O POMLADI, CVETIU IN MLADOSTI (Mef) Maj je prav poseben mesec, ko nas dokončno obišče pomlad, ko slavimo delo in zmage, ko se med nas prerine nova mladost in ko vsem hitreje steče kri po žilah. Zato je maja dovoljeno marsikaj. Tudi rdeče proletarske zastave s srpom in kladivom nikogar ne motijo in celo majice z likom tovariša Tita so vsakdanji pojav naših ulic. Pomlad je pač levo usmerjen letni čas in maj je pač levičarski mesec. Seveda bi težko mesec kar tako dali nekakšen idejni in revolucionarni naboj, toda če je soditi po dogajanju v našem mestu je maj rezerviran za takoimenovano levico. Začne se s proslavami, na katerih je takoimenovanih desnih politikov komaj za vzorec, potem so na vrsti kresovi pa delavski praznik, nato razdeljevanje cvetja in udarniške čistilne akcije, potem pa je tukaj že dan mladosti in za konec še združene igre narodov, ki so tako ali tako v objemu levega podmladka. Skratka, če bi Izolo sodili zgolj po maju mesecu bi bila najbolj rdeča občina na svetu in njena bodoča vladajoča struktura bi že bila izbrana. In vendar se zdi, da je prav vladajoča koalicija zaradi maja meseca najbolj nesrečna. Veliko "iC Banka Koper EM: j 11. mai 2006 raje bi namreč videli, če bi se mesec maj z vsemi temi dogodki in aktivnostmi zgodil jeseni, tam okoli oktobra, ko bo treba volivce prepričati, da jim naklonijo svoj glas. Do takrat bo namreč marsikdo že pozabil, kdo je delil cvetje, kdo je brezplačno delil občinsko glasilo in kdo je vodil čistilne akcije. In, da ne bo pomote: akcija deljenja rož za Izolane se mi zdi povsem na mestu, le tega ne razumem, zakaj rož ne delijo delavci Komunale ali vodstva krajevnih skupnosti. Saj vsi vemo, da so bile kupljene z denarjem nas vseh davkoplačevalcev, pa jih nismo vsi niti iskali, kaj šele, da bi jih delili. Pa bi imeli pravico do tega. Saj smo jih namreč kupili. NOVO Jfr Ambulanta za L | male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA Tel. 05 / 64 01 300 AKCIJA - pri cepljenju psov proti steklini opravimo še brezplačen pregled in obdarimo vašega psa TERMINALOGIJA To, da bodo Italijani zgradili terminal je za to naše morje velik škandal, čeprav zaradi rib je tak preplah odveč: slovenskih skoraj ni, hrvaških pa preveč. Zato smo ribiči vse manj na morju ribarimo glavnem ob pisarniški mizi, a zdi se mi, da na obzorju je tudi vaš turizem v krizi. Če vlada nič ne naredi, pa se kar mi dogovorimo: Primorska vsatala in IX. korpus v ofenzivo. PARTNERSTVO ZA MORJE Če je soditi po udeležbi, sodelujočih v razpravi in njihovih stališčih, smo na javni tribuni SLS na temo Plinski terminali v Tržaškem zalivu, dobili novo nacionalno partnerstvo, ki bi mu lahko rekli Partnerstvo za morje. Okoljski minister, dr. Janez Podobnik je bil prvi, ki je zagotovil, da bo vlada odločno zaščitila naše interese, podprli pa so ga predstavniki zelenih, civilnih gibanj, koalicijskih in celo opozicijskih strank. Če je soditi po sklepih zelo obiskane javne tribune terminalov v zalivu ne bo. Razen, če je kdo držal figo v žepu. IVI OTO MAXX tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 ■ Izola Izdelki za zdravo življenje (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30 -12.00 m<šm PTT's >OI DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. Pripoved s spleta ŽIVLJENJA V PRIMEŽU PRORAČUNSKE MAFIJE Vsake toliko po elektronski poti prejemamo najrazličnejše zapise življenskih zgodb, pozive in prošnje za različne vrste pomoči, največkrat takšne, ki ima za cilj pritisk javnosti na oblastnike, včasih pa tudi konkretno finančno pomoč. Prevladujejo seveda zgodbe in akcije iz sveta, tu in tam pa se le najde kakšen zapis iz naših krajev in takrat si seveda vzamemo nekaj več časa za branje o težavah naših sodržavljanov. Prejšnji teden je bilo gotovo najbolj odmevno pismo kirurga, dr. Erika Breclja iz Oddelka za onkološko kirurgijo v Ljubljani. Vzemite si nekaj minut za njegovo pripoved. Danes je sreda, dan, ko načrtujemo program operacij za naslednji teden. Obračam seznam s 43 čakajočimi bolniki, ki so samo na mojem spisku. Podobno kot drugi kirurgi z našega Oddelka za onkološko kirurgijo. Naslednji teden je en dan praznik. Poleg tega se moramo 25. aprila zaradi servisa >izseliti< iz dveh operacijskih dvoran, ki ju imamo po poplavi 1. 2002 in zaprtju operacijskega bloka v stavbi A v najemu v Kliničnem centru. Tako bomo operirali samo na dveh mizah dnevno. Koga naj dam na operativni program. Do sredine aprila sem letos operiral 90 bolnikov. Teh 43 lahko torej operiram v mesecu in pol. Za nekatere j e to žal prepozno. Pri izbiri si skušam pomagati z opombami, ki si jih napišem ob vsakem bolniku: pri mladem fantu: ima 3 tedne starega otroka, pri obupani ženski: mati samohranilka, pri nebogljeni starki: tumor hitro raste, pri naslednjem: se duši, pri mladem dekletu: na koncu z živci zaradi čakanja, pri zadnjem: krvavi. Drugi teden bom operiral največ dva dni. Lahko bi operiral 4 dni, pa žal ni dovolj operacijskih dvoran. Ostalo bo še skoraj 40 bolnikov plus novi, ki bodo prišli v ambulanto. Zopet bo edina rešitev popoldansko in sobotno delo, brez dodatnega programa in dodatnega plačila. Če smo bili po poplavi 1. 2002 še ponosni na to, da smo z delom izven rednega delovnega časa spravili čakalno listo na 3 tedne, so danes občutki drugačni. Osebje dela v nemogočih razmerah. Ob tem, da imamo končano novo stavbo s sedmimi operacijskimi dvoranami, z oddelkom, ki bi mu težko našli para tudi izven naše države. V skladišču imamo do selitve zapečateno vrhunsko opremo, ki pa je žal ne moremo uporabiti samo zato, ker še vedno živimo v balkanski državi. Gradnja kirurškega oddelka se vleče že več kot 10 sramotnih let. Do poplave v stavbi A 1. 2002 je bilo jasno, da politika ni imela namena zgraditi novega kirurškega oddelka. Po poplavi smo jo skupaj z bolniki (nekateri so žal že pokojni) prisilili v gradnjo. Nepričakovano smo se zaradi velike investicije soočili z ljudmi, ki so obogateli na račun investicij v zdravstvu. Zaradi >nesodelovanja< smo bili deležni nerazumnega poniževanja z njihove strani in s strani takratne politike. Kljub temu, da smo v letih po poplavi povečali število operacij za skoraj 100%, smo ves ta čas dobivali le polena pod noge. Edina uteha so nam bolniki in rezultati našega zdravljenja, ki so primerljivi ali celo boljši kot v najbolj razvitih zahodnih državah. Ko je že pred enim letom kazalo, da se bomo preselili iz avstro-ogrske konjušnice, se je vse končalo pri operacijskih mizah. Po dveh letih razpisov za operacijske mize in pritožb smo se sedaj znašli v brezizhodnem položaju. Miz, ki bi nam omogočile preselitev, očitno še dolgo ne bo. Bolniki pa čakajo. V propadajoči konjušnici. Skozi olmo lahko le nemo opazujejo končan novi oddelek z večinoma že kupljeno opremo, ki propada v skladišču. Poleg tega so stroški zaradi gostovanja v Kliničnem centru vsaj 150 milijonov tolarjev letno. Blagor državi, ki si lahko privošči takšno zapravljanje denarja. Zaposleni smo se že navadili na katastrofalne razmere v stavbi A. Ne moremo pa se navaditi na smrad, ki se širi iz javnih razpisov. Za koga je napisana zakonodaja o javnih razpisih, ki že dve leti onemogoča nakup operacijskih miz za slovenske bolnišnice, na