^ viak dan rasen sobot. nadaU in praznikov. jiiued daily ®xcept Saturdaj* Sunday» and Holidaja. PROSVETA ■ • ' . » _ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uradniški in uprsvniikt prostori: 1657 South Lawndala Ava. Offlca of Publication: >007 South Lawndala Ava. Talaphona, RockwaU 4004 leto-^ear XXXVL Cena lista Je $0.00 ■t Chteio. IlUnoU, undtr Um Act of Congrmt oI March a. lm. CHICAGO 23. ILL. PETEK. 28. MAJA (MAY 26). 1944 SubacrlpUon $0.00 Yearly STEV.—NUMBER 104 Acceptance for m«IIing ut special rate of poitage provided for In section 1103, Act of Oct. 5, 1017, autbortzed on Jun« 4. 1010. Zavezniki združili fronti v Italiji Nemška agentura DNB priznala umik nacijskih čet iz krajev obrežnega ozemlja med Anzi-jem in glavno fronto v južni Italiji, Ameriške kolone okupirale Terracino, prodrle dvaj-oet milj daleč in presekale apijsko cesto. Čete oome britske armade prebile nemško linijo ob reki Moletti.—Zavezniško poveljstvo zagnalo sest letalskih armad v napade na nemška mesta in nacijska oporišča.—Kitajci re-okupirali več mest v provinci Honan Neapel. Italija. 25. maja.—Peta zavezniška armada je spojila svoji dve fronti med Anzijem in Terracino danes in s tem omogočila skupno prodiranje oboroženim silam proti Rimu. Spojitev je bila izvršena po bliskovitem pohodu in zdrobitvi nemške obrambne črte. Glavni zavezniški stan poroča, da nemške divizije drve iz severne Italije v južno Italijo. Sovražna sila je dobila strahovite udarce v zavezniški ofenzivi, ki se je pričela pred dvema tednoma. Število nemških vojakov, katere so zavezniki ujeli, je narastlo na 10,-000. Nemške čete, ki so držale Terracino, beže proti severu. London, 25. maja.—U r a d n a nemška časniška agentura DNB je danes naznanila umik nacijskih čet iz vseh krajev obrežnega ozemlja med Anzijem pod Rimom in glavno fronto v južni Italiji. Neapel, Italija. 25. maja.— Ameriške kolone so okupirale Terracino, pristaniščno mesto in nemško vojaško trdnjavo, prodrlo dvajset milj daleč in presekale apijs^o cesto, ki vodi v Rim. Prve kolone so dospele to točke, ki je oddaljena samo 20 milj od Rima. Apijska cesta je bila pretrgana na severni in južni strani Cisterne. Ameriške čete, podprte s tanki, so udrle v Terracino po ljuti bitki z Nemci. Ameriške vojaške straže so udrle v mesto zadnjo nedeljo, a so se morale umakniti. Drutfi oddelki ameriške ar-m;ide prodirajo proti San Feli-^ju in skozi hribe na severni strani Terracina. Odpor sovražnih se krha pod udarci. Kanadske čete so bile zagnana v akcijo kot separatna sila ®snie britske armade. S podpo-r" ok lopni h kolon so zdrobile Hitlerjevo linijo v sredini in PMrle na drugo stran Ponte-«wva. Nacijike divizije med lerTl mestom in Aquinom so v Mi, i/ katere se najbrže nc »"i" izmotale. . Arr" i iške oklopne kolone ru-S>J" nemške utrdbe na obeh stra-Cisterne. Poročilo, objav-'J'"" danes zjutraj, trdi, da se prodiranje nudaljuje. Divizije *mske armade, katere povelj-n,k J'" feldmarlal Albert Kessel-n,lH. so že delno obkrožene na ®**mlju med Terracino in Ci-rr'"- Kdin« pot za umik jim J''K,prtu v smeri Casiline, toda . (,i» jo bodo zavezniške zaprle. ^'Vranje zavezniške oborože Hi' na kopnem podpirajo JJ' 1 letala z bombardiranjem kih |„,/lcij in V0ja4kih kon. "l,ani Na konvoje nemških l' "ufl vozil 80 padale bom j. razbile več sto vozil, j !,J'J,'| komunike pravi, da »o " čete okupirale Pico, "" točko, pet milj za-Pontecorva, in nave-• z ameriškimi oklopni-r' mi na severni strani ''Kleda, da bodo kma-kale nemške komunika v«z Rimom, '"»me britske armade ao '»emško linijo ob reki bližini Lit ton je. To < v rokah aovražnika 1 zavezniškega topni-n'bardiranja. Izprazni-v<°v )e bila odrejena • t kom bombardiranja. tu. 'T London, 25. maja.—Vrhovno zavezniško poveljstvo je zagnalo šest separatnih letalskih armad v napade na Hitlerjevo "evropsko trdnjavo". Čez 7600 bojnih letal in bombnikov je metalo bombe na nemška mesta in industrijska središča ter nacijska oporišča v okupiranih državah. Bombe so padale na Berlin, Pariz, Dunaj in druga mesta. Nacijska oporišča v Franciji, Belgiji, Holandiji, Avstriji in Jugoslaviji so bila tarča bom-bordiranja iz zraka. Sodi se, da so zavezniški letalci vrgli čez 7000 bomb na nacijska oporišča. V spopadih v zraku so sestrelili 72 nemških bojnih letal. Zavezniške bombe so padale tudi na Dunajsko Novo mesto, vojaško letališče pri Munchen-dorfu, južno od Dunaja, letalske tovarne pri Atzgersdorfu in vojaške naprave pri Gradcu. Paarl Harbor, Havaji, 25. ma-a.—Ameriški letalci so izvršili nove napade na japonske baze na Paramuširu in Šumumušu v KUrilski otoški grupi in no otoku Ponapu, poroča poveljstvo ameriške bojne mornarice. Bombe so porušile več objektov in zanetile požare. Čungklng, Kitajska, 25. maja. —Kitajske čete so izvršile več uspešnih protinapadov na japonske pozicije in reokupirale nadaljnja mesta v provinci Honan, se glasi uradno poročilo. Čez dva tisoč Japoncev je pad-o v bitki s Kitajci pri Jenčingu, nadaljnjih 700 pa v bitki pri Lohu. Jenčing leži v bližini proge železnice Peiping-Hankov Kaos v francoski transportaciji Zavezniški bombni napadi učinkoviti London, 25. maja.—Robert de Beauplan, radijski komentator, je na pariški radiopostaji pod kontrolo nacijev dejal, da J<" francoski železniški sistem v kaosu kot rezultat zavezniške letalske ofenzive. "Zavezniki so v bombnih na padih razdejali železniške proge in postaje ter razbili veliko število lokomotiv," je dejal. "Se boterji so vrgli iz reda ves h.dro-električni sistem v Franciji . . . Mesta so opustošena in nastalo je akutno pomanjkanje živil, zlasti v Parizu . . . Nihče ne more potovati in uveljavljene 10 bH« nove restrikcije v uporabljanju elektrike... Francoz i dolže Nemce za mizerijo, ki je zadela deželo." Jti ... Londonski krogi vidijo v radij ski oddaji nemško potezo, s katero hočejo premotiti zaveznike Očitno je, da Beauplan ne bi • svojem govoru podal tako črne slike o situaciji v Franciji brc* dovoljenja nacijskih avtoritet Podana je bila ob peti obletnici formiranja os.ščne vojaške zve-Ob tej priliki je Hltfrr po Nemci pognani z utrjenih pozicij Maršal Tito naznanil nove zmage London, 25. maja.—Glavni stan maršala Tita, poveljnika jugoslovanske osvobodilne armade, poroča, da so partizani pognali Nemce z utrjenih pozicij pri Žužemberku v Sloveniji in da napredujejo v Sandžaku in Srbiji. Partizanske enote so v ofenzivi na skoro vseh frontah. Čez 500 Nemcev je padlo v bitkah s partizani. Poročilo pravi, da so partizani razbili tudi enajst nemških vojaških vlakov. Na Hrvaškem, kjer so Nemci v ofenzivi, so partizani izvršili več protinapadov in odbili naskoke na svoje pozicije. Avery je zahteval vojaške čete Izjava federalnega justičnega tajnika Waahingion, D. C., 25. maja.— Sevvell L. Avery, načelnik odbora direktorjev Montgomery Ward & Co., je dobil, kar je zahteval, ko so ga vojaki odnesli iz njegovega urada v Chicagu. To dejstvo je razkril federalni justični tajnik Francis Biddle na zaslišanju pred kongresnim odsekom, d vodi preiskavo glede legalnosti zasege lastnine kompanije po federalni vladi. Načelnik odseka je kongresnik Jiamapeck, demokrat iz Georgije. "Zahtevam silo!" je dejal Ave-ry, ko ga )e Wayne C. Taylor, pomožni trgovinski tajnik, pozval, naj zapusti urad. Te besede Averyja je citiM > Biddle pri zaslišanju pred odsekom/ "Avery ni hotel priznati oblasti predsednika Roosevelta glede zasege lastnine Montgomery Ward &i Co. v Chicagu," je rekel Biddle. "Kar je Avery iskal, je dobil. On je zavzel nasprotno stališče kot pa so ga uradniki in direktorji drugih kompanij in korporacij, katerih tovarne je zasegla federalna vlada. V enem oziru ata Avery in John L. Lewis enaka z razliko, da se Lewis ni upiral zasegi premogovnikov, ki je rezultirala v končanju rudarske stavke." Biddle je dejal, da je Koose-velt odredil zasego lastnine Montgomery VVard & Co. na podlagi provizij Connally-Smi-thovega zakona, ki mu dlje to oblast. Odredba je bila izdana, ker se je Avery uprl odloku vojnega delavskega odbora, da mo-sk len i ti pogodbo z unijo ra United Retail, VVholesale & Department Store Employees. Ta unija je preklicala stavko po izdan ju odredbe, ki bi se bila, ako bi bil Koosevclt posegel v VELIKI USPEHI AMERIŠKE LETALSKE SILE Američani sestrelili 20,-174 sovrainih letal KOOPERACIJA Z RUSKIMI LETALCI Waahlngton. D. C., 25. maja.