežje mora­jo spraviti vec podatkov. To je re­šljivo. Mobilne platforme nove generacije združujejo program­sko opredeljena omrežja (SDN), virtualizacijo omrežnih funkcij (NFV), povsod dostopno robno racunalništvo (MEC) in oblacna radijska omrežja. Vse našteto je z nekaj iznajdljivosti uresnicljivo tudi z relativno ugodnimi sku­pnimi stroški lastništva (TCO), posebej ce nekaj izmed naštetih gradnikov operater že premo­re in uporablja. Študija podjetja Mavenir ugotavlja, da so oblac­na radijska omrežja v povpre­cju z vidika TCO kar 42 odstot­kov cenejša od klasicnih baznih postaj – ocena je izdelana v pet­letnem obdobju, ki predstavlja nekakšno zlato sredino njihove življenjske dobe. Zahtevnejši je ekonomski iz­ziv: kako to prodati uporabni­kom. Omrežja 5G bodo dolgo­rocno postala motor rasti in pri­hodkov, a bo potrebne nekaj do­mišljije in znanja, kako ustvariti mobilne storitve, za katere bodo uporabniki pripravljeni placa­ti (vec). V spodnji tabeli si lahko ogledate, kaj lahko na posame­znih podrocjih pricakujemo na poti v dobo omrežij 5G.. Skoraj se že piše leto 2020 in mobilna omrežja 5G so vse bliže. In to ne le na papirju. Vinko Seliškar V t Zahtevnejši je ekonomski izziv: kako zmogljivosti omrežja 5G prodati uporabnikom. Razvoj mobilnih storitev po podrocjih podrocje trenutne storitve na poti k omrežjem 5G omrežja 5G mobilne storitve brskanje po spletu, družbeni mediji, glasba, video fiksni brezžicni dostop, interaktivni koncerti in športni dogodki v živo video 4K in 8K, mobilni AR in VR, bolj doživljajska vsebina promet brezžicne dostopne tocke, zemljevidi in navigacija na zahtevo prediktivno vzdrževanje vozil, realnocasovni pregled podatkov razlicnih senzorjev avtonomna vozila, sodelujoca vozila, odkrivanje težav in napak v infrastrukturi industrija povezane dobrine, povezani stroji avtomatizacija procesov in proizvodnih tokov, nadzor na daljavo, napredno upravljanje strojev in materialov upravljanje robotov na daljavo, obogatena resnicnost v rabi na podrocju izobraževanja, vzdrževanja, konstruiranja energetika pametni števci, dvosmerna omrežja porazdeljeno upravljanje energetskih virov, avtomatizacija distribucije energentov nadzor roba omrežij, virtualne elektrarne, upravljanje proizvodnje in porabe v realnem casu zdravstvo povezani reševalci, elektronski zdravstveni karton teleoperacije, obogatena resnicnost v pomoc pri zdravljenju visoko natancna medicina, robotske operacije na daljavo Zabavno je izdelati nekaj, za kar drugi menijo, da je nemogoce b predstavitvi nove­ga preklopnega telefo­na Moto Razr v Londo­nu smo se pogovarjali s Paulom Pierceom, izvršnim direktorjem oddelka za nacrtovanje uporab­niške izkušnje v Motoroli, ki je sodeloval tudi pri snovanju prve generacije telefonov Razr. . Kaj vas je ponovno pritegnilo k razvoju prepogljivega telefona? Zadnje desetletje ste tako kot vsi ostali izdelovali »plošcice«. Vodila nas je želja po povsem drugacni uporabniški izkušnji, ki jo prinaša prepogljiv telefon. Prakticno smo delali na dveh za­snovah hkrati – eni, ko je napra­va odprta, in drugi, ko je zapr­ta. Zanimalo nas je, kaj se da s takšno napravo poceti. Izdelali smo 26 razlicnih prototipov, pre­den smo izbrali koncno obliko in mere. Želeli smo doseci tudi eno­stavnost uporabe, da se uporab­nik ne bo bal interakcije z njo. Prav tako smo morali ohraniti premijski obcutek naprave in ka­kovostno izdelavo – Moto Razr uporablja materiala, kot sta ste­klo in nerjavece jeklo. In je na­prava, ki deluje, saj na trg nismo želeli dati polizdelka. . Kakšna pa je ta drugacna upo­rabniška izkušnja? Zaprt Moto Razr ima podob­no kot njegov daljni predho­dnik na prednji strani vgrajen še manjši 2,7-palcni zaslon. Na njem uporabnik spremlja kljuc­ne informacije in obvestila, kaj se s telefonom in z namešcenimi aplikacijami dogaja. Prek tega zaslona lahko spremlja sporoci­la in obvestila družbenih omre­žij, upravlja glasbeni