katerih bi reševali življenja bolnim ljudem. Koga ščiti?? Bolnike in proračuna prav gotovo ne. Pisana je na kožo dobičkarjev, ki z javnimi razpisi služijo vrtoglave vsote. Ob takih zaslužkih seveda lahko čakajo več let na rešitev razpisov in jih po potrebi tudi sesuvajo in usmerjajo v pravo smer, tudi s pomočjo državnih uradnikov in funkcionarjev. Zaradi astronomskih zaslužkov popolnoma legalno blokirajo ustanove, ki naj bi služile državljanom. SSoda prostora, da bi našteval seznam ljudi, ki so vpleteni v lobiranje zaradi nakupa operacijskih miz. Obnašajo se, kot da bi kupovali igralniške mize in ne operacijskih, na katerih naj bi reševali človeška življenja. Če na žalost ni bilo nič nenevadnega, da so ti ljudje pod prejšno vlado zelo uspešno ribarili v kalnem, mi tudi sedaj počasi postaja jasno, da ti isti ljudje počnejo to še naprej tudi pod sedanjo oblastjo. Zal je sedanja vlada šibkejša od njih in zakona o javnih naročilih, ki tem dobičkarjem omogoča legalno korupcijo. Kdo sploh usmerja in nadzira investicije v zdravstvu? Prepričan sem, da minister Bručan nima te moči. Mogoče je bil iskren v želji, da bi končno kupil te uboge mize, še bolj pa bi mu verjel, če bi mize zaradi katastrofalnega stanja v stavbi A kupil urgentno mimo razpisa. Pa tega ne more oz. si ne upa. Pa tega pisma ne namenjam politikom. Nima smisla. Obrčcam se na bolnike, ki so bili zdravljeni v stavbi A, in na njihove svojce. Prosim vas, napišite, kako je doma čakati na operacijo zaradi raka. Opišite svoje občutke, ko ste prvič prestopili prag stavbe A, kako je, če v prenatrpani sobi ne moreš pojesti obroka hrane za mizo, kako je zjutraj čakati v vrsti na stranišču, opišite smrad, ki se širi iz počene kanalizacije, ter kako izgleda >nakladanje< bolnikov v rešilni avto po snegu in dežju in prevoz v Klinični center na operacijo, opišite, kakšen je občutek, ko prideš na operacijsko mizo v premočeni obleki, kako se je >prijetno< v poletni vročini po večurni operaciji peljati v rešilcu iz Kliničnega centra nazaj v stavbo A, po razriti cesti, ki postoteri bolečino. Opišite, kako težko je verjeti v ozdravitev v prenatrpani bolniški sobi ob umirajočem bolniku. Pošljite to svojim politikom, ministrom, predsednikom, prejšnim in sedanjim, skorumpiranim funkcionarjem, lobistom brez vesti, nenasitnim direktorjem, urednikom, ki nočejo objavljati prispevkov o sramoti v stavbi A, varuhu ne vem kakšnih človekovih pravic. Ne pozabite pripisati, da ste to doživeli v Ljubljani. Ti gospodje so sebe in mnoge izmed nas prepričali, da se to lahko dogaja samo v neki od nas zelo zelo oddaljeni in nerazviti državi. dr. Erik Brecelj, dr. med., spec., kirurg, Ljubljana RESNICA O ZLATEM ORLU V 655. številki od 13 .4. 2006 ste v članku „Pred zlatim orlom", objavljenim na prvi strani, zapisali, da je „konec obnovitvenih del minil brez posebnega slavja”. Oglašam se zato, ker sem vaše pisanje razumel kot očitek. Ne vem sicer, kakšno posebno slavje ste imeli v mislih in zakaj bi to sploh moralo biti (ne poznam namreč podobnih primerov), toda naj vam dam na znanje, da smo po končanih delih dne 8. 4. 2006 povabili na družabno srečanje, s katerim naj bi proslavili otvoritev obnovljene hiše, tri predstavnike občine Izola, med drugimi tudi županjo Bredo Pečan, tri restavratorje, predstavnika Spomeniškega zavoda Piran, novinarko Primorskih novic in predstavnike gradbene firme, skupaj okrog 20 ljudi. Ob tej priliki smo prejeli tudi številne čestitke za obnovljeno hišo in za naš prispevek k lepši podobi Izole. Vaše poročanje pomeni torej odklon od resnice, zato vam svetujem, da ste v bodoče pazljivejši. VINKO AVSENAK, Škofljica Pojasnilo uredništva. Zelo se vam zhvaljujemo za vaš nasvet, čeprav ste verjetno tudi med prebiranjem lastnega pisanja ugotovili, da na vaše družabno srečanje niste povabili našega uredništva, niti nas niste o tem obvestili, zato se ga tudi nismo mogli udeležiti in o njem nismo mogli pisati. Smo pa dan pred tem srečanjem povprašali lastnike lokala v pritličju, če bo ob koncu obnovitvenih del kakšna manjša slovesnost in so nam rekli, da ni predvidena, zato smo tako tudi zapisali. Ne emo od kod vam misel, da gre za očitek v zvezi s slovesnostjo, saj tudi nas veseli, da je hiša tako lepo obnovljena in da ste lastniki (vsi trije) toliko prispevali za lepši videz stavbe in Izole nasploh. Tisto o resnici bomo raje kar spregledali, za pripisano pa se zahvaljujemo. Za še kepšo Izolo MA| ]E NAjBOLj ŽIVAHEN IZOLSKI MESEC MAJ - MESEC ČISTILNIH AKCIJ V teh spomladanskih dneh poteka v naši občini vrsta čistilnih in ureditvenih akcij. Za čiščenje obale so v preteklih tednih že poskrbeli predvsem delavci Komunale in prepričali smo se, da je smeti od Belvederja do Belih skal še vedno preveč. V soboto so na Poti zdravja in prijateljstva v Livadah organizirali dobro obiskano čistilno akcijo, hkrati pa poteka tudi tradicionalna akcija odvoza kosovnih odpadkov in kontejnerji so, kljub temu, da je akcija takorekoč trajna, še vedno polni. Glede na to, da so aktualna spomladanska dela v vrtovih in sadovnjakih že nekaj časa brezplačno odvažajo tudi vse odpadke, ki nastanejo pri čiščenju vrtov in parkov. Dovolj je, da o teh delih obvestite Komunalo in pripeljali vam bodo kontejner. Kot je na nedavni tiskovni konferenci povedal direktor Komunale Marino Domio, vse tako zbrano odrezano zelenje in vejevje zmeljejo na občinski deponiji, dobljeni material pa uporabijo za parkovne površine. Vse kar dobrega in koristnega človek dobi zastonj je seveda dobrodošlo, še posebej če ima od tega korist tudi širša okolica. In razdeljevanje lončnic, ki smo ga tokrat v občini Izola pripravljali že trinajstič, je eden takšnih dogodkov, ki tradicionalno privabi ljubitelje cvetja in lepega okolja. Izolska občina je bila prva, ki se je lotila takšne akcije, njen boter pa je bil Danilo Markočič, ki je tudi dandanes vseskozi prisoten pri njeni realizaciji. Začelo se je s tisoč rožami za tisoč Izolanov, tokrat pa jih je bilo že deset tisoč za enako število Izolanov, čeprav je jasno, da prav vsak občan ni dobil svoje. Zato pa so jih nekateri malo več, a če bodo z njimi olepšali tudi mesto je tako tudi prav. Seveda se je temu primemo povečal tudi stroške organiziranja celotne akcije. Če je na začetku temu bilo namenjenih manj kot sto tisoč tolarjev je tokrat občinski proračun olajšan za slab milijon. Občina je namreč za nakup in celotno logistiko delitve namenila 900.000 tolarjev, tudi tokrat pa so cvetje delili na več lokacijah po celi občini. Posebej zanimivo in slovesno pa je bilo v Jagodju, kjer so ob tej priložnosti zasadili še dmgo pinijo, a še bolj od tega je zanimiv pogled na novo igrišče, ki nastaja na območju stareha otroškega igrišča. Parecag 31, tel.: 05 67220 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... V LIVADAH BO BIRBA 2 Na tiskovni konferenci smo še izvedeli, da bodo v kratkem začeli urejati še eno otroško igrišče na območju Livad. Gre za podobno igrišče kot je Birba v Kraški ulici in tudi projekte za to igrišče je narisal Sergio Gobbo. Kot rečeno bodo kmalu končali z urejanjem igrišča v Jagodju, ki ga predstavljamo na 7. strani, lotevajo pa se obnove parka in fontane na izolskem Velikem trgu. MERITVE KRVNEGA