— General H. Arnold, vrhovni poveljnik ameriška letalske sile, je dejal, da so bombni napadi na nemške letalske tovarne rezultl-rali v padcu produkcije za 75 odstotkov in razdejali komuuika-cijske zveze, zaeno pa je priznal, da ne ve, ali bo bombardiranje nemških mest in industrijskih središč vrglo Nemčijo iz vojne ali zlomilo bojno razpoloženje ljudstva. "Mi ne vemo, kaj vse lahko stori letalska sila, kakršna je naša, ker ne more nihče zagnati take sile proti nam«" je rekel general na sestanku s časnikarji. "Mislili smo, da smo zadajali težke- udarce sovražniku v preteklem letu, toda ti se ne morejo primerjati udarceji, ki jih dobiva v zadnjih mesecih. Naši letalci lahko dosežejo vse kraje Nemčije in vsi ao izpostavljeni napadom iz zraka." Arnold je razkril, da so ameriški letalci od 7. decembra 1941 do 15. maja 1.1. v operacijah proti sovražnikom na vseh frontah sestrelili in uničili 20,174 sovražnih letal in poškodovali čez sedem tisoč. Ameriške izgube v tem času ao znaftale 6237 letal. Glavni namen bombnih napadov na Nemčijo je uničenje nemili« letalske sile, letalskih town, letališč, paraliziranje intlu^j in ekonomskega sistema. "V prvih bombnih napadih na Nemčijo je bil odpor močan," je rekel. "Nemci so zagnali 400 in več letal v spopade. Nemške izgube so bile ogromne, kajti zdaj le redkokdaj pošljejo 200 letal proti našim." General je na sestanku s časnikarji razkril kooperacijo med ameriškimi in riukiml letalci, ni pa hotel razkriti podrobnosti. Dejal Je le, da so ameriški letalci raztegnili operacije proti vzhodu, ko so ruske armade začele prodirati proti za padu. Letalaki Kili Amerike In Rusije sta se *e večkrat utrnili v operacijah proti sovražniku. nc konflikt, morda razširila na dru ga podjetja kompanije. Juntični tajnik Je dalje rekel, da je Averyjeva kompanija od-»lovila 400 do 500 delavcev od decembra preteklega leta do aprila tega leta v pričakovanju, da bo n tem vplivala na izid volitev glede rep rezan taci je dclav* cev pri kolektivnih pogajanjih. Pri volitvah, katere je odredil in nadziral federalni delavski odbor, je unija omagala kljub ma« hinacijam kompanije Sodiiie podprlo oblati uprave cen VVashington, D C., 25 maja — Federalno vrhovno sodišče Je z osmimi proti enemu glasu p**!-prlo oblast urada administracije cen glrd«' odtegnitve blaga, ki w v ka- deli v odrtu rkih, onirn, ki kršijo r« fulacije. Proti j«- glawival aa-teri prav,: _ ^^ M Koberts ki pa n, po- ze. sla I poslanico Mussoliniju, Uiad administra- "Irraziti hočem ---------. „ ■ ro 7'm.go oMH v t-J vojn, U.nll . - lL. :.,.an Wi mit na-1 nje corazum določa izravnavo nastalih sporov na podlagi provizij |*igodbe med kompanijo in jn-tlmi unijami A I) H. Pet na j »t uradnikov avtne unije oditavljenih Detroit, Mich., 25. maja.—Kk-M-kutiva unije zdiuženih avtnih delavcev je odstavila petnajat uradnikov krajevne unija zaradi kiienja protlstavkovn« obljub«. Uradniki so bili obdolženi i*igo-vot nohti ra stavko v sedmih tovarnah Chrv»l«*r Motor Corp. Ta je bila preklicana zadnji torek Člani nemškega konzulata zapušte Tangier Umdon, 25 maja,—ftpanske avtoritete so on-/ulata dane« zapuatiUi Tangier, ostali pa Jtm bodo »ledih Domače vesti Oblaki Chicago.—CJ1. urad SNPJ ln uredništvo Prosvete je 24. t. m. obiskal Louis Harborich, zastopnik Prosvete, Milwaukee, Wis. Sa vrnil a bojišča New York.—Te dni se je z evropskega bojišča vrnil na svoj dom v North Bergenp, N. J., saržent Frank Terček. V Italiji je bil nad 13 mesecev kot topni-čar V repu bombnika. Udeležil se je čez 50 poletov, nakar je dobil mesec dopusta. Poleg drugih priznanj je dobil tri zvezde, kar pomeni, da je bil v treh večjih bitkah v zraku. Frank je večkrat preletel Jugoslavijo in se udeležil napada na Steyer in Dunajsko Novo mesto v Avstriji, Celovec, Sofijo, Belgrad in Pleito. Ko so se on in drugi letalci vračali v svoje baze po napadu na Plešto, so dobili poročilo, da bodo v Sloveniji zadeli na sovražna letala in res so imeli z njimi bitko blizu Ljubljane. Njegov najmlajši brat Eddy je tudi odšel v armado ln se ve*ba za letalca na Kessler Ficldu, Miaa. Nov grob v Madlaonu, 111. Madison, 111.—Umrl je Matt Kopač, star 57 let in član društva 250 SNPJ. Imel Je dve operaciji, zadnjo v novembru preteklega leta. Zapušča ženo, štiri sinove in eno hčer. Smrt mlada članica Presto, Pa.—Dne 22. t. m. Je po kratki bolezni umrla Helen Petrovčlč, Članica mladinskega oddelka društva-166 SNPJ in hčerka predsednika tega društva Antona Petrovčiča. Stara je bila 13 let ln podlegla jo turu na možganih. Bila je doplaovulka Mladinskega lista. Zapušča starše, dva brata ln ve* »orodnikov. Washington molči o kupčiji z Rusijo ' i Govorice o izročitvi bojnih ladij Waahlngton, D. C.. 25. maja — Bela hiša in vojni departmeut molčita glede poročil, da je Ku-Nija dobila ameriške bojne ladjt} in parnikc. Zadeva je vojaška tajnost, kar pa jiotrjuje domnevo, da je bila zadevna kupčija sklenjena, Predaednik Koosevelt Je pred več meseci na konferenci a časnikarji naznanil, da sta Amerika in Velika Britanija pristali na to, da. Rusija dobi eno tretjino bojnih ladij italijanske mornarice, ki je prišla tx»d njuno kontrolo pO kapitulaciji Italije. Mnenje prevladuje, ila poročila, da je Itusija dobila nekaj bojnih ladij, niso brez |»odlage. Mornarlčnl tajnik ForrcMtall je izjavil, "da vojaški razlogi prepovedujejo objavo detajliraiilh informacij.M Stephen T. Karly, Kooaeveltov tajnik, je okrcal »eriatorja Brid-ge*a, republikanca iz New Ifampshiia, ki je v svojem govo-tu v senatu omenil poročila o sklenitvi kunčije z Kuaijo, du slednja dobi bojne ladje. Kongresnik Iloffman, republikanec iz Mtchigana, Je tudi rekel, da je Huiiija dobila ali pa bo dobila ameriške bojne ladje in pamlk«. Ne mike čete prihajajo v Bolgarijo Isondtm, 25. maja -Poročilu iz Berna. ftvica, ln Htoekholma, švedsku, omenjajo prihajanje nemških čet v Bolgarijo ln ds »o naeiji zaprli mejo med Bolgarijo *ri Turčifo. (ieneral Maaimi-iian von Wetchs, vrhovni poveljnik nemške oborožene sile na lialkanu, Je ustanovil svoj glavni stan v Borbeno, pristaniščnern meatu ob Črnem morju. Ve»t iz Berna trdi, da Je Hitler po/val Bogdana Filova, predsednika bolgarske vlade, na konferenco v Berebtengaden Fllov je Ia za* jMJStll H»ifljO Churchill se izrekel za ustanovitev svetovne lige Načela Atlantškega Čar-■ terja ne veljajo za Nemčijo ANGLIJA PODPIRA MARŠALA TITA London, 25. maja.—Premier VVinston Churchill je v svojem R5 minut trajajočem govoru v parlamentu, prvem po treh mesecih, o zunanji politiki naglasi!, da Je za ustanovitev svetovne organizacije treh zmagovitih velesil- Velike Britanije, Amerike in sovjetske Husije s svetovno skupščino manjših držav, ki pa mora razpolagati z mogočno oboroženo silo, da bo lahko vzdrževala in ščitila mir v povojni dobi in ineprečila agresije v bodočnosti. Premier je orisal svetovno situacijo na predvečer zavezniške invazije Hitlerjeve "evropske trdnjave", dasi ni omenil, kdaj bo sunek izvršen. Poudaril, je, da deklaracija glede brezpogojne kapitulacije Nemčije In Japonske še drži in da ne bo nobenega barantanja z Nemci in Janonci glede .sklenitve miru. "Načela Atlantskega čarterja ne veljajo za Nemčijo," Je dejal. "Borba se bo nadaljevala, dokler Nemčija ne kapitulira. Nacizem mora biti uničen, da ne bo nikdar vaČ ogražal intru. Zločinci, ki so skušali podjarmiti najprej Kvropo in potem ves svet, bodo dobili xa*lužeito ka-um. Nemčijo na mor« pričakovati nobene garancije od zaveznikov, tla ne bo (eritorijalnih sprememb. Naš namen Je ustanovitev svetovnega reda in organizacije, ki bo skrbela za pre-prečenje vojn v bodočnosti. Ta mora raz.|M)lagati z oboroženo uilo, da bo lahko krotila agre-Norje." Churchill je dalje rekel, da Je Turčija zapravila pravico do predstavništva na mirovni konferenci, ker Je zavrnila povabilo, naj se pridruži zaveznikom v vojni proti Nemčiji. Velika Hiitanija in Amerika sta jI do-Ntavili orožje v vrednosti £ez $80,000,000 v preteklem letu v upanju, da se bo pridružila zaveznikom, Ker tega ni storila, Ji je bila potnoč ustavljena. Italijanski kralj Viktor F,ma-nucl je del zagotovilo, da se bo odpovedal prestolu lu umaknil v privatno življenje, ko bodo zavezniške armade vkorakale v v Itim. Ko InhIo Nemci pognani iz Italije, Ikj italijansko ljudstvo dobilo priliko, du si izbere vla do, kakršno bo hotelo. General Charles de (iinille, predsednik franuoNkega narodnega odboi a, je bil jiovubljen v !>iiidoii na diskuzije glede od-rtošajev med odborom, Veliko Bntanijo in Ameriko Churchill je pojaftnll, da Velika llrltaiiijH in Amerika ne moieta prlznuti od! u /a provizorlčno vlado Francije, ker nista gotovi, al! repie/ifntira fruneo«ko ljudstvo ali n«*, toda hklepuli no botifu ko|W'lj z Lavalovo vlado v Vi ehyju in ne /. onimi, ki so |>ove zani z njo. k Churchill je zugovarjal brit sko politiko napram ftpunijt Dejal Je, da Je pred štirimi leti l/gledalo, da m« \*> fipunija pll-diužllu Ital^i in Nemčiji in tu udttla Hitlerjevemu piltUku Ce bi se bila, bi bile nemške čete okupirale de)elo lir »kušale /a vzeti (iibraltui, britako trdnja vo ob vhodu v Hre«lo/emiiko MM*rje, Premier Je v svojem govoru razkril, da Je Velik« Britanija Uktavila pošiljanje orožja generalu Mihajlovi/tj, ker se ne bori proti sovražniku In nekateri njegovi častniki celo pomagajo Nemcem in »klepajo kupčija t njimi "Velika Britanija In njeni zavezniki bodo skrbeli, da do- bi maršal Tito, poveljnik jugoslovanske osvobodilne armade, vso mogočo |K>moč v orožju, strelivu in drugem bojnem materialu," je dejal. "Storjeni so bili koraki, du Tito pošlje svojega osebnega odposlanca v London, da bodo zavezniki ločno poučeni o razvoju dogodkov v Jugoslaviji. Naš namen je spojitev vseh jugoslovanskih sil pod vojuškim vodstvom maršala Tita v borbi za ii-gon Invaderjev iz Jugoslavije." - Churchill je izrazil obžalovanje, ker napori Velike Britanije /u dosego zbližanja med poljsko ubelno vlado in sovjetsko Rusijo niso uspeli. "Mislim, da ovire niso nepremagljive in da bo prišlo do zbližanja," je dejal. Premier izrazil upanje, da ae bodo grške grupe, ki se kavaajo med ae-boj, sporazumele in ustanovile enotno fronto ter se skupno borile proti sovražniku. Wheeler priporoča naborne olajšave Proti vnova£«nju molkih v starosti, čez 30 Ut Washlnflion. D. C.. 25. maja.— Senator Burton K. VVheeler, demokrat Iz Montane, ju dajal pri zuslišanju, ki ga vodi odsek za vojaške zadeve, da bi morali na-launl iftadl uatavltl vnovačenje moških v starosti čex 30 let. Wheeler je nastopil pred člani senatnega odseka kot avtor načrta, ki bi, ce bo sprejet v kon-giešu, ustavil vnovačenje moških v starosti čez 30 let in onih pod .10 leti, k! so postali očetje prAi japonskim napadom na Pearl Harbor« Senator je dejal, du iiuujo naborni uradi zadevno oblast, "federalna naborna administracija je prvotno vnovdčevala moške v starosti do 45 let," je rekel VVheeler, "Potem je znl-žalu maksimalno vojaško starost rta Mil let. Nobenega ugovora ne more biti proti zulžanju ataro-sli na 30 let, ker sta inornarlčnl tajnik in vojni |>odtaJnlk izjavila, da mornarica In armada nočeta mošktii nad starostjo 30 let. Tretja je končati konfuzijo, ki Jo povzročajo konfliktne Izjave uruiliiikov naborne admlnlatra-eije." x Noben korak ni bil atorjen glede VVluVlerjevega zakonskega načrta. Možnost Je, da pride na dnevni red prihodnji teden. Donald M, Nelson, načelnik odbora /a vojno produkcijo, je tudi nastopil pied člani senatnega odseka. Izjavil Je, da Je pomanjkanje delavcev v nekaterih industrijah še vedno občutno. Te potrebujejo najmanj pol milijona novih delavcev, da ae za-maše vrzeli, ki so nastale kot |»oMledica vpnkliea delavcev v vojaško službo. Norveška lutkareka vlada napada zaveznike l/indon, 25 maja.— Nedavni dogovor med norveško ubežno vlado in zavezniki, nanašajoč aa na ustunovitev civilnih administracij na Norveškem po osvoboditvi, izrablja vlada premlerja QuiHlinga, Hitlerjeve lutke, v propagandi, katere cilj Je zabitje /agozde med iiorvaikim ljudstvom in ki al jem ter njegovo ube/no vlado. Dejstvo, da Ja Kutija poleg Velike Britanije in Amenke pripisala dogovor, prikazuje kvlzlmški tisk kot evidenco, da so novjeti dobili proato roko na Norveškem Ta trdi, da sta Velika Bntanlja in Amerika pristali na Stalinovo zahtevo, da Rusija dobi vso severno Norveško do Narvika Kralja Haako-na in člane njegove vlade )e tisk otnačil za izdajalca. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTBKMEMT GLASILO I« LASTNIMA SLOVEMSKE HABODKE PODPORHE JEDHOTE mm Matkmal BmH&I Soctoty of and publhMd br Naročnin« M Zdru4»o» driare 0«ren f ].00 M pol loto. »1.40 sa fetrt Uta* aa CfckHO »» Susbcriptkm r.l*: for 1»* Unltad »UJ*> C^dTuMp^t T"* Chic«ga »d Cook Couniy t?30 P* (or«*» counlrla. »M« P** J Cm oglasov p« do«o»oru.-Rokop*«I doptoov In^ tlante* m d. nataja. Rokopis lilfama dr.mTp«mi Ud.) §• TfMio po4U}«l«!Ju 1« T »lui«K S* ***** »od u^oliaid .rtkU. wiil not b. accomputiMl br ifM-addrs«iiad and NmIot m tm. k« Im «tik i U»tom: PROSVETA 2M7-59 So. Lawndale Ave„ Cblcago 28. IlllnoU MEMBCR OF THE FEDERATED PRESS on* Datum v oklepaju na primer ak stara igra se nadaljuje. Kazni Browderji so dovolj trenirani, da lahko spreminjajo linije tudi brez kominterne. Sedanji interesi Sovjetske Rusije »ahtevajo, da Stalin v svetovni politični šahovnici potolaži ameriški kapitalizem, ki obeta postati najbolj dinamična svetovna ipilitaristična sila po zlomu Hitlerjeve monlne mašlne in japonskih imperialistov. Potolaženje ameriškega kapitalizma je potrebno za neko dobo iz čisto praktičnih razlogov: da Rusija na eni strani razširi svoj vpliv preko EvropV, na diugi strani pa pridobi dovoli časa, da si ozdravi globoke rane, kateie ji je usekala sedanju vojnu. Potrebuje dovolj časa, da poplavi materialno škodo, ki je ogromna, nadomesti milijone padlih in pohabljenih z novo generacijo: z novim pridelkom "topovske kline" in se pripravi na—tretjo svetovno vojno . . . In ker je bila ameriška komunistična stranka vedno zvesta slu žabnica Moskve, zato tudi sedaj razume svojo nalogo. Tako se je v zadnjih |wr letih, odkar je bila napadena Rusija, prelevila iz sktajne levice v skrajno ilesn co. S svojim oportunizmom, ki se iziaža v periodičnem spremlnj in ju "linij," s svojim macehiavcliz-mnm (Jezuitlzmom) in z dobro nabasano blagajno si je v zadnjih letih zgradila močan politični »n propagandističnl aparat; posebno ic pitala sila v marsikateri uniji CIO, ker ji je do utrditve mnogo pomagal sam—John L. l*wis! Mislil je, da bo v svojih velikih organizatoričnih kampanjah i,'.rabil komuniste za svoje namene, taktično pa so oni njega izrabili za svoje namene in se utrdili v unijah. In kt-r lusku zunanja politik » htremi za "kolaboriranjem" (sodelovanjem) z ameriškim kapitalizmom v svrho protekcije "ruskih interesov," tako sta se Browder" in Ftoster z vsem svojim uparatom vigla v "kolaboraeijo" z Wall streetom m Roosevoltovo admini-stiacijo. Pred par meseci je Drowder< podal značilno izjavo, s katero je "likvidiral" vnak Im>| za socializem in s« izrekel za—"free enteiprise" ali "svobodno |>oiljctntfttvo," pod katero znamko se dane« »knva mofw*poli*tičnrk;ipitall/em. Izrekel se je tudi proti VMtki novi uli tretji stranki, če . da je za Ameriko najbolje, ako se d i / i svojih ntarih kapitalist ien> h strank. Istočasno m> se komunisti v Nrw Vorku vrgli z vso energijo in sredstvi. ki niso majhni, na "okuplranje" ameriške (newyorške) delavske stranke pri zadnjih primarnih volitvah. To se jim je p >*nčilo s sodelovanjem Sidn« vja Hillmana, predsednika krojaške unije Amalgamated Clothtng Workers in načelnika političnega odbora CIO lltllruan sicet ni k« muriist in tudi ne sopotnik, marveč* lune v tej potezi izrabiti komuniste za svoj namen, ki je nominacija in ponovna izvolitev predalnika Hoosevelta. Tako w> komunisti in njih sopotniki v New Yorku prišli do elek-totalni^a uparatu, do delavski stianke, katere niso oni ustanovili niti zgladili, marveč so jo dobili v roke z "vrtanjem od znotraj." To stranko bodo v državi Ne^ York /u piuj napauan H-- p* N*rnce: ^ * ii a.,« pioiro vem Vam, da je po naših sumah bič, 19511 Muskoka Ave., Cleve- ' ..* \ ... . .. ^iv., i padlo na stotine ?n stotine fasi- land 19, Ohio. Frank Barbič. 53. SHOD V AKRONU A kron. O.—Združeni odbori biji komuniste, ampak sami se- stov in nacistov. Italijani so mi-jslili, da bodo za vselej ostali na Hrvaškem, ampak grdo so se I zmotili. Vpili so, da bodo iztre- ameriških Jugoslovanov v Akro- be so iztrebili, kajti bežati so nu, Barbertonu in okolici vabi morali z naše zemlje kar so mo^-vse Srbe, Hrvate, Slovence in ^ ^^ j^o bežali tudi Nemci Maccdonce na velik narodni iz vgeh ^jh krajev, kjer seda-shod, ki se vrši v torek, dne 30. nes fe upirajo naši sili. maja, ob 7^30 zvečer v šolskem osvobodilna! avditoriju Perkins, W Exchange ^ ^ jn ^ in Bowery, dva bloka severno od J J 3 yy Main Streeta v Akronu. svoj/h vrstah> vsak dan pa pr, Lokalni odbor je povabil " kajajo nove moči. Največ pre-glavnega urada v New York lju- glavice nam deia prehrana, di, ki vodijo Združeni odbor, ka- paR na§ narod nam gre z , teri s pomočjo znanega sloven- ljem na roke povsod p0 Jugosla skega pisatelja L. Adamiča že leto dni požrtvovalno deluje in I t poroča v javnosti o junaški bor- l "Drag. strie, predno konc™, bi našega naroda v Jugoslaviji Vas prosim, ds odposljclo to piv ____l.n rt nrnoliotn Ifltim.'! Mf^« vcsei pod vodstvom maršala Tita in njegove partizanske armade. Na tem shodu boste imeli pri mo, ko ga prečitate, vašima bratoma, mojima stricema, v Cana-.Ido, ker jaz nimam njunih našlo- liko slišati sledeče govornike: I v™ Na ta nacui bosta tudi ona Zlatka Balokoviča, znanega hr- dva "vedela, da se borimo vatskega violinista in začasnega osvobodilni vojski za nase pr vh predsednika Združenega odbora; ce. Upam .da nam boste ^p^n n Savo Kosanoviča, bivšega jugo- tudi vi tam J slovanskega ministra in znanega Ameriki. Smrt fašizmu Svobo borca za narodne pravice; Niko-|da narodu laja Drenovca, duhovnika in zna nega govornika; Janka Roglja, znanega slovenskega narodnega delavca iz Clevclanda ter druge. Upamo, da se gotovo udeležite tega shoda, da boste slišali o borbi našega naroda v Jugoslaviji. V. H. Lauter. Slika kaša savmlikt tovorni parntk. na katerega )• treščila nmnška bomba, ko M )• nakajal nek)« ob airiške* obrei)u. GLAS IZ STAREGA KRAJA So. Chlcago, IIL—Pred tremi tedni je br. Vinko Vidmar, član našega društva št. 8 SNPJ, prejel pismo iz starega kraja od svojega sina Rudolfa in pismo od sestre Tončke iz Ravne Gore, Gorski Kotar, Jugoslavija. Pismo, kakor je razvidno s poštnega pečata, je bilo oddano na pf-šti nekje v Egiptu. V kuverti sta omenila, kdo je pismo nesel v Egipt, ampak cenzor je to iz-strigel. V pismu piše, kako sedaj živijo, o partizanih in o trpljenju našega naroda. Brat Vinka Vidmarja Dolfe je bil v italijanskem ujetništvu in ko je Italija kapitulirala, so ga pa Nemci odgnali v ujetništvo. Ravna Gora. kakor mi je povedal br. Vidmar, šteje okrog osem tisoč prebivalcev. Pismo se glasi: "Dragi stric! Sprejmite moje pozdrave. Najprej Vam želim sporočiti, da sem živ in zdrav, dobrega zdravja pa želim tudi Vam in Vaši družini. To pismo Vam pošiljam po (ime izrezano). Naj Vam povem, da pri nas je sedaj slabo, kajti tukaj se bije hud boj proti fašizmu. Jaz sem sedaj*v vojski v Delnicah, ampak borbe se vršijo po vsej državi. Partizani se borijo proti okupatorju vsepovsod, okrog Karlov-ca in Ogulina, tako tudi v Bosni in Hercegovini, v Cm i gori in Dalmaciji, po vsej Hrvatski in Sloveniji. Hudi boji so v tekij tudi v Vojvodini ter v drugih Drugo pismo, ki je bilo posla no v isti kuverti, je od «ori omenjene Tončke. Datirano je bilo dne 1. marca 1943 in se v izčrp ku glasi: "Dragi sorodniki! Najprej |> šiljam moje pozdrave vsem skupaj, tako pošiljajo ^pozdrave tud mama, France in Ivan. Pri nai živimo tužno življenje v tej dolgi vojni. France je odšel v Slavonijo, Ivan pa je doma in nam pomaga. Mama so zdravi. Ic oslabeli so, kajti oni so žc stan. Vedno sprašujejo po Tebi in zelo radi bi videli, če bi jim pisal- ako bi bilo mogoče, tako bi rad« dobili pisma tudi od ostalih otroK. "Gotovo čitate v novinah « partizanskih bojih, kako junaško se borijo proti okupatorju in proti domačim izdajalcem tega Vam je opisal v svojem P»*J mu Rudolf, katero Vam m I" 1,1 začno z mojim pismom. l;Pan,< da ga boste dobili. Smrt mu! Svoboda narodu!" Poleg gornjih dveh <" ,a omenjena sorodnika Vinka Vtn-i marja poslala tudi prepis Parl' zanskih pesmi v hrvaščini » vsega tega se jasno ftrM« naš narod po vsej Jugo^vi;« ^ deluje s partizani fn t nj>*< osvobodilno fronto. Jo*. Koslch. * 26. MAJA ^..............^ ^__ ZAPISNIK izvršnega odbora SANSa 12. aprila 1944 (Nadaljevanje) 1 grat 2»l«r: Sedaj SANS ne dela drugega kot za Tita in Tita in Tita in nič drugega. Brat Kristan: Ni samo Tito, so še drugi. Kdaj že se je Ribai; Lu za isto stvar, za katero deluje danes! Imena političnih strank Jugoslaviji danes ne pomenijo ničesar več. Svečenik Zečevič je hil preje poveljnik četniškega oddelka; danes ima važno pozicijo nrovizorični vladi. Mene nobena propaganda ne bo prestrašila *l«kim "komunizmom." Naciji se danes poslužujejo vseh trikov. K« ta način so hoteli zlorabiti tudi moje ime s tem, da v dotičnem Bjnifestu izjavljajo, da so poslali prepis tudi meni. Jaz nisem tfesar prejel. Kot predsednik SANSa pa sem vedno pazil, da J^o nikoli ničesar sklenili ali storili, kar bi bilo v nasprotju z resolucijami kongresa. Osvobodilna fronta Jugoslavije ima svoje nstopnike po celi deželi in vsi delajo slično, kot se naglasa v naših rtsolucijab. Če pridejo med nas od nasprotnikov načrti o poko-bevanju, jih moramo vzeti kot pretvezo za njihovo lastno propa-cindo. Saj nismo otroci. Vse je le izgovor, da bi se Um ustanovila vojaška sila, ki bi podprla reakcijo in njen povratek. Žrtve bodo, če se vodi aktiven odpor aH ne. Slovane hoče Hitler uničiti, posebno pa so mu na piki Slovenci. Če se mu posreči razdvojiti Ejin naščuvati enega proti drugemu, bi bilo njegovo delo toliko |kise. Kdor je nasedel njegovi' nakani in pomaga širiti njegovo propagando, ta sam pomaga uničevati svoj narod. Brat Ztlar: Dobro mi je znano, da ima Hitler razpeljano dobro propagando. Je pa tudi priznal, da Slovencev zgrda ne bo pridobil, zato se poslužuje zvijač. Toda če hoče SANS svoje delo vršiti, p naj vrši sam, ne pa Združeni1 odbor za njega. Združeni odbor jamo hvali komunizem in Tita v borbi proti Hitlerju, ne pomisli pi, da bo v tej borbi vsa Slovenija uničena. Brat Kristan: Odpor proti sovražniku Sloveniji materialno škoduje, to je res, toda če bi ne bilo aktivnega odpora, bi Slovenci kot nirod že davno več ne eksistirali. Nihče bi jih ne poznal sedaj, toliko manj pa na mirovni konferenci. Ne smemo pozabiti, da se jena slovenskih tleh porodila Osvobodilna fronta. In ker ta sedaj kaže uspehe, vojaške in politične, jih nazadnjaki napadajo. Re-ikcija danes rabi izraz "komunizem" za krinko svojega sovraštva proti Sovjetski Rusiji. Posebno jo boli teheranska konferenca. Koliko komunistov je v Sloveniji? Če jih je res 75% med partizani, kot eni trdijo, odkod so prišli? Če jih je pa komunizem pridobil za boj proti sovražniku domovine, well, tedaj je pa nekaj doprinesel. Toda jaz mislim, da ni v Jugoslaviji nič več komunistov kot jih je bilo prej. Ljudi, kojih imena čitamo v vrstah Osvobodilne fronte, se ne sme onečaščevati. Ponovno poudarjam: Gre za doto—ali stari Jugoslavijo; za svobodno Združeno Slovenijo v okvirju svobodne, demokratične, federirane Jugoslavije s tako formo vlade, kot si jo bo narod sam določil potom svobodnih volitev, ali pa za nadaljevanje razmer, kakor so bile pred invazijo. Vsled tega sem za to, da SANS svoje delo nadaljuje, kakor ga je v preteklosti. Če je Združeni odbor bolj aktiven, kakor pa je SANS, je mogoče deloma tudi moja krivda. Pojasnil sem vam že, me je bolezen zadrževala od dela. Čim se pa zopet nekoliko popravim, bom zopet delal. Delo, katerega je Združeni odbor vršil, je skupno delo. SANS sam tega ne bi mogel vršiti in doseči talke rezultate. Tega smo se zavedali, ko smo mu odobrili finančno podp°ro- Toda Združeni odbor je potrebna ustanova. Naša ulotfa je bila ustanoviti ga. SANS je oče Združenega odbora. Vedno prihajate naprej z Adamičem. Vedno se spodtikujete ob njega, tudi ob njegove privatne zadeve, ki nimajo ničesar opraviti iSANSom ali Združenim odborom. Vsi imamo napake, eni večje, drugi manjše, ali manj vidne, tako jih menda ni prost tudi Adamič. Toda za malenkosti se ni treba tvegati, na velikansko nje-|ovo delo pa pozabljati. Jaz ne trdim naprimer, da je samostoj-»ost Macedonije slovenski problem, torej naša naloga. Vendar je a bodoči notranji mir na Balkanu velike važnosti. Potom Zdru-ienega odbora tudi SANS pomaga pri tem delu za novo Jugo-tUvijo. Brat Zaitz priporoča, da se takoj lotimo predmeta, radi katerega )«prišel na sejo pater Ambrožič. Predsednik dovoli besedo patru Ambrožlču. ki govori o vprašaju, ki se mu zdi temeljno: SANS je dobil nalogo zastopati tisto, w je v skladu z voljo večine naroda doma. Ali jo vrši? Na kongresu ni bilo vprašanje Osvobodilne fronte itd., kmalu po kongresu J>a se je SANS popolnoma vrgel na stran partizanov in fcdno trdi, da Osvobodilna fronta zastopa večino naroda. Če je 10 ns, je vse v redu in pravilno. Poročila, ki jih on prejema iz tonih virov, ne samo iz klerikalnih, pa zanikavajo tisto trditev, mino teh je priobčil v Ustih. Neko poročilo pa je moral zadržati, je smatralo, da mu manjka pravega dokaza in podpisov. Na *J' širšega odbora je bila sprejeta resolucija, glasom katere se je Pričakovalo, da bo SANS prenehal v svojih objavah rabiti izraze: Ni^ni, Osvobodilna fronta itd. Katoliška javnost je pričuko-i, da bo resolucija takoj objavljena v listih, toda ni bila. (Ka-listi so dotično resolucijo in. izjavo katoliških članov SANSa ^"bčili kmalu po seji, SANS pa jo je objavil v zapisniku seje Jrs 1'Kdstavnikov verskih, političnih in drugih organizacij, a " "f • na radi varnosti niso navedena. Dalje je prišel manifest n;k' ljudske stranke, Liberalne stranke in Socialistične , l« naslovljen kralju Petru in njegovi vladi in naperjen proti J'.'*1'11 " vobodilni vojski in partizanom. Nadalje čita izčrpke ^IH««!*! dolgega poročila, se razburi radi oporekanja od strani ln,ki» in drugih in zaoreti, če kdaj pride do ustanovitve bo vso krivdo zvalil na SANSovo 'salamensko' propast daj nastaja le vprašanje ali SANS dela ah ne dela v ' ■ večine naroda. Po njegovem mnenju je SANS abso-' na napačni črti in mora se, če je še čas, povrnit« napravo pot. 1 'k Kristan izjavi, da smatra ta poročila za fabrikacijc rifo in prihajajo iz Hitlerjeve kovačnice. Ves odpor proti > * fKidtikuje "komunistom." kar je ime za vsakega, ki Hitlerju in njegovim kvizlingom. kakor tudi za one, ki ' novi red/socialne reforme in proti velesrbski reakciji "Jilfeinikom. Kolika je komunistična stranka Slovenij«-kt* je danes? Vse to mu kaže pravo ozadje teh poročil, •rc-hill poročal? To, kar je SANS trdi!. Amerika. Angli-j* imajo vojaške misije v Jugoslaviji. Zakaj ne poro-trcU Ambrožič? Mladinska organizacija Jugoslavije k^tkem svojo konvencijo in vabi zastopnike i z Ameri^ in Ku*ije. Čemu jih vabijo, ako bi se pronašta resnica. (Dalje prihodnjič.) PROSVETA Kdo se bori za Jugoslavijo? —— K-s Im., i> proti J» »t t» i* i, (Sledeče pUmo Je poelal pred kratkim New York Tlmesu bivši minister Sava N. Kosanovič povodom uvodnika, ki ga je objavil New York Times.—ZOJSA.) V uvodniku "Titov program" v New York Timesu z dne 12. aprila 1944 je stavljeno vprašanje, zakaj ni mogoče doseči ze-dinjenja med Titom in Mihajlo-vičem, ko vendar tudi Mihajlo-vičev kongres, "sestavljen iz vseh strank, zahteva federativ« no Jugoslavijo in zedinjenje vseh Srbov, Hrvatov ih Slovencev." Tu leži glavna napaka v gledanju na Titove partizane in Miha j loviča. Partizani so si od prvega začetka jasno in odkrito postavili za cilj svoje borbe Jugoslavijo in zedinjenje vseh južnih Slovanov, v prvi vrsti Srbov in Hrvatov. O tem pričajo njihovi vojaški, politični in organizacijski koraki. V Jugoslaviji ni nikogar, ki bi ne bil globoko uverjen o najis-krenejši jugoslovanski orientaciji predsednika antifašistične-ga sveta Ivana Ribarja, ali zunanjega ministra Josipa Smod-lake. Za oba moremo reči, da sta toliko Hrvata, kakor Srba. Vse njuno življenje je tako. Za vsem tem stoji močna vojaška organizacija v neprestani akciji povsod, preganjajoč sovražnika in ustvarjajoč najmočnejši politični cilj: združenje Srbov, Hrvatov, Slovencev in preprečenje najnevarnejše državljanske vojne—šovinističnega in verskega obračunovanja in masakra. Na nasprotni strani stoji Dra-ža Mihajlovič. Njegovi prijatelji v inozemstvu, odločilni faktorji v begunski vladi, jugoslovanska diplomacija in oficijelna propaganda, in predstavniki armade so uporabili dve leti in več, da so dokazali, kako se Mihajlovič ne bori za Jugoslavijo nego za šovinistično Srbijo in kako je njegova armada izključno srbska, ki nosi maščevanje in uničenje svojih notranjih sovražnikov. Storili so vse, da so prikazali Hrvate kot ustaše in kasneje kot komuniste; da so dokazali, da Nedlč nI izdajalec, nego branilec Srbstva in s tem, da prepričajo vse, kako nemogoča je obnova Jugoslavije. V Ameriki je vse to prišlo najjasnejše do izraza. Celotni aparat jugoslovanske diplomacije z veleposlanikom Fotičem na čelu je dal vso avtoriteto, ves čaji in vso pomoč akciji proti Jugoslaviji in proti njenim komponen-tom. Tako so organizirali kampanjo Srbobran iz Pittsburgha in Srbsko narodno obrano v Ameriki, ki ie poslala državnemu de-partmentu resolucije proti Jugoslaviji kot "versujski pomoti in izmišljotini", pozivajo« kralja Petra, naj se proglasi za kralja Srbije. Vse pod pečatom Pra/e M i ha J loviča, katerega pozdravi in zahvale za tako delovanje so prihajale preko jugoslovanskega veleposlaništva v VVashingtonu. Zadostovala so imena Mihaj-lovičevc okolice— Dragi&a Vasic in Stevo Moljcvič—in bilo je jav no, da se vrfti borba proti Jugo- slaviji. To sta predstavnika ozkega srbsko-pravoslavnega šovinizma, ki nima nič skupnega s prepričanjem večine Srbov. Mišljeno je bilo, da dajo zavezniki oblast in pomoč Mihaj-loviču in da on izvede cilje svoje okolice: okupacijo srbskih krajev in iztrebljenje političnih nasprotnikov. Zaradi tega je prišlo do izdajalskega sodelovanj^ četniškega vodje Jevdjeviča in drugih s fašistično Italijo. Istočasno jih je Mihajlovič imenoval svoje najboljše sodelavce, a vlada v begunstvu jim je dajala*" najvišja odlikovanja. Zato vodijo borbo proti partizanom paralelno s Hitlerjevo ofenzivo proti njim. Ves čas je kvizling Nedič mirno uporabljal ime in sliko kralja Petra v svoji agitaciji. Srbom nikoli ni bilo rečeno, da je to zloraba, niti po Nedičevem povratku iz Hitlerjevega glavnega stana. Ko se je medtem najmočnejše pokazalo, da se narod in ravno srbski, bori za Jugoslavijo, ko se je pokazalo, da zavezniki ne bodo dajali vojaške- podpore za malenkostna šovinistična obračunovanja, tedaj je prišlo do novih mistifikacij: kongres pokre-ta Dražc Mihajloviča s predstavniki "vseh strank", s katerega so b*le poslane resolucije za "federativno, demokratično Jugoslavijo in zedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev." Tega kongresa, ki se je vršil v središču Nedičevega srbskega teritorija, so se udeležili predstavniki "vseh strank", toda imena vseh naštetih strank popolnoma zadostujejo za vsakega poznavalca jugoslovanskih razmer, da ve, kakšna mistifikacija je ta kongres. Na njem ni bilo ne demokratske, ne samostalne demokratske, ne Hrvatsko seljačke, ne zemljoradijiške in ne komunistične stranke. Predsednik kongresa, ki ga je tvorila večinoma diktatorska nacionalna stranka, j« hil Žika Topalovič, socialni demokrat, katerega stranka jc bila brez vsakega pomena in on je popolnoma sodeloval z diktaturo leta 1921). Velika napaka je, postavljati na isto višino čiste ideale Titovih partizanov z onimi efemer-nimi zaključki sumljivih ljudi, ki so se spomnili na parolo Jugoslavija šele potem, ko se jim ni posrečilo niti s sovražnikovim orožjem niti z mistifikacijo zaveznikov, da zaduše težnjo Srbov, Hrvatov in Slovencev po združenju in svobodi. New York Times spominja na nekatere govore kralja Petra, ki so bili poslani v domovino za združenje borbe. TI govori so morali na žalost ostati brez učinka, ker vse delo vlade v begunstvu in jugoslovanske diplomacije in njihove akcije zunaj proti interesu jugoslovanskega naroda ni odvisno od Tita in partizanov. Za združeni boj v Jugoslaviji bi bilo najbolj učinkovito odstavljanje in kazen za vse tiste, ki vedno znova grešijo zoper narodne interese, večajo ne samo jugoslovanske žrtve, nego tudi škodujejo zavezniški stvari. Ali smo vredni boljše demokracije? F. A. Vider Da ne bomo po tej vojni več videli takega sveta kot je bil pred pojavom Hitlerja, o tem ne more biti najmanjšega dvoma. Spremembe pridejo, take ali take, spremembe bodo, pa naj ai nekateri državniki še bolj prizadevajo obdržati vse po starem, kot je bilo pred začetkom te vojne. Posledice vojn niso le pomanjkanje vsakdanjih potrebščin, bolezen, smrt itd., ampak vojne rodijo tudi reakcijo in nazadnja-štvo. In kakor se jc treba pripraviti proti imenovanim zlom z vso energijo ter odločnostjo, ravno tako se jc treba tudi z vso silo pripraviti na pobijanje po vojni inspirirano bigotatvo, reakcijo in vse, kar služi silam nazadnjaštva, ali pa bomo trpeli posledice mi in bodoče generacije. Iste sile, ki so odgovorne za sedanjo vojno, se z mrzlično naglico pripravljajo v sedlo tudi v tej deželi, da zapeljejo tudi to ljudstvo v slične nesreče, kot so zapeljavalc ljudstva Evrope skozi stoletja, če se jih ne ustavi pravočasno z združeno ukcijo preprostega ljudstva. Ameriški velebiznes, najvišje in najpopolnejše razvit v obliki korporativnega združenja kot ga svet pozna, je izpopolnil svoj mehanizem do pravega viška. To je vsekakor očitno in neovrglji-vo dejstvo. In ta biznes dandanes prejema po vsestranskih virih informacije, kaj vse se na svetu godi in dogaja. Na podlagi zadevnih informacij potem kuje dobro ter premišljeno propagando, katera zastruplja javno mnenje; na ta način al je podjarmil obe politični atranki, kar pomeni, da je velebiznes prava, če tudi nevidna vlada v Washingtonu. Nič manjša in nevarnejša nesreča za deželo, > kakor kontrola velebiznesa nad vlado, je reakcija, ne samo za Ameriko, pač pa za svet vobče. Reakcija misli, da je sedaj prišel čas, ko Je treba svetu pokazati, da je tu dežela svetovna sila, nuj moč nejša na svetu, Gotovi brezob zirni in bogastva željni elementi med ameriškimi kapitalisti, za loženi z vojnimi naročili in do bički, prepojeni s pohlepnostjo še )k> večjih dohodkih, polagajo načrte, kateri nus pehajo v imperializem, Ako se jim' teh nakan pravočasno ne prepreči, bo svet zopet kmalu pahnjen v tretjo in še strašnejšo vojno od sedanje, v kateri lahko pride do popolnega uničenja. Nameni našega imperializma so—kakor vsakega drugega- pograbiti kolikor mogoče svetovnega trga za svoje dobičke. Take vratolomne kompeticije privedejo deželo do mednarodnih zaplet-ijujev, ki končno uničijo vnuku upanje možnosti za kakšno trdno kolektivno av<»tovno organizacijo, kateru naj bi jamčila vtfiij nekaj stoletij mir In blugostanjo ljudem. Kdor ni slep, ta lahko vidi manipuliranje, izigravanje itd. tudi Slovenska Narodna Podporna Jednota MS7M So. Lavndale A ve. GLAVNI ODBOR lav rt« I aHaaH V1NCBNT CAINKAH. „| prvttaadnik.........M57 Bo f. A. VIDKIt. «1 tajnik ............................. mi Bo APTON TNOJAR. |l. poauAnl tajnik ______Mil Ho MIRKO O. KUHRL «1 M«*, mik.................... MIT So LAWKKNCI OKAOIHIIKK. UjiUk bol. otitf mi Bo MU'It A tU. VRHOVNIK. dlrakl. mlad oddal. Mil Ho HltlLIH UODINA. upravitelj «ImIU..............M8T Ho ANTON UAHDKN. umlnlk staatla .. ............mi Bo Chlcago 13. Illinois 1.4*11(1« I« Uwndili Liwit(l«lt Uwnttoli LawmtoM l*wnU«l« L«wn AV«, A v«., Av«. Avt., Av» . A vr . Avt , AVf.. ritlCMo U tu. l'hl<'»«u m t't>!ca«o 13. Ili Chlcago 13, III. «SOSBflB S3. III Cltuaso a. III. nilcasu U. III. citlvaso 13. III. MlCHArt. H. KUMER. prvi potl»r*<|a»iUilk CAMII.ua ZARNICK. drugi podpr*d»*dnllt Dlflrlktnl J OS rUlJCAR. prvo okratja.................. JAM k! N MAOUCII. drugo okroftj«......... RAVMUNU TRAVNIK. UaUa ukiutj«... JOHN BflLUCR. tolrto okroij*............ URiULA AMttKOZICH. l>eW okruftj«..... BOWARD TOMH1C, ftaslo okioija...... —Bok m. Dnlvaraal. Pa. JM1 W. HUi Ht. CMvaland I. OtUo 411 Woodland A v®. JoliMt»wn, Pa. —......... ... R. D No 1. Oakdala. Pa. im Middlapotnta, lMarborn. MU-V Randall Ht. BI Louia I. Me. ------«1S Ptarvo Bt. KvaUrlh. Mlnn tU W. tU* BI. Waktcnburs. Colo. MATH PBTROVICH prodMdnlk V IN CBN T CAINKAR f A. V1UKR __________ MIRKO O. KUHKL - JACOB ZUPAN _____________ LONAU) J. LOTRIC1I___ RUDOLPH LIBCH ............ IM B. Ifttal Bt., Ctovatand 10. Ohlo mi Bo !«awmtala Avt., Chlcago 13. lil. Mil Bo. Lawndal« Ava. Chloago U. III mi Bo Uwndai« A v«, Chlcago U, Iti. 1400 Bo. Lombard Ava., IWrw»n. III INI Bo. Trumbull Ava . Chlcago U. lil. -----------700 K. IOOUi BI.. Kualld IT. O. Porotni tdMk ANTON BHUI^R. piadaadnlk fRANK VKATARICIl FRANK HARtttČ . „ A NORE W VlDRlCH JOMEPHINK MOČNIK Ht AN K EAITS. prrdaadnlk MILAN MkUIVKASK...............— ftNt)RJCW ORUM .........-........... OIIN OUP----------------------- men MALOA1. DR. JOHN J. ZAVKRTNIK —-.......IloM 17, Arma, Kanaaa ................ >1» Tvnar HI. l.usarna. Pa llifll Muakolia Ava. Clavaland I«. Ohlo .......TO« r«ra«l Av«, Johuatown. Pa. lit a. ISAlh BUraat. Clavvland It. Ohlo --«*» Bo. Uvvndala Ava. indcago 13, III .........- IMI3 Uplon Avt., i lrvvlaitd 10. (Hilo ..................»»ITIti Hnowdan. Datrotl II, M>ch lil Bo. Proap«vl Ava., CUrvndon llilla, III "1 Wi»lilm Ava.. Poru. III O lavni • travnik lili Bo. Rldg«way. Chlcago H, 111 med tistimi kapitalističnimi krogi, ki na poviiju izgledajo, du so v tesni prijateljski zvezi a svojimi kolegi izven meja domovine; v resnici pu med njimi ni zaupnosti, &e manj pa odkritosrčnosti, ker njihovo prijateljstvo je lu v dobičku. ZanaAati ae na tiste, v katerih Interesu je, da so socialne razmere mulo ali nič po tej vojni ne iprcmcnijo, oziroma du ostanejo tuke, v katerih se bo Ae nadalje luhko izkoriščalo delovne tnase in kovulo kapital, du bodo izvo-jevuli demokracijo ali da se za ist* borijo, bi bilu nuj več ju absurdnost. Uoljfti svet in prava demokracija zavlada po tej vojni le. fm smo Je vredni trn al )o snamo priboriti, o čemer bo pa bodočnoat govorila. Iz urada ZOJSA t Slovenski mornarji Hitler: Stori sekaj. Ooebbela. ta) bI strokovnjak v ftlvtal vetall Hadiogovor prof. liorisa Ktirla-na v-Londonu 1. aprila Govoriti vam hočem danes o slovenskih mornarjih, ki slutijo v Jugoslovanski trgovinski mornarici. Ni Jih mnogo: ne- kuj rudiučustnikov in drugih o-ficirjev In peftčieu mornurjev. Pred nekaj nieset i se Je trojicu njih slučajno znuftlu v Londonu. Sest u ti smo se, sprijuteljlli in pobratili. Spomin na njih srečanje bo ostalo eno nuJdrug.u-lu; vedno znovu gredo ven, klju-U>vut elementom in aovrutniku. 7a' letu in letu delajo to, skupno s svojimi srbskimi in hrvatskimi tovurlAi, V preprostih l>fKeduh, kakor du gre zu sumo ob sebi umevno stvur, ti pri|Hi-vedujejo, du morejo edino a tveganjem svojega življenju pripomoči k sku|Hiemu vojnemu na-poru in končni zrriugi in du svoje življenje ladl zu to žrtvujejo. Tu pripravljenost za žrtev ima tern globlji pomen, ker so vsi prav dobro zavedajo ne le vred-nostl življenja, marvel- smotra in eilja, ki b«) po tej vojni U-stvarjen, in ležko je človeku u-mretl 100 m pred ciljem. Od različnih strani so priili ti moji prijatelji, |Mi različnih |h>-tih Niso se med M.*boJ dogovarjali In razgfivarjall, in vendar, kakftriR čudovita skladnost je bila v njih vojno-pol I ličnem nazoru. Skladnost ne bt mogla biti večja, da so bili vsi neprestano pod vplivom ene in Isti propagande, A nič podobnega, samo v velikih obrlalh so vedeli za JunaAko borbo narodnoosvobodilne vojske Jug«H»lavlje In vedno znovu sem se morul čuditi, kako' izražajo spontano In aamoetiijno v |iodrobn'»stll Iste misli; Ista čustva in isto ho trnje, ki preveva Osvobodiln« fronto Ali nI to najboljAi do kar, da je pot pravice in rrsnire samo ena, In da mora vaak po ftten človek reagirati samo nu er način? In moji prijatelji so mi pripovedovali o Atcvilnlh Slovencih, iiiztreHenih po svetu, ki val isto hočejo in čutijo, čeprav nimajo nikuke možnosti se v podrobnosti informirati o položaju, čeprav so že letu tukorekoč odrezani od domovine. Pripovedovali ho mi o arečunju s primorskimi Slovenci v francoski Severni Afriki. Zavetniki so jllv osvobodili, ko so /usedli Sicilijo, Lumpeduzo in Južno I tulijo. MoJ prijatelj je bil pretresen nud njih resnostjo in tukorekoč obsedenostjo z eno sumo mislijo: kudurkoli Je [UrUel k nJim, vedno so dejuli znova: "1'ogovurjujmo s«« o domovini." In pri vseh Je moj prijutclj ugotovil samo eno željo: vrniti se čimpreje domov, v vrste purtizunov in NuriKluc o-svobod i Ine vojske, In biti zraven, ko lxi zudan ptialednji udarec uucifuAlstlčriemu tiranu. Morda izraža naslednja anek dotu nujbolje duha, ki preveva vse te naAtt ljudi, Neki pri mor-ski očak Je z malo skupino stul ves čas ob struni, ko se Je moj prijatelj pogovarjal z drugimi Slovenci, jHJteui pu gu Je |xtkli-cul ob stran in potihomu vpru-Aul, če hi vedel Ae zu kukžno |M>-sH»no |Kit, du bi se čim preje mogel pridružiti itarlizunom in je nu koncu dejal: "Ko pridemo domov, nus hojo babe kloftale, Kekle IhmIo: me smo m* l>orile, vi ste pa med tern malto nosili." Du, t/iko čutijo Slovenci, t,»ko čuti ogromna vcčlnu vseh Jugoslovanov ftirom sveta, vsi, ki niso /.rt|M'ljanl uli p« v slabi Veri. Kako tO, da se ie vedno najdejo doma ljudje, ki poxriu)o vso resnico, m Jo zavestno |x>-t vaijajo in |i«skiljajo v svet |N»rt»-čila polnu laži In klevet? Dan pit* zapovedi Jeruzalem. (ONA) — 'Dan pete /«|*ovrdi" bodo obhajali Altom Svete tležele po nttčrtu vo-dečih žldovakih znvodov. Ta dan bo določen /u počažčenje obeh starAev naenkrat, rajie nego na posebne dneve, kot jo to navada v Združenih državah Dan, na katerega bo zapoved "Spoštuj očeta in mater" ofiei-jelno obhajuna, 4e nI bil določen, vendar |mi IkmIo vse piK dioiiooatl Izdelali v Zavodu za otroke In mladmo In datum bo oznanjen kmalu. Ali sle naročeni na dnevnik "Proavelo"? Podpiraj ie evo| Uatl PR08VETA M1HAIL AKCIBAfiEV SANIN Poslovenil S Ujm Krašovec (Nadaljevanje) "Kaj pa molčiš?" je vpražal Sanin. "To ni mogoče ... To bi bilo podlo, jaz . . .**. "Prosim, pusti te čenče . . jo je nezadovoljen zavrnil Sanin. Lida je zopet postrani uprla vanj svoje lepe oči, polne solz in skritih želj. Sanin je molčal, pobral neko vejico, jo pre-griznil in vrgel stran. "Podlo, podlo . . ." je dejal; "tebe je tisto, kar sem povedal, strašno presenetilo ... pa zakaj? Ne ti ne jaz ne moreva dati na to vprašanje jasnega odgovora . . . Če ga pa dava, ne bo to odgovor! Zločin! Kaj pa je zločin? Kadar grozi materi pri porodu smrt, potem ni to, da razrežejo na kose, na štiri dele in stisnejo glavo z jeklenimi kleščami otroku, ki je še živ, ki že lahko zakričl — to ni zločin! . . . To je samo potrebno zlo! Če pa kdo prekine nezavestni fiziološki proces, nekaj, kar še ne biva, nekakšno kemično reakcijo — to je pa zločin, groza! . . . Groza, čeprav bi bilo od tega prav tako neodvisno materino življenje, še več kot življenje, sreča! . . . Zakaj tako? — Nihče ne ve, vsi pa krlče 'bravo!" se je nasmehnil Sanin. "Eh, ljudje, ljudje ... si ustvarjajo kar tako prikazni, pogoje, čudeže in trpe. Pa vpijejo: Biti človek je nekaj sijajnega, visokega, nedosegljivega! Človek je krona stvarstva, ki ji pa nikdar ni treba vladati, ampak ves čas trpi in se boji celo svoje lastne sence!" Sanin je obmolknil. ''Sicer pa ne gre za to. Ti praviš "podlo". Ne vem . . . mogoče je. Ampak samo, če bi povedal o tvojem padcu Novikovu, bi on prenesel neusmiljeno dramo, mogoče bi se ustrelil, ljubiti te pa ne bi nehal. Kriv bo pa sam, ker se bo boril z istimi predsodki, ki vanje oficlelno ne veruje. Če bi bil on v resnici pameten, ne bi prav nič upošteval tega, dasi si ti s kom spala — oprosti za grdi izraz! Ne tvoje telo ne tvoja duša nista postala od tega kaj slabša . . . Moj Bog, saj bi se on oženil na primer z vdovo! Gotovo ne gre tu za dejstvo, ampak za tisti dirindaj, ki se vrši v njegovi glavi. Ti pa . . . Če bi bilo človeku prirojeno ljubiti samo enkrat, potem bi se pri poizkusu ljubiti drugič — ne zgodilo nič, samo bolelo bi, bilo bi grdo in nepripravno. Tega pa ni. Vedno je enako prijetno in srečno. Če se ti zaljubiš v Novikova ... Če Ne pa ne zaljubiš . . . potem odideva skupaj, Lidačka! živeti je lahko povsod! ..." Lida je vzdihnila in skušala izdreti nekaj težkega iz svoje notranjosti . v .... - "Morda bo pa v resnici zopet lepo . . . Novi-kov . . . ljubek je in izvrsten . . . tudi lep . . . Ne, da . . . ne veip . . ." je mislila. "No, kaj bi bilo, če bi se utopila? Dobro in zlo ne bi utrpelo ne dobička ne igubc . . . Blato bi prevleklo tvoje nabreklo, ostudno truplo, potem bi te potegnili in pokopali ... Nič dru-gega!" Pred Lidinimi očmi se je odprla zelena, mrka globočina in v njej so se kakor kače počasi zvijale nekakšne polzke niti, trakovi, mehurji; hi|Mima je bilo strašno in zoprno. "Ne, ne, nikoli . . . Hujši v sramoto, Novikova, karkoli, samo tega ne!" Je mislila vsa bleda. "Vidiš, kako si se zježila od strahu!" je s smehom rekel Sanin. Lida se Je v solzah nasmehnila in ta njen lastni smehljaj Jo je ogrel, kakor da bi ji |x>-kazal, da se še lahko smeje, "Nuj bo, kar hoče, jaz hočem živeti!" je mi-slila v strastnem in skoro zmagoslavjem navdušenju. "No, vidiš," je rekel Sanin in sunkoma ter veselo vstal. "Nič ne more biti tako morečega kot misel na £hirt, toda ako človek prenese tudi to in še vedno vidi in sliši življenje, naj živi! Kajne? . . . Torej daj tačico!" Lida je iztegnila proti njemu roko in v njeni plašni, ženski kretnji se je zrcalila otroška hvaležnost. "Torej takole . . . Krasno ročico imaš!" Lida se je nasmehnila in molčala. Nanjo je učinkovalo nekaj drugega kot Sa-ninove besede. V njej sami je bilo ogromno, trdovratno in pogumno življenje. Minuta molka in slabosti ga je samo napela kakor struno. Se ena kretnja in struna bi se utrgala, toda te kretnje ni bilo in ona je samo še bolj ubrano in zveneče zazvenela drznosti, hrepenenja po življenju in brezskrbne moči. Z navdušenjem in' z začudenjem, z neznano ji živahnostjo je Lida gledala in poslušala; vsa je srkala vase tisto mogočno življenje, ki se je razprostiralo naokrog, v solnčni luči, v travi zeleni, v vodi tekoči, ki so jo pronicali solnčni žarki, v smehljajočem se, mirnem bratovem obrazu in v sebi sami. Zdelo se ji 'je, kakor da bi šele zdaj prvič izpregledala in začela čutiti. "Živeti!" je ^ vso moč in radostno kričalo v njej. "No, dobro je," je rekel Sanin; "jaz ti pomagam v bdrbi v težkih urah, ti me pa za to poljubi, ker ii krasotica!" Lida se je molče nasmehnila; nasmeh je pa bil zagoneten kot smeh gozdne deklice. Sanin jo je prijel okrog pasu in čuteč, kako trepeče in se vije v njegovih mišičastih rokah prožno, toplo telo, jo je krepko in drzno pritisnil nase. V Lidini duši se je vršilo nekaj nenavadnega, toda nepopisno prijetnega; vse je v njej živelo in je strastno hoteU) še več življenja. Ne da bi premislila, se je počasi oklenila z rokami brata okrog vratu in napol zaprtih oči Stisnila ustnice v poljub. Nepopisno se je čutila srečno, ko so jo dolgo in boleče poljubovale vroče Saninove ustnice. V tem trenutku se ni menila za to, kdo jo poljubuje, kot se ne briga cvetlica, ki jo greje solnce, za to, kdo jo greje. "Kaj je zdaj z menoj?" je mislila v radostnem začudenju, "ah, da, zaradi nečesa sem se hotela utopiti . . . tako neumno . . . Čemu? . . . Ah, tako je lepo ... no, še, še ... še sama poljubljam . . . Ah, tako je lepo ... in vseeno je, kdo . . . Samo da bi živela . . . "No, vidiš," je rekel Sanin in jo spustil, "vse, kar je dobro, je dobro ... in na nikogar se ni treba več ozirati!" Lida si je počasi popravila lase in ga gledala s srečnim in nezmiselnim smehljajem. Sanin ji je dal solnčnik in rokavico; Lida se je najprej začudila, da druga manjka; ko se je pa spomnilu, se je dolgo časa tiho smehljala ter se spominjala, kako ogromna in mrka se ji je zdela čisto brezpomembna utopiv rokavice. "In tako je vse!" si je mislila, ko je šla z bratom po bregu in izpostavljala izbočene prsi vročemu, svetlemu solncu. XX. Novikov je lastnoročno odprl Saninu vrata in se nakremžil, ko ga je zagledal. Bilo mu je težko vse, kar ga je spomnilo na Lido in na tisto nerazumljivo lepo, kar se je kot tenka vaza razbilo v njegovi duši. Sanin je to zapazil, vstopil je s pomirjevalno laskavim smehljajem na obrazu. V Novi-kovi sobi je bilo vse umazano in razkopano, kot da bi v njej divjal vihar in nametal po tleh papir, slamo in vsakovrstno šaro. V popolnem neredu so bile razmetane po ))ostclji, po stolih in po odprtih omurinih. predalih pisane knjige, )>erilo, orodje in kovčegi. (Se nadaljuje.) Dva l t- moza , Joie Pahor 1. (Slika i z nloveiisko-hr vaškega kmečkega upora leta 1573.) Krčevito se je llija Ciregorič držal železne mreže. Le opoldne je pokVetll droban, navpičen žarek na okno njegove jede. Ujeti ga je moral, ta žarek Je l»l njegova |x»mlaii. On, ki je se nedavno imel vse Posavje od Su-M-dgtada do Kadet v svoji pesti, je ihkal »»kozi mrzlo žele/je ko* Mck modrega neba. komaj ru dlan velik košček -Bo lt videl m* kdaj solnce kot svoboden t\o* vek? Bo li objel še kdaj veliko obzorje s svobodnim pogledom'* Nu hodniku m» udarili koraki, tuje, rezke Umede tto ukazoval« litja je »kočtl z okna, težka via» ta M> m* odptla. Ostrmel Je, pn-d njim je sta! Guietič. - Ti, Miho? je vzkliknil. Je li re»? * Svojim očem ni mogel verjeti. Njegov tovariš je bil. A dani je prešlo komaj nrkaj me*«>-cev, odkar m- nista videla, ga j« le te£ko prepoznal v »ofnrarju erlice Gušrti? )e bil ves «pnt» men jen, komaj aenca nekdanje- ga moža. Široko je plahutala ohlapna obleka okrog visokega, shuj&anega telesa. —Prehlad i! sem se! je dejal Guietič. Iz ječe v ječo, od Zagreba do Dunaja! V zimi, ki grize kakor volk in ki je ni konca! Pogludil si je brado, ki mu je divje narasla, da je bil obraz še ncznatncjli in strahotno koščen. —Vem, je dejal Gregorič, šel sem enako pot. Brez tople hrane podnevi, brez odeje ponoči. Lačen, žejen, zasramovan in pretepan povrhu. «—Pretepan? —Tebe niso tepli? Te niso mučili na vne načine? Kakor na zver so renčali name. Mari misliš, da sem jim molčal? Vračal F ATS FLY HIGH MOKI Al OA# 1944. Frank HSas, left, and Arthur Allbee, rlght, ar« fllllng the speed reducev of a propeller power unlt with low temperature lubrieating oil at th« Propeller Piant of the Curtiss-Wright Corp., In Caldwell, N. J. This oil contalna stearic aeid, vvhich It derlved from inedible kitehen fat. sem z žolčem. Obtolčeno glavo sem imel, oteklo od udarcev, pa sem trgal verige, kadar so mi hoteli blizu. Zdivjal sem, ko so me tepli, in zbali so se me— —Lahko tebi, ki si železen! —Res je, ne mraz ne glad mi nista mogla blizu. Gnjev me je branil. Dal mi je moč, kadar se je vse zaklelo proti meni. —Saj vidim! je dejal Gušetič. Tak si kot prvi dan, ko si dal ukaz za pohod. Tak si bil pod Brežicami, tak v Krškem, vedno. Trd, neupogljiv, če se svet ruši nate. Ogledal se je okrog in sedel na štirioglat kamen sredi celice. Umolknil je in se zamislil, kakor da je čisto sam. Začuden ga je opazoval Gregorič. —Kaj ti je? je vprašal iznena-den. Si morda bolan? —Še vprašuješ? je odgovoril Gušetič. Izgubili smo igro! Ali res ne čutiš tega? Se fte zavedaš, kaj to pomeni? —Ne prvič, ne zadnjič se ni to zgodilo! —Tako? Ali ne vidiš, kako je z nama? Ne veš, kje sva? Nevoljen se je llija obrnil, stopil k vratom in dvignil glavo. Prežal je, ?4elo se mu je, da je nekaj zaškrtnilo. —Kdo je prišel s teboj? je vprašal zloslutno. —Straža. —Nihče drugi? —Nihče! llija je poslušal dolgo, Njegova postava ie zakrila vrata ter se je risala v poltemi kakor mogočen kip. —Sama sva! je spregovoril naposled. Nenavadno, da so naju zaprli skupaj! Gušetič. je zakašljal, odgovoril ni. —Zakaj molčiš? je vprašal Ili* ja. Toliko časa se nisva videla! Kako, da nimaš niti besede? —Ali tebi res vse to nič ni? se je zdramil Gušetič. To, da smo poraženi? Saj si videl na svoje oči! Kakor snopov je so obležali pri Sv. Petru pod Gorami! Pri Mokricah, v Krškem, pod Stubico in drugod, povsod mrtvi, na tisoče! Kdor ni oble- žal, je bil zajet Drevje se Je upogibalo pod obešenimi! Strašno! In potem so gorele vasi! Nad glavami otrok, žena in starcev! Koliko so siromaki pretrpeli, ali si moreš samo misliti vso strahoto, vse gorje? —Čemu mi to pripoveduješ? se je zganil llija. —Nas kolnejo, ki smo vodili vstajo! —Kdo nas kolne? je zrasel Gregorič in stopil pred prijatelja. —Kdor danes trpi! —In midva ne trpiva? Gušetič je molčal, mrko si je llija grizel brke. —Ne trpiva? je ponovil nestrpno. —Izdana sya bila! To se pravi, da sva kriva pred gospodo in pred ljudstvom! —Ni res! je kriknil llija in stisnil pest. Judež se je bil po-lakomnil plačila! Če je še živ, ne uide vrvi. Prej bo dal glavo, kakor midva! Gregoričev obraz je bil trpek, jeza se mu je utrinjala v očeh. —Čuj, prijatelj! je spregovoril po premolku. Je li iso te nalašč poslali k meni? —Nalašč? se je začudil Gušetič. Čemu neki? —Čemu? Da se poigrajo z nama! Pred najino smrtjo! Kruto se zna zabavati gospoda! —Pred najino smrtjo, si dejal? —Si se ustrašil te besede? je vprašal llija. -Saj bi naju že lahko usmrtili! Vse ječe so polne, v Novem mestu, v Ljubljani, v Celju in drugod. In povsod je bila nagla sodba! Pasanec in Gu-bec sta tudi mrtva. Padla sta takoj po izgubljeni bitki. Ali nisva midva ušla smrti v najnevarnejši uri? —Ti upaš? je ostrmcl Gregorič. —Upam! je dahnil Gušetič. —Pričakuješ usmiljenja? Od onih, ki so bili razpisali nagrade na naše glave? Gušetič je hotel ^odgovoriti, a ga je ustavil kašelj. i«uMr.g ® v- KUHARSKA KNJIGA: Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV —Ali ne veš, da ne morejo mirno spati, dokler sva midva živa? 4 Gušetič se je ozrl v prijatelja. Strah je vzdrhtel v njegovih očeh. —Ti misliš na smrt? je vprašal tiho. —Midva sva že sojena! llija je stopil k oknu in zrl za žarkom, ki je lezel ob želez-ju navzgor. V celici je bilo tiho, da se je čul težki Gušetičev dih. —Čuj, prijatelj! je spregovoril llija.. Pred sodniki si že bil in ničesar mi ne poveš o tem! Zakaj molčiš? —Kako to veš, se je začudil Gušetič. . —Iskrico upanja so ti prižgali! Miho! Govoriva si iz oči v oči! Naravnost! Tako, kot sva govorila, ko sva se dvignila proti grajskim! Ali ti ni postalo tesno pri srcu, ko so te vrgli v mojo celico? Gušetič je strmel pred se. —Molčiš? Vidiš, kako sem uganil! Ti nisi poveljeval trumam kakor jaz, ti nisi vodil naskokov, ti nisi ukazoval vasem, naj vstanejo in se nam pridružijo! Med tvojo in mojo krivdo je razlika, velika razlika! In te razlike—ni bilo več, ko si prestopil moj prag! —Zakaj me žališ, llija? Vem PETEK. 2fi dobro, tam doli niso prizaned nobena kazen ni bila piekrm Tu-tu ni tako! Tehtajo Tu pravica bliže ... —Pravica, si rekel? Bridko se je nasmehnil Gr« gorič. (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglasi NOVA IZDAJA STANE 8EDAJ Knjiga je trdo vezana in ima «21 strani Recepti to napisani v angleškem jeziku; ponekod pa to tudi v jeziku naroda, ki mu Je kaka Jed poaabno ▼ navadi. Ta knjiga jc nekaj |»*ebnega za one. ki se zanimajo za kuhanje In a* hočejo v njem čimbolj izvežbati in tepop<n gotovo Je v vsaki drušini nekdo, ki bi rad čltal Ust mk dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kaU -1 teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od druži) e in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega n« stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naročnika. Cena listu Prosveta Jot Za Zdrui. države in Kanado M.00 1 tednik in_______________4J0 2 tednika in__________________ 3.S0 3 tpdnike In_____________2.40 4 tednike in_____________ 120 5 tednikov in____________ nič Za Evropo je... Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denar)> Money Order v pismu in si naročite Prosveto. Ust. ki je veša lastnin* Za Chicago in okolico Je 1 tednik in_____________ 2 tednika ta....~............ 2 tednike te_________ 4 tednike ia___________ 5 tednikov te..........— $7 SO 6.30 5.10 3.90 2.70 1.40 PROSVETA. SNPJ. 2S57 So. Lewndale Ave. Chicego 22. 111. Prllofteno poiiljam naročnino aa Ust Prosveto vsoto f----- - 1. Ime -----------------------------------& društva št.---------- Naslov .....______... _______... „ . —----------- Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od sledeh članov moje druiine: 1 ................... 2. _________________ 4. __________ ... ft._______ Mesto.._____________ Nov naročnik □ Čl društva št ČL društva št. Čl dntžtva št. ČL društva št. Država..........— □ J