predvajal­nik, naredi selfi ali pa se pogo­varja z Google Asistentom – vse našteto lahko opravi brez odpi­ranja telefona. . Ponovno izumiti legendo (Razr V3 je še danes najbolje prodajani preklopni mobilni telefon v zgodo­vini) ni enostavno. Kako ste se loti­li te naloge? V bistvu smo uporabnike mo­bilnih naprav vprašali, kako bi bile te videti v idealnem sve­tu. Zaupali so nam, da imajo radi mobilnike z velikimi zaslo­ni, saj to olajša njihovo uporabo in prebiranje vsebin, le pri noše­nju so manj prakticni. Zato smo se odlocili obuditi preklopne te­lefone, ki so bili izjemno pri­ljubljeni pred že skoraj dvema desetletjema. Zabavno je izdela­ti nekaj, za kar drugi menijo, da je nemogoce. . Kakšen vpliv je imela bogata zgodovina na snovanje povsem no­vega izdelka? Odkrito povedano – precejšen. Vendarle pa smo želeli izdelati napravo, ki bo edinstvena v oceh uporabnikov. Od starih mer je Moto Razr ohranil le debelino – 14 mm –, sicer pa je širši in dalj­ši. Prav tako je telefon ohranil t. i. brado, izbocen spodnji del tele­fona, saj ta pripomore k boljši er­gonomiji naprave, ceprav so obli­kovalci tej potezi nasprotovali. . Toda za funkcijo preklopa telefo­na so najbolj zaslužni tecaji zaslo­na. Kako velik izziv je predstavljal njihov razvoj? Tako kot vsi ostali proizvajalci prepogljivih telefonov smo tudi mi ogromno casa porabili za is­kanje ustrezne rešitve. Izjemna zasnova in inženirsko znanje sta naposled našla pravo rešitev. Odlocali smo se med štirimi sis­temi vgradnje tecajev, pri cemer so nam bili v izdatno pomoc in­ženirji podjetja Lenovo, ki imajo s tecaji zaslonov bogate izkušnje. . Kako zahtevna pa je bila vgra­dnja prepogljivega zaslona? Tega tudi ne izdelujete sami. Drži, imamo vec dobaviteljev prepogljivih zaslonov, saj ne želi­mo biti odvisni le od enega. Z gi­bljivimi OLED-zasloni se ukvar­jamo že od leta 2011 in preucu­jemo njihovo uporabo v napra­vah razlicnih mer in oblik. V na­sprotju z nekaterimi konkuren­ti teh zaslonov ne želimo prepo­gibati na pol, saj praksa kaže, da z uporabo na pregibu nastanejo težave v obliki gub in mrtvih pik. Prav zato naša rešitev pri teca­jih skrbi, da se zaslon nežno po­spravi in ne prepogne, temvec se le upogne. To je prineslo na­slednji tehnicni izziv – kako po­skrbeti, da bo v odprtem oziro­ma iztegnjenem nacinu 6,2-palc­ni zaslon imel trdno podlago za udobno rabo. Rešili smo ga z uporabo dveh drsnih plošcic, ki se premakneta na ustrezno me­sto in ob preklopu spet pospra­vita. . Ste morali zaradi tega sprejeti kakšen kompromis? Katerega? Omejen prostor je vsekakor narekoval iskanje najboljše mo­goce rešitve pri vgradnji strojne opreme in baterije. To smo mo­rali celo razdeliti na dva dela. Pravzaprav je Moto Razr napra­va, za katero smo želeli, da bo kar najtanjša v iztegnjenem sta­nju, in to nam je uspelo. Zaradi tega tudi nima vgrajenega najz­mogljivejšega procesorja na trgu, temvec takega, ki je zmogljiv in hkrati tudi izjemno energijsko ucinkovit (beri: varcen). Vseka­kor pa telefon ni podhranjen, saj premore 6 GB delovnega po­mnilnika in 128 GB prostora za hrambo podatkov. . Ni pa razširljiv, kajne? Prav zaradi omejenega pro­stora smo sprejeli odlocitev, da vgradimo veliko pomnilnika, saj v notranjosti ni prostora za razši­ritveno kartico micro SD. Še vec, telefon nima niti klasicne reže za kartico SIM, temvec uporablja rešitev e-SIM. . Ob ogledu tehnicnih podat­kov se zdi najšibkejši clen bateri­ja. Njena zmogljivost je le okoli 60 odstotkov tiste, ki jo nudijo premij­ski tekmeci. Zakaj? Kot je bilo že omenjeno, moc­no spremenjena uporabniška iz­kušnja pomeni tudi to, da upo­rabnik bistveno vec spremlja mali prednji zaslon in ga upravlja. Pri ostalih telefonih pa je zato vklju­cen velik zaslon, ki je hkrati naj­vecji porabnik. Zmogljivost bate­rije v našem primeru zagotavlja brezskrbno celodnevno uporabo glede na ustaljene vzorce rabe. Sam imam telefon že tri mese­ce in