TLAKA Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije -Podmžnica za Slovensko Istro sporoča, da bo v nedeljo 14. maja 2006 med 10.00 in 17.00 uro, ob Svetovnem dnevu hipertenzije izvajalo brezplačne meritve krvnega tlaka v Izoli na Sončnem nabrežju nasproti stavbe Občine Izola. Vsak udeleženec bo po opravljeni meritvi dobil kartonček z zapisom vrednosti in imel možnost strokovnega posveta. Pokrovitelj meritev je farmacevtsko podjetje Group SANOFI AVENTIS. Predsednik Podružnice za Slovensko Istro Stojan Kariž, dr.med Plinski terminali ALI BO IAVNOST DALA OBLASTI LEGITIMITETO Načrtovana plinska terminala v sosednji Italiji še naprej in vse bolj glasno odmevata v Slovenski pa tudi v sosednji Hrvaški in Italijanski javnosti. Prejšnji teden je bil glede tega zelo živahen, saj so se najprej na tiskovni konferenci zbrali člani kar 15 civilnih združenj in društev, ki nasprotujejo obema gradnjama. Na tej tiskovki so največ govorili o tem, da v Italiji o terminalih pišejo zelo malo, ker so najpomembnejši mediji pod nadzorom kapitala ali deželnih oblasti in zato kritičnih glasov skoraj ni. Ob tem pa so postopki za terminal v Žavljah v zadnji fazi, Slovenija pa o tem uradno sploh ni bila obveščena, čeprav bi glede na to, da gre za objekt komaj tri kilometre od meje, morala biti vključena v take postopke. Na popoldanski, zelo dobro obiskani tiskovni konferenci v Izoli pa je stranka SLS na čelu z ministrom Janezom Podobnikom pripravila tematsko konferenco o plinskih terminalih in okoljski minister je ob tej priložnosti izjavil, da to ni izgubljen boj in da bo slovenska vlada z dobrimi argumenti, znanjem slovenske stroke dokazala, da gre za čezmejne vplive na okolje in da je na podlagi teh argumentov investitorjeva dolžnost v okviru postopka razmisliti o drugih lokacijah ali alternativah. Podobnik je tudi povedal, da Slovenija ni bila pravočasno obveščena o predhodnih fazah postopkov umeščanja plinskih terminalov v ta prostor in da so v Italiji postopek za terminal v Žavljah začeli že leta 2000. Kljub temu, da je ta projekt zelo blizu realizacije pa slovenska vlada v primeru obeh terminalov ravna enako: za oba zahteva vključitev v postopek. Tudi ostali uvodničarji so opozarjali na neprimernost lokacij. Bruno Potokar, direktor Uprave RS za pomorstvo, je opozoril, da so se tri ^ jadranske države z mednarodnim * ' . jg sporazumom dogovorile o smereh ' f/ v, ^ |§§ plovbe v Severnem Jadranu in |f“~ • ’ .. terminal v zalivu bi gotovo oviral 'šST** ladijsko plovbo. Seveda sta postavitvi 1 terminala nasprotovala tudi Tomislav Čeh, predsednik uprave Istrabenz " 1 Turizma in Loredano Glavič, direktor Ribe, v neprijetnem položaju pa je bil Zorko Cerkvenik, direktor Istrabenz plini, saj so ga udeleženci podzavestno povezovali z omenjeno gradnjo, čeprav S je zagotovil, da Istrabenz s temi projekti nima nič in je bila njegova razprava o problematiki oskrbe z energijo zelo načelne narave. POBUDE Z VSEH STRANI Na omenjeni tematski konferenci SLS so sodelovali tudi številni predstavniki civilnih in okoljskig gibanj in predstavniki poltičnih strank, slišati je bilo kar nekaj pobud kako slovensko vlado dobesedno »prisiliti« v to, da se odločno zavzame za zaščito Tržaškega zaliva in slovenskega morja, med temi je bil tudi predlog Edvarda Dečmana, da bi poleg zbiranja podpisov podporo nasprotnikom terminalov, občani na Ministrstvo za okolje in prostor Slovenije ter na okoljski odbor pri Evropskem parlamentu pošiljali dopise z jasnim nasprotovanjem gradnji. »Če bi dobili par tisoč takih pisem zagotovo ne bi mogli kar tako preslišati mnenja ljudi«, je bil prepričan predlagatelj. Včeraj pa so se v Ljubljani na novi tiskovni konferenci zbrali predstavniki okoljskih gibanj in zeleni ter izoblikovali tudi javni poziv zunanjemu ministru Ruplu, v katerem so med drugim zapisali: Zeleni Slovenije in Zeleni Italije (Verdi D’Italia) stojimo na strani širše javnosti, ki ostro nasprotuje želeni gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Interes, ki nas je pri tem združil tudi s podpisniki (preko 30.000 zbranih podpisov) Peticije proti gradnji terminalov in nas bo vodil tudi v prihodnje je preprečitev nameravane izgradnje plinskega terminala sredi Tržaškega zaliva. Iz navedenih razlogov smo prepričani, da je treba preprečiti uresničitev tega projekta. Zato Zeleni Slovenije skupaj z Zelenimi Furlanije-Julijske krajine (Verdi DTtalia) preučujemo vse možnosti, da bomo izvedli prvi čezmejni referendum proti nameravani gradnji tega plinskega terminala, ki bi uničil biološko ravnovesje tega prostora in ki lahko prevede do težkih ekoloških problemov ter tudi uničenja turizma in ribištva v teh krajih. CETORE IMAJO NAJBOLJS REFOSK V kleti Vinakoper so prejšnji teden ocenjevali vinske vzorce za 34. Praznik refoška, ki bo letos med 19. in 21. majem v Marezigah. Ocenjevalna komisija je skupno ocenila 77 vzorcev, ki jih je predložilo 61 istrskih vinarjev. Ocenjevalna komisija je skupno degustirala 49 vzorcev sorte refošk letnika 2005 in 28 vzorcev sorte malvazija letnika 2005, ki niso ustekleničeni ter 20 vzorcev ustekleničenih vin različnih letnikov, med njimi sorte refošk, malvazija, chardonnay, rumeni muškat, merlot in cabernet sauvignon ter zvrsti. Svoje vzorce za letošnje telano vanj e je oddalo 61 vinarjev iz treh obalnih občin. Med najbolje ocenjenimi vzorci refoška, natančneje tretjo nagrado, je letos prejel tudi Izolan Valter Slavec, ki ima vinograde na pobočju med Šaredom, Cetorami in Kocino, zanimivo pa je, da se z vinogradništvom, še vedno, ukvarja ljubiteljsko, čeprav ugotavlja, da mu mora namenjati vse več časa in moči. »Pred manj kot dvajsetimi leti smo kupili staro hišo na Šaredu in z njo tudi nekaj trt, potem smo uredili hišo in jaz sem se lotil dela z vinogradom. Učil sem se postopoma. Najprej sem pobral nekaj informacij od očeta, potem literatura, pa tečaj za kletarjenje, pogovori z znanimi vinogradniki in vinarji ter odpravljanje lastnih napoji in tako sem prišel do te stopnje znanja. Seveda je frena vedeti, dd je za dobro vino najpomembnejše dobro grozdje in lege pod Šaredom so že dolgo znane kot ene !najboljših. Konec koncev so že pred mano nagrade za refošk prejemali vinogradniki s tega konca, sploh prvi pa je bil menda moj sosed Bojan Praprotnik. Nasploh stari Izolani radi porečejo, da je bila najboljša lega za refošk v Cetorah in tistega so prodajali kot »medežjjo« v Trst. Tam se namreč celinski zrak meša z morskim zrakom, kar je za trto posebej ugodno.