i 256. številka. četrtek 10. novembra. XIV. leto. 1881. SLOVENSKI NAROD. [zbaja vsak dan, izvzemfti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati zh a t s t r o • o ^ o r h k e dežele /a celo leto 1»» gl., tu p.>' teta S jrl., m ćetrt leta 4 g\. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld, t* četrt leta .'i gld. .'JO kr., M en mereč I frtd, tO kr. X« poši |aoJe na dom se računa 10 ki. za in ene«, .'Jo kr. za četrt lota. — Zn tuje desetetoliko ved, kolikor poštnina izni&f. Za gospode učitelje na ^ndekih tolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 pld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta li tfold. — Za ozttaui It M placoje od ćetiristopue petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, $ kr., če se dvakrat, iti t kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohuanovej hiši „jrledališka Molba". Opravništvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, jo v „Narodnoj tiskarni" v Kolmuiiovcj bi*u Še nekaj o znanem nasvetu! (Spisal dr. Janko Srnec v Mariboru.) Brez dvombe ne sme se prištevati ulo-venskim narodnjakom nikdo, ki ne bi rad, iz srca rad pomagal našim kmetom v stiskali in nadlogah, ki ga obdajajo. Pa — če ao uže drugi č. dopisniki „Slov. Naroda" dvomili, ali bi se pomoč našla pri kratkem shodu, ki trpi le nekoliko ur — k večjemu par dnij — očitno izrečem, da se bolj dvomim, se li sploh nahaja tak občni pomoček na tem ubogem svetu. Ko bi kdo vedel za kako specifično delo, ki se jako dobro plačuje — za kak sad, ki stoterno vrača stroške itd. — davno uže bi se tisto delo izvrševalo, tist sad prideloval. V vsakem kraji, pri vsakem posameznem posestvu pa je treba drugače gospodariti in delati ; poljski pridelki se ne obnašajo jednako dobro na vsakem kraji. Navadno mimo lastnika nikdo bolje presoditi ne ume, kaj se naj zgodi na tem ali onem zemljišči, da se dosežejo največji dohodki, da se najbolj ustreže lastnikovim potrebam. Bolezen pa je tu — brez dvombe je tu, in če zvesto premišljujemo, iz katerih uzrokov je nastala, če si tudi kmetje sumi trkajo na prsi brez ovinkov, kadar so sami krivi — morebiti najdemo pomoček za nekatere posamezne slučaje. Občnega pomoČka pa tudi tedaj ne bodem o našli! Tako se je lotil stvarij tudi čestiti dopisnik v št. 250 vašega lista. On pravi naravnost: Preveč kmetov je mej Slovenci, zato so kmetska posestva uže majbena, da kmetic ne more več živeti. Svetoval je: Vzemite graščinam, ki imajo preveč zemljišč, in prodajte je kočarjem po sili; posebna postava naj določuje, kako. To je predlog, ki pri nas ne bode tako hitro obveljal. Nijsmo na Irskem, kjer so bili nekdanji kmetje tako rekoč svoje zemlje oropani, in so potem najemniki obdelovali zemlj:-šča le za graščaka Ta jih sme odpoditi, kadar hoče. Pri nas je drugače. Zaveza, ki je bila do leta 1848 mej graščinami in kmeti, se je raz dejala po postavnej poti; vsak je dobil svoje, vsak je postal svoj gospod in gospodar. Če kmet ne izhaja pri svojem gospodarstvu, ne more zdaj terjati večjega deleža, nego ga je dobil svoje dni. Pozabiti se ne smo, đa kmetu se dandenes pripomagajo plačevati zemljiščno odvezo vsi, ki kateri koli davek odrajtujejo, tudi graščaki in meščani. Oni del zemljiščne odveze namreč, ki se je imel izplačati iz deželnega premoženja, še dandenes nij poplačan, in leto za letom morajo vse debele dokladuti na vse državne štibre, da se odstrani ta dolg. Še bolj nenaravno so mi zdi, kmeta