Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2007 II Hi iiiiij iiii iij I lil |j|‘°a ^ 2001002,199 |l 1318-3656 Ilirska Bistrica, letnik XV - št. 199. - april 2007 - cena 1,50 € COBISS s Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 fux: —386(0)5 705 00 18 robe rt. dodic@ porsche, si 771318 365006 Banka Koper a,nam, TISKOVINA W,s, - POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO VENEX V NOVIH PROSTORIH stran 2 KOZAREC VEČJE LAHKO PREVEČ stran 11 OTVORITEV NOVEGA MEJNEGA PREHODA stran 2 INTERVJU - MIRAN KOŽMAN stran 9 OBČINA ILIRSKA BISTRICA obvešča, da je pričela s postopkom sprejemanja Strategije prostorskega razvoja občine Ilirska Bistrica. Občina Ilirska Bistrica na podlagi 67. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 - popr.) poziva zainteresirano javnost (fizične in pravne osebe), da poda pobude, predloge in usmeritve za načrtovanje bodočega prostorskega razvoja občine. Pobude se bodo na enotnih izdelanih obrazcih, ki jih lahko dobite v sprejemni pisarni Občine Ilirska Bistrica, na občinski internetni strani ali na sedežih krajevnih skupnosti, sprejemale do 10. maja 2007. Izpolnjene pobude z vsemi prilogami dostavite odgovorni osebi vaše krajevne ali vaške skupnosti. Za dodatne informacije se obrnite na Oddelek za urejanje prostora Občine Ilirska Bistrica (soba 10 , tel. 05 714 13 61). Številka: 3500-1/2006 Župan Ilirska Bistrica, 30.03.2007 ANTON ŠENKINC, univ.dipl.ekon. Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 ) e-mail: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ FOTOKOPIRANJE ... .... . *15 let svobode gibanja *Možna vezava družinskega bonusa na Penzion paket- 5 naročniških razmerij ^Naročniško razmerje Penzion paket lahko sklenejo tudi invalidski upokojenci * Zaposleni v Policiji in Slovenski vojski lahko sklenejo naročniško razmerje SOS ali SOS plus PONEDELJEK - PETEK 8" ■ 12" in 15" -19.' SOBOTA 8" - 12" VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV DVOJNO SLAVJE V ČEBELARSKEM DRUŠTVU OD POSTA DO VELIKE NOČI TRANSPORT IMA NOVE LASTNIKE stran 3 BISTRICA BO DOBILA AVTOCESTO NOVI UMTS A MmJJ/ }• • I ' RAZPISI ZA RAZVOJNA SREDSTVA stran 10 STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE strgn5 POPOTOVANJE PO NAŠIH VASEH: VAS STAROD stran 14-15 NA UPRAVNO ENOTO TUDI OB SOBOTAH stran 7 KOLESARSKI MARATON BRK,N'stran 11 CERKVENIK Računovodski servis JEDwifc 7tdfmtš&vič s,jp~ VoJJcov drevored 2, (5250 IlirsJco Bistrico TelVFax.: 05-710 14 99, GSM: 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. wtmsmmL M KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto beseda urednika VERITAS VOS LIBERABIT »Blagor bolnim na duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo...« Ja, nekateri res ne poznajo meje dobrega okusa... Alije možno, da človek postane v življenju tako zagrenjen, da se lahko spusti celo na nivo, ko obtožuje in žali vse in vsakogar? Da se spravi celo na devetdesetletne ženice in desetletne otroke? Noja, če si se sposoben spustiti tako nizko, da celo svoje otroke vlačiš po časopisu, in to takrat, ko najbolj potrebujejo tvojo podporo, ja potem verjetno res ne moreš čutiti spoštovanja do starcev in otrok, ki se sami ne morejo braniti... Čeprav s svojim pisanjem v časopisu dosežejo ravno obratni efekt od želenega, nekatere enostavno nikoli ne izuči. Nekateri ljudje enostavno ne opazijo, kdaj sami sebi delajo sramoto. Čeprav se jim za hrbtom smeji vse mesto, čeprav se vsi zgražajo nad njihovo primitivnostjo - se vztrajno smešijo še naprej. Iz dneva v dan, iz meseca v mesec, iz leta v leto... Morda tako uživajo, ko so v centru pozornosti, da se izzivanju, lažem in blatenju ljudi v javnosti enostavno ne morejo upreti? Morda je zadeve treba pogledati globje... Stvari niso vedno takšne, kot izgledajo na prvi pogled. Če nekdo počne nesramne, pokvarjene stvari ni nujno, da to počne iz zlobe. Nekje sem nekoč prebral razmišljanja nekega psihologa, ki pravi, da se potisnjena čustva in travme iz otroštva lahko navzven kažejo kot agresivnost in zloba. Ko s svojo agresivnostjo tak človek doseže nek učinek, to le še stopnjuje, v sebi pa tone globlje in globlje, v duši vse bolj propada. Le da se tega ne zaveda... Takšna oseba kmalu še sama verjame svojim lažem. Takšna oseba kmalu izgubi ločnico med dobrim in slabim, med resnico in lažjo. A ni sama kriva... Za takšno osebo moramo imeti potrpljenje, jo razumeti in ji skušati pomagati. Takšnim ljudem ne smemo ničesar zameriti, saj so globoko v sebi verjetno neskončno obupani in osamljeni in nesrečni. Meni se takšni ljudje smilijo. Ko človek izgubi dostojanstvo, izgubi vse. Nekateri obiskujejo cerkev vsako nedeljo... Sam grem k maši le enkrat - dvakrat letno in to sem storil minulo nedeljo. Zmolil sem en Očenaš ter nekaj Zdravihmarij za svoja soseda. Da končno po vseh teh letih najdeta pot »domov«... Bojan Oblak, Urednik \__________________________________________'________________Z PRAVO PRIJATELJSTVO ŽIVI LE MED DOBRIMI LJUDMI Varovance VDC - ja smo v torek, 3. aprila, 2007 učenci glasbeno-dram-ske skupine z ment. N. Pirih razveselili z obiskom v njihovih novih prostorih. Zaigrali smo jim igrico in nekaj skečev. Skupno druženje smo zaključili s petjem ljudskih pesmic in plesom ob Avsenikovi »Na Golici«. Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,5 EUR / 360,00 SIT Naslov uredništva: Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica Tel.05/71-00-320, fax 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: »GA Commerce« d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Uredništvo sestavljajo: Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednik: Bojan Oblak Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnična urednica: Helena Primc Slika v glavi: Fotografija: Hinko Poročnik Oblikovanje: Romeo Volk Tisk: »GA Commerce« d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. UTRINKI S SVEČANE OTVORITVE MEDNARODNEGA MEJNEGA PREHODA STAROD Na Mednarodnem mejnem prehodu Starod je 16.03.2007 potekla slovesna otvoritev in predaja novozgrajenih objektov. V imenu Ministrstva za javno upravo, ki je vodilo projekt gradnje mejnega prehoda, gaje odprl državni sekretar mag. Roman Rep. Državni sekretar mag. Roman Rep, je v svojem svečanem nagovoru med drugim poudaril, daje Slovenija z vstopom v Evropsko unijo prevzela tudi obveznost vzpostavitve ustreznega režima mejne kontrole. Torej, da v skladu z evropskim pravnim redom, na slovenskem delu zunanje meje EU vzpostavi učinkovit varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor. "Danes smo z odprtjem Mednarodnega mejnega prehoda Starod korak bližje končnemu cilju, to je članstvu Slovenije v schengen-skem območju. Slovenija bo tako konec leta odpravila nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah s članicami EU. S tem bo izpolnjena tudi temeljna ideja schengna. Mejni prehod Starod tako ne predstavlja le mejnega prehoda med dvema državama, ampak postaja ena od pomembnih prehodnih točk na južni schengen-ski meji EU" je dejal mag. Rep. "Nobeno presenečenje ni, da je Slovenija ena izmed najbolj pripravljenih novih kandidatk za vstop v schengensko območje. To je plod nekajletnega trdega dela številnih javnih uslužbencev, še posebej delavcev policije in carine ter vseh tistih, ki so bili in so še odgovorni za uspešno pripravo Slovenije za vstop v schen-genski režim. Objekt, ki stoji pred nami ni le sodobno zasnovana zgradba, ki nudi ustrezne pogoje za delo zaposlenim, ampak je tudi objekt, ki v celoti izpolnjuje vse prej omenjene schengenske kriterije. Ureditveno območje mejnega prehoda obsega 3,5 hektarjev, skupna površina vseh objektov pa znaša 1586 m2. Na mejnem prehodu so tako zagotovljeni ustrezni prostori za potrebe policije in carine ter za nujne spremljajoče dejavnosti, kot sta služba špedicije in menjalnica” je še povedal v svojem nagovoru. Rep je v kratkem orisal še potek izgradnje mejnega prehoda in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli zaslužni za to, daje bil v relativno kratkem času projekt izgradnje omenjenega mejnega prehoda zaključen. Posebej pa je izrekel zahvalo projektantom, izvajalcem inženiringa in nadzora nad izvedbo del in izvajalcu gradbenih del, Primorju d.d., katerim je v sorazmerno kratkem času uspelo zgraditi mejni prehod. Tako lahko ugotovimo, da je Mednarodni mejni prehod Starod tudi rezultat dela številnih slovenskih gospodarskih družb. Svoj nagovor je državni sekretar mag. Roman Rep sklenil z besedami: "Prepričan sem, da bodo uslužbenci policije in carine na tem mejnem prehodu izvajali nadzor nad pretokom ljudi in blaga v odličnih delovnih pogojih, kar se bo zagotovo zrcalilo tudi v njihovem prijaznem in učinkovitem opravljanju nalog. Pričakujemo, da bomo v bodoče čez ta mejni prehod potovali prijetno in predvsem hitro. Le dobro usposobljeni uslužbenci, ustrezna oprema in dobra infrastruktura so garancija, da ob upoštevanju schengenskih standardov ne bo prihajalo do zastojev in čakalnih dob na zunanji meji EU, kajti čakalne dobe in zastoji bi ljudi na obeh straneh meje le razdvajale in ne povezovale.” Vir: www.gov.si VENEX V NOVIH PROSTORIH V petek, 20. aprila je vrata odprla nova moderna stavba - poslovno proizvodni objekt v lasti družinskega podjetja Venex. Obrtna cona Trnovo je tako bogatejša za še eno novo pridobitev. Po 17-tih letih dela in razvoja podjetja je to prišlo v tako fazo razvoja, da je za svoje nemoteno delovanje nujno potrebovalo objekt, kakor je ta. Več o podjetju v naslednji številki časopisa s strani Območne obrtne zbornice. Otvoritev je bila bila »v stilu«, manjkalo ni ničesar, tudi pomembnih ljudi ne. Zabava je glede na dobro obveščene vire trajala dolgo v noč... Trak sta prerezala lastnica podjetja Vesna Nadoh ter Objekt so si povabljenci z zanimanjem ogledali ilirskobistriški župan Anton Šenkinc Tudi direktorica Banke Koper Anica Stare Dolgan ter predsednik GZS OE Postojna mag. Igor Blažina nista Bistriški podjetniki so nazdravili svojim kolegom iz skrivala navdušenja družinskega podjetja Venex OTVORITEV NOVE STANOVANJSKE SKUPINE DRUŠTVA »VEZI« Stanovanjska skupina v II. Bistrici je začela delovati v decembru 2006. Umeščena je v stanovanjski blok, zato smo že pred vselitvijo prvih stanovalcev, stopili v kontakt s sosedi. V Sloveniji je takrat namreč prevladovalo nelagodno vzdušje do neznanega, zato smo bili bolj pozorni na prve stike, saj so ti odločilni za kasnejše dobro sodelovanje. Sedaj, po dobrih treh mesecih, lahko rečemo, da s sosedi zelo dobro sodelujemo, pri prvih korakih so nam tudi sami veliko pomagali. V programu stanovanjske skupine je tudi Medgeneracijska skupina (vodi jo go. Mimica Primc), v katero so se vključile tudi sosede, kar nas še posebej veseli, saj smo se tako še bolj povezali in spoznali. Na tem mestu bi se radi vsem sostanovalcem prav posebno zahvalili za prijeten sprejem v stanovanjski blok. Lokalnemu in širšemu okolju smo želeli bolj približati našo dejavnost, zato smo se odločili, da priredimo otvoritev na lokalni ravni, na prvi pomladni dan, 21.3.2007. Pri kulturnem programu smo si želeli sodelovati tudi z drugimi organizacijami v naši lokalni skupnosti, saj je pomembno, da se med seboj povezujemo, spoznavamo in tako krepimo medsebojne vezi. Ker sami nimamo primernih prostorov za kulturne prireditve takšnega obsega, nam je pri tem velikodušno priskočil na pomoč Dom starejših občanov II. Bistrica, saj so nam odstopili novo urejeno večnamensko dvorano, za kar se jim še enkrat iskreno zahvaljujemo. Zelo smo bili veseli, da se je našemu povabilu odzval tudi župan Občine II. Bistrica, Anton Šenkinc. V svojem govoru je izrazil, da je to pomembna pridobitev, predvsem za ljudi, kateri se bodo tako počutili kot pomemben del okolja, v katerem živijo. Zaželel nam je še veliko uspeha in vztrajnosti pri našem delu. Po kulturnem programu smo se odpravili v prostore stanovanjske skupine na Vojkovem drevoredu 8, kjer je župan Anton Šenkinc, ob spremljavi trobente (Erik Zonta), prerezal trak in tako otvoril stanovanjsko skupino. Naša zaposlena dekleta, so pripravila tudi pogostitev, tako smo se še naprej prijetno družili ter spoznavali med seboj. Na naše povabilo se je namreč odzvalo veliko ljudi in organizacij, katerim se zahvaljujemo za obisk. Da pa naš trud ne bi bil neopazen, smo medse povabili tudi novinarje različnih medijskih hiš, ki so dogajanje, prostore ter intervjuje skrbno zabeležili ter predstavili na TVS 1, TV Koper, Radio Slovenija, Radio Koper, Radio 94, Primorske novice, Delo. Upamo, da bo sodelujočim in obiskovalcem ta dan ostal v lepem spominu tako kot nam. Zahvaljujemo se vsem, ki so se povabilu odzvali ter vsem nastopajočim, ki so prispevali, k pestrosti programa. Hvala tudi Socialni zbornici Slovenije za lepe želje za uspešno delo. Mateja Baša, univ. dipl. soc. delavka 90 LET IVANA SKRTA Prvi spomladanski dnevi so za družino Skrt, prijatelje in borce NOV, pa tudi stanovalce na hribu svobode minili svečano. Tega dne je namreč slavil svoj devetdeseti rojstni dan Ivan Skrt, korenjak ki se je rodil 28. marca 1917 leta, v vasi Levpa na Goriškem. Slavje Ivanovega visokega jubileja se je začelo v družbi Ivanovih sinov in njunih družin v hiši sina Branka. Čestitke, cvetje in lepe želje so prihajale z vseh strani, seveda pa so bile najlepše tiste od njegovih najbližjih, ki niso pozabili tudi na rojstnodnevno torto. Prijatelji in borci so za svojega »tovariša« na Zemonski vagi priredi- li slavje, o katerem se bo še dolgo govorilo. Ob zvoku harmonike so tudi zapeli in se veselili. Tekst-foto: Petar Nikolič DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski... Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČITE NAS! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8. URE DO 20. URE TELEFON: 05/720-1-720 Vse filantrope obveščamo, da lahko že letos 0,5% dohodnine namenijo v dobrodelne namene. Če do sedaj nimate izbrane dobrodelne ustanove, se lahko odločite, da del dohodnine namenite Društvu Tvoj telefon. Društvo je upravičeno do prejemanja takšne podpore in je na seznamu upravičencev DURS-a, kot društvo, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva. Ime: Društvo Tvoj telefon, Prečna 2, 6230 Postojna Davčna številka: 29993407 DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE POZIVA DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ILIRSKA BISTRICA vas obvešča, da lahko 0,5% dohodnine namenite v dobrodelne namene Ime: Društvo prijateljev Mladine, Rozmanova 25B, 6250 Ilirska Bistrica Davčna številka: 98073303 TRR: 10100-0029041892 TIB TRANSPORT MENJAL LASTNIKA -NAMESTO PAVČKA BO NAFTNE DERIVATE ZA PETROL PREVAŽAL BUBNIČ Da bo opravljal prevoz naftnih derivatov za Petrol, se je pred dnevi dogovoril s predsednikom Petrolove uprave Markom Kryžanowskim. Ivan Bubnič je pred kratkim od Skupine Viator&Vektor(V&V) kupil hčerinski podjetjiTIBTransport in Integral Lendava, ki staža Petrolove potrebe prevažali naftne derivate. Na vprašanje, kolikšne količine bo prevažal za Petrol, Bubnič odgovarja, da enake kotV&V, kar predstavlja okoli 60 odstotkov vseh Petrolovih potreb. “Če bomo od Petrola, ki prevoz naftnih derivatov pogojuje z nakupom goriva pri njihovi družbi, kupovali več goriva, je mogoče, da bomo vozili tudi večje količine naftnih derivatov,” dodaja Bubnič. Po razpoložljivih informacijah bo Bubnič s prevo- zom za Petrolove potrebe na letni ravni ustvaril za dobrih 15 milijonov evrov pri- Obe podjetji sem kupil popolnoma sam, edino vprašanje, ki ostaja odprto, pa je, ali bom prevoze opravljal kot samostojni podjetnik ali prek svojega podjetja Naftni derivati,” pojasnjuje Bubnič. Kot poroča Dnevnik, so se v V&V odločili za prodajo cistern za prevoz naftnih derivatov zaradi specializacije logistike na druga področja. Po naših informacijah je glavni razlog za prodajo TIB Transporta in Integrala Lendava ta, da V&V ni več videl možnosti za dolgoročno sodelovanje s Petrolom. V Petrolu so namreč že pred časom za transport naftnih derivatov začeli najemati manjše prevoznike, kar so utemeljili s prilagajanjem obsega flote trenutnim potrebam po prevozih. Vir: www.dnevnik.si, povzeto po avtorju Sebastjanu Morozovu O DOMU NA VIDMU IN AVTOCESTI... V četrtek, 19.4.2007 je bila v dvorani podjetja TIB Transport na sporedu 6. seja Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica. Svetniki so po obravnavanju nekaterih tekočih zadev pozornost namenili Domu na Vidmu, za katerega naj bi končno uredili status. Soglasno so potrdili sklep s katerim Osrednja točka dnevnega reda pa je bila informacija o pripravi Državnega lokacijskega načrta za avtocesto Jelšane - Postojna/ Divača. Svetnike je o načrtu podrobneje seznanil podžupan Vladimir Čeligoj. Strinjali so se, da se moramo zavzemati za takoimenovano Ib biu 1 k! H dajejo soglasje k sklenitvi Pogodbe o neodplačnem prenosu kulturnega dela objekta Doma na Vidmu v last Občine Ilirska Bistrica in sicer v velikosti dobrih 45 % objekta. Župan Anton Šenkinc je povedal, da pričakuje podpis pogodbe s strani Vlade Republike Slovenije v roku dveh mesecev, kar pomeni, da bi najkasneje prihodnje leto že lahko začeli s prenovo. varianto »Ipsilon«, kar pomeni, da bi avtocesta iz Jelšan imela dva kraka - proti Postojni in proti Kopru oziroma Trstu. Projektu je potrebno pristopiti z največjo resnostjo, je poudaril Batista, saj »pomeni umestitev avtoceste v naše okolje največji poseg na naših tleh po 2. svetovni vojni oziroma po izgradnji železnice«. In memoriam In memoriam »Za luč podnevi ti ne bo več sijalo sonce in za mesečino ti ne bo svetila luna. Zaupamo, da bo Gospod tvoja večna luč; tvoj Bog bo tvoje veličastvo.« ZAHVALA V 6o. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Stanislav Skok (r: 1947, +2007) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, tolažilne besede ter darove. Hvaležni smo tudi slovenskim zbornicam, še posebej Območni obrtni zbornici Ilirska Bistrica, Notranjsko - Primorskim obrtnim zbornicam, Obrtni zbornici Slovenije, KS Ilirska Bistrica TER DRUGIM POSLOVNIM PARTNERJEM. Prisrčna hvala gospodu župniku in ostalim duhovnikom, pevcem ter VSEM, KI STE ga v TAKO VELIKEM ŠTEVILU POSPREMILI K VEČNEMU POČITKU. Ostal boš v naših srcih: žena Miljanka, sin Simon ter hčeri Romana in Damjana z družinami Dogajanja v samostanu » Imejte potrpljenje sami s seboj!« (bi. mati Terezija Gerhardinger) SPODBUJANJE RAZVOJA SAMOZAVESTI Šola za starše Pred kratkim je v Domu matere Terezije v Ilirski Bistrici potekala šola za starše z naslovom: »Spodbujanje razvoja samozavesti.« Osnovna literatura tokratne šole za starše je bila knjiga dr. Tonya Humphreysa Otrok in samozavest. Ob branju, pogovorih in osebnem delu smo se spraševali, kako doseči in utrditi samospoštovanje že v mladih letih. Odrasli, zlasti starši s svojim odnosom do otroka spodbujamo ali pa rušimo njegovo zdravo pozitivno podobo o sebi. Kaj torej je samospoštovanje? To je človekov občutek, globoko čutenje, da je vreden ljubezni in občutek, daje sposoben. Vemo, da kadar imamo zaupanje vase, lažje in bolje opravimo neko nalogo. Tudi pri otrocih vidimo, koliko lažje je tistim, ki zaupajo vase kot tistim, ki so zelo negotovi. Strah in nezaupanje jih ovira pri tem, da bi pokazali in uporabili svoje spretnosti in tudi, da bi jih razvijali. Znake nizkega samospoštovanja delimo v dve skupini: tiste, ki kažejo, da se otrok preveč obvladuje in druge, ki kažejo, da se otrok ne zna obvladovati. Večkrat se ukvarjamo z otrokom, ki se ne obvladuje, ker je bolj moteč ali uporniški. Vendar so tihi, preveč obvladani, zelo prizadevni otroci pogosto v hujši stiski. Verjamemo, da je prav, da se zavedamo svojih darov. Toda, ponavadi se bolj zavedamo svojih napak, dobrih lastnosti ali darov si pa kar ne upamo priznati niti sebi. (Lahko naredite poskus: vzemite list papirja in v dveh minutah napišite deset svojih dobrih lastnosti. Bi vam šlo hitreje od rok, če bi morali napisati svoje napake in slabe lastnosti?) Dr. Humphreys nam daje mnoga ključna spoznanja in nasvete: - Šolski uspeh je močno odvisen od otrokovega samospoštovanja. - Napetost med partnerjema ogroža otrokovo samospoštovanje in njegov občutek varnosti. - Poskrbite za pozitiven odnos do samega sebe. - Izogibajte se kritiziranju, primerjanje in »pametnim« pripombam glede otrokovega telesa; prizadenejo ga namreč bolj, kot si mislite. - Ne primerjajte otrok med seboj, primerjanje pomeni že zavračanje. - Problematično vedenje otroka je vedno upravičeno. Vse oblike neprilagojenega vedenja kažejo, da ima otrok težave. Ko se otrok umiri, je potrebno sproščeno in ljubeče odkriti neposreden vzrok za težave s samospoštovanjem, ki se skoraj vedno skrivajo v ozadju neprilagojenega ali pretirano obvladanega vedenja. Kaj pa je nam osebno nudila šola za starše? »Šola za starše mi je dala več stvari: osvežila sem znanja, informacije. Vzela sem si čas, da sem pogledala, kako delam kot mama in žena, kje stvari tečejo in kje je potrebno biti bolj pozoren, potrpežljiv, za kaj je pomembno vzeti več časa in ne biti površen. Nenazadnje so mi skupaj preživete ure prinesle notranjo umiritev - stik s samo seboj in tudi ozaveščenje, da me skozi življenje vodi Bog, ki mi vedno ponuja tisto, kar je zame najboljše.« »Mislim, da so taka srečanja dobra in potrebna. Dala so mi veliko misliti in razumeti določene stvari, s katerimi se srečujemo v življenju« Naši razmišljanja in pogovori so nas potrdili v marsičem. Veliko vprašanj pa je še ostalo odprtih. Ena od možnosti za iskanje odgovorov bo tudi šola za starše, ki bo potekala jeseni. s. Martina Radež Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 ; 12___cj L? 7 3? cJ tz____________cJ 12. jj )r Jh_ c JI? OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica 'tel./fax: 05/71-10-242 C, to____CJ v9____c. to____oj to____p: to_____Oj L2____CJ L? cJ LIL LJKA L L CJ vO :: 73 C L L Cj LO m INŠTALACIJE d.0.0. 5IB instalacije d.o.o. Jablanica 12. 6250 Ilirska Bistrica teL 05 714 85 E. fa* 05 714 85 16. GSM: 041 714 394 e-mall: slbist@siol.net P 7: S i www.instalacijE-sib.sl ogrevanje, vodovod, plin prezračevanje, klimatizacija l=Pr»HiUd VlJ-lLtiUš <3>R1EU0 vveishaupt vie|mann ... . Eurotherm UniCal STANISLAV SKOK (1947 - 2007) Stanislav Skok se je zapisal obrtništvu leta 1983. Leta 1998 so ga ilirskobistriški obrtniki postavili na čelo obrtniške organizacije, ki ji je predsedoval vse do nedavne prezgodnje smrti. V tem času je sprejel še številne druge obveznosti. Bil je poslanec v Skupščini Obrtne zbornice Slovenije, poslanec v Skupščini elektro dejavnosti OZ Slovenije in sodeloval v številnih drugih strokovnih odborih. Kljub obilici dela in družinskim obveznostim, je delo opravljal vestno, brez posebnih nagrad in priznanj. Še v sredo, tik pred smrtjo, je načrtoval nove naloge, ki bi jih bilo potrebno postoriti v letošnjem letu, a človeško življenje je žal prekratko, da bi se dalo v njem dokončati vse, kar smo se namenili. Ljudje lahko samo nadaljujemo s tem, kar je nekdo prekinil, ali pa postavimo temelje tistim, ki pridejo za nami. Živimo v času, ko se ljudje ne znamo več ustaviti ter pogledati svet okoli sebe. A Stanko ni bil le človek, ki bi se znal ustaviti. Bil je človek, ki je znal prisluhniti sočloveku. Bil je človek z veliko začetnico, zato smo ga imeli radi in ga spoštovali. Z življenjem in delom je pokazal vsem, da je srečen človek lahko velik, ne glede na družbeni položaj, izobrazbo in debelino denarnice. Zavedamo se, daje beseda hvala v tem trenutku veliko premalo. Saj je le beseda, a če je beseda tudi v srcu, je ta že molitev. In naša je in bo ostala. Spoštovanim svojcem, cenjeni soprogi, dragi mami, otrokom, vnukom in ostalemu žalujočemu sorodstvi izrekamo iskreno sožalje. Člani Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica JOŽE ANTON KOVAČIČ (1939 - 2007) Jože Anton Kovačič je opravljal obrtno dejavnost od leta 1973 dalje. Vse do upokojitve leta 1986 seje ukvarjal z livarstvom. Tudi po tem se obrtništvu ni izneveril, kajti vedel je, daje vse, kar moramo storiti, to, da hodimo skupaj naprej. Svojcem, prijateljem in znancem izrekamo iskreno sožalje. Člani Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica JANKO VIČIČ (1955 - 2007) JANKO Vičič se je že v mladosti zapisal sedlarstvu. Posebnih šol za to ni obiskoval, saj se je sedlarskih veščin naučil kar v očetovi delavnici. Pozneje se je izšolal za elektrikarja. Ves svoj prosti čas pa je posvečal sedlarstvu. Obrtno delavnico je spremenil v pravcati sedlarski muzej, ki so si ga ogledali številni domačini, pa tudi tuji popotniki, ki so se zanimali za to izumirajočo obrt. Mnogo prezgodaj je umrl prav na pogrebu svojega stanovskega kolega Jožeta Kovačiča. O njegovem delu in življenju, posvečenem sedlarstvu, bodo pričali eksponati, ki jih je skrbno zbiral in hranil, pa tudi številni zapisi, ki so nastali prav po njegovem pripovedovanju. Dragi ženi, otrokom in ostalemu žalujočemu sorodstvu izrekamo iskreno sožalje. Člani Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE ILIRSKA BISTRICA POBUDA ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA 7 A POTREBE IZDELAVE STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE ILIRSKA BISTRICA 1. PODATKI O VLAGATELJU: vlagatelj: ____________________________________________________________ naslov: tel. Štev.: Izjavljam, da sem(označite): □ lastnik □ drugo:_ (*v (Vimeni solastništvu so potrebni vsi podpisi solastnikovi 2. PODATKI O SPREMEMBI ZEMLJIŠČA v katastrski občini _ parcelne številke objekt na parceli: parcelne številke obtoki na parceli: DA'NE DA , NE DA < NE DA NE DA r NE DA / NE V primeru obstoječega objekta na pare. številkah, označite vrsto objekta: □ enostanovanjska stavba □ gostinska stavba O kmetijski objekt □ večstanovanjska stavba □ uprava, pisarne □ industrija, skladišča □ pomožni objekti D trgovina, storitve, obrt □ drugo (podčrtaj): verski objekti, kulturni spomenik, gradbeno inženirski objekt,_____ V primeru, da objekt ni vrisan v obstoječi prostorski plan: □ objekt je zgrajen pred letom 1967 Prtk>aa: Priložile lastnoročno podrsano /rjavo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967. □ objekt je zgrajen po letu 1967 Priloga: Priložite fotokopijo dokumenta, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen. 3. NAMEN IN RAZLOG PREDLOGA: Želim spremembo O iz kmetijskega v gradbeno □ iz gradbenega v kmetijsko □ iz najboljšega kmetijskega v ostalo kmetijsko zemljišč □ drugo:_______________________________________ Podrobnejši namen predloga (opišite, v pomoč glejte položeno obrazložitev): SEZNAM PRILOG K POBUDI (označite priloge v spodnjem seznamu, in priloženo tudi oštevilčite): D Fotokopija dokumenta, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen □ Lastnoročno podpisana izjava, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967. □ Drugo priloge (v primeru, da je predlog spremembe rabo kmotljsko zemljišče /e potrebno pridobiti mnenje Kmetijske svetova/ne službe v Ilirski Bistrici o nujnosti oziroma ustreznosti predlagane gradnje) □ Drugo:,......... ....................................................