« Potem pove, da še vedno nima urejenega stekleničenja, saj za to potrebuje urejen prostor in tekočo vodo, pri njih pa je voda še vedno kapnica, zato zagotovo ne bi dobil dovoljenja za stekleničenje. Tudi zato zdaj išče poslovni prostor v mestu, kjer bi lahko uredil prostor za stekleničenje in buteliranje vina, saj ga brez tega ne more prodajati na trgu ali gostincem. Seveda je to kar močna investicija in na palec izračuna, da bi za urejanje novega vinograda potreboval par milijonov in toliko tudi za polnilnico, zato se je treba na tako investicijo dobro pripraviti. Slavnostna podelitev priznanj in nagrad najboljšim vinarjem, bo tudi letos, kot že tradicionalno, potekala na Prazniku refoška v Marezigah, Valterju pa so ob nagradi že nazdravili v društvu Skure, saj so mu tudi pomagali ob trgatvi m je nagrada malo tudi njihova. (D.M.) Z današnjim dnem začenja veljati novela r1 zakona o dohodnini, s katero je vlada jbj prisluhnila vinarjem in oljkarjem ter uvedla dodatno možnost za obdavčitev na področju kmetijstva. Proizvajalci vina in olivnega olja iz lastnega pridelka bodo po novem lahko obdavčeni tudi na ^podlagi katastrskega dohodka, to novost pa lahko uveljavljajo že za obračun dohodnine za leto 2005. Gojup OBALNA KOORDINACIJA JE KONČALA V SMETEH Na petkovi tiskovni konferenci je županja Breda Pečan zbranim novinarjem odgovorila na očitke direktorja Komunale Koper, Primoža Turšiča na račun konzorcija GOJUP, ki mu predseduje izolska županja in katerega naloga je, da za potrebe vseh občin članic konzorcija poišče in realizira projekt skupnega odlagališča odpadkov in njihove predelave. Sicer je v koprski občini za projekt skupnega odlagališča odpadkov primernih šest lokacij, v Izoli pa primerne lokacije ni. V intervjuju s Primožem Turšičem, ki je bil objavljen v lokalnem dnevniku, lahko namreč dvakrat zasledimo očitek konzorciju GOJUP, da iskanje nove lokacije za drugi regionalni center za ravnanje z odpadki, ki vključuje objekt za mehansko biološko predelavo odpadkov in deponijo za odlaganje ostanka odpadkov, teče počasi oziroma »bolj po polžje«. Županja je povedala, da jo te izjave čudijo, saj naj bi bil Turšič dobro seznanjen s problematiko in postopki iskanja lokacije, ki jih je svet konzorcija tudi sprejel in potrdil na svoji zadnji 10. redni seji. Na seji so se namreč članice konzorcija GOJUP zavezale, da bodo po sprejeti metodologiji ocenjevanja družbene sprejemljivosti predlaganih območij omogočile predstavitev študije, ki jo izdelal Geološki zavod Slovenije in predstavitev predloga vključevanja javnosti za člane občinskih svetov, predsednike krajevnih skupnosti in prebivalce tistih krajevnih skupnosti, ki gravitirajo na izbrana, oziroma predlagana območja. Glede na to, da imajo nekatere občine kot tudi Koper večje število primernih območij, je celoten postopek nemogoče izpeljati v zelo kratkem času, saj terja celo vrsto predstavitev in razprav z lokalnimi skupnostmi na predlaganih območjih. Po besedah Brede Pečan naj bil za tako dolgo zavlačevanje pri iskanju rešitve glavni krivec prav občina Koper, ki naj bi postopek najbolj zavlačevala oziroma celo onemogočala. Poslanski večer Brede Pečan Gostposlankinega večera, ki bo: v torek, 16. maja 2006 ob 20.00 uri v palači Manzioli, bo bivši predsednik države Milan Kučan. Prisrčno vabljeni ! Serata con Breda Pečan, deputato alla Camera di Stato Ospite dell'incontro serale che avrà luogo martedì 16 maggio 2006 alle ore 20.00 a Palazzo Manzioli sarà l'ex presidente della repubblica, il sig. Milan Kučan. Un caloroso benvenuto a tutti. Omenjene predstavitve so namreč že izpeljali v vseh občinah, članicah konzorcija GOJUP, razen v občini Koper, ki te predstavitve oziroma dialog z lokalnimi skupnostmi in prebivalci vztrajno zavrača. Občina Koper pa prav tako še vedno ni izpeljala vseh postopkov za izgradnjo prvega regionalnega centra CERO Koper, v katerem naj bi se nahajal zbirni center, sortirnica, pretovorna postaja in kompostarna, ker še vedno niso uspeli urediti lastniških razmerij na zemljiščih, kjer naj bi se center nahajal. Župan občine Ilirske Bistrice Anton Sentine je celo zagrozil, da bo zahteval ponoven sklic redne seje sveta GOJUP in zahteval da Mestna občina Koper izstopi, ali pa jo izključijo iz konzorcija ter se povežejo z Notranjsko-kraško regijo. Koprski župan Boris Popovič naj bi izjavil, da v Mestni občini Koper niso naklonjeni temu, da bi bil v njihovi občini tako center za predelavo kot tudi končno odlagališče odpadkov. Popovič prav tako zanika, da so lastniška razmerja problem ter poudarja, da je projekt obstal zaradi počasnosti dela konzorcija GOJUP. Zato naj bi v kratkem po Popovičevih zagotovilih dobili soglasje Ministrstva za okolje in prostor za izdelavo lokacijskega načrta širitve obstoječe deponije. To pa je po oceni Pečanove znak, da je koprska občina dolgoročno opustila projekt regionalnega centra za ravnanje z odpadki, saj širitev starih odlagališč ni v skladu z državno strategijo ravnanja z odpadki, (magic) 31. seja Občinskega sveta v LOKACIJSKI NAČRT ŠARED JE NARED Naslednji četrtek se bodo na svoji redni seji zbrali izolski občinski svetniki in obravnavali kar nekaj pomembnih dokumentov med katerimi zagotovo izstopa predlog Lokacijskega načrta Šared, ki ga krajani tega dela naše občine čakajo že zelo dolgo, saj brez njega takorekoč ne morejo zasaditi lopate v zemljo. Kljub temu pa na prvi javni obravnavi osnutka lokacijskega načrta niso zgolj ploskali ampak so imeli celo vrsto pripomb, ki jih je kasneje povzela tudi Krajevna skupnost Korte in jih kot skupne pripombe oziroma zahteve poslala pripravljalcem dokumenta. Ti so si vzeli kar nekaj časa (skoraj leto dni), zdaj pa bodo občinski svetniki lahko razpravljali o res temeljito pripravljenem gradivu v katerem so zbrana tudi vsa zastavljena vprašanja in odgovori nanje. Nekatere pripombe krajanov so predlagatelji upoštevali, nekatere so skušali argumentirano zavrniti, nasploh pa je moč oceniti, da so pustili tudi dovolj odprtega prostora za sprotno usklajevanje interesov, ki so v primeru tako obsežne gradnje, kot je ta na Šaredu, seveda nujni. Na tem območju je namreč predvideno tudi urejanje oskrbe s pitno vodo, odvajanje odplak, oskrba z električno energijo, odstranjevanje odpadkov, meteorna kanalizacija, telekomunikacijsko omrežje, kabelska televizija, plinovod in dopolnjeno cestno omrežje. To praktično pomeni, da se to območje v celoti na novo komunalno opremlja in da se bodo morali novi ter stari lastniki in najemniki priključevati na novo infrastrukturo. To pa seveda ni niti preprosto, niti poceni, zato gre pričakovati, da bodo predlog temeljito preučili in s svojimi stališči seznanili občinske svetnike še preden bodo ti pritisnili tipko ZA in jim uokvirili življenski prostor za naslednjih so let. (D.M.) SPOMIN NA BORISA BENČIČA JE ŽIV Včeraj so minila štiri leta od smrti Borisa Benčiča, enega najbolj plodnih in vsestranskih umetnikov na Obali. Rojen je bil 13. marca 1957 v Kopm, živel in ustvarjal pa je v Višnjanu, Izoli in Šaredu. Leta 1979 je diplomiral na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah pri profesorju Emilliu Vedovi. Poleg slikarstva se je ukvarjal tudi s fotografijo, videom, filmom, animacijo, oblikovanjem, gledališko in filmsko scenografijo ter glasbo. Boris Benčič je v tujini in doma na področjih slikarstva, fotografije, filmske animacije, filma in scenografije, osvojil preko 60 nagrad in priznanj (med njimi je tudi Borštnikova nagrada za gledališko scenografijo). Oblikoval je tudi precej lokalov na Obali in Ljubljani. To poletje, otvoritev naj bi bila konec junija, bodo Obalne galerije pripravile njegovo veliko retrospektivno razstavo v Kopra, Izoli in Piranu. Šolske izmenjave LE KAKŠNA IE HRANA Z OKUSOM EVROPE ? ZIN - Združene igre narodov REŠEVANJE SVETA NA IZOLSKI NAČIN V času od 27.maja do 4.junija 2006 bodo v Izoli potekale že enajste Združene igre narodov (ZIN). Mladi glasovi