2*4. številka. »UuMlnnt. v sredo. 24. oktobra 1906. XXXIX. leto. i&aj* tank dan asečsr, iubnSi A*deije in prasnike, i*t *«ya po pošti piajeman aa avetro-ogreke delalo aa vae lata S5 K, aa poj tata aa četrt leta 6 ft tO kt aa aa iaecee iKSbk £a LJubljano * piljenjem aa dem aa vae lota >* R, sa peJ leta iS K, aa 5«trt leta 0 K, sa ea aesee i K. Kdor hodi aaia ponj, plača aa vae leto "iSS K, aa pol lota 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en meaee 1 K »o h. - Za tuja deželo toliko več, kolikor anaSa poštnina. — Na narečne vsa tetogo&ae vpeSUjatv« naročnine *e as eaira. — Za osnanHa «e plačaje od petereetopno potit-vrote po 18 h, če te eananilo tlaka enkrat, p« 10 h, Se m dvakrat in po 8 h, de m tlaka trikrat alt večkrat. — Dopiai naj »e izvoli franfcovntt. — m st* eraSaja. - Urtftdnfatvo in u?fA*ni&tve |o v &na£evih alieak It b. is sicer aredniStve v L nadatr., aptavniitve pa v pritličja. - Upravniitvn naj io blagovolijo pošiljati naročnino tfclamaeije, eananila, t. j. administrativne itvar ^•s&a&dra čsieton št. S-L Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 k. Opravnlštvm telefon *t 89. CelM poslone! in kompromis z Italijani. Pretekli teden smo na podlagi razkritij nekega italijanskega poslanca v rNeue Freie Presse" konstatirali, da so češki poslanci v svrko, da zagotovijo sebi pomoč italijanskih članov v odseku za volilno reformo, sklenili preko glav Slovencev in Hrvatov z Italijani kompromis, po katerem so Lahom koncedirali po en mandat več v Istri in na Goriškem. To postopanje čeških poslancev smo označili po zaslugi kot izdajstvo vseslovanske narodne stvari ter jim zalučili v obraz očitanje, da imajo sicer vedno na jeziku slovansko vzajemnost in češko - slovensko bratstvo, a v resnici se za to sami prav malo brigajo in se izneverijo tem načelom, ki jih javno tako radi naglašajo, takoj, čim se nadejajo, da bi se dale z drugačnim postopanjem doseči večje strankarske koristi. Češke poslance smo naravnost dolžili, da so prodali našim narodnim sovragom slovenske narodne interese, ker so menili, da bodo potem lahko s pomočjo laških poslancev v odseku za volilno reformo zase dosegli na Češkem in Moravskem tako razdelitev mandatov, kakršna bi bila njim po volji. Na vsa ta očitanja češki poslanci trdovratno molče, pač zbog tega, ker se povsem zavedajo svoje velike krivde. A tudi češko javno mnenje — mislimo pri tem na Časopisje — je to zadevo previdno zamolčalo, menda zato, ker se v dno duše sramuje neČuvenega, da, naravnost krvniskega postopanja čeških poslancev napram takšnemu narodu — siromaku, kakor je slovenski narod! Edina dunajska „Slavi au je priobčila v celoti naša tozadevna izvajanja ter dostavila apel na narod: j,To nam, narodu, češti poslanci ufizli peknou ostudu. Neco rozhodnč at' stane se. Narode česky, zastaii se Slovincu hroznym slovem sam!" Sele v soboto se je čutil organ mladočeškega kluba „Narodni Listy" primoranoga, da vsaj navidezno reagira na naša izvajanja. Toliko poguma seveda ni imel, da bi navedel glavna naša očitanja, ki smo jih naslovili na adreso mladočeških poslancev. To bi bil seveda prehud poper za češko javnost, ki bi končno le uvidela, da se mladočeški poslanci niso samo izneverili svojemu političnemu programu, nego so oskrunili tudi slovanski prapor, ki so ga do-sedaj neomadeževanega ohranile vse češke stranke! „Narodni Listy" sicer sramežljivo in med vrstami priznavajo, da so češki poslanci napravili veliko napako in naprtili nase krivdo, da so se docela „odveČ (zbytečne) eksponirali za osiguranje vladne predloge, ki jo je odsek za volilno reformo polagoma izpremenil tako, da je postala največja pokora in ponižanje češkega naroda", zanikujejo pa, da bi Čehi učinili slovenskemu narodu kako krivico s tem, da so sklenili kompromis z Lahi. In kako opravičujejo to „Narodni Listyu ? Mladočeško glasilo piše: „Narodnim interesom Slovencev se ni storila v odseku za volilno reformo škoda niti s tem, da se je pridejalo Italijanom po en mandat v Istri in na Goriškem. Slovenci imajo po številu prebivalstva: torej po najpošte-nejšem merilu pri razdelitvi mandatov v Primorju pravico do Štirih, največ do petih mandatov, in po od-sekovem sklepu jih tudi dobe pet — po enega v Trstu in Istri in tri na Goriškem. V celoti imajo Slovenci zopet pravico po številnosti svojega naseljenja do 23 mandatov, a te tudi v resnici dobe. Sicer se jim godi krivica na Koroškem, kjer dobe m^sto dveh le en mandat, in na Štajerskem, kjer jim je odkazanih le sedem mandatov mesto osmih, zato pa dob> na Kranjskem, kjer imajo po številu pravico do devetih mandatov, enajst. S tem je deloma nagrajena krivda, ki se jim je zgodila na Koroškem in Štajerskem. Na Primorskem se Slovencem s pomnoženjem laških mandatov ni zgodila krivica, ker dobe toliko mandatov, kolikor jim jih gre." Kakor se iz navedenega lahko razvidi, se je mladočeško glasilo postavilo na stališče, d a s o češki poslanci postopali popolnoma pravilno, ko so sklenili znani kompromis z Italijani, četudi so to storili preko glav Slovencev in Hrvatov, ki Di pri sklepanju tega kompromisa edini morali imeti merodajno in odločilno besedo kot oni udeleženci, za katerih kožo se je barantalo. čehi so smeli z Italijani skleniti dogovor, ker se s tem kompromisom ni učinila Slovencem in Hrvatom nobena krivica, saj so obdržali prvotno število mandatov, ki jim gredo po Številnosti njihovega prebivalstva v Primorju. Kakšen sofizem! Slovenci in Hrvati v Primorju res dobe toliko mandatov, kolikor jib jim gre. To je prav! Če se pa uvažuje, da tvorijo Lahi v Istri in v Gorici jedva eno tretjino vsega prebivalstva, a dobe prav toliko mandatov, kakor Slovenci in Hrvatje, se pač mora priznati, da se s tem dela krivica narodu slovenskemu in hrvatskemu, ker se ga s tem ponižuje in se ga označuje kot manj vreden narod druge vrste! A Čehi, tisti Čehi, ki vedno z ogorčenjem protest ujej o proti temu, da se z nemške strani proglašajo Slovani za inf eriorn o r as o , so z mirno vestjo in brez vsake skrupul oznosti ponudili Italijanom roko v to, da se proglasi načelo, daje 1=2, to je da je laška enojka prav toliko vredna kakor slovanska d v o j k a! In mladočeško glasilo imenuje tako postopanje — pravično. Prosit taka pravičnost ! Toda takšno pravičnost naj Mladočehi pridrže za-se, nas pa naj ž njo puste na miru ! Prav nič pa nimamo proti temu. ako delajo s tako „pravično- st j o" eksperiment^na svojem telesu! Na Moravskem so bili na primer doslej Nemci v večini, dasi je veČina prebivalstva češka. Zakaj se niso češki poslanci tu ravnali po načelih tiste ,,pra vičnost i", s katero so nas milostno osrečili v našem Primorju?! To bi sicer ne bilo „zdo-rowo", a vsekakor bi bilo dokaj bolj ,,honorowo"! Ako pa hočejo Mladočehi na vsak način zadostiti svoji stari ljubezni do Lahov, ki jo opažamo že leta in leta, svobodno jim, odločno pa ugovarjamo proti temu, da bi to ljubezensko nagne-nje plačevali mi Slovenci in Hrvati s svojo kožo in svojo k rvj o! Kar se tiče trditve „Narodnih Listov", da daje nam Slovencem volilna reforma številnosti našega prebivalstva primerno število mandatov, nimamo vzroka, da bi tajili to dejstvo. Saj smo mi sami že to opetovano naglašali. Odločno pa moramo ugovarjati proti trditvi, da odtehtata mandate, za katere smo bili oropani na Koroškem in Štajerskem, dva mandata na Kranjskem, ki jih je dobila klerikalna stranka več, nego bi jih šlo Kranjski po pravici! Eden koroški mandat je za Slovence več vreden kakor trije kranjski, kako se potem more smatrati za zadostno kompenzacijo, ako se nam da zato, da nam je na Koroškem z volilno reformo izkopan narodni grob in daje na Štajerskem Nemcem široko odprta osvoje valna pot med Slovence, dva man d a ta na Kr a nj-sk em! Kako se more to smatrati za kompenzacijo, zlasti ako se ve, da se je vlada pri razdelitvi mandatov na posamne pokrajine ravnala po načelu, da ne sme nobena dežela dobiti manj mandatov, kakor jikje imela po starem volilnem redu. Kranjska pa je imela in še ima sedaj 11 mandatov, saj kočevski mandat pač za nas Slovence ne pride v pošte v. Tako stoje stvari, a „Narodni Listy" še vedno govore o — ^pra-vičnosti", objekt te „pravičnosti" pa bi seveda naj bili mi siromaki Slovenei! Ali bi cenjeni „Narodni Listyu ne bili morda zadovoljni s tem, da bi si mladočeški poslanci poiskali za objekt svoje „pravičnosti" recimo — Šlezijo?! Kaj bi rekli k temu? Ali bi ne obsojali z gnevom in ogorčenjem one ljudi, ki bi kaj takšnega poskušali ? Tudi mi bi jih obsojali! A samo na eno vprašanje nam naj odgovori mladočeški organ: Ali bi ne bilo to še vedno bolj „honorowo", kakor ako se delajo taki eksperimenti na tujem, dasi bratskem telesu ?! Iz odseka za volilno reformo. Dunaj, 23. oktobra. Nadaljevala se je debata § 42. (dvotretjinsko varstvo pri razdelitvi volilnih okrajev). Prvi je govoril posl. dr. ŠusteršiČ, ki je protestiral proti očitanju posl. C h o c a, da bi bila njegova stranka pri glasovanju dne 21. julija t. 1. izdala slovansko solidarnost. Njegova stranka je le pomagala ustvariti z Nemci kompromisno večino, da bi se našel zopet izhod iz položaja. Posl. Zazvorka: Da, s privoljenjem Mla-dočehov". — Dr. ŠusteršiČ: „To trdite vi, jaz ne". — Posl. Choc: „Potem govorite neresnico ali vi, ali pa drugi gospodje". — Dr. ŠusteršiČ se je začel sklicevati na svojo možatost, da za svoje mnenje tudi vedno javno nastopi, da je dne 21. julija glasoval po svojem prepričanju itd. Končno je izjavil, da bo njegov klub glasoval proti dvotretjinski večini. Posl. dr. Adler je izjavil, da so volilni okraji za socijalne demokrate skrajno neugodno razdeljeni, zato se od njegove stranke pač ne LISTEK. Knjige družbe sv. Mohorja. Šestero knjig je družba sv. Mohorja izdala za letošnje leto, in sicer dve knjigi nabožne vsebine in Štiri knjige poučnega in zabavnega značaja. Zgodbe sv. pisma (13. snopič) so družbo sv. Mohorja veljale 33.2 9 6 K 6 (i v; za molitvenik Sveta družina je izdala celo 49.607 K 6 v. Za dve nabožni knjigi se je torej v enem letu potrosilo skupaj 82.903 K 72 v. To je ogromna svota, posebno če se pomisli, da je literarna produkcija nabožnega značaja pri nas itak velikanska. Res — ta potrošek je naravnost smrten greh. Ostale štiri knjige so srečno izbrane, oziroma spretno sestavljene. Koledar obsega polega imenika članov in običajnih koledarskih podatkov životopis prosta Lamberta Einspielerja, popis nove železnice v Trst, ter več poučnih in zabavnih sestavkov. Ilustracije so prav lične. Pri severnih Slovanih, je naslov potopisnim črticam, ki jih je spisal župnik Josip Lavtižar. To je lepa knjiga, ki ima sicer svojo tendenco, a ki jo človek vendar z veseljem čita. Pisana je poljudno in zabavno s posebnim ozirom seveda na Člane družbe sv. Mohorja, ki pač navadno ne pridejo dlje kakor na Brezje in na Sv. Višarje. Pisatelj popisuje v tej knjigi svoje potovanje po Češki, Moravski, Šleziji in Galiciji preprosto, ljubeznivo, mestoma tudi nekoliko naivno, kakor mož, ki se je ljudem nekoliko odtujil. Uporniki. Povest. Spisal Ivan Lah. Čitatelji Mohorjevih knjig se bodo te povesti gotovo razveselili. Ni kdove kako dovršeno delo. Tehnika je nekoliko pomanjkljiva, mestoma je povest pisana nekoliko površno, vendar se mora reči, da je dobra povest in da čitatelj spričo snovi rad spregleda tehniške pomanjkljivosti. Snov tej povesti je zajeta iz domače zgodovine, povest obravnava namreč upor bivših Napo- leonovih vojakov in z njih idejami napolnjenih drugih kmetov proti ču-šperski graščini in poraz teh upornikov. Povest je pisana živahno in zanimivo. Lešniki. S to knjigo se je Josip Stritar poslovil tudi od družbe sv. Mohorja, kateri je v zadnjih letih posvečeval svoje literarno delovanje. „Lešniki" so namenjeni odrasli mladini. Knjiga obsega več pesmi, povest „Padle", dva igrokazna prizora „Živalske pogovore" in „Spomine". Vsi ti spisi se naslanjajo na principe, ki so veljali do pred 15 ali 20 leti za mladinske spise in katerih se pri nas drže še vsi mladinski pisatelji, ne da bi mogli ustvarjati umotvore, kakršne nam je Stritar podal v tej knjigi. Vsa knjiga je polna pravega Stritarjevega duha, Stritarjeve ljubeznivosti in mehkobe, Človekoljubnosti in plemenitosti. In pri tem ta krasni jezik in ta lepa dikcija. Spomini so zanimivi tudi za odrasle ljudi in so v marsikaterem oziru zanimiv prispevek slov. literarni zgodovini. _ F. R« Hrepenenje. A. P. R u s i č. (Konec.) Šel je bos, ves trepetajoč, ne toliko od mraza, kakor notranje nemirnosti in duševne utrujenosti; z rokami se je lovil za zid in si dajal poguma, zakaj bič Filomene je žvižgal neprestano . . . IdoČ mimo sobe upraviteljice je zaČul pritajen jok in vzdihovanje. Spomnil se je na tisto belo cunjo, ki jo je sunila z nogo v sobo in postal je skoraj besen. Sedaj, se mu je zdelo, šele pojmi hudo razžalitev svojega ponosa. Stisnil je pest in komaj se je zadržal, da ni udaril po pisemskem nabiralniku, da bi se razletel na kosce. Bil je pogumen in vrnil bi se rad s te poti. „Malo stisneš za suhi vrat in pritisneš k steni. Počilo bo, kakor bi se utrgalo pero v uri. Nič več. ('emu mu bo to življenje? Star in bolan je — morda umre jutri sam ..." Zašumelo je nekaj. Zelo se je prestrašil; pocenil je na tla ob steni in oprezno je lezel po vseh štirih dalje. Bil je sedaj v hudi omotici . . A bic je žvižgal še vedno . . . „Na-prej!" Naenkrat mu je zmanjkalo stene. Mala votlina — že je tipal po lesenih vratih. Zdaj ali nikoli, si je mislil; prijel je za mrzlo kljuko in skušal odpreti vrata. Ključavnica je zaškripala, a vrata se niso odprla. „On ali — jaz!" „Požgani so mostovi za teboj, živiš ali umreš. Izvoli!" Vroč pot mu je žalil obraz, vse telo je bilo vroče, da se je ves tresel kakor mrzličen. S hrbtom se je uprl v vrata, že je zaječal les, cvililo je železo. Niso se vdala lesena vrata . . . „Krr . . . krrru . . . Usmili se me, o Gospod! Pustite me, vi ljubčki O predrzni ljudje, ki vas je zmotil hudobni duh ..." Preplašen, napol podivjan je obstal. „krru . . ." je odmevalo po glavi, zvenelo je od sten. Potem je bilo vse mirno in mrko. Nič več ni čutil, nič ni mislil. Izgubljena je bila zavest, umaknil se je razum hrepenenju ... Še enkrat se je uprl, silna je bila sedaj njegova moč, more zahtevati, da naj še pomaga skrbeti za varstvo, s katerim se onemogoči sprememba sedanje krivične razdelitve. Posl. Hagenhofor je izjavil, da je nemška zahteva sicer nekoliko pretirana, vendar bo njegova stranka glasovala z ostalimi nemškimi člani za narodno varstvo Nemcev. Posl. dr. Stranskv je po daljšem govoru, v katerem se je bavil posebno s socijalnimi demokrati, predlagal, da se more o spremembi vseh paragrafov volilne reforme glasovati, ako je navzoča vsaj polovica poslancev ter glasujete dve tretjini. Le o §, ki določa razdelitev volilnih okrajev, se lahko glasuje že z navadno večino. Posl. A br a h amo vi c z je izpovedal, da Poljaki ne marajo, da bi nova zbornica začela delovati v znamenju boja: zato bodo glasovali za vse predloge, s katerimi se naj zasi-gura vse to, kar se je v odseku s tolikimi težavami sklenilo. Posl. Začek je govoril proti temu. da bi se Nemcem določilo zastopstvo v delegaciji, kakor tudi proti zavarovanju razdelitve okrajev z dvotretjinsko večino. Tako varstvo bi za Nemce ne imelo praktične vrednosti. Pozival je Nemce, naj opuste svojo zahtevo, ki se ji absoiutno ne more ugoditi. Posl. Vasilko je izjavil, da bodo Malorusi ne le glasovali proti nemški zahtevi, temuČ bodo sploh šli s tistimi, ki bodo skušali vreči volilno reformo, ako se ne Tdpravijo izjemne odločbe, po katerih so se sestavljali kmetski voh Ini okraji v Galiciji. Parlamentarni položaj. Dunaj 23. oktobra. Po konferenci, ki jo je imel danes baron Beck z vodilnimi osebami nemških strank, Češkega in poljskega kluba, se je v parlamentarnih krogih ugodneje sodilo o položaju, tako da je upanje, da se dožene sporazum-ljenje in da se že jutri zvečer glasuje o § 42. Ako se to zgodi, bodo v petek, soboto in ponedeljek seje državnega zbora, da se dožene podržavljenje Severne železnice. V današnji konferenci pri ministrskem predsedniku so baje Čehi v navzočnosti ministra Pacaka privolili v zahtevo, da sme zbornica sklepati o spremembi volilnih okraiev le v navzoč-nosti 350 poslancev; sedaj pa Nemci zahtevajo že 360 poslancev. Poljaki zahtevajo ločeno glasovanje, in sicer zahtevajo, da bi smela le večina ga-liskih poslancev glasovati o spremembi volilnih okrajev v Galiciji. Kriza v ministrstvu zunanjih zadev. Dunaj 23. oktobra. Danes je sprejel cesar v daljši avdijenci poslanika iz Petrograda barona Aekren-thala. Zatrjuje se, da je Aehren- zlomilo se je železo in odprla so se vrata na stežaj . . . Zasmejal se je blaženo, zakaj zazvonilo je po vsem podstrešju, prihajalo je vedno bliže in veličasten je bil prihod smrti. Zapele so gosli, zacingljali zvončki; ves pot je bil postlan z rožami. Udirali ste se mu nogi, vedno globlje se je udiral, ko se je zasvetilo za okni in se je odprlo čudežno nebo . . . Prišel je starček in obstal na pragu. Sklonjena je bila njegova sloka, vitka postava. Visoko je držal gorečo svečo, da je bil krucifiks brez glave na zidu ves razsvetljen . . . Padala je po sobi Črna senca. ^Prizanesite mi, vi grešni lju-dje! . . . Izčrpane so že bile duševne moči Seljakove. Tema se mu je ulegla na oči . . . Na kolena je padel ves utrujen, izmučen in šepetal je: „Milost !u * * Polagoma se je iztreznil. Bile so morda sanje, a hudodelske in neopravičljive. Stal je Seljak na močvirju in polagoma se je pogrezal v mlako. Rešitve ni; nikjer ni opore, da bi se je oklenil z obema rokama in se iztrgal krempljem, ki so se ga držali neprestano in ga neprestano vlekli nizdol. Dolero ni prišlo to spoznanje. thal pogojno že prevzel ministrstvo zunanjih zadev. Vendar še hoče poprej stopiti v dotiko z merodajnimi ogrskimi činitelji, da najde pri svojem nastopu jasen položaj. Končna odločitev se tedaj izreče šele po avdijenci ogrskega ministrskega predsednika. Budapešta 23. oktobra. Jutri se vrši ministrski svet, ki se bo bavil z odstopom grofa Goluchow-skega. Nato se odpelje ministrski predsednik na Dunaj, da ga sprejme cesar v Četrtek v avdijenci. Carinski konflikt pred skupščino. Belgrad, 23. oktobra. Poslanec Marinko vić (naprednjak) je izjavil, da bi Srbija bila morala takoj v začetku povedati Avstro-Ogrski, da ne bo nikoli kupila njenih topov, ker more Avstro-Ogrska kot sosednja država najprej postati sovražnica Srbije. Ko bo Avstro-Ogrska •uvidela, da izgubi srbski trg, bo sama rada opustila svojo zahtevo glede dobave topov. — Posl. Kosovi janin (staroradikalec) je predlagal vladi zaupanje za njeno postopanje v carinskem konfliktu. — Posl. Ljuba Jovanović (staroradikalec i je zahteval složno delo v sedanjem trenotku. Od leta 1804 si Avstro-Ogrska prizadeva, da omeji Srbiji drago kupljeno svobodo. Dvajset let je Avstro-Ogrska podpirala skrajno nepriljubljeni režim v Srbiji, in sedaj se na Dunaju še čudijo, ako sprejemajo v Belgradu njeno politiko z nezaupanjem. Avstro-ogrska diplomacija se mora spopri-jazniti z dejstvom, da si sosednja Srbija ne pusti kratiti svoje svobode. Dogodki na Ruskem. Moskva 23. oktobra. Pri volitvah v gubernatorsko zemstvo so bili izvoljeni iz skupine plemstva sami pristaši kadetov. V nekem jetniku, ki je zaprt zaradi cerkvenega ropa, so spoznali voditelja napada na moskovsko kreditno banko, Bjelenzova. Petrograd 23. oktobra. Senat vrhovnega sodišča je sklenil, da osebe v sodnijski službi ne smejo pripadati kaki stranki. Sodnike, ki se ne uklonijo temu sklepu, sme odstaviti senat brez vprašanja vlade. Novo ministrstvo na Francoskem. Pariz, 23. oktobra. Novo ministrstvo je sestavljeno sledeče: Cle-m e n c e a u predsedništvo in notranje zadeve, Guyot Dessaigne pravo-sodstvo, Pichon zunanje zadeve, Briand pouk, Thomson mornarico, Bar t ho u promet, Picquart vojno, Doumerque trgovino, Ruau x poljedelstvo, Viviani javna dela, ministrstvo za kolonije prevzame najbrž Lacroix. Niso bile sanje, temveč čin zavrženega in upajočega življenja. Premajhne so bile Seljakove moči in zgrudil se je, onemogel preden je prišel do cilja, ki seje oddaleč svetil mamljivo in ki je bil od blizu umazan, nečist in studen. Izginilo je hrepenenje in v srcu se je nastanil mrki obup. Poln upanja in sreče je bil duševni boj, a končal se je kot bagatelni kriminalni pojav, ah tako vsakdanji in nevreden vsake pozornosti. Bil je Seljak eden onih ljudi, ki se pojavijo samo za trenotek na površju, da izginejo zopet v večni temi nižine. En sam svetel trenotek poplačajo bogato, z neizmerno strašno bolestjo v osameli po-zabnosti. Nezavedna temo ta je bila njegov konec. V zavodu, kamor so ga vtaknili, so zelo zadovoljni z njim. Ne besni in tudi hudoben ni, -kakor mnogi drugi. Mirno hodi po vrtu in časih se mu zdi potrebno stopiti na bližnjo klop ter propovedovati svojim tovarišem na dolgo in široko . . . Tedaj se smehlja neprestano; ravnodušne in zelo preproste so njegove geste. Kar mu ukažejo, izvrši, neprestano se smehljajoč. Pravijo, da ne bo izginil ta smeh z njegovih lic nikoli. ljubljanski občinski svet. L j ubijana, 23. oktobra. Predsedoval je župan Ivan Hribar, ki je imenoval za overovatelja zapisnika občinska svetnika Kozaka in LenČeta ter naznanil, da sta prijavljena dva nujna predloga, in sicer je obČ. svetnik Fran che t ti utemeljeval nujni predlog v zadevi obrtnega inštruktorja za slovenske dežele sledeče: Pred kratkim je bil za Kranjsko in Primorje imenovan nov zadružni instruktor. Dosedaj je spadala Kranjska pod graški instruktorat. Ker pa je bil delokrog graškega instruktorata preobširen, izločili so Kranjsko in jo priklopili Primorju. Navedena pre-uredba pa ni kranjskim obrtnikom in obrtnim zadrugam v nikakem oziru boljša in tudi ne koristnejša, kakor je bila pod graškim instruktoratom. Radi tega je želeti, da bi imela Kranjska svojega zadružnega inštruktorja s sedežem v Ljubljani in da bi spadale v njegov delokrog tudi vse one obrtne zadruge izven Kranjske, ki imajo slovenski obČevalni jezik. Da bi imel zadružni instruktor svoj sedež v Ljubljani, želeti je pa tudi radi tega, ker je na Kranjskem 23 obrtnih zadrug več kakor na Primorskem in ker je za Kranjsko že ustanovljena deželna zveza obrtnih zadrug, katere pa na Primorskem še nimajo. Priznati se pa mora, da izmed 45 obrtnih zadrug na Kranjskem komaj ena Četrtina deluje in služi svojim namenom, ostale so pa vse mrtvo rojeno dete. Vzrok temu je, ker nimajo nikogar, da bi zadružno načelstvo poučil o spretnem vodstvu zadruge. Zadružnega inštruktorja dolžnost je, načelstvo zadrug in posamezne obrtnike poučevati, svetovati in vzbujati zanimanje za stanovsko organizacijo in jim dajati navodila za osnovanje gospodarskih in blagotvornih naprav. Zadružni instruktor naj bode svetovalec, zaupnik, prijatelj obrtnikov, do katerega se naj obračajo z zaupanjem. Tako si je tudi mislilo ministrstvo delovanje zadružnih inštruktorjev. In reči^ se mora, da so ponekodi, kakor na Češkem, zadružni inštruktorji v kratkem času dosegli znamenite uspehe. Umeli so si pridobiti zaupanje obrtnikov in so složno z njimi izvedli krepke organizacije in ustanovili mnogo koristnih naprav v korist obrtnega stanu. In čemu je v prvi vrsti pripisovati uspehe ? Okolnosti, da so se odbrali na češkem za posle zadružnih inštruktorjev možje, ki so poznali razmere in potrebe v deželi in imeli hkratu srce za stan, čigar interese pospešujejo. Pri nas je pa to prav obratno. Na Kranjskem obrtniki nimajo takorekoč ničesar od te, na sebi dobre institucije. Temu se ni Čuditi! Kranjska, kakor tudi ostale slovenske dežele so pripadale uradnemu okolišču zadružnega inštruktorja v Gradcu. Povsem tuji uradniki so bili ves čas zadružni inštruktorji, ki sprva niti slovenskega jezika niso bili zmožni. Za Primorje in Kranjsko imenovani zadružni instruktor se je slovenskega jezika naučil za silo ter se v občevanju z obrtniki muči z našo lepo slovenščino, da ga nihče ne razume. Zadružni instruktor za Kranjsko in ostale slovenske dežele naj bode domačin, ki je zmožen slovenskega jezika v besedi in pisavi in ki pozna razmere in zna občevati z ljudmi. Vsled tega predlagam: Slavni občinski svet skleni: Visoko ces. kr. trgovinsko ministrstvo se nujno naprosi, da za slovenske dežele imenuje slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožnega zadružnega inštruktorja s sedežem v Ljubljani. Predlog je bil soglasno sprejet. Drugi nujni predlog jey priglasil in utemeljeval obč. svetnik S ubi o v zadevi napeljave vodovoda do Rakovnika v zavod Salezijan-ce v. Stroški so proračunjeni nad 5000 kron. Prvotno so bili Salezijanci pri volji, prevzeti le stroške za stransko progo, t. j. od državne ceste do gradu, za kar je proračunjenih 900 K. Ker pa je občinski svet pod takimi pogoji napravo odklonil, so se sedaj vdali, da prevzamejo tudi polovico stroškov za glavno cesto, t. j. nad 2000 K in za stransko cev 900 K. Pod takimi P°g°ji se j6 ponudba sprejela ter se začne vodovod takoj napeljavati. Dobrodelno društvo „Samaritan". Obč. svetnik dr. Maj ar on je poročal o prošnji snujočega se društva „Samaritan" za potrdilo pravilom. Namen društvu je podpirati sramežljive uboge, v prvi vrsti bolne in za delo nesposobne Ljubljančane brez ozira na stan in vero. Ker po pravilih voli tri odbornike občinski svet ter v slučaju razpusta društva pripade premoženje mestni občini, je treba pritrdila občinskega sveta, ki ga je tudi podelil. Razne stavbne zadeve. Obč. svetnik Hanuš je poročal o prošnji Frana Kandareta za odobrenje razdelitve parcele pri dolenjskem kolodvoru na 10 stavbišČ. Odobrenje se je že svoječasno od- I reklo, ker je svet za zidanje prevla-žen. Ker je bil tudi priziv na deželno vlado odklonjen, se tudi sedaj prošnji ne ugodi. Isti poročevalec je poročal o prošnji Frana in Ivana Breceljnika, za odobrenje razdelitve parcele v trnovskem predmestju na dve stavbišči. Prošnji se je ugodilo pod pogojem, da se obe hiši zdržema zgraditi. Hišna posestnica M. Turkova, soproga občinskega svetnika, je ponudila odkup mestnega zemljišča, ki je preostalo po regulaciji Komenskega ulic in Radeckega ceste. Ker ponuja za m- le nekaj nad 3 K, do čim je mestna občina plačala ondotni svet po 20 K, se je ponudba odklonila, prodaja pa se odložila. Ako pride kdaj do prodaje, stori se to potom javne dražbe. (Poročevalec obč. svet. L e n č e). Odprava smodnišnic z ljubljanskega polja. Vsled znane eksplozije vojaške smodnišnice na ljubljanskem polju je poslal mestni magistrat dopis, naj se smodnišnice in municijska skladišča odpravijo z ljubljanskega polja. V dopisu je opisana katastrofa, ki bi bila lahko zelo usodna za Ljubljano, ako bi se bilo užgalo glavno skladišče. Že tako so popokale šipe celo na novi pehotni vojašnici, elektrarni in celo pri Bambergovi tiskarni. Najprej se je obrnil magistrat na tukajšnje vojaško postajno poveljstvo, da je treba strelovode pregledati. Poveljstvo pa je odgovorilo, da so bili strelovodi vsako leto pregledani, letos meseca maja. Sploh pa strelovod ni bil kriv, ker so ga našli po katastrofi intaktnega. Poveljstvo 3. voja v Gradcu pa na predlog, naj se smodnišnice odpravijo z ljubljanskega polja, dosedaj še odgovorilo ni. Istotako ni odgovorila deželna vlada. Zato je odsek predlagal: 1. Vsi županovi koraki v tej zadevi naj se odobre; 2. obrniti se je na vrhovno vojno oblast, da smodnišnice vsaj leta 1907. odstrani; 3. vojno ministrstvo se pozove, da odpravi tudi smodnišnico z Gradu. Pri tem se je navajalo, da imamo v bližini Ljubljane dovolj pripravnih prostorov za smodnišnice, kakor so ozke dolinice na Golovcu, med Ga-meljni in Trzinom itd. Vsi predlogi so bili sprejeti. Draginja mesa. Poročevalec podžupan dr. vitez Bleiweis. Mestni magistrat se je obrnil na vsa večja avstrijska mesta za poročila o ceni mesa in kaj so ta mesta ukrenila za znižanje tržnih cen. Odgovorilo je 25 mest. Na podlagi teh poročil je sestavil mestni magistrat obširno in razvidno poročilo. Iz tega poročila je razvidno, da so cene mesa v drugih mestih precej v soglasju s cenami v Ljubljani. Cenejše meso I. vrste imajo v Krakovu, Lvovu, Celovcu, Budjejovicah in Iglavi, zato pa je meso II. in III. vrste dražje. Najcenejše meso imajo v Sarajevu, namreč po 1 K do 1 K 12 vin. Dražje kot v Ljubljani je meso v Inomostu, Brnu in Lincu. Skoraj povsod so se cene zadnje čase zvišale, razen na Češkem, v Inomostu in v Celovcu. Vsa poročila skoraj so si složna v tem, da bi se cene znižala, ako bi se odprle ruska, rumunska in srbska meja. V lastni režiji so si ustanovila mesnice mesta Dunaj, Solnograd in Zagreb, a se še ne ve, kako se je dosedaj ta naprava obnesla. Nekatera mesta so mnenja, da bi se odpomoglo draginji mesa, ako bi prebivalstvo spremenilo prehranitev, ali pa bi uživalo meso domačih zajcev. Mesta na severu pa priporočajo morske ribe. — Odsek predlaga, naj vse ostane pri dosedanjih sklepih (v mesnici morajo biti tablice z napisanimi cenami, cene naj se vsak teden razglašajo, prodaja na stojiščih^ : mestni magistrat pa mora še nadalje posvečati temu po-draženju vso pozornost ter o priliki zopet poročati. Obč. svetnik H a n u š je predlagal, naj se vsak teden razglašajo tudi cene žive živine, posebej cene pitanih volov, krav in bikov. Razglasi se naj tudi vidno, ako se prodaja meso zaradi sumljivosti prisilno zaklane živine. Odsekovi, kakor tudi Hanuševi predlogi so bili sprejeti. Stavba državne obrtne šole. Obč. svetnik SenekoviČ je poročal o županovih nasvetih glede izvršenih načrtov in proračuna za novo državno obrtno šolo in o finansiranju te zgradbe. Načrte in proračun je izdelal vsled svoječasnega sklepa obč. sveta ravnatelj v Brnu, dvorni svetnik Vojteh Dvorak. Tem načrtom ministrstvo ne bo moglo ugovarjati, ker se je Dvoiak glede sprememb osebno dogovarjal z dotičnima referentoma v ministrstvu. Stavbni stroški so proračunjeni na 821.451 K, a skupna vsota se sme vzeti na 900.000 K. Tega seveda ne zmore mestna občina, zato se bo morala takoj začeti pogajati z osrednjo vlado, da prispeva BO0/«« Dežela bi morala prispevati 100.000, „Kranjska hranilnica" pa istotako 100.000 K. Načrti so se odobrili in se takoj predložijo ministrstvu v odobritev. Mestnemu magistratu se na- roči, da se začne takoj pogajati z vlado, z deželo in „Kranjsko hranilnico". K deželnemu predsedstvu se v ta namen odpošlje posebn*a deputacija, da ustno skuša gradnjo pospešiti. Obč. svetnik Dimnik je prečita! poročilo učitelja Alberta Siča, ki se je s podporo občinskega sveta udeležil risarskega in ferijalnega tečaja na Bavarskem. Poročilo se je* vzelo odobruje na znanje. Tivolsko drsališče. Ribnik podTivolijem je imelo od leta 1880. v najemu nemško društvo „Eislauf Verein". Letos se je pogodba razveljavila, ker društvo ni izpolno-valo pogodbe. Mestna občina je vse naprave odkupila. Sedaj se društvo zopet ponuja, da bi vzelo ribnik v najem ter ponuja letne najemnin-* 435 K in obeta imeti vse tiskovine in napise dvojezične Ponudba se je odklonila. Sklenilo pa se je, da prevzame drsališče mestna občina v lastno režijo za eno leto. Za potrebna popravila se je dovolilo 450 K kredita. Vse podrobnosti se prepuste v ureditev mestnemu magistratu. Na predlog obč. svetnika Meglica se izbere v ta namen poseben odbor, v katerega se pokličejo tudi strokovnjaki-drsalci (Poročevalec obč. svetnik Mally). Električna železnica. Društvo, ki ima električno železnico v Ljubljani, je poslalo poročilo o uspehu v letu 1905. Dohodkov je bilo 115.909 K 60 vin. Stroški so bili tako veliki, da je bilo prebitka le 193 K 49 vin. Vozovi so prevozili celo leto 408.997 km, tedaj toliko, kakor se rabi do meseca in skoraj pol pota nazaj. Obč. svetnik Hanuš je pripomnil, dokler se železnica ne podaljša do Šiške in Viča, ne bo pravega uspeha. Župan je povedal, da je bil ravno danes pri njem prokurist tvrdke, ki je ponudil mestu železnico z izgubo mnogo družbenega kapitala. O tem bo enkrat pozneje poročal. Tudi o podaljšanju železnice v Šiško je govoril, toda ovire dela južna železnica zaradi prevoza preko oziroma pod njeno progo. Južna železnica zahteva, da pet minut pred in pet minut po vlaku ne sme tramvaj voziti. A na njeni progi vozi na dan nad 60 vlakov. Poročilo se je vzelo na znanje. Ostale točke so se rešile v tajni seji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 24 oktobra. — Kamniški dekan Lavrenčič si je izmislil zopet eno. S papeško nezmotljivostjo je razsodil, da je razpis nove volitve za odbor kamniške meščanske korporacije prava blamaža za deželni odbor, katerega je zaradi-tega v uvodniku nedeljskega, prav nič več izbirčnega „Slovenca" ošabno oštel. V resnici pa je s tem hotel prikriti samo lastno blamažo, ki jo je doživel s ponesrečenim poizkusom, oživotvoriti pred več nego tremi leri za tri leta izvoljeni korporacijski odbor. Ker pri oblastvih ni imel sreče, je hotel samolastno uresničiti svojo namero. Gotovo po njegovem nezmi-selnem nasvetu je izbrana trojica njegovih kimavcev, ki bi že rada — seveda nesebično — zasedla odborniška mesta, nespodobno nahrulila korj> -racijskega načelnika g. Potokarja, naj ji na mah izroči vse veliko korporacijsko premoženje v nje popolno last. Istotako je ta trojica v malo dostojni obliki kamniškemu županstvu kratkomalo naznanila, da se bo že v par urah vršila izročitev korporacijskoga premoženja. Grozno! Zgodilo pa se ni ničesar. Zapeljana trojica se je prestrašila zlih posledic nasilnega postopanja. Zdaj pa stresa kamniški dekan jezo nad vsemi, ki se mu slepo ne pokore. Zabavlja na deželni odbor in na kamniško županstvo, Čeprav ustreza razpis nove volitve za odbor meščanske korporacije tako postavi kakor občni in opravičeni želji ogromne veČine trezno mislečih korporacijskih opravičencev, in grdi zlasti korpora-cijskega načelnika g. Potokarja in odbornika g. Ivana Breznika. Ta dva oba sta bila pri zadnji volitvi za odbor meščanske korporacije kamniške dekanova kandidata, ki ju tedaj ni mogel prehvaliti. Dandanes pa, ko sta bila spoznala, da dekan ni za gospodarski napredek, kakor je lažnjivo zatrjeval, ampak samo za strankar-stvo tudi pri korporaciji, kjer bi smele odločevati edinole gospodarske težnje, ne pa politična strast, — smeši dekan sam svoja nekdanja kandidata na neolikan način. Prej mu je bila starost g. Potokarja poroštvo, da se bo gospodarilo v korporaciji trezno in previdno, — zdaj mu je ta starost predmet nizkotnega zasmehovanja: prej je bil g. Ivan Breznik razumen gospodar, ki si je z varčnostjo in marljivostjo predobil premoženje in ugled, — sedaj ga pa pobalinsko ponižuje. Kdo pa je kriv tej veliki spremembi v kratki dobi treh let? Mar gg. Potokar in Breznik? Oj, ne! Ostala sta kakor sta bila. In dekan? Tudi ta je ostal kar je bil — besedolomni kaJilec sloge med kamniškimi meščani. In ta sloga: — krvavo potrebna bi bila ravno pri-korporaciji, ki bi pri složnem in umnem gospodarstvu postala lahko neusahljiv vir občnega blagostanja v Kamniku. Tako pa vse propada! — Odveze niSO dobili nekateri jdrijski dijaki, ker čitajo „Slovenski Karod" in niso hoteli obljubiti, da v bodoče opuste Čitanje tega od klerikalcev sovraženega lista. Kaplan Zev-nik pa se zelo moti, Če misli, da bo s tem kaj dosegel. Agitacija v spo-vednici vsaj pri razumnih ljudeh nima danes uspeha. Velika večina dijakov crre itak le vsled tega k spovedi, ker je po zastarelih postavah v to primorana. Mnogo jih je tedaj, ki z vetjem vzprejmo „ta suhou, jim vsaj ni treba hoditi k obhajilu. Na ta način spovedniki sami skrbe, da prijo razni zakramenti ob ugled. Klerikalni blagoslovljeni priganjaci naj le starim tercijalkam in svojim bebastim pristašem prepovedujejo čitanje naprednih časopisov, ti bodo poslušni. Zaveden Človek pa si bo to odločno prepovedal. — Finančni konceptni prakti-kantje pri finančnem ministrstvu. Deputacija osrednje zveze avstrijskih finančnih konceptnih praktikantov je bila te dni pri finančnem ministru Korytowskem in mu izročila peticije, da bi se uvedel časovni avan-zma, da bi se finančna služba ločila od politične uprave, da bi se kvalifikacijski predpisi spremenili in da bi se leta študij na vseučilišču vštelo v penzijo. Finančni minister je v splošnem obljubil storiti, kar mu bo mogoče. Stara fraza, ki jo čujejo skoraj "<-se deputacije na tako visokih mestih ! — Zopet Nemec! Na deželni hiralnici v Vojniku pri Celju je opu-vStil službo vrl zdravnik, dr. Žižek, ki baje Vojnik sploh ostavi. — Na njega mesto je imenoval štajerski deželni odbor v veliki skrbi za spod-nještajerske Slovence — Nemca dr. H o h n a. — Imenovanji. Kancelist Anton Rencel v Trstu je imenovan za kancelijskega oficijala. — Podčastnik vojne mornarice Roko Perišičje imenovan za kancelista v Buzetu. — Železniška vest. Pristav Al. Perišič je premeščen od ravnateljstva državnih železnic v Trstu k onemu v Beljak, iz Beljaka v Trst je pa premeščen stavbni pristav L e o n i d a Fr ani Č. Repertoire slovenskega gledališča. Iz gledališke pisarne: V petek opera „Biseri". — V nedeljo pop. ob treh „Mlinar in njegova hči", zvečer opera. — Pripravljajo se velika ruska opera v ~> dejanjih „Ruslan in Ljudmila" ter veseloigra Stobitzerjeva „Na višavah" in Molierovi „Griz davki". — Slovensko gledališče. Ali res stojimo na pragu boljše bodočnosti slovenskega gledališča? Kaj takega se še ni dogodilo: repriza tragedije, pa razprodano gledališče! Čudo golemo. Kaj je vzrok? Ali naj ga iščemo v krasotah Hauptman-n o v e „E 1 g e" same ali naj velikanski uspeh pripisujemo dovršenosti uprizoritve ? Bodisi kakorkoli, „Elga" je doživela pri svoji sinočni prvi obnovi velikanski uspeh, ki nič ne zaostaja za onim premiere. Oduševljeno občinstvo je koncem igre priredilo ovacije, kakršne niso obične. Menda se ne motimo, da le-te niso toliko veljale avtorju kakor igralcem. Vsaj je avtorjem sojeno, da pozabimo n&nje, kadar trepečemo ob usodi oseb, ki so se porodile v njihovi duši. ^— V podrobnosti se ne moremo spuščati; ponoviti bi morali le hvalo, ki smo jo povsem zasluženo obilo razdelili ob premieri. Nekaj takrat gra-janih malenkosti se je odpravilo, nekaj jih je ostalo. K temu dejstvu to pot nobenega komentara. Palmo večera je seveda odnesla gospa Taborska, gosp. Taborskv pa še ni okreval od svojega akutnega prehla-Jenja in je bil sinoči nedisponiran. In vendar je njegova umetnost oča-rovala, dasi je ni mogel Čisto razviti. G. Nučič je to pot v vlogi Ogin- <*kega alterniral z g. Barjak taro vicem in dosegel prav lep uspeh. Bil je odločno boljši, ker temperamentnojŠi; zlasti treba pohvaliti sceno v Elgini spalnici. G. Vukovič nas je prav zadovoljil, g. Danilo je bil boljši od zadnjič. Glede ostalih gospodov in dam pa velja v vsem obsegu isto, kar smo omenili zadnjic. — Opazili so se krasni kostumi gospe Taborske in oguljeni gg. komparzov. Umeje se po sebi, da „Elge" še ni odstaviti z repertoira; zato že v naprej opozarjamo na drugo njeno reprizo. Fr. K. — Akademija. Redni občni zbor z že objavljenim dnevnim redom se vrši v soboto, 2 7. t. m., ob osmih zvečer v hotelu „Ilirija". K obilni udeležbi vabi odbor. — „1. društvo hišnih posestnikov V Ljubljani" opozarja hišne posestnike, da naj o pravem času oglase prazna stanovanja v društveni pisarni, Kongresni trg št. 6, med 6. in 7. uro zvečer. Mnogo praznih stanovanj je še v Ljubljani, ker strankam, ki iščejo stanovanja, to ni znano. Z naglim oglašenjem praznih stanovanj v društveni pisarni se koristi ne samo posestnikom-udom, ampak tudi strankam, posebno tujim. — Društvo slovenskih profesorjev V Ljubljani priredi v soboto, 27. t. m., ob osmih zvečer prijateljski sestanek v restavraciji „Narodnega doma" (ne v hotelu „Ilirija", kakor se je enkrat poročalo). K obilni udeležbi vabi odbor. — Deželni muzej Rudolfinum je pristopil zvezi avstrijskih obrtnih muzejev. Zveza prireja v zvezinih muzejih razstave večjega in manjšega obsega iz raznih kulturnozgodovinskih in obrtnih strok, n. pr. porcelana, moderne keramike, grafike, bakrorezov, vezenin itd. Podobne razstave zveze iz zadnjih let so vrlo uspe'e in bile izborno obiskane. Vodstvo Ru-dolfina priredi o priliki takih razstav predavanja, združena z razkazovanjem in pojasnjevanjem razstavnih predmetov. — Jugoslovanska umetniška razstava V Sofiji. Te dni sta nakupila knez bolgarski in nadvoj vodka Klotilda (njegova sestra) za 35.000 frankov slik z jugoslovanske umetniške razstave. Med kupljenimi so sledeče slike slovenskih umetnikov: Bertold Avgust: Devin, kupil knez; Magolič Srečko: Zima na Golovcu, kupila nadvoj vodka; M a r-čič Rudolf: Gora pri Litiji, kupil knez ; Š a n t e 1 Saša : O b r e k i Savi, kupil knez. Vlada pa je namenila še 25.000 fr. za nakup slik za galerijo slik; torej se gotovo nakupi še nekaj slovenskih. Izbere jih odbor, ki ga je imenovalo ministrstvo pro-svete. — Prosektura v deželni bolnici. Da se uvedejo v ljubljanski deželni bolnici vse moderne naprave, sklenil je deželni odbor, da ustanovi tam prosekturo. Tega se tikajoči predlogi bodo stavljeni v prihodnjem zasedanju dež. zbora. Obdukcijo mrli-Čev in bakteriologično preiskavo v dež. bolnici so že zdaj poverili dež. sodnemu zdravniku gosp. dr. Ivanu Plečniku. — V pokritje deficita pri ,,Glasbeni Matici11 se je po posredovanju gosp. dr. Iv. M. Hribarja obrnila sodna poravnava v znesku 10 K v zadevi gosp. Josipa Urbančič proti neki nasprotnici, — Južna železnica. Od danes, dne 24. oktobra naprej sprejema in odpošilja se zopet za Trst vsakovrstno blago brez izjeme. — Od Device Marije v Polju. Po lepem dnevu pride navadno lep večer. Tudi pri nas je bilo tako. V nedeljo 21. t. m. izkazali so namreč verni poljski farani svojemu dosedanjemu „velezaslužnemu" g. kaplanu Riharju svoje simpatije. O njegovih neprecenljivih zaslugah se je že večkrat pisalo. Tudi iz teh vrstic se lahko razvidi, kako priljubljen je bil g. Rihar pri svojih faranih. — Že okoli šestih zvečer zbiralo se je ljudstvo pred župniščem; kmalu nato so začeli spuščati umetalni ogenj. Seveda se je menda tudi g. župan posebno „brigal" za to, ker je občinsko pisarno blagovolil spremeniti v prostor, kjer se je „slavnemua možu zažigal umetalni ogenj. Odbila je sedma ura, in izza cerkvenega ozadja so se v zraku prizibali lampijonČki. Pevsko društvo je prikorakalo pred župnišče. Se par raket v zrak, in zadoneli so „mili" glasovi iz „izvež-banih" pevskih grl. Serenada — moški zbor; „Nazaj v planinski raj"! — mešani zbor. Izborno! Ne omenjamo posameznih pomanjkljivosti pri petju, ampak v splošnem rečeno, da je bila ta mešanica vse preje ko petje. Sicer pa, če je petje vodil oni „slavni" učitelj Hlebec, ki se je zasmehljivo izrazil o petju učiteljiščnikov pri pogrebnici pokojnega učitelja gosp. E. Kavčiča, tudi ni drugega pričakovati. G. Hlebec, pregovor pravi: Vsak pometaj pred svojim pragom! Tudi Vi organizirajte najprvo svoj „katoliški" zbor, potem kritizirajte kako drugo petje. Ne stopajte s takim Škandaloz- nim petjem več v javnost, kajti tudi v Polju se dobe ušesa za glasbo, boljša kot Vaša. če boste prirejali take disonančne pododknice brez glasov, gotovo ne boste dosegli slave na glasbenem polju. Sicer pa za moža, kakršen je g. Rihar, je popolnoma zadostovalo. Kakršna dela, taka podoknica! G. Riharju pa kličemo: Prekmalu nas zapuščate, kajti večkrat ste poskrbeli za kako komedijo (slučaj Fužine), ki se je pa za Vas vsek-dar slabo končala. — Sicer bi lahko še več omenili o razmerah, ki vladajo v naši fari, toda zadostuje naj za danes. V prihodnje kaj več! P o lj č ani. — Občinska volitev v občini Predtrg se je vršila 23. t. m. Soglasno je bil izvoljen že dolgoletni župan g. Anton Dolžan. Sicer se je dolgo branil, ker so pa g. odborniki le silili vanj, se je končno vdal. Za svetovaloa sta izvoljena Tomaž Vogelnik in Alojzij Vogelnik; odborniki so pa: Anton Dežman, Jožef Muhovc, Anton Mrak, Ivan Kristan, Ivan Prešern; namestniki pa: Ivan Valand, Jakob Vogelnik, Ivan Poga-čar, Ivan Pirh, vsi posestniki Predtrgom. — Kakšni prijatelji so celjski Nemci našemu ljudstvu! Iz Celja se nam piše: Znano je, kako so naši prosluli Nemci radi ponašajo po svojih listih a la „Deutsche \Vacht" s svojim prijateljstvom in svojo nesebičnostjo napram slovenskemu ljudstvu, katero se baje po naših veljakih m napravah izžema i. dr. Oglejmo si le dva kraja v celjskem mestu in dobili bodemo kaj drastičen pojem o ti nemški „ljubavi". Ta kraja sta dve beznici v Gosposkih ulicah, kjer se našega življa ljudje sistematično — tako telesno, kot tudi duševno — ugonabljajo. V teh žganjarnah se toči dan na dan — največ ob nedeljah in praznikih — raznega fuzelna ter praznijo tako žepi ubogih naših ljudi. In noter malo poglejte, gnsp. vorstand Ambroschitz t*r si oglejte, kako dva pristna celjska nemška velikaša, bogata trgovca Stiger in Zangger, „ljubita" naše ljudstvo ter si polnita žepe z njega trdo pri-služenim denarjem! „Delavskemu podpornemu društvu" ste zatvorili lokal, kjer se je delavcem nudila prilika, dobiti za mal denar pošteno blago; a v teh beznicah ne vidite ničesar, tu je „lokalbedarf" — v demoralizacijo nižjih naših slojev, kateri so vam dobri dovolj, da je materialno izkoriščate. Lahko ste ponosni na to delo! — Človeku-rodoljubu pa krvavi srce ob premotrivanju žalostnih teh razmer ! . . . — Potres. V Brežicah je bil danes 24. t. m. zjutraj okolu 6. ure 28 minut potres, ki je trajal 5 sekund. — Obesila se je o21etna ženska v Mariboru, a njene identitete še niso mogli dognati. — Dvojna nesreča. Posestnikov sin M. K r a n j c iz Gruškovca v Halozah na Štajerskem je streljal s puško ob vinski trgatvi. Pri tem so streli padli tudi na slamnato streho Jožefe Stumbergerjeve, daje začela goreti. Lastnica hiše je videč ogenj letela v hišo, da si reši vsaj nekaj obleke. V tem pa se je udri strop in pokopal nesrečnico pod seboj. Težko ranjeno so izvlekli iz pogorišča. — V Ameriko sta hotela odpeljati mesarski pomočnik Anton Kaiser iz Cirkovcev in Juri T u m p e j 171etno gostilničarjevo hčer Marijo Stampfl iz Stras-goncev, a so ju na postaji v Prager-skem prijeli orožniki in dekličin oče. Tumpej jo je pobrisal v Ameriko sam, Kaiserja so pa vtaknili v ječo in ga te dni obsodili v 2 mesečno ječo. — Suspendiran odvetnik. Gto- riški odvetnik dr. Henrik San-drini je suspendiran disciplinarnim potom na dva meseca in ne sme ta čas izvrševati odvetniške prakse. — Požar. V Korminu na Goriškem je zgorela hiša D epe risova, v kateri je bila tudi kavarna. — Izlet volosko-opatijskega telovadnega društva „Sokol." v nedeljo popoldne je priredil volosko-opatijski „Sokol" pešizlet iz Voloske preko Opatije-Veprinca v Iko. Peš-izleta so se udeležili skoraj vsi bratje Člani s svojim bratom starosto dr. Ivanom Pošćićem na čelu. Ika je bila vsa v zastavah. Isti dan je priredilo izlet v Iko tudi hrvaško pevsko društvo „Lovor" iz Opatije; popevalo je po svoji stari navadi prav mojstrski. Zato ni čudo, da sta bila „Sokol" in „Lovor" povsod burno in prisrčno pozdravljana. — Novo prostovoljno gasilno društvo V VolOSki. V soboto dne 20. oktobra je bil nekak ustanovni sestanek, katerega se je udeležilo lepo Število občinstva iz Voloske-Opatije. Na tem sestanku je prišlo do zaključka, da se mora na vsak način ustanoviti za mesto Volosko in Opatijo prostovoljno gasilno društvo. Izbral se je odbor. Čegar naloga je, da čimpreje sestavi pravila in jih takoj pošlje v potrdilo namestništvu v Trstu. — V hotel Liburnlja „Narodni dom" V VolOSki je' prišel za restav-raterja g. B o g o v i ć, doslej restav-rater ljubljanskega „Narodnega doma." V tem oziru se nam piše iz Voloske: G. B o g o v i ć si je tukaj v kratkem Času pridobil simpatije občinstva, ki hvali pred vsem njegovo kuhinjo in kranjski cviček. Zato priporočamo kar najtopleje g. Bogoviča, ki je skoz in skoz mojster v svojem poklicu, vsem tujcem, ki pridejo v naše prekrasne kraje, pa tudi slavnemu domaČemu občinstvu. — Uboj. 311etni kotlar Ernst Decarli je v Trstu 17. septembra zabodel z nožem delavca Ivana Schiava, da je takoj umrl. Pred tržaškimi porotniki je bil Decarli oproščen, ker so ti potrdili vprašanje o duševni zmešanosti. — Velika žepna tatvina. Pavlu D i c k u v Trstu je neznan tat na glavni pošti ukradel listnico, v kateri je bilo 250 šterlinskih lir (okoli 6000 K) in zlato zaponko vredno 40 K. — Mala loterija. „Edinost" je priobčila jako umesten Članek, v katerem na podlagi izraČunjanja dokazuje, da je mala loterija najnevarnejša hazardna igra, katere žrtve so večinoma nižji sloji. V letu 1905. so zastavili ljudje v mali loteriji v tostranski državni polovici 31,014.874 kron! 31 milijonov! Država je imela od te svote Čistega dobička 11,165.066 kron. Da ima država tolik dobiček, je krivo to, da se dobitki izplačujejo nepravično in neprimerno majhni. Ekstrato more zadeti šele vsak 18. igralec, ambo vsak 400., terno vsak 11 748., kvaterno vsak 511.038. in kvinterno vsak 43,949.268. igralec. Iz tega sledi, daje moralo za igralca, ki je dobil ekstrato, zaigrati 17 igralcev, za onega, ki je riobil ambo, 399, za onega, ki je dobil terno, 11.747 igralcev itd. Ako bi šlo po pravici, morala bi loterija igralcu, ki je zadel ekstrato, izplačati 18kratno svoto, ki je bila stavljena, pri ambi 400kratno, pri terni 11.748kratno svoto od stavljene. Ali ne postopa se tako. Pri ekstratu se izplačuje mesto 18kratne svote samo 14kratna, pri ambi mesto 400kratce samo 240kratna, pri terni mesto 11.74skratne samo 4800kratna svota — in tako čim dalje tem manj. Izplačuje se torej pri ekstratu zs 22% manj, pri ambi 40%, pri terni 59u/0 manj, nego bi se moralo izplačati. Razen tega se odtrgavajo še ogromne svote za davek. Iz podanih številk je jasno kot beli dan, kaka izmozgo-valka ljudstva je država. O srečnih slučajih ni govoriti, ker so tako redki, da tisoč in tisočkrat izginejo med onimi, ki stavijo leta in leta, ne da bi imeli le en vinar dobička ali vsaj povrnjenega denarja. Kar je stavljeno, ne dobiš nikdar več nazaj. Kaka nesreča je mala loterija za revnejše sloje, dokazuje nam vsakdanje življenje. Strasten loterist si odtrguje najpotrebnejše reči, le da nese v loterijo. Da nikoli ne zadene, ga ne izmodri, ampak mu vzbuja še večjo strast do nove stave, katero še poveča, Če more. Vzrok tega je, da ljudje ne vedo, kako krivično je igralno razmerje. Skrajni čas bi bil, da se mala loterija odstrani z zakonom in se tako reši še tisoče in tisoče rodbin, ki jim bo ta loterija prinesla gotovo propast. — Akademično društvo „Slovenija" na Dunaju si je na zadnjem občnem zboru dne 21. t. m. izvolilo za zimski tečaj sledeči odbor: Predsednik: cand. phil. Fran Mrav 1 jak; podpredsednik: stud. med. vet. Ivan Lesnicar; tajnik: cand. jur. Janko O lip; blagajnik: stud. phil. Fran Bradač; knjižničar: stud. jur. E r -nestKobe; arhivar: stud. jur. I y a n Stanonik; gospodar: stud. phil. Vojeslav Mole; namestnika: stud. jur. Fran Trampuž in stud. med. Ervin Murgel; pregledniki: cand. phil. Josip Breznik, cand. phil. Ludovik Cimpermanin stud. med. An dr e j Jenko. — Tatvina. Prodajalcu premoga g. Valentinu Kugi sta bili ukradeni dve konjski odeji. Storilec je baje znan. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 123 Slovencev in 14 Hrvatov. V Heb je šlo 28, nazaj je pa prišlo 85 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena palica, ročna torbica, par galoš, dežnik in denarnica. — Mestni policijski stražnik Miha Sitar je našel v Šelenburgovih ulicah konjsko odejo. — „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer v meščanskem hotelu „Lloyd" (Sv. Petra cesta) društveni koncert za Člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Ljubljanski sekstet na lok koncertuje danes zvečer ob 9. uri v „Narodni kavarni". Vstopnina prosta. — Jutri zvečer ob 6. uri je koncert v vinskih sobah g. Praun-seissa; od 10. ure naprej v kavarDi „A u s tria". Vstop prost. — Današnji list ima za p. n. ljubljanske naročnike prilogo z naznanilom otvoritve delavnice za pletenje nogavic i. t. d., ki jo je otvoril gospod Koleno v Kolodvorskih ulicah št. 35. * Najnovejše novice. Kandidat za moravskega predsednika je sedaj tudi predsednik poslanske zbornice grof Vetter. .— Grof Goluchowski se naseli po odstopu v Lvovu, kjer že prirejajo njegovo palačo. — 120.000 portorik so ukradli cigani v Landskronu iz železniškega voza. — Grof Beck postane po odstopu kapitan cesarjeve telesne straže. — Predrzni ropvKopniku je baje izvršil bivši učitelj trgovske šole Runge. Runge taji, a ne more doprinesti alibija. Tudi njegova pisava je zelo podobna „stotnikovi". Telefonska in unojauno poročila. Dunaj 24. oktobra V zbornici so vložili dr Gessmann in drugovi interpelacijo v zadevi odstopa grofa Goluchowskega. Druga nemške stranke so vložile skupao interpelaciji), v kateri za htevajo pojasn.la od vlade, kako stališče zavzema v zadavi demi sije grofa Goluchowskega. Na to sta posl. Schwegel in Abra h a m o vv i cz vložila nujni predlog radi podržavljenja Severne železnice. Pos!. Svlvester je vložil nujni predlog, da bi se Nemcem zagotovilo dosedanjo zastopstvo v deleg&cijah za Češko in Mora v sko. V zbornici se je na to izvršilo glasovanje o aferi Stern-berg-Onciul. Potem se je nadaljevala razprava o nujnem pred logu posl. Bohe ima o položaju poštnih uradnikov in uslužbencev. K stvari je govoril minister dr. Fo^t, ki je pojasnjeval vladno stbbšče v 17» urnem govoru. Seja še traja. Kdaj bo prihodnja seja, se ne ve. Dunaj 24. oktobra. Kriza se bbža koncu Nemci so se vdali. Za spremembo razdelitve volilnih okrajev se ne bo določila dvetretjinska večina. Glasovanje o § 42 se izvrši v današnji seji. Dunaj 24. oktobra. Državni vojni minister Pitreich je pedal demisijo, ki jo je cesar sprejel Cesar je imenoval za drž. vojnega ministra Schon-a i c h a, dosedanjega domobranskega ministra. Dunaj 24 oktobra. Cesar je danes v posebni avdijenci sprejel ministrskega predsednika barona Becka in ministre Pacaka, Derschatto in Marcheta Dunaj 24 oktobra. Cssar je sprejel tudi ministra Pr a de j a in Dzieduszvckega. V avdijenci se je naprum ministrom s poudarkom izrazil, da se mora volilna reforma v najkrajšem času izvesti Dunaj 24 oktobra. Cesar je danes ob devetih sprejel po slanika barona Aerenthala v posebni avdijenci in izvršil nje govo imenovanje za ministra zunanjih zadev. Sodi s?, da se že jutri priobči cesarsko pismo, s katerim se jemlje na znanja odstop Goluchowskega in se imenuje za njegovega naslednika baron Aerenthal. Dunaj 24. oktobra. Cesar je imenoval za Šefa generalnega Štaba generala Potio-r e k a. Na to mesto je reflektirai drž vojni minister Pitreich. Ker se mu ni izpolnila želja, je odstopil. Praga 24. oktobra Listi po ročajo, da S3 dijaki na filozofski fakulteti češke univerze sklenili, pričeti s stavko, ker so dvorane za predavanja na vseučilišču pre majhne. Petrograd 24. oktobra- Rdeči križ je sklenil razdeliti med bedno prebivalstvo en milijon rub- je v. Ceneno domaća zdravilo. Za urav navo in ohranitev dobrega prenavljanja ae priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moli we^a8eidlitz-pra*ka" ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K Po poštnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekar nar A. MOLL, c. in kr. dvorni zaiagatelj na nrjNAJl, Tuchlauben 9 V lekarnah na de želi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat zaznamovan * varnostno znamko in pod r.»isom t si -15 Svila za bluze od 6n kr do Ugld. 35 kr. za meter — zadnje novosti! — Franko in že zoearl-njeno na dom. Bogata izbira vzorcev s prvo pošto. — Tovarn« za a%llo Henneberff, Ziirleli. 6 27 4 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Taio-cbiDin Mtnra katera okrepčuje lasišče, odstranjuje luske in preprečuje izpadanje las. i steklenica z na* odom 1 krona. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d. Dež. lekarna Milana Leiisteka v Ljubljani, R isljeva cesta št. I poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jubil. mostu. 49 42 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 24. oktobra 1906. /o 4% 4° o *•/• 4°/, 4 V 4°' * o 41' o,-2 0 4» ,° 4f 0' 2 o * /o 3 10 A'- 0 ^ -j Naložbeni papirji. 4-2° o majska renta. . . -4*2J/o srebrna renta . . • 4°. avstr. kronska renta . . „ zlata „ . . ogrska kronska renta . „ zlata „ 0 posojilo dež. Kranjske 413° o posojilo mesta Spljet 4« o/ „ Zadar % bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . češka dež. banka k. o. 4°" . .• ž. o. 41 ,° o zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pest. kom. k. o. z 10 pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... n obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4" 0 prior, dolenjskih žel. . 3J „ prior. juž. žel. kup. 1 4' g avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 18601 5 . . . „ od 1. 1864 .... „ tizske...... zem. kred. I. emisije n ■ n n » , ogrske hip. banke . a srbske a frs. 100"— „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne » • • • Inomoške » . . . Krakovske , . • . Ljubljanske B . . . Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. n „ m . . • Rudolfove „ . . . Salcburške 0 . . . Dunajske kom. „ . . . Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigng....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Denar 98 30 99 70 98 75 116 10 94 35 11225 9860 10050 99 30 99 70 98 60 98 70 10010 104 70 100 20 99 75 100 — 100-100 — 99 90 99-50 3146U 100 — 204' -272 50 149 60 280 — 283 — 255 — 97 -160 — 2135 449-78-85-56 75 46 50 28 — 56-70 5 2 60 180 75 676 7f> !765 — 671 26 810 40 24175 704 -II 596 75 !| 679 50 j 280 — II 567 149 75 11-35 1913 2347 2406 117-50 9560 253 — 4-84 Blago 9K 50 *9 90 98 95 116 30 94 55 11245 99 60 101 50 100 30 100 70 99 10 99 iO 1C030 10570 106'70 100 20 100 20 100 20 101 — 100-~ 316 60 100 80 209 — 274 50 161 — 287 — 291 5J 263 — 105*— 161 — 23 35 469 — 8.V 92- -62 75 47-60 29'čO GO -76-512 50 181 75 677 75 17C5 — 67225 811 40 24*75 705 — 597-75 /797 -680-50 282 80 568 150 75 11 39 1915 2366 24 12 117-70 » 80 264 — Žitne cene v Budimpešti Dne 24. oktobra 1906. Pšenica za oktobet . . za 60 kg K Rž , oktober . . * f>0 , . Koruza , maj 1907 . . „ 6(> „ „ 0«es „ oktober . . „ 60 „ * JF.tf»Uf»v~ Zdržno. Meteorolositno porodio. Vrtina nad morjem 08-9. tiredoji »racnJ tlak 73e '.■ 7-<2 672 5- >4 6- 91 o J*. O opaso- Stanje barometra v mm o. *> a * Vetrovi Nebo 23. 24 9. xv. 7. *J. 2. pop. 7415 740 5 739 2 9 1 Hlab zahodi oblačne 6*6 brez vetrno megla 12 0 brezvetrno del. jasno Srednja včerajšnja temperatura: 'J 4 \ do< tale: 9 1° — Padavina v mm 00 Želod, suhe gobe, fižol, jabolka, divji kostanj, orehe ter sploh vse deželna pridelke plačuje najdražje ssss-i ANTON KOLENC v Celju. Naprodaj ste pod usodnimi pogoji dve enonadstropni Več se izve pri lastniku na Trnovskem pristanu št 14. 1633 26 razpošilja od 1 hI naprej Jože Janežič Stara vas, Bizeljsko pri Brežicah. Cena po dogovoru 3748—3 1 i i i i k t i Stanovanje z eno sobo, kuhinjo in drugim pripadki t*e odda z novembrom na Dunajski cesti št. 69. Ravnotam se odda tudi meblirana soba takoj, istotako se po ceni proda dobro ohranjen klavir. 3773—2 15» Poziv! Kdor si je izposodil iz Narodne tiskarne" letnike ISfel hi ».Slovenskega ]%aro€li«4* se nujno poživlja, naj Jili iieiiiiiclonaa * me. Lepo pohiitvo povsem novo se poceni proda v Predilmh ulicah St. 10, m. oadsir. O^l^da «e lahko vsak dan od 1. d<> 4. ure popoldne. 3K32 1 Ali imate luskioe na glavi in Vam izpadajo lasje? Ce je tako, pa poizkusite avetovnoznani Steckenpferd Bay-Rum Bergmanna & Ko. v Draždanih in Dećmu na Labi prej Bergmaauov originalni Sham-pooing U;ty-Kiim (znamka 2 škrata). Hitro se prepričate o izrednem učinku 2349 te izvrstne lasne vode. 9 V steklenicah po 2 K jo prodajata v Ljubljani: dmgerija a. KA^C in parf. O FETTICH-FRANKIIEIM. Najboljše In najbolj hranljive peči s trajno gorljivostjo. Velikanska kurilna moč. JfajfineJSa regulacija. Cenovni 1* zastonf. Ghr, Garms v Podmoklih (Bodenbach) 3835- i tvornica železnih peči. Tvorničko zalogo ima u Ljubljani ŠTEFAN HAGV na. Wodnikw¥em trna S* ===== I^njižna netfC5t: = Ljudmila Pollanec Poezije. V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti »Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. Priporočamo jo posebno slov. naobraženemu ženstvu. 54 99 Cena broft. K l%—, po pošti K 2*10, eleg. vez. K 3-—, po posti K 3*10. ZaložnUtvo L SCHVENTNER g UubUanl. Najcenejši nakup največjo zaloso 1X1 priporoča 3696—4 po najnižjih cenah brez konkurence J. KEBER UuNJana, Stari trs iteu. 9. strojepisec vešč koncipiranja, želi takoj spremeniti službo v odvetaiški pisarni. Ponndbe na uptavn^tvo ^Slov. Nar..Hub strojepisec". :->\:i 2 Lepo, donosno 8733 -3 posestvo v večjem farnem kraju na Dolenjskem, v bližini železnice, pripravno za trgo vino, gostilno, zalogo pna, za peka ali mesarui, se proda pO prav ugodnih pOCJOjiha — Več pove pisarna za pro met z zemljišči Jos. Perhauz v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18. S Čillt 3807—3 naj le kurimo? S Paulusoviuii salonskimi briketi iz kraljice Lujize prem ogokopa v Šleziji. Prešan iz najboljše kakovosti premoga (8000 kalorij kurilne moči) brez vsake primesi, v kockah po 1 kg. Nobenega smradu, prahu ali odpadkov, najpripravnejša kontrola in ureditev; za vsako kurjavo (1 ura 1 vinar) izborno primerno. Pošiljanje na zunaj jako pripravno, da, brez embalaže. Edini depot pri J. Paulinu, lastniku premogokopov v Ljubljani, Nove ulice 3. Tamkaj tudi zaloga najfinejšega trboveljskega kosovnega in orehovnega ter dolenjskega premoga. Zadnji dvefvrsti zaradi zelo nizke cene jako priporočljivi. Trboveljski orehovni premog služi v štedilnikih in pri likanju izvrstno. Na cele vagone po premogokopniških cenah. Telefon štev. 32. Prvo liubli.iiradniškogoso. društvo xr Ljubljani t razpisuje službo skladisčarjo oz. skladiščarice. Pismene ponudbe s točnimi pogoji je vložiti pri društvenem načelništvu dO 27. Oktobra 1906. Zahteva se kavcija 600 kron. Plača po dogovoru. VeČ se poizve v društveni pisarni Kongresni trg št. 12 od 6—7 ure zvečer. 3834 1 Šivilje in učenke se tako] sprejmejo. Ljubljana, Pred škofijo it 21, 38*5-2 1 se sprejmejo takoj pri stavbnikn F. Trumler, Ljubljana, Pred ško- IijO Št. 3. 8776—3 Papirnica na Reki išče za takojšen vstop 4 k papirnim strojem 3801—2 Mlad infeii zmožen slovenRke^a in nemškega jezika in izurjen v vseh pisarniških debh, želi takoj vstopiti v službo. Ponudbe pod „P. M. 29" poste restante, Ljubljana. ssac . v Novem mestu, Ljubljanska cesta. iz proste roke nova, moderno sezidana Stoji na najbolj prometnem kraju, ter je vsled te^a pripravna za V8aku obrt. Natančnejša pojasnila daje io prejema ponudbe lastnik 3bl8—2 Fran Pintar, gostilničar ravnotam. Oes. kr. avstrijske državne železnice. izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Odhod iz Ljubljane |a±. leL: 7-io z« o t Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. Trs>t c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf. Salcburg, Inoniost, Line, Budejevice, Praga. 7M7 tiutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. ii 30 pre p dn... Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel.. Trs! c. ki drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfesl ^ <.vec, Salcburg, Inomost, Bregenc i os popoido*j Osebni vlak \ v vo mesto, Straža-Toplice, Kočevj« 4 oo pou d a. Osebni vlak v s en: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel, Trst c kr. drž. žel.. Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-os zvečer Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 ivečor. Osebni vlak v smeri: Trbiž. io 23 ponoći Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano fui. ieL: 7- 09 zjutraj Osebni vlak iz Trbiža. 8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Goric t Linca Straž t oktobra 1906. leta. II 15 predjoidne. Osebni vlak iz c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 poocone Osebni vlak iz Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-*30 popo>dn<~. Osebni vlak iz Selctala Celovca, Inomosta, Moiiakovega, Beljak Trbiža, Gorice c. kr. drž ž.. Trsta c. kr. drž. z 8- 35 zv, čer. Osebni vlak iz Straže-Toplu Novega mesta, Kočevja. 845 {-«6«'. Qsebni vlak iz Prage, Linca Dunaja juž. iei, Celovca, Beljaka, Trbiža Trsta c. kr. drž. žel.. Gorice c. kr. drž. žel H'34 ponoči. Osebni vlak iz Pontabija Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. 1 Odiiod iz Lfubljane dri. kolodvor: 7 2« nutr^J. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne Mešani vlak v Kamnik. 7 to 2vofter. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 uo^ofii Mešani vlak v Kamnik. (Samt v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.; Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 6-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika 6-io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9- 55 ponoftl. Mešani vlak iz Kamnika. iSann v oktobru in le ob nedeljah in praznikih (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Naznanilo otuoritue. 1'soiam si vljudno naznaniti, da sem otvoril u Kolodvorskih ulicah štev. 35, 1. nadstropje z najnovejšimi stroji opremljeno delavnico za pletenj i in podpletuije moških in ženskih nogavic, jopičev, spodnjih hlač itd. sprejemajo se tudi vsa v to stroko spadajoča dela. Potrudil se bodem, cla ustreženi vsem p. n. nan čmkom točno in najceneje. Priporočam se za obila naročila. I S spoštovanjem J. KOLENC ■ J I^j^Toljaur^slsisc kreditna Toa.n.fe:3-" Podružnica v SPLJETU. v Ljubljani, Stritarjeve ulice Štev. 2. Podružnica v CELOVCU. Delniška glavnica H 9,000000*-. Rezervni zaklati K «00.000. sprejema od I. novembra t. I. vloge na vloine knjižice in na tekočI račun po 41/2%, ter je obrestuje od dne vloge do dne vzdlga; obenem zvišuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% na 4172%i začenši s I. novembrom t. U 3—122 17 1J 93 15