prisiliti, da vrača odškodnino za taka zemljišča v letnih obrokih. Saj vemo, da ne more naš kmet povsod plačevati tekočega davka. Od koil pa naj jemlje kupnino, ki bi bila vender kapital, akoravno razdeljen na obroke V Ali to je resniea : Preveč kmetov je mej Slovenci, namreč preveč takih, ki hočejo živeti le od poljedelstva. Temu moramo pritrditi vsaj na Štajurskem. Na Kranjskem (tako sem slišal) je dosti slovenskih obrtnikov, pri nas pa ne. Naš kmet celo zaničuje obrtnika; v krčmi mu ne pripoznava družbene jednako pravnosti. Le tistega spoštuje, ki ima svojo zemljo, se ve da raste spoštovanje v razmeri k velikosti zemljišča. Semkaj tudi spada ne- volja, s katero dela naš Slovenec v zaprtej obrtnoj delavnici, ali celo v fahriki. Rajši se trudi — telesno trojno napet — na polji, v vinogradu, rajši seka drva, ter živi v bor-nej koči na planini Iz lastne skušnje smem pristaviti, da leta 186(5, ko sem postal odvetnik v Konjem, nijsmo imeli tam poštenega čevljarja, ne menj pa dobrega krojača, Čevlje smo si dajali delat v Podsredo, po obleko smo pa pisali v Celje in Maribor. In vender je bila v Kozjem sodnija, davkarij ti itd. Tako se zgodilo, da imamo jako tnalo mest in trgov, ker nijsmo imeli dosti obrtnikov. — Težko se bode to spremenilo v našej dobi, v katere) hira mala obrteija ravno tako, kakor poljedelstvo. Zategadelj se je pa tudi zgodilo, da je obrtoija pri nas, — kur je še imamo — večjidel v nemških rokah. Vender se mi zdi, da je še dosti prostora za Slovence pri male j obrtniji iti doinačVj kupčiji '. Ali učiti se je treba! Popolnoma se mora odločiti za svoj posel vsak, ki si izbere kak posel! Ne zadostuje, ohrtovat.i le nekoliko ur na dan. — Ker iz malega raste veliko, utegni] bi tudi tu in tam slovensk obrtnik posUm ta-brikant. Znano je tudi, da imamo dosihmal na slovenskem Štiijarskcm te malo fabrik, tako da v mnogih krajih kmet Še mest.! nijina, kjer bi prodajal svoje pridelke. Ako pa drtlge pomoči nij — izseliti se morajo nekateri, ki imajo moči dovolj, osnovati si novo domovino na tujem. Ne ustrašimo se preveč te misli ! Druge dežele u/c davno ne morejo ver redili vseli svojih otrok, in kaj se je zgodilo V Anglija vlada v treh oddelkih sveta, v četrtem je osnovala premočno zjedi-njene države; v Afriki stopa po malem napi -j Faust. (Spisal Ivan Tur^enjev, preložil M. Mil o vrh.) Entbehren solist du, solist entbehren. Faust, I. Theil. Deveto pismo. (Daljo.) — Kaj ste storili z menoj! — reče ona tihim glasom. — Kaj sera storil ? — vprašam preplašen. — Da, kaj ste storili z menoj, — reče ona na novo. — Vi hočete reči, zakaj sem Vas navel, da takšne knjige čitate? Ona vstane, ne reče ni besedice ter ide iz sobe. Pogledi moji so jej sledili. Na pragu se ustavi, obrne se in reče: j — Ja2 Vas ljubim ! — Zdaj veste, kaj ste storili z menoj! Kri udarila mi je v glavo. — Jaz Vas ljubim ! Jaz Vas ljubim — ponovi Vera. Po teh besedah odšla je in vrata za seboj zaprla. Nečem besed trošiti, da Ti popišem, k.nj se je tedaj v meni godilo. Samo toliko se spominam, da sem tekel na vrt, oudu se v goščavo skril, se naslonil na drevo in tako ostal — Bog zna kako dolgo. Bil sem, - ne veni od česa — skoro trd, a srce navdajala mi je milina, ki je nij možno popisati . . . Zaman, kaj tacega se ne da popisati. Iz te nesvesti prebudil me je Prijmkov. Povrnil se je bil z lova in me po vrtu iskal, ker je čul, da sem tamkaj. Jako se je začudil videvši me gologlavega. — Moja žena je v