Slovenije pripravljajo v sodelovanju z različnimi študentskimi skupinami nepozabni mladinski festival, kakršnega slovenska Obala še ni doživela. V sedmih dneh se bo dvesto mladih iz dvajsetih evropskih držav in Indije v akcijskih projektih (AP) zavzemalo za lokalno skupnost, hkrati pa s spremljevalnim programom zaokrožila festivalsko vzdušje strpnosti in komunikacije. Letos pripravljajo naslednje delavnice oziroma projekte: Glasba postane trajnostna, Umetnost postane trajnostna, Lepota je v drugačnosti, Izola za vse - v sodelovanju z Društvom študentov invalidov Slovenije, Turizem postane trajnosten, Tobačna zarota - v sodelovanju s Slovensko zvezo za tobačno kontrolo in No excuse, Šola ZIN v Indiji in Medkulturna četa. Produkti večine akcijskih projektov bodo predstavljali pomoč lokalni skupnosti obenem pa prispevek mladih k spreminjanju sveta na bolje. Po zadnjih podatkih naj bi bilo na svetu več kot polovica prebivalstva mlajšega od 25 let. Prav ta podatek zagovarja delovanje mladih za mlade, kateri bodo le še spodbujali vrstniško učenje. Dogajanje v Izoli predstavlja približno polovico vseh projektov, ki se hkrati dogajajo po svetu in so združeni pod naslovom ‘Svetovna vas 2006’ (Global Village Project 2006 (G VP); www.globalvillageproject.net). Zelja tega projekta pa je do leta 2010 razviti AP, ki bodo vplivali na doseg Razvojnih ciljev tisočletja (Millenium Development Goals; www.millenniumcampaign.org) v vsaki državi sveta. GVP idejno podpirajo tudi Združeni narodi (United Nations). Med večje svetovne kampanje (poleg festivalov ZIN), sodijo še Serija svetovnih kongresov mladih in LiveS koncerti. Tako želimo po zgledu prijateljev po svetu, tudi v Izoli, skozi kulturo promovirati svetovne cilje. PROGRAM 2006 Predstavitev držav udeleženk, izmenjava hrane, otvoritev, koncert skupine Heaven X - Lonka, nedelja, 28.maj 2006 Večer v sodelovanju s festivalom Kino Otok - Manziolijev trg in plaža Svetilnik, ponedeljek, 29.maj 2006 Kulturna fuzija (Cultural fusion), koncert danske skupine SoulJahz -(pred Gaffe alle porte, torek, 30. maj 2006 Predstava in koncert ‘The Stroj youth’, taborni ogenj - plaža Svetilnik, sreda, 31.maj 2006 Postavljanje rekorda v živečem znaku miru, koncert Jebiga in Pudding Fields - plaža Simonov zaliv, četrtek, 1 .junij 2006 Nekadilska zabava s skupino Division Music - Multimedijski prostor KT1, petek, 2.junija 2006 Zaključna prireditev s koncertom - Manziolijev trg, sobota, 3.junij 2006 Z akcijskimi projekti, delavnicami, kulturnim programom, predvsem pa prisotnostjo motiviranih mladih v Izoli, želimo opozoriti Obalo o naraščajoči brezbrižnosti prebivalcev do lokalnega dogajanja, z našim sloganom FOLLOWtheFACE (sledi obrazu- logotip mladih glasov predstavlja obraz) pa pozvati ljudi, da sledijo našim dejanjem in sami postorijo nekaj za dobrobit lokalne skupnosti. (ZIN PR) V okviru projekta Socrates - Comenius, šolska partnerstva: »Food with a taste of Europe« ali »Hrana z okusom Evrope« so dijaki in učitelji Srednje gostinske in turistične šole iz Izole obiskali šolski center Stella Maris iz Antwerpna v Belgiji. V njihovi šolski kuhinji so naši dijaki pod vodstvom učiteljice kuharstva Dragice Sodržnik pripravili slovenske narodno tipične jedi za svečano večerjo s petimi hodi. Poleg naših se je v kuhinji trudila tudi skupina dijakov in njihovih mentorjev z Danske. Postrežbo obeh jedilnikov je uspešno koordinirala belgijska učiteljica strežbe Erika Janssen^ ki je bila marca letos na tedenski izmenjavi učiteljev pri nas naSGTŠ v Izoli. Jedi so bile okusne, pa tudi slovenska vina so se k njim dobro prilegala. Gostje, navdušeni nad usklajenim delom treh skupin gostinskih šol iz različnih držav, so se ob zaključku večerje vsem ekipam zahvalili z bučnim aplavzom. Poleg prijetnega bivanja v Antwerpnu in sprejema v mestni hiši, so gostitelji organizirali tudi dva zanimiva in poučna izleta. Ogledali smo si sodobno proizvodnjo čokolade v tovarni Barry Callebaut in eno najstarejših pivovarn v središču turističnega mesteca Brugges. Gostinska in turistična šola iz Izole bo dijake in učitelje patrnerske šole iz Belgije gostila v Maju 2006. Poskrbeli bomo, da se bodo gostje seznanili s proizvodnjo kraškega pršuta in vina, in si ogledali naravne lepote in zgodovinske znamenitosti naših krajev. Zgoraj - desno: Zaključek svečane večerje v Stella Maris Zgoraj: navkljub mrazu veselje na atlantski obali OLJKA ALI TE POZNAM? V soboto je potekalo tekmovanje OLJKA ALI TE POZNAM, ki ga organizira Center za oljkarstvo pod vodstvom Viljanke Vesel. Na tekmovanju sodelujejo učenci 5. razredov devetletke in 4. osemletke iz cele Primorske. Tekmovanje je potekalo v dveh delih, v prvem pisnem delu, so se ekipe, ki jih sestavljajo trije učenci, pomerile v teoretičnem znanju o oljki in oljkarstvu. Drugi del so finale, kjer je sodelovalo 5 ekip, ki so pokazale največ znanja v pisnem delu. Finalni del je javen, tako da so poslušali in navijali tudi starši in drugi obiskovalci. Učenci so ustno odgovarjali na vprašanja, na koncu degustirali olje in posadili oljko. Letos je sodelovalo 11 ekip, med njimi tudi 2 ekipi iz OŠ Livade z mentorico Marino Potočnik in 5 ekip iz OŠ Vojke Šmuc, od tega 2 iz podružnične šole Korte z mentorico Željko Ličan Adamčič in tri iz matične šole Izola z mentorico Andrejo Gregorič. V finale sta prišli dve ekipi Izolanov. Iz Livad Miha Saksida, Miha Štihovič, Ana Biondič, ter iz Vojke Šmuc Ema Kovačevič, Peter Vovk in Tadej M. ■i Cerkvenik. Konec tekmovanja je prinesel zmago OŠ Sečovlje, naši učenci so se uvrstili na 4. in 5. mesto. Vsi mladi tekmovalci so pokazali veliko znanja, razlike v točkah so bile majhne, ampak vedno nekoga spremlja malo večja sreča. Vsem udeležencem čestitamo in hvala staršem za družbo in vzpodbujanje mladih oljkarjev. Mentorice: MARINA POTOČNIK, ANDREJA GREGORIČ, ŽELJKA LIČAN ADAMČIČ Igrišče Jagodje IN IAGODIE BO POSTALO MESTO Jagodje bo do konca meseca bogatejše za kombinirano igrišče na katerem bodo svoj prostor našli otroci pa tudi tisti, ki v naselju pogrešajo odprte rekreacijske površine. Zdaj bodo otroci dobili urejeno igrišče z igrali in veliko zelenja, vsi ostali pa tudi igralne površine za košarko, mali nogomet in odbojko. Nekateri pravijo, da bo z dograditvijo igrišča Jagodje dokončno postalo mesto, še pomembnejše pa je to, da bo igrišče prineslo tudi nekaj več kot20 novih parkirnih mest, dodatno ozelenitev in predvsem primerno urejeno zbirališče prebivalcev tega dela Jagodja, ki svojega pravega središča trenutno nima. U 4 PROLETARSKIH brigad Kot je povedal novi direktor občinske uprave, Janez Nučič, so za ureditev igrišča namenili okrog 40 milijonov tolarjev, gradijo pa ga s takoimenovanim operativnim leasingom, kar dejansko pomeni, da je igrišče v lasti lizingo-dajalca, občina pa ga s plačevanjem najemnine odkupuje. Projekt je sicer delo ing. Fonde, ki je bil pri načrtovanju predvsem pozoren nazelene površine v tem okolju. Vseeno pa so morali podreti eno drevo, ki pa so ga zdaj že nadomestili z mlado pinijo. Ker so ob urejanju parkirnih mest ugotovili, da se teren pod cesto nekoliko poseda so ga zdaj še dodatno utrdili, tako da bodo kraani dobili tudi pločnik in kolesarsko stezo. Seveda so morali za razširitev igrišča tudi prekriti kanal hudournika, v dogovoru s sosedi pa so se odločili, da ne bodo postavljali reflektorjev za nočno uporabo igrišča, tako da bodo zagotovili nočni mir v tem delu naselja. Igrišče bo v upravljanje dobil Center za kulturo, šport in prireditve, predvidevajo pa, da bodo skrb za urejenost in varovanje igrišča prepustili enemu od izolskih športnih delavcev. (D.M.) ' r-lfs*/. • > > " 'A " ' .fA* '3 . L7 \\ •* / . 