Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ui.6/111 S£OVENEC Telefoni nredniitva tn npravet 40-01. 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Uhaja vaak dan ajntraj razen ponedeljka ia dneva po praznik* Čekovni račnn Ljubljana številk* 10.6)0 ia 10,349 u inserate. Uprava: Kopitarjeva ulic« številka (t. RooseveH ali 1Vilthie? Združene države Severne Amerike, ki bodo v zučetku prihodnjega leta imele novega predsednika, se nahajajo pravkar v najživah-nejši volilni borbi med dosedanjim predsednikom Rooseveltom, ki proti vsem navadam ameriškega ustavnega življenju kandidira v tretjič, in med VVillkiem, ki staremu predsedniku postaja čedalje bolj nevaren. Borba med obema kandidatoma, kolikor se tiče mednarodnih političnih smernic Severne Amerike, ni osnovana na različnih pogledih obeh tekmecev, zakaj oba se v tem oziru bistveno strinjata Tako demokrati, ki prisegajo na Uoosevelta, kakor republikanci, ki so dvignili na ščit Willkia, so izglasovali vse ogromne kredite, ki jih je RooseveH zahteval od posta-vodajnih zbornic zato, da bi se povečali armada, mornarica in letalstvo USA. da bi se odkupila gotova pomorska in letalska opira-lišča Anglije, ki morejo Zedinjenim državam služiti za obrambo pred kakim napadom, in da se uvede obvezna vojaška služba, ki pomeni za USA pravo revolucijo miselnosti in njenih ustavnih načel, ki jih je Jurij Washing-ton postavil na svobodno samoodločitev vsakega državljana. Ne da bi se dotaknil vprašanja, koliko ljudi v Ameriki je za neposredni poseg Združenih držav v sedanjo vojno in koliko bi jih utegnilo biti proti — eno je gotovo, da je ameriško ljudstvo soglasno v tem. da mora biti Amerika kar mogoče močna, da se je nihče ne bi upal napasti in da bo imela v trenutku, ko bo treba sesti za zeleno mizo, na kateri se bo podpisal bodoči mir, če ne odločilno pa gotovo tako važno besedo, da je prav nihče ne bo smel prezreti in da bo njena utež na tehtnici miru vsaj toliko važna, kakor ona Sovjetske Rusije. Seveda mora zaradi tega vsak Amerikanec biti pripravljen na to, da bi naravnostni poseg USA v vojno lahko vsak čas postal naravnost avtomatično nujen, ker država, ki se tako močno oborožuje, sama ustvarja vzroke, ki z največjo verjetnostjo dovedejo do oboroženega spopada in to ne samo zaradi prirodne simpatije med anglosaškimi narodi, temveč v prvi vrsti zaradi tega, ker bi zmaga držav z avtarktifnimi načeli gospodarstva za Ameriko pomenila nevarnost. da propade njeno na načelu svobodne trgovine sloneče gospodarstvo. Pa četudi nihče ne more trditi, da bi bil tak spopad absolutno nujen in da ni mogoča izravnava med obema načeloma — saj dejansko življenje se nikoli ne ravna strogo po teorijah — pa zapleta Združene države v sedanji svetovni konflikt predvsem zadržanje Japonske, kar je seveda v notranji zvezi z mednarodnim političnim položajem, kakor ga je izzvalo nasprotstvo med avtoritarnimi velesilami in Anglijo v Evropi. Je pa ta položaj za republikanskega kandidata VVillkia ugodnejši, kakor je Roosevel-tov v toliko, ker Rooseveltovemu protikandidatu nuja poceni deinagoško volivno geslo, kakor bi se ga v takem primeru posluži! vsak politik: da namreč Rooseveltu lahko očita, da se je začel prezgodaj vmešavati v evropske zadeve, ko je bila Amerika preveč nepripravljena na kakšen nastop in je morala zato vtakniti v žep celo vrsto diplomatskih neuspehov, tako da so njegove tozadevne akcije izzvale pri nasprotnikih Anglije ravno nasproten učinek, kakor je nameraval RooseveH; da se torej vojna ni mogla preprečiti in se je celo v več pogledih poostrila. Seveda pozablja Willkie po navadi vseh političnih tekmecev na to, da v tistem času njegova stranka Roosevelta niti najmanj ni podpirala,_ ampak ga celo kar le moč ovirala, opirajoč se na takratno izrazito protiintervencionistično razpoloženje večine ameriškega naroda, ki se j'' izpreobrnil k načelu maksimalne pomoči Anglije šele sedaj, ko je postal napad na angleške otoke vseskozi realna možnost, tako da bodo Amerikanci, če so rekli n, morali reči tudi b. Seveda gre AVillkiu za to, da za vsako -ceno zmaga in se zato v svojih govorih poslužuje nasproti Rooseveltu argumentov, ki danes hudo vlečejo, čeprav bi v treznih časih trezne kritike ne vzdržali. Seveda pa tudi v Ameriki še vedno znajo mnogi ljudje misliti in zato AVillkie Rooseveltu ne bo odvzel veliko glasov s kritiko Roosevel-tovega dosedanjega zadržanja v sporu evropskih velesil. Več glasov bi utegnil dobiti zaradi nekaterih čisto osebnih momentov, _ ki imajo v Združenih državah pri predsedniških volitvah vedno veliko večjo vlogo, kakor bi jo v podobnem primeru imeli v Evropi. Willkie je sicer predstavnik velekapitalistične miselnosti, ki prevladuje v republikanski stranki, je pa osebno mož čisto po ameriškem okusu. VVillkie je postal milijarder zgolj |K> svojih osebnih zmožnostih, preizkušenih v hudi borbi na gospodarskem bojišču, in to je nekaj, kar Amerikancu imponira bolj ko vse drugo. Direktor velemogočnega trusta električne industrije v Ameriki veliko pomeni, ker priča o praktični inteligenci in energiji. Tudi zna VVillkie menda bolje govoriti nego Roosevelt, ki je mož fine kulture, dočim Willkie ljubi krepke izraze in je poln grobega humorja, kakor ga pozna le Amerika in je republikanska stranka v njem izbrala pravega moža, ki more tekmovati z Rooseveltom, ker drugega takega politika v Združenih državah danes ni. . , RooseveH se bo nasprotno lahko opiral na tako imenovani Ncw Deal. to je na politiko socialnih reform, ki jih je bil v hudih borbah z velekapitalom v USA uveljavil docim VVillkie ne more uspešno odbijati od sebe očitka, da predstavlja stranko, ki se ie sicer sprijaznila s socialnimi reformami, ker se je pač morala, ki pa v bistvu vzdržuje vsa načela vclekupitulističnega gospodarstva, ki sebi podreja vso politiko, Delavskih in kmečkih, oziroma farmarskih glasov VVillkie gotovo ne l>o dobil mnogo. Zato Willkie v svojih govorih poudarju predvsem, da bo podpira zasebne gospodarske iniciative, kar 'e res lepo s tisi, če pa pomislimo, da tudi Roosevelt ni ovirat nobene privatne pobude in energije na gospodarskem polj". si Je težko predstavili, cla 1* Grof Ciano v Berlinu Nadaljevanje posvetovanj začetih v Rimu - Padla bo odločitev o Španiji ter o začetku velikih vojnih operacij v Afriki - Zveza z Japonsko ob sodelovanju Sovjetov Rim, 26 septembra b. Davi je zunanji minister grof Ciano odpotoval v Nemčijo, da se ponovno sestane z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom. Novo poglavje političnega delovanja osiščnih velesil, ki jo je pričel z nedavnim obiskom v Rimu nemški zunanji minister von Ribbentrop, ne bo tako kmalu končano, kajti vprašanja o katerih bodo razpravljali in o katerih so razpravljali že na rimskem sestanku, prehajajo iz okvirja običajnih političnih debat osišča Rim-Berlin in imajo splošni evropski pomen zaradi tega, ket se ne tičejo le nadaljevanja vojne, temveč tudi uvedbe novega reda v Evropi in preureditve A i r i k e kot prirodnega življenjskega prostora evropskega kontinenta. - Iz Berlina prihajajo poročila, da se španski zu-nanjji minister Suner tudi ta teden bržkone ne bo vrnil nazaj v Madrid. Po snočnji enourni konferenci s kanclerjem Hitlerjem, ki ji je prisostvoval tudi notranji minister von Ribbentrop, navzoča pa sta bila tudi španski diplomatski predstavnik v Berlinu in šef državnega kanclerstva, bo španski notranji minister Suner ostal še nekaj časa v Berlinu in se bo udeležil sestankov, ki bodo prihodnje dni v Berlinu in ki bodo imeli velik politični pomen. »Odločitve zgodovinskega pomena« Curih, 26. sept, b. Tukajšnji listi poročajo iz Berlina, da tamkajšnji diplomatski in politični krogi napeto pričakujejo jutrišnji prihod italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, ki je davi odpotoval iz Rima. Splošno poudarjajo, da je treba berlinske razgovore smatrati kot nadaljevanje rimskih razgovorov in da je treba pričakovati končnih odločitev, ki bodo zgodovinskega pomena. 0 vsebini berlinskih razgovorov še vedno ni mogoče nič zvedeti, ker jih čuvajo v najstrožji tajnosti. Prav tako ni znano, če bo o razgo/orih objavljeno uradno poročilo. Poseben pomen pripisujejo politični krogi sklepom skupne konference ministrov Ciana, Ribbentropa in Sunerja in ni izključeno, da bo na tej konferenci razčiščen tudi položaj Španije in da bodo v zvezi s tem dokončno sprejeti sklepi glede vojnih operacij v Afriki. Kar se tiče južnovzhodnega evropskega področja pa smatrajo, da je bilo to vprašanje temeljito razmotrivano in da so bili vsi sklepi sprejeti že pri rimskih razgovorih tako, da ta vprašanja ne bodo imela važnejše vloge na berlinski konferenci. Berlinski obisk grofa Ciana je predviden do sobote, toda z ozirom na pomen in obseg zamotanih vprašanj, ki jih je treba razčistiti je dokaj verjetno, da bo grof Ciano podaljšal svoje bivanje v nemški prestolnici Po;asnila v Berlinu Berlin, 26. septembra b. Danes so uradni krogi izjavili številnim časnikarjem, da prihaja grof Ciano v Nemčijo, kjer bo ostal krajši čas. Zaradi različnih poročil, ki so se razširile v tujem tisku, poudarjajo v Berlinu, da so ta poročila povsem neresnična in predstavljajo le poskus ,da bi sovražniki Nemčije in Italije kaj izvedeli o sedanjih posvetovanjih. Povsem jasno je, da se bodo druga važna vprašanja, ki se tičejtf izključno osišča, spravila v zvezo s položajem Španije, ki ga mora zavzeti v sedanji vojni. Sestanek nemškega državnega kanclerja Hitlerja s španskim notranjim ministrom Sunerjem je vzbudil po vsem svetu veliko pozornost. Splošno vlada prepričanje, da Francova Španija ne bo ila takoj v vojno, temveč da se bodo šele v najnovejših razgovorih določile smernice in položaj Španije napram osiičnim velesilam in Anglije Pri tem se bodo določile dolžnosti in pravice Španije tako za časa vojne kakor tudi po vojni. Za zvezo med Nemčijo, Italijo, Španijo, Japonsko in Sovjeti... proti Angliji in Ameriki Berlin, 26. sept. b. Berlinski politični krogi obračajo sedaj največjo pozornost na sklenitev vojne zveze med Nemčijo, Italijo, Japonsko, Španijo in Sovjetsko Rusijo. Nemški državni kancler Hitler je včeraj že drugič sprejel Sunerja in se razgovarjal z njim nad eno uro. Po tej konferenci pa je bil Suner več kot eno uro pri nemškem zunanjem ministru Ribbcntropu. Po razgovorih z nemškimi državniki je Suner odposlal v Madrid svojega pomočnika Garcio Signcrosa, ki mu mora prinesti nova navodila za generala Franca. Berlinski politični krogi trdijo, da bosta Italija in Nemčija pri nadaljnih pogajanjih skušala za sodelovanje v vojni proti Angliji pridobiti Sovjete in Japonsko, da na ta način paralizirata sodelovanje med Anglijo in Združenimi državami. Cilji sovjetske politike Razgovori med Ameriko in Sovjetsko Rusijo (0d nekega dopisnika v Bolgariji) Sofija, 24. septembra. Iz krogov, ki imajo dobre zveze z vodstvom sovjetske zunanje politike, se izvejo v zadnjem času zanimive podrobnosti, v katerih je precej jasno nakazana splošna smer sovjetske diplomacije v sedanjem mednarodnem položaju: Državni tajnik za ameriške zunanje zadeve Gor del lfull je že pred več tedni povabil sovjetskega poslanika U m a n s k e g a v Wa-shington v Belo hišo na razgovore, ki še niso končani, dasi se njihov uspeh da že danes z veliko verjetnostjo uganiti. Združene države S. A. skušajo izvedeti opredelitev Sovjetske zveze za primer, cla bi bila Amerik a prisil jena spričo japonskih teženj v južnem Tihem morju poseči v azijske zadeve. Vodstvo sovjetske zunanje politike pa se očividno še do danes ni opredelilo in Umnnski ne more HuIIu dati nobenega pozitivnega odgovora v tem oziru, zaradi česar so v NVasliingtonu. pa seveda tudi v Londonu precej iznenadeni. Združene države S. A. so zaenkrat skušale in morebiti še skušajo Moskvo pripraviti vsai do tega, da se pridruži koraku Amerike in Anglije v Tokiu, da bi se Japonska zavedala, da sn vse tri velesile, ki imajo v Aziji svoje važne interese, edine, da Japonska nc sme prekoračiti meja svoje dosedanje ekspanzivne politike. Toda Moskva molči in razgovore zavlačuje ler želi od svoje strani izvedeti, kaj neki bi za-padne demokracije Moskvi plačale za njene usluge? Ponavlja se torej v Washingtonu to, kar se je godilo lansko poletje v Moskvi, kjer se je Molotov hkrati, ko je sprejemal angleškega in francoskega poslanika, ki sta ga hotela pritegniti k zapadnemu sporazumu, razgovarjal z nemškim poslanikom grofom Schulenburgom, s katerim je bil bržčas že prej namenjen skleniti pogodbo o razdelitvi Poljske. Tudi utegne bili ameriško stališče, ki se brez dvoma ravna po angleškem, podobno onemu, ki sta ga bili zavzeli avgusta lanskega lela obe evropski vele-demokraciji, ko nista hoteli Sovjetski Rusiji za njeno pomoč proti Nemčiji plačati toliko-kotikor je le-ta zahtevata. Sovjetski pogoji za sodelovanje z Ameriko Zastopnik Sovjetske zveze je, kakor se govori v Sovjetom prijaznih krogih bolgarske prestolnice, odgovoril Cordelu Hullu, da so azijske zadeve povezane z evropski-i mi, se pravi, da pričakuje Moskva za kakš- Pred balkansko konferenco Nemčija in Italija želita razčistiti položaj Grčije in Turčije Rim, 26. sept, b. Tukajšnji tisk posveča veliko pozornost potovanju turškega poslanika v Rimu v Belgrad, kjer se je ustavil. Turški poslanik je namenjen v Ankaro, kjer bo obrazložil stališče Italije glede balkanskega vprašanja, kar je važno z ozirom na konferenco, ki jo napovedujejo v Rimu in Berlinu in na kateri se bodo zbrali predstavniki velesil osi na eni in nekaterih balkanskih držav na drugi strani. Zdi se, da se bo ta konferenca sestala že v kratkem času, da se bo na njej v prvi vrsti obravnavalo stališče Turčije in Grčije v sedanjem mednarodnem trenutku. Velesile osi so namreč zelo interesirane na tem, da bi Balkan ne postal pozorišče vojske, ki bi jo, kakor trdijo, Anglija želela izkoristiti v to, da se vsidra na grških in turških tleh, ter tako izzove zapletljaje v svojo korist. Zaradi tega pravijo v Rimu, da morata Turčija in Grčija nedvomno pojasniti svoje stališče glede tega vprašanja in da je zaradi tega potrebno tudi, da se pritegnejo h konferenci zastopniki drugih balkanskih držav, ki so odločno proti temu, da bi kdo potegnil Balkan v vojno vihro. Baje je turški poslanik — tako pravijo v Rimu — na balkanskih tleh izvedel, da bodo balkanske države napele vse sile, da se na polotoku ohrani popolen mir. moglo imeti geslo te vrste kakšen poseben učinek na volivce, ki so nasproti takim frazam najbrž tudi v Ameriki precej neobčutljivi. Bolj bi utegnilo škodovati Rooseveltu dejstvo, cla je kandidiral v tretjič, zakaj njegova utemeljitev, cla »ni hotel svojega naroda zapustiti v tako usodnem zgodovinskem trenutku,« ni preveč srečna, ker Willkiu nihče ne odreka na področju mednarodne politike vsaj istih sposobnosti, katere ima Roosevelt, in drugič, Amerikancem ne more biti preveč simpatična okolnost. da predsednik tako zelo visi na svojem položaju, ki bi se mogel izkazati kot prava diktatura, če /e ni. Za W i 11 k i a bi pa utegnil glasovati marsikdo, ki sanja o no sodelovanje z anglosaškimi državami v Aziji, ki bi po vsej priliki dovedlo do vojske. razen kakšnih samo po sebi razumljivih odstopitev azijskih ozemelj na račun Japonske tudi priznanje njciuh ozemeljskih pridobitev na zapadli ter takšno preusmeritev angleške politike v Prednji Aziji, ki bi garantirala varnost ruskih koristi na kavkaški meji. Tudi sa bile Združene države S. /1. opozorjene, da si Sovjetska zveza, če bi hotela, lahko zagotovi v Aziji gotova ozemlja — mišljen je kitajski Turkcstan — nc da bi se ji bilo treba zaplesti v vojno z Japonsko, ker je Japonska Sovjetski Rusiji sama ponudila svojo podporo, ako bi bili Sovjeti pripravljeni si deliti z njo gotove kitajske zemlje. Smisel vljudnega izmofavania tovariša Umanskega je bil. kratko povedano, ta, da mora Amerika, ki prav za prav zastopa interese Velike Britanije, ponuditi za vsako pomoč v Pacifiku visoko ceno na obeh celinah, in tn tudi o primeru, če bi Sovjeti ostali sami čisto v ozadju in samo mirno gledali, kako bi se Amerika spoprijela z japonskimi vojnimi silami . .. Anglija in Amerika odklanjata kupčijo Razume se, da anglosaški državi take kupčije nočeta skleniti, saj je Amerika že lani odločno podpirala stališče Anglije, da se ne sme Sovjetom prepustiti Poljska in Baltik, čeprav bi bila Anglija s tako potezo lahko Nemčijo popolnoma osamila. Amerika je tudi pred mesecem dni sporazumno z Anglijo sklenila, da ne prizna priključitve baltiških držav k Sovjetski zvezi, čeprav se je bil režim v Moskvi potrudil, da lo aneksi jo zakrinka s »svobodno sa-moodločilvijo baltskih ljudskih parlamentov«. Odgovor Anglije na moskovski predlog od meseca avgusta 1940, naj Britanija prizna sov-jetizacijo Baltika, je bil, da za »take razgovore zdaj n i čas«, in brez dvoma je la negativni odgovor tucli eden izmed razlogov, da je Molotov sedaj gluh za predlog Zedinjenih držav S. A. gletle Azije. Sovjetski strah pred protiboljševiško zvezo V sovjetskih krogih pa je vrhtega znana še ena važna okolnost, ki brani današnjemu režimu v Krenil ju zveze z anglosaškima velesilama. To je namreč skrajno nezaupanje, ki riše oblastnikom v Moskvi na steno vedno strah pred protiboljševiško zvezo«. V Kremi ju so namreč prepričani, cla Anglija in Amerika potrebujeta sovjetsko armado samo zalo. da sc lažje in hitreje pololče Nemčija, po zmagi, pa menijo, se bosta Anglija in Amerika podvizali napraviti končni obračun s Sovjetsko zvezo. ker jima daje sporazum med M o 1 o t o v i ni in R i b b e n I r o p o m od leta 1039 najsijajnejšo opravičbo, da se strmoglavi moskovski režim, kar ni danes samo srčna želja Roosevelta, ampak tudi njegovega tekmeca \V i 11 k i c a , ki predstavlja ameriški vele-knpitnl. V Moskvi pravijo, cla imajo za lo v rokah ueosporljive dokaze in cla zalo ne bodo sklepnli glede svoje zunanje polilikc nobenih obvez, najmanj pa z onimi, ki stremijo za tem, da svet »osvobodijo boljšcviškc hidre«. Sovjetska smer... tem. kako bi mogle Združene države Severne Amerike pod takim odločnim gospodarjem, posebno če bi mogoče odločile svetovno vojno, postati prva velesila svetil in spet pri|x>moči velekapitalističnemu gospodarstvu, ozir. njegovi iniciativi na vseli jiodroejih življenja zopet do viška moči. Med take ljudi seveda pristaši sodobnega socialnega razvoja v nasprotju s kajiitnlizmom ne spadajo. In |>rav na to se v jjrvi vrsti upirajo upi Roosevelta in njegovih prijateljev, ki bržčas pravilno sodijo, da so časi višku vciokapitalističnega gospodarstva minuli za vedno. Vsekakor bo volivna borba v Ameriki zelo zanimiva, posebno v tem o/iru Sovjetski prijatelji, ki so dobro poučeni v tem pogledu, ne prikrivajo, da se Snnjeti s tako politiko izpostavljajo velikemu riziku, da pa je diktator v Moskvi znan po svoji lokavosti, s katero se bo skušal ognili vsaki nevarnosti ali skušnjavi, dn bi se Sovjetska zveza zapletla v vojsko, do konca ali vsaj lik pred njim, ko upa, da bo neoslabljena mogla razdejano Evropo prisilili, dn prizna vse njene nekrvave ali zelo poceni dosežene pridobitve in si zagotovi še druga »okna v svet...«. Vendar ne manjka ludi v Moskvi sami glasov. ki menijo, da bi moglo postajati čedalje težje ohranjati lako lokavo nevtralnost« in bi Sovjeti mogli biti prej. kakor mislijo, prisiljeni odločili se za enega ali drugega. »Srbi na ukup« Pod gornjim naslovom objavlja »Hrvatska Straža« daljši članek, v katerem vrednoti delovanje episkopa Nikolaja Veliniiroviča, kot je zadnje čase prišlo do izraza v govorih, ki jih je imel na različnih krajih naše države. List navaja poleg govorov episkopa Nikolaja tudi pisanje nekaterih drugih srbskih listov, med njimi glasila srbske zemljoraduičke stranke »T c ž a č k o pravo« ter marksističnih »R a d n i č k i h 11 o v i n a«, ki Opozarjajo na to. da je episkop Nikolaj Veliinirovič stopil na čelo gibanja, ki mu je namen zbrati srb-slvo, ne glede na strankarsko pripadnost, pod eno samo zastavo. List meni, Srbi na ukup^:. Tudi »N a r o d n a o d h r a n a« se je uvrstila v lo bojno črto, pravi zagrebški list, ko piše v svoji številki z dne 22. septembra, »da so se vrhovi naše pravoslavne cerkvene uprave približali našemu slavnemu episkopu Nikolaju« in da bi bilo prav. da se mu »osigurajo sredstva, da bi prepotoval po vseh krajih naše države kot Bogu vdani nenadomestljivi misijonar, da ohrabruje in poziva Srbe in vse nacionalne elemente na ukup za častno nacionalno delo«. Geslo »Srbi na ukup«, piše zagrebška »Hrvatska stražar se uresničuje. Na čelo tega gibanja so se postavili srbski episkopi. Kakšni so cilj i tega zbiranja, si lahko mislimo«. f r'» ' •> v-t* » ' " »•C, Kralj Peter pri vojaških vajah Belgrad, 26. septembra. AA, Danes dopoldne je Nj. Vel. kralj Peter IL z Nj. kr. Vis. kneževičem Aleksandrom v spremstvu svojega guvernerja generala Kosiča, načelnika generalnega štaba, prisostvoval vojaškim vajam prehoda čez Savo na Čukaricl blizu veslaškega itluba. Nj. Vel. kralj se jc z Nj. Vi«, kneževičem Aleksandrom pripeljal ob 9.30 z avtomobilom na vežbališče, kjer ga je sprejel in pozdravil vojni minister general Milan Nedič s oomočniknm vrhovnega inšpektorja generalom Bogoljubom Ili-čem, novim poveljnikom Belgrada generalom Milnr*-dom Petrovičem, ki vodi vaje, in pehotnim brigad-nim generalom Linusom Dekanevom in drugimi generali in vičjimi č?strv'ki belgrajfke garnizije. Nj. Vel. kralj in Nj. V«, knez Aleksander in njuno spremstvo so se pozdravili s prisotnimi, nato so pa odšli na tribuno, kjer so z zanimanjem opazovali omenjene vojake vaje. Po končanih vajah je Ni. Vel. kralj izrazil svoje zadovoljstvo za uspeh vojaških enot. Nj. Vel. kralj, Nj. Vis. knez Aleksander in guverner, armadni general Kostič, so se nato poslovili od prisotnih osebnosti in zapustili vežbališče. Knez-namestnik se ie vrnil v Belgrad Belgrad, 26. sept. AA Danes ob 9 doooldne se je Nj. kr. Vis. knez namestnik vrnil z Brda v Belgrad z Nj. Vis. kneževičem Nikolo. JR Vsak trideseti Zagrebčan — dijak Samo ena desetina — iz kmetskih slojev, ki predstavlja osem desetin vsega prebivalstva Zagrebške »Novosti« objavljajo daljše posnetke iz zelo zanimivega statističnega prikaza. ki ga je sestavil vseučiliškl profesor tir. Anrlrija štampar o prilikah na zagrebškem vseučilišču iu drugih visokih šolali v hrvatski pre-stolici. Statistika zajema 7.1)0 višjih dijakov, med njimi 5.425 moških in 1.707 ženskih. Največ dijakov prihaja iz banovine Hrvatske in sicer 4320, na to prihajajo Bolgari s 520, na to Slovenci i/, dravske banovine s 4.56, na to drugi, med katerimi je 116 Nemcev. Starši 2.059 dijakov stanujejo v Zagrebu, iz česar izhaja, da vseučilišče in visoke šole obiskujejo na jbolj zagrebški dijaki. Med dijaštvom. ki je doma v banovini Hrvatski, jih je 47.20% iz Zagreba, torej nekoliko manj, kakor polovica. Prebivalstvo iMinovine HrvuNke je na koncu 1959 znašalo 4 milijone 505.064 ljudi, od katerih pade '243.000 na Zagreb. Potemtakem je nn 4 milijone 262.000 izven zagrebških prebivalcev odpadlo 2 'Si dijakov, na 245.000 zagrebških prebivalcev pa 2.058 dijakov, ali na 1.000 prebivalcev^ banovine Hrvatske brez Zagreba odpade pol dijaka (0.54%). nn l.(HK) prebivalcev Zagreba pa irfid osem (H.4%) dijakov. To je prvo dejstvo, k« je na odgovorne voditelje Hrvatske seljačke stranke napravilo globok \ tis. Statistični prikaz dr. Stamparja pa se liavi Hudi s poklicem staršev. V državi je okroglo 80% vsega prebivalstva kmečkega stanu, toda na vseučilišče in na visoke šole pošilja samo eno desetino vsega študiranega dijaštva. Od teh borili 10% jih je vpisanih največ (195) na bogoslovni fakulteti, na pravni fakulteti pa liS. Tako razpolagata dve desetini prebivalstva, ki nista kmetski. ampak se porazdel i ujeta nu različne druge stanove, s 90% dijaštva na vseučiliščih in visokih šolah. Nesorazmerno veliko je število dijakov uradniških staršev in iz svobodnih poklicev, ki torej da jej 3 mladi razumniski naraščaj, ki zasetla vsa upravna in javna službena mesta v banovini. Visokošolsko dijaštvo torej v veliki večini prihaja iz meščanskih družin z mestnimi navadami in razvadami in hoče po končanem učenju spet še naprej živeti po mestih. To je druga ugotovitev, ki je sprožila največje zanimanje odgovornih voditeljev Hrvatske'seljačke stranke! V drugem delu statističnega prikaza se dr. Stampar ha vi s socialnim položajem visokošolskega dijaštva ter prihaja do zaključka, da sta potrebna dva no\a Dijaška doma za siromašne dijako »Vreme« za ukinitev naprednih sindikalnih organizacij Belgra jsko »Vreme« objavlja članek, v katerem v ostrih besedah zahteva, da se pri nas razpuste in prepovedo vse sindikalne organizacije, ki imajo v svojem programu načelo razrednega boja. List pravi, da je v stari Evropi danes le še zelo malo dežela, kjer je sindikalnim organizacijam dovoljeno govoriti o razrednem boju. I ovsodi danes govorijo o narodni slogi vseh stanov, Mesto vzajemnosti mednarodnega proletariata danes govorijo o nacionalni skupnosti vseli članov narodnega občestva. Samo Jugoslavija, da spada med one redke države, kjer takšen annhroni/.em šeobstoja. Med prve in najbolj važne reforme spada torej po mnenju tega lista, da mora biti prepoved. ki bo strla v*e sledove mednarodnega razrednega sindikalizma. šele potem je pot za narodno in državno obnovo odprta. Razgibanost Hrvatov v Bački V zagrebških Novostih« beremo članek o veliki kiiltiirno-prosvotni razgibanosti Hrvatov v Bački. Hrvatska kulturna zajednica v Snbo-tiei, ki jo vodi msgr. Uluško Majic", bo priredila celo vrsto kulturnih prireditev v Subotiei, Som-boru in drugih večjih mestih Vojvodine. Meti nalogami, ki si jih je dala Hrvatska kulturna zajednica je predvsem skrb, da bi na številne hrvatske šole po Bučki in Baranji prišli hrvatski učitelji. Prosvetni minister jim je šel v tein pogledu zelo na roko. pišejo »Novosti«, ker je dovolil, da se bo določeno število gimnazijskih maturantov v posebnih tečajih, ki bodo v Belgradu. takoj usposobilo zn nastop učiteljskih služb. Zaenkrat se je javilo že K kandidatov. Hrvatska kulturna zajednica sedaj snuje poseben »prosvetni fond«, ki naj siromašnim dijakom pomaga, da so čim prej vsposobijo zn učiteljske službe. Večje število hrvatskih kulturnih ustanov je priglasilo avoje sodelovanje pri tem načrtu. m Konference pri predsedniku vlade Belgrad, '20. sept. m. V predsedništvu vlade bila danes od 12 do 2 popoldne važna konferenca, kateri so prisostvovali predsednik vlado Dragiša Cvetkovič, podpredsednik vlade dr. V. Maček, prosvetni minister dr. Korošec, pravosodni minister dr. Markovič, minister za narodno zdravje dr. B u d i s a v 1 j e v i č in minister brez listnice dr. K o n s t a 111 i n o v i č, Na konferenci se je pretresala uredba o vpisu oseb židovskega rodu na vseučilišče in druge visoke šole v rangu. vseučilišča, za učence učillšča in drugih strokovnih šol, ki jo jc sestavil in predložil ministrskemu svetu v odobritev prosvetni minister dr. Korošec. Na konferenci je bilo določeno končno besedilo te uredbe. Razen te konference je bil v predsedništvu zopet razgovor predsednika vlade in podpredsednika vlade dr. Mačka. 0. Dragiša Cvetkovič je poleg tega imel v svojem kabinetu dopoldne konferenco z ravnateljem ravnateljstva za prehrano dr. C o s i č e m in ravnateljem »Prizada« dr. To-thom. Predmet te konference je bila razprava o aktualnih vprašanjih, ki so v zvezi s prehrano ljudstva. II. molka drž. realna gimnazija v Ljubljani Belgrad, 20. sept. m. Na predlog prosvetnega ministra so kraljevi namestniki podpisali ukaz, s katerim se zraven dosedanje I. drž. moške real. gimnazije v Ljubljani odpre še IL moška drz. real. gimnazija. Združenje jugoslovanskih igralcev Belgrad, 26. sept. m. Združenje jugoslovanskih gledaliških igralcev je danes dopoldne nadaljevalo z izrednim občnim zborom. Po otvoritvi občnega zbora jo tajnik prebral zapisnik o delu komisije za razmejitev sekcije banovine Hrvatske. Za razmejitev je glasovalo 387 : 142. Nato je po kratki debati zastopnik potujočih igralcev govoril o tezlu situaciji in zahteval, da bi tudi potujoči igralci dobili med počitnicami plačo kot ostali igralci. Potegoval se je tudi za 50 odstotni popust na zc-leznici. K besedi se je oglasil zastopnik slovenskih igralcev g. Drenovec iz Ljubljane, ki je zahteval enako razmejitev področja in financ med centralo in slovenskimi igralci, kakor so jo dosegli igralci banovine Hrvatske. Srbski delegati na to ntsO hoteli pristati in.se bo to vprašanje obravnavalo na prihodnjem rednem občnem zboru. Nato je občni zbor z aklamacijo izvolil' nov odbor jugoslovanskih gledaliških igralcev, za predsednika je bil izvoljen član belgrajske Drame g. Paunkovic Miloš. Sprejeta jo bila resolucija, ki sc glasi: 1 Izredni občni zbor je ugotovil, da je položaj gledaliških igralcev zelo težak in prosijo prosvetnega ministra dr. Korošca, da izda novo uredbo, s katero bi se igralcem izboljšal materialni P0'°2*1 Izredni občni zbor prosi g. ministra, da dovoli izdajo plačilnih knjižic tudi za gledališke igralce, kakor jih imajo tudi drugi državni usiuz- 3. Združenje jugoslovanskih gledaliških igralcev prosi vse pristojne oblasti, da Združenje podpira v njihovih prizadevanjih. Cene drv Belgrad 26. sept. AA. V zvezi s svojim sklepom z dne 25. septembra t. 1. odreja urad za kontrolo cen tole klasifikacijo drv, ki so se je dolžni držali vsi prodajalci in trgovci pri prodaji drv na debelo in na drobno. Drva se dele v trda in mehka. Med trda drva spada bukovina, brestovina, cerovina, gabrovina, hrastovina, javorovina in kostanjevimi. Mehka drva so pa bor, breza, jelka, jelša, smreka, topol m vrba. Trda drva se dele v prvi, drugi in tretji razred, mehka pa v prvi in drugi razred. Prvi razred trdi 1 drv so polena, ki imajo do 30% kosov cepljenih palic. Polena in cepljene palice morajo biti dolge po 1 meter, zdrave in ravne in na obeli koncili odžagane. Debelina polen mora ustrezati širini, ki ne sme biti, merjena v tetivi loka, manjša od 12 in ne večja od 24 cm. Cepljene palice morajo biti široke najmanj 8 cm na tisti strani, kjer so cepljene. Dovolijo se grče, če so gladko odsekane 111 ce nimajo večjega premera od io cm, in po nekaterih kosih, dolgih 110 cm, če imajo na obeh koncih celo skorjo. V drugi razred spadajo palice s poleni in cepljenimi palicami. Palice morajo biti 1 meter dolge, zdrave in ravne in na obeh koncih žagane. Polena in cepljene palice morajo biti prav tako 1 111 dol"e in zdrave, smejo biti pa tudi neravne in grčaste. Debelina palic je v primeru 5 do 16 cm, dovoljeni so pa tudi nekateri kosi po 110 cm dolžine, Na 5% polen celotne količine sme biti tudi katero trhlo mesto V tretjem razredu so polena, cepljene palice in palice, ki ne spadajo v prvi in drugi razred, ter vsa ostala drva in tudi klade. Med klade spadajo grčasti kosi, ki se ne morejo cepiti, premera 40 cm in dolžine 80 do 120 cm. Cepljena polena so s sekiro cepljeni kosi premera 4 do 10 cm in dolžine 90 do 120 cm. Dovoljeno je pri kladah do 10% trhlih kosov, pri malih polenih pa do 40% kosov z grčami. Mehka drva: v prvem razredu so polena s 30% kosi cepljenih palic. Polena in cepljene palice morajo biti 1 meter dolge, zdrave in ravne in na obeh koncih odžagane. Širina mora biti na cepljeni strani najmanj 11 cm, največ pa 24 cm. V drugem razredu so palice z neravnimi ali grčaslimi, a drugače zdravimi palicami. Te palice so dolge 1 111, žagane na obeh straneh, premera pa imajo 6 do 16 cm. Dovoljeno je na 5% polen od celotne količine kakšno trhlo nieslo in tudi kosi dolgi do 110 cm (lz urada za kontrolo cen.) Kdo je pustošil po Vojvodini Belgrajsko »Vreme« objavlja daljši članek, v katerem dokazuje trdno medsebojno povezanost med uiasonstvom in judovstvom, ki da sta si podredila gospodarstvo in prosveto v državi. list posebej navaja zgled Vojvodine in »srbskih Aten« Novega Sada, kjer imajo gospodarstvo v rokah Judje, prosveto, med njimi sokolsko organizacijo 111 najstarejšo srbsko prosvetno ustanovo Srpsko Matico pa — masoni. Članek v udarnih besedah takole pribije resnico o položaju v Vojvodini: Judje v gospodarstvu Vojvodine, masoni pa v njeni prosveti so v zadnjih 20 letih napravili večje pu-stošenje po tej deželi, kakor je to mogel doseči tuji režim v 50 letih pred svetovno vojno. Iz banovine Hrvatske Split, 26. septembra, b. V posvetovalnici trgovske industrijske zbornice je tudi danes zasedala nemško-jugoslovanska železniška komisija za izdelavo skupne tarife. Komisija je pričela z delom 13. I. in. in je delala 13 dni. Danes* je končala svoje delo in sla obe delegaciji zadovoljni z rezultatom. Tekom današnjega dne bodo člani jugoslovansko-nemške delegacije zapustili Split. Osebne novice Belgrad, 26. sept. m. Upokojena je Ljudmila Juvančič, računovodkinja podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani; z odlokom so postavljeni pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani za uradniške pripravnike 9. skupine Fran Š k r b e c, Emilija Savelli, Ivan Lovišček; za carinskega posrednika pri glavni carinarnici v Ljubljani je postavljen Maks Merhel. Belgrajske novica Belgrad, 26. sept. AA. Mednarodni poštni urad v Bernu poroča, da je nemška poštna uprava dovolila od 1. septembra t. 1. dalje prevoz poštnih zavojčkov čez nemško ozemlje na bivše poljsko ozemlje in obratno. Dovoljenje velja samo za zavojčke iz držav, s katerimi ima Nemčija dogovor o izmenjavi poštnih zavojčkov. Pristojbine so iste kakor za zavojčke v Nemčijo. Belgrad, 26. sept. AA. Finančni minister je dovolil, da se vsem začasnim davčnim izterjevalcem, ki so plačani iz dohodkov od eksekucij in iz prodaje uradnih obrazcev, poviša redna mesečna nagrada za 150 din na mesec v Beogradu, ZemunU in Pančevu, na sedežih banovine pa za 100 din. Belgrad. 26. sept. AA. Sofijski podžupan dr, Cigev in tiskovni ataše pri bolgarskem poslaništvu v Belgradu Miha Georgijev sta obiskala belgrajskega župana Jevrema Tomiča in mu sporočila pozdrave sofijskega župana dr. Ivanova in bolgar skega zunanjega ministra dr. Popova in ga pova bila v njunem imenu, da naj čimprej obišče bol garsko prestolnico kot njun gost. Tomič ic pova bilo sprejel. Pogreb g. Josipa Jonkeja bo danes, dne 27. septembra, ob štirih pop in ne ob šestih, kakor je bilo včeraj nnpačnn povedano v naši notici. Pogreb bo ž Zal, iz kapelice sv. Janeza. Helsinki, 26. septembra. AA. Štefani; Iz Mo skve poročajo, da je končan prekop, ki veže Bal tik s Črnim morjem čez Dnjeper in Bug. Zdaj so pa začeli delati prekop, ki bo vezal Dnjeper in Jemen, Prekop bo dolg 2600 km. Sv. oče za francoske vojne ujetnike in begunce Vlehy, 20. sept. A A. Havas. Sveti oče papež Pij XII. je prevzel osebno vodstvo Blužbe, ki jo je organiziral za pomoč francoskim ujetnikom in beguncem Vprašanje vojnih beguncev Je bilo glavno vprašanje, o katerem se je razgovarjal ob priliki avdience, ki jo je sveti oče dovolil francoskemu veleposlaniku pri sveti Stolici grofu Vladimirju d'Ormessonu. T» avdienca, ki je že četrta v zadnjem času. dokazuje naklonjenost sv. očeta za Francijo ter predstavlja v Rimu predmet številnih komentarjev. Sveti oče ni pozabil vojnega časa od 1914 do 1918. ko je kot apostolski nuncij v Monakovem obiskoval bojno polje ter |iodpiral vojne ujetnike. Kamor ni mogel priti sam, tja je pošiljal švicarske in druge nevtralne duhovnike Sveti oče je ohranil spomine na one žalostne dni. Tudi danes sveti oče potoni raznih združenj Rdečega križa pošilja vojnim ujetnikom zavitke oblek, knjige ter razn« druge predmete, da bi jim olajšal težke čase. Zveza narodov v — Lizboni Bern. 26. sept Glavni uradi Zveze narodov so se preselili iz Ženeve v L i s b o 11 0. Tt uradi so: kontrolna komisija, mednarodni urad za delo in predsedstvo mednarodnega sodišča. Sicer pa od vseh teh treh uradov deluje samo še kontrolna komisija. Položaj v Indokini London, 26. sept. t. Associated Press poroča iz llanoia, da so borbe med jaj>onskimi in francoskimi četami v Indokini sedaj prenehale in da je nastopilo prijateljsko ozračje med francoskimi oblastmi in japonskimi vojaki, ki se izkrcavajo na šesterih točkah indokitajske obale. Najfočnejše čete so se izkrcale v Hajfengu, kjer so izložili tudi veliko vojnega materijala. Japonski častniki so si že ogle-duli letališče. S kitajsko-indokitajske msie poročajo, da stojijo kitajske čete v pripravljenosti, da zasedejo strategične točke na meji. Ni pa še potrjeno, da bi bile kitajske čete že vkorakale v Indokino. Ameriško časopisje za hitro pomoč Angliji Newyork, 26. septembra. AA. Tass; Tisti ame-rijfri listi, ki zastopajo stališče neomejene pomoči Angliji, toda tako, da Amerika sama ne stopi v vojno, ee ne držijo več te omejitve. Tako piše list »Star«! Združene države morajo biti pripravljene z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagajo, podpreti Anglijo, ker je očividno, da je vojna že prekoračila evropski okvir. Ne glede na to, ali smo to hoteli aH ne, se sedaj vidi, da smo ml v to vojno že zapleteni, »N e w y o r k Times« vztraja pri tem, da se Angliji pošlje tahoj pomoč in naj se ne čaka na rezultat predsedniških volitev. »Daily N e w s« piše, da so Združene države vsak dan bližje vojni. Oba predsedniška kandidata sta pristaša vstopa Amerike v vojno. Jasno je torej, da imajo Združene države namen nuditi Veliki Britaniji neomejeno pomoč. Drobne novice Milan, 26 sept. m. Evropa Press. Minister Fa-rinacci jjotuie v petek v Hannover z večjim sprem* ; sivem. Tam bo prisostvoval otvoritvi razstave Italijanske umetnosti, ki so jo iz Cremone prenesli v Hannover. Berlin. 26. sept. m. Evropa Press. Posebna nemška delegacija se bo v Kovvnu sestala s sovjetsko delegacijo, s katero se bo pogajala zaradi preselitve nemškega življa iz Litve. Istočasno se vodijo podrobna pogajanja v Rigi glede dopolnilno preselitve nemškega prebivalstva iz Letonske in Estonske. Berlin. 26. sept. m. Evropa Press. Kmetiiski minister Valter Dnre potuje v nedeljo '29. septembra v severno Italijo, kjer se bo sestal. 7. italijanskim kmetijskim ministrom Tassjnariein. Napolj, 26. septembra AA. Štefani; Nemški prosvetni minister dr. Rust je prispel snoči v Neapelj. Predstavniki oblastev in fašistične stranke so mu priredili svečan sprejem. Načela švicarske politične obnove švicarski konservativni dnevnik »Vaterland« objavlja v svoji štev. od 20. septembra uvodnik o načelih politične obnove v Švici. Clankar poudarja najprej, da se pridno pripravljajo reforme in načrti za relorme švicarskega državnega življenja. Toda vse to delo se razvija v tem smislu, da se mora pri tem predvsem utrditi in okrepiti švicarska demokracija, kajti bistvo vse švicarske državne politike obstoja v tem, da se pri tem utrjuje tradicija švicarske demokracije, prav gotovo pa se pri tem ne sme miren razvoj državnega življenja v nobenem oziru spraviti v nevarnost. Švicarska vlada in švicarski zvezni parlament si torej lahko razdeli delo za relorme na dolgo dobo, to pa zato, da se bodo vse reforme in vsi načrti lahko mirno in brez slehernih prenagljenj proučili in pripravili za uvedbo. Švica živi v središču tistega dela Evrope, ki je zapleten v vojno. Dogodki v svetu ne vplivajo samo na splošne razmere, ampak vplivajo tudi na miselnost ljudi, zlasti pa na usmerjenost mladine. Ta vojna je značilna po tem, da je pospešila splošen potek življenja in vse nove reforme se zato hočejo ponekod sprejemati z isto naglico in pod vplivom sličnega duševnega razpoloženja ljudskih množic. Pri vsem tein gre torej za nove ideje, ki krožijo med ljudskimi množicami, prav tako pa gre tudi za primerne metode, to je na kakšen način se naj te reforme izvedejo. Med množicami se prav rado govori, da gre samo zato, da se lastnina razdeli po novih vidikih, nekateri politiki pa so tudi že popolnoma prepričani, da je treba relorme hitro in učinkovito uveljaviti. V Švici so se sedaj razmere tako uredile, da je gotovo eno, namreč to, da je bil tako imenovani »načrt Etter« že povsod sprejet. Ta načrt je sedaj postal program švicarske realne politike. Ta realna politika pa zahteva sedaj predvsem to, da se Švicarjem zagotovi kruh in delo. Zato je vlada začela urejati najprej razmere na delovnem trgu. Vse to se pa mora uveljaviti tako, da se ohrani vzajemnost med delom in kapitalom. To načelo se mora samo osvežiti z novimi, zdravimi odredbami. Vse mora lorej vlada uvajati previdno, kajti novi red mora vprav na gospodarskem polju dobiti najprej svoje nove temelje. Zato ne bo švicarska vlada opustila ničesar, kar se je pri drugih narodih izkazalo za dobro in uspešno. Mir na delovnem trgu se pa naj zlasti okrepi t razširjenjem in po-Sfilošenjem razsodiščnih ustanov, ki naj onemogoči levičarsko propagando po socializaciji velikih obratov, n. švica je dosedaj imela poseben tiskovni urad, toda .la urad dosedaj ni imela pravega delokroga, ker je bil omejen na zvezo s tiskom. Poslej se naj tiskovni urad spremeni v glavno propagandno ustanovo, ki bo pod vladnim vodstvom pripravljal ljudske množice s poukom na reforme, ki so nujne. Glavni cilj vsega tega dela pa mora biti, da se pripravi revizija švicarske zvezne ustave. Gotovo je namreč, da švicarska ustava iz leta 1874. ne more biti več prikladna za razmere v letu 1940. Revizijo pa lahko pravilno izvede samo zrel in deloven narod. Težki časi pa zahtevajo v prvi vrsti, da se naj okrepi avtoriteta vlade, pri tem pa moramo ločiti med teženjem vlade po uspešnejšem in učinkovitem izvajanju vladnih odredb in med teženjem raznih politikov, ki bi radi okrepili avtoriteto vlade na svoj račun. Vsakdo namreč ve, da se v teh težkih razmerah mora okrepiti avtorileta vlade, razmere pa nikomur ne smejo dovolili, da bi to avtoriteto izrabil za svoj namen. Sedanje vojne razmere pa nam velevajo, da se Švicarji še bolj zedinimo in zberemo okrog svojih oblasti, ki ščitijo našu skupno svobodo. Ponekod v Švici zagovarjajo načelo, da se naj stranke združijo in da se naj povežejo in stopijo skupaj tiste stranke, ki so si idejno najbližje. To načelo sc zagovarja zlasti v zahodni švici, kjer se razlike med strankami niso naslanjale toliko na idejna nasprotstva in razlike. Na vzhodu Švice pa se zagovarja bolj zdravo načelo, da ne more oblasti v državi nikdo drugi bolj zdravo upravljati ko pa politične stranke. Vse kar se hoče obnoviti in reformirati mora biti nekaj živega in mora vzkliti od spodaj. Tak način uvajanja reform pa lahko izvedejo samo prave ljudske politične stranke. Seveda se bo začel uvajati tudi v Švici korporativni sistem, toda med izvršilno oblastjo in med stanovskimi ustanovami bo morala delovati politična stranka, ki bo prevzela odgovornost za vodstvo države. To se lahko uredi samo s sodelovanjem strank, ki bodo v interesu sedanjih časov in novih razmer morale pristati na nekatere relorme parlamentov Stanovske zbornice in korporativni parlament bo mogel imeti mnogo ožjo kompetenco in delovno razsežnost ko pa parlament strank. Tudi ni mogoče, da bi se novi red v Švici začel ustvarjati tako. da bi se najprej začelo graditi streho. Švicarska demokracija se ne bo mogla odreči niti strankam, niti parlamentu, kajti stranke in parlament uveljavljajo v državnem življenju volio in zastopstvo vsega švicarskega naroda. Poljski apostol Pred sto leti 2. julija je umrl v Rimu šele 33 let star, Bogdan J a n s k i, ki ga po pravici imenujejo apostola poljskega naroda v 19. stoletju. Bogdan Janski se je rodil leta 1807 v Cie-chanowicih blizu Plocka. Že mlad je prišel v Pariz, kjer je postal strasten pristaš sooiali-tičnega nauka znanega Saint Simona. Ko pa je spoznal svojega velikega rojaka Adama Mickijnwicza pa Larordaira in Montalcm-berta, je postal gore? katolik, okoli katerega so se zbrali vsi poljski begunci po ponesrečeni vstaji iz leta 1830. Leta 1836 ie Janski ustanovil v Parizu poljsko kongregat-ijo Vstajenja Gospodovega. Hudo bolan na jetiki, se je Janski preselil spomladi leta 1840 v Rim kjer pa je že 2. julija umrl in je pokopan na pokopališču San Lorenzo. Janski spada med poljske mesianiste, ni pa sledil skrajni struji tega pokreta, ampak je zasnoval svojo misel globoko na katolicizem. Učil je, da more le katoliška vera jamčiti pravo svobodo in sorialni red, v katerem bodo med seboj v soglasju vse pravice posameznih stanov. Katolicizem je tudi najgloblji vir narodove mori in stalnosti, ker ga uči največje požrtvovalnosti. Načela evangelija so tudi najhujša obtožba vsakega strankarskega egoizma in le krščanski politični in sorialni red moreta obvarovati narod zablod aristo-kratične oligarhije, ki je zlasti pogubljala Poljsko, kakor tudi nereda in nravstvenega razkola, ki pači sodobno demokracijo. Rešitev domovine je samo v Kristusu, je d-jal Janski in zato ie »narodno vprašanje vprašanje verskega in nravstvenega preporoda«. Narod pa tudi ne sme biti egoist, ki vidi samega sebe in le sebe smatra za odrešitelja človeštva (v tem žiru se Janski globoko loči od drugih mesianistov), ampak se mora podrediti krščanski družinski skupnosti vseh narodov, Janski je misel preporoda tudi praktično izvajal na samem sehi in je svoje življenje prebil v melitvi, mrtvičenju in dobrih delih ter v pisateljski delavnosti Zamislil je katoliško univerzo, ki sc je uresničila pred 20 leti v Lublinu. in poljski kolegij v Rimu, ki so ga zgradili niegovi učenci, očetje Resurekcioni-sti, leta 1866 na ulici dei Maroniti, letos pa je bil zgrajen nov poljski kolegij v ulici Rcmu-ria. Svoje življenjsko geslo je Bogdan Janski izrazil z besedami: »Delati moramo za duhovno zedinjenje vsega človeštva. Za njim stremi vsaka dobra duša. ki pa rada zablodi. Naša naloga jc, da to teženje ustremimo na pravi cilj, to je delati moramo za uresničenje te velike vere in upanja in>;1e- tak« bomo prav služili domovini in vsemu človeštvu.« Prav sodoben jc tudi njegov izrek, da narod ne bo našel pravega in polnega soglasja glede svojih političnih vprašanj, čc ne bo soglasen tudi v verskem oziru Stoletnico smrti Janskega sc jc spomnil pred dnevi tudi »Osscrvatorc Romano«. Poročila z bojišč Vojna v Afriki Italijanska poročila Nekje. 26 septembra. AA. Poročilo italijanskega vrhovnega poveljstva se glasi: V Severni Afriki so naša letala bombardirala ponoči letališče KI Daba. Sovražnik je ponovil napad na Tobruk. Pri tem smo zbili eno sovražnikovo letalo Verjetno je pa, da so uničena še nadaljita sovražnikova letala. Italijanski lovci so napadli angleška letala in jih tri sestrelila. Pri bombardiranju so angleška letala povzročila nekaj škode v nekaterih stanovanjskih hišah in na italijanski vojaški bolnišnici Pet ljudi je ubitih, 12 pa ranjenih, med njimi tudi dve ženski. Sovražnikova mornarica je napadla Sidi el Bnrnni; pri tem je našla smrt ena oseba, en tovorni avtomobil je pa uničen. Naši lovci so izvedli ogledni polet nad Malio; pri tem se eno italijansko letalo ni vrnilo. Nad Rdečim morjem so italijanska letala napadla neki angleški konvoj. Italijanska letala so izvedla oglede pri Adenit in se spustila v boj s sovražnikovim letalstvom, predvsem z lovskimi le- | tali vrste »Gloucesterc. Eno od teh letal smo zbili in je treščilo v plamenih na zemljo. V Sudanu smo bombardirali obrambne naprave sovražnika pri Polrucu. Italijanske patrulje so pognale v beg sovražnika pri Ageru. Angleška letala so vrgla bombe na Guro in Solovo v Keniji in na Adigalo, kjer so ranila 12 domačinov, pri bombardiranju Meteme je pa našel smrt en domačin, trije so pa ranjeni. Tudi pri bombardiranju Nazija je našla smrt ena oseba, tri so pa ranjene. Neko sovražnikovo letalo smo zadeli. Sovražnikovo letalo, o katerem smo poročali, da smo ga zadeli pri Isiolu, je po naknadnih poročilih uničeno. Neka sovražnikova podmornica j" potopila neko italijansko t or p d o v ko v Jonskem morju. Moštvo se je skoraj vse rešilo. Nekje v Italiji, 20. sept. AA. Štefani. Letalski urednik agencije Štefani poroča, da so italijanska letala izvedla novo in pomembno akcijo v izredno nevarnem predelu Sredozemskega morja, kjer je italijansko ogledno letalo opazilo neko sovražnikovo podmornico. Ko sla dve italijanski vodni letali opazili podmornico, sta jo začeli zasledovati in jo napadli s posebnimi bombami, ki eksplodirajo pod morsko gladino. Takoj po prvem napadu se je opazil na morski gladini velik oljnat madež, jasen dokaz, da se je podmornica potopila. »Giornale dlialia« o vojni v Afriki Rim. 26. sept. t. Štefani. »Giornale dMtalia« objavlja članek, v katerem pravi, da je sedaj nastopilo drugo razdobje v vojni. Angleški imperij je v obrambi potisnjen iz postojanke v postojanko. Sedaj je naletel na neuspeh še » Afriki pri Dakar-ju. Nemčija in Italija pa lahko prideta v Afriko in bosta izzivanje sprejeli. Sedanje drugo poglavje vojne, ki se pričenja, morda še ni zadnje, toda državi osišča Rim-Berlin sta prepričani o svoji končni zmagi. Diplomatično delovanje in vojne operacije, vse vodi v ravni črti do uspeha. Preki sod v Egiptu »,. O*!!)!'" ' Carigrad. 28. sept. Na povelje zunanjega ministrstva in urada za kolonialne zadeve v Londonu je vrhovni poveljnik angleških vojnih sil v Egiptu general \V a w e 1 proglasil hitri sod. General je ukazal tudi aretacijo na tisoče oseb, ki so znane po svoji protiangleški propagandi. Hitri sod daje pravico, da se izreče smrtna kazen proti vsem, ki vodijo v Egiptu protiangleško politiko. Pričakovati je. da bo general Wa\vel tudi prisilil rekonstruirano egiptovsko vlado, ki je proti proglasitvi vojne Italiji, da vojno v najkrajšem času napove. Pred Oakarjem spet mirno... Bombardiranje Gibraltarja prenehalo Že v včerajšnji prvi izdaji smo na kratko po-ročali, da se je vojno brodovje generala de Gaul-lea in angleško vojno brodovje umaknilo od Dakarja, češ, da »e ie izkazalo, da bi bila zasedba Dakarja zahtevala obsežnejših vojnih operacij, da pa je general de Gaulle prosil, naj se borbe, v katerih bi se prelivala, francoska kri, ne nadaljujejo. V drugi izdaji »Slovenca« smo o tem še bolj obširno |)oročali. V bitkah pri Dakarju sta bili potopljeni dve francoski podmornici, ena križarka pa je bila hudo poškodovana. Angleži imajo pa tri vojne ladje poškodovane. Četrta vojna ladje oklopnica »Renovvn« pa je dobila hud zadetek pri bombardiranju Gibraltarja. London, 20. sept. t. Associeted Press poroči iz Francije, da je francoska vlada sklenila, da preneha z bombardiranjem Gibraltarja, ker smatra po odhodu angleškega brodovja izpred Da|tar-ja spor končan. Napadi na Gibraltar se tudi niso več ponovili. Vichy, 26. sept. AA. Hnvas. Britanska admiraliteta potrjuje, da je angleško oklopnico »Reso-lution« zadeia 25. t. m. okoli 5 salva topov kalibra 380 mm z »Richelieuja«. 300 bomb na Gibraltar Gibraltar, 26. sept. AA. Keuter. Uradno poročajo, da je veliko število francoskih letal včeraj ponovno bombardiralo Gibraltar. Bombardiranje je trajalo dve in pol uri. Francoska letala, ki so letela v zaporednih valovili, so vrgla čez 300 bomb. Smatra se, da se je napada udeležilo f c z 100 letal. Večina bomb je padla v morje in na pusti del Gibraltarske skale. Precej bomb ,ie padlo na poslopja, ceste in stare utrdbe. Precejšnja škoda je bila prizadeta privatnim in državnim poslopjem, toda vojaška škoda je bila tako glede ljudi, kakor glede materiala zelo majhna. V pristanišču je bila zaJeta manjša ladja, ki se je potopila. Ranjenih je bilo okoli 100 ljudi, od katerih jih je nekaj ranam podleglo. Zbitih je bilo več sovražnih letal, in sicer tri z gotovostjo, za dve letali pa se istotako smatra, da sta pozneje padli v morje. , „ London, 26. sept. t. Associated Press poroči, da je škoda, ki so jo francoske bombe najiravilo v Gibraltarju, presenetljivo majhna. Ubite so samo 4 osebe, dvanajst pa jih je bilo ranjenih. Ena bomba je padia na zalogo smodnika, ki je eksplodirala. Druga bomba je padla na dom generala Northa, pa ni eksplodirala. Večinoma so bombe padle v morje. Ena 'e zadela majhno ladjico, ki se je potopila. Ena je padla v bližino oklopnice »Reuo\vn«, ki se je potem umaknila ven na morje. Nemške pripombe Berlin. 26. sept. b. V zvezi s položajem v Se-negaiiji spremljajo berlinski uradni krogi z naj- večjim zanimanjem razvoj položaja. Berlinski krogi odklanjajo, da bi imeli kakšne namere na tem afriškem področju, kot je to objavila angleška radijska služba, najmanj pa da Nemčija namerava zagotoviti sebi na zahodni afriški obali oporišča za napad proti drugi polobli, to je proti Ameriki. Listi poudarjajo, da je nemški državni kancler Hitler pravilno postopal, ko je pri podpisu francoske kapitulacije pustil Francozom kolonijalno posest in potrebno brodovje, ki naj hrani francoska ozemlja od napadov Anglije. Danes lahko mirno trdimo, pišejo listi, da je Nemčija zelo zadovoljna s skupino Petain-Laval. Razburjenje v angleški zbornici Washington, 26. sept. b. »United Pressc poroča iz Londona, da je prišlo danes v angleški zbornici do velikega škandala v zvezi z dogodki v Dakarju. Narodni poslanci so bili zelo razburjeni in padali so vzkliki, ki so zahtevali preiskavo zaradi teh dogodkov. Poslanci so kričali, da se ne bo dopustilo, da lii to stvar rešil ministrski predsednik Churchill na kakšni tajni seji, temveč da ga bodo prisilili, da na iavni seji pojasni, kaj se je odigralo pred Dakarjem in kako je sploh mogoče, da se uradna Anglija spušča v takšne pustolovščine. s katero noben Anglež ni sporazumen. Nekateri krogi so prepričani, da Anglija ne ho več priznavala generala de Gaullca kot voditelja svobodnih Francozov in da jc zaradi dogodka pred Dakarjem omajan celo položaj ministrskega predsednika Churchilla. Rim, 26. sept. AA. DNB. »Regime Fascista< poroča, da so egiptovska oblastva aretirala doslej 7000 Italijanov ic jih poslala v koncentracijska taborišča. List jiravi, da Italijanov židovske vere niso aretirali. Zato, konfuje list, je vsak komentar odveč. Angleška poročila Ženeva, 26. sept. AA. Petit Dauplilnois« poroča iz Tangerja, da je neko letalo neznane narodnosti potopilo neki angleški rušilec v gibraltarski luki. Napadi na Anglijo Nemška poročila Berlin, 26. septembra. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Nemško letalstvo je nadaljevalo svoje najiade na Anglijo in na London. Pri današnjem napadu smo poškodovali med drugim letalsko tovarno v Filtnu. V P!ynioulhii in Portlandu smo z bombami nevarno poškodovali pristaniške naprave in doke. Zadeli smo tudi vojno ladjo, zasidrano pred Ply-mouthom, in vojaška taborišča pri Dangenesu. V raznih mestih jugovzhodne Anglije smo uničili tovarne in skladišča. Ponoči so napadi divjali v Londonu, kjer smo uspešno bombardirali pristanišče, skladišča in doke na obeh bregovih Temze, Na vseli bombardiranih mestih smo opazili mnogoštevilne eksplozije, ki so povzročile hude požare. Sovražnik je nadaljeval svoje strahovalno delovanje proti nemškemu civilnemu prebivalstvu. Angleške bombe niso poškodovale vojaških ciljev v zahodni in severozahodni Nemčiji in tudi ne v Berlinu. Pač pa so zahtevale smrtne žrtve in ranjence med civilnim prebivalstvom. Nekaj hiš je razdejanih. Uspešno obstreljevanje je prisililo Angleže, da so svoje napade prekinili. Sovražnik je včeraj izgubil 10 letal, med njimi osem vrste »Spitfire«; eno teh letal je zbilo obrežno topništvo na obali Severnega morja. Šest naših letal pogrešamo. Neka majhna podmornica je potopila v nekem konvoju štiri ladje, med njimi eno tankovsko ladjo. Nadaljevali smo polaganje min pred angleškimi pristanišči. Newyork, 26. sept. A A. DNB: -Newyork Times« poroča iz Londona, da je angleška prestolnica doživela v torek najhujši letalski napad. List piše. da je nemško letalstvo včeraj napadlo Bristol in povzročilo znatno škodo. Ženeva, 26. sept. AA. DNB: Gazette de Lau-sanne« piše, da je nemško letalstvo izvedlo včeraj enega izmed največjih napadov na London. Nemška letala so metala bombe velikega kalibra in na stotine zažigalnih bomb ter povzročila več požarov. Večina napadov je veljala središču mesta. O škodi še ni podatkov. Angleška poročila London, 26. sept. t. V nasprotju s včerajšnjim dnem, ko so prvič po 15. septembru Nemci spet napadli v večjih skupinah, je bil današnji dan bolj miren. Rano zjutraj je bilo nekaj posameznih in osameljenih napadov na mesta južne Anglije in je škoda neznatna. Do večera ni bilo javljeno nobeno letalo nad Londqnom. Pojavila pa so se letala nad ' ustjem reke Temze. Pač pa so streljali daljnoslrelni nemški topovi na Dover. Obstreljevanje je trajalo eno uro. Dve osebi sta mrtvi. Nemški vojaki na »vodnih smučeh« London, 26. septembra, b. Poluradni angleški krogi danes poudarjajo, da je Nemčija izobrazila posebne čete za vpad v Anglijo, ki imajo med drugim tudi plutovmaste smuči, ki jim bodo omogočile, da prevozijo približno 8 km po morju. Te čete so sestavljene iz izredno inteligentnih vojakov, ki so morali polagati izpit in odgovoriti na 63 vprašanj, med katerimi je predvsem obvladanje angleškega jezika in pa tehnično znanje. Izjava municijskega ministra London, 26. sept. t. Reuter. Municijski minister Morrison je v svojem govoru nekje v Angliji dejal pred delavstvom tovarne za orožje, da je nemški poskus, da z letalskimi napadi ovira delo v tovarnah za orožje, očividno spodletel. Z nekaterimi osamljenimi izjemami je bila škoda, ki so jo bombniki napravili v vojni industriji, v ogromnem obsegu manjša, kot pa so si domišljali nasprotniki. Delo v tovarnah tako rekoč ne trpi zaradi nemških bombnih napadov. Napadi na Nemčijo Nemška poročila Berlin, 26 sept. b. Preteklo noč so Angleži izvedli doslej najhujši napad na Berlin. Doslej so angleška letala navadno prihajala navadno pred polnočjo ali pa po polnoči. Snoči pa so priletela nad Berlin takoj jio 11. uri ter so obdelovala z bombami razne industrijske naprave in važne javne zgradbe Berlina do 4 zjutraj. Takoj potem, ko so zatulile sirene, so se slišale strahovite eksplozije protiletalskih granat. Nebo je bilo čisto in so se videle zvezde in mesec, številni žarometi so iskali sovražna letala, ki so spuščala svetlohno rakete na cilje, ki jih je bilo treba bombardirati. Prebivalstvo je pravočasno zbežalo v zaklonišča. Berlin. 26 sept. AA. DNB. O snočtvjem napadu angleških bojnih letal na Berlin poročajo tele ff podrobnosti: Nekaj eksplozivnih bomb je priletelo v severozahodno predmestje prestolnice v bližino neke katoliške cerkve. Cerkev je ostala ne-I»oškodovana, pat pi jo nekaj poslopij nevarno prizadetih Človeških žrtev ni bilo. Na severu Her-lina so angleški bombniki prav tako vrgli več bomb. Neko poslopje je uničeno, okoliške hise so pa boli ali mani poškodovane. Ubito je neki zakonski par. neka ženska ie pa nevarno ranjena. Angleški bombniki so melali bombe tudi na druga civilna poslopjn. Ogenj nemških protiletalskih baterij je napadalcem onemogočil, da bi napravili večjo škodo Berlin. 2t. sept. A A. DNB V minuli noči so angleška leiala napadla prestolnico Nemčije ter metala brc/ načrta in cilja bombe na posamezne kraje v predmestjih, k|er so samo stanovanjske hiše. Več stanovanjskih poslopij ler izletniških kolonij je bilo uničenih ali poškodovanih. Angleška poročila London, 20. sept. t. Letalsko ministrstvo poroča: Vsa naša letala so s«> vrnila z obsežnega bombardiranja zahodne in severne Nemčije ler Berlina V berlinski okolici so naši velikanski bombniki napadli električne centrale, kolodvore, železniške vozle ter letališče Tempelhof. V Kielu je bilo bombardirano pristanišče in doki.^ Rombe so bile vržene nadalje na skladišča za živež in orožje v Osnahrtleku, Ehrang. Maniiheim, Hanini, llannover. Prav tako so bilo bombardirane skupine sovražnih transportnih ladij in s|)lavov v pristaniščih Aiilvverpen, Ostende, Fluschiiig. Dunkier-que, Calais. Boulogne. petrolojska skladišča v Brestu. Petrolejska skladišča so zagorela. Po vseh drugih pr-staniščih so izbruhnili požari. Lnndnn. 26, sejit. t. Admiraliteta poroča, da angleške podmornice uspešno deluiejo proti nom-kim prevoznim ladjam, ki plujejo ali j>osamič, ali v konvoju. Podmornica 11 40 je iz konvoja 8 ladij potopila 2, podmornica »Tuna< pa eno veliko ladjo, ki sta jo varovala dva rušilca. New,vork, 26. sept. A A. Reuter. Dopisnik neke ugledne ne\vyorške radijske postaje poroča, da so angleške letalske sile v noči med sredo in četrtkom najdaljše bombardirale Berlin. Znak za alarm je V * i I dan ob 11 zvečer ter je alarm trajal do 4 zjutraj, to je pet ur. Nemška trgovska ladja zajeta v Mehiškem zalivu Ottava. 26. sept. t. Reuter: Kanadska pomožna križarka »Prince Robert- je v Mehikanskem zalivu pred pristaniščem Manzanillo ujela hitro nemško trgovsko ladjo Weser«, ki je plula v Evropo. Moštvo je bilo ujeto, ladja pa zaplenjena. >\Veser< ima "000 ton. Romunija na črti Rim-Berlin" Zakaj so bile demonstracije proti Madžarom zaradi dogodkov v Transilvaniji prepovedane Bukarešta, 26. sept. AA. Rador: Julij Msniu je pismeno zahteval od vlade, naj mu dovoli »klicati v nedeljo javno zborovanje v znak protesta proli z I o č i n s t v o m , ki so jih zagrešili Madžari v odstopljenem delu Transilvanije. Voditelj države m predsednik vlade general Antonescu je Maniu pismeno dgovoril, da ne more dati dovoljenja za zahtevano zboro-venje ter naglasil med drugim, da je napravil vse, da bi zaščitil duše in telesa Romunov v krajih, ki so jih zasedli Madžari. Rav^-nje Madžarov ni bilo v skladu s predpisi mednarodnega prava ler slovesno in pogodbeno prevzetih obveznosti na Dunaju, vendar pa je z ozirom na težke razmere dolžnost državnikov in odgovornega voditelja države, da polaga vse svoje upanje in svojo moč v resno diplomatsko delo, ki ie začeto ia katerega nspeh i« pričakovati s za- upanjem, kar se bo že v nekaj dneh pokazalo. Narod ostane dostojanstveno združen pred tako resnimi dejstvi, zaradi katerih mi vsi krvavimo, s sočustvovanjem pademo na kolena v boli zaradi nepravičnih žrtev transilvanskih bratov. Bukarešta. 26 sept. AA. Rador: Propagandni rrrViister Aleksander Konstar. je dal sinoči predstavnikom tujega tifka izjavo c načelih novega rež:rna v Romuniji Propagandni minister je dejal med drugam: 1. V Romuniji ne gre za navadno spremembo osebnosti, temveč je izvedena prava revolucija glede državne strtMure Romunska država je o6nov? sedaj na nacijnalni stvarnosti: 2. Romunska država je avtomatično določila svoj položaj že s svojo ideologijo ter se zaradi tega nahaia na črti osi Rim-Berlin- POPISNA TRGOVSKA ŠOLA V LJUBLJANI, Kongresni trg 16/11. vrši naknadni vpis v svojo Dvoletno trgovsko šolo in ostale tečaje ter poedinc predmete, kakor knjigovodstvo, stenografijo, pravo itd. ler tuje jezike, kakor nemščino, italijanščino, francoščino i. dr. Vpiše se lahko vsakdo. Pouk se vrši z dopisovanjem, je oseben in zato uspešen. — Vsa pojasnila pri vodstvu zavoda brezplačno. Iz Francije V nezasedeni Franciji je vlada v Vichvju vpeljala živežne karte za nekatera živila. Kako resnično je. da je v nezasedeni Franciji zavladalo pomanjkanje živeža, izhaja i/ količin, ki so bile dovoljene posamezniku na osnovi teh živežnih nakaznic. Kruha dobj vsaka oseba 350 gramov na dan. Sladkorja 5f)fl gramov na mesec. Kave 300 gramov mešanice na mesec. Otroci so i/vzeti. Testenin 230 gramov na mesec Riž je dovoljen samo za otroke in sicer U gramov na mesec. Sira dobi vsak 30 gramov na teden. Mesa in sicer govedine, ovčjega mesa, svinjine, v surovem ali |iresušenein stanju ali v konzervah, vključivši tudi klobase vseh vrst, 360 gramov na teden. Telečjega mesa ni. Mila 123 gramov nn mesec Za mleko velja jioseben red za otroke, bolnike in starčke, ki ga dobijo od pol do 1 litra dnevno, in jioseben red za zdrave odrasle, ki ga dobijo zelo malo Potovanje iz nezasedene v zasedeno Francijo Nemške oblasti so predpisale, da i/ nezasedene Francije v od Nemcev zasedeni del ne smejo potovati jx)d nobenim pogojem: tuji državljani, |ia naj so kdor koli in kateri koli; 2 Judje in 3. drugobarvni potniki (črei, rnmenci itd ). Z navadnimi vlaki, ki občujejo med obema deloma Francije pa ne smejo jiotovati ljudje, ki se ne morejo izkazati, da opravljajo kakšen poklic, 2500 mostov porušenih v nezasedeni Franciji Vlada v Vichvju je sprejela sklep o rabi IS milijard frankov za veliki obnov načrt javnih del. V načrt s|ia la tudi z 2300 mostov v nezasedeni Franciji, med 1000, ki spadajo v vrsto visokih gradbeni K načrtu spada tudi čiščenje kanalske |> dviganje potopljenih ladij, popravljanje tričnih vodov, popravljanje železniških kar bo veljalo 3 milijard frankov. vjio-itveni radba njimi h del. ilovbe, elek-prog, Blumovci zaprti Ženeva. 26 sept t DNB Po poročilih iz Vichy-ja je francoska vlada internirala celo vrsto bivših politikov, pristašev ljudske Ironle. in 'iccr bivšega kabinetnega šefa Leona Bluma Julesn Mocha. socialističnega poslanca Salomona G r u m b a c h a. bivšega socialističnega finanč ministra Auriola in bivšega socialistič. notranjega ministra Marxa D o r m o y a. Zemunska vremen, napoved: Delno -lblaf. no. a pretežno jasno v severni, jasno pa v južni polovici in na Prim.nrjll V eorskih krajih utegnejo nastati slabše nevihte. Toplota bo nekoliko popustila. Danes premiera ruskega zgodovinskega velefllma Flinjln in PožarsKi Zaradi velike dolžine filma pričnemo s predvajanjem točno ob napove* dani uri, na kar opozarjamo, zamudnike 1 V filmu nastopajo izbrani najboljši ruski igralci! Odlična režija, ogromno število nastopajočih, veličastni prizori požarja Moskve, sijajni prikazi spopadov konjenice! — Film nadkrilju;e tovrstne amerikanske umetnine. Predstave ob 16., 19. in 21. nri Kino linion CjJDApO-daMtVJD Kje so vzroki draginje JU. In zaloge? — Racioniziranje je potrebno Pri omejitvi konzuma, ki nam je potrebna, prihajamo tudi na vprašuje zalog. Zaloge smo si delali tudi prej. Ce smo nakupili premoga in drv za vso zimo, ali nismo kopičili zalog, če smo kupili prvega v mesecu za ves mesec špecerijskega blaga, ali nismo kopičili zalog? Danes pa se spet govori mnogo o zalogah, ki so si jih napravili posamezniki za svojo potrošnjo. Proti temu, mislimo, da ni treba imeli gospodarskih jjomislekov, govore edino socialni momenti. Švicarska vlada je na primer naročila zasebnim gospodinjstvom v vojni, posebej še maja letos, da morajo imeti na zaiogi enomesečno količino nekih predmetov, za tiste čase, ko bi dovozi odpovedali. Kdor si ni mogel tedaj napraviti zalog, je tudi kasneje lahko kupoval, ko je bila prodaja za več kot mesec dni zaprta za one, ki so si nabavili enomesečne zaloge. Tudi pri nas so motnje na dnevnem redu in če je vlada naložila občinam, da morajo imeti enomesečno rezervno zalogo živil, je to storila zaradi tega, ker si konzumenti v mestu pač niso mogli privoščiti tega. da H sami kupili enomesečne zaloge ali pa celo več. Zaloge tudi ne morejo trajati večno in se morajo obnavljali in na vse zadnje: koliko je takih gospodinjstev, ki si lahko delajo zaloge tudi v normalnih časih. Tudi če bi vse te zaloge odvzeli dotičnim, ki jih imajo, si sploš-nost ne bi dosti pomagala, ker jih je premalo in bi na vsakega prišlo komaj toliko, da bi se po-zualo ali pa sploh na vse razdeliti zalog ne bi bilo mogoče. To so uvideli tudi vsi merodajni čiui-telji pri nas. Tudi na Hrvatskem, kjer hočejo biti najradi-kalnejši, so uradno dejali, da zasebnih gospodinjskih zalog ni treba prijavljati. Druga stvar pa je z zalogami pri prodajalcih. Te zaloge so one, ki lahko bistveno vplivajo na jKjložaj iia trgu. Trgovina ima tudi v normalnih časih zaloge, ki so ji potrebne za prodajo. Le če bi bile te zaloge prevelike ali pa zadrževane s špekulativnim namenom, potem bi bilo umestno nastopiti proti njim. Dokler pa trgovina svoje zaloge razprodaja in si kljub težavam nabavlja nove, vrši še nadalje svojo normalno gospodarsko funkcijo. Trgovina sama jo že začela pred meseci izvajati racioniranje. Videč, da si ljudje hite nabavljati zaloge, so trgovci sami začeli dajati odjemalcem manjše količine kot so jih ti zahtevali, trgovci so namreč uvideli, da bi bili prekmalu razprodani, ker bi si vsak nabavil prevelike količine in jih je ta gospodarski račun vodil do svojevrstnega racioniranja, ki pa seveda ni bilo tako kot si ga predstavljamo in si ga želimo, ker je bilo za prijatelje in druge vedno dovolj lukenj, da so dobili blago, ki so ga želeli, v zadostnih količinah. Če bi bilo trgovsko racioniranje za vse enako, potem bi bilo tudi gospodarsko in socialno popolnoma upravičeno. Ker pa enakosti brez državne avtoritete ni pričakovati, bo morala vmes j)oseči država in to racioniranje izvesti. Racioniranje potrošnje potrebno Gotovo najvažnejši razlog, ki govori proti ra-cioniranju, je pa ta, da je življenjska raven našega ljudstva že itak tako nizka, da bi racioniranje pomenilo le priznanje obstoječega stanja nizke stopnje prehrane našega prebivalstva in bi ljudje ne bili zadovoljni z dodeljenimi jim količinami. Ta ugovor ima nekaj zase, ni pa sprejemljiv v današnjih časih, ko so h gospodarskim stopili tudi socialni momenti. Najlažje so da to dokazati na ta način, da oni ljudje, katerih življen-ska raven je nižja od onega povprečnega, ki ga bodo dale karte, pač ne bodo vsega kupovali, kar hi lahko dobili nn karte. Razvila bi se pa lahko nezakonita trgovina, ko bi premožnejši ljudje kupovali ono. do česar bi imeli pravico revnejši ljudje, ki pa tega zaradi stroškov ne bi zmogli. Ce se to da preprečili, potem odpade tudi ta razlog proti racioniranju. Ekonomist ■ Plačilo nemškega biaga, zaključenega pred 25. septembrom Devizno ravnateljstvo Narodne banke sporoča; Po sporazumu, zaključenem na belgrajfkem zasedanju jugoslovanskonemškega gospodarskega odbora obstoja možnost za naše uvoznike, da vrše plačila nemškega blaga, ki še ni uvoženo, pa zaključeno do 25. septembra 1940 na osnovi starega tečaja 14.80 din za nemško marf% Blerovo posojilo 94 denar, 7% posojilo Drž. hip banke 100 denar. - Delnice: Priv. agrarna banka 192 denar, Trbovelčska 300—301 (301), G il:nann 45 -M, Sladk. tov. Heč-kerek 600 denar, ')-]. livarna 205 denar, Isis 35 denar, Jadr. plo.-ba 280 denar Belgrad. 7% investicijsko posojilo 99 50 denar, agrarji 53 lenar, vojna škoda promptna 437 do 438 (437), bc-gluške obveznic,) 76.50 denar, dalm. agrarji C9- 69 50, 6% šumske obveznice B9 denar, 4% severni agrarji 52 ienar, 8% B!erovo posojilo 99 denar. C% Blerovo posojilo 94 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke \03 denar. — Delnice: Narodna banka (6.900). Žitni tre Novi Sad: R ž bačka 342.50—345; banaška 349 do 342.50. — Koruza bačka kasa duplikat 310 do 342.50, bačka pariteta Indjija in Vršac 340-342.50. Fižol bački in sremski beli, brez vreče 2% kasa duplikat 417.50 do 422.50. — Promet slab. — Jutri bosta borzi v Novem Sadu in Somborju zaprti Živinski se|m! Živinski sejem v Gradcu, okraj Črnomelj, dae 14. septembra t 1. Dogon: 5 telet, 23 juncev, 238 vc-lov, 196 krav in 32 glav jalove goveje živine. Prodanih je bilo: 10 juncev, 82 volov, 33 krav, 16 glav jalove goveje živine in 2 teleti. Cene naslednje: teleta 8 do 10, voli 7.50 do 8.50, ji i 7 do 8, krave 5 do 7 in jalova goveja živina 5 do 7 din za kg žive teže. , Živinski sejem na Vinici, okraj Črnomelj, dne 16. septembra t. 1. Dogon: 265 volov, 66 krav, 1 bik, 3 telet, 36 juncev, 5 glav jalove goveje živine, 26 nra-š'čev, 2 sv:nji ir. 30 glav jagnieti. Prodanih je bilo domačim kupcem: 104 volov, 26 kr v, 15 juncev in 20 jagnieti. V inozemstvo je bilo prodanih le 12 volov. Cene naslednje: klavni voli 6 50 do 8 25 din, delavni voli 6.50 do 8 25 d:m, teleta 6 do 7 din, tunci 6.75 do 8.5^ din, krave I. 6 d'n do 8 din, II. 5.75 do 8.25 in III. vrste 3 din do 5.75 din in jalova goveja živina 5.75 d t 6.50 di.n za 1 kg žive teže. Mladi prašiči za rejo 250 din za glavo in jagnjeta 100 do 150 din za glavo Mariborski sejem 24. scptc.m'va. Prignanih je bilo 10 konj, 10 bikov, 26 volov. 480 krav in 9 telet, skupaj 611 komadov. Cene: debeli voli 1 ker žive teže 7.50—9.00 din. poldebeli voli 6—7.50. plemenski voli 7-9, biki za klnnje 5.50—7.25, klavnb krave debele 6—8. plemenske krave 5.50—7. krave za klobasarje 4.50— 5.50, molzne krave 6—8. breje krave 5.50—7. mlada živina 6.75—8, teleta 7—9.50. Prodanih je bilo 383 komadov. Svinjski sejem v Ptuju 25. septembra 1940. Prignanih jskus za resno preizkušnjo, ki naj pokaže, ali i pri resničnem napadu ušli sicer nepotrebni paniki. Obrambne priprave Prebivalstvo, ki je včeraj dopoldne bilo po svojih opravkih po mestu in na ulicah, pač ni videlo vseh številnih priprav, ki so bile že pred tem izvršene. Popolnoma je bila izpeljana obramba mesta, pri kateri je sodelovalo topništvo in strojniške edinice. Prav tako so bile že zgodaj zjutraj zasedene razne ugodne opazovalne točke, ki so bile med seboj povezane ali s telefonskimi linijami, uli pa z optiiuičnimi signalnimi napravami. V pripravljenosti pa ni bilo le vojaštvo topniškega in pehotnega polka, ampak tudi številne edinice, zaščitne službe ljubljanskega mesta. Zaščitna služba je organizirala obveščevalne, zdrav in ume gradbeno - tehnične, stvene. gasilske skupine za določevanje ičevanje vojnih strupov. Tako je bilo vse Na vseli ugodnih točkah po mestu. Rožniku, Golovcu in posebno na Gradu je postavil 40. pehotni polk številne strojnice, ki so se oglasile vedno takrat, kadar so se letala toliko približala, da bi bilo tudi obstreljevanje s strojnicami učinkovito. pripravljeno, da se preizkusi celotna organizacija in da vidimo, kako 1h> delovala. Vojaške edinice so razpredle opazovalno in obveščevalno slu/lx> daleč po deželi izven Ljubljane, s posebno skrbjo pa je bila pripravljena aktivna obramba Ljubljane. Redki gledalci, ki so ta dan obiskali Grad. so mogli opaziti, da je bila na šancuh postavljena cela baterija. Topništvo je bilo prav tako postavljeno na Rožniku, nu letališču in celo na šmarni gori. še v večjem številu pa so bila posejana po ugodnih točkah strojniške čete. Ker je šlo za vaje. je bilo seveda tudi treba določiti inesta, na katera naj bi padle bombe. Na za to izbranih krajih so bile postavljene edinice 16. topniškega polka in 40. pehotnega |>olka, ki naj bi s prižiganjem petard označile kraje, kamor bi padle eksplozivne bombe, z dimnimi bombami pa označile kraje, kamor bi padle zažigalne l>om-be in bombe s strupenimi plini. Zažigalne bombe je označeval pr! včerajšnjem poskusu rdečkast dim, strupene bombe pa modrikast plin. Vojaki prav teh edinic so imeli nato nalogo, da so prevzeli vloge ranjencev, ponesrečencev in zastrupijencev, katerim jc morala priskočiti na pomoč pasivna zaščita. V pričakovanju Ljubljana je že v dopoldanskih urah nudila prav zanimivo sliko Ker se je ra/.vedelo. da bo poskusni letalski napad, so seveda gospodinje hitele s trga, kar se je le dalo, vse v strahu, da jih napad ne bi prehitel, medtem ko bi imelo še vse bodoče kosilo v košarah pri sebi. Na cestah so vzbujali pozornost stražni ki, ki so imeli čez ramena obešene torbice z maskami in pri Mestnem domu,. kd.er bilo središče pasivne zaščite, je bilo videti polno skupin, ki so se pripravljale, da čimbolj vestno opravijo svoje naloge, ko bo prišel napad. Na grajskem stolpu, s katerega je na vse strani dober razgled, pa je bila glavna opazovalnica. Okrog 10 dopoldne so prispeli na stolp ljubljanski župan dr. Adlešič, general Janež, upravnik policije dr. Hacin, šef mobilizacijskega odseka banske uprave dr. Ogrin, zastopniki mestnega zaščitnega urada in predsednik banovinskega pododlx>ra Rdečega križa dr. Fet tleh. Na stolpu je biia tudi vojaška opazovalna postaja ter ozapovalnica za topništvo. Seveda na stolpu tudi ni manjkalo večno radovednih časnikarjev, ki so se nadejali, da bodo mogli ; ljubljanskega Gradu najlepše zasledovati po tek napada. Nel>o nad Ljubl jano je bilo oblačno in meglena koprena je zakrivala razglede na bol, oddaljene kraje Poleg tega so viseli oblak razmeroma nizko. Vremenske razmere so bile za letalski bombni napad dokaj neugodne in zaradi tega tudi bombnikov ob pričakovanem času ni bilo. Alarm Precej kasneje je bilo sporočeno iz Kar-lovca, da so preieteit trije bombniki mesto v meri proti severozahodu. Ker za hitre boni-nike razdalja do Ljubljane ni nič posebnega, je vodstvo vaje ob 11.41 naročilo, naj se du znamenje, da se bliža letalski napad. Zatulile so sirene, oglasili so se zvonovi, dva alarmna strela z Gradu pa sta še povečala učinek opozorila. Skozi 5 minut je prodirljivi neenakomerni glas siren opozarjal prebivalstvo, da se bližajo letalu. Z Gradu je bilo kaj zanimivo opazovati, kako je začelo vsem pešcem na četah »goreti zu petami«. Prav hitro so »e ulice izpraznile in vsi,'ki so bili na cestah m> se poskrili v bližnje veže. Tramvaji m avtomobili so obstali in )h) nekaj pičlih minutah ni bilo na cestah videti nikogar več Le tiiiuuim so nudzirali prazne ulice stražniki, ki /uradi discipliniranosti občinstvu niso imeli mnogo dela. Minil je čus ki bi ga potreliovali lx>inbuiki, »lil bi prileteli nad Ljubljano Ker jih le ni bilo, jc vodstvo vaje vprušulo ponovno, kaj je z njimi. Prišlo je poročilo, da zaradi slabega vremena, in/kili oblakov, megle iu dežju lx>in-niki. ki naj bi izvršili napad, niso poleteli proti Ljubljani, ampak sc vrnili na svojo postojanko v Zagreb. Da ne bi bile vse priprave zastonj. jc vodstvo naročilo, naj jxilete nad Ljubljano kar tli šolska letala, ki so na našem ljubljanskem. aerodromu. Prav /uradi tega je nastala mala zamuda, ki je šla nekaterim, ki so čakali po 12 v svojih uradih ali izven svojega doma, malo na živce. Napad Letala so priletela nad Ljubljano najprej od severovzhoda v lx>jni formaciji in so v isti smeri preletela nad Ljubljano. Sprejel jih je močan ogenj i/, strojnici to|x)\ske baterije pa so jim hotele preprečiti pot z baruž.niui ognjem. Po prvem letu so se letula obrnila in preletela Ljubljano od juga nn sever čez Grad. Z Gradu so jih tedaj obstreljevali / vso vnemo. Reglanje strojnic je odmevalo daleč naokrog po mestu, oster takt pu so nabijali topovi, ki so skoraj neprestano streljali. Letala so kakor v vojski hotela pokazati, du so opazila svojega nasprotnika in so v tretjem poletu, ki so ga napravila od severozahoda proti jugozahodu v strmem letu navzdol pikirala grajske šuncc, kar je pomenilo, da < strojniškim ognjem obstreljujejo tO|Mivc, lukoj za tem so se letala ločilu ter se je eno takoj vrnilo tia/uj proti Gradu in ponovno napadlo topničurje. I u li ostali dve letali -tu se vrnili iu ;c enkrat napadli grajske postojanko, ki medtem seveda niso molčale Zadnji napad je napravilo eno samo letalo, ki je preletelo Grad proti nolxitl<-iiiku, se spustilo stilu ni/ko proti muzeju ter -e \rnilo na/a j če/. (.rod Za tem -<> letala po skoraj četrt ure trujujočem napadu odletela. Pasivna obramba nastopi Medtem so že stopile v akcijo številne edinice pasivne zaščite. Na glavnem kolodvoru, pri plinarni na Resljevi cesti, pri topniški delavnici, pred sodiščem, pred opero, pred tobačno tovarno, pri trimostju in pred nebotičnikom so petarde s pokom oznanile, da so ta mesta bila zadeta z rušilnimi bombami. Pred vojašnico 40. pehotnega polka, mtendantskim skladiščem, šentjakobsko šolo, bansko palačo meščansko šolo v Šiški in ljudsko šolo na Vodovodni cesti pa je rdeči dim pokazal, da so na ta mesta padle zažigalne bombe. Pred lekarno Leustek pri /majskem mostu, na križišču Miklošičeve in 1'ražakove ulice, pred kavarno Majcen na Tyrševi cesti in pri trnovski cerkvi pa je moder dim kazal, da so ceste okužene z vojnim strupom iperitom. Številne reševalne ekipe so takoj odhitele na označena tnesla, na kraje po/arov pa tudi gasilci. Vsem, ki so sodelovali pri vaji, je treba priznati, da so pokazali izredno |wvrtvoval-nost, resnost in spretnost. Manj resno je bilo nestrpno občinstvo, ki je že začelo zapuščati svoja skrivališča kljub temu. da še ni bil dan znak, da je nevarnost minila. Četrt ure po letalskem napadu, ob tri četrt na 1 pa so sirene in zvonovi zopet oznanili, da je nevarnost napada odstranjena. Zanimiva je bila tedaj slika Ljubljane. Ponekod so ulice oživele kakor ob največjih slovesnostih. Vse šole so nenadoma odprle svoja vrata, kolesarjev pa je bilo toliko, da se niso mogli zvrstiti. Za celo uro ustavljeni promet je v nekaj minutah spremenil sicer mirno Ljubljano v veliko mravljišče. sme b Fr. Glinšek: O pouka prostih predmetov na srednjih šolah Zadnje čase smo dobili nekaj sprememb v srednješolskih učnih načrtih in slišijo se glasovi, da jih utegne biti še več. V razgovorih in glosah, ki so jih ti glasovi sprožili, se je podčrtaval pomen, ki bi ga lahko imeli prosti ali neobvezni predmeti. Rečeno je bilo, da so sedaj preveč za-i>ostavljeni in da jim je treba dati v bodoče odličnejše mesto v sestavu pouka in v spričevalih. Zdi se mi, da bi bilo prav, če bi se tudi širša javnost nekoliko pobavila s tem vprašanjem. Ako mu namreč hočemo iti bolj do jedra, bomo videli, da je obsežnejše in važnejše, kakor si na prvi pogled mislimo. Zaključke, ki jih tu navajam, so v veliki meri odobrili tudi možje, ki imajo priliko, da jim pripomorejo do uveljavljenja. Danes so prosti predmeti prepuščeni dobri volji ravnateljev, ki pa seveda ne morejo dosti, ker jim navadno še za obvezne predmete manjka učnih moči in dostikrat tudi prostorov. Ce se ze posreči dobiti učitelja in prostor, je ves pouk |Ki-polnotna prepuščen učitelju, da se z njim utepa kakor ve in zna. Ravnatelj ima resda pravico zahtevati, da učenci redno obiskujejo jiouk, toda ravnatelja tišči že toliko drugih neprijetnosti, ki se jim ne more izmakniti, da si pač ne bo sam nakladal še novih in se trapil še z nadziranjem obiska in pouka prostih predmetov. Za proste predmete ni nobenih navodil in zanje se ne zanima noben inšpektor No. inšpektor, lun! Po tem učitelju siccr ni Bog ve kaj dolgčas. Raje bi vide . če bi se mu kaj v žepu jioznalo. da uči dve ali Iri ure za nameček, ali ko bi bilo to delo vsaj kaj upoštevano. Pa ni. Kolikor ga pač ravnatelj pre- gleda pri razdeljevanju obveznih ur. Navadno prevzame prosti predmet kak idealist, ki se hoče žrtvovati iz ljubezni do mladih ljudi in do predmeta, za katerega je garal, da si ga je prisvojil. Vpiše se trop lahkomiselnih razposajencev, od katerih najmanj dve tretjini ne spadata zraven. Prijavijo se, ker jih pač vleče novost. Mislijo si, da uk lahko vsak trenutek puste. Pa če bi tudi že morali hoditi n. pr. do konca semestra, saj ni treba študirati. Ce učitelj zahteva, naj redno prihajajo, mu začno nagajati in ovirati delo. Ce jih odslavlja, se rado zgodi, da jo potegne marsikdo, ki bi sicer lahko in dobro delal, pa se ustraši trenutnih težav ali ga pa zapelje slab zgled. Kaj pa šele, če učitelj nima kaj prida daru, da bi znal uveljaviti svojo voljo tudi tedaj, ko ga ne podpira preizkušeno orožje, dvojka! Ali njegove ure niso vredne piškavega oreha ali mu pa vse uide. Ni čuda. Saj manjka tega, kar je za uspeli, ne bom rekel absolutno potrebno, pač pa zelo važno. Tudi če prosti tečaj lepo uspeva, dijak za to ne dobi nobenega priznanja. Ko sem iskal informacij, kakšni so prav za prav predpisi, ki urejajo pouk prostih predmetov na naših šolah, več ravnateljev ni poznalo drugega kakor odredbo, da se redi iz prostih predmetov ne smejo vpisati v spričevalo. Sicer se sme dati posebej neke vrste potrdilo, ampak treba je tudi posebej plačati kolek. Kdor si te razmere ogleduje, bo pač lahko prišel do zaključka, da so ljudje, ki so proste predmete tako v kot postavili, računali, da tiči naša mladina v starobalkanski lenivosti, ki za ves svet ne mara narediti niti za troho več, kakor je absolutno potrebno Reči pa moram, da sem videl pri mnogih mladih ljudeh pravo željo dopolnjevati šolsko znanje s strokami, o kalerili vedo, da jih bodo za življenje bolje usposabljale. Tudi srednji dijak želi znati več jezikov, kakor mu jih nudi Topnifarji I«, topniškega polka so postaviti tuili na grajskih šanrali baterijo topov, ki naj bi pri letalskem napadu z zapornim ognjem preprečevala iz>ršitev njihovih nalog. tmr. s- » i v v • ■ Pogajanja za zvišanje plač stavbinshemu delavstvu Od Delavske zbornice smo prejeli: Na podlagi vioge vseh 3 strokovnih organizacij stavbinskega delavstva, ki zahteva zaradi j>o-rasta draginje zvišanje plač, je sklicala kr. banska uprava v četrtek 26. 9. 1940 v Delavsko zbornico prvo poravnalno razpravo, katere so se poljg zastopnikov vseh 3 strokovnih organizacij in Delavske zbornice udeležili ludi predstavniki Združenja pooblaščenih graditeljev, Inženjerske komore, Združenja zidarskih mojstrov in Združenja tesarskih mojstrov. Na poravnalni razpravi, katero je vodil g. inšpektor dela inž. Evgen Baraga, je bilo soglasno sklenjeno, da še mora vprašanje prilagoditve mezd stavbnega delavstva narastli draginji kar najnujnejše rešiti ter so predstavniki delodajalcev priznali upravičenost delavske zahteve p<> zvišanju sedanjih med na račun draginje. Ker tvorijo v Sloveniji večino stavbnih del banovinska dela in dela javnih ustanov ter drž. dela. je bila izvoljena posebna delegacija, ki bo danes (v petek) obiskala g- bana, da izposluje izplačilo na pogajanjih določenih poviškov delavskih mezd tudi za banovinska in občinska javna dela ter ga naprosi, da s svojim tiplivom doseže izplačilo tozadevne diference tudi za državna javna dela. Na prvi razpravi ni mogel biti določen pro- cent poviška mezd, ker delodajalci zaradi kratkega roka "iso mogli konzultirali svojega članstva širimi dravske banovine, Ka: bodo izvršili v nedeljo ter prve dni prihodnjega tedna, tako, da lioiio pogajanja zaključena najkasneje prihodnji teden, in stopijo poviški takoj v veljavo. Zastopniki delavskih strokovnih organizacij se sestanejo v soboto 28. septembra ob 10 v Delavski zbornici, da določijo nove mezdne leslvire in razdele kraje v mezdne razrede, kar bodo takoj predložili delodajalcem. Obveščamo o tem stavbinsko delavstvo, da ne bi nasedalo ka^im napacivin informacijam, ker bo vprašanje zvišanja njihovih plač na račun večje draginje rešeno že v teku enega tedna. — Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom, je naravna »Franz-Joselova« orenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in sigurno odvaja, a vrhu tega tudi v zastarelih primerih ne odreče. Ogl. reg. S. br. 30474/35. šola, zanima ga stenografija, risanje, glasba. Dijaki kupujejo in si izposojajo stare izguljene špe-he in se sami uče ruščine, češčine, poljščine, bolgarščine, italijanščine, angleščine, španščine, espe-ranta in kaj vem česa še. Šola pa kakor da je gluha in slepa za vse to. Kaj pa, če so hoteli državi prihraniti nagrade in ji zvišati dohodke s taksami na potrdila o prostih predmetih? Mogoče. Ampak potem , bi to bilo pravo varčevanje na račun idealizma in davek na pamet. Saj je vendar na dlani, da imata država in narod od tega idealnega dela direktno korist. OjTozarjam samo. kako važno je znanje jezikov v moderni armadi, ki postaja tako gibljiva! Prav jeziki so prvo, na kar moramo misliti, kadar govorimo o prostih predmetih. Saj se jih naš dijak na gimnaziji kar precej uči. Na klasični na primer nič manj kakor pet: slovenščine, srbohrvaščine ,nemščine (doslej francoščine), latinščine in grščine. In vendar, ko bo zapustil gimnazijo, bo obvladal samo en svetovni jezik. Nemec pa, ki se je naučil tudi samo enega velikega jezika, na primer angleščine ali francoščine, zna dva svetovna jezika. Bog ne daj, da bi hotel izpodbijati ceno materinščine. Daje nain vrednote, ki bi nam jih noben drug jezik ne mogel. Svetovni jezik pa ni. kakor tudi n. pr. holandščina ni. Zato pa so vsi mali narodi prisiljeni trošiti nekoliko več časa in truda za učenje jezikov. In napredni mali narodi to tudi delajo. Kdor ne verjame, nj gre gledat na Nizozemsko, Dansko. Norveško itd. Ne gre drugače. ker so sicer člani malih narodov vedno na slabšem, kadar stopajo v tekmo ? pripadniki velikih. Naj nihče ne ugovarja, da latinščina zaleže za romanske jezike, slovenščina pa za slovanske! Kdor to resno misli, mu bom pomolil pod nos francoski ali italijansik tekst ter ga poprosil, naj mi ga zanesljivo in točno razloži! Prevoda že ne bom zahteval. Hitro bo videl, pa če bi bil tudi klasični filolog. da pobrati tu in tam kako besedo se še ne pravi tekst razumeti. Kaj pa šele razumeti razgovor, kaj pa šele govoriti! Govoriti jezik se namreč ne pravi znati pet ali šest fraz, ki jih človek rabi na poti in v hotelu. Latinščina je dobra podlaga za učenje romanskih jezikov, ampak samo podlaga. Podobno je s slovenščino v razmerju do slovanskih jezikov. Vendar bom zadnji, ki bo zahteval, naj se poleg petih dosedanjih jezikov na klasični gimnaziji obvezno uvede še šesti. Hrvatje so sicer uvedli italijanščino v višje razrede klasične gimnazije, res pa je. da se oni ne uče toliko slovenščine, kakor mi srbohrvaščine. Ce pa že ne bomo zahtevali od vseh dijakov, naj se uče še drugega svetovnega jezika — povprečen rodoljub brez ambicij bo pač vozil z enim — je pa le pametno, da vsaj nadar-ienejši učenci čas gimnazijskih študij čim bolje izrabijo. Marsikateri imenitni gos|iod, od katerega je visoki |x>ložaj, ki se je nanj povzpel, terjal znanje tega ali onega jezika, bi mi rad potrdil, da je hudo težko učiti se jezikov, ko je človek že v letih ali v kolesju poklicnega dela. Saj niti skromen uradniček. trgovčič, da celo akademik ne dobi več časa za jezike. Ce bi delali statistiko, bi kljub vsem različnim jezikovnim tečajem ugotovili, da gre večina ljudi skozi življenje s tistim jezikovnim znanjem, ki ga dobi na gimnaziji. Dajmo torej mladim ljudem na srednji šol i, da izrabijo edinstveno priliko, ki je ne bo nikoli več: splošni slovnični pojmi jim še blizu, za romanske jezike imajo še svežo latinsko jiodlago, do dvajsetega leta si človekov govorilni mehanizem še z lahkoto Irajno prisvaja tuje glasove in pa veselje do jezikov je še živo. Uredimo ta pouk. naredimo ga resnega, dajmo mladim ljudem jiobiide in nagradimo jih, če so res delali, z lepim redoni v spričevalu, da bodo imeli pokazati tudi kaj pisanega! (Dalje.) no-i tica Koledar Petek, 27. septembra: Kozina in Damijan, muč. Sol>nta. 28. septembra: Venčeslav, kralj; Lioba (Ljuba), op. Novi grobovi "t* Viktnr Zalar. V sredo zvečer je po dolgem bolehanju odšel v večnost tajnik filozofske fakultete v Ljubljani g. Viktor M. Zalar, ki je bil pred vojno radikalen jugoslovanski nacionalist ter je bil med vojno zaradi tega tudi nekaj časa Interniran. Po vojni se je lotil svojega dela nu univerzi ter se mu ves posvetil V političnem in tudi v kulturnem pogledu ni več sledil svojim tovarišem izpred vojne dobe, kar je večkrat javno pokazal. Jugoslovansko idejo si je mladi Zalar drugače zamišljal, kakor pa so pozneje njegovi bivši tovariši boleli v dejanju izvesti. Nikdar se ni mogel sprijazniti z mislijo, da bi jugoslovanska zamisel mogla ali smela terjati od njega odrekanje slovenski misli. Rajni zapušča dve sestri in brala dr. Ludvika, ki jim izrekamo ob tej izgubi naše sožalje. Rajnik pa naj uživa večni miri ■f- Gustav Schiiler. V Ljubljani v bolnišnici je umrl obratni ravnatelj KID žičarskib in hladno valjarskih obratov, gosp. Gustav Schtiler. Pokojni obratovodja je bil jio rodu Čeli in je prišel na Jesenice leta 1919. Iz svojega rojstnega kraja Brno je deloval po raznih industrijah, tako v Pilznu, Kolnu, Linru itd., in si pridobil veliko praktičnih izkušenj v železarski stroki. Pokojni obratovodja je bil priljubljen predstojnik, bil je dobronameren, uvideven in pravičen človek. Te svoje lastnosti je izkazoval tudi kot predstojnik. Bil je najprej človek z razumevanjem in tovariš, potem šele šef. Znan je bil slovenskemu lovskemu svetu kot dober lovski tovariš. Med 20 letnim bivanjem in delovanjem v kraju si je pridobil veliko prijateljev. Naj mu bo ohranjen lep spomin. Osebne novice Zlata poroka ob bolniški postelji Jarenina, 25. septembra. Tiho in skromno je opravil jareninski dekan in kanonik m.i. g. Čižek Josip dne 22. t. in. obred zlate poroke v skromnem domu bivšega dolgoletnega župana občine Pesuički dvor g. Leopn Ida Zupanica, kjer sta ponovila obljubo zvestobe S3-letni g. Leopold in 70 letna njegova žena iz znane narodne družine Lorberjeve v Št. Petru niže Maribora. G Zupanič. ki je že več let prikovan na bolniško posteljo, ker ga je pred leti zadel mrtvoud, je duševno čil ler se rad spominja časov, ko se je leta 1911 boril s takratnimi najhujšimi narodnimi nasprotniki za župansko mesto ler jio težkih borbah tudi zmagal. Bil je prvi župan, ki je v te.i, za tedanje rase eni največjih občin v okraju, uvedel slovensko urudovanje, čeprav je imel zaradi tega večkrat sitnosti iu niprilike. Vsi narodno zavedni možje so ga takrat v borbi za prevzem občine iz rok narodnih nasprotnikov podprli ter so se nekateri zaradi tega pozneje pokorili v znanih ječah v Gradcu. G. Leopold je vodil občino neprenehoma skoraj 20 let, to je do meseca novembra 1933, ko so bile ustanovljene velike občine. Koliko potov, sitnosti in neprilik je imel za svoje občane med svetovno vojno, to ve samo on in pa Bog. Njegovi številni prijatelji in znanci mu želimo samo to. da bi mu Vsemogočni vrnil zdravje ter da bi ži.'el se dolgo vrsto let ob svoji zvesti življenjski družici, ki mu sedaj v bolezni tako zvesto streže. Obsojen mlinar Pod gornjim naslovom smo v našem listu dne 21. t. m. objavili poročilo, kakor nam je bilo dostavljeno, da je bil gosji. Zupane Karel, posestnik valjčnega mlina v Sevnici, z odlokom okrajnega načelstva v Brežicah oddan na prisilno bivanje v Babno polje zaradi suma kopičenja živil. Kakor smo se pa informirali, se je to poročilo izkazalo za neosnovano, ker je bil g. Župane Karel tako od okrajnega sodišča v Sevnici, kakor od okrožnega sodišča v Celju pravomočno oproščen očitanega mu prestopka. Zaradi tega je tudi okrajno nafelstvo razveljavilo odlok o prisilnem bivanju. Ker je s tem gosji. Zupane Karel dobil pred oblastmi jiopoluo zadoščenje, lojalno prinašamo ta popravek. ma Kino Kodeljevo m. 41-64 —p, Danes ob 20, jutri ob 20 epopeja bojev za osvobojenje Poljske: ROŽA Irena Aihlerovna, Vitold Zaharevič To je prvi film v poljskem jeziku. Kralja smeha Stan in Oliver v glasbeni komediji: FRA DJAVOIO V torek: NJEN SOBAR — Ljubljanski bogoslovci pridejo v semenišče v četrtek. 10. oktobra pred 18. — Triletni izpiti za duhovnike ljubljanske škofije bodo v četrtek. 17. oktobra, ne tO. oktobra, kukor je bilo prvotno določeno. Začeli se bodo ob osmih, za Dolcnjce ob devetih. — Duhovnn vaje za duhovnike. Za duhovnike bosta letos v Domu sv. Ignacija v Ljubljani, Zrinj-skega c. 9, xamo ie den tečaja duhovnih vaj od 7. do 11. oktobra in od 21. do 25. oktobra. Priglasite se pravočasno! — Vodstvo. — Banovinske literarne nagrade za 1. 1939/40. Literanega natečaja kraljevske banske uprave za 1. 1939/40 se je udeležilo 13 avtorjev z 18 deli, med katerimi je bilo 11 tiskanih in 7 rokopisnih. Na predlog razsodišča, v katerem so bili gg. prof. Jakob Šolar, urednik di. Tine Debeljak, prof. France Vodnik, prof. dr. Mirko Rupel in kot predsednik načelnik prosvetnega oddelka dr Lovro Sušnik, so bile podrejene sledeče nagrade: t. Antonu ingoliču za knjigo »Na splavih« 6000 din. 2. Francetu Bevku za knjigo »Pravica do življenja« 5000 din. 3. Božu Vodušku za knjigo »Odčarani svet« 3000 din. 4. Joži Lovreniiču za knjigo »Sho-lar iz Trente« 3000 din. 5 Jožetu Kastelicu za knjigo »Prve podobe« 3000 din. — Naročnikom »Slovenfevejra koledarja«:. Pri naročilih »Slovenčevega koledarja« vljudno prosimo, da hi nam vsak ludi sporočil, katerega lista naročnik jo. Na ta način nain boste zelo olajšali kontrolo. — Večerni trgovski tečaj se otvori začetkom oktobra na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«. Ljubljana. Domobranska c. 15. Informacije, prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. — Večer slovenske besede v M. Soboti. Prekmurski akademiki |>riredijo v soljoto, vi ne 28. t. m. v M. Soboti (ob pol ') zvečer) Večer slovenske besede«, na katerem bodo brali i/, svojih del književniki, člani Umetniškega kluba iz Maribora: Dr. M. šnuderl, dr Ivan Dor-nik, IV Reliar, B. Rudolf, dr. Stajnko Cajnkur, Ione Cufar in Anton Ingolič. Na prireditvi bo sodeloval tudi mariborski godalni trio: Dr. Klasinc. O. Bajde in T. Poljanec. — »Večer slovenske besede« v prekmurski metrojDoli nc bo zgolj narodna, mimobežna kulturna prireditev, temveč iskrena manifestacija slovenske besede, zato je želeti, da lii bila v Solioti in okolici udeležba na prireditvi kulturna dolžnost slehernega zavednega Slovenca. — Živinski in kramarski sejem v Mengšu bo pojMilncm obsegu v ponedeljek 30. t. m. Tudi prašiče morete prignati, kljub temu, da je zajxiru v nekaterih bližnjih krajih — Pojasnilo glede pošiljanja paketov vojnim ujetnikom in internirnncem na ozemlju vojskujočih sc odnosno okupiranih držav. V pojasnilih, ki smo jih priobčili pred kratkim glede pošiljanja paketov vojnim ujetnikom in tnternirancem, smo navedli pod točko 1„ da so morejo za Nemčijo, Dansko, Norveško. Češko-moravski protektorat, generalni Poljski Guverneman in Italijo pošiljati paketi do 20 kg teže, kakor tudi vse ostale pisemske pošiljke. Ker je carinska pošta v Ljubljani sprejem m odpravo takih paketov odklonila, smo se obrnili na Glavni odbor Rdečega križa za pojasnilo, nakar smo prejeli pojasnilo z dne 21. t. m., da je naše pojasnilo glede teže paketov točno, v kolikor tiče poštnih uradov, t. j. da pftšfT ni uradi sprejemajo pakete do navedene teže. Vendar nas opozarja Glavni odbor, da morajo stranke v primerih, kadar pošiljajo pakete preko 1 kg teže in vrednosti preko 50 din, zaprositi po sedaj veljavnih carinskih predpisih Narodno banko, da jim izda predmetno dovoljenje. To dovoljenje pa se zelo težko dobi. — Pošiljke za Belgijo. Mednarodni poštni biro v Bernu razglaša, da je dovoljeno pošiljati samo navadna pisma in dopisnice, druge vrste pošiljke in priporočene pošiljke niso dovoljene. V naslovu pošiljk mora biti označba »Bel- po dh&avi * V boju za puško ustreljen otrok, V vasi Ivanec pri Vara/dinu je 3- leta stari Valent Mušnja.k doma videl strica, kako je vzel očetovo puško in r. n jo hotel Oditi taenda na lov. Sinček je takoj stekel k očetu povedat, kaj jc stric naredil. Oče je prihitel ter svojemu bratu prepovedal, jemati seboj njegovo puško. Ker je brat ni hotel dati, jo je gos|iodar hotel šiloma vzeti. Začela sta se ruvati. Med tem pa se je nabasano orožje sprožilo ter je strel zadel malega Valenta, ki je pri priči mrtev obležal, loda še zdaj ruvanje med bratoma ni ponehalo. dokler niso pritekli drugi ljudje, ki so fil spravili vsak sebi. Orožniki zdaj preiskujejo žalostno zadevo, * Moderno ladjedelnico nn Donavi bo gradilo društvo »Dunavsko lirorlogradilište d. d.« Uradne »Službene novine« v Belgradu z dne 25. t. m. prinašajo namreč uredbo, s katero imenovano društvo dobiva pravico zgraditi ladjedelnico na Donavi. Pravica traja 25 let. Delniška glavnica društva znaša 25 milijonov dinarjev. V teku 2 let mora društvo zgraditi ladjedelnico, ki bo imela vse moderne instalacije, * Kravo so ukradli zaradi kože neznani tatovi kmetu Fagnjenu v vasi Kamašnica v občini Sv. Peter Orehovac blizu Križevcev na Hrvatskem. Krava je bila vredna najmanj 3 tisoč din. Tatovi so pa kravo odgnali v gozd, kjer so jo pobili, dejali iz kože. kožo odnesli, meso pa pustili. Očividno krave niso mogli zaradi živinskega potnega lista goniti seboj, jia tudi mesa bi ne bili mogli prodati brez suma. Zato so vzeli le kožo. Kmetu ostane zdaj meso, če ga bo mogel prodati, in pa upanje, da bodo tatove vendarle prijeli. * Obsodbe zaradi špekulacije so zdaj v Zagrebu na dnevnem redu. Okrajno sodišče je sodilo trgovca julija Ilochsingerja, o katerem smo že poročali, da je bil jxislan nn prisilno bivanje v Donji Lapac. Oproščen (je bil obtožbe, češ ria ni hotel prodajati mone, ki jo je imel v skladišču, ker je dokazano, da je tista moka bila res že prodana in da je kupci šc niso vse odpeljali. Pač jia je bil obsojen, ker ni dajal od prodane moke računov in povišal cene testeninam. Zato je dobil mesec dni zapora ter 6000 din globe. Njegov zastopnik pa se je pritožil. Prav tako je bilo zaradi masti obsojenih nekaj trgovcev s svinjami. Per Ruka-vina je dobil mesec dni zapora in 5000 dinarjev globe, ker je kruh prodajal po 8 dinarjev kilogram. * Tri je zločinci so pobegnili iz ječe v šibe-niku. Bulas. l ica in Jurič so nevarni vlomilci, katere je policija te dni prijela v kleti neke gostilne, kjer so jedli in pili, kar so tamkaj našli. Bili so tako zaverovani v svoje želodčne opravke, da jih je jiolicija lahko presenetila. Zdaj pa so jo j>o|iihali iz ječe. * Sloviti višegrndski most čez Drino popravljen. Po večmesečnih delih se je končno posrečilo docela popraviti sloviti kameniti most gien«, pošiljke se odpravljajo skozi Nemčijo. Pisma iu dopisnico morajo biti |>isune v nemškem. francoskem ali flamskem jc/iku. — Predavanje o Slatini Radenci bo v ljubljanskem radiu danes ob 14.10 v okviru tedenskega turističnega pregleda Tuisko-prometne zveze. — Strojepisni, slenogrnfski, jezikovni tečaji in tečaji za posamezne trgovske predmete — večerni in dnevni — se otvorijo začetkom oktobra na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15. Informacije, prospekte daje ravnateljstvo osebno ah pismeno. — Avtomobil podrl železniške zapornice. Iz Brežic: Pretekli teden je vozil šofer, doma s Kočevske Reke, natovorjen avto iz Bizel]skega proti Kočevju. Zvečer okrog 10 je vozil s precejšnjo brzino po klancu proti železniški progi in zavozil v železniške zapornice, katere je zlomil in odbrzel naprej, ne meneč se za nesrečo. Železniška uprava trpi okrog 300 din škode, katero bo moral neprevidni šofer poravnati — Koncert v Artičah. V nedeljo 29. t. m. priredi prosvetno društvo v Artičah pod vodstvom g. bogoslovca Lapuha koncert. Prosvetno društvo vabi vse, da se v čim večjem številu udeležite tega koncerta, kjer bodo fantje in dekleta pokazali, koliko so se naučili tekom letošnjih pevskih vaj pod vodstvom odličnega pevovodje g. 1. Lapuha, Pridite, ne bo vam žali — Dva vlomilca sta pobegnila iz mariborske jetnišnire. Včeraj zjutraj sta pobegnila iz mariborske jetnišnice dva nevarna vlomilca, in sicer 34 letni Ludvik Kolman, doma iz Lesc. in 32 letni Franc Zupane, doma iz Zaloga pri Kamniku. Kolnian ima na levem licu brazgotino, Zupane pa levo roko tetovirano s trompeto, puško in tehtnico, desno roko pa z žensko glavo. Oba sta prevejana tatova in vlomilca. Zupan", je bil lani aprila obsojen na 3 leta robije, Kolman pa je zagrešil razbojništvo, ko je predlanskim s tovarišem oropal tudi profesorja dr. Knifica pod Sv Katarino. Orožniki jih povsod iščejo, vendar do sedaj še niso našli sledu za njima. — Velike tatvine po deželi. V noči od srede nn četrtek so neznani vlomilci vlomili v Škofji Loki v stanovanje nekega uradnika na Poljanski cesti. Najbrž so se lotili tatovi posla sredi noči. V pritlično stanovanje so vdrli skozi okno ter odnesli bogat plen. V denarju so odnesli 33.000 din, poleg tega pa še dve hranilni knjižici z vlogami. Prav tako niso zanemarili živil, ki so jih našli v shrambi. Odnesli so vrečo bele moke in pločevinasto posodo s 30 kg masti. Vse skupaj so najbrž zavili v več platnenih rjuh, ki so si jih tudi tam izposodili. — V Brežicah pa je bilo te dni vlomljeno v stanovanje dr. Janka Drnovška. Tatovi so odnesli štiri nove moške obleke, vredne 801)0 din, dalje srebrno dozo za cigarete in poročni prstan, kakor tudi štiri pare usnjatih rokavic in nekaj drugih malenkosti. Celotna škoda, ki so jo napravili, presega 10.000 dinarjev. — Veliko smolo je imel neki uradnik med vožnjo od Sevnice čez Trebnje v Črnomelj in nazaj v Ljubljano. Nekje na tej poti mu je žepar izmaknil usnjato listnico z 8000 din. — Danes odhajajo prvi! Drugi petdnevni avto-izlet 7. oktobra: Dalmacija! Informacije: Pisarna, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17/a. Dne 24. t. m. proti večeru sta priplula v splitsko luko dva jugoslovanska parnika iz francoskega Marseilla, ki sta pripeljala s seboj okoli 100 potnikov, med katerimi je bilo vsega skupaj 59 Jugoslovanov, 27 Grkov, 9 Francozov in 2 Ceha. Oba parnika sta odplula iz marseillske Inke pred petimi dnevi ter sta med potjo imela lepo vreme. Naši izseljenci so čakali v tej francoski luki dolgo časa, preden so se mogli vrniti. Nekateri so prišli iz zasedene, drugi pa iz nezasedene Francije. Med njimi so trije zdravniki, dva inženirja ter nekaj dijakov, ki so študirali na Francoskem. Po večini pa so delavci. Nekateri so imeli s seboj svoje žene in otroke. Delavci so delali v raznih krajih Francije, največ pa v Grenoblu. Ko je prišel polom francoske fronte, so bežali v Marseille, kjer pa so čakali doslej. Kako je zdaj v Franciji Med vrnivšimi se izseljenci je zlasti precej Slovencev, so pa tudi Srbi, Črnogorci in Hrvati iz hrvatskega Primorja in zagrebške okolice. Vsi ti pripovedujejo, kakšne so zdaj razmere v nezasedeni Franciji. Kako je v zasedeni Franciji, o tem ne bodo menda dosti vedeli, ker so tisti, ki so bili tamkaj, že davno odšli od tam. V nezasedeni Franciji pa je zdaj hudo življenje. Zlasti zadnje čase so se razmere glede prehrane obrnile močno na slabše. Naši ljudje niso nikjer mogli dobiti nobenega zaslužka, ker je tudi med Francozi zdaj vse polno ljudi brez zaslužka. Francoske oblasti imajo zdaj čez glavo skrbi, kain bi dali odpuščene vojaške mobilizirance in pa tiste silne trume francoskih beguncev, ki so pribežali iz severnih krajev Francije in Belgije. Res je sicer, da se je del teh beguncev že vrnil domov, vendar jih je še zelo mnogo ostalo v južnih francoskih krajih, s čimer so francoskim oblastem le v napotje. Trpljenje na begu skozi Francijo Vsi soglasno pravijo, da naši ljudje tamkaj zdaj komaj čakajo, da bi se mogli vrniti v domovino. Tisti, ki so z valom desettisočev beguncev bežali proti jugu pred nemško vojsko, pripovedujejo, da so po večini peš prehodili skoraj vso Francijo. Nekateri so od Pariza do Marseilla ho- Ljubljana, 27. sept. Gledališče Drama. Začetek nb 20. Petek, 27. septembra: »Razvalina življenja«. Red Premierski. Sobota, 28. septembra: »Romeo in Julija«. Red B. Nedelja, 29. septembra: »Razvalina življenja«. Izven. Ponedeljek, 30. septembra: Zaprto. Opera. Začfctek ob 20. Sobota, 28. septembra: »Fidclio«. Otvoritvena predstava. Red Premierski. Nedelja, 29. septembra: Zaprto. Ponedeljek, 30, septembra: Zaprto. Torek, 1. oktobra: Zaprto. Dnevna blagajna v Operi je odprta od danes dalje od pol 11 do pol 13 in od 15—17 popoldne. Radio Ljubljana dili peš 10 do 15 dni. Med pofjo so morali poleg lakote in stradanja ter drugih naporov prestati še druge silne muke. Tudi v Marseillu so mnogo morali trpeti, ker je mesto polno beguncev. Slaba bi se jim bila godila, ko bi jim ne bil pomagal naš konzulat, ki je storil, kar je mogel zanje storiti. Naš konzulat jim je tudi pomagal, da so se zdaj mogli vrniti v domovino. Strahote, ki so jih doživljali Grki Kakor smo povedali, je med našimi izseljenci prišlo v Split tudi 27 Grkov. Ti Grki so skoraj vsi sami mornarji. Po večini so služili na dveh potopljenih grških ladjah: »Basilios Destrumos« in »rrosula«. Ta dva parnika sta bila torpedirana v Atlantskem oceanu. S parnika »Basilios Destru-nios« se je z našimi parniki pripeljal v .Split le strojnik tega parnika. Ta parnik je bil potopljen meseca julija od neke podmornice. Posadka nesrečnega parnika je štela vsega skupaj 36 mož, izmed katerih jih je ostalo zdaj le še 7 živih. Rešili so se na čoln, kjer pa so doživljali strašne čase. Celih šest dni so se borili z valovi, deloma so morali tudi kar plavati, da niso potonili. V feh dneh groze je šest nesrečnih grških mornarjev izmed rešene sedmorice znorelo. Ko so potem ti siromaki bili končno rešeni, jih je od lakote in onemoglosti še 15 umrlo. Strojnik pa, ki je to pripovedoval, je dostavil, da še zdaj ni docela zdrav. Odiseja jugoslovanskih parnikov Jugoslovanska dva parnika, ki sta pripeljala te begunce iz Francije v Split, sta »Petar« in »Lina Matkovič«. Mornarji s parnika »Petar« so povedali, da so pred letom dni zapustili Jadransko morje ter potem pluli po Severnem morju. Nekoč so vozili skupaj z dvema belgijskima, z enim francoskim in enim angleškim parnikom iz neke severne v južno angleško luko. Med vožnjo pa je ta transport bil napaden in so bili pri tej priliki potopljeni vsi drugi štirje parniki. Edino le naš »Petar« je imel srečo, da je srečno ušel. Plovba je bila stalno združena z največjo življenjsko nevarnostjo, zaradi česar je posadka nazadnje zahtevala, naj se parnik vrne v mirnejše Sredozemsko morje. Tako je parnik »Petar« pred 3 meseci srečno prišel v marseillsko luko, kjer je doslej čakal vrnitve v domovino. Iste težave in nevarnosti so .morali prestajati mornarji s parnika »Lina Matkovič«. Zvečer istega dne se je v splitsko luko vrnil še parnik »Pavla«, ki je last Marovičeve družbe. Ta parnik je doslej čakal vrnitve v fran-cosko-afriški Bizerti. Zdaj so vse tri parnike poslali v popravilo, moštvo pa na dopust, saj so siromaki potrebni počitka. Danes poslednjič napeta filmska drama avtomobilskih rekorderjev nn opasnih dirkalnih lekmah a-g O "fc V glavni vlogi: Dennis 0'Keefe in Cecilia Parker mLBM^MIlm. 9I.M. t^lCl KINO SLOGA. tel. 27 30 Ob 16., 19. in 21. uri 1 DanCS zadnllhral Ana May Wong v filmu napetih senzacij in okrutnosti kino SiStTL"1« ZatoCišCe Izobčenih Petek, 27. sept.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Nnjiovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 Šolska ura — 12 Koncert zbora »Lira« iz Kamnika (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Radij, salonski orkester (vodi K. Petrič) — 14 Poročila — 14.10 Turist, pregled Tu jskopromet. zveze — f8 Ženska ura: Gospodinjska fiosveto-valnica (ga. Helena Kelhar) — 18.20 B Smetana: \Valensteinov tabor — 18.40 Slovstveni in dram. spored v prihod, letu (prof. Fr. Koblar) — 19 Napovedi in jMiročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Koncert. Sodelujejo: ga. Mila Ko-gejeva. članica ojier. gledal, in Radij, orkester, 21.30 Praška dekleta, češke pesmi (plošče) — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Domači kvartet. Drugi programi Petek, 27. septembra; Belgrad: 20.20 Wagner-jev večer — Zagreb; 20 Pesmi (izvaja Christi So-lary) — Budimpešta! 18.40 Simf. ork, — Rim-Turin-Florenca; 19.40 Violinski konc, — Sottensi 19 Lahka gl. — Pragas 19.30 Gl. program posvečen sv. Vencelju — Toulouse: 20.15 Vel. simf. konc. — Andora; 20.45 Orijentalska gl. — Tallin; 1P.25 Konc. rad. ork. Belgrajska kratkovalovna postaja; YU*A, YUB (49 18 m): 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19.69 m): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — 3.00 Oddaja za Severno Ameriko. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa 43, mr. Hočevar, Celovška 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Mehmeda paše Sokoloviča čez Drino pri Više-gradu v Bosni. Med svetovno vojno je bil del tega slovitega mostu razdejan, nakar je čez razdejane dele bila pozneje [Dostavljena železna konstrukci ja, |x> kateri je šel promet. Toda to je bila krparija, ki je silno kazila sicer še vedno veličastno celoto starega mostu. Zdaj so železno konstrukcijo odstranili ter pokvarjeni del mostu na novo zgradili iz kamna, tako da je, zdaj most tak, kakršen je bil takrat, ko so ga v turški dobi zgradili. Most paše Sokoloviča spada med najbolj drzne in najznamenitejše zgradbe v Bosni in Hercegovini iz turške dobe. Most je bil zgrajen leta 1571 čez Drino, katero prehaja v 11 lokih, ki so 13 70 do 18.60 m vsaksebi. Most je dolg 170 metrov, širok pa 6.30 m. Za tiste čase je bila ta mostovno zgradba pravo remek delo. O tem mostu je dosti narodnih pesmi, ki pripovedujejo, da je most zgrajen na človeških kosteh, da je v njem zazidana tista ženska, ki se je prva približala doslu, da sta v temelje zazidani dve lepi deklici itd. To sicer ni resnica, kažejo pa te pesmi vendarle, kako je-tiste čase ljudstvo sprejelo to velikansko delo. Jugoslovanski izseljenci iz Francije pripovedujejo i-JIID1 JAN A V Trebnje in na Čatež Putnik prireja tja izlet Hermes pa veliko motorno dirko Trebnje, 26. septembra. Mnogo dolenjskih krajev zadnji čas kar tekmuje,, kako povzdigniti še do nedavna prav tihi sloves svojih letovišč ter sistematično opozarjajo nase ter na neodkrite in mnogim še neznane lepote, ki jih hranijo ti skrivni kotički naše dolenjske zemlje. Dramijo se iz svoje zasanjanosti in hrepene po življenju, ki ga narekuje današnjost: po vsestranskem napredku na polju turizma in letoviščarstva, ki vidimo, da je v mnogih dolenjskih krajih v ugodnem razmahu. Med temi dolenjskimi kraji, ki so jih letos obiskovali letoviščarji in izletniki od vseh strani, sta vsekakor na prvem mestu Trebnje in Čatež. Trebnje sicer ne uživa še slovesa letovišča, kljub temu ga pa že leto za letom obiskuje prav lepo število gostov, ki imajo pri nas prijetno počitniško bivališče in je kraj zlasti uvaževan pri ljudeh, ki si žele miru in oddiha. Tako se Trebnje uveljavlja že leto za letom. In kako bi se tudi ne! Kraj sam ima jako ugodno lego in je nekako gospodarsko središče vsega življa mirenske, žu-žemberške in svetokriške doline ter križišče prometa na vse strani. Navzlic težkim razmeram se je zanimanje za Trebnje letos zelo povečalo in so mnogi letoviščarji sloves Trebnjega le dvignili, saj so preživeli pri nas počitnice v idealnem miru, ne da bi jim bilo treba pregloboko poseči v žep. Malo je pri nas krajev, ki bi imeli tako lepo in za prijetne izlete prikladno okolico, kakor jo ima Trebnje. Zato tudi ni čudno, da Trebnje slovi tudi kot kraj z najprikupnejšo okolico. Da omenim tu samo Čatež pod Zaplazom, znano izletniško točko in najbolj obiskano božjo pot na Dolenjskem. Tu šele vidi človek, kako lepa je Dolenjska in kako gostoljubni ljudje bivajo povsod, kamorkoli nanese pot. In kaj šele bližnje vinske gorice, ki namah osvoje srca vseh, ki jih obiščejo. V ta mirni in idilični kot naše lepe Dolenjske, ki ima tako divno, ponekod — okoli Čateža — divje romantično okolico, prireja v nedeljo »Putnik« svoj veliki nedeljski izlet. Putnikovi izletniki bodo imeli v nedeljo priliko, da po izredno nizki ceni — vsak »Pulnikov« udeleženec plača v »Putnikovi« pisarni 56 din za prevoz in oskrbo — obiščejo Trebnje in Čatež, kjer bo za izletnike pripravljenih dovolj presenečenj. Odhod iz Ljubljane v nedeljo ob 7.50 zjutraj! Po prihodu v Trebnje je zajtrk; po zajtrku je promenadni koncert do 12, nakar imajo udeleženci kosilo. Po kosilu so določeni izleti v okolico, z večernim turistom pa povratek v Ljubljano. Eden najlepših izletov bo seveda na Čatež in na Veliko Loko, kjer prireja agilna moto-sekcija »Hermes« Trebnje svojo II. medklubsko gorsko motociklistično brzinsko dirko. Dirke se vrše pod visokim pokroviteljstvom ministra za telesno vzgojo naroda g. Dušana Pantiča. Častno predsedstvo sta prevzela ban g. dr. Marko Natlačen in divi-zionar general g. Dragoslav Stefanovič. Priprave za to veliko dolenjsko športno prireditev, za katero je povsod največje zanimanje, so končane. Prijavljeni so številni dirkači, med katerimi je omeniti med prvimi seveda znanega prvaka »Ilirije« Janka Šiško, dalje Iva Miklavčiča, že znane »Hermežanske« ase, ki bodo stopili v borbo na jeklenih konjičih z asi motokluba Zagreb; IHMK Zagreb s prvaki MK Varaždin in z dirkači IGMK Kranj. Vseh dirkačev je do danes priglašenih 62 in bo borba za prva mesta res borba. Ob progi, ki poteka izpred postaje na Veliki Loki in teče v ostrih vijugah mimo banovinskega gradu na Mali Loki proti cilju na Čatež, bodo določena mesta za gledalce. Najlepši ogled dirke bo s častne tribune na Mali Loki in na cilju. Vsi važnejši dogodki med dirkami bodo občinstvu objavljeni po mikrofonih. Pri dirki sodeluje še moški in dam-ski častni odbor, številne narodne noše, reditelji in drugi. Po končani dirki bo razdelitev nagrad v gostilni Alojzija Bukovca na Veliki Loki, kjer bo sodelovala tudi trebenjska godba. Ker je pričakovati velike udeležbe, naj se izletniki priglase »Putniku! najkasneje do sobote ob 12 zaradi pravočasne preskrbe kosil v Trebnjem. Pridite in obiščite našo lepo Dolenjsko in prisluhnite dobri in pristni besedi originalnega dolenjskega očanca. nst. • 1 Slomškova družba — podružnica Ljubljana-mesto, vabi člane in somišljenike na informativen sestanek v ponedeljek 30. t. m. cb 20 na Ledino. Pogovoriti se moramo zaradi Slomškove proslave, ki jo v večjem obsegu pripravlja Slomškova družba ob priliki 40 letnice obstoja družbe in 140 letnice rojstva velikega našega voditelja. Dolžnost nas vseh je, da pridemo v polnem šte-vilul — Odbor. 1 Izleta k sv. Marjeti, ki bo v nedeljo |>o-poldne ob ugodnem vremenu, se udeleže tudi dani Stolne prosvete. Odhod iz Ljubljane / gorenjskim vlakom ob 13.26. Od medvodske |>o-staje dobro uro pešpota. I Zveza akademsko izobraženih žena vabi vse tiste, ki bi se hoteli učiti tujih jezikov, naj se oglasijo v tajništvu v društveni Hobi (Novinarski dom, Gosposka ul. 12) v petek in |>one-deljek od 18 do 19. Poučevala se bo nemščina, francoščina, angleščina, italijanščina in ruščina. Tečaji se prično s 1. oktobrom. — Odbor. 1 Mesto venca na grob pok. gospoda Jožeta Jonke, njenega dolgoletnega zvestega uslužbenca, je darovala Ljudska posojilnica v Ljubljani 500 dinarjev zavetišču sv, Jožefa v St Vidu nad Ljubljano. 1 Na dr. Krekovi enoletni gospodinjski šoli, Ljubljana VIL, se prične redni pouk s šolsko mašo dne 2. oktobra ob 8. Po maši takoj pouk. 1 Celokupno delavstvo opekarne »Opeka« na Viču se najtopleje zahvaljuje Ljudski posojilnici v Ljubljani, ker je tako uvidevno in širokogrudno upoštevala delavsko prošnjo za zvišanje mezd. Delavstvo je na svooj tozadevno vlogo takoj in brez odloga in brez vsakih pogajanj dobilo odgovor v obliki znatnega zvišanja svojih dosedanjih mezd. 1 Tudi krompir kradejo. V noči na sredo so neznani tatovi odpeljali s parcele ob Triglavski ulici Francu Volkarju 150 kg krompirja, ki je bil vreden 225 din. V noči na ponedeljek pa so neznani tatovi napravili obisk v luščilnici riža, pa niso našli ničesar. 1 Cerkvena glasba v cerkvi sv. Jožefa. Jutri bo slovesno praznovanje 400 letnice, od kar je sveti Ignacij Lojolski ustanovil jezuitski red. Ob 8 bo slovesna sveta maša, pri kateri se izvaja: Missa solemnis v f-molu z orkestrom, zložil M. Brosig. Craduale: Benedicte Dominum onines angeli, zložil A. Foerster. Po ofertoriju: O Deiis ego amo te, zložil J. H. Miiller. K zahvalni pesmi: Hvalite Gospoda, zložil dr. Fr. Kimovec. K blagoslovu: V zakramentu vse sladkosti, zložil St. Premrl. Po sveti maši: Sv. Ignacij, zložil Lojze Mav. I Pogreb pok. Karla Valaška, tajnika Tujsko-prometne zveze, bo danes ob 17 z Zal (kapelica sv. Petra). I Cesto na Mirju urejajo. Te dni so začeli urejati cesto na Mirju, kjer gre za starim rimskim zidom in ki je na nasprotni strani že skoraj v celoti zazidana z lepimi vilami. Začeli so odkopavati ob cestnih jarkih kotanje, kamor bodo položili na betonsko podlago že pripravljene granitne robnike, ki bodo ločili hodnik za pešce od ceste. To delo je prav potrebno in umestno, saj so pozimi hodniki za pešce na Mirju često tako razmočeni, da niso nič boljši od cestišča samega. I Preglejte svoje pohištvo! Morda najdete med njim nekaj, kar lahko pogrešate. Storili boste dobro delo, če ga podarite. Svoj naslov izvolite sporočiti upravi »Slovenca« ali pa sestri Karolini, Ambrožev trg št. 8. I Drzna tatvina v trgovini z zlatnino. V trgovini z zlatnino v Židovski ulici sta se včeraj dopoldne oglasila dva moška in začela izbirati dražje prstane. Po daljšem izbiranju jima ni bilo prav nič všeč in sta odšla. Ko je zlatar pospravljal za njima razkazane prstane, je zapazil, da sta se možakarjev prijela 2 prstana, vredna nad 1100 din. Prvi prstan je imel zelenkast kamen, drugi pa je imel velik akvamarin. Možakarja sta govorila nerodno hrvaščino in sta bila oblečena v sivkasto-rjave obleke. Kolikor so mogli ugotoviti, sta že predvčerajšnjim v nekaterih drugih zlatarskih trgovinah poskušala spraviti v denar briljantni prstan. Po najnovejšem poročilu so en prstan že našli, tat ga je zgubil v bližini nebotičnika. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-J0SEF« grenčice. 1 Mladinski oddelek socialno političnega urada mestnega načelstva v Ljubljani se je preselil na Ambrožev trg št. 7. Al Ft > Mariborski gostilničarji snujejo aprovizacijsho zadrugo Danes popoldne ob 15 imajo člani Združenja gostilničarjev in kavarnarjev v Mariboru zborovanje v dvorani hotela No"i svet v Jurčičevi ulici. Ta sestanek bo zelo velikega pomena ne samo za gostilničarje, temveč prav tako za njihove goste, ki so navezani na prehrano v gostilnah in restavracijah. Gre namreč za ustanovitev posebne go-stilničarske nabavljalne zadruge, potom katere bodo oskrbovali svoje obrate s potrebnimi živili. Mariborskim gostilničarjem moramo namreč priznati, da so pokazali veliko uvidevnost za težaven položaj konzumenlov ter nikakor niso pritiskali s povišanjem cen. V mariborskih gostinskih obratih so še sedaj v veljavi maksimalne cene, ki jim jih jfe odobrila banska uprava še marca meseca. Dasi so se od tedaj ne samo vsa živila, temveč tudi kurivo in druge stvari, ki so potrebna v gostinskih obratih znatno podražile, so gostilničarji obdržali stare cehe. Združenje mariborskih gostilničarjev je tudi edino, ki v zadnjem času še ni predlagalo banski upravi zvišanje obstoječih maksimalnih cen. Gostilničarji sami uvidijo, da bi bilo to zelo dvorezna stvar. Res bi si začasno povečali morda nekoliko svoje dohodke, na drugi strani pa bi konzum tako nazadoval, da zvišanje ne bi prineslo zaželjenega efekta. Zaradi tega so se odločili za praktičnejši in bolj učinkovit način rešitve iz sedanjega položaja. Ustanoviti si name- ravajo aprovi/.aclisko nabav Ijalno zadrugo, ki bo dobavljala v vagonskih količinah ter jih potem po nabavni ceni razdelila med svoje člane. V načrtu je predvsem nihava sladkorja, moke, kave, masti pa tudi poljskih pridelkov in kuriva. Večina teli predmetov se danes pri trgovcih zelo težko dobi v dovoljnih količinah, v bodoče pa bodo za dobavo na malo šo večje težave. Zaradi tega predstavlja la načrt ne le za gostilničarje, temveč tudi za njihove goste važno gospodarsko pridobitev, ki bi utegnila pomembno vplivati na možnost, da se sedanje cene v gostinskih obratih kljub porastu draginje obdržijo še naprej. Svojo zadrugo nameravajo gostilničarji včlaniti v Zadružni zvezi ter potom nje stopiti v stike z velikimi nabavljalnimi centralami, ki imajo pooblastilo za trgovanje z živili na veliko. . Na ta način upajo mariborski gostilničarji in kavarnarji, da »odo lahko obdržali sedanje cene tudi v bodoče zlasti za jed;la, dočim se bodo seveda cene alkoholnih pijač, posebno še vina, morale ravnati po poiožaju na trgu. Že sedaj so stare zaloge vina i!i deloma izčrpane, deloma pa so v tako čvrstih rokah, da cena vina skokoma rasle. Ker tudi nova trgatev ne obeta nič dobrega, ie pričakovati, da se bo vino v gostilnah močno podražilo. Ljubljani odprl tukajšnjo pošto. Naš novi poštar ie g. Ferd. Marin p d. Rilt. tuk. trgovec ki gostilničar, ki je goete prijazno pogostil. Ker pa je moral 4. t. m. zopet oditi tudi on na orožne vaje, ga začasno naniestuje zgoraj omenjena pomožna poštarica gdč Boc Karolina. Zelo sc veselimo tega napredka, ki ga pa nismo doeegli brez posebnega posredovanja nekaterih vplivnih oseb. katerim se za ta njihov trud javno zahvaljujemo1 Naj imenujemo na prvem mestu ni-šega bivšega, nepozabnega šol. upravitelja g. Ludo-vika Grafenaueria, sedaj šol uprav, v Framu, ki ie prvi sprožil misel o naši samostojni pošti ter jo potem prelagal in priporočal na merodajnih mestih. Zato mu bodi tudi izrečena javna, iskrena zahvala, Na drugem mestu se ie za podelitev naše pošte raj-več trudil naš bivši poslanec g. Gajšek. Tretji tflav-ni ustvarn starešin. Občni zbor FO je bil v telovadnici, članice pa so zborovale v zgornji .dvorani. Fantovskega zborovanja, katerega je vodil agilni predsednik celjskega odseka br. Vrabl Tone, so se udeležili tudi predsednik ccljske mestne občino g dr Voršič, predsednik ZFO, celjske podzveze g prof. Bitenc Mirko, dr, Rudolf Hanželič, predsednik Prosvetnega društva prof. Kovačič Petti in predsednik celjskega fantovskega okrožja Vrabl Vanči Iz poročil posameznih odbornikov je Lilo razvidno, da je odsek tudi v pretekli poslovni dobi lepo napredoval tako v telovadbi kakor tudi pri prosvetnem delu. Na prosvetnih tekmah celiskega okrožja je dosegel največ točk, na zvezinih tekmah pa so Celjani v deseteroboju in dvanajstero boju zasedli 3 in 5 mesto, v višjem oddelku posameznih celo drugo mesto. Odsek je priredil dve slavnostni akademiji, ki sta pokazali, da naša mladina res vidno napreduje, da prav nič ne zaostaja za drugimi telovadnimi organizacijami, kar so potrdili tudi mnogi člani drugih organizacij. Število rednih članov je v pretekli poslovni dobi sicer nekoliko padlo, ker je odbor zahteval od vseh rednih članov, da so v resnici izpolnjevali vse dolžnosti rednega člana, mnoge pa so morali zaradi tega vpisati v imenik podpornih članov, ki so sevida prav tako udje naše mladinske organizacije Število podpornih članov in starešin je v pretekli poslovni dobi lepo naraslo. Blagajniško poročilo je bilo prav skromno, saj je odsekovna blagajna v prvi vrsti biia le odvisna od članarine in podpor. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor z malenkostnimi spremembami za predsednika je bil izvoljen br Vrabl Tone, za podpredsednika br. ing. Jože Brodnik, načelnika br. Hercig Ivan, tajnika Črepinšek Mirko, podna-čelnika br Pilih Rado, za vodjo mladccm prof. br. Zupan, vodja naraščaja br Žele Pavel, za gospodarja br. Mulej Jože, Preglednika sta br. Mikeln in prof. Peter Kovačič, v razsodišče pa so bili izvoljeni dr. Kotnik, opat Peter Jurak in dr. Zdravko Kalan. Pri slučajnostih je izrekel br. Vrabl Tone izrecno zahvalo vsem tistim, ki so pripomogli k božičnici, posebno zahvalo predvsem višjemu davčnemu kontrolorju br. Šeku. — Prav tako lep k bil občni zbor DK Poročila odbornic, tako predsednice, tajnice, načelnice, vaditcljice mladenk, gojenk in blagajničarke so pokazale veliko delavnost v krožku. Pri volitvah je bil izvoljen pc > ečini 6tari odbor s predsednico Milko VraLlovo na čelu Odbor je bil soglasno izvoljen, kar je dokaz, da uživa veliko zaupanje vsega članstva Ob tei priliki se je poslovil od DK dosedanji duho pozna1 sami 17Ljubljančanih pa jo bodo veseli še posebej. td<( Cankar: Pohujšanje v dolini to "v' - (Po prvi in tretji uprizoritvi.) Kot drugo letošnjo novost v drami smo gledali v ponedeljek, dne 23. t. 111.. Cankarjevo tridejansko farso Pohujšanje v dolini šeutflorjaiiski , ki je po sedmih letih le malo spremenjena spet prišla na oder. Med vzroki, zakaj je bilo to Cankarjevo delo doslej uprizorjeno največkrat, čeprav ne sodi niti po polnosti dejanja niti po dovršenosti gradnje med njegove najboljše dramatske stvaritve, je treba navesti zlasti dva: velike teatralične mogočosti, še bolj pa menda aktualnost ideje in privlačnost snovi, ki se še vedno v ne popolnoma jasnem razmerju borita tako za gledališko podobo kakor za občinstvo. Kljub temu, da ima tn Cankarjevo delo izrazite poteze pisateljevega osebnega boja z okoljem, v katerem je živel 111 delal, 11111 ne moremo odreči aktualnosti tudi za današnji čas, saj je vprašanje umetniškega ustvarjalca in družbe slej ko prej živo in pereče, posebno če ne gre, kakor v tem primeru, samo za razmerje estetičnega oblikovalca do ostalih področij življenjskega delovanja, ampak tudi za etični boj, ki naj razčisti podobo človečnosti tako v življenju kakor v umetnosti. Ivan Cankar sicer marsikje, pa tudi v »Pohujšanjur, ne more skriti svojega od sodobne dekadence prevzetega stališča, ki terja za umetništvo nekak privilegiran položaj v družbi, vendar je obenem jasno, da gre v tem njegovem delu za več, kakor samo za obračun med estetom in filistrom. Ivan Cankar nikoli ni pojmoval umetnosti kut larpurlarstist, marveč mu je umetniško ustvarjanje pomenilo hkrati ludi boj za človeka in njegovo podobo. Le tako moremo razumeti, zakaj je ta strastni privrženec pesniške lepote dobršen del svojih moči žrtvoval ne samo estetskemu oblikovanju kot takemu, t. j. da bi pisal, kakor in kolikor mu je pač dano, ampak je v premnogih spisih zmerom znova načenjal vprašanje umetnosti. Tako je med drugim tudi v »Pohujšanju v dolini šentflorjanskk v prispodobi razodel usodo te nebeške hčerke« v malomeščanskem okolju. Toda če se poglobimo v delo, vidimo, da gre to pot za nekaj več kakor samo za podobo estetske konservativnosti, ki ne zna razlikovati med Krpanovo kobilo in Lepo Vido, to se pravi, med umetniškim in malomeščanskim okusom; v tem delu gre marveč za obračun s hinavščino, lažjo in licemerstvom. ki se skrivajo pod videzom moralnosti in čednosti, in pod to krinko nasprotujejo ludi umetnosti, ki je zaradi svoje odkritosrčnosti njihov najhujši in najnevarnejši nasprotnik. Zato pa tudi te farse ne more razumeti tisti, kdor vidi njeno bistvo v zunanji fabuli, zlasti če jo vrhu tega pojmuje le. preveč realistično. Prav tako je treba reči, da ne razume osnovne ideje »Pohujšanjat, kdor misli, da se je Cankar boril proti morali, to je etičnemu življenjskemu principu, saj se je v resnici obračal le proti nnoralk, to je proti zlagani morali ali licemerstvu oziroma prazni morali zgolj zunanjega videza in družabne laži. Poudariti moramo, da je Jacinta sestra lepi Vidi, a ne morebiti kakšna kurlizana, in čas bi že bil, da spoznamo, da je jedro Cankarjeve lar»e v — res da nekoliko nejasnem — dvojništvu Petra in Krištofa Kobarja. Tisti srditi pesnikov obračun z domovino je razumljiv le, ako vemo: da je v dolini šentflorjanski pravi popotnik-umetnik, Peter, v resnici samo zaničevana sirota, medtem ko si Krištof Kobar s tem, da je zatajil svojega obrata«, na mah osvoji sveto-hlinske rodoljube. Le tako namreč moremo razumeti tudi pisateljevo ironijo, na kateri sloni ne le zgodba drugega in tretjega dejanja, ampak je vanjo odeta tudi osrednja figura Krištofa Kobarja — Petra, ki je z igro tega dvojništva ukanil tako zlo-deja kakor dolino šentflorjansko. Kajpada je treba priznati, da je to Cankarjevi delo pač jasno v svoji celoti in osrednji ideji,, ne pa tudi v posameznostih. Vsebina te jgre je zasnovana na paradoksu, ki ga je pisatelj poudaril tudi v zlodejevem monologu v začetku tretjega dejanja, medtem ko je po obliki groteska, to je spačena in pretirana podoba resničnosti. Ivan Cankar se je tega sam zavedal in je zato svoje delo imenoval farsa. Ta način oblikovanja je razumljiv in opravičljiv samo, če vemo, da se delo ni rodilb' edinole iz bolečine etičnega sodnika, ampak je pr£V tako izraz osebnega srda 111 obračun s sodobnostjo. To je tudi vzrok, da občutimo v njem neko lig skladje med tem subjektivnim poudarkom pa m|| globljo, objektivno veljavno podobo, ki je Cankar jevemu »Pohujšanju« kljub temu ne moremo odrekati. Vendarle pa se lo neskladje ne čuti le v celoti, ampak včasih tudi v posameznostih, tako na primer v podobi Jacinte, ki je Petrova ljubica in hkrati podoba njegovega višjega življenja, tedaj realno bitje in simbol. Kot odrska podoba je zalo nedognana, čeprav njen alegorični smisel pride popolnoma do izraza zlasti v tretjem dejanju. Uprizoritev more sicer precej zakriti omenjene nedostatke, dasi jih seveda ne more docela odpraviti. Zaradi tega si je Ireba tem bolj prizadevati za tako odrsko podobo, da pride čim bolj do izraza osnovna ideja dela. Igralci in režizer imajo tu prav tako hvaležno kakor težko nalogo. Medtem ko je delo po eni strani izrazito teatralično, se pa po drugi strani izmika odrski verjetnosti. Doslej smo menda lahko zadovoljnejši z igralsko interpretacijo kakor z režijo tega Cankarjevega dela. Letošnjo uprizoritev je pripravil gosp. Osi p Šest, ki se je v bistvu naslonil na svoje prejšnje režije, čeprav se je v posameznostih znova odmaknil od zadnje rešitve pred sedmimi leti. Tako jc opustil dvoprostorninsko prizorišče v drugem dejanju, pustil zlodejev monolog zopet v tretjem dejanju, le da ga je pomaknil ne le v ospredje, ampak tudi pred zastor, ter omilil naturalizem nekaterih prizorov zlasti v prvem dejanju. Toda čeprav je v glavnem naslonil tolmačenje na stiliziran realizem, ki ie prišel do izraza tako v prizorišču kakor v cfcjanju, mu farsa vendar še zmerom uhaja v fabulo in ne pride do izraza prav v nekaterih bistvenih poudarkih. Tako si ne moreni predstavljati na primer tretjega dejanja brez zadovoljive rešitve Jacintinega plesa, in to, kar smo videli letos, zopet ni bilo odrešujoče. Ženska, ki predstavlja Jacinlo, bi morala biti ne le igralka, ampak tudi plesalka v najprvotnejšem pomenu te besede; če ni, je bolje, da sploh ne nastopi. To je najbrž čutil pred leti tudi Skrbinšek. ki je zaradi tega ta prizor umaknil za oder. Pa tudi ornamenlikB, s katero je režiser okrasil prizorišče, ni bogvedi kako prepričljiva, čeprav ne moti. Kar zadeva igranje v celoti, naj poudarim najprej skladje jezika in igre, kakršno se zdi ob branju te farse sploh nemogoče Druga odlika ansam-blske igre je nadalje, da igralci zmagujejo snov zlasti kot celota, kar je pri tej igri največjega pomena, čeprav ne prihaja nič manj do izraza individualna tipika, zlasti pri podobah, ki naj predstavljajo moralno mizerijo doline šentflorjanske. Med njimi so nekateri dognali svoje like do tolike Italijani napadajo v Egiptu. Na sliki je okolica sela Kurmuk v angleško-egiptskem Sudanu ŠPORT Naša reprezentanca za Carigrad K včerajšnji objavi naše reprezentance za Carigrad pripominjamo, da sta določena za met diska Curič in Vučevič, za tek čez zapreke na 400 m za zaenkrat samo Banščak, medtem ko bodo morali ostali trije kandidatje, Rosenberg, Elirlich in Poljšak v soboto v Zagrebu med seboj tekmovati in najboljši od njih pojde v reprezentanco. Atletska zveza kraljevine Jugoslavije je prejela od ministrstva za telesno vzgojo naroda 90.000 din, od katere vsote bo porabila za Carigrad 30.000 din, za tfoboj mest, ki bo 18., 19.. in 20. oktobra v Belgradu pa 60.000 din. Kakor poročajo srbski listi, Hrvatje s sestavo reprezentance niso zadovoljni in pravijo, da morata Rosenberg (400 m zapreke) in Gal (troskok) v reprezentanco, ker bi v nasprotnem primeru ne bila najboljša in bi se zgodila zagrebškim atletom velika krivica, če omenjena dva atleta ne bi šla v Carigrad. Kakor smo zvedeli, so tudi Slovenci zahtevali korekturo v sestavi naše državne reprezentance. Nemški atleti ne pojdejo v Atene Nemški lahkoafleti, ki bi morali konec tega tedna nastopiti v Atenah z grško lahkoatletsko reprezentanco, so odpovedali svoje sodelovanje. Do te odpovedi je prišlo zaradi sedanjega vojnega stanja, ki — kakor se z nemške uradne strani javlja — otežuje dopuste reprezentantov, ki so pod zastavo. Haymann je v boksu odjenjal napram Neuselu V Breslavi so imeli preteklo nedeljo svoja tekmovanja poklicni boksarji Nemčije, pri čemur sta se spoprijela tudi mojster težke kategorije nemški prvak W. Neuse! ter Monakovčan Haymann. To tekmovanje je izrabil Neusel kot pripravo za srečanje z Dunajčanom Lazekom na naslov prvaka. Vendar je Neusel pri tem tekmovanju z veliko srečo izvojeval zmago kljub temu, da je težji in ima daljše roke. Dolgo se je namreč zaman trudil, da bi k. o. treščil nasprotnika ob tla; Haymann ie moral potem v deveti rundi odstopiti. popolnosti, da lahko po »Pohujšanju« merimo moc našega dramskega ansambla. Lahko rečemo, da je prav v skupni igri največji uspeh te Cankarjeve farse, ki tako za zdaj zmaguje predvsem s svojo teatraliko, medtem ko se ideja še ni tako prozorno jasno dvignila nad snovjo. Deloma je temu kriva tudi režija, ki v sredstvih ni zmerom dovolj izbirčna, kar ji je kritika že ponovno očitala. Čeprav je zasedba po večini ostala ista, naj vendar tudi ob tej priliki vsaj opozorimo na take polne igralske podobe, kakršne predstavljajo župan g. Cesarja, dacar g. Pluta, učitelj Šviligoj gosp. Gregorina, posebej pa še dve taki figuri, kakršni sta ustvarila g Lipah s svojim cerkovnikom in g. Peček v vlogi zlodeja. Njim se vredno pridružujejo tudi ženske vloge, kakor so jih po vrsti predstavljale ge. P. Juvanova (županja), Rakarjeva (ekspedilorica), Gabrijelčičeva (štacunarka). Pa tudi nekateri igralci, ki so na novo prevzeli vloge, so se ujeli v skladni igri z ostalimi: ga. Vida Juvanova kot dacarka, gg Sever kot notar in Kaukler kot štacunar, ki pa se je tu in tam premalo podrejal celoti, prav tako kakor je tudi njegova maska spominjala bolj na »prihajača« kakor na domačina; od mlajših pa so sodelovali gg. Tiran (popotnik), Presetnik (debeli človek) ter Brezigar in Raztresen (prvi in drugi gost). Posebej naj se ustavimo pri vlogi Pelra in Jacinte. Pelra je igral g. Jan, ki je bil zadovoljiv, a vendar si človek še drugače predstavlja tega Cankarjevega junaka: bolj prešernega, zlasti pa bolj ironičnega. Najboljši je bil njegov nastop v drugem dejanju. V vlogi Jacinte pa je prvič nastopila na odru narodnega gledališča ga. A. San-cinova. Ta Jarinta je bila sicer primernejša kakor njena neposredna predhodnica, vendar je bila v celoti še preveč nedognana. Razen v nekaterih trenutkih v prvi polovici drugega dejanja me ni prepričala, kaj šele očarala, jJrav zaradi tega sem si njeno igro pri drugi ponovitvi ponovno ogledal; a moram vendar priznati, da se moj prvotni vtis pri tem ni bistveno spremenil. Ge. Sancinovi nedvomno ne manjka za to vlogo nekaterih zunanjih pogojev; je vitke postave in prijetne zunanjosti, vendar pa močno moti organ .njen govor je trd, rezek in preoster Pač pa je videti živahna in temperamentna ter je očividno vajena tudi odra, saj ni pokazala nikake treme niti na prvi predstavi. Tudi ni brez igralske rutine, vendar so njeno kretnje na splošno še prevsiljive. Poglavitna pomanjkljivost pa je bila v tem, da ob njeni Jacinti nikakor še ni mogoče govoriti u umetniškem oblikovanju. Zlasti smo to Čutili v tretjem dejanju, kjer je bila njena podoba Jacinte še medlejša nego v drugem; konec je bil kar nemogoč. Pač pa rad priznam, da je to presublilna vloga za prvi nastop. Zato nikakor ni nujno, da bi bil la njen začetek obenem že tudi konec njene igralske poti. Hoteli bi jo videli še v kaki manj zahtevni in neproblematični vlogi. France Vodnik. Hermes : Moste Prvenstvena iiogomelna tekma na igrišču Ilermesa v nedeljo dopoldne bo gotovo prinesla dober in borben nogometni š,)o;'. Moste kot novi član 1. razreda bodo gotovo hotele dokazali svoje sposobnosti. Favoriti so seveda Hermežani, ki pa z borbenim novincem ne bodo imeli ravno lahkega posla ler bodo morati razviti vse svoje sile, če bodo hoteli popoln uspah. V predtekmi se bosta najbrže pomerili dve vojaški enajstorici. Amater : Bratstvo Trbovlje bodo v nedelio zopet pozorišče borb za točke v slovensri ligi. 01>a gornja kluba sta se do sedaj uspešno borili, za iiestiž podeželskega športa zlasti v industrijski!' centrih. Moči obeh partnerjev so precej izenačene in zato bo nedeljsko tekmo gotovo gledalo lej. o šlevilo športnega občinstva. Mars : Ljubljana To borbo bomo gledali v nedeljo pojioldne na igrišču Ljubljane. Dasiravno je SK Ljubljana na prvenstveni tablici pod vrhom, vendar nilič.2 ne moro reči, da si lo v nedeljo priborila obe točki. Jasno je sa.no to, da se bosta oba kluba borila z veliko voljo za zmago. Zato vabimo vse športno občinstvo, da posefi to prvenstveno borbo, ki bo gotovo ena najbolj zanimivih tekem v slovenski ligi. Mariborski »derby« V nedeljo se srečata na stadionu ob Trzarnu cCšti v prvenstveni borbi slaia rivala ža nogometni primat Maribora ISSK Maribor in SK Železničar. Vedno ie borba imenovanih moštev prinesla dober šport in zadovoljila v polni meri gledalce. Ker se bo tokraiua iemia vršila v okvirju »liga tekmovalni za prvenstvo Siovenije«, kjer želita oba protivaika zasesti čim boljše mesto, bosta obe moštvi napeli vse sile do dosežeta zmago. Po dosedanjih uspenib sta obe moštvi precej izenačeni in e težko clai-iti prognoze za izid tekme. Sigurno pa je, da bodo ljubitelji nogometa tokrat prišli v po;ni meri na fvoj račun. BORZA Lahkoatletski dvoboj Celje : Bratstvo Prihodnjo nedeljo, 29. t. m., bo na ignsui SI< Bratstva na Jesenicah zanimiv lahkoatletski dvoboj med atleti SK Celja in SK Bratstva. Prireditev je prva te vrste na Jesenicah, zato je razumljivo, da vlada zanjo veliko zanimanje med vsemi športniki. Za dvoboj so Celjani prijavili vse svoje najboljše atlele, katerim na čelu stojita državna reprezentanta in rekorderja Goršek in Pleteršek. Omenjeno srečanje se bo začelo ob 9 dopoldne in bo obsegalo teke na 100, 400, 1500 in 5000 m, skoke v višino in daljino ter met krogle, diska, kopja in kladiva. Dvoboj bo v vsakem vremenu. Vstopnina bo kljub velikim izdatkom malenkostna-, zato je verjetno, da si bo to borbo atletov »za točke« ogledalo veliko število Jeseničanov. Finci se udeleže svetovnih smučarskih tekem Finski smučarski športni vodja Tauno Aare je izjavil, da se bo Finska udeležila mednarodnega zimskošportnega tedna v Ga-Pa, ki bo v času od 18. do 26. januarja 1941, kakor (udi svetovnih smučarskih tekem, ki bodo v času od 1. do 10. februarja v Cortina dAmpezzo. Omenjeni Finec je tudi izjavil, da bo Finska postavila za te tekme kar najmočnejšo zastopstvo. Tudi so se začeli finski smučarski tekmovalci temeljilo pripravljati na ta srečanja, izvzemši osemnajstletnega prvaka Pit-kaenena, ki je bil ranjen in se še zdravi v bolnici. Pa tudi finska smučarska tekmovanja v Lahti, ki bodo v času od 28. februarja do 2. marca 1941, obetajo biti tudi mednarodno dobro obiskana. Vesti športnih zvez, klubov in društev Slovenska kolesarska zveza. (Službeno.) V nedeljo, 29 t. m., se vršita na zvezinem teritoriju kar dve pomembni kolesarski prireditvi, in sicer cestna dirka v dveh poletapah na dolžino 154 km, ki jo prireja Koroška kolesarska podzveza v Slovenj Gradcu okoli Pohorja, ler dirkališčna prireditev kolesarskega kluba »Edelvveissa« v Mariboru ob priliki 40 letnice obstoja. SKZ vabi vse slovenske dirkače, da se udeleže vsaj ene navedenih prireditev. — Odbor. SK Adrija — Veljfi. Danes popoldne trening v Šigah. — Zvečer ob 8 sestanek v restavraciji na Vevčah. ZSK Hermes. Drevi ob 10.30 bo v prostorih palače Grafike vem prireditvenega odbora, na katero so vabljeni vsi gg. odborniki centralnega odbora. Prosimo točnosti. Singapur Tjulenji, Ljudje, ki imajo opravka na morju, vodo, da so tjulenji zrlo brihlne živali; lahko jih je marsikaj naučiti. Novo je sedaj to, da znajo biti tjulenji celo dragocena pomoč brodolomcem. Dvema norveškima ribičema je prišlo na misel, poizkusiti sledeče; vzela sta nekaj tjulenjev v ladjo in jima ukazala, naj v določenem trenutku skočita v vodo in prineseta konec nekr vrvi na določeno mesto. To se ie odlično posrečilo. Na Norveškem imajo zdaj že postajo za reševanje brodolomcev z brodolomcev večjim številom v ta namen izučenih tjulenjev. Če se kaka ladja ponesreči ali ob nevihti udari ob skalo ob vbodu v fjord skočijo tjulenji v vodo in hitro plavajo k ponesrečeni ladji K ladji nesejo vrv, privezano trdno na zeml'0 na obali Mo-šlvo na ladji dobi j>o tej vrvi tudi jekleno sidro, vrv napno med obalo in ladjo, moštvo pa se drug t.a drugim spušča k obrežju. Pravijo, da se je poBkus lake rešitve že večkrat dobro obnesel. ~~ Najjužnejši del Malajskega polotoka se kon-fcuje t majhnim zalivom, kjer leži mesto Singapur t veliko angleško vojno luko. V mestu je zelo razvita trgovina in industrija. Temu je vzrok izredni zemljepisni položaj. Le majhen zaliv loči Singapur od otoka Jave, ob Singapuru sštnem pa vodi redna vodna pot na Japonsko. Singapur gospodari nad to pomorsko potjo. Angležj so uvideli izreden položaj mesta in zaliva, zato so takoj po sveiovni vojni pričeli graditi v Singapuru in pristanišču velike vojaške naprave. Predvsem so utrdili veliko vojno pristanišče kot sedež angleškega tihooceanskega brodovja. V luki so naglo popravljali največje sve- tovne ladje. Okoliški bregovi z vasmi vred so prekrižani z vojaškimi cestami in utrdbami. V zemlji so velika skladišča za municijo in vojaške potrebščine. Letalsko oporišče je sestavljeno iz treh vojaških in enega civilnega letalič-.a. Angleži so žrtvovali za te utrdbe težke milijone, pravijo pa, da je Singapur z morja neosvojljiv. Lažji je dostop do singapurskih trdnjav s kopnega. Utrjevanje Singapurja jc v prvi vrsti naperjeno proti Japoncem. Ko so Japonci že prodrli v francosko Indokino, je odprto tudi vprašanje Singapurja. Angleži bi za vsako ccno radi obdržali ta vzhodni Gibraltar in se zanašajo na pomoč ameriških pomorskih vojnih sil. » Biblija« za letalce Vatikan, domovina mira Ameriški poslanik pri sv. Stolici Myron Tavlor je poročal v Washingtonu o mirovnih poskusih sv. očeta. Preden se je začela bojna vihra, je na vse načine posredoval za mir. Malo pozneje je papež Pij XII. v posebnem nagovoru o nalogah tiska podčrtal odgovornost tiska pred Bogom in svetovno vestjo in je zopet izrazil upanje na skorajšnji mir. Po začeti vojni papež od svojih načrtov in prazadevanj ni odstopil. Kakršna koli bo že bodočnost, to je nedvomno, da bo Rim ob pravem času vedno dvigal glas ia mir. Povsod po svetu rožlja orožje, pokajo granate, stokajo ranjenci. Mir se je zatekel pod visoke oboke bazilike »v. Petra v Rimu. V tej majhni državici je domovina »velesile« Cerkve, tam je mir doma. Vatikan ni velesila v navadnem pomenu besede, velesila z armadami, bojnimi ladjami; meri le 44 hektarjev in je velesila po duhu, ki ga zastopa, po besedi, ki jo spregovori in po ideji, ki jo napolnjuje. V prejšnjih stoletjih je bil papež tudi svetni vladar in je vladal nad večjim delom Italije. Od italijanskega zedinjenja nima več svetne oblasti. Lateranska pogodba mu je vrnila majhen košček zemlje le kot znamenje neodvisnosti in svobode. Sem spada Vatikan z vrtovi in cerkvijo sv. Petra, angelski grad ter nekaj zemlje naokrog. Majhna vatikanska državica ima vse znake suverene države; poštne znamke, pošto, radijsko postajo, 600 metrov dolgo železnico, kolodvor »Vatikan«, lastno sodišče, ječo in policijo. Vrhovni državni poglavar je papež, Njegova Svetost papež Pij XII., vikar Jezusa Kristusa, Sum-mus Episcopus katoliške Cerkve, svečenik cerkve »v. Petra, rimski škof, nadškof in metropolit rimske cerkvene province, primas Italije, patrijarh Zahoda in oče vseh kristjanov — vse te službe v cerkveni vladi so združene v njem in sestavljajo njegov popolni naslov. Vatikansko državo vlada kot absoluten monarh, izvoljen pa jt na demokratski način. V vatikanski državi živi 1C25 prebivalcev, 735 državljanov in 29C tujcev. Tujci so člani zamejskih državnih za-topstev in tujerodni duhovniki, ki spadajo v rimsko kurijo. Druge ustanove; oficiji, kongregaciie, komisije, sodišča in ostali uradi so čisto cerkvene narave in se nanašajo ne samo na 1000 vatikanskih prebivalcev, temveč na katoličane vsega sveta. Uradni jezik je latinski. Policijska uprava vatikanske države, ki obravnava prometne prestopke, manjše tatvine, kalienje nočnega miru in podobne majhne grehe, posluje v lat;nščini Če pride obsojenec za sedem dni v ječo, nameščeno v neki Alphonse Daudets 51 Jakec Prevedel Fišer Franc »Jaz sem ga postavil na noge!...« je govoril ponosno. Dnevi in meseci so med tem pretekli. Parvo domu s je je ovila žalostna jesenska megla, nato je prišla zima in je sneg j>okril njeno sleme, potem so ji aprilske nevihte tolkle po škritavcu in končno jo je sjiet nova pomlad odela s svetočim šjianskim bexgom. Vse ie ostalo |io starem. Poet je imel na pultu par novih načrtov, v glavi par novih bolezni in neizogibni Ilirscb jih je okrasil s par novimi strašno čudnimi imeni, šarlota je se vedno bila ponižna, lepa in sentimentalna Jakec je vzra-stel in se innogo naučil. V desetih mesecih je brez sistemov in urnikov neverjetno napredoval in obvladal več. ko marsikateri gojenec njegove starosti. .... . , »Vidite, kaj sem napravil iz njega,« ie tlela! R. Rivals ponosno d'Argentonu. »losljite ga zdaj v penzionat in prepričan sem, da bo taj >Al,n!J Doktor! Doktor! Kako ste dobri!« je vzkliknila šarlota nekoliko osramočena, kajti tujčeva briga ji je posredno očitala njeno ma- terniško brezbrižnost. D'Argenton je bolj hladno vzel stvar na znanje; dejal je. da bo še videl, da bo se premislil, da je z'vzgojo v penzionatu ze imel težke neprilikc, Ko pa je bil s Šarloto sam, jc odkrito pokazal svojo nevoljo: »Čemu se tale meša vmes? Vsak ima v življenju «voje dolžnosti. Mnr hoče meni ka.i ostati? Mene učiti? Naj se raje uči svoje nicdi-eine. ta vaški bratec!« . ... globoko je bil užaljen v svojem samoljuu- baročni dvorani, najde na vratih nabita pravila za kaznjence v latinščini. Neposredno svetno upravo nad vatikansko državo kot tako ima »generalni vikar«. Njegova oblast je podobna oblasti ministrskega predsednika. Vrhovno poveljstvo nad državno »Oboroženo silo« imata majordom in minister dvora. Slavni švicarski gardi zapoveduje general. Kakšno oblast ima torej vatikanski »minister«, generalni vikar? Razen policije in ječe — obe prideta le zelo redko v poštev — upravlja industrijo, trgovino in obrt. Cerkvena država ima svojo industrijo, obrt in trgovino. Pri Vatikanu je večjezična tiskarna za pisanje papeikih pisem in za časopis »Osservatore Romano«, nadalje se nahaja v Vatikanu velika trgovina s cerkvenimi in svetnimi knjigami, več trgovin z raznimi predmeti, ena lekarna, ena drogerija in največje državno podjetje, znana 6tara gobelinska manufaktura. Generalni vikar ima nadzorstvo nad električnimi napravami, muzejem, papeško čakalnico in papeškimi akademijami. Taka je domovina miru, slabega, neoborože-nega, toda vedno močnega po svoji ideji. Tik pred začetkom sedanje vojne je izdal zdravnik nemških letalskih sil dr. Heinz majhno knjižico z naslovom »Zdravniška navodila z» leteče posadke«. Knjigo so prestavili tudi v angleščino. Velik uspeh je imela v ameriških letalskih krogih. Knjižica je res zelo koristna ln potrebna letalcem, da točno vedo, kako »e jim je vesti v primeru zračne višinske bolezni, krvnega pritiska, v težavah pri dihanju, nezavesti in podobnih okoliščinah, s katerimi mora vsak letalec računati. Za laika ni morda najbolj zanimivo v tej knjižici to, da mora imeti vsak letalec v višini 5000 metrov kisikovo masko za dihanje, to večina ljudi že ve. Mnogim še morda ni znano, da je največji letalčev sovražnik sredobežna sila zemlje, ki v trenutku naglih obratov, strmih dvigov pri strmoglavcih ali po odmetu bombe pri bombnikih zgrabi letalca, ga hoče vreči s sedeža in za sekunde osemkrat poveča njegovo težo. Krvni pritisk se potroji, kri mu je težja od železa. Zdravilnega sredstva proti temu ni. Pomagano bi mu bilo, če bi se mogle vleči na hrbrt. Kako naj to stori v letalu, je drugo vprašanje, Francozi so razlastili Rotschilda Posebno sodiiče v okrožju Gap je uvedlo prisilno upravo nad vso imovino in pravicami, pripadajočimi Moritzu Rolhschildu, ki je zbežal iz Francije. Prav tako so zaplenili imovino dvema častnikoma, in sicer letalskemu kapetanu Filipu Rotschildu in poslancu Mcndcs-France, ki je bil državni podtajnik v vladi ljudske fronte. Rešena tekma Zadnja mednarodna tekma med Nizozemsko in Belgijo je bila v času, ko je vse pričakovalo nemškega vpada. Negotovost je bila velika in v obeh državah je bila že oglašena splošna mobilizacija. Tekmo bi morali po načrtu odigrati v Bruslju. V»i člani belgijske enajstorice so bili vpoklicani, Nizozemci pa so že prišli. Ker prostaki niso mogli dobiti dopusta, so rešili tekmo tako, da so dobli vsi člani belgijske enajstorice kaplarski čin in en dan dopusta. Zadnja tekma tik pred požarom pa je bila le odigrana. V madžarskem parlamentu bodo z dekretom imenovani zastopniki Sedmograške r i Madžari so razpravljali o tem, kako izvesti popolno notranjo včlenitev Sedmograške v madžarsko državno telo. Pripravili so že seimm ljudi, ki boda kot poslanci zastopali nove kraje v madžarskem parlamentu. Vlada jih bo enostavno imenovala. Tudi nemška in romunska manjšina dobita svoje zastopnike. V angleško letalo nakladajo rakete, ki jih ponoči spuščajo nad sovražno ozemlje, da obsvetlijo vojaške cilje. ju. Od tistega trenutka naprej je večkrat dejal z resnim obrazom: »Doktor ima prav, pobrigati se bo treba za dečka.« Žal, se je res začel brigati! Nekega dne so se Labassindre, Ilirsch in d'Argenton sprehajali gor in dol po vrtu in se silno važno skrivnostno jjogovarjali. »Paglavec, sem pridi«, je pevec poklical malega |akca. Dečka je nekoliko skrbelo, ko se je približal, kajti poet in njegovi prijatelji ga običajno nikdar niso nagovarjali. »Kdo pa je tisti... uh!... uh!, ki je v tistem velikem orehu vevericam past nastavil?... Tam na koncu vrta?« Jakec je pobledil, ker sc je nadejal, da bo okregan; ker ni znal lagati, je odgovoril: »Jaz!« . Cecilija bi rada imela živo veverico; zato je napeljal na spreten način med vejami žico i u napravil past, v katero se sicrr še nobena veverica ni ujela, toda prav luhko bi se. »In ti si to napravil sam. brez modela?« »No, seveda, gospod Labassindre, brez modela« »Imenitno... imenitno...« je jionnvljal debeli pevec in se obiačal k drugim. »Deček je rojen za mehanika, to je očitno. Kar v prstih ima. Kaj hočete? Tu je instinkt, tu je nadarjenost.« .. »Ah! Jasno... nadarjenost!« je vzkliknil poet in ponosno dvignil glavo: Tudi doktor Hirsch se jc oglasil z važnim glasom: »Glavno je tu! Mojduh!... Nadarjenost!« Nato se niso več zanimali za dečka. Nadaljevali so s skupnim sprehodom po sadovnja-kovi aleji. Korakali so počasi in dostojanstveno: nato obstali in vneto mahali z rokami. Ldcn izmed njih je pripovedoval nekaj silno važnega. Zvečer po obedu so imeli na terasi pravo konferenco. »Oo, komtesa,« je dejal Labassindre in se obrnil k šarloti, kot bi jo hotel prepričati o resnici, o kateri so oni že med sabo razpravljali: »delavec je mož l>odočnosti. Plemstvo se je preživelo, meščanstvo ima samo še par let pred salxi. Zdaj pride delavec na površje. Kar zaničujte njegove žuljave roke in zamazano delavsko obleko. Čez dvajset let bo ta obleka vladala na svetu.« »Prav ima...« je važno dejal d'Argenton in tudi majhna glava doktorja llirscha je odločno prikimala. Čudno: Jakec je še iz gimnazije bil navajen pevčevih dolgoveznosti v socialnih vprašanjih, a jih ni nikdar poslušal, ker so se mu zdele zelo dolgočasne; danes pa jih je poslušal, občutil je živo zanimanje, kot bi slutil, kam te besede merijo in kakšen smisel in namen imajo Labassindre je navdušeno opisoval delavčevo življenje »Oh! Kako lepo, neodvisno in ponosno jc to življenje Samo če pomislim, kako neumen sem bil, da sein ga opustil. Ah! Ko bi se dalo popraviti!« In pripovedoval je. kako je bilo takrat, ko jc bil šr kovač v tovarni v Indret-ju in se je imenoval še po domače Roudic, ker ime Labassindre, ki ga ždaj nosi. je ime njegovega domačega kraja- La Basse-lndre je velik bre-tinski trg ob bregu Loirc Spominjal se je lepili uric. ki jih je preživel oli kovaškem ognju in v družbi s sijajnimi tovariši do pasa gol udarjal v taktu po železu »Poslušajta! Ali sem imel kaj uspehov v gledališču?« »Nedvomno!« je brez sramu odgovoril doktor Ilirsch. »l"K>bro vesta, kaj so mi poslali! — Zlata, cigaretnih doz in medalj! Dobro! Toda ti spo- Davek na koruznice Na Japonskem sinejo imeti moiki poleg zakonite žene še koruznico in prava žena se temu ne more upreti vse dotlej, dokler je mož tako ne zanemari, da pade v revščino Šele takrat ga lahko žena toii. Proti nenaravnemu »taremu koruzništvu se začenja pod vplivom krščanstva in evropskega zgleda vedno večji odpor. Predlog novega japonskega kazenskega zakonika im» že določbo, po kateri bo tudi moiki kaznovan (ženske jo že sedaj), če bi imeli poleg zakonite še druge žene. Dokler pa to ne bo izvedeno, so uvedli na koruznico davek, kar jim bo v vojnem ča«u zelo prav prišlo. Vsaka koruznica mora biti prijavljena na policiji. V vsej državi jih je okoli en milijon, v Tokiju samem 200.000, Načelnik občega oddelka vojnega ministrttva je predlagal, da mora plačati viak moški za vsako koruznico 1000 jenov. Davek na koruznice bo vrgel državi eno milijardo jenov letno. V Ameriki je srebro cenejše od cinka Severnoameriško časopisje poroča, da »o sklenile ameriike industrije s konzervami prevleči pločevinaste škatlice za konzerve s tanko srebrno plastjo, da bi prihranile cink. Na razne n»-čine je dobila ameriška vlada velikanske količine srebra. Cena srebru je znatno padla. Obratno pa pa izdelajo v Ameriki letno le okoli 27.000 ton cinka kar ne zadostuje za ameriške potrebe, ker ga porabijo letno najmanj 200 000 ton. Na znotraj s srebrom prevlečena konzervna škatlica bo res nekoliko dražja, na drugi strani pa bodo ostale velike količine denarja doma. Trinajst nevest in en ženin Župniku v nekem malem mestecu države Mis-souri v Ameriki so pred začetkom maše sporočili, da bi se neki mladi par rad poročil. Župnik je dejal, naj počakata, da bo maša končana. Po končani maši je dejal izpred oltarja: »Oni, ki se žele poročiti, naj pridejo pred oltar!« Na ta poziv je stopilo pred oltar nič manj kakot 13 žensk, ki so župnika očitno napačno razumele, — in samo en moški. Prebivalstvo Pariza Mesto Pariz je imelo tik pred nemško ofenzivo v Francijo 3,077.806 prebivalcev, sedaj pa ima le 1,888.839 duš. Vendar se vsak teden še vračajo begunci, tako da bo v mestu kmilu dva milijona ljudi. Koliko stane Anglijo vojska Anglijo stane vojska od začetka septembra 77 milijonov funtov na teden. Kot vidimo, naraščajo stroški za vojskovanje iz dne