zagotovim vam, da so skrbi glede zmogljivosti baterije odvec. . Tri mesece ga že imate? Da, nekateri moji ožji sodelav­ci pa so prototipe preizkušali de­vet mesecev. Resnicno nismo že­leli hiteti na trg, temvec izdelati kar se da zanesljiv telefon.. Podjetje Motorola je pionir mobilne telefonije, ki je svetu dal veliko prebojnih inovacij. Tudi prve preklopne telefone, na katerih reinkarnacijo stavi desetletje in pol pozneje. Miran Varga O Telekomunikacijski izzivi podjetij – in kako jih rešiti o beseda nanese na te­lekomunikacije, imajo podjetja izjemno pestro izbiro – fiksne povezave, pame­tne telefone, e-pošto, spletne kle­petalnice in forume, brezžicne in mobilne povezave, povezave blu­etooth itd. Oblak in internet stva­ri pa na podrocje telekomunikacij uvajata še vec izbire. Težava? Vec izbire prinaša tudi vec izzivov. Saj veste, kako gre. V upanju po poenostavitvi težav s starimi oblikami telekomunikacij z mo­dernizacijo poslovnih okolij pod­jetja v poslovanje uvajajo novo strojno in programsko opremo, pogosto se odlocijo tudi za pre­novo omrežja. Žal pa marsika­tero podjetje oziroma zaposleni želi ohraniti kakšno staro nava­do ali rešitev, zato v praksi novi sistemi neredko ustvarijo celo vec težav, kot jih rešijo. Pot do sodobnih telekomunikacij je pol­na ovir. Poglejmo, katere so naj­pogostejše in kako se soociti z njimi ter jih odpraviti. Visoki stroški Tako žicna kot brezžicna te­lekomunikacijska omrežja zah­tevajo obsežno in drago infra­strukturo, sploh ce naj ta pokri­va velika geografska podrocja. Draga sta tudi njeno redno in iz­redno vzdrževanje, zato zanjo v posamezni državi skrbi le pešci­ca ponudnikov. Pogosto se obli­kujejo tudi mednarodni konglo­merati, ki želijo doseci doloce­ne sinergije na racun ekonomij obsega. A kljub temu je cena, ki jo za telekomunikacijske stori­tve placujejo podjetja, tudi v pri­merjavi z domacimi uporabniki, visoka. In nic ni videti, da bi se v kratkem znižala, saj hitre tehno­loške spremembe zahtevajo stal­ne naložbe (trenutno operaterji denar z lopato mecejo v mobilna omrežja 5G ter internet stvari). Poleg tega smo za visoke ali višje cene krivi tudi potrošniki sami. Poslovni uporabniki po­gosto želijo le najboljše; najbolj­še pametne telefone, podatkov­ne pakete, storitve gostovanja, aplikacije in funkcije. Vse našte­to pa ne more biti poceni. Poleg tega vedno vecji apetiti uporab­nikov operaterje silijo v vedno nove naložbe. Ki jih, tako ali dru­gace, placamo uporabniki z zne­ski na mesecnih racunih. Ce želimo prihraniti pri stro­ških telekomunikacij, se mora­mo najprej iskreno izprašati, kaj resnicno potrebujemo in cesa ne. Šele nato se lahko lotimo, po možnosti povsem nebolecega, krcenja stroškov. Izpadi povezljivosti Podjetja se dnevno zanašajo na telefonsko, brezžicno ali interne­tno povezljivost. Le redka pa ima­jo scenarij in rešitev, kako jo za­gotoviti v primeru izpada stori­tev ponudnika. Do izpadov lah­ko pride zaradi cloveškega de­javnika, odpovedi naprav ali viš­je sile, kar sploh ni pomembno, pomembna je posledica: izpad lahko mocno ohromi poslovanje podjetja. Prav zato velja preuci­ti, kako pogosto prihaja do izpa­dov, in izracunati, koliko ti podje­tje stanejo. Ce so izpadi pogosti, je odlocitev za dodatno ali dru­gacno povezljivost samoumevna. Slaba podpora strankam Podjetja se pogosto jezijo na slabo ali podpovprecno podpo­ro telekomunikacijskih operater­jev. Motijo jih dolgi casi, ki jih za­posleni prebijejo na linijah za po­moc uporabnikom in odpravlja­nje težav. Motijo jih težavna is­kanja pravih odgovorov in reši­tev za njihove izzive. Motijo jih sistemsko ali robotsko ustvarjeni odgovori na klice ali elektronska sporocila službi za podporo upo­rabnikom. Stanje se z leti in nabo­rom razlicnih storitev le še slabša – vsaj takšen obcutek imajo pod­jetja, ki pogosto ne vidijo vec raz­like med resnostjo pristopa k od­pravljanju težav med poslovnimi in domacimi