1 «M.v*,- ■} ;$ %• Vsi pripomočki za zdravljenje sladkorne bolezni na enem mestu: aparati za določanje krvnega sladkorja, injektorji, prožilne naprave, lancete, testni lističi, posebna obutev za diabetično stopalo Izdelke lahko dobite tudi na recept oz. naročilnico za medicinsko tehnične pripomočke. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje, Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Tel.: 64 - 040 - 64 r i \ I, "v ■ f§ PROGRAM OB TEDNU RDEČEGA KRIZA RKS OZ IZOLA od 08. do 15. maja 2006 ČETRTEK - 11.05. 2006 ob 18.00 uri - predavanje dr.med. »RAK PREHITIMO GA!« v predavalnici RK Izola, Ob starem zidovju 15 A, PETEK - 12. 05. Ž006 8.00 do 10.00 ure - Krvodajalska akcija izolskih srednješolcev v Oddelek za transfuzijo krvi od SB Izola Spoštovani upokojenci Izole in Jagodja-Dobrava, ENODNEVNI IZLET V ZAGORSKO DOLINO Dovolite, da vas povabimo na enodnevni izlet po čudoviti Zagorski dolini in okolici z naslednjim programom: - sprejem v Hotelu Medijske toplice in postrežba s kavo oz. "Valvasorjevim šlukom" in fraconskim rogljičkom ter ogled Valvasorjevega izvira termalne vode iz leta 1877, - ogled Zasavskega muzeja premogovništva v Kisovcu, - izlet na Zasavsko sveto goro, - obisk geometričnega središča Slovenije GEOSS (ogled geološke zbirke, božjega groba iz češkega stekla, fosilne morske obale, vaške situle,...) v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc, - pozno kosilo v Hotelu Medijske toplice z zabavo ob prijetnih zvokih harmonike do večernih ur. Cena izleta z vstopninami, vodenjem in kosilom znača 6.000 sit. Odhod z glevne avtobusne postaje v Izoli dne 27.05.2006 ob 7.00 uri. Prijave z vplačilom sprejemamo v društvani pisarni v Izoli, Plenčičeva 3, ob uradnih urah: ponedeljek 9.00-12.00 ure in sreda 15.00-17.00 ure, tel. 05 641 9737 Tajnik DU Izola, Karol Pavlin DAN ODPRTIH VRAT 27. maj 2006 Vabimo vas na 8. DAN ODPRTIH VRAT KK Metil jan, ki bo na Turistični Kmetiji Metil jan (pri Šaredu nad Izolo), s celodnevnim programom, vožnjami s kočijo in srečelovom. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno V primeru slabega vremena bo prireditev prestavljena na naslednjo soboto Konjeniški Klub Medijan Cetore 29 6310 IZOLA www.konjcniskiklub-medljan.si Kmetija Medljan Cetore 29 6310 Izola | ^)^rr>■ uico-'ator. • likovna i atte (pittura) mozaiki/mosaico - glina t creta - body pajiìtìng graf* /grafiti s-kste cenit® st • turnir Rateate / patite ot calde fo-iiitò Spremljevalni program (OJ-ji) Progrpinma d- supporto (DJs) začetek ob 13:00 /NzfoaČe Vi CC za več info in prijave: boriš.dcbrib-^:kisd.si Per iscrizioni e ."tb e jnfcrrraaon: btvris dd)nla^,>k:!sd si » M» £ ponedeljek 15.05.2006 ob 21.30 Latterman (usa) - indie punk Usured (ita) - emo Latterman so preprosto prekleto dobri! Emo core, ali punk, ali pop punk, ali indie ali kakorkoli bi hoteli to zadevo poimenovati, ne bi mogli mimo dejstva, da fantje, karkoli pač že počnejo, to počnejo res dobro. Prihajajo iz New Yorka in v evropi trenutno promovirajo svoj zadnji izdelek "No Matter Where We Go...!", ki je izšel za kultno ameriško emo založbo, Deep Elm Records. Odličen pop punk izdelek, s kričečimi vokali in himniškimi komadi. Ob posluhu je skoraj nemogoče ostati miren in kar prime vas, da bi malo zraven odpeli. Predskupina bodo italijanski Usured, ki za izražanje podobnih misli uporabljajo podobno glasbeno sredstvo. Prispevek: 600 sit. torek 16.05.2006 ob 22.00 J«II11GS Apollo fusai - kantavtor Morgan Finley (cani - kantavtor James Apollo, popolnoma predan svoji glasbi, je na poti že od svojega šestnajstega leta. V enem od intervjujev je dejal:" Lagal sem, kradel in potem pisal o tem. Te dni je sicer vse malo bolj glamurozno, kar vprašajte moj bend." Apollov novi album Good Grief je poln temačnih pesmi, ki pa imajo pozitiven prizvok - okrašene so namreč z ritmi surfa in kabareja v stilu Toma Waitsa. Na tej evropski klubski turneji ga bomo videli v paru z bobnarjem, ki bo spremljal Jamesovo dinamično akustično in električno kitaro v stilu White Stripes. James Apollo je unikaten, poetičen in na momente "ubijalski”. Nanj so med drugim vplivali tako Bob Dylan, kot Elvis Costello in Tom Waits. Koncert, ki ga ne gre zamuditi! Ob njem bo nastopil kanadski kantavtor Morgan Finley. Pesmi piše še od rane mladosti in vedno bolj se poglablja v osebno-izpovedno smer - eden boljših kanadskih kantavtorjev. Med dvomesečno turnejo po Kanadi, Evropi, ZDA in Avstraliji, bo tokrat nastopil brez benda - sam s kitaro! Obeta se edinstvena unplugged izkušnja! Prispevek: 800 sit ______________ Poleg navedenih dejavnosti bo ob festivalu potekalo tudi veliko športnih aktivnosti v okviru tekmovanj »Čista mokra desetka«, ki jo organizira SOUP, od plavanja do odbojke na mivki. Vendar to še ni vse. Celodnevno dogajanje bomo zaključili v stilu in zato bo poskrbel koncert, ki bo sledil v večernih urah. Na koncertu se bodo predstavile skupine iz Kompilacije Obala, ki so jo skupaj ustvarila dva obalna študentska kluba: KIŠD- Klub izolskih študentov in dijakov in KŠOK- Klub študentov občine Koper. Sledil bo še koncert skupine Srečna mladina. Boris Dobrila in Erik Toth, KIŠD- Klub izolskih študentov in dijakov Konec tedna sta se v Shoto klubu zgodila dva med seboj zelo različna koncerta. V petek se je skoraj nenapovedano in zelo last minute pripeljal v Izolo nizozemski kombi, v katerem so bili vsega trije ljudje, porazdeljenih v dva benda... z voznikom vred. Nastopala sta namreč le dva:GOTTHARD in PFAFF Prvi je na oder nekoliko skromno in plašno prikorakal GOTTHARD. Gre za enega ustanoviteljev sodobne amsterdamske emo scene, ki se je, deloma zaradi nekompatibilnosti z različnimi glasbeniki, deloma pa zaradi samega sebe in svojih glasbenih idej, odločil za samostojno kvazi kantavtorsko kariero, ob pomoči samplerju podobni zadevi. Odličen vokal, lepe kompozicije in nasploh prelepa atmosfera so spremljali tega umetnika skozi cel nastop. Za njim pa je na oder huronsko priskakljal sicer že stari znanec izolskega kluba, Pfaff. Anti kantavtor, ki je že res, da nastopa sam, toda na bobnih, medtem ko ima kitare že predhodno posnete in naloopane. Odigral nam je glasbeno zanimiv set, poln kabaretovskih trenutkov in komediantskih izpadov. Občinstvo se je od srca nasmejalo in pelo do takrat še vsem neznane refrene, večer pa je počasi polzel proti sobotnemu jutru. GANG GANG DANCE (New York) Drugi koncert, ki se je zgodil naslednji dan, torej v soboto zvečer, pa je postregel z nečim popolnoma drugačnim od tistega, česar smo kakorkoli vajeni na tem območju (in še marsikje drugje). Na vrsti je bil koncert težko pričakovanih Njujorčanov Gang Gang Dance. Avantgardno mistična zasedba, ki se lovi med free jazzerskimi idejami in kakofoničnimi stvaritvami je v Shoto klubu imela enega svojih zadnjih manjših koncertov. Postajajo namreč vedno večji in vedno bolj iskani, tako v domovini kot na starem kontinentu in še marsikje drugje. In po slišanem je temu tudi verjeti. Kljub vsej eksperimentalnosti so delovali složno, na trenutke skoraj logično in prijetno. Klaviaturist se je delil med, seveda, klaviaturskim delom, prevzel pa je tudi basističnega in elektronsko ritmičnega, kitarist je na kitari igral sintetizatorske zvoke, pevka je s pomočjo echo efekta eterično polnila zvočni zid in bobnar je s svojimi skoraj normalnimi ritmičnimi podlagam izredno dobro del našim slušnim in ugotovitvenim aparatom. Kar poln Shoto je bil priča, ob koncu koncerta, še kulturni izmenjavi slovenske in njujorške glasbene dediščine v obliki bobnarskega jam sessiona, ko je vsak obiskovalec prijel za kašnop tolkalo in tribalno tolkel in mlatil, po vzoru od refoška že zelo lepo razposajene pevke Liz. Odličen koncert, ki nam bo še dolgo donel v ušesih. (Chupa) BICI K LETA ŽUB POSTAIA IZOLA TOUR \m: .. i.-jv, • ■ , S;..: 'h % a *?Sltók 'k : fcis Izolski taborniki smo letos uspešno spravili v življenje štirinajsti (14.)t bičikleta žur, ki je kot že samo ime pove, precej čudna zvrst tekmovanja. Dogodek namenjen druženju vseh, ki radi kolesarijo in uživajo v naravi, dobri družbi ter pravi primorski hrani se je zgodil v soboto 6. maja, takoj po tem, ko smo od unega tam gor dobili zeleno luč za lepo vreme, ki je ključni element za dobro vzdušje. Po dogovoru, nam je pustil samo nekaj blata, da so se tisti željni doživetij iz otroških let, uspešno povaljali v blatu, ter tako prišparali na dragih blatnih kopelih. Bičikleta žur je letos spet ponudil več kot samo brezciljno pedaliranje. Tekmovalci, ki mimogrede ne tekmujejo na čas, po progi rešujejo še razne inteligenčno - kulinarično -spretnostno - šaljive naloge. Proga, ki je tekmovalce vodila po izolskem zaledju, je bila tako polna kontrolnih točk, na katerih so se tekmovalci pomerili hitrostnem krpanju zračnic, poligonu, reševanju testa o poznavanju obale in lokalnih znamenitosti, gurmanstvu, balinanju, postavljanju šotora iz šotorke, spominski igri, izdelavi makete kolesa iz naravnih materialov in še nekaj drugih panogah. Tekmovalci so bili po hitrostni etapi tudi pogoščeni s palačinkami in pečenimi hrenovakmi ter pijačo. KLANCI SO OHLADILI RAZGRETE Ker je smisel tekmovanja v uživanju dneva in zabavanju na progi, za marsikaterega neprimorca pa tudi v spoznavanju novih krajev, je bilo tekmovanje brez stroge časovnice idealno za oglede lokalnih znamenitosti ali pa samo brezčasno uživanje po istrskih vasicah in poteh. Kot bi se reklo, idealen dan za skok na divjo stran. Večina od skoraj 150 tekmovalcev s cele Slovenije je s progo opravila brez večjih težav, naloge so nekaterim povzročale več, nekaterim manj težav, večina pa se je v nalogah zabavala. Za tiste z najbolj pregretimi glavami smo hitrostno etapo speljali v klanec obrnjen navzgor. Tako smo preprečili, da bi kdo kolo zamenjal za raketo in obrnil smisel tekmovanja na glavo. GORSKO KOLO ZA EKIPPO Če je bil čez dan smisel pedaliranja in življenja v poti in ne v cilju, je cilj vseeno bil opravičen zvečer, ko se je druženje nadaljevalo s podelitvijo nagrad najbolj uspešnim ekipam. V kategoriji tabornikov je zmagala ženska ekipa Čokolatna Teljeta, v kategoriji rekreativcev pa moška ekipa Ekippa Glavno nagrado, med 45 sodelujočimi ekipami, organizatorja taborniškega rodu RJS Izola - gorsko kolo, je odnesla ekipa s čudnim imenom Ekippa. Kljub pomankanju domišljije pri izbiri imena, so očitno premogli dovolj le te pri reševanju nalog in premagovanju proge. CVICKARIJO JE NAMOČIL DEZ Študentska organizacija Univerze na Primorskem (SOUP) in Društvo novomeških študentov (DNŠ) sta že drugo leto zapored priravila CVICKARIJO - Festival cvička in kulinaričnih dobrot Dolenjske. Tudi tokrat je bila Cvičkarija v Izoli, na deževni torek pa se je dogajala na parkirišču pri Ladjedelnici. Pozno popoldne, ko se je dež vendarle umiril, so obiskovalci lahko sodelovali v takoimenovanem etno - enološkem delu, saj so se predstavili vinogradniki, vinogradniška društva, rokodelci ter izdelovalcev kulinaričnih dobrot. Obiskovalcem, ki so bili v glavnem starejših letnikov, so dolenjske dobrote in seveda cviček dali na pokušino, pa tudi kupiti se je dalo marsikaj dobrega in okusnega. Le malo več klasične frajtonarce so pogrešali tisti obiskovalci iz hotela Delfin, ki so spregledali, da gre pravzaprav za študentsko prireditev. To je bilo toliko bolj opazno zvečer, ko se je dež spet spravil nad organizatorje, nastopajoče in obiskovalce ter dobro namočil glasbo skupin Panda, Mama Manka z Rock Otočec fanti, Muvaruvagruva, Dan D in MI2. Festival Cvičkarija gotovo predstavlja novo obliko promocijskih in turističnih festivalov, ki je po trinajstih letih delovanja študentski samo še po izvoru organizatorja. Na štirih prireditvah-prizoriščih (Ljubljana, Maribor, Novo mesto in Izola) Festival predstavlja, ter promovira etnološke in enološke značilnosti Dolenjske. Kot sta se razvili dve blagovni znamki, ki poosebljata Festival (Cvičkarija in AlwaysCvičk!), tako sta se izoblikovala dva vsebinsko ločena dela vsake prireditve znotraj Festivala Cvičkarija. Prvi, t.i. etnološko-enološki del, ki je podrejen predstavitvi Dolenjske kulturne dediščine ter tržnim vinogradnikom, in drugi, t.i. zabavni del, kjer se dogajajo koncerti slovenske avtorske glasbe. Festival Cvičkarija je postal največji sejem Dolenjstva in eden večjih festivalov v Sloveniji nasploh, saj ga je leta 2005 obiskalo že 12.500 obiskovalcev. Glede na priprave in nedvomno velik finančni vložek je festival Cvičkarija prireditev o kateri Izolani zaenkrat lahko samo sanjamo. Seveda pa je mogoče vprašanje postaviti tudi drugače: Ali Izola potrebuje za svojo promocijo takšen festival ali kaj drugega. Kakorkoli že, organizatorji so v nemogočih pogojih delo opravili brezhibno. KRIMINALNE PORAŽEN V ŽENSKI KONKURENCI Prodajalki trgovine Mercator sta pri tatvini steklenic z alkoholno pijačo zasačili moškega. Moški jima je hotel s tekom pobegniti, vendar sta bili prodajalki hitrejši in ga na Lonki prijeli ter obvestili policiste. Alkoholno pijačo so seveda zasegli in vrnili v trgovino, tat pa si je prislužil le bronasto medaljo v teku na 200 metrov pa še srečanje s sodnikom ga čaka. VSE NI NAŠE Oškodovanec, ki je pred tednom dni prijavil tatvino kolesa, nas je obvestil, da je videl mlajšega moškega, ki se vozi z njegovim kolesom. Mladenič je bil povabljen na policijsko postajo, kjer mu je bilo kolo zaseženo in vrnjeno lastniku. Zoper uporabnika bodo podali kazensko ovadbo. KOGA NE MARA? Delavci gostinske šole so obvestili policiste, da je neznanec na njihovem vozilu odlomil obe vzvratni ogledali. Neznanec očitno nekoga ne mara, ali je to šola, avtomobili ali zgolj vzvratna vožnja pa se še ne ve. NI OPAZIL DA JE OPLAZIL Nič hudega sluteči občan je opazil, da je neznani voznik na parkirišču trgovine Merkur poškodoval njegovo vozilo in odpeljal. Neznani ni bil dolgo neznan, saj so ga policisti hitro izsledili, zato ga čaka srečanje s sodnikom, dočakal pa je že hitri postopek za alkohol. Drugi voznik pa je povedal, da se je tudi v njegovo vozilo, parkirano na parkirišču pri ladjedelnici zaletel nek drugi voznik in odpeljal. Dečki pravijo, da ga bodo kmalu našli in napotili na znani kraj. NI BIL PRI SEBI Policiste so obvestili, da je voznik v Strunjanu trčil v stebriček in odpeljal, vzrok pa naj bi bil ta, da je menda zaužil večjo količino pomirjeval. Ko je vozil po cesti med Strunjanom in Izolo, je nato, verjetno iz istega razloga zapeljal s ceste v jarek. Policisti ga bodo prijavili za nesrečo pa tudi zaradi morebitne vožnje pod vplivom zdravil ali drugih substanc, kar bodo ugotovili po prejetih rezultatih analize krvi in urina. SAMOVŽIG ALI SAMO VŽIG? Kresovanje je sicer mimo, vendar je na Dantejevi vseeno zagorel smetnjak in potem še bližnje drevo. Iz neznanega razloga so se vnele smeti v kovinskem zabojniku, plameni so zajeli dve bližnji drevesi in ju ožgali. ALARM GA JE PREGNAL Ob polnoči se je sprožil alarm v gostinskem lokalu na Prešernovi ulici. Tja sta takoj prihiteli dve patrulji, ki sta bili tam v nekaj minutah. Neznanec je medtem uspel pobegniti, vlomil pa je skozi vrata in iz blagajne ukradel 5.000 sit. ZA NAVADNA OČALA Občan je obvestil policiste, da so mu na parkirišču hotela Delfin vlomili v osebni avtomobil. Neznanec je vlomil skozi ključavnico levih vrat in si tako omogočil vstop v vozilo, v katerem je premetal notranjost in našel le sončna očala vredna zgolj 500 sit. Z vlomom je na vozilu nepridiprav naredil neprimerljivo večjo škodo. KOZA NOSTRA Jezni občan je obvestil policiste, da so mu v Cetorah klateški psi poklali koze. O lastnikih psov policisti še zbirajo obvestila. MOTONEKULTIVATORJI Srake kradejo vse kar jim pride pod roke. Tako so med drugim vlomili v pomožni objekt na Baredih in lastniku ukradli motokultivator črne barve znamke Barbieri B80. Lastniku so povzročili za pol milijona tolarjev škode. Sumljivi so kmetje, vrtičkarji in vsi ostali. Očitno pa so kmetijski stroji v modi, saj je neznanec vlomil tudi v pomožni objekt v Polju in tam ukradel kosilnico. MALI IZOLSKI OGLASI ŠTUDENTSKE SOBE Stanovanja, poslovni prostori Hotel Delfin odda v najem poslovni prostor, 35 m2. Tel. 05 6607 558. - Oddam 35m2 velik poslovni prostor z uporabnim dovoljenjem, v centru Izole in neposredni bližini parkirišča, tel 041 249 806 v večernih urah - Kjerkoli v slovenski Istri vzamem v najem od 1000 do 5000 m2 zemlje. Pokličite prosim 031 234 622. - Študent išče stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Lahko tudi v Kortah ali na Maliji... tel. 041 246 116 - Kupim kmetijsko zemljišče, obdelano ali neobdelano, primemo za oljke - tel. 041 608 765 - Oddam garsonjero v Dobravi nad Izolo. Cena po dogovom. info 051 428 646 - Mamica s 5-letnim otrokom išče manjše stanovanje ali garsonjero 041 234 591 - Zakonski par srednjih let, najame manjše stanovanje v Izoli, tel 041 254 886 ■ Sobo ali garsonjero v Izoli najamem tel 040 701 108 ■ Kmetijsko zemljišče na Obali ali zaledju kupim tel 041 608 765 -V Izoli kupim stanovanje do 20 milijonov sit. Tel 051 341 727 - Društvo VITA za pomoč po nezgodni poškodbi glave najame manjši prostor za pisarno. Informacije na tel. št.: 040 455 042 ali 051 309 117. Motorna vozila - Za 1.450.000 sit prodam enoprostoren avto Chrysler Voyager 2,4 LE, letnik 1999, prevoženih kilometrov 200.000, zelene metalne barve, original radio z 8 zvočniki, 7 sedežev, moč motorja 110 KW, teža vozila 1720 kg, prvi lastnik, redno servisiran, tehnični pregled narejen v marcu mesecu 2006, nosilec za strešni prtljažnik, 4 nove zimske gume + 4 letne gume (z njimi prevoženih cca 20.000 km), potovalni računalnik, daljinsko centralno zaklepanje, blokada motorja, alarmni sistem. Zainteresirani pokličite na gsm : 031/354-607. - Prodam žensko motoristično jakno, velikost L, ter čelado, oboje dobro ohranjeno. Cena: 20.000 SIT. tel: 040-608-230 - Prodam novo gorsko kolo. Cena 29.000 SIT. Prodam tudi hladilnik kombiniran s 501 zmrzovalno skrinjo. Tel 041 908 046 - Prodam ŠKODO FAVORIT GLX letnik 1993, prometno do avgusta 2006 , za 150 000 SIT. Telefon 05 6415 012 ali 031 707 101. - Prodam avto, Vugo koral letnik 1990, registriran do avgusta, v voznem stanju, za 50.000 sit. in Prodam tudi 4 nove letne gume z 10% popustom, tel.03 1 201 908 Delo - Komercialista išče športno društvo iz Izole, tel 05/6414 190 ali mob 040 903 768 - Kvalitetno opravljam slikopleskarska dela na domu. Tel: 041 233 451 in 631 46 73 - Gostinski lokal v Izoli zaposli natakarja ali natakarico z izkušnjami. Dobro plačilo, tel 041 675 953 - Nudim pomoč pri čiščenju, tel 041 254 886 - Starejšim nudim pomoč pri vsakodnevnih opravilih tel. 031 406 739 - Sem slikoplesklar in nujno potrebujem dodatno delo. tel 041417187 - Učiteljica v pokoju pomaga pri učenju otrok nižjih razredov OŠ,.tel 031 445 651 - Starejšim, nudim kakršnokoli pomoč na domu tel 040 888 649 - Barvam okna in vrata, belim in postavljam luminat... tel.031 406 739 -Bife Sonček išče natakarico. Tel.:040 888 518 - Iščem kakršnokoli delo na domu ( gospodinsko, varstvo,...), info 031 862 579 - Takoj zaposlimo delavko v avtopralnici (Izola) in čistilnem servisu tel. 041 951 035 - Inštruiram angleški in italijanski jezik za vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626 Razno Prodamo malo rabljeno otroško fantovsko kolo 12 COL za 10.000,00 SIT. Telefon: 031/716-988 (po 15.00 uri) - Podarim omaro za dnevno sobo, sestavljeno iz 6 delov - skupna dolžina 270 x 240cm, prevoz preskrbite sami. tel 041 500 531 - Prodam malo rabljeno kopačico /vaipadano/ diesel, 10 Ks tel 05 641 9348 zvečer - Prodam orbitrek rabljen 1 mesec, z vsemi merilci in nastavitvami. Cena: 15.000 Sit. Tel: 040 896-538 - Prodam skoraj nov usnjen dvosed, bele ban e (star 5 mesecev) inf. na tel. 041328 193 - Hotel Marina kupuje barko s privezom v mandraču. Pisne ponudbe pošljite na naslov Hotel Marina, Veliki trg 11,6310 Izola. Dodatne inf.: 051/385 586. - Prodam mini kuhinjo Gorenje /s pripadajočo belo tehniko/, staro 3 leta, za 55 tisoč sit. Tel.: 040-608 230 jetednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Torek je prinesel dež a ga je cvičlcarija, prireditev, ki so jo, skupaj z dolenjskim gospodarstvom pripravili dolenjski študentje, na hitro odgnala. Komaj so se zaslišali prvi zvoki etno glasbenikov je dež ponehal, dolenjski vinogradniki so odprli pipice in do noči je Izola postala prestolnica Dolenjske. KOLESARSKA POT BREZ IMENA? Pot zdravja in prijateljstva je gotovo ena najpomembnejših rekreacijskih poti pri nas. Projekt se, tudi z evropskimi sredstvi in ob sodelovanju sosedov s Hrvaške še izboljšuje, predvsem z urejanjem in asfaltiranjem poti, postavitvijo informativnih in usmerjevalnih označb in promocijskimi dejavnostmi. Le z imenom Parencana se nekateri še vedno sprijaznijo. TUDI MLADI 0L|K0 DOBRO POZNAJO V soboto je potekalo tekmovanje OLJKA ALI TE POZNAM, na katerem sodelujejo učenci 5. razredov devetletke in 4. osemletke iz cele Primorske. Letos je sodelovalo 11 ekip, v finale pa sta prišli dve ekipi Izolanov. Iz Livad Miha Saksida, Miha Štihovič, Ana Biondič, ter iz Vojke Šmuc Ema Kovačevič, Peter Vovk in Tadej M. Cerkvenik. KO MESTO ZADIŠI PO NAJBOLJŠI PIZZI! dostava pizz in ostale hrane na dom 041/ 650 333 rezervacija miz mi «75953