dvorani. Idimo, da jo poiščemo — reče Prijmkov. — Misliti si moreš, s kakšnimi mvstvi v srci sem stopil čez prag. Vera sedela je v oglu in pletla. Nekatere krati pogleda) sem jo iz strani, in, oh čuda, videlo se mi je, da je povsem mirna. Ni v glasu ni v govoru ni.) kazala svoje razburjenosti. Naposled pogledal sem jej naravnos! v oči. Najini pogledi so se srečali . . . Ona malo zarudi, ter se prikloni nad vozilo. Motril sem jo pazljivo. Zdelo se mi je, kakor da nij sama s sefa na čistem. Po Prijmkovem odhodu vzdigne lužo glavo in me vpraša: — Kaj bodete storili V Vprašanje me je razburilo, ali na brzo jej odgovorim zamolklim glasom : — Kot pošten človek moram Vas zapustiti, ker ... ker Vas ljubim, Vera Niko-lajevna, kakor ste to uže opaziti mogli. Ona sklonila se je zopet in jela premišljevati. 36 od juga proti severu. Rusi napredujejo v se-vernej Aziji, akoravno doma še imajo dosti celine; češki izseljenci uže imajo precej čeških časopisov v severnej Ameriki. Francozi se polastujejo Afrike od severne stratii, Lahi polnijo mesta okolo Sredozemskega morja, in v južnej Ameriki. Nemških izseljencev je tudi veliko število leto za letom, akoravno si nikjer nijso mogli osnovati svoje države. Zakaj se nam ne bi posrečilo, če se pridružimo uže začetim kolonijam, kjer vemo, da je precej Slovencev vmes ? To je pa le skrajno sredstvo, in domovini bi se ž njim ne pomagalo dosti, pač pa posameznim Slovencem. (Konec prih.) Iz kranjskega deželnega zbora. XIII. (zadnja) seja 22. oktobra 1881. (Konec) Poslanec D etela poroča v imenu upravnega odseka o poročilu deželnega odbora §. 4 in nasvetuje: 1. Poročilo pod št. 29, 30, 31, 32, 33 in 34 se jemlje na znauje ter se deželnemu od boru naroča, prositi c. kr. vlado, naj se usliši še nerešena prošnja deželnega odbora, da hi se za Dolenjsko postavil jeden c. kr. gozdni komisar in da bi se na Gorenjskem in Notranjskem le začasno nastavljena dva gozdna komisarja za trdno namestila. 2. Deželnemu odboru se naroči, da izvini deželnozborni sklep XII. seje dne 10. julija leta 1880 zaradi primerne subvencije, ki bi naj se zadobila od c. kr. vlade v t» namen, da se dajo darila za obširna pogozdovanja, ki so posebno dobro se posrečila, in sicer naj se izvrši ta sklep v smislu dotičnega, slavnemu deželnemu zboru v prilogi 83. predloženega poročila. 3. Deželnemu odboru se naroči, da naprosi r. kr. vlado, naj bi se v tem slučaji, ako bi ne zadostovala centralna drevesnica na Iložniku zahtevani pogozdenja na Kranjskem, — napravile državne drevesnice v onih krajih, kjer imajo c. kr. gozdni komisarji svoje uradne sedeže. 4. Deželnemu odboru se naroči, da dela na to, da bode c. kr. vlada deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji predložila načrt postave, \eliavne za kranjsko de/elo glede pogozdenja Krasa. 5. Poročilo o uravnavi vipavske reke in njenih stranskih voda, v kateri namen se je za 800 gld,, ki so se iz deželnega z klada predplačilno nakazali, napravil podrobni načrt, vsled katerega bi vsa uravnava stala okolo 200.000 gld., jemlje se na znanje; — deželni zbor pa ima toliko menj povoda, sklepati o tem načrtu in sicer v celem obsegu, ker je deželna vlada v svojem dopisu dne* 10. oktobra leta 1881, št. 7840, poročala, da dotični načrt še nij goden za razsojo, in ker je izrekla, da jej zdaj nij mogoče obljubiti državne podpore za to podjetje. Vsled tega dovolila se je tudi le za napravo štirih jezov v jarkih pri potoku Bela svota 2000 gld. kot državna podpora, toda s pridržkom ustavnega odobrenja. Deželni zbor izreka hvalo c. kr. vladi za obljubljeno zopetno podporo, — ne more pa svote 220O gld., ki še primanjkuje za napravo štirih jezov v jarkih pri potoku Bela, dovoliti iz deželnega zaklada in to toliko menj, ker še nij brezdvomno, ali bi se ne mogel doseči isti namen tudi na ta način, ako se napravi menj jezov, kakor štiri, in ker bi na drugej strani morale tudi skladne občine, katerim bodo te naprave na korist, najmenj dati donesek v takej visokosti, kakeršen naj bi bil oni, ki bi se v ta namen še dovolil iz deželnega zaklada. Deželnemu odboru dovoli se torej za ta slučaj, ako se pokaže, da je naprava vseh štirih jezov vsakako neizogibljiva, kredit, ki pa ne sme presegati zneska 1100 gld. Onim občinam, ki so dolžne povrniti de želnemu zakladu znesek 800 gld., ki se je nakazal predplačilno za napravo načita, se pregleda, da jim ne bode treba vrniti tega predplačila. 6. Poročilo o obdelovanji močvirja in o mnenji veščakov jemlje se na znanje. Ker se jemljo za uravnavanje močvirja in za čistenje jarkov, kar bi morala biti skrb onih posestnikov, ki bo po močvirskej postavi v to zavezani, — predplačila iz močvirskega zaklada, ne da hi se bila vrnila, — se deželnemu odboru naroča, skrbeti za to, da bodo dot*'čni posestniki tudi vrnili taka predplačila. Pri razpravi teh predlogov oglasi se poslanec dr. Zamik in nasveluje, naj bi se ložku dolina na Notranjskem, na katero se je zaradi njenih povodenj oziral uže strokovnjak o vodnih zadevah dr. Vicentini iz Trsta, pustila po deželnem inženirji, g. Vičlu, kateri bode itak v kratkem času imel v tem okraji posla zaradi cest, preiskati, da bi se zvedelo, kaj je uzrok vednim povodnjim Jožke doline na Notranjskem. V tej zadevi noj deželni odbor potrebno naroči deželnemu inžeuirju Ta predlog se skoro jednoglasno sprejme. 1 'oslan ee L a v r e n č i č predlaga, naj bi de- želni zbor za dodelanje jeza pri potoku Bela dovolil 1100 gld. kot posojilo dotičnim občinam, da ga povrnejo v treh letih. Govornik pravi, da je bila letošnja letina v vipavskej dolini jako slaba, ker je bila suša velika in se je pridelalo le malo vina, druzih pridelkov pa skoro nič nij bilo, tako da se morajo te stavbe naznačiti kot stavbe za silo. Poslanec dr. Schaffer pravi, da za to stvar nij mogoče ničesa dovoliti, kajti proračun za cestne zadeve in uravnavo vod je uže položen. Deželni predsednik g. W in kler gorko podpira predlog g. LavrenČiča. Občine vipavske doline ne morejo dotične svote dobiti, ker je bila slaba letina, tedaj se jim lehko dovoli brezobrestno posojilo, katero hočejo v treh letih poplačati. Da se po g. Lavrenčiči nasvetovana dela izvrše, je na korist vsej vipavskej dolini. Da se potrebna svota kot posojilo dovoli, je tem bolj potrebno, ker b" se drugače lehko zgodilo, da ves denar, katerega je dala uže država in dežela, kakor tudi občine za urav navo vod v vipavskej dolini, ostane popolnem neplodonosen. Poslanec Lavrenčič pravi, da se vipavska dolina večkrat nazivlja rajska, da pa, če se ne bode nič storilo za uravnavo vod v tej dolini, bode jo kmalu treba prekrstiti in imenovati „rajsko vipavsko močvirje". Poslanec dr. Schaffer se še jedenkrat z nemškej večini lastno zagrizenostjo protivi nasvetu g. Lavrenčiča. Gospod deželni predsednik \V i n k 1 e r priporoča, naj se sprejme predlog g. Lavrenčiča. V istem smislu govori tudi poslanec dr. Poli 1 u k a r. