Zen* t Din o pid-vutóLvu Lijuoijana tvnatljeva ulic» 5. — relefon St, 3122. 3123, 3124 3125, 3126. inseritili oddelek Ljubljana. Selen-Durgova ul — Tel 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Gosposka ulica Ät 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon St 190 Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. r'oduì- s Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v Hiši dr Baumen rtneria Ponedeljska izdaja Uredništvo; Ljubljana: Knaljeva ulica 5. Telefoa St 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126 Ponedeljska trda ja »Jutra« utfcaja ysaV ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej In velja po poŠt prel emana Din 4.-, po raznaftai dh dostavUena Din V- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefot St 2440. Celje: Strossraayerjeva uL L TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p«, tarifo. noolnsklh financ V olajšanje gospodarskega položaja je finančni minister znižal banovinske doklade, črtal nekatere takse in ukinil takse na motorna vozila - Trošarina na premog in električno energijo je ukinjena - Trošarine vseh banovin se bodo stekale v skupen Sond Beograd, 31. marca p. Danes popol_dne je finančni minister g. dr. Milan Stoja-dinovič sprejel domače in tuje novinarje ter jim podal daljšo izjavo o svoji finančni politiki. Ker sedaj ni parlamenta, želi preko novinarjev obvestiti javnost o svoji politiki, podrobnejše pa jo bo pojasnil v novi Narodni skupščini, ko bo predložil državni proračun. Vlada je na svoji včerajšnji seji sprejela tri nove uredbe rn sicer uredbo o banovinskih proračunih, ki določa gotove meje za banovinske finance, dalje uredbo o ukinitvi taks za registriranje avtomobilov in o novi uredi- tvi taks za avtobusni promet ter končno uredbo o sladkorni pesi in o odnošajih med pridelovalci sladkorne pese in sladkornimi tovarnami. G. minister je med drugim izjavil: Jutri se začne novo proračunsko leto, ne samo za državni proračun, temveč tudi za banovinske proračune. O državnem proračunu bom govoril pri drugi priliki — sicer je pa že stari proračun podaljšan za prihodnje štiri mesece — danes bi pa želel samo seznaniti javnost z nekaterimi novostim, ki jih vsebujejo bano-vinski proračuni in ki se bodo jutrd začeli izvajati. Reforma banovinskih proračunov Pri pregledovanju predlogov za banovinske proračune za leto 1935/36 sem ugotovil, da dajatve, ki so jih banovine doslej pobirale za pokritje svojih izdatkov, kakor tudi tiste, ki so predvidene v posameznih proračunih za prihodnje leto, niso ravno v skladu z željami vlade o razbremenitvi prebivalstva in pravični razdelitvi finančnih bremen. Kar se daklad tiče, ki jih banovine pobirajo na podlagi davkov, so bile previsoke. Razen upravnih taks so bile tudi takšne, ki so imele dejansko značaj pravih davkov in so jih banovine često pobirale brez pravne in logične utemeljitve. EJanovInske trošarine s»o bremenile ne samo konsumno blago, temveč so bremenile tudi surovine za predelavo in s tem proizvodno silo. Skratka, fiskalni sistem banovin je znatno oviral gospodarsko delovanje prebivalstva in zaviral promet z blagom. Vse to je treba zdaj reformirati In izpremenfti. Na žalost so bili za prihodnje proračunsko leto, ki se začne 1. aprila, predlogi samoupravnih proračunov že pri koncu, ko sem prevzel resor finančnega ni'inisfcrstva, Zato mi ni bilo mogoče, da bi za izdelavo banovinskih proračunov o pravem času izdal potrebna navodila, "3a pokažem drugo smer temu delu, in sicer t duhu svojih načel in v skladu s sedanjimi razmerami. Pri pregledu osnutkov proračunov banoviin zaradi kratkega časa nisem mogel ničesar drugega doseči, kakor da sem v njim izvräil nekatera popravila, najpotrbenejša prvi mah. Hotel bi tudi uvesti neki red v finančnih odnoša-jih med državo in banovinami. Trudni sem se, da postavim dohodke banovin na čim racionalnejšo osnovo, obenem pa, da spravi mkar le mogoče banovinske proračune v najtesnejšo harmonijo z interesi narodnega gospodarstva. Znižanje doklad Pri izvajanju te zadane mi naloge sem pri potrjevanju proračunov za naslednje leto zavzel stališče, da se banovinske do-klade v nobenem primeru ne smejo povečati, nasprotno, kjer je le mogoče, naj se doklade znižajo na višino pod lanskimi. Tako so se znižale doklade v vardar-ski, vrbaski dravski, drinski, zetsk/l in primorski banovini. Izvzemši dravsko banovino znaša znižanje povsod celih 20%. Iste doklade, gibajoče se med 10 in 25% so pa ostale v dunavski, moravski in savski banovini. To znižanje doklad sem izvedel zaradi pretežno kmetskega značaja našega gospodarstva in glede na položaj, v katerem se to gospodarstvo nahaja. To sem storil tudi glede na naš davčni sistem, ki temelji vobče na načelu dohodkov in pridobitne sposobnosti davčnih objektov, medtem ko se na osebne dohodke prebivalstva prav nič ne ozira. Danes so zaradi gospodarske krize skoraj vse vrste naših davčnih predmetov tiko pritisnjene, da jim je težko prenesti že obstoječe dajatve zato ni moči niti raisliti da bi se kakorkoli še povečale. 2iato sem moral povsod izvajati redukcijo. Razen olajšav, storjenih poljedelstvu z delnim znižanjem katastralnega čistega dohodka, bo to novi znižanje doklad pri večini banovinskih proračunov za poljedelstvo nova olajšava. S to olajšavo se bodo v ostalem okoristili tudi vsi drugi davčni obvezanci, ki so podvrženi temu lo primerno ci'hu časa, je padalo z vsakim ie-tom. Min'itrski svet je na moj p>-edl< g odločil, da se ta taksa na motorna vozita letos s 1. aprilom popolnoma ukine in sicer tako državna kakor tudi banovinska. Kar se tiče dohodka, upam, da bo povečano število motornih vozil prišlo do izraza v obliki takse na bencin, ki bo dala, čeprav se ne povečuje, vendarle državi in banovinam polno nadomestilo. Ostajajo samo še občinske takse za registriranje, ki pa so povsem neznatne in nisem nikjer dovolil, da bi se povečale napram lanskemu letu. Razen taks na avtomobile sem ukinil tudi takse na dvokolesa (bici-kle), fijakarje in polfijakarje. Znano je, koliko je bilo nezadovoljstva po vaseh zaradi takse na vozove s peresi. V novi uredbi je po ukinjenju teh taks urejeno še drugo važno vprašanje, ki se tiče potniškega prometa z avtobusi. Z zakonom od 18. februarja leta 1934 je bila uvedena taksa 15=. Pozneje se je videlo v praksi, da je ta taksa previsoko odmerjena. Po najnovejših podatkih zveze avtobusnih podjetij je očividno, da ta podjetja res naglo nazadujejo in da je povišanje prevoznih cen v sedanjem času nemogoče. Kraljevski vladi ne more biti vseeno, ali obstoja promet v krajih, kjer še ni železnic. Da bi se to vprašanje vsestransko proučilo, sta bili v finančnem mini- strstvu dve konferenci, ter smo na predlog zastopnikov prometnega ministrstva razdelili vse avtobusne proge v tri kategorije in sicer: konkurenčne železniškemu prometu, deloma konkurenčne in ne-konkurenčne. Takso je zmanjšana za prve od 15 na 10%, za druge na 5%, dočim so tretje popolnoma proste. Razen tega ne bodo osebe, ki opravljajo avtobusni promet, obre-menjevane z davkom na poslovni promet. Da se avtobusni promet ne bi oviral s kontrolo finančnih organov, je določen enostaven in olajšan način plačevanja taks tako državnih kakor banovinskih potom pavšala glede na število prevoženih kilometrov. Vri ti ukrepi streme za tem, da bi se podjetja, ki so prevzela nase pospeševanje prometa v raznih delih kraljevine, kjer ni železniškega omrežja, podpro posredno tudi od države z namenom, da se razvijejo do zadostne višine, potrebne za gospodarski in turistični razvoj teh krajev. Upam, da bomo s sorazmerno malimi žrtvami dosegli velik uspeh v pospeševanju avtomobilskega prometa. Končno določa nova uredba znižanje trošarine na plinsko olje. Plinsko olje je pogonsko sredstvo izključno za industrijo in brodarstvo ter se je ob priliki uvedbe državne trošarine upoštevala višina stopnje, ki jo more ta predmet prenesti in ki ne bi ovirala poslovanja velikega dela naše industrije, počenši od mlinske pa do električnih central. Zato je bila tudi tu potrebna korektura, s katero sa ta državna trošarina zmanjšuje od 100 na 20 Din za 100 kg. Tudi ta uredba bo jutri objavljena v Službenih novinah. Ministrski svet je končno soglasno sklenil uredbo gospodarskega značaja, ki se tiče ureditve pogojev proizvodnje, prodaje in odkupnih cen sladkorne pese. Ta uredba prepušča ministrom za finance, kmetijstvo ter trgovino in industrijo, da posebej določijo pogoje pogodb o saditvi med tvornimicami in proizvajalci pese. Kakor ostale, bo tudi ta uredba objavljena jutri v »Službenih novinah«. Kakor vidite, predstavljajo te tri nove uredbe poleg nekaterih odlokov finančnega ministra v zvezi z njimi nov napredek v vrsti ukrepov za zbolišanje narodnega gospodarstva in so nov dokaz, da vlada g. Bogoljuba Jevtiča energično ter naglo izvaja svoj gospodar-ski nrogram. Druge zadeve Po tej izjavi je g. minister dr. Stojadi-novič odgovarjaj na vprašanja novinarjem: Na vprašanje, kakšen je sedaj položaj na naših borzah in kdaj bodo izdane obveznice, najavljene v uredbi o javnih delih, je g. minister izjavil: Narodna banka teh obveznic še ni izdala ker so javna dela sedaj v fazi licitacij. Za zgraditev velikih mednarodnih in tuj-skoprometnih cest so tehnične priprave že gotove in razpisane licitacije za posamezne odseke. V kratkem bodo razpisane tudi licitacije za zgraditev predvidenih železniških prog. čim bo točno znano, kolikšna sredstva bodo potrebna, bodo izdane obveznice, a to bo približno čez mesec dni. Te obveznice pa ne bodo prišle na trg in ne bodo obremenile nagega tržišča vrednostnih papirjev in torej ni mogoče govoriti o kaki inflaciji državnih papirjev. Izdaja teh obveznic ne bo prav nič vplivala na tečaj drugih državnih papirjev. Te obveznice bodo ostale v glavnem v rokah sorazmerno malega števila ljudi in se na borzah sploh ne bodo prodajale. Kar se tiče položaja našega dinarja, moram na-glasiti, da se je dvig, ki je nastal ob koncu preteklega in v začetku letošnjega leta, ohranil. To je znak zaupanja v gospodarsko in finančno politiko sedanje vlade, če se od časa do časa pojavijo manjša ali večja nihanja, je to najboljši znak, da je borza svobodna. Potrebno je, da se na borzi registrira in občuti vznemirjenje kot posledica posameznih važnih dogodkov. Borza mora biti barometer. Tak barometer so tudi naše borze. TO se je videlo zlasti ob priliki revolucije v Grčiji. Za časa revolucionarnih dogodkov SC J€ čutilo na borzah vznemirjenje, ki pa je takoj prenehalo, ko je bila revolucija končana. To je normalen pojav in moja želja je, da bi ostale borze vedno tako svobodne. Netočne so vesti, ki se širijo od časa do časa o nekaki intervenciji javne roke, ki kupuje na borzah za račun države. Takih nakupov sploh ni. Ce pa štiri velike državne banke kupujejo na borzah, kupujejo to za svoje potrebe ali pa za potrebe svojih klijentov. Kadar pa država potrebuje tuje devize, jih kupuje, toda kot navaden komitent. Tečaji na borzah so popolnoma realni in smo s sedanjim stanjem lahko zadovoljni. Na vprašanje, ali bo imel padec Belge kake posledice tudi pri nas, je finančni minister izjavil, da je to docela notranja zadeva Belgije, ki pri nas ne more imeti nobenih posledic, tem manj, ker z Belgijo nimamo večjih trgovinskih zveze in tudi devize naše Narodne banke niso naložene v belgijskih frankih. Vprašanje, ali je že izvršena uredba o revolwing-kreditih Narodne banke, je minister potrdil. Francoski Narodni banki je bilo že izplačanih 314 milijonov francoskih frankov. Pri francoskih bankah in finančnikih je v tem pogledu našel polno razumevanje. Prav tako je vrnjenih tudi že 10 milijonov na račun posojila ki ga je najela svoječasno uprava državnih monopolov za financiranje pridelka tobaka ter za kar je bilo zastavljeno nekaj zlata Narodne banke in večja količina tobaka, ki pa je ostal v naših skladiščih. Ta transakcija je omogočila znižanje obrestne mere. Ob koncu je finančni minister podčrtal, da zlata podlaga Narodne banke vedno bolj narašča ter se vsak dan dviga za več kilogramov zlata, ker Narodna banka pokupi vse zlato, ki se pridela v državi. * Proračunska dvanajstina za dravsko banovino Ljubljana, 31. marca. d. Z današnjim dnem je potekla veljavnost banovinskega proračuna za leto 1934/35. Ker novi bano-vinski proračun, sprejet na zadnjem zasedanju banovinskega sveta, po finančnem ministrstvu še ni potrjen, je ban g. #r. Ptic na osnovi uredbe o upravi premoženja in budžetiranju banovin izdal banovinsko uredbo, s katero se za mesec april podaljšuje stari banovinski proračun v iznosu ene dvanajstine predvidenih dohodkov in izdatkov. Minister dr. Kojfc o majskih volitvah Velik volilni shod v Skoplju Beograd, 31. marca. p. Za danes sta bila napovedana velika banovinska volilna shoda v Skoplju in Petrovgradu, na katerih bi imeli govoriti člani vlade. Shod v Petrovgradu so morali zaradi skrajno slabega vremena odpovedati, shod v Skoplju pa se je vršil ob udeležbi mnogo tisočglave množice. Na shodu v Skoplju je govoril minister pravde g. Dragutin Kojič, ki je prispel že sinoči v Skopi je. Na kolodvoru v Skoplju ga je pozdravil na čelu raznih organizacij skopski župan g. Mihajlovič. Danes dopoldne je minister g. dr. Kojič najprvo sprejemal razne deputacije, ob 11. dopoldne pa je bil na velikem trgu Kralja Petra javni shod, na katerem je minister g. dr. Kojič govoril o programu vlade ter o ciljih in smernicah dTžavne in narodne politike. Shodu je prisostvovalo okrog 20.000 ljudi iz Skoplja in skopskega j sreza ter številne delegacije iz vseh sre-zov vardarske banovine. Množica je navdušeno vzklikala Nj. Vel. kralju, Jugoslaviji ter državnemu in narodnemu edin-stvu. Shod je otvoril predsednik skopske občine g. Mihajlovič, ki je pozdravil ministra dr. Kojiča, kateremu je množica prirejala ovacije, ko je povzel besedo. Minister dr. Kojič se je uvodoma najprvo spomnil blagopokojnega kralja Uedini-telja, tvorca Jugoslavije, nato pa je med drugim dejal: Pomen petomajskih volitev Volitve 5. maja niso navadne volitve. Ne gre za zmago te ali one stranke, za zmago te ali one volilne liste, za zmago tega ali onega političnega kandidata: Gre za poslednjo in dokončno zmago nečesa, kar je nad strankami in političnimi interesi, nad interesi posameznih kandidatov. Gre za zmego tiste linije državne in nacionalne politike, ki jo je s svojo plemenito krvjo orisal naš veliki kralj, (vzkliki Slava mu!). Nikdar ne povedo narodu moško in odkrito, kaj prav za prav hočejo, kateri je njihov pravi namen, prvo glede narodnega in političnega življenja, in dru-og, še važnejše, ker se politična svoboda ne meri na grame kakor kruh, kakšne ukrepe predlagajo za olajšanje sedanjega težkega položaja. Fronta političnih ekstremistov Poslednje dni se je ustvarilo volilno politično sodelovanje iz skupin z vsemi mogočimi cilji. Tiho govore vse tisto, česar ne žele, toda ne tiho ne na glas ne povedo tistega, kar žele, zakaj ničesar skupnega ne morejo želeti v takšnih skupinah, ki so nastale samo za volitve. Kaj more biti skunega v skupinah, kjer se zbirajo deli od skrajnega komunizma do skrajnega eks-tremnega šovinizma, od skrajnega revolu-cijonarštva do zastopnikov skrajne krute oblike vladanja, od skrajnega irealizma do skrajnega realizma?! (Glasno in dolgotrajno viharno odobravanje). Nasprotje negotovosti in meglenosti pravih ciljev naših političnih naSprontikov smo mi v proglasu kraljevske vlade, izdanem volilcem pred kakimi 20 dnevi, jasno in glasno rekli; kaj želimo in kaj hočemo glede naše državne ureditve in glede gospodarskega in finančnega programa, za katerega se mislimo boriti v tej težki gospodarski krizi, ki pritiska tudi nas narod. G. minister je nato omenil razne ukre- pe vlade m nadaljeval: Z jasno določenimi političnimi, gospodarskimi, finančnimi in upravnimi cilji, ki jih pred nikomer ne skrivamo, in ki smo jih ne samo odkrito razglasili v našem proglasu, temveč smo jih tudi pri vsaki drugi priložnosti odkrito in moško zagovarjali, prosimo naroda podpore in vzpodbude (viharno in dolgotrajno odobravanje). S pravicami naroda se ne trguje V vseh vprašanjih državnega bi narodnega življenja so možni bratski dogovori in sporazumi razen glede osnov državne in narodne politike, na katerih zdaj temelji in bo zmerom počivala naša državna skupnost (viharno in dolgotrajno odobravanje in ploskanje). Ne more biti političnih pogajanj, mešetarjenj in trgovanj, kadar gre za državno in narodno edinstvo ter unita-ristično ureditev naše državne skupnosti. (Ponovno dolgotrajno odobravanje.) V svojem nadaljnjem govoru je minister dr. Kojič razvil svoj program kot kandidat v Skoplju ter ob koncu pozval vse, naj gredo 5. maja složno na volišče vodeni od misli, da korakajmo pod geslom: »Naprej zastava slave!«, da bo naš zedi-njen narod vedno slavil radosten »Lepo našo domovino« poveličano in osvobojeno, da nam bo vedno naš stari »Bog pravde«. Zaključne besede ministra pravde dr. Kojiča je množica sprejela z navdušenim odobravanjem ter vzklikanjem kraju, kraljevskemu domu, Jugoslaviji, državnemu m narodnemu edinstvu, predsedniku vlade Jevtiču. kandidatu ministru dr. Kojiču ter vsem članom kraljevske vlade. Rmmsnski oficirji v Beogradu Beograd, 31. marca AA. Dopoldne j© delegacija oficirjev 2. romunskega gard-nega polka kralja Aleksandra obiskala grob neznanega junaka na Avali in položil srebrn venec z emblemi polk. Svečanosti so se udeležili vsi delegati s komandantom polka Aleksandrom Orsea-nom in rumunskim vojaškim atašejem Kretulescom na čelu, nadalje zastopniki naše vojske general Dragomir Pavlovió, pomočnik komandanta mesta Beograda, polkovnik Živorad Štefanovič za generalni štab in podpolkovnik Bogdanovič za kraljevo gardo. Po položitvi venca je romunski oficirski delegaciji v prostorih hotela »Avala« kapetan 1. klase Milan Prosenc v kratkem predavanju obrazložil bitke, ki jih je imela srbska vojska Okoli Beograda in Avale, obenem pa podal kratek pregled vojn od leta 1914 do 1918. Polkovnik Oreeanu se je zahvalil za temeljito obrazložitev, pri čemer je poudaril, da je bilo njemu in oficirjem njegovega polka znano, s kolikim pogumom se je borila srbska vojska, tem bolj, ker je imel polk kralia Aleksandra I srečo, da se je boril v Rumuniji. na Dobra-dži poleg srbske vojske. Ob 12.30 ie Nj. Vis knez Pavle sprejel romunske oficirje v posebni avdijenci Po avdiienci so obiskali komandanta kraljeve garde, nato pa so imeli v Oficirskem domu skupen obed. Prvi ukrep! za uveddbo obvezne telesne vzgoje Te dni bo stopila v veljavo nredba o ustanavljanju In delovanju prazniških tečajev in še nekaterih določb zakona o obvezni telesni vzgojL Beograd, 30. marca. AA. življenje je s stališča boja za obstoj in napredek od leta do leta težavnejše. Duhovi si prizadevajo, da te težave čim bolj odstranijo, da olajšajo človeku trpljenje In ublaže posledice vratolomnega lova za napredkom. Človek je tisti, ki pospešuje napredek v vsakem pogledu, on hoče doseči nekaj več in boljše, kakor je bilo doslej, in vse to zaradi človekove blaginje. V tem neprestanem napornem prizadevanju za zboljšanje v&eh vrst se duhovi hitro utrudijo, moč duha in telesa pa izčrpa. Premagati je treba ogromne napore, prebroditi velike stiske, stopati po trnjevih potih proučevanja novih metod, treba je z žuljavimi rokami oprezno zidati boljšo bodočnost. Vsa naša prizadevanja streme za blagor tistih, ki prihajajo za nami. »Na mladih sloni svet« in zato smo starejši dolžni dati mladini v prvi vrsti, kar smo ji dolžni, še bolj pa, kar jo bo čimbolj usposobilo, okrepilo in utrdilo, da ohrani, kar smo ji najlepše, naj-idealnejše in najbolj bleščeče dali z žulja-sto roko in s krvjo svojega srca — zlato svobodo in čudovito domovino, močno in snažno Jugoslavijo. Ce hočemo, da se bo naša mladina pravilno razvijala v vseh napredkih in koristnih smereh življenja, dela in napredka, če hočemo, da jo usposobimo za vzvišene naloge, ki jo čakajo, ko bomo mi sklonili pleča pod tovorom skrbi in let, ji moramo dati vse, kar je potrebno za izpolnjevanje v vseh smereh, in tudi tisto, česar morda mi sami nismo imeli. Za premaganje vseh naporov in stisk, na katere naletimo v življenju in pri delu, je človeku najpotrebnejše krepost značaja in duševna in telesna moč. Za denar se to troje ne kupi; iz knjig se to ne da naučiti, z gledanjem se ne da doseči. Danes je nesporno dognano, da se najhitreje in najzanesljiveje doseže značaj in duševna ter telesna moč z vzporednim od-gajanjem duše in telesa. To je razlog za uvedbo zakona o obvezni telesni vzgoji, ki sam pravi: »V svrho telesne, moralne in nacionalne povzdige mladine se uvede obvezen pouk telesne vzgoje ...« Od 2. februarja lanskega leta do teh dni so proučevali možnosti uvedbe tega toliko potrebnega zakona, žalostna resnica, da se komaj 8 % vse naše mladine briga za svojo telesno in duševno vzgojo, nas je vzpodbujala, da takoj po uvedbi resora ministrstva za telesno vzgojo naroda spravimo v življenje zakon o obvezni telesni vzgoji. V tej smeri bo te dni objavljena v »Službenih novinah« in stopila v veljavo uredba o ustanavljanju ln delovanju prazniških tečajev in o izvedbi drugih določb zakona o obvezni telesni vzgoji. Mnogo je vzrokov, po večini neupravičenih, da se naša mladina zaradi svoje moralne, nacionalne, duševne in telesne okrepitve ne udeleži dela v organizacijah za takšno vzgojo. Da se ji priložnost, da v prazniških tečajih okrepi in utrdi duha in telo. Toda mi še nimamo zadosti strokovno izobraženih učiteljev za telesno vzgojo, zlasti ne učiteljev dobrih pedagogov in metodikov, še manje pa zdravnikov za zdravstveno nadzorstvo, ki se spoznajo pri učinku posameznih panog telesnih vaj, in ki so sposobni za strokovno proučevanje, strokovne nasvete in močnejši vpliv na razvoj, napredek in izpopolnitev sporta. Prav majhno je tudi število telovadišč, igrišč, dirkališč, domov in drugih potrebnih prostorov, naprav in sredstev, ki so neobhodno potrebne za vsestransko sistematsko telovadbo in vpliv na duha. Ta dva razloga sta nas vodila, da z uredbo uvedemo za zdaj obvezen telesni pouk v prazniških tečajih samo v mestih, predvidenih z zakonom o mestih in občinah od 12. junija 1934. Omenjena mesta imajo pogoje in možnost za ustanovitev prazniških tečajev. Sokolska društva, najbrže pa tudi nekatera športna združenja bodo brez dvoma mestnim upravam neprecenljive koristi pri organizaciji ' prazniških tečajev in pri izvajanju pouka obvezne telesne vzgoje v istih tečajih. A ne samo to. Uredba poudarja tudi posebno važnost ln potrebo po sporazumu mestnih uprav z upravami krajevnih sokolskih enot, tako glede učiteljev obvezne telesne vzgoje, kakor glede telovadnic in sredstev za pouk. Vemo, da bi bilo mestnim upravam v sedanjih gospodarskih razmerah popolnoma nemogoče, da bi v tako kratkem času ustvarila vse tisto, brez česar si pouka obvezne telesne vzgoje ne moremo niti predstavljati. A ker imamo že vse potrebno v sokolskih in nekaterih viteških in športnih organizacijah, je razumljivo, da se bo z združenimi silami tudi na tem polju močneje čutil vpliv skupnega prizadevanja. čeprav uredba odreja za zdaj v mestih po zakonu o mestnih občinah obvezno uvedbo prazniških tečajev, tako da se pouk obvezne telesne vzgoje začne 2. junija t. 1., lahko vendarle prazniške tečaje ustanavljajo in vrše v njih pouk tudi druga mesta in vasi, kjer so dane možnosti za to. Te možnosti pa niso nepremagljive, po večini so izvedljive z voljo in energijo. V krajih, kjer so sokolska društva in močnejše sokolske čete ali pa napredna viteška in športna združenja, se morajo občinske uprave nasloniti na upravo omenjenih društev, da jim bodo uredile in vodile pouk v prazniških tečajih. Računamo s tem, da bodo mnoge občinske uprave pravilno pojmovale vlogo in važnost moralne, nacionalne in telesne vzgoje mladine in da bodo iz lastne pobude, naslanjajoč se popolnoma na krajevne sokolske, viteške in športne organizacije, izvedle v svojih občinah obvezen telesni pouk in s tem popolnoma izvršile nalogo, ki jim jo nalagajo določbe čl. 20 zakona o obvezni telesni vzgoji. Program pouka obvezne telesne vzgoje je sicer zelo pester in mnogostranski, vendar je tako lahak, prepričevalen in možen brez večjih poučnih sredstev, da ga vsak večletni sokolski telovadec z lahkoto in zanesljivostjo more izvesti. Ta program obsega tri skupine pouka: Prvo skupino tvori moralna i nacionalna vzgoja; druga skupina je splošna telesna vzgoja (vaje oblikovanja, vaje učinka in estetske vaje) in tretja skupina vaje v vrstah in izleti. Posebej se bodo vadili dečki od 11. do izpolnjenega 14. leta: od 15. do izpolnjenega 17. leta in od 18. do izpolnjenega 20. leta. V vsaki skupini se vaje izbirajo in pre- hajajo na druge, na najslabše in na tiste, ki imajo najmanj let. Zdravstvenim pogojem je posvečena posebna skrb, pogostim pregledom bo pa posvečena pozornost vseh obvezancev, posebno slabo razvitih, bledih in tistih, ki se naglo utrudijo. Taki bodo oproščeni nekaterih vrst teh vaj. Zdravstveno nadzorstvo in higijenske ukrepe odreja pravilnik o oceni sposobnosti obvezancev obvezne telesne vzgoje. Obvezne telesne vaje v prazniških tečajih se bodo vršile vsako nedeljo, izvzemši, kadar so ob nedeljah državni in veliki verski prazniki vseh veroizpovedi. Pouk traja poldrugo uro do dve uri, začetek in konec pouka pa določijo krajevne mestne uprave sporazumno z učitelji in duhovniki, kjer so prazniške šole, pa tudi z upravniki teh šol. Uredba o ustanavljar ju in delovanju prazniških tečajev ima namen, da bi mladina svojo telesno vzgojo vršila v prvi vrsti v sokolskih, viteških in športnih organizacijah, ker mislim, da je i zanje i za njene starše in delodajalce, posebno pa za nedeljske šole mnogo primernejša telovadba v večernih urah dvakrat do trikrat na teden, kakor pa v nedeljah ob jutranjih urah. Nedeljsko popoldne se v mestih v nobenem primeru ne sme in ne more mladini vzeti, da bi se takrat vršile c ' vezne telesne vaje. To se sme zgoditi samo pri izletih in posebnih vajah, kadar bi pouk moral in utegnil trajati ves dan; a tudi to se ne sme zgoditi več kakor enkrat ali dvakrat na leto. če starši, skrbniki, delodajalci in upravniki nedeljskih šol izprevidijo, da je za mladino, ki je podvržena obvezni telesni vzgoji, ugodneje, da se uri v večernih ali jutranjih urah v sokolskih in drugih viteških in športnih društvih, takrat ne samo morajo svetovati svoji mladini, temveč s« morajo tudi pobrigati, da bo mladina točna in v redu delala v teh društvih. Znanost je dognala, da se tudi po napornem dnevnem duševnem in telesnem delu z lahkimi in primernimi vajami doseže lažji in hitrejši odpočitek in svežost duha in telesa. Zato ne bo škodljivo, če se mladina pošilja na ure moralne, nacionalne in telesne vzgoje tudi po rednih vsakdanjih poslih. Toda najboljše je in obenem je dokaz res iskrene brige za mladino, če roditelji, skrbniki in delodajalci opraste mladino vsakega drugega dela v času, ko imajo biti pri uri svoje telesne vzgoje v sokolskih, viteških in športnih organizacijah. Vse te organizacije odrejajo tire pouka ravno po možnosti tako, da lahko največji del mladine sodeluje pri teh telesnih vajah. Tako pač ni težko dognati, kdaj se začno in kdaj se končajo ure telesne vzgoje v omenjenih organizacijah za telesno vzgojo in mladini dvakrat na teden dati prosto po eno uro za njeno telesno vzgojo. Pohvalno bi bilo iti še dalje v skrbi za pravilno in dobro moralno, nacionalno in telesno vzgojo mladine. V ta namen naj bi starši, skrbniki in delodajalci od časa do časa prišli na te vaje; sokolska, viteška in športna združenja bi s posebnim veseljem in zadovoljstvom sprejela to zanimanje starejših za delo njihove mladine. V kolikor ne bi bilo mogoče delo posameznikov za njihovo telesno vzgojo v sokolskih, viteških in športnih društvih, se jim daje priložnost, da to store v prazniških tečajih. Tudi ti tečaji bodo pod strokovnim vodstvom in nadzorstvom ter bodo mladini dali vse tisto, česar ji je treba pri vsestranski telesni vzgojL Ne bi rad videl, da bi se pri telesni vzgoji mladine pojavili primeri, kjer bi morale stopiti v veljavo določbe zakona o obvezni telesni vzgoji, ki govore o izogibanju, nerednem obiskovanju pouka in drugih delih, za katera so določene zelo stroge kazni. Telesna vzgoja mladine se ima izvršiti tako, da se v teh urah razvedri duh in osveži telo. To se bo pa le tedaj zgodilo, če bodo vsi, mladina in njihovi starši, skrbniki in delodajalci, občinske uprave in učitelji iskreno pojmovali potrebo po telesni vzgoji mladine in se temu delu posvetili kar naj-vestneje z zavestjo, da je to delo velikanske važnosti in usodnega pomena za zdravje duha in telesa — in tako tudi za napredek drage nam domovine in naroda. Napetost v Abesiniji London, 81. marca. AA. V angleški Somaliji so ukinili dopuste angleških oficirjev. Ta ukrep so vojaške oblasti izdale zaradi izredno napetega položaja na italijan-sko-abesinski meji. Ker 60 snoči krožila poročila o prekinitvi italijansko-abesinskih pogajanj, je neka ugledna uradna osebnost izjavila novinarjem, da je še zelo daleč od prekinitve neposrednih pogajanj z Abesin.jo. Požar v poljskem zunanjem ministrstvu Varšava. 31. marca. AA. V veži palače zunanjega ministrstva je izbruhnil požar. Gasilci so požar po eni uri pogasili. Gmotna škoda je znatna. Bolgarski demanti Sofija, 31. marca. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča, da so od začetka do kraja izmišljene vse vesiti o nekih neredih in celo vstajah na Bolgarskem, ki so jih razširili s prozornimi nameni nek prizadeti krogi. V vsej državi vlada popoln erd. Prav tako demantirajo vesti o nekih baje nameravanih spremembah v vladi. FIlm Z. K. D. ELITNI KINO MATICA Samo še danes ob >43. popoldne J ARMILA BERANKOVA v prekrasnem češkem velefilmu „MLADA SRCA — MLADA LJUBEZEN11 (REKA) Vstopnina: 3.50. 4.50, 5.50, 6.50 Smrtna nesreča v Savinjskih planinah Na Brani je zdrvel v prepad 26 letal Mirko Mulej Iz Ljubljane Ljubljana, 31. marca. Iz Kamnika je bilo uredništvo »Jutra« danes opoldne telefonično obveščeno o smrtni nesreči, ki se je dopoldne primerila na Brani. Žrtev letošnje prve katastrofe v Kamniških planinah — tako se je glasilo poročilo — je Mirko Mulej, uslužben v ljubljanski veletrgovini Pre-log. Odpravil se je bil zjutraj s tovarišem Jožetom Knafličem na planine. Na Brani pa mu je spodrsnilo na snegu in je z grmel v prepad, kakih 300 do 400 m globoko. Spremljevalec se je k sreči rešil. Videl je, kako je Mirko bliskovito zdrvel navzdol in v globini negiben obležal. Očividno je bilo, da je bil padec smrten. Knaflič je takoj nato pohitel v Kamniško Bistrico, kjer je oskrbnik doma g. Uršič brez obotavljanja zasedel kolo in se popeljal v Kamnik h načelniku reševalne ekspedicije SPD Maksu Koželju. Ker spada kraj, kamor je zgr-mel ponesrečenec, v območje celjske reševalne ekspedicije in ker je prenos preko Sedla zaradi snega, ki ga je tam gori še precej na debelo, skoro nemogoč, je bila celjska podružnica SPD obveščena o nesreči. Staršem pokojnega, ki bivajo na Gorenjskem, pa je bila tragična smrt sina brzojavno sporočena iz Ljubljane. Mirko Mulej se je rodil 4. januarja 1909 v Potokih, občina Koroška Bela. V službo v Prelogovi veletrgovini je stopil 1. septembra 1928. Tri leta pozneje je moral k vojakom. Ko pa je odslužil svoj rok, ga je šef tvrdke radevolje sprejel nazaj, ker je bil mladenič vzorno pošten in marljiv. Ravno preteklo soboto ga je šef povišal v službi, postavil ga je za zaupnika in mu zvišal prejemke. Vse svoje proste dni je Mirko izkoristil za izlete v prirodo. Bil je navdušen planinar in smučar. Ni bilo sobote ali praznika, da ne bi hitel z nahrbtnikom, s cepinom ali s smučkami v gorenjsko stran. Stanoval je v Delavskem domu in tu so ga prijatelji in sostanovalci večkrat opozarjali, naj bo previden. Ah kaj, jim je nasmehljan odgovarjal, zame ni nič lepšega na svetu, kakor izlet v planine, žal se je slutnja katastrofe tako naglo izpolnila. Pokojnik je obležal blizu tam, kjer sta se lani ponesrečila Jezeršek in černičeva. Smrt Mirka Mule ja je vzbudila pri vseh, ki so ga poznali, globoko obžalovanje. »Bil je res vzoren uslužbenec, zelo ga je škoda,« nam je zatrdil g. Prelog. Spremljevalec pripoveduje Priča nesreče Knaflič nam je zvečer pripovedoval : V soboto sem se s popoldanskim vlakom odpeljal v Kamniško Bistrico z namenom, da naskočim Brano. Prenočil sem v domu v Kamniški Bistrici, kamor noči prišel tudi Mirko Mulej. Zju-nas je sestalo pri zajtrku več tu.-òtov in razgovarjali smo se glede izletov. Mulej je sedel kraj mene in omenil sem mu, da pojdem na Brano. Tudi on je imel v mislih naskok na Brano in zato me je prosil, če se mi lahko pridruži. Okrog 7. sva odrinila iz koče, a nama. se je pridružil še tretji, s katerim sva se tudi slučajno seznanila v domu. Mulej je bil opremljen s cepinom, na nogah je iimel dereze, jaz pa sem imel dive smučarski palici in dereze. Naš tretji slučajni spremljevalec se je od naju ločil na Kamniškem sedlu, kamor smo prišli ob pol 10. Sneg, s katerim so planine še precej debelo pokrite, se je pričel pod Klinom. Bil je od začetka prav dober za hojo, skoraj srež. Na sedlu je divjal hud vihar, ki je pa popustil kmalu potem, ko sva prišla na sne-žišče pod Brano. Vreme ni bilo preveč prijazno, skoraj mrko. Mulej je šel pred mano kake 4 m. Pri hoji sem opazil, da ni popolnoma siguren. Namesto, da bi stopal s celim stopalom, je stopal samo na ròbove. Sneg je postajal vedno trši, skoraj leden. Ko sva prečkala silno strmo, skoraj do 40 stopinj nagnjeno snežišče, je Mulej naenkrat kliknil: — Pazite! To je bila njegova zadnja beseda, revež gotovo ni slu^l, da so njegove minute štete. V tem hipu ga je namreč spodneslo in začel je počasi drseti po ledeni skorji. Z grozo sem videl, kako se je opotekel in se skušal s cepinom zasidrati. Napravil pa je pri tem usodno napako, da je cepin zagrabil spodaj, namesto pri glavi. Ko je namreč zamahnil v sneg, mu je cepin kair iztrgalo iz rok in njegova usoda je bila žal zapečatena. Kotalil se je po strmem snežišču z vedno večjo hitrostjo in drsel kakih 100 m, nato mi je pa izginil izpred oči. Bil je grozen trenutek, postalo mi je tesno pri srcu. Takoj pa sem se streznil in počasi ter z veliko previdnostjo sem šel na rob stene, da vidim, kaj je z njim. Videl sem ga precej globoko, ležal je na snežišču pod steno z razprostrtimi rokami in nogami. Nekaj časa sem zrl v prepad, da H videl. Se se bo ganil. Toda ni se premaknil. Sestop do njega mi je bil nemogoč, ker nisem imel na razpolago cepina. Potrt sem se odpravil v Bistrico, da tam sporočim žalostno strašno vest. Spotoma sem srečal na Kamniškem sedlu nekega turista, ki sem mu povedal o nesreči, nato pa sem pohitel v Bistrico, kjer sem prijavil nesrečo. Nato je g. Koželj telefonično obvestil iz Kamnika Celje, kjer so takoj organizirali reševalno ekspedicijo. Franjo Podboršek je našel mrliča Turist, ki ga je srečal Knaflič na Kamniškem sedlu, je bil Franjo Podboršek iz Šmartnega 21 pri Ljubljani. Bil je opremljen s cepinom in zato je kljub veliki nevarnosti za svoje življenje tvegal, da poišče ponesrečenega Mule ja. Videl je kraj, kjer je zdrsnil nesrečni Mulej in kmalu nato je našel njegov cepin, ki ga je vzel s seboj. Na strmem poledenelem pobočju je več nego eno uro sekal stopnice in tako polagoma ter vedno v veliki nevarnosti dospel do Mu-leja. Ponesrečeni Mulej je drsel najprej kakih 80 do 100 m po snežišču, nato je od letel čez prepad, drsel še kakili 200 metrov, naposled je pa obležal na plazu nad Okreš(jem. Podboršek ga je našel ležečega v znak, z nazaj sklonjeno glavo, roki in nogi je imel razprostrti. Podboršek ga je otipal in zdelo se mu je, da ima najbrž eno roko zlomljeno. Videl je tudi, da krvavi skozi nos in usta, v obraz je bil pa že ves posinel, a nogi je imel trdi. Kljub temu ga je skušal Podboršek z umetnim dihanjem obuditi k življenju. To se mu niti po enournem naporu ni posrečilo. Podboršek je vztrajal poldrugo uro pri mrtvecu in čakal, če se morda kdo ne pojavi na Sedlu. Ker pa le ni bilo nikogar, je odšel na Okrešelj, kjer je pa našel kočo zaprto. Vzel je mrtvecu njegov nahrbtnik z denarjem in fotografskim aparatom ter drugim inventarjem, nato pa je krenil v Kamniško Bistrico, kamor je prišel ob 16.20. Tam je sporočil, da je našel mrtveca in točno označil njegovo lego, da bo imela reševalna ekspedicija, ki pride iz Logarske doline, mnogo lažje delo. Pokojni Mulej je v Kamniški Bistrici pustil svoje kolo, ker je sploh imel navado, da se je k vznožju planin vozil s kolesom. Iz nedeljske krossle Novinarska stanovska organizacija Občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja Včeraj je imela ljubljanska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja, v kateri so včlanjeni vsi slovenski poklicni novinarji, svoj letni občni zbor. otvoril in vodil ga je v dvorani mestnega magistrata predsednik g. Stanko Virant, ki se je uvodoma spominjal velikega zaščitnika in pokrovitelja novinarjev, blagopokojnega kralja Uedinitelja ter nato ob soglasnem pritrjevanju predlagal, da se odpošlje uda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju in knezu namestniku Pavlu ter pozdravne brzojavke banu g. dr. Pucu in ljubljanskemu županu g. dr. Ravniharju. Predsednik se je spominjal tudi med letom umrlega člana urednika Lojzeta Golobiča, nato pa podal pregled razvoja na polju novinarstva v preteklem letu in akcije za izboljšanje novinarskega položaja. Iz poročil, ki so jih nato podali še tajnik g. Stano Kosovel, blagajnik g. Drago Potočnik, gospodar g. Josip Prunk in član nadzorstva g. Ante Beg, je razviden velik napredek stanovske organizacije slovenskih novinarjev. G. dr. Lojze Berce je kot načelnik Tovariškega sklada podal sliko o socialnem in materialnem položaju novinarjev. Shod proti Topaloviču Dopoldne je bilo v mali dvorani Uniona »volilno posvetovanje o Topaloviču kot nosilcu liste«. Zborovanje je otvoril dr. Vilfan, ki je kratko razložil pomen sestanka. Začel je udrihati po Topaloviču in trdil. da so vsi delavci, kmetje, nameščenci, obrtniki in študentje proti njemu. Oni hočejo za nosilca liste advokata Trišo Kac-leroviča, ki da je izkušen borec za delavske pravice. Kritiziral je Topalovičev program in napadal osebe, ki ga podpirajo. Potem je govorilo nekaj delacev o tem, kak bi moral biti program delavske stranke. Predstavniki delavcev ao bili z Jesenic, iz Ptuja, Celja in iz drugih industrijskih središč. Predlagano je bilo. da se osnuje poseben akcijski odbor, ki bo stopil v zvezo z delavskimi odbori v Zagrebu in drugih mestih države in se z njimi dogovoril, kaj naj se ukrene za volitve. Do defini-tivnega zaključka ni prišlo, ker so posamezni govorniki začeli razpravljati o stvareh, ki niso bile na programu. Med kričanjem »Dol s Topalovičem!« in »Dol s ko-moraši« je bil shod zaključen. Športno plesni turnir V soboto zvečer je bil v veliki dvorani Kazine plesni turnir za prvenstvo dravske banovine in Plesnega športnega kluba. Turnirje se je udeležilo veliko število domačih tekmovalcev, bor t se je pa prišlo tudi več parov iz savske banovine, med njimi zagrebški prvak Becič. Vodstvo turnirja je prevzel razkuženi prof. Jenko, ki je tudi Ì7vedel svojo nal bret bno Pred pričetkom tekmovanja je R. inž. L a v r i č Franc. ^predsednik PSK. r»r; srčno pozdravil vse tekmovalce, posebei 3e drage goste iz Zagreba. Nato je g. prof. Jenko ra '.jžil naf;r' tekmovanja, katero .«e je vršilo v štirih razred'h D. C. B in A. tako da so naibolišp olasirani v razredu D lahko sod»l -ali v ra7-edu C. »i na'bolj še plasirani v razredu B itd. Nato se je g. Občni zbor je dal dosedanjemu odboru raz-rešnico. Pri volitvah je bil z manjšimi spremembami zopet izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Stankom Virantom. Končno je občni zbor sklenil, da se slovenski novinarji oddolže spominu pokojnega kralja na ta način, da zberejo med seboj za zgraditev spomenika kralju Uedinitelju v Ljubljani 5.000 Din. Po rešitvi nekaterih internih organizacijskih zadev je bil občni zbor zaključen v najlepši soglasnosti. nri vseh vrstah bolečin migreni, nevralgici, re vrni, tivò-nih in menstrualnih težkočab učinkuje naglo ALGOCRATINE Izdeluje C. LAJVCOSME, Pariz Dobiva se v vseh lekarnah. OgL reg. p. 2573 11. XII. 1933 dr. Duré, predsednik APK v Zagrebu, prisrčno zahvalil za topli spreje_o in zagotovil. da se počutijo m^d ram zr'«' dobro. Ob kortcu je še povabil >a.ie tekmovalce na plc-ani turnir, ki bo 6. apila v Zagrebu. Tekmovalce so sodili v vrhovnem razsodišču gg. inž. Lavrič Franc, g. dr. Duré, gdč. Lackovič Ljubice in g. Cerne Točke pa so sodil; gg. Kosiček Jože. Sitno »čl£, dr. Kante in Kegljevič. Pri tekmovanju so zmagali v skupini: D: 1. par Trpine—Sedej, 2. par Bönier-wald—Sedej, 3. par Gabrenja—Krištof. — Pari v tej skupini se bili sanii novinci, pozna ee jim dobra šola, manjka jim "e še nekaj nastopov na turnirjih. V skupini C je zmagal elegantni !n vse nade vzbujajoči par Seunig. Vital—Ziti >»"-Schlager PCK. 2. Mirosavljevič—Hajdinjak APK, 3. Antič—Antič PSK. 4. Vodušek— Skrbinšek PSK. B. Tudi v tej skupini je zmagal p«r Seu-n! pridna. Obramba je bila prav za prav tista vrsta, ki je odločila borbo. S pogumnim startom je odbijala vse napade ter ni pustila nasprotnika do strela. Kar je bilo pa strelov, jih je z izredno hladnokrvnostjo branil vratar. Železničar je zmago popolnoma zaslužil, ker je bil v vseh pogledih boljše moštvo. Rapid, ki je danes odigral svojo prvo prvenstveno tekmo v sezoni, je razočaral. Rezultat 4:2 sicer ne pove mnogo, toda tisti, ki so bili navzoči, ao »e morali prepričati, da moštvo v tej postavi ne bo želo mnogo uspehov. Vsi igralci krez izjeme so mnogo prepočasni, tehničnega znanja pa, ki ga imajo, niso znali izkoristiti, tako da so se morali poelužiti starta na moža. kar je imelo za posledico številne proste strele. Tudi način borbe Rapidovih igralcev je bil nesimpatičen, ker so n. pr. dosledno naskakovali vratarja pri izstreljavanju žoge itd. V tem pogledu se je zlasti »odlikoval« Klippstäter. V napadu je bilo sicer pet igralcev, toda igral je vsak zase. Po odmoru so res z vso energijo izvedli nekaj napadov, toda vidnega uspeha niso imeli. Prav proti koncu igre so zabili dva gola, od katerih pa je eden padel iz prostega strela. Krilska vrsta, že od nekdaj rak-rana enajstorice, tudi danes ni delala čudeže. Trojica se je sicer potrudila, toda proti izredno razpoloženemu nasprotnikovemu napadu ni imela prave moči. Najboljši je bil še srednji krilec Seifert. V branilskem paru je od odličnega branilca Barloviča ostalo le še ime, kajti nasprotniki so z lahkoto hodili mimo njega. Nekoliko boljši je bil njegov tovariš Antoličič. ki pa je bil na trenutke preoster. Kosem v golu je opravil svoje, pri čemer pa ni dosegel tovariša na nasprotni strani. Igra sama je bila kljub prvenstvenemu značaju tudi lepa za oko, po zaslugi Železničarja. V splošnem je bila tudi fair, za kar gre zasluga obem enajstoricam, ki sta si očividno prizadevali, da bi spet pridobili prijateljev za to igro z žogo. Goli so padli v 9. min. po Lutzu (1:0 za Z.), v 19. min. po istem igralcu (2:0 za Z.), v 19. min. drugega polčasa po Pačniku (3:0 za Z.), v 29. min. po prostem strelu Prinčiča (3:1 za Ž.), v 31. min. po Pavlinu (4:1 za Z.) ter v 38. min. po Bäumelu (4:2 za Z.). Bäumel je v tej igri odigral stoto tekmo za barve svojega kluba, pri kateri priliki so mu čestitali klubovi funkcionarji in izročili spominsko darilo. Tekmo je sodil g. Nemec, ki se je sicer trudil, toda ni izvršil naloge brez napake; gotovo pa je bil objektiven. V predtekmi sta odigrali rezervi Rapida in Železničarja prvenstveno tekmo z neodločenim rezultatom 2:2. Ostale nogometne tekme Dunaj: Dunaj : Bratislava 6:2 (2:0), WAC : FC Wien 2:2. Praga: Zidenice : Viktorija Plzen 3:0, Slavia : DFC 1:1, Kladno : Cechie Karlin 4:2, Prost jejov : Tepli tzer FC 4:0, Sparta: Plzen 3:0. Budimpešta: >11« : phöbus 1:1, Ferencz-varos ; Attila 5:1, Soroksar : Hungaria 2:1, Ujpest • m. okraj 5:1, Bocskay : So-mogy 3:0. Szeged : Kispest 2:2. Rlm: Ambrosiana : Juventus 0:0. Lazio : Roma 0:0. Torino : Milano 1:1, sàmpier-derena : Pro Vercelli 0:0, Napoli : Fiorenza 1:1, Brescia ; Palermo 2:2, Livorno : Alessandria 1:0, Bologna : Triestina 3:1. Pariz: Franciji» • 4vstrl,|a 2:1 (2:1). ASK Primorje (nogometna sekcija) Danes ob 20. seja sekcljskega odbora pri Rebcu Zaradi važnosti se prosi za polno-številno udeležbo. Spored v IL razredu Reka : Jadran 2:0 (0:0) Ljubljana, 31. marca. V vrsti zanimivih nastopov naših drugorazrednih je menda najbolj potegnila prvenstvena tekma bližnjih sosedov in zagrizenih nasprotnikov. Reke in Jadrana, ki sta jo moštvi odigrali na žal »rujavem« in kar prašnem igrišču Jadrana. »Areno« so vse naokoli zasedli navdušeni simpatizerji obojih igralcev, ki so od začetka do konca krepko dajali duška razpoloženju. Bilo je prav živahno in kar vidi se, da je spodnja Šiška tudi že priklenila nase precejšen kader občinstva, kar je pač tudi eden izmed pogojev za razmah teh klubov. Moštva sama pa so tako z dušo in srcem pri stvari, tako da nam bo slej aH prej med njimi zrastlo nekaj prav resnih kandidatov za važnejše naloge. Danes je imela prvo besedo Reka, ki je po odmoru popolnoma zasluženo prišla do dveh lepih zgoditkov. Enajstorica ima v napadalnem triu in ožji obrambi fizično razvite in tehnično izdelane moči, ki so dali današnji igri tudi vnanje prav dobro sliko. Seveda je pri različnem materijalu, ki sta ga postavila oba nasprotnika, neizogibno, da pride sem in tja preveč do izraza telesna sila in je treba večkrat prekinjati igro in miriti duhove. Jadran je bil šibkejši nasprotnik, toda kljub temu si je proti koncu igre izdelal nekaj zrelih pozicij, kjer je prav uspešno posredoval vratar belo-modrih. Mnogo na-de in zanimanja je vzbujal v Jadranovem napadu bivši goalgettèr Primorja Erman, ki pa deloma ni imel prave okolice, deloma pa tudi sam ni več prejšnji, tako da Jadran niti ž njim ni prišel do častnega gola. S piščalko se je udejstvoval g. čamernik, ki si med pristaši Reke gotovo ni pridobil simpatij; včasi je bil res prestrog za njihove ljubljence. * Ostali drugorazredni rezultati so bili danes naslednji: Sloga : Slavija 8:1 (4:1); Svoboda : Grafika 1:1 (1:0); Slovan : Ko rotan 1:1 (1:1). Ligas brez pravega moštva Enajstorica Primorja, Id včeraj ni bila angažirana v prvenstvu, je imela v gostih moštvo Policijskega iz Zagreba ter tekmo izgubila. — Kaj bo v prihodnjih nedeljah? Ljubljana, 31. marca. Prosto nedeljo je naš llgaš izrabil za prijateljsko tekmo s Policijskim iz Zagreba. Policijski (Zagreb) s Primorje 3:3 (2:0) Policijski: Strelec-Krleža I, Basletič-Jazbinšek, Pavletič, Krleža H-Poldrugač, divkovič, šivak, Dražič, Kovač. Primorje: Starec-Hassel, Jug-Kukanja, Slamič, Boncelj-Janežič, Pupo, Bertoncelj II, Emil, Zemljič. örno-beli tudi proti nasprotniku šibkejše znamke niso utegniH doseči uspeha, v napadu »o poskusili razne kombinacije, pa se ni nobena prav obnesla. Po dolgem presledku je nastopil Emil, brez posebnega haska. Kmalu sta z Zemljičem zamenjala mesti, končno pa je v drugem polčasu prišel na desno krilo Starnberger, Emil je šel ven, vse ostalo se je pomaknilo za eno mesto na levo. V tem sestavu se je napadu posrečilo nekaj akcij po desni strani, odkoder sta rezultirala tudi oba gola. Leva stran napada pa je ostala do konca hromi del moštva, slasti je bil Zemljič povsem neopasem za nasprotnika, vredno pa se mu je pridružil Pepček. Med krilci je bilo malo boljše kot v zadnjih nastopih, toda tudi nasprotnik ni bil toliko močan. V obrambi je bil Jug zelo šibak, Haasl nekoliko boljši, vsaj v startu, pa še davno ne več oni, ki je Ml nekdaj. Enako velja o Starcu. Moštvo je v krizi. Razpolaga a primemo kondicijo, to pa je tudi vse. Tehnika Je zelo pomanjkljiva, skupne igre ni skoro nobene. igra, ki jo Je dalo v prvem polčasu, je bila skrajno mizerna, v drugem delu igre se Je stvar malo popravila, vendar ni celoten vtis moštva prav nič vzpodbujajoč. Ali se bo moštvo utegnilo pripraviti za težke tekme, ki so na sporedu v prihodnjih nedeljah? Zagrebško policijsko moštvo je enajstorica srednje kakovosti. Res je v svoji skupini vodilno in ima tudi nekaj resnih rezultatov za seboj, toda med elito jugoslo-venskega nogometa gotovo ne spada, in to je še bolj porazno za naše. Imajo dobre moči v krilcih, kjer velja Pavletič za prvovrstno moč. V napadu so igrali mnogo po krilih in je bilo zlasti desno krilo nevarno in uspešno. Notranji trio bi bil bolj nevaren, če bi imel v njem nekoga a pre-ciznejšim strelom, givak je prodoren igrač, bolj realizator kot dirigent napada; dal je vse tri gole. Obramba je bila sigurna dotlej, dokler ni bila pred resnejšimi nalogami. Ko so domači v drugem polčasu bolj napadali, je čeeto kapitulirala in le z veliko srečo ni nabrala več komadov v svojo mrežo. V prvem polčasu je bila igra sicer odprta, toda Zagrebčani so le bolj in večkrat napadali od domačih. Tudi so bili njihovi napadi bolj zgrajeni in zato tudi nevarnejši. V 14. min. sta desna zveza in desno krilo iz offsida ustvarili kočljiv položaj pred Starcem, iz katerega je naposled dosegel šivak prvi uspeh. Primorjanski na- pad se nikakor ne more razviti, pupo odda nekaj lepih strelov iz precejšnje daljam ve, to je ves usipeh napadalnega truda. V poslednji minuti polčasa šivak nevarno prodre in popelje do starca ter mimo njega v mrežo. V drugem polčasu se slika nekoliko spremeni. Od vsega začetka so črno-beli v napadu, toda šele po preteku četrt ure se jim nasmehne prvi uspeh; šlamberger pošlje Janežiča pred gol in ta brez oklevanja opali. V 20. min. strelja Pupo prost strel in ga lepo predloži Janežiču, ki zopet precizno pošlje v mrežo. Nato se igra povsem raztrga, domači še sam ter tja pritisnejo nasprotnika v defenzivo, toda napad igra taktično zelo slabo in ne more priti do uspeha. V 37. min. zbeži šivak iz offsida in pripelje do mreže ter postavi rezultat. Obisk je bdi zelo skromen. Sodil je gosp. Ramovš. Zagrebški železničarji v Celju Železničar (Zagreb) : Celje 4:3 (2:1) Celje, 31. marca. Dopoldne je gostoval prvorazredni zagrebški Železničar v prijateljski tekmi proti SK Celju. Tekma se je vršila na igrišču Glazije, kjer se je zbralo okrog 300 gledalcev. Gostje so nudili lepo tehnično in kombinacijsko igro z dobrim startom in podajanjem, bili so pa premalo odločni pred golom. Celjani niso bili kompletni, igrali so neenotno in primitivno in s tako igro si bodo v Celju odtujili svoje občinstvo. Prvi polčas so bili gostje v lahki premoči, v drugem so pa Celjani spremenili postavo in igrali boljše. Po en gol za goste in Celjane sta rezultirala iz enajstmetrovk. Gostje so zasluženo zmagali. Goli za Železničarje so padli v 18. in 22. minuti prvega, ter v 12. in 25. min. drugega polčasa, za Celje pa v 27. min. prvega ter 16. in 27. min. drugega polčasa. Razmerje kotov 6:5 za Celje. Sodil je g. Veble precej ležerno. Olimp : Šoštanj 3:1 (2:0) V nedeljo popoldne se je na Olimpo-vem igrišču v Gaberjah pred 200 gledalci odigrala drugorazredna prvenstvena tekma med Olimpom in Šoštanjem. Olimp, ki je bil ves čas v premoči, je prvi polčas pred-vedel smotreno in koristno igro, po odmoru je pa popustil. Šoštanj je igral precej premitivno, njegov napad je bil šibak in je igral precej defenzivno. Goli so padli v 1. in 17. minuti prvega ter v 10. min. drugega polčasa za Olimp, a Šoštanj je zabil častni gol v 25. min. drugega polčasa. Sodil je g. Veble dobro in objektivno. SK Ilirija (nogometna sekcija). Plenarni sestanek starešinstva in redna seja sekcijskega načelstva bosta drevi ob 20. i hotelu štrukelj. Uspeh v Moskvi Na obeh straneh so uvideli potrebo tesnejšega sodelovanja — Vzhodni pakt zagotovljen London, 31. marca. AA. Renter poroèa ii Moskve, da smatrajo tamkaj Bdnovo misije sa uspelo in da bo »brodila pozitivne uspehe. Potreba tesnega sodelovanja med Veliko Britanijo io Sovjetsko Kosijo je sdaj vsem jasna. Moskva j« Iraneosko-anglegko iijavo od 3. februarja t. I. sprejela odkritosrčno. Razgovori med Edenom in ruskimi državniki so bili vèeraj končani. Litvinov in Eden sta se sestala tudi še danes, toda današnji razgovori niso bili uradni. Na sestanku med Edaom in Stadi-noni so govorili predvsem o vprašanjih Daljnega vzhoda. Po mnenju sovjetskih voditeljev bi mgrala Velika Britanija prevzeti na Daljnem vzhodu vlogo posrednika. Angleški krogi pozdravljajo ta predlog sovjetske vlade. Sovjetska vlada je e tem pokazala. da ji ni do tega. da bi Velika Britanija nastopila proti Japonski. Zadovoljna bi bila. če bi prevzela ooeredovalno vlogo med Sovjetsko Rusijo in Japonsko. V Parizu so zadovoljni Par«, 31. marca. AA. Poročila posebnih dopisnikov, ki jih objavljajo današnji pariški jutranjiki, soglašajo v tem, da so se končali angleško-sovjetsiki razgovori v izvrstnem razpoloženju. Dopisniki javljajo, da bo sedai najbrž tudi Velika Britanija podpisala vzhodni pakt. Oficielni podpis tega pakta bo za Lavalovega obiska v Moskvi. V tej zvezi piše »Excelsior«: Lahko že zdaj računamo ko« * eotovim dejstvom, do VeHka Britanija ne bo pustila Nemčiji proste roke napram Sovjetski Rusiji. Tudi nima a svoje strani nobenega povoda, da b nastopila proti vzhodnemu paktu. Vendar pa smatrs list da iz tem Še ne sled pristanek Velike Britanije na pakt sam. >P«Mt Par?*i«n« smatra, da bo Lavalovo potovanje v Moskvo velikega pomena Ni lasno. kakSnt naj bodo podmbn' sporazumi. ki jih {e treba okleniti. 2e «©daj pa je verjetno, da Lavalov obisk v Moskvi ne bo potekel brez podpisa pomembnega diplomatskega akta. V Moskvi žele, naj bi bila ta pogodba čim popolnejša in naj bi rešila vsa pereča vprašanja. Podobno razpoloženje vlada tudi v državah Male amianto in Balkanske zveze. Francoska vlada ne želi, da bi bil vzhodni pakt ofenzivnega značaja. Mnenja je, da bi naj pakt omogočil kasnejši pristop tudi drugih držav. Priprave za Streso London, 31. marca. AA. Angleški diplomatski krogi so mnenja, da je treba konferenco v Stresi skrbno pripraviti. Le v 'eui primeru bo mogla konferenca pristopiti h konkretnim sklepom. Angleška vlada bo imelo prihodnje dni sejo, da določi svoje končno stališče. Verjetno je, da bo an-g-eška vlada za kompromis, ki bi upošteval ta-le dejstva: 1. željo angleškega javnega mnenja, naj Velika Britanija posega v celinske spore samo v najnujnejši potrebi; 2. soglasno mnenje vladne večine in »Pozicije, naj Velika Britanija z vsemi močmi podpre Društvo narodov in 3. splošno prepričanje, da je treba neke stvarnosti upoštevati. Poljska išče nove poti Pari«. 31. marca. AA. Havas poroča iz Moskve, da je pozornost moskovskih političnih krogov zdaj obrnjena na Poljsko. KaJcor poročajo poučeni krogi kaže. da je Poljska vlada zdaj pripravi jena podpisati izhodni pakt pod pogojem, da bo to predlagala Velika Britanija. in o^ta^S clar 99Vodnikove družbe-4 TEDEN DNI FILMA Iz akvaristove torbe O po jemanju vodožitja in nahajališčih rib. Žena v sodobnem svetu Turandot v Silmu Obglavljeni princi v veselem sprevodu z glavami iz mavca. Spredaj Pavel Heide- mann v vlogi princa Samarkanda Thea von Harb au je napisala scenacije za lepo vrsto filmov. »Metropolis«, »Vohuni«, »Žena na mesecu« in »Doktor Mabu-se« so bili njeni najboljši uspehi. Zdaj se je tem pridružil še scenario za film »Tu-randoi«. Kitajski film s pravljičnim motivom. Dobrih srno doslej le malo videli. To pot pa smo dobili film z res prvovrstnimi igralci. Käthe von Nagy in Willy Fritsch igrata obe glavni vlogi. Katica je kot kitajska princeska ljubka in mična, živ ogenj in žive sanje hkratu. Willy Fritsch kot ptičar Kalat je moderen športni junak, pa se v pravljici prav lepo poda. Vživeti se je znal vanja. In potem veseli Paul Kemp. Se nikoli ni razočaral in tu tudi ne. Pa še drugi. WILLy Fritsch igra princa Ealafa Inge List v vlogi Mi-An-Li, zaupnice princese Turandot Pokrajina v starem Ki ta ju, kjer se je zgodba vršila Naši biki v španski koridi Prvi izvoz bikov, ki jih je Slovenska umna govedorejska družba poslala v Španijo, se je zelo dobro obnesel. Biki so jako primerni za bikoborbe. Pričujoče slike so vzete iz zvočnega žurnala, ki ga včeraj in danes predvajajo ljubljanski kinematografi. Prizori so skrajno razburljivi. Motiv pravljice je znan. Harbaujeva ga je osvežila. Delo je opremila z vsem mogočim razkošjem. Filmu se pozna, da so ga delali zelo dolgo in z velikimi stroški. Zato pa bo tudi nedvomno vsakdo z njim zadovoljen in ga z užitkom gledal. Videli ga bomo že konec tega tedna v Elitnem kinu Matici. Za časa prvih pomladnih lepih dni, ki so se vrstili in se lesketali v blagi sončni toploti kakor dragulji na lišpni verižici, je bilo za akvariste dokaj ugodno, kajti vode so bile plitke, rastline so se šele zdramile, neprikrivajoč očesu vodno dno, vse je bilo kakor na dlani, kar seve olajša akvariranje. Eno dejstvo nas pa pri tem preseneča, a to je, da so ribje jate dokaj maloštevilne, kar lahko ugotovimo kjerkoli na Barju od Vrhnike do Babne gorice. Vzroki so razni, poplave v pomladi so za zarod in za ikre pogubne, še bolj pa odpiranje in zapiranje večjih rečnih jezov, želeti je, da bi se vsaj regulacijska dela Ljubljanice v območju mesta samega skoraj dokončala, kar bo povoljno vplivalo na stabilnost stanja vode. Pri naglem odpiranju jezov ne utegne zarod zbežati pravočasno iz manjših jamic in rokavov v glavno korito. Isto velja za ribji zarod pod jezom, če se zatvornice naglo spuste. Ravno tako kakor pojema bogastvo rib našega Barja, tako se je skrčilo tudi število žab. Prav malo mresta vidimo v vodah. Pri ribnikih na Rakovniku je bilo videti pred tedni mnogo zmrznjenega mresta na obali, pa tudi v raznih jarkih na Barju, to pa zaradi suščeve suše. A ne samo število žab, temveč tudi število krastač se je zelo znižalo, kar je vsekakor zagonetno, ker njih krakov vendar nikdo ne je. žabe zasledujejo pri nas skozi vse leto in celo za časa mrestenja. žabji mrest spoznamo na okroglih kepah, ki plavajo na gladini, ali se pa drže kakega stebla pod vodo, mrest krastač ima pa obliko dolgih tankih, črnih trakov, žabe doslej niso pod varstvom zakona, a treba jih bo kot koristne živali zaščititi za časa mrestenja. Zagonetno je, da ta zaščita še ni uzakonjena, kajti žabe in lastavke na Barju so vendar glavni uničevalci komarjev in brencljev, ki so pravcata nadloga za ljudi in živino. ★ Zadnjič sem akvariral v Cornovcu pri Brezovici in v bajerju pri Sinji gorici in spustil večji školjko ter parček pezdirkov v domač akvarij. Kljub natančnemu pregledu školjke in pezdirkov so bile po preteku nekaj dni vse ribe v akvariju okužene z ihtioftirijem, ki ga spoznamo na belkastih pikah zlasti na plavutih, potem pa tudi na trupu rib. čiščenje dna vsakodnevno dvakrat do trikrat je neobhodno. Z natego ali pa z gumijevo cevjo izvlečemo, premikajoč jo tik ob dnu vse odpadle ihti-oftirije v obliki majnih cyst, ki se kmalu odpro, iz njih se pa usujejo v vodo mladi, za oko seveda nevidni ihtioftiriji, ki se, če jih z doslednim čiščenjem ne odstranimo, prilepijo na ribe. Po lastnih izkušnjah vem, da vpliva tudi sol zelo dobro. V najnižji kotiček vsujemo žlico soli, takoj nato pa hrano. Ribe prihajajo in se kopljejo v solni raztopini. Tudi v vodo, ki jo dolivamo v svrho nadomestitve; z vodo, ki smo jo izvlekli z natego, denemo za 45 litrski akvarij 1 do 2 žlici soli. Sol učinkuje na cyste. Ni težko izločiti ribe, samo doslednosti pri čiščenju je treba. Tudi školjke uničujejo cyste, ravno tako vodne bolhe in samooki, ki jih denemo zvečer v akvarij, kajti podnevi jih ribe pojedo. ★ Ker smo ravno v začetku sezone, si oglejmo vode v bližini Ljubljane, kjer prebivajo ribice, prikladne za akvarije. Take ribice so pezdirk, koreselj, linj, pisanec, klenič, rdečeokica, rdečeperka, somič in činklja. Vse ostale ribe zahtevajo več kisika in so za začetnike manj priporočljive. Pezdirka ulovimo v jarkih po vsem Barju. Tik tako zvane žuljeve vasi (na južnem robu) je jarek, kjer so pezdirki, koreslji in linji, a svoječasno so bile v njem tudi rdečeperke. Na Ižanski cesti od mo-karja naprej so tudi pezdirki. Tudi Pro-ščica, Izar, Cornovec na poti k Rakovi jelši je prebivališče naše najmikavnejše ribice, pezdirka. V ribnjakih, 400 korakov južno od gostilne Dolgi most „na Tržaški cesti so koreslji. pisanci so v potokih ob Večni poti. Rdečeokice so v Proščici v Iza-ru in v mnogih jarkih na Barju, Rdečeperke so v opekarskih jamah g. Lenarčiča pri Vrhniki. Kleniči so pa povsod. Pri So-stri je bajer s koreslji, linji in ščukami. V bajerjih g. Palmeta na Igu so raznovrstne ribe, med njimi tudi krapi. Somiče so lani spustili v razne jarke in potoke in ni še gotovo, če se bodo kasneje razmnožili. Akvaristi, včlanjeni v klubu akvaristov, ki je član ribarsko lovskega društva, si lahko preskrbe pismena dovoljenja s strani raznih posestnikov voda. Pismena dovoljenja je treba nositi s seboj in to dovoljenje za »akvariranje«, da bi se akvarist utegnil legitimirati nadzornim organom in orožnikom. Priporočljivo je, govoriti pred akvariranjem z vsemi onimi posestniki voda, kjer nameravamo akvari-rati, da se izognemo morebitnim neprijetnostim. Opozarjam na pljučnike (Nuphar luteum), ki so v jarku ob Ižanski cesti, v delu med šolo na Barju in Hauptmanco. Mlade rastlinice nam krasijo akvarije. Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri zaga-tenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Po moža v stratosfero Pred nekaj tedni je izpustila asistentka tehniškega zavoda v Varšavi v zrak poiz-kusni balon, ki je vseboval poleg merilnih instrumentov tudi poziv, naj se moški, ki bo našel sondon, osebno javi da se dekle zaroči z njim. Balon je prišel v roke nekemu posestniku, ki ga je odprl in odnesel balon s pozivom naravnost v Varšavo, kjer sta se asistentka in najditelj takoj zaročila. Merilni instrumenti so zabeležili da je dosegel balon, ki je nesel v zrak poziv za asistentko, višino 15 km POSLEDICE GRŠKEGA PUČA Grška vlada je sklenila odpustiti iz vojske 9 generalov, 12 polkovnikov in 7 podpolkovnikov zaradi dokazane nezvestobe Tsaldarisovemu režimu. Obenem je bil odpoklican grški mornariški ataše v Ankari, ki je med venizelistično revolucijo dokazal, da ni popolnoma zanesljiv eksponent sedanje atenske vlade. Izjava članice razorožitvene konference Gospa Corbett Ashby, ki je bila mnogo let namestnica zastopnika Velike Britanije pri razorožitveni konferenci, je odstopila, ker se ne strinja s politiko britske vlade, kakor je bila razjasnjena v »beli knjigi« ter s povečanjem oboroževanja. Gospa Ashby je ena izmed voditeljic svetovnega mirovnega in ženskega gibanja. Ob svojem odstopu je izjavila, da je bila doba njenega sodelovanja pri razorožitveni konferenci najtežji čas njenega življenja. Mogla bi prenesti napake drugih delegacij, a da je britska delegacija zamudila eno ugodno priliko za drugo, jo je spravljalo v obup. Krivde na neuspehu konference po njenem mnenju ne nosijo toliko vojaški in mornariški izvedenci kakor politiki. V svojem pismv. predsedniku vlade Mac Do-naldu, s katerim javlja svoj odstop, pravi: »Skoraj tri leta sem storila, kar sem mogla, da bi pripravila kraljevsko vlado do tega, da podpre vsak praktičen načrt za medsebojna varstvo in obrambo, ker skoraj vsaka evropska država smatra medsebojno zaščito za neobhodno podlago vsake omejitve oboroževanja. Mi pa smo trajno oponirali vsakemu predlogu politične komisije. Zdaj. ko se je Nemčija nanovo oborožila, stavljamo sami tak na£rt in uporabljamo obveze ki jih tako prostovoljno sprejemamo nase, ne za splošno znižanje, temveč za zvišanje narodnega oboroževanja ... V času, ko je anglo-ameriško pri- jateljstvo bistvene važnosti za svetovni mir, samo mi z Italijo onemogočamo ameriški predlog za pogodbo proti trgovanju z orožjem s tem, aa se upiramo inšpekciji na mestu ki ji Francija pripisuje ogromno važnost. Ob taki politiki čutim, da bom manj škodljiva stvari miru, če zapustim delegacijo.« Namera vlade, povečati oboroževanje, in »bela knjiga« sta izzvali ogorčenje v Angliji precej močnega mirovnega gibanja. Narodni mirovni svet je sklicuj veliko demonstracijo v Londonu v Central-Hallu in podobne demonstracije so se istočasno vršile po večini večjih mest. 33 organizacij, med njimi združeni lesni delavci, Društvo učiteljic, Društvo nameščenk in tajnic, Britsko gibanje proti vojni in fašizmu, Fabian Society, Narodna unija učiteljic. Društvo železničarie-;, Učiteljsko protivojno gibanje. Mednarodna ženska zveza, ženska narodna liberalna zveza in še cela vrsta verskih mirovnih društev je podpisala izjavo, da se ne strinjajo z vladno politiko. Obžalujejo, da je vlada očitno izgubila vero v mednarodno sodelovanje in se vrnila k diskreditirani politiki »vojaške pripravljenosti«. Izjavljajo, da verujejo v uspešnost in nujnost mednarodnega sodelovanja za mir in so proti mednarodni anarhiji, ki mora biti posledica sedanje vladne politike. Iz delovanja Ženske zveze Prejšnji mesec je sprejel g. minister za promet deputacijo ženske zveze, Alianse ženskih pokretov ter Združenja univerzi-tesko izobraženh žen, ki je intervenirala glede nameščenj^ ženskega osobja pri železnici. In sicer se nanaša prošnja na iz-premembo člena 5. o prometnem osobju. Ta člen se glasi; »ženski uslužbenci morejo biti sprejeti v službo državnih prometnih ustanov kot telefonistke in telegra-fistke v centrali, kot blagajničarke pri voznih listkih in kot daktilografinje.« Tako omejevanje se pa protivi duhu uradniškega zakona, ki bi moral biti podlaga za vse ostale zakone, kateri regulirajo položaj nameščencev v posameznih resorih. ženske organizacije si že dolgo prizadevajo, da bi se popravila ta krivica ženam ter bi se v zakonu poudarilo, da se ta odločba (5) ne nanaša na tiste ženske uslužbence, katerih kvalifikacija ustreza tudi drugim službenim panogam prometnega ministrstva. Drugo važno inervencijo so opravile iste ženske organizacije pri g. ministru financ Tu so Zene ponovno prikazale vso nepravičnost uredbe o znižanju draginjskih doki ad državnim uradnikom, ki žive o družinski skupnosti, z mnogimi primeri so ilustrirale nelogičnost obstoječe uredbe. Minikter je obljubil, da bo proučil uredbo ter ukrenil, da se po možnosti spremeni sedaj veljaven predpis o draginjskih do-kladah državnih nameščencev. (Med tem so prinesli nekateri listi vest, da bo uredba o znižanju uradniških doklad ukinjena in načelo varčevanja v državnih financah se bo uveljavilo na drugačen način. Po Slov. Narodu 18. HI. 1935.) O tretji intervenciji smo na tem mestu že poročali in zadeva zopetno otvoritev ženskih učiteljskih šol po vseh krajih, ki prihajajo v poštev, posebno pa v Mariboru, kjer so se ženska društva in drugi me-rodajni faktorji za žensko učiteljišče posebno zavzeli. dujejo tudi po vsebini in obliki. Pred trinajstimi leti je bil »ženski Svet« prvi list v Jugoslaviji, ki je prinesel originalne risbe za ročna dela, njemu so po vrsti sledili drugi listi, ki so tako precej izpodrinili iz naših družin tradicionalne nemške družinske liste. Toda polje prvovrstnih modnih publikacij je pri nas še neobdelano. Glasom statistike prihaja v našo državo nič manj kot 221 vrst inozemskih modnih revij. Nekatera inozemska založništva izdajajo kar po 60 različnih ženskih in modnih listov. Do sedaj so tudi naši ženski listi dobivali svoje modne slike iz inozemstva. Tu je zopet »ženski Svet« prvi, ki se hoče emancl-pirati. O Veliki noči izda namreč album »Naša moda«, ročno koloriran, ki prav nič ne zaostaja za tujimi publikacijami te vrste in bo imel zato poseben pomen, ker bodo vsi modeli okrašeni z garniturami iz domačih čipk ali vezenin. Opozarjamo na to naše ženstvo. Nova ruska plesna sventa Ženska iniciativnost Iniciativnost naših žen se kaže zlasti pri napredovanju naših ženskih listov. Ne samo, da je njihovo število (8) za tako mal narod izredno veliko, temveč lepo napre- Ruski balet ima stare tradicije in dober sloves. Niti s smrtjo Ane Pavlove ni osirotel, kajti na njegovem obzorju se pojavlja nopa mlada umetnica v osebi Galine F e-_ trove Damski derby-klub v Ljubljani je bil v soboto zvečer ustanovljen na nebotičniku. Prijave na tel 2200 v„ «nw • predsednica gospa Klotilda Prežganova, WJo sfehJrno op^dnf^ečujemo^^ '^jitfe Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaria Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, _ Vsi v Ljubliani