——----------------------------- iobudo oddal označene priloge, in s podpisom potrjujem, da so navedeni podatki resnični! Seznanjen sem z obrazložitvijo, ki je sestavni del tega obrazca. Seznanjen sem. da bo pobuda Izjavljam, da sem sočasno s pobudo oddal označene priloge, in s podpis resnični! Seznanjen sem z obrazložitvijo, ki je sestavni del tega obra------------------------ ------ — — r----------- obravnavana pri pripravi prostorskega akta In da bom o stališčih In sprejemu prostorskega akta seznanjen na način kot ga določa veljavna prostorska zakonodaja. lastnoročni podpis Rok za oddajo pobud je do 10.05.2007. Izpolnjeno pobudo z vsemi prilogami dostavite odgovorni osebi vaše krajevne skupnosti. Občina ilirska Bistrica je 23.3. 2007 na svoji spletni strani objavila sporočilo, da pričenja s postopkom izdelave Strategije prostorskega razvoja Občine Ilirska Bistrica. Tako poziva vso zainteresirano javnost, da poda pobudo za spremembo namenske rabe prostora odgovorni osebi krajevne skupnosti do 10. maja 2007. Obrazec za spremembo namembnosti posameznih zemljišč lahko pridobite v sprejemni pisarni Občine Ilirska Bistrica, na občinski internetni strani ali na sedežih krajevnih skupnosti. V letu 2003 je začel veljati nov Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1), ki predpisuje izdelavo povsem novih prostorskih aktov na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Državni zbor RS in Vlada RS sta na podlagi ZUreP-1 sprejela dva ključna državna prostorska akta - Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Ur. list RS št. 76/2004, v nadalj.: SPRS) in Prostorski red Slovenije (Ur. list RS št. 122/2004, v nadalj.: PRS). Za zagotovitev prostorskih aktov, usklajenih z novo prostorsko zakonodajo ter novimi strateškimi dokumenti, mora tudi občina začeti s pripravo novih prostorskih aktov občine, to je Strategije prostorskega razvoja občine in Prostorskega reda občine. S tem programom se pričnejo postopki priprave Strategije prostorskega razvoja občine in Prostorskega reda občine, ki sta temeljna prostorska akta občine. Namen strategije je v skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije določiti vizijo prostorskega razvoja občine ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru in njegovo trajnostno rabo. Prostorski red pa je temeljni izvedbeni prostorski akt občine, katerega namen je, da v skladu s strategijo ter ob upoštevanju pravil iz Prostorskega reda Slovenije določi območja namenske rabe prostora, določi pogoje in merila ter ukrepe za načrtovanje v prostoru in pripravo lokacijskih načrtov občine ter pogoje za pripravo projektov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov. PRIPRAVA IN IZVEDBA PROSTORSKIH AKTOV OBČINE Ena od pomembnih dejavnosti občine je priprava in izvedba prostorskih aktov. Poglavitna naloga prostorskega planiranja je v spretnem in uravnoteženem usklajevanju med krajevnimi, regionalnimi in državnimi interesi. Prostorski plan občine ureja in koordinira (namensko) racionalno rabo prostora. Z njim želimo ustvariti funkcionalno, gospodarno, humano in estetsko okolje, v katerem imamo ljudje primerne pogoje za bivanje, delo in rekreacijo. Namen urejanja prostora je torej v zagotavljanju skladnega gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja. To vključuje tudi skladen razvoj poselitve in ustrezno razporeditev različnih dejavnosti (npr. stanovanjska naselja, poslovne in proizvodne cone, območja intenzivne kmetijske predelave, itd.) v prostoru. Da bi tudi prihodnjim generacijam zagotavljali enake oz. ne slabše razmere za bivanje, delo in razvoj, so za uresničevanje tega cilja pomembni predvsem premišljena raba prostora, varčna raba naravnih virov, varovanje okolja in zmanjševanje čezmernih vplivov nanj ter varstvo kulturne in naravne dediščine. Osnovno vodilo tistih, ki skrbijo v skladu s področno zakonodajo za pravilno in pravočasno izvedbo občinskih prostorskih aktov, je, da morajo biti le-ti razumljivi in jasni ter da temeljijo na sodobnih spoznanjih o prostoru oz. okolju. Januarja 2003 je pričel veljati Zakon o urejanju prostora, ki uvaja bistvene spremembe na področju prostorskih dokumentov in postopkov priprave ter sprejemanja prostorskih aktov. Občinski prostorski akti, ki jih določa nov zakon, so strategija prostorskega razvoja občine z urbanističnimi in krajinskimi zasnovami (strateški prostorski akt), prostorski red občine ter občinski lokacijski načrti (izvedbeni prostorski akti). Strategija prostorskega razvoja občine (SPRO) je strateški prostorski dokument občine (nadomestil bo sedaj veljavne dolgoročne prostorske sestavine planskih aktov), ki določa temeljne cilje in usmeritve urejanja celotnega prostora občine. Določa zlasti zasnovo razvoja poslovnih in proizvodnih dejavnosti, širitev poselitve, lokalne sisteme infrastrukture in načine urejanja krajinskih območij. Ohranjanje narave, varstvo prostorske identitete in kulturne dediščine ter skrb za čim višjo raven bivalnega in delovnega okolja so temeljne razvojne zahteve, ki jih prostorska strategija vključuje kot sestavni del usmerjanja prostorskega razvoja. Prostorski red občine (PRO) je temeljni izvedbeni občinski predpis, ki v navezavi s strategijo prostorskega razvoja občine vzpostavlja obvezni pravni režim rabe prostora ter poseganja vanj. Zagotavlja izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev ter določa namensko rabo prostora in pravila njegove rabe za celotno območje občine. Prostorski red velja za vsakogar in je tudi pravna podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov na območjih, ki se ne urejajo za lokacijskimi načrti. Lokacijski načrt občine je izved- beni občinski prostorski dokument, s katerim se v skladu strategijo prostorskega razvoja občine in prostorskim redom občine podrobneje načrtujejo posamezne prostorske ureditve. Z njim se določijo lokacijski pogoji za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po zakonu, ki ureja graditev objektov, zlasti glede namena, lege, funkcije, velikosti in oblikovanja objektov ter določijo prostorski ukrepi po tem zakonu. Nova zakonodaja na področju urejanja prostora, ki je torej začela veljati v letu 2003, nalaga vsaki občini, da v zelo kratkem času treh let pripravi Strategijo prostorskega razvoja občine in Prostorski red občine, upoštevajoč načela, usmeritve in izhodišča že sprejetih in veljavnih državnih prostorskih aktov (Strategija prostorskega razvoja Slovenije in Prostorski red Slovenije). OPIS POSTOPKA ZUreP-1 v osnovi ohranja model sodelovanja nosilcev urejanja prostora z mnenji k prostorskim aktom, vključno s pridobivanjem predhodnih pogojev in zahtev oz. smernic za načrtovanje. Pomembna proceduralna okoliščina, ki jo je treba upoštevati v postopku priprave in sprejemanja, so poleg določil ZUreP-1 tudi določila zakona o varstvu okolja in zakona o ohranjanju narave v delu, ki se nanaša na izvajanje postopkov celovite presoje vplivov na okolje. Formalna priprava se po ZUreP-1 prične s programom priprave, ki ga sprejme župan. Najmanj osem dni pred tem je treba izvesti prvo prostorsko konferenco, program priprave pa po tem, ko je sprejet, objaviti v uradnem glasilu. Vsebuje razloge in pravno podlago za pripravo prostorskega akta in namen bodoče prostorske ureditve. Z njim se opredelijo vsi potrebni vsebinski, organizacijski, časovni, finančni in drugi vidiki priprave prostorskega akta, vsebuje pa tudi obveznosti, ki izhajajo iz izvajanja postopka presoje vplivov na okolje. Novost v postopkih priprave prostorskih aktov je institut prostorske conference. Prostorska konferenca je namenjena participaciji organizirane javnosti pri pripravi prostorskega akta že v fazi pred dokončno odločitvijo, da se pristopi k pripravi prostorskega akta, saj jo pripravljavec prostorskega akta skliče pred sprejemom programa priprave prostorskega akta in seveda pred javno razgrnitvijo prostorskega akta. Na njej sodelujejo zbornice, gospodarska in druga interesna združenja, nevladne organizacije ter druge pravne osebe s predstavniki državnih in organov lokalne samouprave ter nosilci javnih pooblastil. Slednji lahko pogoje in zahteve za načrtovanje podajo na prostorski konferenci, ki je tudi primerno mesto usklajevanja nasprotujočih si zahtev. OBRAZLOŽITEV: Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, it. 11002, 603 popravi* in S8- 03 ZZK1: v nada|niem besedilu: ZUreP-t) določa, da morajo vse občine v Stoverep pripraviti nove prostorske akte. strategijo prostorskega razvoja občine »n prostorski red občine. Občine pri izdelavi in sprejemanju občinskih prostorskih aktov niso samostojne, ampak morajo biti ti akti usklajeni z nadrejenimi državnimi akti: Stratega prostorskega razvoja Slovenije |SPRS, Ur I. RS št. 76-04) «n Prostorskim redom Slovenijo (PRS, Ur.L RS št. Prostorskih akh občine. usmerjajo svoj razvoj (gospodarski. prostorski, demografski...) ■ določajo namensko rabo zemljišč (stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozd ) ter podrobnejšo namensko rabo (individualnegradnje, proizvodna, šolstvo...) • usmerjajo Slrlev naselij z opremljanjem zemljišč s komunalno infrastrukturo (program opremljanja stavbnih zemljišč.,.) - določijo prostorske ukrepe, s katerimi bo občina ali država imela Inštrumente, da bo u'e»ive tudi izvedla (začasni ukrepi, zakonita predkupna pravica občine, razlastitve In omejitve lastninsko pravice, komasacija, ukrepi pn prenovi. .). Prostorska konferenca oblikuje svoja priporočila glede rešitev prostorskega akta na zboru konference, ki jih mora pripravljavec prostorskega akta obvezno obravnavati in v primeru njihovega neupoštevanja argumentirano pojasniti razloge za tako odločitev. V postopku priprave nato sledi pridobivanje smernic za načrtovanje predvidene prostorske ureditve pri pristojnih nosilcih urejanja prostora, določenih v programu priprave prostorskega akta. Naslednja faza priprave prostorskega akta je priprava predloga prostorskega akta. Posebno pozornost je pri tem treba nameniti pridobitvi strokovnih rešitev prostorske ureditve. Pridobiti je potrebno variantne rešitve; le-te so obvezne za urbanistično zasnovo in krajinsko zasnovo. Variantne rešitve se lahko pridobijo na različne načine, med njimi tudi z natečajem. Variantne rešitve morajo biti pripravljene tako, da jih je med seboj mogoče primerjati, o izboru variante pa odloči pripravljavec prostorskega akta. ■ določajo moota in pogoje za gradnjo v posamezni prostorski enoti. - rešujejo še vrsto drugih problemov po osnovnem načelu vzdržnega prostorskega razvoja Sam postopek priprave m sprejemanja prostorskih aktov |e predpisan ; zakonom m vključuje številne akterje, ki izdelujejo strokovne podlago, dajejo smernice m mnenja k prostorskim aktom Določene so naloge župana, občinskega sveta m ministra za okolje in prostor. Javnost oz. občani ste v postopek vključeni pri javnih razgrnitvah In javnih obravnavah, na katere boste vabljeni preko Radia 94. dnevnika Primorske novice In glasila Snežnik. Glede na predpisan postopek usklajevan državnih, regonairnh. občmskih in individualnih interesov ter interesov organizirano javnosti občmo ne moro zagotoviti, da bodo vloge usklajene oz, vključene v prostorske akte. lahko pa zagotovi, da bodo vlogo, ki bodo skladne s temeljnim« pravili prostorskega razvoja, tud obravnavane. Več informacij je na voljo na internetnih straneh Ministrstva za Okolje m prostor (hnp: . www sigov si mop'-) Za pomoč pa Lahko obrnete tudi na strokovne službe Občine Ilirska Bistrica in na strokovnjake s tega področja (prostorski načrtovala, projekianti...).. V upanju, da bomo skupaj usktad* inferese in oblikovat kvaftiotnejši življenjski prostor, vas lepo pozdravljamo1 ZUreP-1 ohranja instituta javne razgrnitve in javnih obravnav predloga prostorskega akta in na ta način omogoča posameznikom, da izrazijo svoje stališče glede predvidenih prostorskih ureditev. Po javni razgrnitvi pripravljavec dopolni predlog prostorskega akta s pozitivnimi stališči do pripomb in predlogov, podanih na razgrnjeni predlog akta. Vmes mora ministrstvo za okolje preučiti sprejemljivost vplivov izvedbe predloga na okolje ter o tem pripraviti pisno mnenje. Pripravljavec mora dopolnjeni predlog posredovati v potrditev tudi ministrstvu za okolje na podlagi 46. člena zakona o varstvu okolja. Ministrstvo s sklepom potrdi, če presodi, da so vplivi njegove izvedbe na okolje sprejemljivi, ali izdajo potrdila zavrne, če presodi, da vplivi njegove izvedbe na okolje niso sprejemljivi. Sledi sprejem na občinskem svetu z odlokom, pri čemer je treba upoštevati določila občinskega statuta oz. poslovnika občinskega sveta v zvezi s sprejemanjem odloka. IZLET NA MARTULJKOVE SLAPOVE PRIMORSKA POJE 2007 Planinsko društvo Snežnik organizira v soboto 12.5.2007 izlet na Martuljkove slapove. Martuljkovi slapovi res, da niso tako znani kot slap Peričnik, a so vsekakor vredni ogleda. Posebno privlačni so zaradi vode, ki teče čez bele apnenčaste skale in tako dobi barvo safirno modrega kristala. Če želite preživeti spomladanski dan v divjem in odmaknjenem svetu, v senci dreves in ob žuborenju gorskega potoka in si želite dušo naužiti s čudovitimi pogledi na mogočne stene Špika, Široke peči in Kukove špice se prijavite na društveni izlet. Opis poti: Našo krožno pot bomo začeli v vasi Gozd-Martuljek. Steza navzgor se večino časa vije ob potoku Martuljek in je speljana tik ob strugi. Ko prečkamo lesene mostičke se kmalu odpre pogled na spodnji Martuljkov slap, ki je visok približno 60m in je sestavljen iz več stopenj. Do zgornjega slapu pa bomo potrebovali okoli dve ure hoje. Za popoln razgled na zgornji slap, ki je v celoti visok 130m je potreben spust po dobro zavarovani poti v samo strugo. Tu je potrebno nekaj previdnosti. Sestopili bomo po desni strani Vintgarja in se ustavili na »Rajskih livadah« na Veliki jasi v Jesenovju, kjer boste lahko v brunarici poizkusili pastirske dobrote in si ogledali bližnjo kapelico. Martuljkovi slapovi so lepo in lahko dostopni in primerni tudi za manj izkušene planince. Prijave in informacije: Martina Česnik 031 363 744 ali 05 71 41147 od 16h naprej. IZOBRAŽEVANJE LASTNIKOV GOZDOV llirskobistriška občina spada med večje in bolj gozdnate v Sloveniji. V zasebni lasti je več kot 60% gozdov in ta delež se še povečuje na račun zaraščanja kmetijskih zemljišč. V občini delujejo 3 krajevne enote Zavoda za gozdove. Z gozdovi v nižjih predelih občine upravlja Območna enota Sežana s krajevno enoto v Trnovem, Območna enota Postojna pa skrbi za gozdove v višjih predelih občine s svojima krajevnima enotama v Knežaku in Ilirski Bistrici. Vsi skupaj se trudimo, da upoštevamo temeljna načela za gospodarjenje z gozdovi. Prvo načelo je trajnost, kar pomeni trajno ohranitev gozdov in trajno rabo njegovih dobrin. Drugo načelo je načelo sonaravnost, ki pomeni rabo gozdov v taki meri in na tak na tak način, ki omogoča ohranitev vseh naravnih sestavin gozda. Tretje načelo je načelo mnogonamenskosti rabe gozdov v proizvodnem, ekološkem in socialnem smislu. Izobraževanje lastnikov gozdov poteka praktično vsak dan. Najpomembnejši so individualni razgovori revirnega gozdarja z lastnikom gozda na terenu. Zavod za gozdove organizira tudi razne tečaje za varno in učinkovito delo v gozdu. V preteklih letih smo organizirali več tečajev iz gojenja gozdov, o varnem delu z motorno žago in varnem delu s traktorjem. Ti tečaji so zelo pomembni, saj lastniki navadno niso usposobljeni za ta dela, ker jih opravljajo le občasno. Oprema in delovna sredstva, ki jih pri tem uporabljajo, pa so ponavadi neustrezna ali zastarela. Tako je možnost poškodb izredno velika. Pomembno poglavje je tudi gojenje gozda, kjer skušamo lastnikom pokazati pomen gojenja gozdov v mlajših razvojnih fazah in rezultat teh del v starejših gozdovih. Za lastnika je zelo pomembno, da ob prodaji lesa iztrži čim več, zato je pomembno predvsem pravilno krojenje lesa. Pri tem mora biti lastnik seznanjen z napakami lesa in najpomembnejšimi merami hlodovine. To lastniki gozda spoznavajo na tečaju o krojenju lesa. Teh tečajev se je na bistriškem udeležilo že preko 300 lastnikov gozdov. Rezultati so vidni v gozdovih. Delo je postalo učinkovitejše z manj poškodbami in finančni učinki so večji. Zato bi pozval lastnike, ki se še niso udeležili teh tečajev, naj se dogovorijo s svojimi revirnimi gozdarji. Upoštevali bomo želje čimveč lastnikov gozdov in poiskali primeren termin za izvedbo tečajev. Jelinčič Miro Trgovina in proizvodnja Logar Sebastijan s.p. Bazoviška 19,6250 II. Bistrica Gsm : 040 848 940 IZDELAVA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA KOVANIH VRAT, OGRAJ,OKENSKIH REŠETK IZDELAVA NADSTREŠKOV ZA AVTOMOBILE> TERASE PRODAJA IN POLAGANJE POLIKARBONATNE KRITINE Vse informacije na tel: 040 848 940, email: sebastijan.logar@gmail.com WWW.kovastvo-logar.si Letošnja osemintrideseta revija Primorska poje je posvečena 60-letnici priključitve Primorske k matični domovini, zato smo se pevci pripravljali nanjo še z večjim zagonom kot prejšnja leta. Ob tej priložnosti je predsednik uprave Istrabenza d.d. g. Igor Bavčar zapisal takole: » Vsakokrat znova me ob pisanju vrstic za pozdrav reviji primorskih pevskih zborov prevzame svojevrstno zmagoslavje. Zmagoslavje Primorcev na svoji zemlji, zmagoslavje slovenske pesmi in besede, zmagoslavje povezovanja in ne ločevalne meje v glavah in v prostoru, nenazadnje zmagoslavje slovenske pesmi slovenskih zamejcev, ki marsikje še žive trpko življenje naroda, ki ga črtijo nekateri, ki ne morejo prenesti dejstva, da smo del družine svobodnih evropskih narodov.« veouA Ženski pevski zbor Prem, je prav v letu, ko praznujemo okrogel jubilej doletela čast, da smo nastopile v Trbižu (Tarvisio, naselje in sedež občine v Kanalski dolini), kjer je slovenska beseda pravzaprav že zelo redka. Takšno potovanje, skoraj tja do tromeje, za zbor kot je naš, predstavlja kar velik finančni zalogaj. Tudi potovanje se je zaradi spleta različnih nesrečnih okoliščin razpotegnilo v jutranje ure. Kljub temu nas na potovanje spominja veliko veselih dogodkov, predvsem pa spoznanje, da smo tamkaj živečim Slovencem polepšale nedeljski popoldne in spoznale veliko novih prijateljev, Slovencev, ki jih je meja zarisala na avstrijsko stran. Ob tej priložnosti se premske pevke zahvaljujejo šoferju g. Darku Kovačiču, ki nas je znal razvedriti tudi v tako neprijetnem položaju ter ga. Danici Pardo in ga. Dolores Zidar, ki sta poskrbeli za popotnico. Vsem pa seveda za veliko mero strpnosti in dobre volje ! Alenka Penko Reagiranje V ŽEPU Tiste občanke in občani naše občine, ki tarnajo, da se nič ne dogaja v naših krajih - nimajo prav. Kar nekaj dogodkov smo beležili v »bližnji« preteklosti, katere je tudi naš časopis zabeležil. Pa vendar mislim, da je potreben komentar. Vlada Republike Slovenije je SVEČANO odprla mednarodni mejni prehod Starod, ki je bil že nekaj časa v uporabi na novi lokaciji. Na svečanosti so seveda bili prisotni pomembni gostje, vabljeni seveda s strani organizatorja - Servisa Vladnih služb. Začuda - na tej pomembni otvoritvi so bili VIDNO ODSOTNI vsi člani Občinskega sveta občine Ilirska Bistrica - kakor tudi vsa občinska uprava. Le župan je bil viden. Ali je morda vlada hotela kaznovati in tudi je kaznovala Občinsko vodstvo za neposlušnost? »Vlada bo izvedla svoj načrt tako ali drugače...« In tudi ga je! Tako se pokaže, kdo ukazuje in kdo izvaja. So nam vsaj pokazali, kdo ima škarje in platno v rokah. Kaj bi le lahko drugače storili z neposlušneži, kot jih izločili. V drugem primeru, ko nas je ob otvoritvi nogometnega igrišča z umetno travo obiskal šolski minister dr. Zver, smo se vsi povezani s tem projektom res veselili tega dogodka, saj ni vsak dan, da majhen kraj dobi v goste samega ministra! Kljub mrzlemu in neugodnemu vremenu se je zbrala kar velika množica ob šoli Rudolfa Ukoviča v Podgradu. Po prijetnem programu in nogometni tekmi, v kateri je igral tudi minister sam, je ravnatelj gospod Milan Dekleva vse goste povabil v jedilnico, kjer so marljive kuharice šole s pomočjo staršev pripravile lepo in dobro obložene mize. Vsi smo lepo mirno čakali v jedilnici na častne goste. Pa je minister res prišel, naredil krog okrog obloženih miz, se vljudno nasmehnil in odpotoval. Prisedel ni, poizkusil tudi nič ni in nagovoril nobenega tudi ni. Prisotni smo ostali odprtih ust od začudenja in grenak priokus ponižanja s strani ministra, ki je dobil glasove, daje bil izvoljen tudi v Podgradu. Ni se nam potrebno spraševati, kje smo. V žepu! Branka Počkaj Upravna enota sporoča________ NA UPRAVNO ENOTO TUDI V SOBOTO Poslovanje upravnih enot (to je poslovanje s strankami, delovni in poslovni čas ter uradne ure, javnost dela, vročanje pisanj, dokumentarno gradivo in hramba, posredovanje podatkov med organi javne uprave, upravne overitve, in podobno), je natančno predpisano v Uredbi o upravnem poslovanju (v nadaljevanju uredba). Uredba je bila v zadnjih dveh letih podvržena številnim spremembam, katerih cilj je zagotoviti hitre in kvalitetne upravne storitve. V nadaljevanju bi podali le nekaj novosti, ki so pomembne za stranke. 1 .Pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc Že 139.čl. Zakona o splošnem upravnem postopku določa, da si mora uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti sama priskrbeti vse podatke o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca pri kateremkoli državnem organu, organu samoupravne lokalne skupnosti ali nosilcu javnega pooblastila. Izjema so le podatki, ki so davčna tajnost oz. če drug zakon tako določa. Uredba predpisuje postopek za pridobitev podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc. Na podlagi navedenih predpisov strankam ni potrebno prihajati na upravno enoto po potrdila ali izpiske, ki bi jih nato predložili drugim organom v državi ( npr. centru za socialno delo, sodišču, ZPIZ, ZZZS, občini..), ampak si te podatke po prejemu strankine vloge, priskrbi vsak organ sam. 2. Krajevna pristojnost Organi državne uprave, organizirani po teritorialnem načelu, torej tudi upravne enote, odločajo v upravnih zadevah na območju celotne države v naslednjih postopkih: 1. potrjevanje podpore volivca za razpis referenduma, razen lokalnega referenduma, 2. potrjevanje podpor kandidatom za volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije, za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament in za volitve Predsednika republike, 3. izdaja listin: - osebne izkaznice in osebne izkaznice za tujce, - potni listi in potni listi za tujce, - vozniška dovoljenja, - prometna dovoljenja in postopki odmere davka na promet rabljenih motornih vozil, 4. potrjevanje dovoljenj zakonitega zastopnika oziroma pristojnega centra za socialno delo, 5. izdaja potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc, 6. upravne overitve, 7. odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih po 1. točki prvega odstavka 54. člena Zakona o denacionalizaciji, 8. vpis v register pridelovalcev grozdja in vina v okviru vinorodnih dežel. Naznanitev pogrešitve, izgube ali tatvine osebnih izkaznic in potnih listin se še vedno opravi le na upravni enoti, na območju katere ima stranka stalno prebivališče. 3. Poslovanje s strankami a) poslovni čas in uradne ure Poslovni čas je čas, v katerem mora biti zagotovljeno poslovanje vseh notranjih organizacijskih enot upravne enote z drugimi državnimi organi in organi lokalnih skupnosti. V tem času pa je zagotovljeno tudi izvajanje splošnih informacij strankam in izvajanje uradnih ur po telefonu. Poslovni čas in uradne ure na Upravni enoti Ilirska Bistrica bodo od t.maja 2007: Poslovni dan Poslovni čas in uradne ure po telefonu Uradne ure Ponedeljek 8-15 8 - 12 ure in od 13 - 15 ure Torek 8-15 8 - 12 ure in od 13 - 15 ure Sreda 8 - 18 8 - 12 ure in od 13 - 18 ure Četrtek 8-15 Petek 8-13 8-13 ure Sobota* 8-12 8 - 12 ure * Poslovni čas in uradne ure bodo vsako prvo soboto v koledarskem mesecu. Če pade prva sobota na državni praznik ali dela prost dan, se poslovni čas in uradne ure izvajajo drugo soboto v mesecu. Na Krajevnem uradu Podgrad in Knežak, ki poslujeta kot način dela, sobote niso poslovni dan in se uradne ure ne izvajajo. b) zagotavljanje splošnih informacij strankam Splošne informacije o upravnih storitvah so informacije o načinu poslovanja organa pri odločanju o upravnih zadevah in izdajanju potrdil, pojasnila v zvezi z uresničevanjem pravic, obveznosti in pravnih koristi fizičnih in pravnih oseb ( pogoji za pridobitev pravic, postopek, potrebne priloge k vlogi in upravna taksa). Splošne informacije se ne nanašajo na potek oziroma stanje konkretnega upravnega ali drugega postopka. Splošne informacije morajo biti podane na stranki razumljiv način. Organ zagotavlja splošne informa- cije o upravnih storitvah ves poslovni čas in sicer na naslednje načine: - preko javnih uslužbencev, ki vodijo postopke, -v obliki pisnih informacij (brošure, zloženke, zgoščenke, ipd.), ki so strankam dostopne v sprejemnih prostorih in na drugih ustreznih mestih, - preko svetovnega spleta na enotnem državnem portalu e-uprava (http://e-uprava.gov.si/e-uprava) in na spletišču organa ( http://up-ravneenote.gov.si/ilirska_bistrica). Splošne informacije je organ dolžan zagotoviti vsakomur, ne glede na to, ali je stranka v upravnem ali drugem postopku pred organom; organ od tistega, ki želi pridobiti splošne informacije, ne sme zahtevati, da dokaže, da ima namen začeti upravni ali drug postopek pred organom. c) obvestila o poteku postopka Obvestila o poteku posamičnega postopka se daje v času uradnih ur. V tem času lahko pride stranka oz. njen pooblaščenec nenapovedano na upravno enoto k javnemu uslužbencu zaradi informacij v zvezi s postopkom, vpogleda v zadevo, zahteva prepis listin in podobno. 4. Veljavnost listin Kot ste doslej že opazili, upravna enota vnaprej obvešča: - imetnike vozniških dovoljenj o skorajšnjem poteku veljavnosti le teh, - lastnike vozil, da jim je potekla registracija motornih vozil in da jo lahko podaljšajo le v 30 dneh po njenem poteku - državljane, ki nimajo nobenega veljavnega osebnega identifikacijskega dokumenta ( to je listine, ki jo je izdal državni organ in na katerem je strankina fotografija: vozniško dovoljenje, osebna izkaznica, potni list), - druga obvestila Ob tem predlagamo, da pred bližnjo počitniško sezono pregledate veljavnost svojih dokumentov in si pravočasno pridobite listine, ki jih boste potrebovali pri potovanjih. Več informacij o naši organizaciji in delu ter tudi o postopkih lahko pridobite na upravni enoti ali tudi na zgoraj navedenih spletnih straneh. jl^3 GEMINUS Poskrbite za vas obraz, odstranite gube, okrepite TONUS MIŠIC OBRAZA... START KLEB tehnologija Pokličite: tel: +3S5 (0)51 732 028 mob: +385 (0)91 568 7775 c5^i plastificirani prti umetno usnje - skaj karnise PD Snežnik Ilirska Bistrica ŽE VESTE,KAKO BOSTE PREŽIVELI POLETNE POČITNICE? Sl UPATE SPREJETI IZZIV IN TEDEN DNI PREŽIVETI POD PLATNENO STREHO V OSRČJU SLOVENSKIH GORA vabimo vas na MLADINSKI GORNIŠKI TABOR JEZERSKO 2007 (21.-28.7.2007) Tabor je namenjen otrokom osnovnošolcem in srednješolcem, ki so člani PZS. Na taboru so udeleženci razdeljeni v skupine glede na starost in izkušenost mladih planincev. Življenje, ki ga tabor prinaša in uči, je zdravo in primerno za prav vsakega otroka in mladostnika. saj ga odvrača od poplav slabih razvad, ki jih prinaša vsakdan. Starši, če tudi sami menite, da bi takšen način preživljanja prostega oziroma počitniškega časa primeren za vašega otroka, potem kar izpolnite prijavnico. Prijavnice dobite na šolah pri planinskih mentojih, na naši spletni strani, v trgovini Avantura šport, najbolj vesel pa vas bo Čuk (andrej.novak@gmail.si)! TBKsmLa s Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 rnrnm mm& SiteiOalM) popoosCti ©<$) HdkS d]© StLS *METRAŽN0 BLAGO ZA ZAVESE »POSTELJNINA U , 'H , " »UMETNO USNJE 0 »ODEJE, PREŠITE ODEJE 2 3 4 5 6 7 8 1 >’ REDNI PROGRAM: široka ponudba * izdelanih zaves * dekorativnih zaves * metraže (brezplačno šivanje po naročilu) ŠIRŠI PROGRAM: široka ponudba * posteljnine * brisač * prešitih in navadnih odej blazin in pregrinjal NOVOST V PONUDBI: Meblo (jogi vzmetnice) NON-STOP 8-19 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO PREKMURSKI TEDEN SE JE ZAKLJUČIL Z ODMEVNIM NASTOPOM KUD BELTINCI ŠD BAS Šport je skupaj z Območno izpostavo JSKDII.Bistrica, Foto klubom SUŠEČ, Folklorno skupino G RADINA, Sekcijo gostincev pri Območni obrtni zbornici II.Bistrica in Občino II.Bistrica na primorski strani ter Zavodom za turizem in kulturo Beltinci, Društvom DIMEK in KUD Beltinci na prekmurski strani, med 23.3. in 30.3. 2007 pripravilo izjemno odmevno prireditev PREKMURSKI TEDEN. Vse pripravljene prireditve bile zelo dobro obiskane, dvorana Doma na Vidmu je bila tako v petek kot v soboto nabito polna. Otvoritev Prekmurskega tedna je bila v petek, 23.3.2007 z otvoritvijo Razstave starih biciklov iz Prekmurja in Fotografske razstave Motivi Kolesarskega maratona Brkini. Razstavo starih biciklov so pripravili člani društva DIMEK in tudi sodelovali pri njeni otvoritvi, ki je na razstavnem prostoru v Gostilni pri Matetu vsaj za dobri dve uri prinesla del prekmurskega vzdušja. Z 94 let starimi citrami ga je še dodatno Gostitelji večera Folklorna skupina GRADINA skih knjig, ki smo jo nadgradili z starim biciklom in dvema lutkama, oblečenima v značilno prekmursko nošo. Prvi - glasbeni vrhunec je Prekmurski teden doživel s petkovim koncertom Vlada Kreslina v nabito polni dvorani Doma na Vidmu. Vlado Predstavili so se tudi tamburaši KUD Beltinci Najmlajši udeleženci so bili člani folklorne skupine OŠ Antona Žnideršiča popestril citraš Mirko Šernek, v pristni prekmurščini pa vse navzoče pozdravil predsednik društva Dimek Avgust Farkaš. Samo razstavo je podrobno predstavil Marjan Makovec, ki je v bistvu ustanovni član in gonilna sila tega društva. O fotografski razstavi in sami ideji o organizaciji Prekmurskega tedna pa je spregovoril Aleš Zidar, predsednik ŠD BAS Šport II.Bistrica. Razstava je bila na ogled ves teden do 30.03. in si jo je ogledalo zelo veliko število ljudi. Tudi vpisi v knjigo vtisov so bili zelo pozitivni in potrjevali pravilnost odločitve o pripravi razstave. Prekmurski teden se je ves teden nadaljeval s celotedensko posebno ponudbo prekmurskih jedi v Gostilni POTOK Dolenje, Gostilni ŠKORPIJON Rečica, Gostilni Pod gradom Dolnja Bitnja, Gostilni Povodni mož Topole, Gozdni pristavi Mašun in Gostilni pri Matetu v II.Bistrici. Vsi sodelujoči gostinci v okviru sekcije pri Obrtni zbornici II.Bistrica so tudi pripravili svečani banket za nastopajoče na zaključni prireditvi v soboto, ko se predstavili s tipičnimi brkinskimi jedmi. Ves teden je v knjižnici Makse Samsa potekala tudi razstava prekmur- Kreslin se je izkazal z nekaj več kot dveurnim nastopom, ki ga je popestril z predstavitvijo njegove knjige Venci. Da je bila publika zelo hvaležna, je dokazala tudi s popolnim nakupom njegove knjige in zgoščenk, tako da je Vlado zapuščal II.Bistrico res zelo zadovoljen. Drugi - folklorni vrhunec pa je II.Bistrica doživela v soboto, ko so se v dvorani Doma na Vidmu predstavili KUD Beltinci s svojo folklorno skupino (prikazala je tri splete prekmurskih plesov), spremljala jo je mlada beltinška banda, samostojno so nastopili tudi njihovi tamburaši. Gostitelji večera so bili domače Folklorno društvo GRADINA iz II.Bistrice, svojevrsten uvod pa so pripravili najmlajši člani folklorne skupine OŠ Antona Žnideršiča, ki so že takoj na začetku ogreli prepolno dvorano. Prireditev je duhovito povezoval novinar Milan Zrinski s pomočjo domačinke Nadje Sudol, ki je v pristni prekmurščini dobro nasmejal obiskovalce. Ob sami prireditvi je potekala tudi promocija in degustacija prekmurske kulinarike in turistične dejavnosti občine Beltinci, ki sojo pripravila Turistična društva občine in Društvo vinograd- Folklorni skupini KUD Beltinci je igrala mlada beltinška banda Člani folklorne skupine KUD Beltinci V zaključnem plasu so se predstavili vsi nastopajoči ni kov Beltinci. Prireditev je bila tudi priložnost za navezavo stikov z društvi in predstavniki obeh lokalnih skupnosti. Tako je župan občine II.Bistrica Anton Šenkinc uradno sprejel župana Beltincev Milana Kermana ter predstavnike gostujočih društev, skupna ugotovitev vseh pa je bila, da je potrebno takšna srečanja nadaljevati, predvsem pa nadgraditi sodelovanje društev iz obeh občin. Prav to je poleg predstavitve Prek- murja in Beltincev največja vrednost te prireditve, tako dajo lahko ocenjujemo kot zelo uspelo in odlično organizirano. To navsezadnje potrjujejo tudi številni zapisi in fotografije v časopisih ter stiski rok obiskovalcev in udeležencev prireditve, ki so bili nad dogajanjem navdušeni. Izziv sodelovanja je postavljen, povabilo v Beltince že velja. S pravilnim pristopom in primerno predstavitvijo Brkinov bomo do konca izpolnili cilj, ki smo si ga zastavili ob načrtovanju prireditve - povezati in predstaviti dva oddaljena konca Slovenije. In to je najpomembnejše. ZAHVALA ŠD BAS Šport se še enkrat zahvaljuje vsem tistim, ki so sodelovali pri izvedbi prireditve - predvsem članom našega društva in vse ostalim, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi prireditve. Posebna zahvala velja Prekmurcem: Društvu za ohranjanje starih koles DIMEK Beltinci in še posebej Marjanu Makovcu, ki je v veliki meri postavil razstavo, Zavodu za turizem in kulturo Beltinci ter članom KUD Beltinci za res izjemen nastop na zaključni prireditvi. Zahvaljujemo se tudi članom Folklorne skupine GRADINA, Folklorne skupine OŠ Antona Žnideršiča iz II.Bistrice in fotografom Foto kluba Sušeč, ki so pripravili zelo zanimivo fotografsko razstavo našega maratona BRKINI. Zahvaljujemo se tudi gospe Milojki PRIMC, ki je poskrbela za sceno v Domu na Vidmu in pripravila spominske plakete in darila za nastopajoče. Zahvaljujemo se članom sekcije za gostinstvo pri Območni obrtni zbornici II.Bistrica: Gostilni Potok, Gostilni Škorpion, Gostilni Pod gradom, Gostilni Povodni mož, Gostišču Mašun in še posebej Gostilni pri Matetu za pomoč pri razstavi starih koles. Veliko moralno in še večjo finančno pomoč pa smo bili organizatorji deležni od Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti v II.Bistrici in občine II.Bistrica. Še enkrat hvala - vaš prispevek je bil izredno dragocen. Aleš ZIDAR RIBIŠKA DRUŽINA BISTRICA - PREDSEDNIK MIRAN KOŽMAN Ribištvo že dolga leta zaznamuje kraje ob reki in kasneje ob jezerih. Nekatere strategije obravnavajo razvoj ribiškega turizma kot eno najperspektivnejših potencialnih oblik turizma v naših krajih. Kot vedno skozi zgodovino, so ribiči in njihovo združenje doživljali številne vzpone in padce, ki so bili povezani z izgradnjo akumulacijskih jezer, z onesnaževanjem reke Reke ter z zakonskimi omejitvami na področju vzgoja rib. Prvega aprila je v naših krajih največji ribiški dogodek - otvoritev sezone na akumulaciji Klivnik. Letos s tem sovpada tudi izvolitev novega vodstva RD Bistrica. O zgodovini, o prihodnosti in načrtih RD Bistrica smo povprašali novega predsednika družine, znanega bistriškega veterinarja in ribiča Mirana Kožmana. Gospod Kožman ni novinec, saj je bil gospodar RD že v začetku osemdesetih let. Kdaj je bila ustanovljena RD Bistrica in kako je potekal njen razvoj skozi čas? RD Bistrica je bila ustanovljena leta 1947 in trenutno šteje okrog 220 članov. Zgodovinski razvoj ribištva in njegove organiziranosti v letih po drugi svetovni vojni je težko opisati, saj se bistriški ribiči niso kaj veliko ukvarjali s svojo preteklostjo. V arhivu, ki ga hrani vodstvo družine se prvi pisni dokument pojavi šele leta 1961, ko je tedanji občinski ljudski odbor II. Bistrica dodelil ribičem zemljišče za razširitev ribogojnice v Guranjem kraju. Medtem, ko lahko najdemo za naslednja leta kar precej dokumentov in različnih zapiskov, pa je v obdobju od leta 1947 do 1961 prava praznina. V obdobju od konca NOB do začetka 1947 se je na področju ribištva ohranila organizacija, ki se je razvila v času italijanske okupacije med prvo in drugo svetovno vojno. Tedanje italijanske oblasti so namreč nekaterim posameznikom dale v zakup ribolovne vode v katerih so imeli pravico ribolova za določeno odškodnino. Med temi zakupniki najdemo premožnejše Bistričane pa tudi lastnike žag in mlinov ob dolnjem toku reke Reke. Tem zakupnikom voda pa so se kot nekateri člani ali podzakupniki pridružili tudi ostali, ki so imeli veselje do športnega ribištva. Za to članstvo so plačali določeno vsoto lir, da so lahko lovili ribe in rake s katerimi so bile naše vode zelo bogate. To je bilo torej nekakšno privatno ribiško društvo. Tedaj je že cvetel krivolov. Posebej rake so na veliko lovili in jih izvažali v Francijo. V potoku Bistrica so lahko lovili le na veliki petek, sicer pa je bil uradno ribolov tu prepovedan. Prelomni trenutek je bil 9. februarja 1947, ko so se na nekem iniciativnem sestanku zbrali člani te privatne ribiške organizacije. Sklenili so se vključiti v tedanjo akcijo, ki jo je vodilo ministrstvo za kmetijstvo LR Slovenije, da bi povsod ustanovili ribiške zadruge. Ustanovni občni zbor Ribiške zadruge II. Bistrica je bil že 11. februarja 1947. Sprejeli so prva pravila in izvolili upravni odbor v katerem so bili predsednik Vid Oprešnik, blagajnik Lado Žnidaršič in tajnik Ivan Lenarčič. V nadzornem odboru pa sta bila Adolf Bobek in Lado Hrvatin. Zadruga je štela kakih 15 članov. Bistriška zadruga je bila med prvimi v Sloveniji in jo srečamo v skupini zadrug LR Slovenije, kije predhodnik današnje Ribiške zveze Slovenije. Obdobje velikega entuziazma in prostovoljnega dela V tem obdobju planskega gospodarstva in velikega poleta povojnega časa, so bistrški ribiči uspešno delovali na področju športnega ribištva in načrtne vzgoje ribjega zaroda. Po določenem letnem planu so sprejemali nove ribiče tako, daje organizacija narasla na 40 članov. V reviji Ribič iz leta 1951 zasledimo podatek, daje bistriška zadruga štela 54 članov. Že prej, leta 1949 so se jim pridružili tudi ribiči iz Vremske doline in Divače. Tedanje oblasti so izdale odlok po katerem pripada reka Reka od izvira do izliva v Škocjanske jame z vsemi svojimi pritoki v upravljanje bistriški zadrugi. Za tedanji način odlova je bila značilna velika liberalnost, saj so ob obilici rib in rakov lovili takorekoč neomejeno. Svoje članstvo v zadrugi so plačali z določeno vsoto dinarjev, s tem da so lahko poleg ribolova vplačali samo rakolov. Med najpomembnejše pridobitve tistega časa spada prav gotovo izgradnja prve valilnice, ki so jo postavili na Ivetovem vrtu ob Cankarjevi ulici. Prvo drstenje so opravili leta 1951, zmogljivost valilnice pa je bila 150.000 zaroda. Ustanovitev valilnice je sodila v vseslovensko akcijo, ki jo je vodil Sosvet ribiških zadrug Slovenije za obnavljanje ribiškega zaroda. Valilnica v II. Bistrici je bila za mariborsko in idrijsko tretja v Sloveniji. V sredini petdesetih let se je ta prva ribogojnica preselila na lokacijo v Guranjem kraju, kateri so v letu 1961 še razširili obseg. V to obdobje spada tudi začetek umetnega vzrejanja soške postrvi, pri čemer so bistriški ribiči opravili pionirsko delo v Sloveniji. Članstvo je v petdesetih letih rahlo naraščalo. Z novim zakonom so konec leta 1951 prenehale obstajati ribiške zadruge, namesto njih pa so se ustanovila ribiška društva in Ribiška zveza Slovenije. Petdeseta leta pa pomenijo tudi začetek žalostne usode za reko Reko. 1952 je bil registriran prvi množičen pogin rib pod tovarno Lesonit. Iz leta v leto se je stanje slabšalo, ko pa je v sredini šestdesetih let začela s proizvodnjo še Tovarna organskih kislin, je bila Reka obsojena na propad. Organizacijske spremembe v šestdesetih letih Okrog leta 1960 se je ustanovila Zveza ribiških družin Ilirska Bistrica, v katero sta se vključili tudi ribiški družini iz Postojne in Kopra. Te tri družine so bile edine v tedanjem okraju Koper. Zaradi pomanjkanja kadrov so se dogovorili, naj bi se vodstvo vsakih nekaj let selilo v drugi kraj. Iz dokumentov iz leta 1961 je razvidno da je ta zveza upravljala z ribogojnicami v Ilirski Bistrici in Rižani. To je povzročalo določene spore med Zvezo in družinami. Tako je leta 1965 bistriško ribogojnico prevzela domača ribiška družina, rižansko pa koprska. Precej svoboden način ribolova je povzročil množično vključevanje v ribiško družino, katera je narasla na preko 140 članov. Postojnski in koprški ribiči pa so se zavzemali za poostren način odlova, ker so imeli revnejši ribji fond. Nova ribiška zakonodaja v prvi polovici šestdesetih let je zelo zaostrila način odlova, kar je v bistriški družini povzročilo zmanjšanje števila članov za polovico. Po reviji Ribič iz leta 1966, naj bi ta štela preko 90 članov. Po začetnih dogovorih v letu 1967 je dozorela misel za združitev Zvez ribiških družin Postojna in Nova Gorica v Zvezo ribiških družin Primorske, ki so jo ustanovili na sestanku 3. marca 1968 v Novi Gorici. Ta zveza je združevala RD iz Ajdovščine, Idrije, Ilirske Bistrice, Kopra, Nove Gorice, Postojne in Tolmina. Prav tako pa so bistriški ribiči na občnem zboru 25. januarja 1969 sprejeli nova pravila in svojo družino preimenovali v RD Bistrica. To desetletje je bilo za bistriške ribiče v znamenju boja za priznanje odškodnine obeh tovarn, ki sta povzročali vse hujše pogine rib. 1967 so tako zaradi množičnega pogina sklicali izredni občni zbor in terjali povračilo za škodo. Leta 1968 so zopet zabeležili množičen pogin mren ob drstenju. Sklenjeni so bili tudi že prvi sporazumi o odškodnini. Do leta 1970 je bil vsakoletni izpad rib vse hujši, vendar so bistriški ribiči začeli sistematično vzrejo ribjega zaroda s katerim so vsaj delno nadomeščali te izpade. Kmalu zatem pa je Reka v spodnjem toku popolnoma zamrla. Seveda je treba poudariti, da so ribiči v to delo vložili ogromno število prostovoljnih delovnih ur. Ribištvo pridobiva nove pristaše Po letu 1970 so bistriški ribiči doživeli še nekaj hudih udarcev. Potem, ko je bil praktično uničen ves zarod v reki Reki od Ilirske Bistrice navzdol, je prišla še druga nesreča. Račja kuga je namreč pomorila vse potočne rake, ki so pomenili veliko bogastvo naših voda. Pogoji pri načinu odlova so se še bolj zaostrovali, vendar to ni oviralo naraščanja števila članov. Tako je bilo leta 1973 že 113 članov in 15 mladincev, članstvo pa je začelo še bolj strmo naraščati v letu 1981, po izgradnji zbirnega jezera Mola. Naslednje leto je družina štela že 157 članov in 76 mladincev, leta 1985 218 članov in 91 mladincev, 1987, ob 40. letnici pa že 227 članov in 69 mladincev. Bistriški ribiči so predvsem v sedemdesetih letih pospešeno skrbeli za ribji fond in bogatitev voda, ki so postajale vse bolj onesnažene pa ne le zaradi posledic industrije. 20. oktobra 1970 je RD Koper predala Rižansko ribogojnico v upravljanje bistriški družini, saj si je le-ta pridobila velik ugled na področju strokovnosti in organiziranosti. RD Bistrica je tako s to ribogojnico upravljala neprekinjeno do leta 1979. Vendar je dejavnost prerasla amaterski okvir dela družine, tako da se je upravni odbor odločil in leta 1979 ribogojnico v Guranjem kraju predal v upravljanje DO Emona Ribarstvo. Odnos med družino in Emono je bil urejen v posebni pogodbi, ki zagotavlja ribičem potrebne količine mladic. Obenem so se nadaljevala prizadevanja za ureditev odnosov med onesnaževalci in ribiči, ki so vlagali znatna sredstva v gospodarjenje z ribjim fondom. Tako so končno podpisali samoupravni sporazum, ki je urejal finančne obveznosti onesnaževalcev in drugih delovnih organizacij. Med njimi so bila velika bistriška podjetja, kot so Transport, Lesonit, TOK, Komunala... V tem obdobju se je začela sistematična skrb za ribiški podmladek, obenem pa se je posvečalo tudi večjo skrb vzgoji ribičev. K temu je zagotovo pripomoglo tudi enoletno pripravništvo, ki ga mora opraviti vsak ribič pod vodstvom mentorja ter na koncu še z izpitom dokazati svojo usposobljenost. RD je leta 1983 razvila svoj prapor, veliko naporov pa je bilo storjenih tudi pri organizacijskem utrjevanju njenega delovanja, kar je privedlo do delegatsko organizirane samoupravne strukture družine, delno tudi zaradi tega, ker je bilo precejšnje število ribičev doma izven bistriške občine. Ribiški okoliš obsega skupaj 181 hektarjev vodnih površin. Od celotne vodne površine pomeni akumulacija Mola 80 hektarjev in akumulacija Klivnik 33 hektarjev, medtem ko je površina Reke 68 hektarjev. Gospod Kožman, predsednik družine ste od nedavnega. Kakšni so Vaši načrti? Če bodo ribe bodo tudi ribiči. Članstvo je v zadnjih letih padalo pa tudi odnosi niso bili najboljši, zato imamo načrte, da poizkušamo povečati število rib. Tukaj je potem velika možnost športnega ribolova, foto ribolova in ostalih dejavnosti, ki bi privlekle ribiče od vsepovsod. Imamo tudi idejo oziroma organiziramo že sekcijo »primi - spusti za krape«, kar pomeni, da tisti ki se včlani podpiše kodeks, da ne bo krapov vzel. Določili smo tudi področje dela jezera, ki bo zato namenjeno, lovilo se bo lahko 24 ur na dan, kar pomeni tudi ponoči kar do sedaj ni bilo mogoče. V tem delu bo dovoljen tudi ribolov z dvema palicama. Koliko rib pa sploh imamo oziroma ulovimo? Za primerjavo lahko povem, da smo v osemdesetih letih, v časih brez akumulacij in z onesnaženo reko Reko seje odlovilo okrog 2 toni rib, danes, ko imamo čisto Reko in dve akumulacijski jezeri odlovimo ravno takšno količino.. Ta podatek zgovorno kaže, da je bilo v zadnjih letih nekaj narobe z gospodarjenjem tega ribolovnega področja. Ravno zaradi tega zaskrbljujočega podatka sem tudi sprejel izziv, da grem v igro za predsednika ter da poizkušamo skupaj z novim vodstvom poiskati načine, kako do večje količine rib, saj je ravno to razlog - slab ulov - da obisk upada. Je pa tukaj še en problem, da je država določila soško postrv za avtohtono in smemo v zadnjih 15 letih le z njo gojiti, naša postrv - potočna postrv - pa je v vseh teh letih izlovljena. Želel bi, spremeniti pravila igre v tej smeri, da bi lahko naše reke in jezera napolnili z ribo, ki je “domača” in prilagojena za življenje v teh vodah. Zavedam se, da bo težko povečati število rib, saj je naselitev klenov, ki so izredno požeruški povzročila, da ni hrane v reki, pa tudi povečanje števila sivih čapelj, ki se prehranjujejo z ribami bo otežkočila njihov hiter prirastek. Torej je rešitev v spremembi zakonodaje? Trudil se bom, da bi se zakonodaja spremenila v tej smeri, da bi lahko pori-bljali z domačo ribo. Bo pa to dolga in naporna pot, ampak ni druge rešitve, če želimo ponovno vrniti življenje v naše reke ter dati užitek našim ribičem. RD vam pomaga voditi odbor, kdo je še z vami? Gospodar družine je Skok Leon, tajnik je Edo Lenarčič, potem pa so še člani: Iztok Perenič, Baron Edo, Borislav Zejnulovič Franetič Jože in Jože Iskra - torej vseh skupaj nas je osem. Vidim, da ste ribič z dušo in telesom... No gre bolj za nostalgijo, vsi se še spomnimo rib pri Lovcu, pa pod premskim mostom, vsega tega ni več. Reka je čista kot Soča a brez rib, želel bi samo, da se del tega vrne nazaj. Imeli smo svojo ribogojnico, svoje matično jato potem pa se zgodi, da ti država predpiše pravila, ki ti vse to uničijo. Kaj pa naprej? Pripravlja se nova zakonodaja na področju ribištva, uvajale se bodo koncesije in prav lahko se zgodi, da bo en koncesionar za eno jezero, drugi za drugo, tretji pa za reko, bomo videli kako se bodo odvijale stvari, možno je vse. Zaenkrat pa ostajamo mi upravljalci in delamo po pet letnih planih, ki točno določajo kako se dela, kje se vlaga in kje se odlavlja. Izhajam iz tega stališča, da smo ribiči in bodimo ribiči še naprej in delajmo na tem, da bo rib čim več in da uživamo v svojem hobiju, da smo res družina in da ne prevladajo interesi posameznikov. O RAZPISIH ZA RAZVOJNA SREDSTVA Slovenski podjetniški skladje 20.aprila 2007 v Uradnem listu RS št. 36/2007 objavil dva javna razpisa za razvojna sredstva iz t.i. 1. sklopa razpisov. Objavil je razpis za produkt P2 Neposredne dolgoročne investicijske kredite za nova podjetja in razpis za produkt P2A Mikrokredite za mala podjetja. • Kaj je Slovenski podjetniški sklad? Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad) je nacionalna finančna institucija Republike Slovenije, ustanovljena kot javni finančni sklad v skladu z Zakonom o javnih skladih in Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo z namenom olajšanja dostopa malim in srednje velikim podjetjem do virov financiranja razvojnih naložb podjetij. Sklad zagotavlja ugodna finančna sredstva za razvojne naložbe malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Kaj so ugodnosti za podjetja? • nižje obrestne mere za kredite; • ugodnejši pogoji odobritve kreditov (nižji stroški, daljša ročnost, moratorij...); • garancije za zavarovanje investicijskih kreditov, najetih pri poslovnih bankah v Sloveniji; • garancije za finančni leasing brez pologa; • subvencije - nepovratna sredstva, ki jih podjetje prejme za različne razvojne investicije (zagon podjetij, nove tehnološke opreme, RR projekti, turistični projekti). Kaj so upravičeni stroški investicij ? Kateri so razpisi Sklada v letu 2007? Sklad bo tudi v naslednjih dveh letih nadaljeval z zagotavljanjem ugodnih finančnih sredstev za sofinanciranje investicijskih in razvojnih projektov v malih in srednje velikih podjetjih (MSP) v Sloveniji. Tudi v naslednjem programskem obdobju 2007-2013 ostaja Slovenski podjetniški sklad nacionalni posrednik pri koriščenju evropskih strukturnih sredstev, saj je Vlada RS že v Operativnem programu krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 določila Slovenski podjetniški sklad za izvajalca ukrepov za spodbujanje tehnoloških in razvojnih investicij in turističnih projektov v MSP. V letu 2007 bo Sklad razpisal 11 različnih razpisov v skupni višini 66,9 mio EUR za razvojne projekte MSP, ki se bodo realizirali v letih 2007 in 2008. Finančna pomoč je namenjena samo določenim vrstam investicij. Govorimo o upravičenih stroških investicije, ki so natančno določeni v vsakem razpisu. Upravičeni stroški so lahko stroški za: • materialne investicije (nakup zemljišč, nakup in obnova zgradb, nakup opreme), • nematerialne investicije (nakup patentov, licenc, know-howa in nepatentiranega tehničnega znanja), • obratna sredstva, nakup blaga in storitev v skladu z dejavnostjo podjetja, stroški vzdrževanja in stroški popravljanja in prenavljanja strojev, opreme in poslovnih prostorov, nakup materiala za redno opravljanje dejavnosti podjetja, najem poslovnih prostorov, stroški promocijskih aktivnosti, stroški dela, • stroški ustanovitve podjetij. I. Ugodni krediti in garancije za MSP Med dolžniškimi viri ostajajo še vedno zanimivi bančni investicijski krediti, ki jih podjetniki lahko najamejo pri katerikoli slovenski banki, ki sodeluje s Skladom. Sklad za tovrstne razvojno investicijske kredite, ki izpolnjujejo pogoje iz razpisa, zagotavlja hkrati nižjo obrestno mero (v letu 2007 bo ta 6-mesečni EURIBOR + 0,7%) in garancijo za zavarovanje kredita. Bančnim investicijskim kreditom z ugodno obrestno mero in garancijo Sklada za zavarovanje tovrstnega kredita se v letu 2007 kot novost pridružujejo garancije za leasing, ki bodo podjetjem omogočile koriščenje finančnega leasinga za opremo brez pologa lastnih sredstev. Sklad bo tudi v naslednjih letih sodeloval z regionalnimi garancijskimi shemami, ki samostojno Kako do državne pomoči? Vse oblike finančne pomoči Sklada sodijo med državne pomoči in morajo biti usklajene s skupnimi evropskimi pravili o državnih pomočeh. Državna pomoč, ki je vključena v produkte Sklada, je namenjena razvojnim projektom podjetij in se dodeljuje z javnim razpisom. Podjetja kandidirajo za ta sredstva tako, da pošljejo vlogo na javni razpis in drugo zahtevano dokumentacijo. Razpisna dokumentacija za prijavo na javni razpis Sklada je dosegljiva na spletni strani www.podjetniskisklad.si in na sedežu Sklada. odobravajo garancije za zavarovanje bančnih investicijskih kreditov najetih s strani MSP v posamezni regiji. Med krediti, ki jih odobrava Sklad direktno kot neposredni kreditodajalec, ostajajo še vedno zanimivi investicijski krediti za nova podjetja in mikrokrediti za mala podjetja v maksimalni višini 25 000 EUR, ki so namenjeni financiranju obratnih sredstev. Podjetja pa bodo v letu 2007 lahko koristila tudi direktne kredite Sklada za realizacijo RR projektov v podjetju. Če podjetje izpolnjuje pogoje iz javnega razpisa za posamezni produkt, se prijavi tako, da na Slovenski podjetniški sklad pošlje uradno vlogo s pripisom "Ne odpiraj, vloga za produkt (ime produkta). Produkti Sklada v letu 2007 Produkt 1/3 Produkt 2 Produkt 2a Produkt 3 Produkt R4 Posredni dolgoročni investicijski krediti z garancijami Neposredni dolgoročni investicijski krediti za nova podjetja Mikrokrediti za mala podjetja Garancije za leasing Ugodni krediti za raziskovalno razvojne aktivnosti MSP Posebni produkt Pogarancije za regionalne garancijske sheme II. Sofinanciranje (subvencije) projektov za MSP Po dogovoru z Ministrstvom za gospodarstvo - Direktoratom za podjetništvo in konkurenčnost bo Sklad iz naslova evropskih strukturnih sredstev (Evropski sklad za regionalni razvoj) tudi v letu 2007 razpisal subvencije za nakup nove tehnološke opreme v MSP, po dogovoru z Direktoratom za turizem bo izvajal tudi razpise iz naslova evropskih strukturnih sredstev za turistične investicije v MSP. Nadaljujejo se razpisi za odobravanje subvencij za zagon inovativnih in razvojno usmerjenih podjetij, novost med subvencijami v letu 2007 pa so tudi subvencije za RR projekte v že obstoječih MSP, ki so namenjene sofinanciranju izključno razvojno aplikativnih projektov v MSP za pridobivanje novih znanj ter za nove, spremenjene ali izboljšane izdelke, postopke ali storitve. Produkt P4 Sofinanciranje (subvencije) nakupa nove tehnološke opreme v MSP Produkt P5 Sofinanciranje (subvencije) turističnih projektov v MSP Produkt R1A/07 Sofinanciranje (subvencije) zagona inovativnih podjetij Produkt R1B/06 Sofinanciranje (subvencije) zagona inovativnih podjetij iz leta 2006 Produkt R2 Sofinanciranje (subvencije) RR projektov v MSP Komu so razpisi namenjeni? Na razpise Sklada se lahko prijavijo vsa podjetja (gospodarske družbe in samostojni podjetniki), ki spadajo: • glede na velikost podjetja med mala in srednje velika podjetja (podrobne definicije so zapisane v posameznem razpisu); • glede na življenjski cikel podjetja med nastajajoča, nova, rastoča in zrela podjetja (podrobne definicije so zapisane v posameznem razpisu). PRODUKT Naziv Namen razpisa UGODNI KREDITI IN GARANCIJE ZA MSP Pl/3 Posredni dolgoročni investicijski krediti z garancijami sklada Namenjen je financiranju materialnih in nematerialnih investicij za nova, rastoča in zrela podjetja, ki jih [xxljetje lahko najame v eni od sodelujočih bank, Sklad pa za bančni kredit zagotavlja nižjo obrestno mero in delno zavarovanje kredita z garancijo Sklada. P2 Neposredni dolgoročni investicijski krediti /a nova podjeta Namenjen je podjetjem v fazi zagona brez predhodnih večletnih rezultatov poslovanja, ki praviloma pri bankah ne dolžijo kredita za investicije. Ugodnost kredita je izražena v obrestni meri, ročnosti kredita, možnosti koriščenja moratorija in nižjih zavarovalnih zahtevah (jamstvi). P2A Mikrokrediti za mala podjetja Dolgoročni kredit je namenjen za mala podjetja s poudarkom na nastajajočih in novih podjetjih. Kredit je namenjen za nemoteno jžoslovanja tudi v primerih, ko podjetje nima zadostnih likvidnih sredstev. Ugodnost kredita je izražena v obrestni meri, ročnosti kredita, možnosti koriščenja moratorija in zavarovanju kredita. P3 Garancije za leasing za MSP Garancije za leasing so namenjene povečanju možnosti pridobitve leasinga za nova, naslajajoča in zrela podjetja, ki nimajo zadostnih denarnih sredstev za plačilo osnovnega pologa pri finančnem najemu tehnološke opreme. R4 Ugodni krediti za raziskovalno razvojne aktivnosti MSP Namenjeni so spodbujanju hitrejšega tehnološkega razvoja v poslovanju malih in srednjih podjetij v povezavi z institucijami znanja kot so univerze, raziskovalni inštituti in drugi. Posebni Projekt Pogarancije za regionalne garancijske sheme Prevzemanje dela kreditnega rizika regijskih garancijskih shem (pogarancija Sklada) SOFINANCIRANJE (SUBVENCIJE) PROJEKTOV ZA MSP P4 Sofinanciranje (subvencije) nakupa nove tehnološke opreme v MSP Omogočiti MSP-jem pridobitev od 40% do 50% subvencij za financiranje nakupa nove tehnološke opreme, Namenjene so sofinanciranju nove tehnološke opreme z nepovratnimi viri v malih in srednje velikih podjetjih z namenom povečati njihovo konkurenčnost na globalnem trgu. Uveljavitev na globalnem trgu bo povezana z novimi, tehnološko zahtevnimi produkti/storitvami z večjo dodano vrednostjo. P5 Sofinanciranje (subvencije) turističnih projektov v MSP Namenjene so sofinanciranju z nepovratnimi viri investicijskih vlaganj malih in srednje velikih podjetij v turistično infrastrukturo, j Subvencije se dodeljuje v skladu z Uredbo o podrobnejših pogojih, kriterijih,mcrilih in vrstah razvojnih spodbud za turizem, z namenom spodlžuditi skladnejši regionalni razvoj Slovenije v območju EU. RIA/07 Sofinanciranje (subvencije) zagona inovativnih podjetij Namenjeni je sofinanciranju z ncjx>vrainimi viri ustanovitve in zagona nastajajočih podjetij v tehnoloških parkih, podjetniških inkubatorjih in univerzitetni inkubatorjih. R1B/06 Sofinanciranje (subvencije) zagona inovativnih podjetij, ki so prejela subvencije v letu 2006 Produkt R IB/06 je nadaljevanje sofinanciranja z nepovratnimi viri podjetij v institucijah inovativnega okolja v naslednjem poslovnem letu |xi programu produkta R 1 A/06 (predhodna oznaka produkta P4A) iz leta 2006. R2 Sofinanciranje (subvencije) raziskovalno razvojnih projektov v MSP Omogočiti MSP-jem pridobiti subvencije za financiranje razvojno aplikativnih projektov, Namenjen je sofinanciranju z nepovratnimi viri aplikativnih razvojno raziskovalnih projektov v MSP za pridobivanje novih znanj ter za nove, spremenjene ali izboljšane izdelke, postopke ali storitve. ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h Ordinacija JL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si • ■ *«' GRADBENI CENTER Miro Iskra s.p. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 / 328 746 e-mail: gciskra@siol.net URNIK 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM ^osto*^ PREVENTIVNA AKCIJA - KOZAREC VEČ JE LAHKO PREVEČ Policisti policijske postaje Ilirska Bistrica bomo dne 26.05.2007 med 21.00 in 01.00 uro na parkirnem prostoru ob gostinskem lokalu Triglav Pub izvedli preventivno akcijo »KOZAREC VEČ JE LAHKO PREVEČ« Cilj preventivne akcije je predstaviti ljudem delovanje naprav za ugotavljanje prisotnosti alkohola v organizmu vsakega posameznika, ter vzbuditi zavest pri vseh tistih, ki po zaužitju alkoholnih pijač sedejo za volan, da tega ne počnejo. Dejstvo je, da alkohol vpliva na vsakega posameznika različno. Tako se nekdo ne počuti sposobnega za vožnjo že po manjši količini popitega alkohola, medtem ko nekdo tudi po zaužitju večje količine alkohola sploh ne kaže znakov opitosti, zase pa meni, da je povsem sposoben upravljati z motornim vozilom. Kakšen bo rezultat preizkusa pa je od posameznika do posameznika različen, nanj pa vpliva več dejavnikov kot so telesna teža, razpoloženje, zaužita hrana ipd. Natančneje to pomeni, da “alkohol zavira delovanje vseh človekovih funkcij, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu (zmanjšuje zbranost, zmožnost zaznavanja dražljajev in odzivanja nanje, predvsem pa povečuje število napak, ki jih voznik naredi med vožnjo), in tudi delovanje človekove ‘osebnostne zavore', ki zagotavlja socialno prilagojeno vedenje, obenem pa povečuje zaupanje v lastne sposobnosti in v zmožnost obvladovanja situacije. Posledica je seveda vožnja prek zmožnosti voznika in vozila, pri čemer voznik ne upošteva prometnih razmer in drugih udeležencev v cestnem prometu. Voznik, ki vozi pod vplivom alkohola, pomeni nevarnost za vse udeležence v cestnem prometu (tudi zase) ali “na cesti se prelevi v brezobzirnega voznika, ki brez predsodkov prehiteva v škarje, dela vse vrste prekrškov in spravlja v smrtno nevarnost soudeležence na cesti”. Da po naših cestah še zmerom vozi vse preveč vinjenih voznikov, kažejo tudi statistični podatki. Tako je bilo v času med letom 1998 in 2006 na območju Slovenije izrečenih 25.914 prenehanj veljavnosti vozniških dovoljenj. Na območju policijske postaje Ilirska Bistrica je znašal delež alkoholiziranih povzročiteljev v letu 2006 11,1 %, povprečna stopnja alkoholiziranosti pa znašala 1,34 grama na kilogram alkohola v krvi preizkušanca. Namen preventivne akcije, ki jo bomo izpeljali ni nadziranje udeležencev ter ukrepanje zoper njih, temveč osveščanje glede posledic prekomernega uživanja alkohola. V ta namen bodo policisti pri izvedbi preventivne akcije uporabili tudi elektronske alkoteste, ki jih bodo udeleženci lahko preizkusili in dobili predstavo, kakšen rezultat lahko pričakujejo po zaužitju določene količine alkohola. Vse občane in občanke navedenega dne vabimo, da se preventivne akcije udeležijo v čim večjem številu, ter preizkusijo delovanje naprav za ugotavljanje prisotnosti alkohola. Želimo si, da bi se vsi udeleženci cestnega prometa začeli zavedati, da je »KOZAREC VEČ LAHKO PREVEČ« ali preprosto povedano, da se nam ob udeležbi v prometni nesreči zaradi preveč popitega alkohola lahko življenje obrne na glavo. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II RAZGLAS O VELIKI POŽARNI OGROŽENOSTI V NARAVNEM OKOUU Uprava RS za zaščito in reševanje je 14. aprila 2007 razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju Izpostav Uprave RS za zaščito in reševanje Ljubljana, Kranj, Celje, Slovenj Gradec, Maribor, Ptuj, Trbovlje, Novo mesto, Postojna, Nova Gorica ter na kraških območjih občine Koper. Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti naravnega okolja je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigali ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter policija, bodo v času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja izvajale poostren nadzor. Vse občane naprošamo, da upoštevajo navodila glede uporabe ognja, saj lahko le drobna nepazljivost privede v požar velikih razsežnosti. V primeru, da opazite požar, to takoj sporočite na Center za obveščanje na tel. št. 112. V NEDEUO, 27. MAJA BO ZE ČETRTIČ POTEKAL KOLESARSKI MARATON BRKINI, TOKRAT Z NOVOSTJO -VZPONOM ZA BRKINSKI POKAL Kolesarski maraton BRKINI je po tretji uspešni izvedbi pripravljen na nove izzive. Lanskega maratona se je namreč udeležilo 354 rekreativnih kolesarjev iz vse Slovenije, kar je največ doslej in prav zato smo z udeležbo lahko zelo zadovoljni. To je potrditev, da smo prireditev pravilno umestili nato področje in da smo kot organizatorji uspešni.. Osnovni namen prireditve še vedno ostaja turistična promocija Brkinov, kar nam - vsaj po informacijah, ki jih imamo s terena, lepo uspeva. Že lani smo prireditvi dodali promocijo turističnih kmetij v Brkinih, kar bomo letos še dodatno nadgradili, pripravili smo voden turistični izlet za spremljevalce kolesarjev, preko vikenda pa so bile zasedene tudi nekatere prenočitvene turistične kapacitete z udeleženci prireditve. Poleg tega smo pri organizaciji uspeli povezati kar nekaj društev, ki so pomembno prispevala k uspehu prireditve, tako kot občino II.Bistrica, ki je prepoznala prireditev kot pomembno za razvoj turistično rekreativne dejavnosti. Prireditev je bila predstavljena tudi na internetu s turistično promocijo kolesarskih poti na tem področju, ki bodo ena izmed osnov za projekt izdelave tematskih poti v Brkinih. Prav zato vas ponovno vabimo na kolesarski maraton BRKINI 2007. Trase maratona ostajajo iste, uvajamo pa novost - merjenje časa na vzponu v Brkine, za BRKINSKI POKAL. Poleg dodatne zabavno turistične ponudbe na startnem prostoru, tudi tokrat ponujamo obiskovalcem - spremljevalcem kolesarjev pohod oziroma sprehod s turističnim vodičem - do Novakovega mlina pri Topolcu. Letos se bodo na prireditvenem prostoru predstavilo Kulturno društvo BRKINI s folkloro in Brštulin bando, ni pa odveč napoved ponudbe in degustacije domačih brkinskih proizvodov. Lahko se tudi pohvalimo, da je Kolesarski maraton BRKINI izbran kot ena izmed prireditev akcije Bodi aktivna, ki je v prvi vrsti namenjena spodbujanju redne telesne aktivnosti deklet in žensk. Akcija Bodi aktivna se navezuje na ženske revije ELLE, Cosmopolitan, Lisa in Nova in na posebej za akcijo narejeno stran www.aktivna.si., kar pomeni, da postajajo BRKINI vedno bolj prepoznavni v slovenskem in širšem prostoru. Skratka - vabljeni na aktivno in družabno nedeljsko dopoldne v II.Bistrici. ZLOŽENKO S PODROBNO PREDSTAVITVIJO PRIREDITVE DOBITE V KOLESARSKI H TRGOVINAH, ADRIATIC SLOVENCI na Mikozi ali pa naročite na info@bassport-klub. si. Vse novosti in tekoče informacije pa so na www.bassport-klub.si. DOLŽINE PROG: a. veliki cestni maraton (C 66) za cestna kolesa: potek: II.Bistrica - Harije - Pregarje - Artviže - Vremski Britof - Ribnica - II.Bistrica dolžina: 66 km trasa je v celoti asfaltirana b. mali cestni maraton (C 33) za cestna kolesa: potek: II.Bistrica - Harije - Pregarje - Prem - Dolnja Bitnja - II.Bistrica dolžina: 33 km trasa je v celoti asfaltirana c. veliki mtb maraton (MTB 36) za gorska - trekking kolesa: potek: II.Bistrica - Harije - Pregarje - Tatre - Šmagur - dolina Posrtvice - domačija Bubec -Zarečje - II.Bistrica dolžina: 36 km trasa je mešana: asfalt - makedam - kolovoz, primerna za dobro pripravljene kolesarje d. srednji mtb maraton (MTB 26) za gorska - treking kolesa: potek: II.Bistrica - Harije - Pregarje - Postrvica - domačija Bubec - Zarečje - II.Bistrica dolžina: 26 km trasa je mešana: asfalt - makedam, primerna za vse vrste kolesarjev e. mali mtb maraton (MTB 15) za gorska - trekking kolesa: potek: II.Bistrica - Harije -domačija Bubec - Zarečje - II.Bistrica dolžina: 15 km trasa je mešana: asfalt - makedam - kolovoz f. vzpon za BRKINSKI POKAL za različne kategorije (dodatek razpisu) KATEGORIJE: Moški - ločena kategorija cestni in MTB bicikli 1. dečki do 18 let 2. od 19-25 let 3. od 26-35 let 4. od 36-45 let 5. od 46-55 let 6. nad 55 let Ženske - ločena kategorija cestni in MTB bicikli 1. deklice do 18 let 2. od 18-30 let 3. od 31 - 50 let 4. nad 51 let OB PRIJAVI NA VZPON OBVEZNO NAVESTI KATEGORIJO IN LETO ROJSTVA PROGRAM: od 8.00 do 9.30: akreditacija udeležencev, zbiranje prijav na startnem prostoru ob 10.00 udeležence ob 10.30 sarjev ob 14.00 pokroviteljev do 15.00 udeležencev PRIJAVE: predprijava po elektronski pošti: info@bassport-klub.si predprijava s prijavnico - zloženko po pošti na naslov društva na dan prireditve na štartno ciljnem prostoru od 8.00 do 9.30 start maratona in tekmovanja za vse start pohoda za spremljevalce kole-razglasitev rezultatov, žrebanje nagrad bo odprt ciljni prostor za pogostitev INFORMACIJE: ŠD BAS ŠPORT, Rozmanova 27, 6250 ILIRSKA BISTRICA Telefon: 05 710 12 08, GSM: 031 688 621, 040 744 061; Faks: 05 710 12 07 041/869 727 Igradbenistvo saftic | SAFTIČ ZDENKO S.p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si NOVO GASILSKO VOZILO PGD KNEŽAK DVOJNO SLAVJE V ČEBELARSKEM DRUŠTVU V soboto 7.4.2007 smo kneški gasilci po dolgih letih zbiranja finančnih sredstev, nakupa podvozja vozila Mercedes Benz 1328 in končno nadgradnje vozila, v domače loge pripeljali novo gasilsko vozilo GVC 16/25. Glede nato, daje bila to velikonočna sobota, si gasilci lepšega »pirha« zagotovo nismo mogli zamisliti. Vozilo smo v dopoldanskih urah odšli prevzet, v podjetje EURO GV d.o.o. iz Male Bukovice, člani poveljstva PGD Knežak. Po uvodnih besedah predstavnikov podjetja smo pregledali celotno vozilo in naredili nekaj testov s črpalko, reflektorskim stolpom, električnim agregatom ter s samim vozilom. Z vidno nasmejanimi obrazi smo nato še nazdravili s kozarci šampanjca in vozilo dobesedno odvlekli z dvorišča podjetja. Zakaj odvlekli? Na predsednikovo željo smo za kabino privezali vrv, spustili ročno zavoro ter tako simbolično prikazali koliko truda in ljudi je bilo potrebno, da imamo sedaj želeno vozilo, ki smo ga z golo človeško močjo spravili na pot proti domu. Kot se za tako priložnost spodobi je na ta dan šofersko mesto pripadlo predsedniku, ki je z bučnimi trobljami zapustil proizvodne hale podjetja in usmeril vozilo proti kneškemu gasil- skemu domu. Nekje na polovici poti so se nam pridružila še ostala gasilska vozila PGD Knežak, ki so tako, v koloni, kronološko prikazala posamezne prihode vozil v društvo. Po nekaj kilometrih smo prispeli v Knežak in poskrbeli, da so nas slišali vsi ljudje v širni okolici, saj so s svojih dvorišč hiteli pozdravljati novo pridobitev sokrajanov, ki skrbijo za njihovo požarno varnost. Vozila so nato zaokrožila preko celotnega požarnega okoliša, da smo GVC-ju seveda razkazali »njegov« teren. Končna postaja pa je bil gasilski dom, kjer so nas z aplavzom nagradili neučakani gasilci, gasilke in ostali krajani. Vozilo je bilo potrebno seveda najprej krstiti, kar je storil predsednik s steklenico penine, ki jo je raztreščil na platišču pnevmatike. Da je vozilo dobilo res zgodovinski pomen je poskrbel tudi Anton Slavec ali po domače »Kovač«, ki je predsedniku izročil konjsko podkev (prvo vozilo kneških gasilcev, če ga lahko tako imenujemo, je bila ročna brizgalna na konjsko vprego Rosen-bauer iz leta 1912, ki še zdaj deluje in krasi razstavni prostor ob gasilskem domu), ki bo za vedno pritrjena na maski tovornjaka. Sledile so čestitke, ogledi vozila z vseh možnih zornih kotov, testiranja črpalke, da je bilo povsod mokro, ter mnoge vožnje z vozilom. Za nepoznavalce gasilskih vozil pa še nekaj tehničnih lastnosti vozila. Gasilno vozilo s cisterno GVC-16/25 je gasilsko vozilo, ki ima vgrajen rezervoar za 25001 vode in visokotlačno gasilsko črpalko s pogonom preko avtomobilskega motorja-ima dve hitro napadalni napravi in gasilsko tehnično opremo. Posadka vozila je zmanjšan oddelek 1 +6. Vozilo ima pogon na vsa štiri kolesa. V prostoru za moštvo so nameščeni štirje dihalni aparati, ročne radijske postaje in svetilke Maglite. GVC 16/25 lahko imenujemo tudi “gasilski dom v malem”, saj v nadgradnji vozi veliko opreme, ki jo gasilci potrebujemo na intervencijah. Če navedemo nekaj opreme: električni agregat za razsvetljavo v nočnih intervencijah in za poganjanje raznih orodij, kot je npr. kotna brusilka, potem je tu razno orodje od lopate, metle, trgalnega kavlja, klešč za žico, sekire, lomilke, žage luknarice, pa motorna žaga, komplet orodja, orodje za dimniške požare, potem so na nadgradnji tridelne raztegljive lestve, GVC ima 120 litrov penila, dva navijaka za hitri napad s po 50 metri cevi, ki se jo da podaljšati, pa B,C in D cevi, celotno opremo za podtalne hidrante, razne armature(trojaki, zbiralnik vode, prehodne spojke, ročniki...), absorber za vpitje olja, sanitetni material in še in še. Gasilno vozilo s cisterno ima skratka veliko opreme, ki jo bo uporabljal strokovno usposobljen kader kneških gasilcev. Za vozilo, ki je stalo preko 175.000 EUR, se moramo kneški gasilci iz srca zahvaliti mnogim ljudem, ki so pomagali tako z nasveti kot prepotrebnimi finančnimi sredstvi. Polno opremljeno vozilo tako sedaj čaka v naši garaži in upamo, da ga bomo čimmanj uporabljali v resničnih situacijah in veliko večkrat na gasilskih vajah. Erik Delost PGD Knežak Zavidanja vreden jubilej je v teh dneh praznoval član čebelarskega društva Ilirska Bistrica g. Ivan S krt. 28.03.2007 je namreč praznoval svoj 90. rojstni dan. Ivan je rojen v kraju Levpa na Goriškem, svoje prve čebelarske korake je opravil ob starem očetu Matiji že v rani mladosti. Služboval v raznih krajih po Primorskem in Beli Krajini, ampak svoje korenine posadil v Ilirski Bistrici. Letal 968 se je upokojil , in za svoj stari konjiček iz časa mladih nog je bilo kar naenkrat spet dovolj časa. Čebelaril je v 30 AŽ panjih, in bil eden od najaktivenejših članov društva do pred kratkim, ko je čebelarstvo prepustil sinu, še vedno pa gre z veseljem k čebelam. Svoje dolgoletne izkušnje in znanje pa tudi rad podaja mlajšim. V letu 1980 je bil izvoljen za predsednika čebelarskega društva ter to funkcijo opravljal 10 let. Za svoje aktivno delo v čebelarski organizaciji je prejel Priznanje Antona Janše 1 .reda. In glej za zlomka, v letošnjem letu tudi čebelarsko društvo Antona Žnideršiča praznuje okroglo - 100. letnico svojega delovanja. Pa še eno naključje(ali pa ne), tudi domače čebelarsko društvo je prejelo v prejšnjem tednu priznanje Antona Janše 1. stopnje. To najvišje priznanje je Čebelarska Zveza Slovenije podelila društvu na občnem zboru 14.04.2007. Priznanje bo društvu vročeno ob praznovanju obletnice. G. Ivana Skrtasmo med mnogimi društvi, organizacijami in prijatelji obiskali tudi čebelarji, ter mu zaželeli še mnogo zdravja ter da bi se še srečevali. Kot priznanemu čebelarju in društvenemu delavcu smo s seboj ponesli tudi prapor ter ovekovečili srečanje z jubilantom. Novo snidenje bo predvidoma v mesecu septembru, ko bomo praznovali vsi domači čebelarji pa tudi naš g.Ivan Skrt. Čebelarki pozdrav NAJ MEDI ČISTO OKOLJE V ŠEMBIJAH Društvo ŠEMIBIJE je v soboto 31.marca v vasi Šembije organiziralo čistilno akcijo z odvozom starega železa. Prebivalci so se dobro odzvali saj so napolnili poln kamion z dvigalom. Zbrana sredstva bodo namenili za delovanje društva. Vas pa pozivamo, da jim sledite, saj je poleg ekološkega vidika v čistem okolju tudi dan bolj prijazen. EP OD POSTA DO VELIKE NOČI »Ko je polnočni zvon oznanil pepelnico, tedaj je bilo konec vsake mesne jedi do velike noči. Ves post nismo užili ne koščka mesa ne kančka masti in vendar je bilo toliko veselega zdravja po družinah...« (F. S. Finžgar) Pustne norčije se končajo na pepelnično sredo, ko se začne štiridesetdnevni post - korizem. Vsaka nedelja v korizmu ima svoje ime. Šesta se imenuje cvetna - oljčna. Z njo napovedujemo Jezusovo smrt in trpljenje, o čemer govori tudi Zlot očenoš, ena izmed postnih pobožnosti, ki se je v Harijah po ustnem izročilu ohranila čez sto let. Še posebej smo ponosni, do so se molitve v harijskem narečju, v letošnjem letu naučili tudi harijski in tominjski otroci. Prazniki so čas, ko se ritem življenja nekoliko upočasni. Še pose- bej po oljčni nedelji, ko se začne veliki teden. Že na veliko soboto zvečer pa se oglasijo zvonovi in začenja se velikonočni čas, ki prinaša pomlad in novo življenje... Velika noč je naš največji krščanski praznik, zato je za verujoče velikonočna procesija vsakokrat znova novo doživetje. Izpred božjega groba krene po vasi. Okna ob poti so okrašena s svečami, križi in zelenjem. Na čelu procesije nosijo kipec »aleluja«. V zvoniku pritrkava. Pevci pojejo vesele velikonočne pesmi, ki se vedno končajo z »aleluja« (vzklik veselja). Da je bila letošnja velika noč v Harijah še lepša in bolj doživeta so poskrbela harijske gospodinje, ki so pripravile razkošen velikonočni zajtrk, s tradicionalnimi jedmi in hkrati v sodelovanju z gosti: Kulturnim društvom Grad, Dolnji Zemon; oblikovalko Barbaro Frank; Kulturnim društvom sv. Florjan, Dobropolje; ga. Marijo Čeligoj; Kulturnim športnim društvom Koseze; Društvom podeželskih žena in Kulturnim društvom Studenc, Gornji Zemon, pripravil e razstavo postnih in velikonočnih jedi. S pripravo jedi so se še posebej potrudile ga. Jadranka Boštjančič in ga. Milica Boštjančič, ga. Milena in Jadran Vičič pa s krasitvijo cerkve sv. Štefana, kjer si še vedno lahko ogledate »žjgnanjsko košaro« in nov križev pot avtorice ga. Sonje Munih. Tudi tokrat so se zelo izkazali harijski in tominjski otroci, ki so pod mentorskim vodstvom ga. Jožice Grbec izdelali veliko prisrčnih velikonočnih okraskov in jih pozneje razstavili na omenjeni razstavi. Posebej za to priložnost jih je nekaj izdelala tudi ga. Olga Pirnat. Po že ustaljeni navadi sta piko na i dodali Jasna in Nataša. Ob tej priložnosti se člani KETŠD Alojzij Mihelčič zahvaljujejo vsem, ki ste pomagali , da je bilo letošnje praznovanje v Harijah tako slovesno. Posebej gospodinjam, ki so se potrudile s pripravo zajtrka, harmonikarju Janu Gombaču, novinarki Radia Slovenije ga. Dragici Prosen, duhovnikom, ki so prihajali v Harije, številnim obiskovalcem in obiskovalkam ter članom KŠD Koseze, ki se na velikonočni ponedeljek niso izneverili evangelijski besedi o poti vstalega Kristusa v Emavs. Alenka Penko PROCESIJA: lepo je viden podmladek, ki se je naučil Zlot očenoš v harijščini! SLOVESNOSTI OB 100 - LETNICI PLANINSKEGA DRUŠTVA SNEŽNIK ILIRSKA BISTRICA METULJČICA BI RADA POMAGALA! Vtem letu PLANINSKO DRUŠTVO SNEŽNIK ILIRSKA BISTRICA slavi 100 let ustanovitve in delovanja. Da bi dostojno proslavili tako visok jubilej, bomo organizirali vrsto slovesnosti in prireditev, ki se bodo pričele: • 19. maja 2007, s skupščino planinske zveze Slovenije, v Domu na Vidmu, • 2. junija 2007, s praznovanjem Dneva slovenskih planincev na Sviščakih, • 12. avgusta 2007, z obeležjem stotega rojstnega dneva društva na vrhu Snežnika, • 6. oktobra 2007, s svečano akademijo v Domu na Vidmu. • Vse leto bodo potekali vodeni planinski izleti za otroke, odrasle in veterane Poleg prireditev pripravljamo še knjigo o 30 zimskih vzponih, ki so krona našega delovanja. Pregled sto letnega delovanja nam kaže, da je društvo imelo širok delokrog . Delo je potekalo planinski, gorniški, alpinistični, plezalni in gorsko reševalni dejavnosti. Poglavitna skrb članstva je, da skrbimo za varstvo narave. Občane, zlasti mladino, navajamo k aktivnemu delovanju v naravi, predvsem v gorah, zaradi spoznavanja prirodnih lepot, naravnih in kulturnih znamenitosti in zaradi telesno-vzgojne dejavnosti. Mladinski odsek skrbi, da otroci vzljubijo planinsko dejavnost. Zanje organiziramo letno vsaj šest eno oz. dvodnevnih izletov. Izvajamo planinsko šolo za otroke in odrasle. Šolarji tekmujejo v posameznih vsebinskih delih gorništva Mladina in gore. Večkrat so postali regijski zmagovalci. Izvajamo krožek plezanja na umetni steni na OŠ Antona Žnideršiča, ki ga vodijo naših planinski vodniki, alpinisti in gorski reševalci. Krona delovanja mladinskega odseka so mladinski gorniški tabori, ki imajo dolgoletno tradicijo in pritegnejo vsako leto več najstnikov. Vzgajajo jih k vrednotam, ki postajajo današnjemu svetu tuje: skromnosti, samostojnost, tovarištvo, disciplina, vzajemnost, pogum, srčna kultura in spoštovanje do dela, tako da krepijo njihov značaj ter druge pozitivne osebne lastnosti. Organiziramo in vodimo društvene izlete, ki so namenjeni odrasli populaciji. Spogledujemo se z vršaci v domovini, a tudi s tri in štiritisočaki v tujini. Skrbimo za kadrovanje in stalno izpopolnjevanje planinskih vodnikov, kar je garancija za nepozabna čudovita doživetja v gorah in varen povratek. Posebno pozornost namenjamo skupini veteranov ..Jesensko resje" ki še vedno uživajo v pohodih , le da so cilji nekoliko bližji in nižji. Pri svojih članih, a tudi pri drugih občanih vzpodbujamo ljubezen do domovine. Prizadevamo si za mednarodno aktivno, miroljubno sožitje, medse- bojno spoznavanje, sodelovanje in sporazumevanje. Posebej pomembno se nam zdi druženje z zamejskimi Slovenci (PD Bazovica iz Reke, SPDTrst, PD Devin, PD Bazovica), ki so željni stikov z matično domovino in jim po svojih močeh pomagamo. Ustvarjajo materialne in druge pogoje ter možnosti za bivanje v naravi, predvsem v gorah. Naš markaciski odsek skrbi, da so planinske poti na našem področju varne, ustrezno označene in zavarovane. Od svojih predhodnikov smo podedovali tri planinske koče, ki jih v skladu z možnostmi solidno ohranjamo in obnavljamo. Prva stoji v Črnem dolu. Dajemo jo v brezplačen najem bistriškim tabornikom, ki so po dejavnosti sorodni planincem. Druga je koča na Snežniku. Vrh obišče letno okoli 10 000 ljudi. Zaradi nepredvidljivega vremena nudi zavetje in gostoljubje mnogim obiskovalcem. Tretji je planinski dom na Sviščakih. Nepogrešljiv je pri oskrbi obiskovalcev prelepih snežniških gozdov ter pri vseh prireditvah, ki jih organizira PD Snežnik ali Smučarski klub. Četrta je koča na Kozleku. Ta je najmlajša. Postavili so jo prizadevni planinci iz Podgore, ki so aktivna planinska skupina PD Snežnik. Gojimo in razvijamo slovensko planinsko izročilo, dobre planinske običaje in navade. Vsako leto po vseh osnovnih šolah v svoje vrste sprejmemo šolske novince, izvedemo planinski krst in jim podarimo planinske dnevnike. Ena od navad je tudi, da se tujci se v gorah pozdravljamo in si v stiski pomagamo, kar ni pogost običaj v dolini. Od leta 1990 imamo dejavno skupino usposobljenih gorskih reševalcev. Njihovo delovanje je povezano z alarmiranjem preko regijskega centra za obveščanje v Postojni. Pokrivajo intervencije na področju Snežnika in drugih nedostopnih delih. Pomagajo pri iskanju pogrešanih oseb in v nesrečah, ki zahtevajo znanje gorske reševalne službe. Skrbimo za varstvo narave in zdravega človekovega okolja. Poskrbimo, da s svojo prisotnostjo gora ne obremenjujemo z odpadki in drugimi hujšimi posegi. Naša gorska straža skrbi za ohranjanje gorskega cvetja in rastja in temu primerno vzgaja mladino. V svoji 100 letni zgodovini je PD Snežnik izdalo mnogo publikacij, brošur, knjig, preko 50 razglednic in različnih zloženk. Organizirali smo ogromno planinskih večerov, kjer smo predstavljali svojo dejavnost in s tem izobraževali in vzgajali obiskovalce za varno pot v gore in vzpodbujali ljubezen do narave. PD po potrebi opravlja še druge dejavnosti, ki so v zvezi z zdravo, smotrno in aktivno uporabo prostega časa v naravi. Z veseljem vas vabimo, da se pridružite našemu praznovanju! Darinka Dekleva, predsednica V sodobnem tempu življenja, ob številnih stresnih situacijah, onesnaženju in sevanjih v okolju je število obolelih za ščitničnimi boleznimi iz dneva v dan večje. Bolezni žleze ščitnice so različne - zelo površno jih lahko razdelimo na več vrst raka ščitnice, prekomerno delovanje (hipertiroza) in premajhno delovanje žleze (hipotiroza) ter golšavost. Do teh bolezni lahko privedejo različni vzroki in avtoimunska obolenja (npr. hashimoto in bazedovka), ki pa, žal, še niso dovolj raziskana. Kot zanimivost lahko navedemo podatke o obolevnosti za hipotirozo, ki izhajajo iz ZDA; v populaciji žensk, starih 50 let, boluje za to obliko obolenja ščitnice ena od 10 do 12 žensk, med 60-letnicami pa zaradi hi poti rože trpi ena od 5 do 6 žensk. V Sloveniji, pravijo strokovnjaki, ima težave zaradi ščitnice kar 30% žensk po 40. letu starosti. Veliko jih seveda ne ve, da imajo veliko nenavadnih simptomov in težav ravno zaradi ščitnice. Da bi bolezni ščitnice postale bolj prepoznavne, strokovna javnost nanje bolj pozorna in javnost o njih bolj osveščena, so se bolniki konec lanskega avgusta organizirali v Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica. Društvo so tako poimenovali zaradi oblike žleze ščitnice, ki se nahaja v vratu. Pod okriljem društva trenutno deluje 8 skupin za samopomoč: aktivno v Postojni, Mariboru, Ljubljani in Celju, v Novem Mestu, Izoli, na Jesenicah in v Kranju pa so skupine v postopku ustanavljanja in se bo to zgodilo v kratkem. Društvo je v 8 mesecih delovanja pripravilo že 3 odmevna srečanja, na katerih so prisotni prisluhnili predavanjem strokovnjakov in si izmenjali izkušnje o boleznih in zdravljenju. Glede na to, da za ščitničnimi boleznimi večinoma obolevajo ženske, čeprav tudi moški niso varni pred njimi, so v društvo včlanjene večinoma ženske, so pa med njimi tudi moški. Članice, ki društvo poganjajo so prostovoljke in si želijo, da bi se jim pridružilo še več podobno mislečih, ki bi radi pomagali tistim, ki so pomoči potrebni. Sicer pa ima društvo tudi svojo spletno stran http://www. metuljčica. si/, na kateri deluje tudi forum. * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net VABILO NA SREČANJE Z velikim veseljem sporočamo vsem članom in članicam Društva za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica, vsem njihovim svojcem, prijateljem in vsem, ki jih to zanima, da se nam pridružijo na 4. srečanju - tokrat v Račah na gradu, v soboto, 28.4.2007 ob 10. uri. In kaj bomo počeli? ob 10. uri nas bo pozdravil župan Rač, g. Branko Ledinek, ob 10.30 si bomo dodobra ogledali grad in etnološko zbirko ter razstavo društva Metuljčica spoznavali se bomo z jogo, ob 12.30 - kosilo (tudi za vegetarijance), s kavo in sladico - (to si bomo mogli plačati sami - cena 10 evrov) ob 13.30 nas bo nagovorila varuhinja bolnikovih pravic ga. Magda Žezlina ob 14.00 pogovor s tirologom dr.Strletom in še veliko drugega zanimivega, sledil pa bo tudi občni zbor društva. Seveda se bomo med srečanjem lahko pogovorili z ljudmi, ki jih z mučijo ravno take težave, kot jih imate sami, izmenjali bomo izkušnje, rekli kakšno o zdravljenju, zdravilih ali pa bomo samo poklepetali. Lahko se nam pridružite že dopoldne, lahko pa z nami preživite samo del dneva. Prijave (zaradi št. kosil) sprejema Suzo na št. 051-259-477 ali na forumu http://metuljcica.mojforum.si/metuljcica.html pod »aktivnosti« -srečanje v Račah. Štajerska skupina za samopomoč s Suzi in člani društva Metuljčica se veselimo, da bomo skupaj! NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO AVTOŠOLA PE ILIRSKA BISTRICA PT?! T) Pl A V® BAZOVIŠKA CESTA 4/a [RELAX] K p l /V V telefon : 05-71-41-584 lil e-mail: sandi.cekada@relax.si AVTOŠOLA PRIJAZNIH LJUDI KATERIM JE KVALITETA NA PRVEM MESTU! S TEČAJEM CPP PRIČNEMO 14. MAJA OB 16 URI VPISI VSAK DAN M TELEFONSKO ŠTEVILKO: 051-67-44-44 100 % NAJUGODNEJŠI PLAČILNI POGOJI MOŽNOST PLAČILA VOZNIŠKEGA IZPITA NA 24 OBROKOV VOŽNJO POUČUJEMO NA NOVIH VOZILH GOLF- 5 Z AVTOŠOLO E5IRELAX VARNO V PROMET Snežnik, 1796m, ambasador naše občine O KRAJEVNEM GOVORU STARODA... Profesorica Silvana Vranič z Univerze v Reki je nadaljevala raziskovanje J. Rigla in J. Ribariča o krajevnem govoru Staroda ter predstavila temeljne fonološke in morfološke značilnosti tega govora. Potrdila je, da v Starejskem govoru ter v govoru Račič, Podgrada, Podbež, Ob rova in Skadanščine prevladujejo izrazito čakavski elementi. Čeprav je Starod v Sloveniji je govor sestavni del čakavskega narečja. Na pol poti med Kvarnerskim in Tržaškim zalivom, na najvišji točki ob državni cesti, na »sedlu« med dvema hribčkom - Gradino in Grmado - leži Starod. do Tržaškega zaliva na zahodu in naprej, z današnjo Dalmacijo proti jugovzhodu. Ta pot se najverjetneje ujema z današnjo cesto, ki povezuje oba zaliva. Je bil torej Starod na tej cesti zares tisti Stridon, ki bo bil po treh stoletjih in pol, Leta Gospodovega 347, priča rojstvu enega največjih kristjanov vseh časov, Svetega Hieronima, »pater ecclesiae«, tvornik »Vulgatae«, znamenite Biblije ki jo je prevedel iz armenskega in hebrejskega jezika? Razprave o pravem mestu rojstva Sv. Hieronima so potekale skozi stoletja. Ugledni zgodovinarji preteklosti in sedanjosti jih uvrščajo zdaj v eno, zdaj v drugo provinco Rimskega imperija. Eno od zadnjih študij o tem umestil v Istro, a Kras, v zaledje Reke in Opatije, v okrožje današnjih Mun, Žejan in Brgud. V poznejših stoletjih, verjetno na prehodu iz Srednjega v Novi Vek, nastane na Gradini mogočna trdnjava z garnizonom vojakov, katere je vodil vazal grofa Montecuccoli. Taje prehodnost te zelo pomembne ceste za komunikacijo in trgovino varovala pred »drumskimi« razbojniki, smrtne eksekucije teh lopovov pa so se izvrševale na predelu dva kilometra južneje, na takoimenovanem Ka-zamoru. (iz italjanskega jezika: Časa del Morto). Ostanki te trdnjave na Gradini so komajda še vidni. Branko Jurčič, rojak iz Staroda velikanu je objavil akademik Mate Suič v delu »Hieronimus, domo Stridonis, civis Tarsaticensis« (Hieronim, rojen v Stridonu, meščan Tarsatike - današnji Trsat). Stridon je tu Starod je mirna in spokojna vasica na nadmorski višini približno 750 metrov, obkoržena z livadami ter gozdom črnega bora in veličastnih bukev. Tukaj neprestano pihlja čisti vetrc, za katerega pravijo, da ga lahko z lahkoto ješ. Številni gozdovi, še posebej na hribu Gradina, z veliko koncentracijo borov, naredijo Starod za zelo zdravo naselje. Ptedpostavlja se, da je ta geografska lega, ki je dominantna v odnosu na okolico, bila izbrana od prastanovalcev Staroda, kateri so se branili v primitivnih trdnjavah na najvišji točki in od njih so skozi stoletja nastali »kašteliri«. Kelti so jih v svojih osvajalskih pohodih z zahoda proti vzhodu evropskega kontinenta naknadno še močneje utrdili. S tem so hoteli razširiti svojo vladavino nad auto-htonimi prebivalci, katere bi etnično lahko uvrstili, po keltskih pohodih, med Liburne. Ko se je Rim iz skromne italske zibelke začel neustavljivo širiti v ogromno posesivno cesarstvo so osvojeni sužnji, pod neusmiljeno grožnjo meča in biča, gradili odlične ceste. Te so povezovale sam Rim z mejami svojega imperija. Tako je bila tudi liburnijska obala z zaledjem povezano z najkrajšo potjo Podatki zgodovinarjev pričajo, da naj bi bila vas Starod zelo stara. Na današnjem območju vasi je stala naselbina Stridon, ki je bila rojstni za življenje tukaj. Bolj je vas zanimiva za upokojence, ki so si tukaj ustvarili številne vikende. Največjih prihaja iz sosednje Hrvaške. Po osamosvojitvi kraj svetega Hieronima. Lahko se pohvalimo, da je ta naš sovaščan celo prevedel Biblijo. Danes šteje vas manj kot petdeset prebivalcev. Na začetku stoletja jo je, kot mnoge okoliške vasi, zajel močan depopulacijski val, ki traja še danes. Slabe zaposlitvene možnosti terjajo svoj davek, tako mladi večinoma ne vidijo perspektive Slovenije je vas postala prepoznavna po mednarodnem mejnem prehodu, ki je tudi v slovenskem merilu eden pomembnejših mejnih prehodov. V. naši vasi je šest otrok. Osnovno šolo obiskujemo v Podgradu, prav tako tudi vrtec. Otroci v naši vasi najbolj pogrešamo igrišče ali pa urejene površine za naše druženje. MOJA VAS Cerkev sv. Jožefa datira v leto 1668, kar nam priča napis na tabli na levi strani fasade pred vhodom. Cerkev so obnovili v letih 1997 - 2000. Pod napisom je tabla, postavljena leta 2000 ob obletnici smrti sv. Hieronima. Starod leži najvišje od vseh vasi v Podgrajskem podolju, zato lahko občudujemo lep pogled na Alpe in Kvarnerski zaliv, vidi se tudi nanos, Čičarija, dolina reke Reke in Zgornja Pivška dolina. V vasi je najlepše v poletnih mesecih, ko se veliko ljudi, ki drugače živijo razpršeni po svetu, vrne v svojo rojstno vas. Čeprav je naša vas majhna, ima malo ljudi in je veliko hiš praznih, je v njej prijetno živeti, saj se lahko vedno naužijemo svežega zraka in se odpravimo na dolg potep po bližnji okolici. Katarina Zidarič Pokopališka cerkev sv. Pavla Cerkev omenjena leta 1688, pokopališče najverjetneje tudi iz tega časa. Nahaja se blizu ceste, tik ob sedanjem mejnem prehodu proti Rupi (Hrvaška). SVETI HIERONIM Sveti Hieronim je bil eden štirih velikih cerkvenih učiteljev, kamor sodijo še Gregor Veliki, sv. Avguštin in sv. Ambrož. Hieronim je bil verjetno rojen leta 347. Njegov rojstni kraj je bilo rimsko naselje Stridon, ki ga cerkveni zgodovinarji vse določneje postavljajo v neposredno bližino današnje vasi Starod na obrobju Čičarije v ilirskobistriški občini. Staro antično gradišče nad vasjo in bližina nekdanje rimske ceste, ki je pov- svetovalca ter mu naložil zahtevno nalogo - v latinščino prevesti Sveto pismo. To je bil prvi prevod Svetega pisma iz grškega izvirnika pod imenom »Vulgata« in je bil v vsej Cerkvi v uporabi dolga stoletja. Sveti Hieronim je leta 384 odšel v Betlehem, kjer je ostal do svoje smrti 30. septembra, leta 419 ali 420. Čeprav je slovel kot izjemen cerkveni mislec in največji teolog vseh časov, je umrl onemogel, slep STRiDoN wi ~ SV. HiERoNiM - STARoD IS ezovala tržaški zaliv s Kvarnerjem, dajeta slutiti živahnost in pomembnost te lokacije. Stridon so porušili ' Mii HiERoNiM 1 1 STRiDoN 3f7'5TARoD 1997 1 16 5 o let mstva , ____Z . in osamljen. Njegove posmrtne ostanke so v 13.stoletju prepeljali v Rim in jih pokopali v cerkvi Marije Snežne. Sveti Hieronim je zavetnik teologov, učenjakov, učiteljev, študentov, prevajalcev, znanstvenih ustanov, aketov, Dalmacije in mesta Lyona ter priprošnik proti očesnim boleznim. do tal uporni Goti leta 378. Hieronima Sofonija Evzebija so starši vzgajali v katoliški veri in ga poslali na študij v Milano in Rim, kjer je spoznaval latinske in grške klasike. V Trieru je stopil med menihe. Bivanje v Ogleju leta 370 mu je omogočilo stike s katoliško skupnostjo v Emoni. Kmalu je odšel na obisk svetih krajev, vendar je na poti zbolel, se izpopolnjeval v Antiohiji in se za nekaj let umaknil v puščavo. Leta 379 so ga posvetili v duhovnika. Obsežno jezikovno znanje in poznavanje številnih bogoslovnih dokumentov, ki jih je lahko študiral v izvirniku, mu je že za življenja prineslo posebno veljavo in čast enega najbolj izobraženih mož zahodnega sveta. Papež Domaz ga je povabil v Rim za tajnika in • CENIK OBJAV: 1 stran: (120.000 SIT) - 500,75 EUR 1 /2 strani: (80.000 SIT) - 333,83 EUR 1/4 strani: (40.000 SIT) - 166,92 EUR 1/8 strani: (30.000 SIT) - 125,19 EUR • OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike:(5.000 SIT) - 20,87 EUR 1 /8 strani s sliko:' (6.000 SIT) - 25,04 EUR e Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila. • Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. , Cene ne vsebujejo DDV. V vasi ima skoraj vsaka hiša tudi “štjrno” * Za pomoč pri pripravi prispevka o vasi se zahvaljujemo gospodu Ivanu Šuštarju ter članom KS. ‘ KALVARIJA AGRARNE SKUPNOSTI STAROD Ko se je Vlada RS po vseh letih po osamosvojitvi le odločila, da MMP Starod postavi na samo mejo z Republiko Hrvaško, so za AS Starod nastopile težave. Ponujena cena, ki jo je Vlada ponudila za odkup zemljišča (226 SIT/m2) je za člane AS Starod prenizka, da ne rečem žaljiva. Parcela, na kateri je novi MMP Starod že zgrajen, je v lasti AS Starod in solasti občine Ilirska Bistrica. Človek bi pričakoval, da bo glavno vlogo pri prodaji zemljišča državi odigrala prav občina kot solastnik, ki razpolaga s pravnim kadrom, a se je na žalost zgodilo ravno obratno. Pustili so nas na cedilu, tako da smo bili prisiljeni poiskati pomoč in najeti odvetnika. Tako poskušamo skupaj rešiti problem. V AS Starod smo prepričani, da so za naše nastale težave krivi občinski svetniki v prejšnji sestavi in župan občine, zato sprašujemo: 1. Zakaj so pred pričetkom gradnje novega MMP Jelšane sprejeli vse potrebne občinske akte in tako lastnikom zemljišč omogočili prodajo le-teh po ceni 4.100 SIT za 1 m2? 2. Zakaj niso tako ravnali v našem primeru, še posebej, ko je občina solastnik parcele, na kateri je novi MMP Starod že zgrajen? 3. Kam je šel denar od našega lesa, ki so ga odpeljali delavci GG Postojna? 4. Kolikšen je bil iskupiček od tisočev kubikov materiala, s katerim je GP Primorje zasipavalo dolino v tovarni Plama-Termoplasti Podgrad, na Kozini in v Luki Koper? 5. Zakaj so nas občinski svetniki in župan občine s svojim ravnanjem po našem mnenju oškodovali za lepe milijone in tako tudi občinski proračun? Za to gradnjo, ki je že realizirana, se ve že vsaj 10 let! Kako se bo in kdaj rešil naš »križev pot« ne vemo, mogoče bo to v Ljubljani ali pa kje drugje. Naši člani AS Starod so pokončni in vztrajni in se za tako nizko ceno ne mislijo prodati. Predsednik AS Starod Alojz Hrvatin Ko vaš SEAT k potrebuje servis. g/f J > I bn Naše strokovne in celostne servisne storitve vključujejo: • garancijo mobilnosti za celo življenjsko dobo vozila. • garancijo proizvajalca vozila za opravljena dela in vgrajene originalne dele, • popuste pri servisiranju vozil, starejših od treh let, • obračun storitev izključno po tovarniških normativih. • paketne cene za vzdrževalna dela. Pri pooblaščenem servisu SEAT. Nudimo vam tudi dodatne storitve: • Express Service, • Nadomestno vozilo, • Prevzem in predaja vozila pri stranki. o -1 o eriDC on Malgaj Postojna, Tržaška 84, Tel: (05) 72 11 410 www.malgaj.com Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ilirska Bistrica NAPOVED KULTURNIH ____DOGODKOV V MAJU 5. maja ob 19 uri v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici: otvoritev fotografske razstave “Življenje mladih v Bistrici” (Knjižnica Makse Samsa, Klub študentov Ilirska Bistrica). 10. maja ob 19 uri v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici: predstavitev knjige Flumunensia Slovenica avtorja dr. Irvin Lukežič (Knjižnica Makse Samsa, Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, JSKD). 17. maja ob 19 uri v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici: predstavitev knjige Politika drog avtorice Ines Kvaternik (Knjižnica Makse Samsa, JSKD). 19. maja ob 20 uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici: samostojni koncert mezzosopranistke Janje Konestabo (JSKD). Predprodaja vstopnic Turistična agencija Oaza. 31. maja ob 10 uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici: gledališka predstava Dogodivščine Birna in Bum,a v izvedbi gledališča Steps Izola (JSKD). NAJAVA GLEDALIŠKE PREDSTAVE ZA OTROKE DOGODIVŠČINE BIMA IN B UMA GLEDALIŠČE STEPS IZOLA DOM NA VIDMU, ILIRSKA BISTRICA 31. maj ob 10. uri Igrata: Ksenija Jambrošič, Mateja Palčič Režija: Zvonka Radojevič Glasba: Gorast Radojevič Informacije: Območna izpostava JSKD, tel.: 05 711 00 90 Predstave za najmlajše so v našem mestu prava redkost. To sta izvedela tudi razposajenca Bim in Bum in zato na povabilo Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti prihajata v Ilirsko Bistrico. Igriva Bim in Bum vabita male in velike otroke na zabavo ob njunih nenavadnih dogodivščinah. Predstavo je režirala Zvonka Radojevič, v vlogah Birna in Burna pa se bosta predstavili Mateja Palčič in Ksenija Jambrošič. Mladi igralki sta za omenjeni vlogi prejeli nagrado za najboljšo žensko vlogo na Med-območnem srečanju gledaliških skupin 2007, ki ga vsako leto organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, (i.š.) TELES • Ilirska X Bistrica 50 TELEVIZIJSKIH IN 20 RADIJSKIH PROGRAMOV kabelski internet BREZIMME že od 2.900 SIT naprej TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica literarna dejavnost $ VLASTA NUSSDORFER PONOVNO V ILIRSKI BISTRICI Višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer je po pretresljivi knjigi »Naše deklice z vžigalicami«, katero nam je v Ilirski Bistrici pred časom že predstavila, napisala še knjigo »Naši dečki z ulice«. Knjigo, ki je izšla ob koncu lanskega leta, je predstavila bistriškemu občinstvu na literarnem večeru v Knjižnici Makse Samsa v četrtek 12. aprila. Avtorica se že pri svojem profesionalnem delu srečuje z nesrečnimi in žalostnimi zgodbami žrtev spolnega, fizičnega in psihičnega nasilja. Vlasta Nussdorferje svojo profesionalno kariero začela na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, najprej kot namestnica javnega tožilca, pozneje pa kot okrožna državna tožilka. Postala je vodja oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, v letu 2003 pa višja državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije. Svojo občutljivost do omenjene problematike je tokrat izrazila v knjigi z dvanajstimi pretresljivimi Foto Maraž a žal resničnimi zgodbami, ki so del našega prikritega vsakdana. Vlasta Nussdorfer je ženska z velikim občutkom za pravičnost kar dokazuje v svojih literarnih delih, a tudi s svojimi prostočasnimi aktivnostmi. Je namreč generalna sekretarka društva Beli obroč Slovenije. To je dobri dve leti staro društvo, katerega je ustanovila z namenom pomagati žrtvam kaznivih dejanj. Zanimiv in dobro obiskan literarni večer je pripravila Knjižnica Makse Samsa ob sodelovanju z Območno izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica. Pogovor z avtorico je vodil novinar Jože Brus. Večer pa nam je s svojim vložkom olepšala pevska skupina Sušeč, (i.š.) JUBILEJNA ZBIRKA STOJANA VIDA JAKSETIČA »Pobiraš se sam«, osma zbirka pesmi Stojana Vida Jaksetiča, je izšla v avtorjevem jubilejnem letu, saj pesnik letos praznuje častitljivih osemdeset let. Rojen na Dolnjem Zemonu, že od leta 1960 živi v Kopru, vendar je v duši še vedno Bistričan. Tako je srečanje z bistriškimi prijatelji (17. aprila v Domu starejših občanov), s katerimi je delil svoje izkušnje, občutja in modrosti vseh dozdajšnjih zbirk zapečatilo tudi izid zadnje. Kot je dejal, je pogovor s starimi prijatelji najpomembnejši trenutek pri »nastajanju« njegovih pesmi, saj se mu zdi, da šele takrat zares zaživijo. Letošnje leto je pomembna prelomnica v Stojanovem življenju tudi zato, ker je konec lanskega leta imel hujše zdravstvene težave, ki pa jih je prebrodil z neizčrpnim optimizmom in smislom za humor. Optimizem, vitalnost, nezlomljiva volja do življenja vejejo tudi iz pesnikove INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cTC vie|mann P R 0 J I N G Podjetje za gradbeni inženiring in promet z nepremičninami d.o.o. PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA GRADITEV OBJEKTOV PRIDOBIVANJE GRADBENIH DOVOLJENJ PROJEKTANTSKI INŽENIRING STROKOVNI NADZOR PRI GRADNJI PROMET Z NEPREMIČNINAMI DOLGOLETNE IZKUŠNJE zadnje zbirke; tako v uvodni pesmi Pobiraš se sam pove: ... V kakšni bitki boš jutri še danes ne veš, če gre za obstoj tvoj, kloniti ne smeš ... Minljivosti življenja posveti kar nekaj pesmi. Čeprav ob tem občuti žalost in otožnost, jo sprejema s pomirjenostjo, kot nekaj, kar je dano vsem, ljudem in stvarem. V pesmi Čas se utrne zapiše: Ko nekaj odhaja in veš, da se ne vrne, žalosten pomisliš: tudi čas se utrne. Ko nekaj odhaja, ki je tvoje bilo,tiho tiho si rečeš: Biti mora tako. Želja, da čas bi ustavil, je samo za sanje. Vsak čas življenja le enkrat se žanje ... Iskrenost, s katero zna Vid Jaksetič ubesediti svoja občutja, doživetja, življenjske izkušnje ... je gotovo največja vrednota te in vseh prejšnjih pesniških zbirk. Za lepe trenutke, ki jih doživljamo ob prebiranju njegovih pesmi, se mu iskreno zahvaljujemo tudi bralci Snežnika, obenem pa mu čestitamo ob visokem jubileju. BRCE 8, 6250 IL. BISTRICA Tel.: 041 768 744 E-mail: projing@siol.net Anica Kocjančič 0 0000 0 glasba <0 <0 010101 <0 NAJAVLJAMO KONCERT MEZZOSOPRANISTKE JANJE KONESTABO V ILIRSKI BISTRICI 19. maja se bo bistriškemu občinstvu v Domu na Vidmu predstavila domača mezzosopranistka Janja Konestabo, na klavirju jo bo spremljal umetniški sodelavec Ivan Vombergar. Na koncertu arij in samospevov boste lahko prisluhnili arijam Verdija, Saint-Saensa in Purcella ter samospevom Dvoraka, Vivaldija, Schumanna, Faurea, Debussya in VVolfa. Vstopnice bodo v predprodaji v Turistični agenciji Oaza teden dni pred koncertom. Janja Konestabo poučuje solo petje na Glasbeni šoli v Ilirski Bistrici. Trenutno zaključuje študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorici Alenki Dernač Bunta. Diplomski koncert bo imela v mesecu juniju v Slovenski filharmoniji v Ljubljani, tako da lahko rečemo, daje bistriški koncert generalka ali predpremiera njenega diplomskega koncerta. Pred kratkim se je ljubljanskemu občinstvu predstavila s koncertom v Fančiškanski cerkvi, kjer je izvajala Vivaldijev »Oratorij Juditha Triumphans« in Dvorakov cikel »Biblicke pisne«. Mlada mezzosopranistka je sicer članica opernega zbora SNG Opera in balet Maribor. Veliko je snemala za Radio Maribor, sodelovala pa je tudi že v dokumentarnih televizijskih oddajah TV Slovenija. Snemala je glasbo za celovečerni igrani film Gangl v režiji Marka Radmiloviča, ki se je predvajal tudi na malih zaslonih. Ob spremljavi simfoničnega orkestra Mariborske filharmonije se je pred časom občinstvu že predstavila na koncertu Mladi solisti, kjer je izvajala ciklus »Preproste popevke« Aleksandra Lajovica. Bila je tudi članica Komornega zbora RTV Slovenija, s katerim je sodelovala kar štiri sezone. Trenutno sodeluje z obema slovenskima operama: v SNG Opera in balet Maribor je solistka, v SNG Opera in balet Ljubljana pa članica komornega zbora. Mlada mezzosopranistka Janja Konestabo ima za seboj kar bogato glasbeno kariero, kar potrjuje njeno kvaliteto, zato si je njen koncert v Ilirski Bistrici prav gotovo vredno ogledati in ji prisluhniti tudi v živo.(i.š.) »PRIMORSKA POJE« V KNEŽAKU IN KUTEŽEVEM Tradicionalna 38. revija »Primorska poje«, ki je trajala skoraj dva meseca se je v preteklih dneh iztekla. V nizu koncertov smo lahko na bistriškem spremljali zbore na nastopih v Knežaku 30. marca in v Kutežovem 13. aprila. Revijo tradicionalno prirejata Zveza pevskih zborov Primorske in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Na koncertu v Knežaku se je občinstvu predstavilo pet zborov. Nastopili so MePZ DU Avgust Šuligoj iz Ilirske Bistrice, ŽePZ Nova Gorica, MoPZ Lipa iz Bazovice, MoPZ Tabor Lokev in MePZ Postojna. Zlasti slednji, ki po kakovosti spada v sam vrh pevskih zborov v Sloveniji, je s svojim nastopom navdušil občinstvo, ki si je z burnim aplavzom izsililo še dodatno pesem. Prisotne je nagovoril Rudi Šimac, predsednik Zveze pevskih zborov Primorske. Koncert v Knežaku je potekal v organizaciji MePZ Tabor Kalc 1869. Anton Baloh podpredsednik Zveze pevski zborov Primorske Koncert v Kutežovem so speljali zelo zagnani člani in članice KD Ah ec Jasen, za kar jim gre še posebna pohvala, saj je bil v Kutežovem letos koncert Primorska poje prvič organiziran in to brezhibno, kar so potrdili tudi vsi udeleženci omenjen- MoPZ Poljubin na reviji v Kuteževem ega dogodka. Udeležencev pa ni bilo malo, saj je v na najvzhodnejšem prizorišču revije Primorska poje, kot nam je v nagovoru dejal podpredsednik Zveze pevskih zborov Primorske Anton Baloh, nastopilo kar sedem zborov. Na koncertu so se predstavili MePZ Slavec Solkan, MoPZ Poljubin, MePZ Studeno Postojna, ŽePZ Devin, MoPZ Košana, Fantje s’pod velba iz Vipave, kot zadnji nastopajoč pa je občinstvo spravil na noge MePZ Obafca Koper. Občinstvo in udeležence je v uvodnem nagovoru pozdravil župan Občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc. Dober glas iz občine Ilirska Bistrica pa so naši zbori v dva meseca trajajoči reviji Primorska poje ponesli tudi v druge kraje po Primorskem in v zamejstvo. Pevska skupina Društva kmečkih žena je nastopila v Biljah, Bistrške škuorke in Hrušiški fantje v Sovodnjah, Fantje s’pod Karlovice v Svetem Petru, ŽePZ Prem v Trbižu, Bratje Boštjančič v Gorici, Vox llirica v Ajdovščini, MePZ Ahec Jasen in Jasenski pevci v Vipavi, MePZ DU Avgust Šuligoj v Knežaku, Vasovalci v Idriji, Kalina v Nabrežini ter MoPZ Dragotin Kette in MePZ Tabor Kalc 1869 v Komnu, (i.š.) Mteilirijg&lIiMra Delovni cas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki k REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV »NAŠA POMLAD« Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z izpostavami in Zveza pevskih zborov Primorske letošnje leto prirejajo 37. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Naša pomlad. Prav v teh dneh se širom po Primorskem odvija trinajst koncertov, ki jih organizirajo primorske Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Na bistriški reviji otroških in mladinskih zborov, ki jo je organizirala Območna izpostava JSKD Ilirska Bistrica, se je predstavilo osem zborov in kar 260 mladih pevk in pevcev. Prireditev je bila v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici 18. aprila. Nabito polni dvorani bistriškega kulturnega hrama so se najprej predstavili najmlajši. Pod vodstvom Erike Iskra Tomažič je na odru Otroški zbor OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice z zborovodkinjo Marto Reberc Doma na Vidmu kot prvi zapel zbor ilirsko-bistriškega vrtca »Čebelice«. Zborovodkinja Marta Reberc je vodila zbore z Osnovne šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice, in sicer: mlajši otroški zbor, starejši otroški zbor in mladinski zbor. Otroškemu pevskemu zboru »Zvezdice« z Osnovne šole Toneta Tomšiča iz Knežaka je dirigirala Tanja Blažek, mladinskemu zboru iste osnovne šole pa Morena Hostinger. Tako z otroškim, kot z mladinskim pevskim zborom Osnovne šole Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice pa se je občinstvu predstavila zborovodkinja Elena Sedmak. Revijo je spremljala glasbena svetovalka, gospa Maja Cilenšek, ki je po končani reviji zborovodkinjam podala strokovnokritično oceno nastopa. Najboljši zbori se bodo lahko uvrstili na zaključni reviji Naša pomlad 2007, ki bosta konec maja v Gorici v Italiji in na dvorcu Zemono. Program je povezovala Anja Udovič, (i.š.) PREDSTAVITEV HARMONIKARJA JOŽETA ŠKRLJA V sredo 25. aprila je bila v Knjižnici Makse Samsa V Ilirski Bistrici predstavitev starostre bistriških harmonikarjev Jožeta Škrlja. Zanimiv in dobro obiskan literarni večer na katerem ni manjkalo dobre glasbe, je ob sodelovanju Knjižnice Makse Samsa in Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica pripravilo bistriško Društvo za krajevno zgodovino in kulturo. Jože Škrlj je po rodu iz Novokračin. Na Bistriškem in v širši javnosti je dobro znan muzikant, ki enako dobro obvlada igranje na diatonično in klavirsko harmoniko. Narodnozabavne in stare ljudske viže pa brez preglavic zna zaigrati tudi na »triestinki«. V vse to smo se lahko prepričali tudi na njegovi predstavitvi v knjižnici. V preteklosti je veliko igral na mitingih, proslavah, zabavah in shodih, v zadnjem času pa največkrat nastopa kot solist. Lovorike s harmonikarskih tekmovanj pri Jožetu Škrlju niso redkost, a najdragocenejša priznanja so mu tista s tekmovanj harmonikarjev v Ljubečni. Tega tradicionalnega tekmovanja se je udeležil že sedemkrat in kar trikrat prejel najvišja priznanja. In sicer enkrat plaketo in dvakrat zlato medaljo, poleg tega pa še dve srebrni in tri bronasta odličja. Ob izidu njegove CD plošče se je Jože Škrlj domačemu občinstvu predstavil v bistriški knjižnici. Kulturnega dogodka se je udeležilo številno občinstvo, ki pa bo odslej njegovo glasbo lahko poslušalo tudi doma na CD-ju. Na omenjeni zgoščenki najdete med drugim tudi štiri njegove lastne skladbe. Škrljevo predstavitev je vodil Dimitrij Bonano. (i.š.) 2. POLICIJSKI OKOLIŠ POLICIJSKE POSTAJE ILIRSKA BISTRICA VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA - IZTOK UUBIČ Policija ocenjuje, da zaradi pomanjkanja informacij pogosto ne more pravočasno reagirati na dejanja, ki vznemirjajo in motijo občane. Vse skupaj pa vpliva na učinkovitost zagotavljanja varnosti ljudem. Ker ugotavljajo tudi, dav posameznih lokalnih skupnostih posamezniki ne poznajo vodij policijskih okolišev, so se odločili, da vam jih predstavijo. To so policisti, ki vam bodo brez dvoma prisluhnili ter vam poizkušali pomagati po svojih najboljših močeh. S partnerskim sodelovanjem si policija obeta zagotoviti večjo raven varnosti, ki je bomo deležni vsi mi. Policist Iztok LJUBIČ je v policiji zaposlen od novembra leta 1991, od aprila 1995 pa opravlja naloge vodje policijskega okoliša. Vsa leta od zaposlitve naprej službuje na policijski postaji v Ilirski Bistrici, doma iz Hrušice, poročen, kot domačin pa tudi drugače dobro pozna okoliš, ki mu je zaupan. V prostem času je član skupine Gorske reševalne službe II. Bistrica, planinski vodnik v sklopu Planinskega društva II. Bistrica ter predsednik filatelistične sekcije Primorskega numizmatičnega društva, ljubiteljsko pa se ukvarja s fotografijo. poškodovanja tuje stvari pri kaznivih dejanjih ter kršitve javnega reda in mira na javnih mestih ter v zasebnih prostorih. Skrb vzbujajoče pa je naraščanje primerov nasilja v družini na območju okoliša, saj smo v zadnjih letih tožilstvu ovadili kar nekaj nasilnežev, nekajkrat pa smo izrekli tudi ukrep prepovedi približevanja po Zakonu o policiji, zaradi prekrškov z elementi nasilja v družini. Vsekakor je pomen preventivnega delovanja na področju preprečevanja nasilja v družini pa tudi drugih oblik nasilja (med vrstniki, nad starostniki) izredno velik in ena temeljnih nalog vodij policijskega okoliša nasploh. drugih prepovedanih substanc. Število prometnih nesreč na območju drugega policijskega okoliša je primerljivo z republiškim povprečjem, so pa posledice teh prometnih nesreč na srečo kar ugodne. Največ prometnih nesreč se zgodi na glavni cesti Starod - Kozina ter na regionalni cesti Podgrad - Ilirska Bistrica. Večina prometnih nesreč se konča z zvito pločevino ali lažjimi poškodbami udeležencev, vsako leto pa beležimo nekaj prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami. Zadnja prometna nesreča s smrtnim izidom se je na območju drugega policijskega okoliša pripetila leta 2004 med Katera področja obsega vaš okoliš? Drugi policijski okoliš policijske postaje Ilirska Bistrica obsega območje Podgrajskega podolja in Brkinov, veliko 12.162 ha. Na tem območju je v sedmih krajevnih skupnostih 22 naselij in sicer: KS Starod z naselji Starod, Pavlica in Studena Gora; KS Podgrad z naselji Podgrad, Podbeže, Račiče in Sabonje; KS Hrušica z naseljema Hrušica in Male Loče; KS Harije z naselji Harije, Tominje, Zajelšje in Zalči; KS Pre-garje z naselji Pregarje, Gabrk, Huje, Prelože in Rjavče; KS Prem z naselji Prem, Čelje in Smrje ter KS Ostrožno Brdo z naseljem Ostrožno Brdo. Poleg navedenih naselij spada v drugi policijski okoliš tudi naselje Janeževo Brdo, ki sicer sodi v KS Bitnja. V navedenih naseljih prebiva 2.778 prebivalcev. Kateri je največji problem vašega okoliša? Trenutno najbolj prereč problem na območju drugega policijskega okoliša so nedovoljene migracije tujcev preko državne meje. Policijski okoliš meji na Republiko Hrvaško od meje z občino Hrpelje Kozina pri hribu Strahovica, do mejnega Podgradom in Hrušico. Na vašem območju deluje tudi policijska pisarna? Na drugem policijskem okolišu v Podgradu, kot posebnost na območju policijske postaje Ilirska Bistrica obratuje policijska pisarna, kot oblika dela policije. Vsako sredo med 15.00 in 17.00 uro lahko občani prijavijo prekrške ali kazniva dejanja, uredijo prijavo javnih prireditev, prijavijo začasno prebivanje oseb ali pa samo zaprosijo za nasvet oz. pogovor. Kako ocenjujete vaše sodelovanje s prebivalci? Kot vodja policijskega okoliša imam priložnost tesno sodelovati s prebivalci. Večinoma je pri opravljanju prehoda Starod, v dolžini 13,8 km. Največ ilegalnih migrantov skuša na nedovoljen način v državo vstopiti v neposredni okolici mednarodnega mejnega prehoda Starod, ki se od letošnjega februarja nahaja na novi lokaciji, neposredno na državni meji. Precej nedovoljenih vstopov pa beležimo tudi na območju regionalne ceste R3/631 Starod - meja z Republiko Hrvaško (cesta za Mune). Kako vi, kot vodja okoliša, ocenjujete njegovo varnost? Varnostna ocena za drugi policijski okoliš, kar zadeva splošno varnost ljudi in premoženja je dokaj ugodna. Vsako leto sicer beležimo nekaj kaznivih dejanj in prekrškov, prevladujejo pa manjše tatvine in Vaš okoliš leži ob zelo prometni cesti, kako poskbite za prometno varnost? Na področju prometne varnosti kot vodja policijskega okoliša največjo pozornost posvečam našim najmlajšim, ki so v prometu najbolj ogroženi. V sodelovanju z osnovnimi šolami in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vsako leto skrbimo za varnost otrok na poti v šolo in domov, pri prevozih v osebnih avtomobilih ter v javnih prevoznih sredstvih. Še vedno pa opažamo, da vsi udeleženci v cestnem prometu ne spoštujejo predpisov kar se tiče omejitve hitrosti (predvsem v naseljih), vožnje vozil brez opravljenega vozniškega izpita ter vožnje pod vplivom alkohola oz. policijskih nalog na območju okoliša odziv prebivalcev ugoden in z njimi zelo dobro sodelujem. Velikokrat ljudem prisluhnem tudi v prostem času oz. takrat ko nisem v službi, saj menim, da je včasih kdo takoj potreben pomoči, nasveta ali pa samo pogovora. Seveda prihaja občasno tudi do nezadovoljstva, kar pa je glede na naravo dela, ki ga opravljam, razumljivo. Prebivalcem skušam pomagati predvsem s svetovanjem in opozarjanjem na nepravilnosti po načelu bolje preprečevati kot zdraviti. Dobro sodelujem tudi z osnovnima šolama v Podgradu in na Pregarjah, z društvi, podjetniki in drugimi javnimi uslužbenci na območju policijskega okoliša. POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU POLICIJSKE POSTAJE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.03. 2007 DO 15.04.2007 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 19 kaznivih dejanj, in sicer 6 kaznivih dejanj ogrožanja varnosti, 3 kazniva dejanja prepovedanega prehajanja državne meje, 2 kaznivi dejanji tatvine, velike tatvine in poškodovanja tuje stvari, ter po eno kaznivo dejanje prikrivanja, nasilništva in tatvine motornega vozila. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 21 oseb, katere so v R Slovenijo vstopile ilegalno. Večina jih je bila obravnavanih v hitrem postopku pri prekrškovnemu organu in so bili po končanih postopkih izročeni hrvaškim mejnim organom. Prav tako so policisti pri storitvi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja DM prijeli dva slovenska in dva bolgarska državljana. Vsi so bili s kazensko ovadbo privedeni k preiskovalnemu sodniku v Koper, kateri je zoper bolgarska državljana odredil pripor, slovenska državljana pa je po zaslišanju izpustil. Policisti so obravnavali 3 kršitve javnega reda in miru, od tega 2 kršitvi na javnem kraju oziroma in 1 v zasebnem prostoru. Kršiteljem so bili za ugotovljene kršitve izdani plačilni nalogi. Na območju naše policijske postaje se je pripetilo 23 prometni nesreč, od tega 6 prometnih nesreč z lahkimi telesnimi poškodbami, ter 16 prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda. Žal pa se je na območju naše policijske postaje pripetila tudi prometna nesreča v kateri je ena oseba izgubila življenje. Poleg tega so morali policisti obravnavati še 8 poškodovanj osebnih avtomobilov na parkirnih prostorih, ter 9 primerov povoženja divjadi. Obravnavali smo še 6 travniških požarov. V zajetem obdobju so policisti zasegli tudi manjšo količino prepovedane droge, ter eni osebi izrekli prepoved približevanja zaradi storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Z prihodom lepega vremena se na naših cestah množično pojavljajo tudi vozniki koles z motorjem in motornih koles. Vse voznike jeklenih konjičkov opozarjamo, da so pri vožnji skrajno previdni, ter da dosledno uporabljajo zaščitno opremo. Prav tako jih opozarjamo, da spoštujejo prometne predpise, še posebej pri omejitvah hitrosti. Vse ostale udeležence v cestnem prometu pa naprošamo, da so še posebej pozorni na omenjene voznike, saj obstoji velika nevarnost, da jih sedaj po krajši odsotnosti na cesti spregledamo. Ob tej priložnosti, pozivamo tako prodajalce, kot kupce, predvsem koles z motorji oz. »skuterjev« naj ne posegajo v vozila z namenom sprememb tovarniških nastavitev, z namenom povečanja hitrosti. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II koUSter o v t o Dolenje 2a, 05/788 60 10 PE Ilirska Bistrica, 05 / 710 14 30 NOVA PONUDBA MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAFIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ASTRA ■ POOBLAŠČENI OPEL O- SERVIS ORIGINALNI REZERVNI DELI Dve leti garancije ■ ORIGINALNA DODATNA OPREMA ilirijade TOPLA GREDA BREZ SOLATE Kakšne teme se obravnavajo v lokalnem časopisu? No, kot že iz samega naziva izhaja, so to seveda lokalne teme. In tokrat bomo, kajpada, naredili nekaj popolnoma drugega in šli na globalno raven. O podnebnih spremembah je prav v zadnjih mesecih zavladal skoraj nekakšen konsenz o tem, da resnično so. O tistem danskem znanstveniku, ki je trdil, da je vse skupaj finta njegovih kolegov, da dobijo več sredstev za svoje delo, ni več ne duha ne sluha in celo sam Jurij W. Grm je moral priznati, da nekaj je na tem. Čeprav argumenta, da včasih znanstveniki kakšno stvar tudi napihnejo, da se pač financirajo njihovi projekti in ne kateri drugi, tudi ne gre pozabiti, ko poslušamo katastrofične napovedi o vsem mogočem. Ampak to je bil že skoraj napad na “stroko”, za kar se gre stat v kot! Podnebje se torej spreminja. Hitre spremembe podnebja so se začele dogajati takrat, ko se je začel boj proti onesnaževanju. Dokler so namreč iz industrijskih dimnikov veselo puhale v zrak velikanske količine raznih žveplovih spojin ni bilo problema, ker imajo le-te ohlajevalni učinek na ozračje in je stvar nekako stala v ravnotežju. Takoj, ko pa smo se začeli iti ekologijo, eko, topla greda. Krivi so torej naravovarstveniki, packi grdi. No, in zdaj seveda bodo morali spet znanstveniki in tehnologi zadevo rešit. Evropska unija je svojo toliko opevano shemo za trgovanje z ogljikovim dioksidom kolosalno zamočila, saj je bil njen glavni učinek ta, da so si nekatere korporacije pošteno omastile brkove (samo mimogrede: mogoče bi veljalo razmisliti o tem, da se za evropske uradnike uvede plačilo po neučinkovitosti, morda bi bilo tako še najmanj škode od njih). No, nekatere modre glave so dejale takole. Če ozračje segrevamo z našo tehniko in tehnologijo, mar ga ne bi mogli tudi ohladiti? Z drugimi besedami, vgradili bi nekakšno klimatsko napravo. Predlogi segajo od tega, da bi na točno določeno točko med Zemljo in soncem postavili ogledala, ki bi kakšna slaba dva odstotka sončne energije, ki jo dobivamo (in to, pomislite, popolnoma zastonj!) lepo vrnila nazaj, od koder je prišla, hvala lepa. Kakšnih segrevalnih učinkov na našo zvezdo naj to menda ne bi imelo (kljub pomanjkanju eksperimentalnih podatkov o tem vlada skoraj konsenz), Zemlja pa bi se ravno prav ohladila. Bi bil pa to podvig, ki bi bil skoraj na ravni tistega, ko nas je Bruce VVillis s prijatelji rešil pred asteroidom, ki je imel namen treščiti ravno na Bistre (ja, vidite, tudi v filmih ne povedo vsega). Na drugi strani pahljače predlogov za ohladitev ozračja pa je predlog, da bi na morje postavili nekakšne plavajoče klimatske naprave, ki bi v zraku delale vodno meglico, ki odbija sončno toploto. Poleg tega, da bi bila ta zadeva poceni (kakšnih štirideset milijončkov po komadu), bi bila njena prednost tudi ta, da bi jo lahko uporabili točno na področjih, kjer je to potrebno. Kakšnih slab ducat bi jih bilo menda dovolj. Evo! A kaj, ko so se takoj oglasili nekateri, ki so rekli, da smo najprej sprožili segrevanje, za katerega nimamo pojma, kaj bo pomenilo, zdaj pa naj bi sprožili še ohlajanje. Potem pa so še dejali, da se o tem sploh ne sme okoli govoriti, ker potem nihče več ne bo hotel zmanjševati toplogrednih plinov in bomo morali nato ogledala postaviti vse okoli planeta, kar pa bi znalo biti neprijetno, ker bi se lahko lepega dne še zagledali v njih. Tako nam pravzaprav ostane samo še Arnold Schvvarzenegger, superheroj in v prostem času tudi guverner Kalifornije. On se na vse pretege bori proti segrevanju ozračja, pa za obnovljivo energijo (kjer mu veliko konkurenco dela Teksas, čeprav tega gotovo ne verjamete) in take reči. Kar predstavljamo si lahko, kako se Arnie opremi s kakšno konkretno puško in gre na lov za molekulami C02. In če je bivši guverner Kalifornije Ronald Reagan premagal molekule SSSR, pa ni Arnoldu segal niti do kolen, potem pa bo Terminator ja zmogel te ogljikokisike. Dinozavri zagotovo niso imeli Arnolda! Dejan Ujčič recenzije OTROK BREZ IMENA Dave Pelzer: Otrok brez imena (Sla nekega otroka po preživetju), prevedel Matjaž Martič, naslov izvirnika: A Child called »It«, Tržič, 1998 Knjiga Otrok brez imena je ena tistih, ki jih ne odložiš, dokler jih ne prebereš. Pretresljiva. Znana. Tako zelo znana. Gre za zgodbo avtorjevega tragičnega otroštva in za odločenost otroka, da bo - kljub trpinčenju - vztrajal, preživel. Gre za knjigo, ki pravzaprav trdi, da jabolko lahko pade tudi zelo daleč od drevesa. Gre za tiste vrste pisanja, ki nam daje zgled, da lahko v življenju spremenimo pot, zaobrnemo strugo, naredimo ali porušimo jez. Gre za poročilo o zlorabi otroka v Kaliforniji. Zgodba govori o Davidu Pelzerju, avtorju knjige torej, ki ga čustveno temveč tudi človeškost. Bolečina je že tako velika, da se hoče spremeniti v izgubo ljubezni do samega sebe. A vendar: Dave je močnejši. Nauči se igrati materino igro. Po njeni volji postane njen suženj, nič več deček, one. Mati hoče, da spi na starem vojaškem ležišču v vlažni kleti, nositi mora raztrgane in smrdljive obleke. Če mu dovoli jesti, so to pokvarjeni ostanki hrane, ki jih izbruha. In vendar: Dave preživi. Ker ima sanje, četudi ostane brez zaščitniške dejavnosti starša, skrbi, odobravanj. Gre za zgodbo o čustvu strahu, občutenju bolečine, žalosti, pretresljivi nebogljenosti. Dave se zapre O sebi...o svojem pisanju... Patricija Dodič - Patra: roj. 1969 v Kopru, trenutno prebivalka Obrova, študij končala v Trstu (univ.dipl.slovenistka, francistka), sicer pa vodja tečajev za italijanščino in francoščino preko Ljudske Univerze in Univerze za tretje življenjsko obdobje. Svoje pesmi objavlja v literarnih revijah in zbornikih. Pred leti je bila Urškina nagrajenka; v Novem mestu je za pesem Anatomija najinih jazov prejela na Veronikinih dnevih drugo nagrado. Redno se udeležuje literarnih delavnic šol, seminarjev ipd. Z Magdaleno Svetino Terčon in Majo Razboršek je članica žirije Mlade Vilenice. Piše, ustvarja tudi slikovno in drugače, obožuje naravo in knjige. Poezija je način življenja, vendar bom svoje pisanje označila kar z besedami Octavia Paza, ki mi je poleg Pessoe, Lorce, Nerude, Berglesa, Ristovičeve, Šalamuna, Corellijeve in mnogih drugih (tudi čistih amaterjev, npr. Živa Mestek, Dejan Koban), eden najboljših pesnikov: »...medtem, kar vidim in rečem, medtem, kar rečem in molčim, medtem, kar molčim in sanjam, med tem, kar sanjam ih pozabim, poezija. Drsi med da in ne: izreče, kar molčim, molči, kar izrečem, sanja, kar pozabim...« neuravnovešena mati, ki je obenem alkoholik, pretepa, znaša nad njim svojo jezo, ga strada, se igra igro mačke in miša, v kateri je miš že tako oslabljena, da skoraj izgubi življenje. Aliče Miller pravi, da se » vsi otroci rodijo nedolžni«in da bi noben otrok ne smel biti zavrnjen, torej - moral bi biti sprejet. Zavračanje otroka je oblika psihološkega trpinčenja, čustvena zloraba, mentalna in verbalna poškodba. Mati (ali pač oče) ima moč nad otrokom in le-ta je ranljiv. Takšno obnašanje ni naravno in pusti posledice tako na vedenjskem, kognitivnem kot čustvenem in telesnem funkcioniranju otroka. Dave se znajde v ogrožujoči situaciji in katastrofalni travmi. Mati izničuje v njem ne le otroškost, vase z občutkom krivde, nemočen, brez vsega in vsakogar, saj zunanji svet o situaciji ne ve ničesar. Vsi se zavedamo, da otrok kot tak še ni popolno bitje in da se razvije v celovito in popolno osebnost, če ima ob sebi ljudi, ki ga imajo radi, ki mu namenjajo pozornost, ga vodijo, mu kažejo pot, mu ustvarjajo varen prostor, v katerem lahko pove svojo zgodbo. Vendar sta za to potrebna zaupanje in ljubezen. Če zatajita, potlačevanje vodi v nevrozo, psihozo, delinkvenco. Ljubezen igra v človeškem razvoju osrednjo vlogo in te avtor ni poznal. Dave Pelzer je danes upokojeni član Zračnih sil ZDA. Aktivno se je udeleževal pomoči v mladinskih domovih za mlade prestopnike, za edinstvene dosežke je bil velikokrat nagrajen in proglašen za izjemno osebnost na področju preprečevanja zlorabe otrok. Ima sina Stephena in živi v Guernevillu v Kaliforniji. V knjigi, ki je del triologije, se Da-veova zgodba zaključi tako, da .... Ne, ne smem vam vsega odkriti, potem bi ne bilo več zanimivo. Naj rečem le, daje konec tokrat dober. Koliko dober, ve le Dave sam. Milijoni otrok so žrtve zlorabe. Naj vas skuša zgodba navdihniti z ljubeznijo. Razmišljajte o njej, dajajte, sprejemajte. Pa ne samo ljubezni do otrok, do vseh, ki vas obkrožajo in bogatijo na kakršen koli način vaše življenje. Naj bo obenem to moja želja vsem v letu 2006. In naj za konec priložim le delček pesmi Cindy M. Adams »Nikoli nisem vedela«, ki jo je napisala Davu: Nikoli nisem vedela, kaj lahko storim; da lahko nekako pomagam. Da je vse, kar si potreboval, le prijatelj; le nekdo, ki bi bil tvoj kolega. Sedaj pa vem, da lahko pomagam; da lahko tudi jaz kaj spremenim. Stala ti bom ob strani, vpila bom s tabo, tako da drugi ne bo mogel reči: »Nikoli nisem vedel.« Mir in ljubezen vsem! Patricija Dodič strogo resno HUDIČ S SMISLOM ZA HUMOR Možakar se sprehaja po ulici, zamišljen in osamljen, ker se je njegova soproga pred kratkim zaletela in zadušila (vozila je pod vplivom pomirjeval). Ko je že skoraj pred hišo, ga v glavo udari rampa in ubožec umre. Pristal je seveda v peklu, kjer je Lucifer že nestrpno čakal nanj. “Ne vem kaj naj storim s tabo”, pravi Lucifer, “sicer si na mojem seznamu, ampak nimam več nobene proste sobe zate. Na vsak način spadaš v pekel, zato morava najti neko rešitev. Tukaj imamo nekaj ljudi, ki še daleč ne spadajo sem tako kot ti. Enega izmed njih bom izpustil, tako da boš lahko zasedel njegovo mesto. Ker sem danes dobre volje pa ti dovolim, da sam izbereš koga.” Lucifer odpre prvo sobo. Tukaj možakar zagleda svojo ženo ki nepretrgoma histerično kriči, krili z rokami in se filas tabletami za živce. "Ah ne”, pravi. »Vsaj po smrti hočem imeti malo mira...« Lucifer odpre druga vrata. V velikanski sobi polni skal zagleda pokojnega svaka pri klesanju z lesenim kladivom. Zmeraj znova, neprenehoma. “Ne ne, me trga v ramenih. To bi bilo zame preveliko gorje”, pravi možakar. Lucifer odpre tretja vrata. Sredi sobe je sam Bill Clinton, nad njim kleči Monica Lewinsky in počne to, kar zna najbolje. Možakar ne verjame svojim očem. “Ja, to bi pa lahko počel", pravi in si mane roke. Hudič se nasmeji: “Ok, Monica, lahko greš.” DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE, KROŽKI RDEČEGA KRIŽA IN OZRK IL. BISTRICA ORGANIZIRAJO DOBRODELNO AKCIJO Teden Rdečega križa je priložnost, da naredimo nekaj dobrega zase in za druge. Odrecimo se sladoledu in darujmo 1€ otroku v stiski, za pomoč pri zdravljenju malega Kristjana AKCIJA BO POTEKALA V TEDNU RDEČEGA KRIŽA OD 8. DO 15. MAJA, PO VSEH OSNOVNIH ŠOLAH IN V GIMNAZIJI VKLJUČI SE IN NAREDI NEKAJ DOBREGA ! PREDSTAVITEV ZDRAVSTVENEGA DOMA ILIRSKA BISTRICA Z VIDIKA DELOVANJA NA OBMEJNEM OBMOČJU IN ŠTEVILNIH POSEBNOSTI, KI JIH ZDRAVSTVENA POLITIKA IN FINANCERJI NE UPOŠTEVAJO Pod gornjim naslovom sem predstavil problematiko našega območja in našega Zdravstvenega doma na lanskih »Dnevih zdravja« na Celjskem sejmu. Obširnejši prispevek s predstavitvijo naše občine in zgodovine zdravstva in zdravstvenega doma in z izpostavitvijo problemov pa je bil objavljen v marčevski reviji »NOVIS«, ki jo izdaja Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije v nakladi 1000 izvodov. Prav je, da s to problematiko seznanimo tudi domačo javnost. Zdravstveni dom Ilirska Bistrica pa je v sedanji obliki ustanovila Občina leta 1993, kot javni zavod za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti na svojem območju. Ob koncu leta 2006 so bile v organizacijski strukturi Zdravstvenega doma naslednje dejavnosti: - splošna/družinska medicina (5 splošnih ambulant, ambulanta v socialnovarstvenem zavodu, an-tikoagulantna ambulanta, urgentna ambulanta preventiva in vzgoja) -šolski dispanzer (1,2 nosilca) - dispanzer za MDPŠ, - specialistične ambulante (0,2 nosilca - ortoped), -zobozdravstvo (4 ambulante, zoboteh-nika, zobozdravstvena vzgoja) - patronažna služba (5 nosilcev) - laboratorij - RTG - reševalna služba (nujni in nenujni prevozi - 5 vozil) - upravno-tehnične službe. Večino dejavnosti opravljamo na sedežu zavoda na Gregorčičevi cesti 8. Zobozdravstvo dela v najetih prostorih MORS-a na Ulici IV. armije 1 in v OŠ Antona Žnideršiča, medicina dela pa na Gregorčičevi 8d. Dislocirane zdravstvene postaje so v Podgradu 12b, Knežaku 147b in ambulanta v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica. Trenutno zaposlujemo 75 sodelavcev (10 zdravnikov, 5 zobozdravnikov in dentistov, 5 diplomiranih MS in VMS, 28 medicinskih tehnikov, 27 pa je ostalih poklicev). Ker imamo pooblastilo za izvajanje specializacij iz družinske medicine, so med zdravniki kar 4 specializantke. Problem počasi postaja tudi starostna struktura in razne omejitve, saj dežurno službo lahko opravlja le še 5 redno zaposlenih zdravnikov, zato si moramo pomagati tudi s pogodbenimi izvajalci. SPECIFIKE PRI REDNEM POSLOVANJU Poudariti želimo nekatere specifike našega območja, ki imajo velik vpliv tudi na poslovanje našega zdravstvenega doma. V nadaljevanju te specifike podrobneje razčlenjujemo, da bi dokazali odstopanja od povprečij, po katerih je financirano osnovno zdravstvo: • Razdrobljenost naselij in slabe cestne povezave zahtevajo kvalitetnejša in dobro opremljena reševalna vozila, ki so skupaj z ekipo angažirana več časa, potrebnega je tudi več vzdrževanja. Za takšne razmere še vedno dosegamo kar dobre odzivne čase in uspešnost pri nujnih intervencijah Ne moremo tudi brez »zdravniškega vozila« in daljših odsotnosti zdravnika zaradi hišnih obiskov. Tudi v patronažni službi razdalje pomenijo višje stroške za manj opravljenih obiskov, saj vsako od sester za obisk nekaj pacientov, dnevno prevozi s službenim vozilom tudi nad 100 km. • Oddaljenost od hospitalnih centrov navedene probleme in stroške še stopnjuje. Do najbližjega hospital-nega centra (Izola ali Ljubljana) je preko 70 km, v glavnem po slabih in obremenjenih cestah, saj je do najbližjega priključka na avtocesto pa skoraj 40 km. Kaj pomenijo dodatni kilometri, se najbolj vidi iz tabelarnega prikaza v nadaljevanju prispevka. • Nujno medicinsko pomoč občani vedno iščejo pri nas, saj ni druge možnosti, kot npr. v mestih, kjer se lahko obrnejo direktno na urgentne centre v bolnišnicah. • Trajanje intervencije, ko je treba oskrbeti bolnika ali poškodovanca na terenu, ga odpeljati in predati v bolnišnico, običajno presega 3 ure. Za toliko časa mora zdravnik, ki ob rednem delu dela tudi kot urgentni zdravnik, kljub negodovanju pacientov, zapustiti svojo ordinacijo. • Več helikopterskih prevozov. Čeprav se zavedamo, da pri helikopterskem prevozu z našega terena ni velikih časovnih prednosti, smo na 4 mestu med koristniki (dražje) HNMP. • V urgentni ambulanti imamo zaposleno dodatno medicinsko sestro, da ambulanta med intervencijo ni prazna. Le tako lahko zagotovimo sprejem ali preusmeritev novih pacientov. • Delamo na sedmih različnih lokacijah (ZD, dve dislocirani zdravstveni postaji, DSO, OŠ, zobozdravstvo, Gregorčičeva 8d). Za večino dislociranih prostorov plačujemo najemnino. Tudi tu je potrebnih več prevozov (pošta, vzdrževanje, pranje, čiščenje...) • Primanjkuje nam zdravnikov, čeprav smo eden od centrov za izvajanje specializacij. Z mejo je bil prekinjen tradicionalni priliv kadra iz Reke. Od tam se še sedaj vozi večina naših zdravnikov. • Velike odsotnosti zdravnikov poleg običajnih razlogov (dopusti, izobraževanje) zaznavamo med drugim tudi zaradi prostih dni po dežurstvu. Začenjajo se že bolovanja zaradi preobremenitev in »izgorevanja«. Problematična počasi postaja tudi starostna struktura zaposlenih in koncesionarjev, kar posledično druge zdravnike z dežurstvi še bolj obremenjuje oz. zahteva pomoč pogodbenih sodelavcev, ki jih tudi težko najdemo. • Precej je storitev za tujce, tranzitne potnike, ilegalne prebežnike... pri katerih je vedno prisoten riziko plačila storitev. • Upadanje rojstev in porast števila starostnikov je sicer vseslovenski problem, a je na našem območju še potenciran. Starejši na vaseh, zaradi zaposlitve svojcev zunaj občine, vsaj preko dneva ostajajo sami in nemobilni. Potrebnih je veliko več reševalnih prevozov ali hišnih obiskov. Manjše število otrok in šolanje drugod, pa povzroča probleme pri realizaciji v šolskem dispanzerju. • Zaradi oddaljenosti od večjih mestnih središč, so za nas precej višje še nekatere druge stroškovne postavke, kot npr. stroški izobraževanja in izpopolnjevanja, stroški številnih zunanjih (tudi obveznih) storitev, vzdrževanja opreme, dostave materiala... Pot do Ljubljane brez ostalih stroškov v povprečju stane 50 EUR. Zaradi upoštevanja povprečij nimamo v celoti povrnjenih niti stroškov za specializacije. SPECIFIKE ZARADI OBMEJNE LEGE • Večkrat moramo zdravstveno oskrbeti posameznike ali večje skupine ilegalnih prebežnikov, saj preko našega območja poteka znan koridor za njihov prevoz iz Hrvaške v Italijo. Zato delo nimamo niti potrebne zaščitne opreme, niti prostorov za karanteno. • Obravnavamo veliko več prometnih nesreč, kot je povprečje v Sloveniji, saj je večina cest neprimernih in nevarnih za tako velik tranzitni promet. Največkrat so povzročitelji in poškodovanci ravno tujci, ker razmer ne poznajo ali so preutrujeni za vožnjo. • V turistični sezoni precej slovenskih turistov iz Kvarnerja in S. Dalmacije, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja za tujino, išče pomoč v našem ZD, kot najbližjem domačem obmejnem zdravstvenem domu. • Naši državljani, ki živijo na Hrvaškem, pri nas rešujejo »čezmejne« potrebe po deficitarnih zdravilih. • Kot v vseh obmejnih krajih in na območjih s socialno krizo, tudi pri nas zaznavamo več odvisnosti in prekupčevanja s prepovedanimi drogami. • Niti nenadno obolelih ali poškodovanih hrvaških državljanov ne smemo voziti čez mejo čeprav bi bila intervencija veliko krajša, saj je KC Rijeka dosegljiv v 20 minutah. PRIKAZ RAZLIK PRI REŠEVALNIH PREVOZIH Neupoštevanje specifik in dejstev je mogoče najbolj ponazoriti s prikazom odstopanj med planiranim in realiziranim številom kilometrov pri reševalnih prevozih. Podatki za zadnjih pet let kažejo, da se pri prevozih preseganju planov ne moremo izogniti. NUJNI REŠEVALNI PREVOZI Za doseganje takšne realizacije je pri nas potrebno dodatno reševalno vozilo za nenujne prevoze, saj običajno dnevno eno vozi v Izolo eno v Ljubljano. Potrebnih je precej nadur voznikov in spremljevalcev. Več je stroškov vzdrževanja in ob tem stojnin vozil, pri voznem parku je treba imeti rezervo in ga je potrebno pogosteje obnavljati. Stroški kilometra so torej občutno višji od priznane cene. Po drugi strani pa opravljeni nujni prevozi nad planom, ki je ne glede na spremembe pogojev vsa leta enak, niso plačani, (v letu 2005 je to pomenilo izpad prihodkov blizu 5 mio SIT). Nenujni prevozi nad planom so plačani le iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja 70%. (v letu 2005 je to pomenilo izpad prihodkov 3,2 mio SIT). Priznane startnine ne pokrivajo velikih razdalj med naselji. Dejansko opravljeno delo torej ni plačano in logično temu sledi »izguba«, za katero je krivda običajno pripisana javnemu zavodu oz. njegovemu vodstvu. Zaključimo lahko, da je treba vsaj pri tako vidnih razlikah takoj ukrepati in plan nujnih prevozov korigirati na povprečno realizacijo km zadnjih nekaj let. Pri nenujnih prevozih pa bi treba tudi km za prevoze onkoloških bolnikov na obsevanje in kemoterapijo, katerih lanska umestitev v plan je stanje vidno popravila, priznavati v celoti (enako kot prevoze na dializo). ZAKLJUČEK Vsi navedeni razlogi so tako močno vplivali na naše poslovanje, da niti zelo skrbna racionalizacija ni odpravila preseganja odhodkov nad prihodki (izgube), ki ga izkazujemo že nekaj let. Denar pa ni nepomemna stvar - niti v zdravstvu ne ! Ugotavljamo, da denar ostaja v zdravstvu, a si težko priznamo, da je nepravilno razporejen. Osnovno zdravstvo ne dobi plačanih niti opravljenih storitev, denar pa gre za sanacijo ZZZS ali se seli na sekundarno raven, kjer je le redko v celoti in namensko porabljen. Za prihranke pri napotitvah, absen-tizmu in predpisovanju zdravil izvajalci nismo dovolj stimulirani. Dejansko opravljene storitve, posebno na novo naložene, je treba izvajalcem v celoti plačati. Pri planiranju in plačilih, pa treba bolj upoštevati specifike posameznih okolij, v katerih deluje posamezni izvajalec. IZGRADNJA DVIGALA V ZDRAVSTVENEM DOMU Vsi se zavedamo, da je zdravstveni dom objekt, ki dvigalo nujno potrebuje. Stopnice so namreč velika ovira, ne le za invalide, temveč tudi za starejše občane in matere z dojenčki. V prvem nadstropju pa imamo laboratorij, ginekologa, okulista, pediatra, upravo.... Ideje in želje po dvigalu so že stare, konkretne aktivnosti za izgradnjo pa so bile začete v letu 2002, ko je bil pripravljen dokument idejne priprave projekta (DIPP). Želeno investicijo v dvigalo smo v sklopu s prekrivanjem strehe prijavili na razpis Ministrstva za zdravje, na žalost po zelo podcenjeni vrednosti, tako, da smo v letu 2004 z državnimi, občinskimi in lastnimi sredstvi z muko izvedli le prekrivanje strehe. Takratna ocena investicije je namreč vsebovala le vrednost golega strojnega dela dvigala (8 mio SIT). Z izdelavo projekta smo prišli do povsem drugačne projektantsko ocenjene vrednosti, ki je bila za obsežna gradbena dela, prestavitev instalacij in ureditev glavnega vhoda, skoraj trikrat večja. Smiselno in racionalno se nam je zdelo temu projektu dodati še ureditev sanitarij za invalide v pritličju. Z željo po pridobitvi dodatnih državnih sredstev na podlagi takšnih novih izhodišč, na Ministrstvu za zdravje v letu 2006 nismo uspeli. Mnenje Občinskega sveta ob sprejemanju proračuna pa je bilo, da bo za to inves-ticijozadostovalo 16 mio SIT, od katerih polovico zagotovi investitor - Občina in polovico Zdravstveni dom. Povsem druga zgodba pa se je začela z iskanjem najugodnejšega ponudnika. Razpisno dokumentacijo smo poslali 9 potencialnim ponudnikom, prejeli pa smo odgovora dveh podjetij, da ne želita sodelovati in le eno ponudbo, ki pa je za več kot 100% presegala zagotovljena sredstva. To bi lahko ogrozilo izvedbo dvigala, vendar smo se odločili z izrabo vseh možnosti (sprememba mikrolokacije dvigala, cenejši materiali, alternativne ponudbe za posamezne segmente) in s pogajanji, to vrednost znižati za tretjino in jo približati projektantski oceni. Občinski svet se je na aprilski, 6. seji strinjal s kar krepkim, a realno ocenjenim povečanjem vrednosti investicije, do vrednosti 105.000,00 EUR, deleži financiranja pa ostanejo enaki: polovico občina, polovico Zdravstveni dom. Seveda se velja ob tej priliki zahvaliti občinskim svetnikom, ki so z razumevanjem in skoraj enoglasno podprli ta pomemben projekt in tako omogočili, da bodo že to jesen premagane arhitektonske bariere v zgradbi zdravstvenega doma in da bodo tudi s tega vidika zdravstvene storitve lažje in enako dostopne vsem kategorijam prebivalstva. Vojko Mihelj, univ.dipl.ekon. LETO PLAN KM REAUZACIJA KM BAZUKA KM %NA PLAN 2002 36.585 72.431 + 35.846 +97 2003 36.585 60.730 + 24.245 + 66 2004 36.585 51.296 + 14.711 +40 2005 36.585 69.354 + 32.769 +90 2006 36.585 68.580 + 31.995 +88 NENUJNI REŠEVALNI PREVOZI LETO PLAN KM REAUZACIJA KM BAZUKA KM % NA PLAN 2002 123.900 103.200 - 20.700 -17 2003 123.900 133.439 + 9.539 + 8 2004 149.972 165.396 + 15.424 +10 2005 176.044 261.283 + 85,239 +48 2006 239.022 256.014 + 16.992 + 7 NA OŠ JELŠANE VELIKO NOVEGA VRTČEVI OTROCI SO POVEDALI Smo pikapolonice iz vrtca .Radi pijemo kakav, se igramo in jemo bombone. Imeli smo eno mlado učiteljico, ki nas je zapustila. Ime ji je bilo Ana. Naučila nas je igrice. Imamo nov prostor, v njem je trampulin, žoge in hišica, ki pa jo moramo vsak dan sestavljati. V novi igralnici skačemo, tekamo se igramo igrice in plešemo .Včasih imamo nastop. Za materinski dan pripravljamo presenečenje. V vrtcu nas je veliko, najmlajši punčki je ime Gaja, najstarejšemu fantku pa Diego. Najrajši rišemo, delamo izdelke, pišemo v zvezek. Tam imamo tudi znake od domačih nalog. Igramo se Volk kaj ješ, in smo zunaj. Znamo zaigrati Muco Copatarico, Mojco Pokrajculjo, Volk in sedem kozličkov in zapeti dosti pesmic. Pozimi nas je obiskal dedek Mraz, Božiček pa ne. Včeraj smo lepili rožice, ki rastejo spomladi, sedaj pa se bomo igrali Črni Peter in ti ne moremo več nič povedati. Veš kaj, pozimi nismo šli skoraj nič ven. MALO ZA ŠALO ■ MALO ZA HEC UČITEU: KAJ VZAMEMO S SEBOJ V HRIBE? UČENEC 1/9 RAZREDA: RIBIŠKO PALICO. UČITEU: UČENCI, ALI VESTE KDO JE SKLADATEU? UČENCI 1/9 RAZREDA: JAAAAAAAAA!!!!!!!!! UČITEU: NO PA POVEJTE! UČENECI 1/9 RAZREDA: TISTI, KI SKLADA DRVA. Pripravili smo tudi razstavo velikonočnih izdelkov. Pridni kaj? Nina, Luca, Tina, Janja, Gašper, Rok, David, Špela in drugi UČENEC: NA MOBITELU IMAM VSE POLNO RAZLIČNIH MELODIJ DRŽAVNIH HIMN. UČITEU: A RES!? UČENEC: JAAAAAAA, CELO HIMNO SRBSEKE ARABIJE MLAD SLOVENEC SE SPREHAJA PO TRSTU. MIMO PRIDE MLADA ITALIJANSKA DAMA V ČEVUIH Z VISOKO PETO TER MU PO NEVARNOSTI STOPI NA NOGO. FANT: AUUUUU, BOLI, BOLI! DAMA: MISKUZI, SKUZI, SKUZI! FANT: NEJ ŠLU ŠE SKUZI, MA VSEENU BOLI! TEHNIČNA DNEVA V torek, 6.3.2007 smo osmošolci imeli tehnični dan. V šolo smo prišli ob 7.45 in takoj začeli z delom. Od doma smo si morali prinesti žago za kovine, škarje za kovine, svedre za kovino in peresnico. Ko smo prišli v učilnico, nam je učiteljica Silva Valenčič opisala potek dneva. Ob 9.10 smo si šli ogledat Livarno. Tam je Matjaž imel manjšo nesrečo, vendar mu ni bilo hudega. Spoznali smo tehnološki postopek vlivanja kovin. To je postopek za termično obdelavo kovin. V tej Livarni, vlivajo aluminijsko zlitino, ki ima sestavo: aluminij: silicij: baker=88% : 9% : 3%. Surovine uvažajo iz češke. Sodelujejo s podjetjem Iskra Avtoelektrika. Gospod Bruno nam je povedal, da je v njihovi Livarni zaposlenih 7 delavcev in, da ne potrebujejo nobene izobrazbe. Nato smo se vrnili v šolo ter imeli malico. Nadaljevali z delom. Na koncu smo učilnico pospravili ter odšli domov. Ta tehnični dan je bil zanimiv in iz njega smo se naučili veliko novega o kovinah. Patrik 8.r. OŠ Jelšane Toliko za sedaj. JEŠJVSKI NOVINARJI z ment. N. PIRIH 0>00<><><>C><><>>CXX><> NOVA FACA Naslednjega dne stopil je do nje in rekel kaj po glavi mu gre. Ona mu je rekla, da rada ga ima, potem ni nič bilo več bedno, ampak le izredno, saj enako čutita. Urša 8.r. OŠ Jelšane ooooc^ooč><>oooo<> POMLAD PRIHAJA Tudi v 4. razredu smo bili za tehnični dan ustvarjalni. Med drugim smo izdelali tudi čudovito darilce za naše mame. Kar poglejte si! Četrtošolci OŠ Jelšane 28.marca, smo imeli tradicionalno prireditev »POMLAD JE TU«, v našem »GALA VEČNAMENSKEM« prostoru. Skupaj smo se poveselili, zapeli, zaigrali, zaplesali in se nasmejali, za konec pa še našim mamicam lep spominček dali. Zima letos ni bila mrzla, a kljub temu smo se otroci iz skupine “Metuljčki” veselili prihoda pomladi.V ta namen smo v mesecu marcu organizirali planinski izlet k izviru Sušca. Bil je čudovit, prijetno topel dan. Sprehajali smo se ob žuborečem potočku, poslušali ptičje petje in opazovali izvir Sušca. V prelepi naravi smo tudi pomalicali in si malo odpočili, nato smo se počasi vračali proti vrtcu. Še dobro, da smo izkoristili ta sončen dan, saj nam koledarska pomlad ni prinesla pomladnega vremena. Milka in Maja, OŠ Antona Žnideršiča, enota vrtec V VESELJE NAŠIM MAMAM Po zimskih počitnicah smo se začeli pripravljati na proslavo ob materinskem dnevu. Izbrali smo igrico Metuljček Rumenček. Razdelili smo si vloge in začeli vaditi. Že čez en teden smo začeli izdelovati kostume. Oblikovali in barvali smo jih sami. Vsi smo bili navdušeni nad igrico. Veliko smo vadili, da bi razveselili starše. Sama sem imela vlogo mame Metuljke, ki je bila skupaj z očkom Metuljem zaskrbljena, ko je šel mali metuljček Rumenček prvič v neznani svet. V težavah so mu pomagali še delfin, gora, morje, travica in oblak. Starša sta bila neizmerno vesela, ko se je Rumenček vrnil domov. Na prireditvi smo sodelovali vsi učenci nižje stopnje in vrtčevi otroci. Mame smo poleg igrice razveselili s plesom, petjem in igranjem na instrumente. Na koncu smo mamam in starim mamam razdelili rože iz krep papirja, ki smo jih naredili sami. Povabili smo jih tudi na napitek. Mame zagotovo ne bodo pozabile tega materinskega dneva, saj so zbrale v zelo velikem številu. Prireditev je pritegnila tudi očke, ki so zbrano poslušali naš program. Anja Zidar 4. razred OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad SREBRNA DAŠA IN ERIK Dne 4. aprila je na OŠ Dragotina Ketteja potekalo 42. področno tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje. Tekmovalo je deset učencev osmih razredov ter deset učencov devetih razredov. Srebrno Vegovo priznanje pa je med osmošolci dobil Erik Hrvatin. Pri devetošolcih je srebrno Vegovo priznanje dobila Daša Kocjančič, učenka OŠ Antona Žnidaršiča. Oba sta se dne 21.4. udeležil tudi državnega tekmovanja za zlato Vegovo priznanje v Dutovljah. O rezultatih pav prihodnji številki Snežnika. OBISKAL NAS JE SPARKY Bistriški hipermarket Spar je stavnikom vrtca izročili električne kla-praznoval drugo obletnico delovanja viature. Vsi strokovni delavci vrtca se Ob tej priložnosti nas je v mesecu ob tej priložnosti zahvaljujemo Šparu marcu obiskal zajec Sparky. Otroke za dobronamerno dejanje, je razveselil in obdaril s hiško in toboganom za večnamenski prostor. dipl. vzgojiteljica Erika I. Tomažič Na sami Sparovi prireditvi pa so pred- OŠ Antona Žnideršiča, enota vrtec MRLIŠKA VEŽICA Pregarje so dobile še en pomemben objekt - mrliško vežico. Na otvoritvi smo sodelovali tudi učenci OŠ Pregarje s krajšim kulturnim programom. Zapeli in deklamirali smo nekaj pesmic. S tem smo še enkrat pokazali, kako pomembno je sodelovanje naše šole z domačim krajem. Barbara, Tjaša in Tea Učenke OŠ Pregarje IZLET V PLANICO V četrtek, 22.3.2007, smo imeli otroci naše šole zimski športni dan malo drugače kakor po navadi. Zavarovalnica Triglav je organizirala ogled uradnega treninga v sklopu finalnega tekmovanja za svetovni pokal v smučarskih skokih v Planici za 3000 otrok. Med povabljenimi je bila tudi naša šola. Vstati smo morali zgodaj, saj je avtobus izpred naše šole odpeljal že ob 7.00 uri. Dolgo vožnjo smo si kot po navadi krajšali z veselim petjem. Na cilju nas je čakal topel čaj in malica. Nato smo si ogledali uradni trening. Vstopnica za ogled so bili rdeči šali, ki smo jih dobili na avtobusu. Med spremljanjem skokov smo neznansko uživali! Prav nič nas ni zeblo, saj je sonce prav lepo sijalo. Spoznali smo veliko novih ljudi in se z nekaterimi tudi spoprijateljili, celo slikali. Po treningu smo bili deležni zabavnega programa. Popoldan so nam organizatorji popestrili z dvema glasbenima skupinama. Predstavili sta se nam skupini 4Play in Kocka. Svoje talente smo lahko pokazali tudi sami, saj so gostitelji organizirali karaoke. Vrhunec prireditve je pa je bil, ko so se nam predstavili slovenski skakalci! Slednji so največjim oboževalcem delili tudi avtograme. Okrog štirinajstih smo se polni vtisov vrnili domov. Izlet je bil za vse nas lepa izkušnja, ki je ne bomo kar tako pozabili. Še enkrat se zahvaljujemo zavarovalnici Triglav, ki nas je popeljala v Planico. Še prav posebno se zahvaljujemo spremljevalcu gospodu Jožetu Celinu in njegovi sodelavki, saj sta poskrbela, da je potekalo vse kot »po maslu«. Bilo nam je v veselje! Tadeja Logar ŠOLA V NARAVI V času od 26.2. do 2.3. smo učenci 7.a in 7.b razreda OS Dragotina Ketteja bili v soli v naravi. Obiskali smo CSOD Štrk pri Ptuju. Prvi dan smo se spoznali z zaposlenimi v domu. Razdelili smo se v skupine; ena si je ogledala okolico, druga pa je sla plezat po steni v telovadnici. Drugi dan zjutraj smo se pošteno razgibalLA/si smo potihem upali, da teh vaj ne bomo delali nikoli več. Sledil je zanimiv orientacijski tek. Popoldne smo si ogledali tipično panonsko hišo - Dominkovo domačijo, v Gorišnici. V (za nas smesnem) narečju nam jo je gospa predstavila. Naslednji dan smo si ogledali Ptujski grad. Z gradu smo se spustili v najstarejse mesto v Sloveniji - Ruj. Med zanimivostmi spada tudi Rujsko jezero, ki smo si ga ogledali popoldne. Jezero je veliko, a na žalost je bilo takrat umazano. Komaj smo dočakali naslednji dan, ko smo se sli vozit s kanuji. Zaradi vetrovnega vremena je bilo vse skupaj se bolj zabavno. Zibalo in obračalo nas je. Zadnji večer je vsaka skupina pripravila svojo točko, s katero se je predstavila na zaključni predstavitvi.Potem smo imeli se ples. Dnevi so hitro minili in prišel je dan odhoda. Mi bi radi se nekaj časa ostali tam. V Štrku je ostalo nekaj naših predmetov, spomine pa smo vzeli s seboj. Vse tamkajšnje učitelje in učiteljice lepo pozdravljamo, čeprav vemo, da tega ne bodo brali. Helena Grbec, 7.b ©šola V fiWHA7l.ll II RS M nr.IRICA miULJt, UtLMIUt it.$ VABI brezplačen 12 urni tečaj osnove računalništva TEČAJ JE NAMENJEN ZAČETNIKOM prijave so možne vsak dan od 1 5h do 1 9h sobota od 9h do 1 3h Tel.: 7 11-11-14 GLEDE HA ZANIMA« JE. BOMO TERA1IIE PRILAGODILI PO DOGOVORU P/3^ ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 ^ , AKCIJA: 3 + 2 + 1 3 FILME PLAČATE, 2 POSODIMO BREZPLAČNO, 1 DAN KASNEJE VRNETE Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 VIDEO TOP lO ■ 1. DVOJNA IGRA-triler ■ 2. CASINO ROVALE - akcija ■ 3. BORAT ■ komedija ■ 4. OTROCI ČLOVŠTVA - zf 15. ČRNA DALIJA-triler 16. PARFUM ■ drama 17. Z GLAVO V OBLAKIH-drama 18. ČISTKA 2-akcija ■ 9. LAOS-akcija HO. ODPLEŠI SVOJE SANJE ■ drama mmm m © OKREPČEVALNICA TRNOVO Sprejemamo naročila za zaključene družbe Tel.: 05/714 12 07 041/424 974 PRAZNUJMO SKUPAJ 23. marca smo na Pregarjah že devetič zapored praznovali materinski dan. Učenci šole smo skupaj z učiteljicami pripravili pester program. Sodelovali so tudi otroci iz vrtca, ki so prireditev začeli s plesom. Sledile so recitacije, pevski zbor, modna revija, igrici, ples ter seveda naši harmonikarji , ki so s poskočnimi melodijami popestrili program. Na koncu so prisotne kot gosti razveselili s svojim petjem Fante izpod Karlovice. Krajevna skupnost je skupaj s trgovino Pri Kebru ter šolo za obiskovalce pripravila prigrizek. Učenci smo vsem obiskovalkam sami izdelali darila - verižice, ki so se jih zelo razveselile. Obiskovalci, ki so se prireditve udeležili v zelo lepem številu, so bili zelo zadovoljni in veseli. Deležni smo bili pohval in dobrih želja z upanjem, da se bomo še velikokrat srečali na takšnih in podobnih srečanjih. Anja in Tadeja učenki novinarskega krožka ČEBELICE NA REVIJI NAŠA POMLAD Otroci pevskega zbora “Čebelice” iz vrtca so v mesecu aprilu nastopili na reviji Naša pomlad v domu na Vidmu. Svoj nastop so začeli kot prvi saj so bili med nastopajočimi najmlajši. Zapeli so dve Bitenčevi pesmici (Mi smo polžki korenjaki in Pomladna). Simpatičen nastop so zaključili z bansom Rdeča kapica. Med nastopom jih je na klavir spremljala Tadeja Fatur. dipl. vzgojiteljica Erika Iskra Tomažič, OS Antona Žnideršiča, enota vrtec KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič S.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 B URNIK B| PONEDELJEK/SREDA/PETEK 8-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! Cenjenim strankam sporočam, da smo s 1.9.2006 v Pivki na Levstikovi 7 odprli zbirni center za kemično čiščenje oblačil in drugega tekstila. Zagotovljen dovoz in odvoz. Ponedeljek, sreda, petek od 17 do 20 ure in torek, četrtek od 9 do 11 ure. 30. 04. 2007 /z šolskih klopi... Snežnik stran - 23 EKO DAN NA OŠ TONETA TOMŠIČA KNEŽAK 26. februarja 2007 smo na naši šoli organizirali eko dan z naslovom Zdrava prehrana. V iskanje odgovora, kaj je bolj in kaj manj zdravo, so se vključili vsi učenci in otroci iz vrtca. Že sam začetek tega dne je bil neobičajen. Vsi smo se zbrali v telovadnici in si privoščili zdrav zajtrk, ki sta ga sponzorirala Pekarna Postojna in Agroind Vipava, PE Mlekarna Vipava. Polni energije smo se lotili dela v razredih in delavnicah. Učenci 1. razreda so razvrščali zdravo in nezdravo prehrano, obiskali trgovino in nakupili sestavine za pripravo zdravega napitka in namaza, ki so ju naredili in se pogostili z njima. Učenci 2. in 3. razreda so oblikovali Vlak zdravja, na katerem je bila hrana, ki jo telo potrebuje za rast in razvoj, za delo in za zaščito pred boleznimi. Pripravili so tudi sadno solato. Otroci, ki so vsaj poskusili zdravo hrano, kije bila tega dne ponujena, so dobili vstopnico za Vlak zdravja. Četrtošolci so naredili plakat hrane rastlinskega izvora in hrane živalskega izvora. Pripravili so razstavo sadja in zelenjave, ki zraste na domačem vrtu. Sejali so semena vodne kreše in rukole, da bi zrasli kalčki, polni vitaminov in mineralov. V lončke so sadili jabolčne peške za sadike jablan. Pod vodstvom dveh petošolk so izpeljali anketo o zdravi prehrani in ugotovili,da se je povečalo število učencev, ki zajtrkujejo in pijejo vodo namesto sladkih pijač.V likovno-tehniški delavnici so učenci oblikovali prehransko piramido, ki nas bo še naprej opozarjala na zdrav način življenja, predvsem prehranjevanja in gibanja. Gospa Erika Antončič z Gostišča Mašun je v gospodinjsko-gostinski delavnici svojo skupino učencev naučila pripraviti navaden in slavnostni pogrinjek ter zdrav narezek. Pripravo navadnega pogrinjka so naučili še druge učence na šoli. Učenci so se v gospodinjsko-kemijski delavnici seznanili s smernicami zdravega prehranjevanja pri oblikovanju jedilnikov glede na starost. Ugotavljali so vsebnost hranilnih snovi v živilih in na osnovi pridobljenega znanja oblikovali jedilnik šolske prehrane za naslednji teden. Delo v zgodovinsko-geografski delavnici je obsegalo ugotavljanje načina prehranjevanja od prazgodovine do današnjih časov ter predstavitev najznačilnejših jedi slovenskih pokrajin. Učenke literarne delavnice so zbrale stare recepte iz domače pokrajine, jih zapisale in izdale nekaj knjižic teh receptov. V njih so zapisane jedi, ki jih marsikdo na šoli še nikoli ni poskusil, čeprav so doma v teh krajih. Otroci v vrtcu so ugotavljali, katera hrana je bolj zdrava in katera manj. Izrezovali so sličice in oblikovali majhne plakate. Celotno dejavnost je dopolnila tudi topla malica. Pogostili smo se s staro domačo zdravo jedjo fižolovko. Delo vseh učencev so sproti beležili člani fotografske delavnice, ki so eko dan predstavili na spletni strani. Naslov naše spletne strani je http://www.os-knezak.si ( eko šola). Iz anket smo lahko razbrali, da se način prehranjevanja učencev spreminja v pozitivni smeri. K temu veliko prispeva zdravo sestavljen jedilnik in vzpodbujanje pitja vode izpod armalovih pip s filtri. Še en korak v to smer je gotovo dodal tudi eko dan. Koordinatorka eko šole: Janja Ivančič DAN ODPRTIH VRAT V VRTCU PODGRAD Otroci in vzgojiteljice iz vrtca Podgrad smo na vsakodnevnih sprehodih v naravi opazili, da je v našo deželo prišla pomlad. Oznanili so jo zvončki, trobentice, vijolice, mačice - te znanilce smo občudovali in pridno nabirali, nosili v vrtec in si z njimi krasili igralnico in garderobo. Pomladnemu prebujanju so se pridružili tudi velikonočni prazniki. Tej temi so naši otroci prisluhnili z velikim zanimanjem. Tako smo v tem pred velikonočnem času vsakodnevno izdelovali pirhe, zajčke, rože v različnih likovnih tehnikah. Prisluhnili smo željam otrok in z našo pomočjo izpolnili ter dopolnili njihove ideje po velikonočnem ustvarjanju. Vzgojiteljice iz starejše skupine smo se skupaj z otroki odločile, da pripravimo dan odprtih vrat našega vrtca. S skupnimi močmi smo si pripravili potreben material in z vabilom povabili starše, stare starše, bratce in sestrice v petek, 06. aprila 2007 ob 9. uri. Skupaj smo ustvarjali velikonočni pirih - kokoš iz školjke pokrovače; pirhe, kuhane v čebulnih olupkih smo okrasili z vzorčki iz plastelina, rožice iz gline in furnirja. Vse skupaj smo aranžirali na zelen stiropor, ki je predstavljal travo. Pri delu smo bili ustvarjalni, nad izdelki pa prijetno presenečeni. Ponosno smo jih postavljali pred objektiv ter jih z zadovoljstvom ponesli vsak v svoj dom. Na koncu smo starše pogostili ter se jim zahvalili za prijetno druženje v vrtcu in si voščili lepe velikonočne praznike. STARŠEM S HVALEŽNOSTJO 5.4.2007 seje na osnovni šoli Toneta Tomšiča Knežak odvijala prireditev, posvečena našim staršem. Pripravljali smo se veliko prej, tako, da smo na ta dan bili vsi zelo dobro pripravljeni. Z nestrpnostjo smo dočakali ta dan in se veselili, da bomo svojim staršem pokazali kaj znamo. Odbila je šesta ura in prireditev se je začela. Najprej so zapeli mladinski pevski zbor pod vodstvom Morene Hostinger, potem so svoje znanje pokazali člani gledališkega kluba, katere je učila učiteljica Olga Novak. Po igrici so zapeli otroški pevski zbor, vrtec, zaplesale so tudi šolske plesne skupine: Škratki, Rožice, Tija. Za vzdušje je poskrbela učenka Gaja Udovič, ki je s svojim prelepim glasom zapela pesem Saše Lendero Ne grem na kolena. Čisto na koncu je zapel ženski pevski zbor Pezalca, ki ga pretežno sestavljajo učiteljice naše šole, učenec Jaka Fidel pa je na svojo harmoniko zaigral nekaj poskočnih. Ta dan se nam je zelo vtisnil v spomin, saj so bili naši starši zelo navdušeni nad nami. Ana Sedmak, 7. razred, novinarski krožek OŠ Knežak POMLAD NA PREGARJAH Toplo, sončno vreme je učence in učitelje naše šole privabilo na šolsko dvorišče. Po končanem pouku smo tako skupaj zaigrali odbojko. Najmlajši učenci so nekaj časa navijali za učitelje, nekaj časa pa za nas, učence. Zelo smo uživali, tako da rezultat na koncu sploh ni bil pomemben. Vsi že nestrpno pričakujemo naslednjo tekmo. Peter, Jernej učenca novinarskega krožka NIZKE GRADNJE NEPREMIČNINSKA AGENCIJA PRODAMO STANOVANJSKE HIŠE II. Bistrica in okolica od 28-31 MIO Podgrad (starejša, velik vrt) 28 MIO GRADBENE PARCELE II. Bistrica - okolica STANOVANJA otok Cres več stanovanj od 46 do 123 m2, cena 1700 - 2200 EURO/m2 LOKALI, PISARNE Posredujemo pri npjemu več poslovnih prostorov v II. Bistrici vzgojiteljica Majda Ceglar USPESEN ZAČETEK NOVE TEKMOVALNE SEZONE ZA MRZLO UODO Bistriški rafting klub Mrzla Uoda se je udeležil prvih dveh vikendov nove tekmovalne sezone in se trenutno uvršča na odlično drugo mesto. Tako se ponavlja vzorec lanskega leta, ko je tekmovalna ekipa dosegla izreden uspeh, osvojila je drugo mesto v skupnem seštevku državnega prvenstva. Prve tri tekme - Fun rafting open so potekale zadnji vikend v marcu. V soboto, 31. marca je bil izpeljan spust na Savi Dolinki, v nedeljo pa sta potekala še sprint in slalom na Savi Dolinki pri kampu Šobec. Ekipa Mrzle uode je v prvem vikendu začela podobno kot lansko sezono, z dvema drugima in enim četrtim mestom. Prvi dan tekmovanja je na težavni progi zaradi nizkega vodostaja v spustu zmago zabeležila ekipa Gim-pex, sledila ji je ekipa Mrzle uode. Za njima sta se zvrstili ekipi Vidre. Mlada ekipa Vidre si nedvomno zasluži naziv “najbolj prijetnega presenečenja začetka sezone”, saj so se izkazali tudi v nedeljo, ko so brez kazenske točke preveslali slalom in prvi ekipi pokazali zobe v boju za tretje mesto v “Head to Head” šprintu. Tako lahko že v bližnji prihodnosti resno računamo na njih. Tudi drugi tekmovalni dan so si že omenjene štiri ekipe razdelile prva štiri mesta. Tekmovalno ekipo Mrzle uode so na tekmah zastopali Matjaž Smerdel, Janez Ferlež, Tomaž Šajn, Robert Vičič, Sebastijan Ivančič in Luka Špilar. Pretekli vikend (15.4.2007) je bistriška ekipa v Hrastniku pod termoelektrarno osvojila dve drugi mesti, in sicer v sprintu in slalomu. Tudi na tej tekmi je bila nepremagljiva ekipa Gimpex, v boju za skupno drugo mesto pa ostajajo ekipe Sea EagleTeam Vidra 2, Sea EagleTeam Vidra 1 in Mrzla uoda. Ekipe so si na obeh tekmah razdelile enaka mesta. Pohvalna je tudi udeležba dveh ekip Rafting kluba Maribor. V tekmovalni ekipi Mrzle uode smo videli predvsem izboljšanje slalomske vožnje, kar je vsekakor razveseljivo glede na četrto mesto na prvi tekmi. V tem vikendu je ekipa Mrzle uode nastopila v spremenjeni zasedbi, saj je Roberta Vičiča zamenjal Tomaž Kandare, ki je doživel svoj debi na rafting tekmah. Glede na spremembo sestave je osvojeno drugo mesto, tako v sprintu kot v slalomu, velik uspeh za ekipo. Predvsem smo lahko zadovoljni z nastopom na slalomu, saj sta jim uspeli dve odlični vožnji. S tem so pokazali, da jim je trening slaloma, ki so ga izvedli v Solkanu na velikonočni ponedeljek, prišel še kako prav. PRVI NASTOP SPLAVAL PO VODI Ekipa Gregorja Slavca bi sicer morala letošnjo sezono pričeti sredi aprila z gostovanjem na prvi dirki državnega prvenstva na krožnih progah, ki je potekala na avstrijskem fanti načrtuje še krajše testiranje in nato bo šlo zares. Cilji na gorsko hitrostnih dirkah, ki jih bodo letos prvič navijači lahko spremljali tudi preko televizije, ostajajo dirkališču v Melku, a se je zapletlo s tehniko. Zaradi zamude pri dobavi le nekaj zobnikov menjalnik ni bil pravočasno sestavljen. Zato je uvod v sezono prestavljen na domač teren. Na prvi dirki prvenstva v gorsko hitrostnem avtomobilizmu, ki bo 19. in 20.maja v Sevnici, pa bo rumeni Alfa Romeo 156 zagotovo na štartu. Letošnji načrt ekipe mladega voznika iz Ilirske Bistrice predvideva dvojni program, nastope na vseh dirkah tako krožnega, kot tudi gorskega prvenstva Slovenije. Žal se je zapletlo že takoj na začetku, saj dirkalnik ni bil nared. Da vsi potrebni sestavni deli niso bili v pravem času v delavnici, je morda razlog tudi v težkem finančnem položaju, saj proračun še ne pokriva celotnega programa, predvsem pa dogovori potekajo zelo počasi. Vseeno pa to moštva ne bo ustavilo. Menjalnik je bil sestavljen v teh dneh, zdaj Gregor s svojimi nespremenjeni. Kljub zaostanku v konkurenčnosti materiala bodo v moštvu skušali potegniti iz vsakega nastopa maksimum in če bo le priložnost, splezati na zmagovalni oder med najboljše tri v 5.diviziji. V primerjavi z lanskim letom bo Po dveh tekmovalnih vikendih lahko ugotovimo, da se ekipa Mrzle uode kot edina primorska ekipa uspešno kosa z ostalimi slovenskimi klubi ne glede na to, da imajo precej slabe pogoje za trening na divji vodi, saj se prva prava "rola" nahaja v Solkanu, kakšno uro vožnje iz Ilirske Bistrice Ekipa je pokazala, da ima za sabo uspešne zimske priprave, na katerih je predvsem poskušala pridobiti na moči in sami tehniki veslanja. Naslednji vikend se bodo bistriški raftarji udeležili tekme za evropski pokal na hrvaški reki Dobri. Ta tekma šteje tudi za državno prvenstvo, tekmovalo pa se bo na enakih čolnih z ravnim dnom. Rezultate naslednjih tekem lahko spremljate na spletni strani rafting kluba Mrzla uoda http://www.mrzlauoda.com/, mi pa našim tekmovalcem želimo še več podobnih uspehov! izbira pnevmatik letos prosta, kar je velika prednost, po drugi strani pa bo konkurenca na vrhu še veliko ostrejša, kot je bila lani! Vseeno pa Gregor Slavec ni držal križem rok, čeprav mu je prvi nastop splaval po vodi. Skupaj z enim zvestih pokroviteljev, podjetjem 3Way, je sodeloval na specializiranem sejmu Forma Tool v Celju. Gre za edino sejemsko prireditev v Sloveniji s področja orodjarstva, izdelave orodij in orodnih strojev. Na razstavnem prostoru partnerja se je bohotil prav gotovo zelo atraktiven eksponat, dirkalni Alfa Romeo 156TS Gregorja Slavca. Avtošport se namreč odlično ujema z glavno temo sejma, saj je bogato znanje, natančnost in uporaba vrhunskih tehnologij značilnost obeh panog. Na tak način bo moštvo prav gotovo sodelovalo s svojimi partnerji tudi v prihodnje. V tem trenutku pa so misli vseh članov ekipe že povsem usmerjene k 3,7 km dolgi progi od Impoljce do Studenca v bližini Sevnice. Gregor Slavec bo branil lani osvojeno tretje mesto v svoji tekmovalni skupini, kako uspešen bo, pa bomo ugotovili pozno jeseni, ko se bo prvenstvo končalo. Vlado Krivec TUDI LETOS PRIREDITEV ZA MLADOSTNIKE »VIKEND ŠPORT « ŠD BAS ŠPORT iz II.Bistrice tudi v letu 2007 pripravlja športno prireditev VIKEND ŠPORT, ki je namenjena predvsem tistim mladostnikom, ki praviloma ne vadijo in ne trenirajo v klubih, društvih ali drugje oziroma tistim mladostnikom, ki se z športom ne ukvarjajo. Primerni in njim prilagojeni športni programi so pripravljeni na osnovi šolskega programa tako, da mladi odkrijejo pravi - športni način življenja, ki ne pozna odvisnosti od drog. Cilj projekta je, da se skozi prireditev širi krog stalno aktivnih v športu s poudarkom na tistih, ki so v športu manj dejavni. Mladim želijo organizatorji na ta način zagotoviti primerno športno aktivnost tudi izven rednih šolskih dejavnosti - v prostem času, tako da bo šest različnih prireditev v tem projektu potekalo med vikendom in počitnicami, v prostem času mladostnikov. Projekt se začne 12. maja 2007 s kolesarjenjem in zaključi v soboto, 26. avgusta 2007 z zaključno prireditvijo, kjer bodo podeljene nagrade najboljšim na posameznih tekmovanjih in na foto natečaju, s katerim bomo poiskali najboljšo fotografijo prireditve. Na zaključni prireditvi se bodo predstavile tudi mlade domače glasbene skupine, ki jih ob tej priložnosti vabijo, da se oglasijo za podrobnejše informacije na tel. 031 688 621. Kot rečeno bo prva prireditev - Kolesarjenje, potekala v soboto 12. maja s pričetkom ob 10,00 uri v Športnem parku Nade Žagar, od koder se bodo kolesarji odpravili na lahkotno kolesarjenje po okolici II.Bistrici. Vse podrobnosti o prireditvi dobite na spletni strani društva www.bass-port-klub.si, kjer so objavljene najnovejše informacije in razpisi, omenimo pa še to, da se lahko zainteresirani prijavijo na mailing listo, kjer bodo tekoče obveščeni o dogajanju na prireditvah. Seveda bo vpis na mailing listo nagrajen z praktičnim darilom Banke Koper. GOSTILNA s prenočišči 11 h i ; r' Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648- CPaCDEEOSElD^ PARK RAZLIČNE VELIKOSTI PIZZ RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE GVTOULJflN mA B.H.S. HITRI SERVIS flVTOULJflN, Bojan (Jljan, servis in trgovina s.p. Vilharjeva 33. 6250 Ilirska Bistrica Na našem servisu vam bomo "porihtali" vašega jeklenega konjička, v vulkanizerski delavnici preobuli, v trgovini pa boste lahko kupili filtre, olja, zavorne sisteme, akumulatorje, pnevmatike, ter ostale rezervne dele in dodatno opremo, ki jo vaš štirikolesnik potrebuje za brezskrbno in varno vožnjo ! flKCIJfllll Popasti do -35% na lanske modele pnevmatik III Delovni čas: 8-12 in 13-17, sobote 8-12 servis 05 71 41 355 trgovina 05 71 01 495 mobitel 041 794 854 http://www.avtoaljan.si ČETRTLETJE ZAVIDLJIVIH RASTI KOLEDAR PRIREDITEV MAJ 2007 KAJ KJE KDAJ KDO INFO »Anti alko čajanka s pridihom Park Nade žagar 1. maj KŠIB www.ksib.si Indije« ob 14. uri MKNŽ “Življenje mladih v Bistrici” Knjižnica 5.maj Knjižnica Makse Samsa Ilirska 05/ 714 41 88 Otvoritev fotografske Makse Samsa ob 19. uri Bistrica razstave. Ilirska Bistrica Klub študentov Ilirska Bistrica »Sveti Florijan goduje« Dobrepolje, 6. maj Skavti Katja Rutar zgornji konec vasi ob 14.45 uri dobropolje@email.si »Flumunensia Slovenica« Knjižnica 10. maj Društvo za krajevno zgodovino 05/ 714 41 88 Predstavitev knjige avtorja Makse Samsa ob 19. uri in kulturo dr. Irvina Lukežiča. Ilirska Bistrica Knjižnica Makse Samsa JSKD Ilirska Bistrica 05/ 711 00 90 »Erazem in potepuh« Dom na Vidmu, 11. maj Društvo prijateljev mladine darinka.dekleva@guest. Musical v izvedbi učencev OŠ Hrpelje z gosti. Ilirska Bistrica ob 18. uri arnes.si »Kolesarjenje v neznano« Športni park 12. maj ŠD BASS Šport 031/688-621 V okviru akcije Vikend šport. Nade Žagar Ob 10. uri www.bassport-klub.si »Kulturno-zabavna prireditev« Bač, 12. maj Društvo Graščina 041/926-405 Prireditev s predstavitvijo starih obrti s konji, prihod konjenice in upreg. Živa glasba s skupino 01 pred barom Keš popoldan Bač »Politika drog« Knjižnica 17. maj Knjižnica Makse Samsa Ilirska 05/ 714 41 88 Predstavitev knjige avtorice Makse Samsa ob 19. uri Bistrica Ines Kvaternik. Ilirska Bistrica JSKD Ilirska Bistrica 05/ 711 00 90 samostojni koncert mezzoso- Dom na Vidmu, 19. maj JSKD Ilirska Bistrica 05/ 711 00 90 pranistke Janje Konestabo Ilirska Bistrica ob 20. uri »Kolesarski maraton BRKINI« Parkirišče 27. maj ŠD BASS Šport 031/688-621 avtoprevozništva Jaksetič ob 10. uri www.bassport-klub.si »Dogodivščine Birna in Burna" Dom na Vidmu, 31. maj JSKD Ilirska Bistrica 05/ 711 00 90 Gledališka predstava v izvedbi gledališča Steps. Ilirska Bistrica ob 10. uri URE PRAVLJIC Knjižnica vsak torek: Knjižnica Makse Samsa Ilirska 05/ 714 41 88 Makse Samsa 9-10 in 10-11 Bistrica Ilirska Bistrica ure vsak četrtek: 10-11 ure ogled gradu Prem s stalno Grad Prem, stalna razstava oskrbnik Franc Memon 041/ 931 217 razstavo prazgodovinskih gradišč z območja Prem TIC Ilirska Bistrica 05/ 710 13 84 ogled spominske sobe bivša OŠ, stalen ogled oskrbnica Marija Dovgan 05/ 71 47 374 Dragotina Ketteja Prem TIC Ilirska Bistrica 05/ 710 13 84 ogled Hodnikovega mlina Ilirska Bistrica ogled po dog- Turistično društvo Vojka Lenarčič Ilirska Bistrica ovoru Ilirska Bistrica 05/7145 280 V koledarju prireditev lahko objavljate vsi, brezplačno. Podatke za objavo nam morate sporočiti do 18. v mesecu za naslednji mesec. Vabljeni k sodelovanju! Razvojni center Ilirska Bistrica Bojan Oblak, LTO Ilirska Bistrica brezplačni mali oglasi__________________________________ Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat-za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: Sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). ILIRIKA BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA im Zaradi nekajmesečnih rasti borznih trgov se je v zadnjem obdobju zanimanje za naložbe v vrednostne papirje med slovenskimi vlagatelji povečalo. Povprečni domači vlagatelj sicer pozna osnove poteka borznega trgovanja, marsikateri pa si zastavlja tudi vprašanja o koreninah borzništva. Zametke investiranja najdemo v starodavni Grčiji, kjer so kapitani ladij investitorjem ponudili del dobička, v kolikor so uspeli prevažano blago uspešno dostaviti na cilj. Nekoliko pozneje so podobno taktiko investiranja ubrali Rimljani, ki so »zbrana« sredstva namenili gradnji cest in mostov, ki jih je financiralo cesarstvo. Začetki »klasičnega borzništva« so nastali na newyorškem VVall Street-u, ki še danes velja za svetovno finančno središče, čeprav zaradi vse večjega števila novo izdanih vrednostnih papirjev v zadnjem obdobju ta privilegij pripisujejo angleškem Londonu. VVall Street, ki je ime dobil po zaščitnem zidu pred Indijanci, je bil od vedno središče Nevv Vorka, kjer so se dogajali najpomembnejši družabni in poslovni dogodki in kjer so se na avkcijah dvakrat dnevno ob delavnikih dobivali tudi borzni posredniki. Večino današnjega borznega trgovanja je elektronskega, na nekaterih borzah pa, predvsem zaradi spominov na klasično trgovanje, del prometa še vedno poteka med borznimi posredniki »na parketu«. Elektronski način trgovanja poteka tudi na Ljubljanski borzi, kjer tečaji nadaljujejo z višanjem svojih vrednosti. Indeks SBI20 je presegel psiholoških 8.000 točk ter s tem še razširil nasmeh na domačem trgu prisotnim investitorjem. Med aprilskimi zmagovalci najdemo tudi delnico Intereurope, ki so jo navzgor gnale govorice o morebitnem prevzemu s strani tujih logističnih podjetij. V kolikor bodo govorice prerasle v dejansko potrditev prevzema, bi se lahko nedavna rast pokazala celo kot upravičena, v nasprotnem primeru pa ima Intereuropina delnica, ob ne ravno zglednem poslovanju družbe, precej na široko odprto tudi pot navzdol. Krka nadaljuje z ažurnim obveščanjem javnosti o lastnem poslovanju ter pri hitrosti poročanja prekaša ne samo domače izdajatelje, pač pa bi si lahko hitrost njenih objav za zgled postavili tudi pri kateri mednarodni korporaciji. Hitrosti poročanja navkljub pa so v novomeškem podjetju leto začeli nekoliko manj intenzivno kot v lanskem letu, predvsem na račun izredno dobrega prvega četrtletja lani ter manjše prodaje letos na ruskem trgu. Zaradi nepravilnosti pri poslovanju, korupcijskih škandalov ter neučinkovito porabljenih sredstev iz zdravstvenega sklada ruska država omejuje sredstva za zdravila, kar poleg Krke občutijo tudi drugi vzhodnoevropski farmacevti. Analitiki so pri napovedovanju razmer v ruskem zdravstvenem sistemu previdni, rešitev težav pa kljub temu predvidevajo še v letošnjem letu. Kot smo bili temu priča že v preteklih mesecih, so »balkanski trgi« tudi v aprilu z odločnimi koraki nadaljevali pot navzgor. Po rasti so izstopale delnice v Bosni, kjer pa so nekatera podjetja glede na poslovanje že krepko precenjena in kjer lahko pride v bodoče tudi do ohladitve razmer. Razloge za rast lahko iščemo v veliki količini denarja, ki išče naložbene priložnosti ter v nekaterih novitetah pri razvoju kapitalskih trgov. Ena od novosti je tudi ustanovitev prvih vzajemnih skladov v Srbiji ter skorajšnji začetek te industrije v Makedoniji. Vzajemni skladi bodo s pridobljenimi sredstvi kupovali delnice ter s tem predstavljali dodatno povpraševanje, kar bi lahko zeleno obarvalo borzne tečajnice tudi v bodoče. Po marčevskem padcu tečajev so tuji trgi v aprilu nadoknadili ter nekateri celo presegli vrednosti pred korekcijo. Svetovne gospodarske razmere so ugodne, poslovanje podjetij v večini primerov presega pričakovanja, tečaje pa poganjajo tudi številne prevzemne aktivnosti, ki jih je v letošnjem letu na razvitih trgih za okrog 14 odstotkov več kot lani. Za letos napovedujejo analitiki okrog 5 odstotno gospodarsko rast, podkrepljeno predvsem z rastjo razvijajočih se azijskih gospodarstev. Nevarnost vojaškega posega v Iranu se je z aprilom nekoliko zmanjšala, kar je z najvišjih nekajmesečnih ravni spustilo tudi ceno nafte. Ugodni situaciji navkljub pa je potrebno v trenutnih razmerah ohraniti trezno glavo in se spustiti predvsem v preverjena in dobro stoječa podjetja, pri katerih trenutna rast cene delnice dejansko odraža tudi poslovanje družbe. Ilirika borzno posredniška hiša d.d. Andraž Vrh, direktor sektorja upravljanja <=>mKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 Trgovski cener PIVKA Ugodno prodam malo rabljeno, zelo dobro ohranjeno, črno usnjeno sedežno garnituro: trosed in dva počivalnika. Cena: 650 evrov. Info: 041 /938-431 Prodam gsm Nokio 3100 in polnilec za 10 eur. Gsm je zaklenjen na Mobitelovo omrežje. Info:031/336-803 Na Fabcih prodam gozd. Info: 00385/51/625-369 Oddam novo stanovanje 46 m2 v Jelšanah. Info: 041/333-203 Oddamo lokal na Postojnski 18 v Pivki. Površina 28,8 m2. Info: 05/ 710 0 510 ali 041/652-776 Oddam poslovne prostore 200 m2 in 100 m2 v Jelšanah,primeren za različne dejavnosti. Info: 041/363-422 Inštruiram in učim italijanščino, učim francoščino, lektoriram diplomske naloge. Info: 040/378-888 Za interno uporabo hitro in vestno ter po konkurenčni ceni lektoriram in urejam slovenska besedila člankov ali šolskih nalog - osnovne, srednje, višje stopnje. Priprava govorov za vse priložnosti. Prevajam iz srbohrvaščine. Zaželjen dogovor vsaj en teden prej. Info: 040/640-429 InstaLacIJe Brenčič Jože s.p. IUrsUa BIstrIca *®®Ki(o)wyowo m dram Kako z manj denarja ogrevati več? CTC TOPLOTNE ČRPALKE Prva CTC toplotna črpalka ZA ogrevanje objektov za ogrevanje objektov na bistriškem je vgrajena na Kettejevi 4 v Ilirski Bistrici. Vabljeni na ogled! tel: 05 71416 91, mob: 041 830 408 x AVTOPREVOZNISTVO Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 Ran ttutar IMMME ‘HHiBlSB gg DOD ©ODO V mczaiiK PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net Junona^ studio za nego telesa Jablanica 1c 6250 Ilirska Bistrica Nudimo vam: • Nego obraza • Nego telesa • Depilacijo • Pedikuro • Manikuro • Ličenje Vse dodatne informacije na tel.: 051 304 217 krtih Okrepčevalnica Trnovo Gostilna Pri Matetu Vilharjeva 1, Ilirska Bistrica Tel: 05/7141-207 041/424-974 Ulm 7. .Dl Ker nadaljujemo gostinsko tradicijo, bomo v mesecu maju za vas pripravili %to ponudbo jedi z žara, njoke, rezance in špagete na različne načine , - *>. »-• • *s .x"'- —.. . ti . V - j & Specialiteta hiše -jedi s tartufi 'V, lahko se boste tudi okrepčali z različnimi malicami, na voljo je tudi več m H fipfa 0 vrst Immbnrgerjev, Vabimo vas tudi na letni vrt, kjer se boste sladokusci lahko posladkali s sladolednimi dobrotami in ledeno kavo »A## HH Iff j M A\ . . ■mi7:7%.7 7'77 A:/. e --> ,.»■. Cncšrtf/ A.-- 4-‘> NOETOVA BARKA Po dolgih letih je Bog ponovno pregledal Zemljo. Ljudje so postali pokvarjeni in nasilni. Zaradi tega je Bog zaključil, da jih bo uničil, tako kot jih je že nekoč, pred veliko leti, tako da bo ponovno izvedel vesoljni potop. I tako reče Bog Noe-tu: Noe, izdelaj ladjo iz cerdovine tako kot takrat: 300 komolcev dolgo, 50 komolcev široko in 30 komolcev visoko. Ker se ljudje iz prejšnjih izkušenj niso ničesar naučili, želim Zemljo uničiti z vesoljnim potopom. V to barko vzemi s seboj tvojo ženo, tvoje sinove in njihove žene in od vsake živalske vrste po dva, moškega in ženskega spola. Čez pol leta ti bom poslal veliki dež. Noe-tu to ni bilo pogodu: kaj že spet? Ponovno bo 40 dni padal dež in 150 dni bo neprijetnih dni na vodi, skupaj z vsemi živalmi in brez televizije. Toda Noe je bil ubogljiv in je obljubil, da bo ubogal ukaz. Po šestih mesecih so se nad Zemljo dvignili črni oblaki in je pričelo deževati. Noe je sedel na svojem vrtu in jokal, ker še ni izgradil barke. »Noe«, je zavpil Bog, »Noe kje imaš barko?« Noe ga pogleda v nebo in pravi: »Gospod, bodi usmiljen!« Bog ga vpraša: »Kje je barka Noe?« Noe si obriše solze in pravi: »Gospod, zakaj si mi to naredil?« Najprej sem šel v občino in zaprosil za gradbeno dovoljenje. Na občini so bili prepričani, da želim zgraditi nekakšen hlev za ovce. Niso razumeli načrta in oblike projekta, absolutno pa niso verjeli, da bo to barka. Zaradi tvojih izmer so bili zmedeni, saj nihče ni vedel kako dolg je komolec, pa je moj arhitekt moral pripraviti nov načrt. Zato so prošnjo za gradbeno dovoljenje prvotno odklonili, ker ladjedelništvo v naselju ni dovoljeno. Ko sem končno našel pravi kraj, so nastali novi problemi. Zdaj je najbolj pereč problem, ali barka potrebuje varnostna vrata, napravo za gašenje požarov in cisterno za vodo. Toda ko sem jim obrazložil, da bo priteklo veliko vode in da za gašenje požarov ne bo potrebna cisterna, so me odpeljali k psihiatru. Zatem so mi iz mestne uprave sporočili po telefonu, da sicer lahko zgradim barko, da pa je moj problem kako jo bom transportiral do najbližje reke. To ni njihov problem, saj so zamenjali župana. Poklical me je še drugi državni uslužbenec iz iste mestne uprave, ki je poudaril, da so zelo orientirani na stranke, ter jim želijo ugoditi in me obenem opozoril, da lahko v EU in Bruslju zaprosim za stimulativna sredstva za ladjedelnico; tako sem moral vložiti prošnjo v osmih izvodih in v treh jezikih EU. Prenehal sem z iskanjem cedrovine. Libanonska cedrovina se ne sme uvažati. Ko sem zatem v gozdu hotel kupiti steblo, so mi povedali, daje prepovedano podiranje dreves, saj tako predpisuje zakon. Menda to škoduje podnebju. Poleg tega bi moral dokazati, da sem posadil enako število dreves, kot sem jih želel posekati. Ko sem jim razložil, da nikoli več ne bo takšne narave in da je neumestno posaditi nove rastline in drevesa, me je ponovno obiskal psihiater. Tesarji, ki sem jih angažiral za graditev, so mi obrazložili, da bodo oni poskrbeli za drevesa. Toda oni so prvo apelirali na delavski svet, le-ti pa so hoteli pripraviti tarifni ugovor. Ker pa se nismo zedinili, so nastopili s štrajkom. Bog, če bi ti vedel kako so današnji mojstri dragi. S čim naj jim to plačam? Glede na kratek čas, sem pričel s zbiranjem živali. V začetku ni bilo težko, vsaj dve mravlji sta še živi. Ko pa sem hotel prepričati dva tigra in dve ovci, da morajo zaradi višjih interesov nekaj časa živeti v miru, so poklicali iz Društva za zaščito živali in mi takoj povedali, da so proti takšnemu načinu čuvanja živali. Bog, ali sploh veš, da potrebujem dovoljenje za transport živali po zakonih EU? Mi je že uspelo izpolniti 22. stran formularja, vendar trenutno ne vem kaj na navedem kot cilj transporta. Ali si vedel, da se npr. rogate živali v času parjenja ne smejo transportirati? Veš pa, da so jeleni stalno v tem obdobju, pa tudi bik ne razmišlja o Kakovostne storitve na podlagi večletnih izkušenj. ničemer drugem kot o parjenju. Upam, da ti je jasno, da za transport zajcev moram biti pozoren na 43 različnih predpisov. Moj odvetnik pravkar preverja kako je z divjimi zajci. Sicer pa te prosim, da bi mi pomagal urediti da lahko barka pluje pod tujo zastavo, saj bi plula samo po Jadranu, potem bi to zelo poenostavilo celoten postopek pri pridobivanju dovoljenja. Tudi ti bi mi moral malce pomagati. Nek zagovornik Green-peaca mi je razložil, da urin, blato in smeti iz hleva ne smemo zlivati v vodo. Kako si ti to sploh predstavljaš? Prvič je bilo zelo preprosto. Tako, Gospod, jaz ne zmorem več, čisto sem obupal! Ali ne bi bilo bolje, če bi s seboj na barko vzel tudi odvetnika? In Noe pade v jok. Preneha deževati, nebo se je zvedrilo, sonce zasijalo. Na nebu se pričara prečudovita mavrica. Noe pogleda v nebo in se nasmeji: Gospod, ne boš uničil Zemlje? Nato mu Bog odgovori: Ne razmišljam več o tem, ker bo to naredila vaša državna uprava. SPLOŠNO ZIDARSTVO Stanko Iskra s.p. Novokračine 23 6254Jelšane Telefon: 041/655 710 zidarstvo.stanko@siol.net STROGO RESNO KOROŠKA KOKOŠKA V sosednih hišah sta stanovala Bistričan in Korošec. Bistričan je imel kokoš, ki je na dvorišču vsako jutro znesla jajce. Vsakič ga je pobral in si pripravil zajtrk. Neko jutro pa je kokoš znesla jajce v slepem rokavu ceste, ki je javno dobro. Ko je Bistričan krenil ponj, gaje prehitel Korošec. Bistričan: “Daj mi jajčko!” Korošec: “Kako, saj je moje, kokoš jo je znesla na javni površini, jaz pa sem ga prvi našel.” Bistričan:”Ampak, kokoš je moja!” Korošec:”Ulica pa tudi moja!” Bistričan:”Vidim, da takole ne bova prišla nikamor ... Dajva to rešit z dvobojem. Najprej bom jaz tebe mahnil in štopal, koliko rabiš, da se pobereš, nato boš ti mene mahnil in štopal. Kdor se prej pobere je zmagovalec in dobi jajčko. Korošec: “Velja!” Gre Bistričan po najtežje delovne čevlje s kovinsko kapico, vzame zalet in v stilu Oliverja Bischoffa brcne Korošca, z vso močjo. Ta pade in se v agoniji zvija 32 minut in 18 sekund. Nato se Korošec opremi, vzame zalet, nakar mu Bistričan pravi: “Ah, naj ti bo, obdrži jajčko, bom marmelado na kruhu jedel!” Malgaj Postojna Tržaška 84 Tel: 05/72 11 400 Pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila VW, Škoda, Audi in Seat www.malgaj.com ra Ujetio Zelo ugodna ponudba samo do 31, 5.20071 Vvsmo voj. ds ce vež K-domsti* v NtSps.^>v3^<: «sfet Kslodvotska 14$ n>« p,>x; oa e fV) te*: OS 7 57>01-50* v-H^eobkikredlti, / Jk X NLbCI Skupina Mf %■ “Pmt^dba svfia z>i km& v SUŠ, vvW 43.000 tUR sit vy<%«' % z, x AMtaro oepšrtšf• w, seto&i <;<š ixjt*e- br?z <>. s s? vk fafa «a&:nine efcb» w»6t* ?0 let o*W^op W8» i? SOFfSOŠ * l«>0%, SOM %' &M 6h: izlet v Mirabilandijo (info: www.ksib.sl) -> 22h MKNŽ: Flower povver - Hipi večer (Dj-Cho Sobota. 28. 4, -> od 16h dalje, odbojka (park NŽ-bazen) ustvarjalne delavnice (park NŽ) ~> 22h MKNŽ: Rock večer- koncert skupin Obroč in Pidoči Nedelja, 29. 4. ->od 16b dalje, tolkalska delavnica (park NŽ) badminton (park NŽ-bazen) košarka trojke ->22h MKNŽ: Reggae party - s tolkalci (Dj-Chox) Ponedeljek. 30. 4. -> od 18h dalje, delavnica izdelovanja bakel -> 21h: pohod z baklami na kres na Drago (dobimo se na parkirišču pri pokopališču) -> 22h: Ognjeni šow - v okolici kresa -> 23h MKNŽ: Dance večer (Dj-Chox) Torek. 1. 5. ->14k Anti alko čajanka s pridihom Indije (park NŽ; Dj-Chox) Prijave za vse športne dejavnosti: Tadej 040/866 059 oz. no prireditvi. V primeru dežja se delavnice in čajanka odvijajo v dvorani Sokolskega doma. INFO: www.ksib.se