uporabniki. Klicni centri in vzdrževalne ekipe tele­komunikacijskih ponudnikov so pogosto kadrovsko podhranjeni, nestimulativna placna politika pa dodatno pripomore k neizboljša­nju stanja na trgu. Porast napak pri zaracunavanju storitev Število napak pri obracunu storitev zadnja leta raste – tako v primeru govornih kot podatkov­nih storitev. Stranke telekomu­nikacijskih ponudnikov si vedno težje razlagajo, kako je to ob vsej tehnologiji, ki ocitno ni vsemo­gocna, sploh mogoce. Podjetja in podjetniki pogosto tožijo nad neustrezno izbranimi ponudbami in tarifami, ki vodijo do visokih racunov za telekomu­nikacijske storitve. Te se neredko povsem razlikujejo od ponudb in celo vrednosti, ki so zapisane v pogodbi. Prav tako telekomuni­kacijski operaterji pogosto poza­bijo na dogovorjene popuste, po­sebej ob spremembi, obnovitvi ali uvajanju nove storitve. Po­slovni uporabniki tožijo, da tra­ja tudi po tri ali štiri obracunska obdobja, da se napake odpravijo. Posebne šoke pa poslovni upo­rabniki doživijo takrat, ko ugoto­vijo, da se jim dolocena storitev zaracunava tudi po preteku ali prekinitvi. Upravljanje telekomuni­kacijskega inventarja T. i. telekomunikacijski inven­tar obsega vso strojno in pro­gramsko opremo, licence in dru­ge digitalne vire, ki jih podjetja uporabljajo v vsakodnevni ko­munikaciji. Gre za vse vrste te­lefonov, omrežnih naprav, pro­gramov ter oblacnih storitev, ki se pogosto tudi prepletajo. Ce jih podjetja celovito upravljajo in imajo dober pregled nad tem, kaj in kako uporabljajo, je to po­drocje lahko konkurencna pred­nost podjetja, sicer pa posta­ne dodatna razpoka, skozi kate­ro odteka denar. Neucinkovito upravljanje telekomunikacijske­ga inventarja vodi do težav v ko­munikaciji, višjih zneskov za sto­ritve, naprave in vzdrževanje. Da, tudi telekomunikacije mora nekdo v podjetju upravljati in ne smejo biti prepušcene same sebi.. Pripravili smo seznam petih najpogostejših pritožb, ko gre za poslovne telekomunikacije. Vinko Seliškar K t Telekomunikacijski operaterji pogosto pozabijo na dogovorjene popuste, posebej ob spremembi, obnovitvi ali uvajanju nove storitve. Ko se banke odprejo avajeni smo, da komi­tenti NLB potrebuje­jo Klik, pri Abanki ima­jo Abanet in pri NKBM Bank@Net, ce omenimo zgolj najvecje tri slovenske banke. Kdor ima racune odprte pri vec bankah, mora pac uporabljati vec sple­tnih bank, saj si nekako ne pred­stavljamo, da bi v Kliku spre­mljali stanje na racunu v NKBM ali poravnavali univerzalne pla­cilne naloge (UPN) z racunov pri Unicreditu. To seveda ni niti teoreticno mogoce, a se bo v pri­hodnosti spremenilo. Novosti prinaša prenovljena direktiva o placilnih storitvah PSD2 (Direk­tiva 2015/2366) iz leta 2015, katere zadnji del se je v Sloveni­ji zacel uporabljati 14. septem­bra letos. Varnost Ena izmed ocitnejših novosti za koncne uporabnike bo vecja varnost. Številne banke so letos septembra uvedle dodatne var­nostne mehanizme za dostop do elektronskega bancništva, de­nimo dvostopenjsko preverja­nje pristnosti (2FA). PSD2 zahte­va, da ponudniki placilnih stori­tev uporabijo mocno preverjanje pristnosti (SCA, strong costumer authentication), kar pomeni uporabo vsaj dveh varnostnih elementov. V informacijski varnosti se ti delijo v tri skupine: kar vemo (geslo), kar imamo (telefon, kar­tica, cip), kar smo (biometri­ka). Po novem morajo ponudni­ki storitev uporabiti SCA, kadar želi komitent na daljavo izvesti katero od storitev, denimo na­kazilo. Izjema so le primeri, ko je tveganje neznatno. To pome­ni placila majhnih vrednosti, za­upanja vrednim prejemnikom in ponavljajoca se placila. V praksi to vidimo kot možnost brezstic­nega placevanja, kjer so nedavno dvignili mejo na 25 evrov. V isto kategorijo lahko sodijo še sple­tna placila do 30 evrov in zaupa­nja vrednim prejemnikom. Komitenti so tudi bolje zašcite­ni, saj jim morajo banke povrniti placila, ce se izkaže, da jih komi­tent ni odobril, skupaj z obrest­mi in s stroški. PSD2 tudi prina­ša vecjo zašcito imetnikov kar­tic, saj so odslej pri zlorabah, iz­gubi ali odtujitvi kartic odgovor­ni le do zneska 50 evrov, med­tem ko je doslej ta meja znašala 150 evrov. Nove storitve Uporaba vec elektronskih bank morda res ni najvecji problem na svetu, je pa zamudna in vcasih naporna. Nekatere banke upo­rabljajo certifikate, druge žetone prek SMS, tretje kalkulatorje in citalnike kartic, cetrte namenske aplikacije na pametnih telefonih. Prakticno bi bilo, ce bi lahko v eni aplikaciji ali eni spletni banki do­stopali do podatkov o vseh ban­cnih racunih. Še bolje pa bi bilo, ce bi lahko tudi placila z vseh ra­cunov izvajali kar na enem me­stu. To bo odslej mogoce. PSD2 uvaja novi placilni sto­ritvi: odreditev placil (PIS, payment initiation service) in za­gotavljanje informacij o racunih (AIS, account infromation servi­ce). PIS predpisuje, da mora ban­ka (ali hranilnica, družba za iz­dajo elektronskega denarja ali druga placilna institucija) na zahtevo imetnika racuna odo­briti placilo v breme tega racu­na, ce zahtevo poda imetnik ra­cuna prek ponudnika PIS (PISP). Racuni bodo torej še vedno od­prti pri bankah, bo pa moc s tem racunom poslovati prek aplika­cij tretjih ponudnikov. To v pra­ksi pomeni, da lahko PISP izde­la aplikacijo oziroma spletno sto­ritev, prek katere lahko placuje­mo z vseh svojih racunov. Ban­ke, kjer so ti racuni odprti, mo­rajo ponudnikom z dovoljenjem Banke Slovenije omogociti ustre­zen dostop prek API in tudi iz­vesti odrejena placila. Tudi ban­ke so seveda lahko PISP, tako da bi lahko na primer prek ene elek­tronske banke nakazovali še z ra­cunov pri konkurenci. Lažja verzija je AIS, kjer gre samo za zagotavljanje informacij o racunih. Tako lahko ponudnik AIS (AISP) nudi storitev prika­za informacij o vseh racunih svo­jih uporabnikov v prijazni in str­njeni obliki, cetudi so racuni od­prti pri razlicnih institucijah. AIS je namenjen upravljanju osebnih financ, saj nudi pregled nad vse­mi racuni na enem mestu. V pra­ksi pricakujemo kombinacijo, saj bodo verjetno PISP nudili tudi AIS, obratno pa ne nujno. Dovo­ljenje Banke Slovenije za delo­vanje kot PISP/AISP bodo lahko pridobile vse banke, hranilnice in druge placilne institucije (glej okvir), ce ga bodo seveda želele. Seznam vseh upravicencev, ki so dovoljenje dobili pri centralnih bankah drugih clanic EU, vodi European Banking Authority. Ce imajo urejen passporting, lahko to storitev nudijo tudi v drugih državah, je pojasnil Mile Crno­vic iz Sberbank. Trenutno ponudnikov AIS in PIS še ni veliko, v prihodnosti pa pricakujemo, da bodo na ta trg vstopila predvsem gibka teh­nološka podjetja. N26 in Revo­lut že nudita lastne placilne sto­ritve (N26 je prava banka, Re­volut pa ima omejeno licenco), v prihodnosti pa bi lahko v svo­je aplikacije za stranke integri­rala še dostop do ostalih racu­nov. Mint in Money Dashboard že nudita podobne storitve ob­vladovanja osebnih financ. Po­tem so tu še PayPal in podobni, ki trenutno poslujejo prek placil­nih kartic in direktnih bremeni­tev. Ce bodo pridobili licenco kot PISP, bodo omogocali neposre­dno upravljanje bancnega racu­na. To lahko postanejo tudi veli­ki trgovci, ki bi tako kar sami od­trgali sredstva ob nakupih. Na drugi strani imamo ASPSP (Account Servicing Payment Ser­vice Provider), ki morajo v okviru PSD2 navzven odpreti vmesnik za posredovanje placil in dostop do podatkov o racunu. Po doma­ce povedano so to banke in dru­gi ponudniki, kjer imamo odpr­te transakcijske racune, ki mora­jo ponujati API za izvajanje AIS in PIS. Ker ni pricakovati, da bi se vsak ponudnik storitev ukvar­jal z vsakim ASPSP, je pricakova­ti pojav konsolidatorjev dosto­pov, ki bodo nekakšni vezni cleni med razlicnimi ponudniki. V Slo­veniji ima pomembno vlogo Ban­kart, s katerim številne banke so­delujejo pri izdelavi svojih siste­mov. Vecina jih API ponuja prek Bankarta, so pa tudi nekatere iz­jeme (npr. NLB, Intesa Sanpaolo in Unicredit), ki imajo svoje. Komitenti bodo AIS in PIS lah­ko uporabljali, ce bodo ponudni­kom storitev podali izrecno do­voljenje. Banke bodo skrbele le, da bodo upoštevani dodatni var­nostni ukrepi mocne avtentika­cije uporabnikov, kot jih predpi­sujejo tehnicni standardi direkti­ve (RTS). Ponudniki bodo mora­li imeti dovoljenje Banke Slove­nije. Ne bodo pa se komercialne banke vpletale v nacin podajanja soglasja uporabnika, kar izvede­ta uporabnik in ponudnik stori­tve nacelno sama, banko pa le na pravilen nacin obvestita. Obotavljivi zacetki Ceprav PSD2 že velja v celo­ti, je v Sloveniji implementaci­ja še na zacetku. Banke še ne be­ležijo vecjega povpraševanja po tovrstnih storitvah. Prav tako so v vseh bankah povedali, da sami še ne omogocajo, da bi iz njiho­vih aplikacij za elektronsko ban­cništvo upravljali racune v dru­gih bankah. Z drugimi beseda­mi: banke še ne delujejo kot po­nudniki AIS in PIS (so pa seveda ASPSP, kar jim nalaga zakon). Vsaj nekatere pa se pripravljajo, da bi postale tudi PISP/AISP, so dejali. Komitenti dostop prek AIS in PIS odobravajo z enakimi var­nostnimi mehanizmi kakor do­stop do lastne elektronske ban­ke. Alja Jurec iz NLB je pojasni­la, kako pri njih v praksi poteka vzpostavitev novih storitev. Ko komitent tretjemu spletnemu mestu ali aplikaciji poda soglas­je za dostop do racuna, je preu­smerjen na bancno spletno me­sto, ki je dostopno prek varne povezave. Prijavi se z uporabni­škim imenom in generiranim en­kratnim geslom OTP na enak na­cin kot za dostop v spletno ban­ko. Po prijavi v pregled prejme informacije, do katerih želi do­stopati tretje spletno mesto ali aplikacija, do kdaj želi dostopati ter kakšno placilo želi izvesti. Ko komitent ta korak potrdi, je pre­usmerjen nazaj na spletno me­sto. Tovrstna soglasja so veljavna najvec 90 dni, vsako transakcijo pa mora komitent izrecno odo­briti. Tudi Eva Možina iz Abanke je pojasnila, da je avtentikacija enaka kot pri dostopu v spletno banko, torej uporabniško ime z geslom ter enkratno 6-mestno geslo prek SMS. Pred prvim do­stopom do racuna (AIS) se iz­vedeta avtentikacija v bancnem okolju in potrditev soglasja za dostop do racuna, kjer se dolo­ci število vpogledov in obdobje. Pri izvajanju placilnih nalogov (PIS) je potrebna avtentikacija uporabnika in izrecna potrditev naloga. Izjema so placila, ki jih uporabnik uvrsti na seznam zau­panja vrednih prejemnikov, ko se potrjuje le prvi nalog. Mile Crnovic iz Sberbank pa je dodal še, ceprav tretji ponu­dniki še niso izkazali interesa za dostop do API za namen nude­nja storitev PIS/AIS, to ni edini nacin. Dostop do racunov je mo­goce urediti tudi v neposrednem pogodbenem razmerju z banko in zunanjim ponudnikom, kar že ponuja mBills (ki ima tudi do­voljenje Banke Slovenije). Tudi v tem primeru se za sredstva ne­posredno bremeni komitentov racun. V praksi Token Banking App je primer aplikacije, ki že omogoca eno­ten dostop do bancnih racunov pri razlicnih institucijah. Pod­pira banke v vec državah, med nam bližjimi sta Sberbank kot edina podprta slovenska in sple­tna N26 kot edina nemška. Da je PSD2 resnicno še v povojih, kaže tudi ta aplikacija. Podpira le pr­gišce bank, usposobiti pa mi je nikakor ni uspelo. Ko se v aplikacijo prijavimo, poišcemo želeno banko, vpišemo prijavne podatke za to banko in prek SMS prejmemo potrditve­no kodo iz banke, ki jo moramo vnesti. To mi je uspelo, a potem v aplikaciji nisem videl svojega racuna pri Sberbank. Verjetno je razlog, da imam samo varcevalni racun (E-obresti) in ne polnokrv­nega transakcijskega. Ko pa sem želel dodati polni racun iz N26, sem se z vpisom uporabniške­ga imena in gesla prebil do kora­ka, kjer cakam kodo prek SMS. Iz neznanih razlogov se sporoci­lo pošlje na neko telefonsko šte­vilko, ki se zacne z +858, ceprav imam v N26 prijavljeno pravo te­lefonsko številko. Tako mi v To­ken Banking App ni uspelo do­dati nobenega bancnega racuna. Hvala, Evropska unija! V resnici imam dovolj prija­vljanja v razlicne spletne banke, ki ima vsaka svoj nacin avtenti­kacije (od certifikatov prek SMS do prstnih odtisov). Odprtje tega sistema navzven, v kar je EU ne­kako prisilil bancni sektor, lah­ko le pozdravimo. Ce ne druge­ga, bomo dobili dodatno konku­renco, kar bo banke motiviralo, da izboljšajo svoje uporabniške vmesnike. Nekatere spletne in mobilne banke so namrec resnic­no nepregledne in neprakticne. PSD2 sicer že velja (in v ve­cjem delu velja že lep cas, le teh­nicni standardi še niso), a AIS in PIS koncni uporabniki še ne mo­remo preizkusiti. Pricakujemo pa lahko, da bodo banke in drugi ponudniki scasoma krenili tudi v to smer. Ce Token Banking App zdaj še ni uporaben, v prihodno­sti najbrž bo. Skeptiki bodo seveda izposta­vili varnostni vidik, a tu je PSD2 v resnici dobro poskrbel za po­trošnike. Poleg strožjih pogojev za avtentikacijo lahko storitve nudijo le preverjene institucije z dovoljenjem centralnih bank, uporabniki pa so za morebitne zlorabe v resnici odgovorni še za nižje zneske kot v preteklosti. . Elektronsko bancništvo z vsemi prednostmi smo potrošniki z veseljem usvojili, saj odpravi veliko obiskov bancnih poslovalnic. Kakor klasicne banke že dlje casa niso vec edine ponudnice placilnih storitev, bodo v prihodnosti izgubile tudi monopol nad elektronskim bancništvom. Ustrezna evropska zakonodaja se je zacela uporabljati letos. Matej Huš N . Novi storitvi odreditve placil (PIS) in zagotavljanja informacij o racunih (AIS) poenostavljata in skrajšujeta pot do informacij o racunih pri placilnih institucijah. Slika: Sberbank rva direktiva (PSD1) je bila sprejeta 2007, ko je bil digitalni svet še precej drugacen in manj razvit. Postavila je pravne te­melje za enotni trg placil v EU, ki je danes samoumeven. Sis­tem cezmejnih placil SEPA (Single Euro Payments Area) je najopaznej­ša, a še zdalec ne edina pridobitev. Zlasti razvoj internetnih tehnologij pa je pokazal na potrebo po nadaljnji standardizaciji in odpravi nekate­rih izjem iz PSD1. Evropski parlament in Evropski svet sta zato leta 2015 sprejela novo direktivo, ki je zacela veljati že 13. januarja 2016. Kot je v navadi pri obsežnih zakonih, ki zahtevajo vecje spremembe tehnologije in infra­strukture, pa so se doloceni cleni zaceli uporabljati kasneje. Regulativ­no tehnicni standardi (RTS) nove direktive so v Sloveniji zaceli velja­ti 14. septembra 2019. Ti od podjetij in financnih institucij zahtevajo uvedbo tehnicnih rešitev in zmožnosti, ki jih opisujemo v tem clanku. Direktivo v slovenski pravni red prenaša Zakon o placilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in placilnih sistemih (ZPlaS­SIED), v katerem so se 14. septembra zaceli uporabljati še 117., 118., 119. in 153. clen. Ti urejajo storitve odreditve placil in storitve zagota­vljanja informacij o racunih. DIREKTIVE EU Direktiva o placilnih storitvah P t PIS omogoca odrejanje placil z bancnega racuna v aplikacijah tretjih ponudnikih. t AIS omogoca vpogled v stanje na racunih pri razlicnih bankah na enem mestu. V Sloveniji dovoljenje za opravljanje placilnih storitev podeljuje Ban­ka Slovenije. Imajo ga: • v Sloveniji registrirane banke in podružnice tujih bank, • družbe za izdajo elektronskega denarja (za zdaj mBills in Telekom Slovenije), • družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo (jih ni), • placilne institucije (za zdaj Erste Card in A1 Slovenija), • placilne institucije z opustitvijo (jih ni), • ponudniki storitev zagotavljanja informacij o racunih (jih ni), • Banka Slovenije, • Uprava Republike Slovenije za javna placila, • drugi državni in lokalni organi. Ko se bo zanimanje za nove storitve iz PSD2 povecalo, pa lahko prica­kujemo, da bo za dovoljenje zaprosilo vec družb. . Token Banking App je aplikacija, ki omo­goca dostop do vec bancnih racunov na enem mestu. t Odprtje tega sistema navzven, v kar je EU ne­kako prisilil bancni sektor, lah­ko le pozdravimo. . Slovenske banke na svojih straneh že ponujajo API in testna okolja za razvoj storitev za PIS in AIS. IZKLOP JANUAR 2020 q 24. decembra nadaljujemo »Davek na linke« Bo državam, predvsem evropskim, uspelo vzpostaviti moc nad velikani informacijske dobe? Bomo Google, Amazon in Facebook res uspeli prepricati, da tudi zanje veljajo enaka pravila kot za vsa druga podjetja? Kaj uporabljamo v letu 2019 Uredništvo Monitorja je zelo raznoliko in zelo razpršeno, enkrat na leto pa se vendarle zbere – v zadnji številki leta popiše, kaj vse upo­rabljamo v svojih digitalnih življenjih. Kaj imamo v rokah, kaj v te­lefonih, kaj v racunalnikih, kaj v oblaku. Tako branje je vedno zani­mivo in tudi tokrat bo. MonitorPRO V prilogi MonitorPro bomo pisali o digitalni preobrazbi in upravljanju oziroma optimizaciji poslovnih procesov (BPM). .w ODGOVORNI UREDNIK Matjaž Klancar POMOCNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA Jure Forstneric UREDNIK Uroš Mesojedec LEKTURA Simona Mikeln PREVAJANJE Petra Piber LIKOVNA ZASNOVA Peter Gedei OBLIKOVANJE NASLOVNICE Peter Gedei RAC. GRAFIKA IN STAVEK Peter Gedei FOTOGRAFIJE Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja, iStock NASLOV UREDNIŠTVA Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10 e-pošta: urednistvo@monitor.si MONITOR V SPLETU www.monitor.si Revija Monitor posebej odlicnim izdelkom pri svo­jih preizkusih podeljuje priznanje »zlati Monitor«. To je priznanje za konkretni izdelek na konkre­tnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podje­tje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno navede, v kateri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izdelek je prejel priznanje. IZDAJATELJ Mladina casopisno podjetje d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, dav. št. 83610405 PREDSEDNICA UPRAVE Denis Tavcar PRODAJA OGLASNEGA PROSTORA tel.: (01) 230 65 36, e-pošta: marketing@monitor.si VODJA MARKETINGA IN OGLASNEGA TRŽENJA Ines Markovcic, tel.: (01) 230 65 33 NAROCNINE IN PRODAJA tel. (01) 230 65 30, e-pošta: narocnine@monitor.si RACUNOVODSTVO e-pošta: racunovodstvo@monitor.si TISK Shwartz Print, Ljubljana NAKLADA 4.350 izvodov DISTRIBUCIJA Izberi d.o.o., Ljubljana Poštnina za narocnike placana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v malopro­daji s priloženim DVDjem je vkljucen DDV v višini 22%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 9,5%. ISSN 1318-1017 Izid je financno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Nenarocenih rokopisov in fotografij ne vra­camo. Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Mladina d.d. Kopiranje ali razmno­ževanje je mogoce le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. BERITE MONITOR 25% CENEJE Revijo Monitor lahko narocite tako, da pla­cate letno narocnino in jo od naslednje šte­vilke naprej prejemate na želeni naslov. • Fizicne osebe imajo 25 % popusta na pol­no ceno. • Narocite se lahko po telefonu, po fa­ksu, ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. • Placilo je mogoce tudi s placilnimi kar­ticami. • Narocnina se placuje enkrat letno. Ce na­rocnik ne zahteva odpovedi, se narocnina podaljša za naslednje obdobje. • Odpoved je možna pisno ali po telefonu. • Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01) 230 65 30 ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. KAKO ZNANOST POMAGA V NOGOMETU ISSN 1318-1017 ZABAVNA ELEKTRONIKA I RACUNALNIŠTVO I NOVE TEHNOLOGIJE DECEMBER 2019 U LETNIK 29, ŠTEVILKA 12 U WWW.MONITOR.SI CENA: 5,20 EUR Fortnite: ali igre povzrocajo odvisnost? So možgani še vedno v naši lasti? telekomunikacije omrežja 5G do bank z zunanjimi aplikacijami intervju: : o telefonu Motorola Razr kako je Linux spremenil svet digitalni najemniki vse o narrowband LTE za IoT avtomobilska diagnostika test Huawei Nova 5T PODROBNO: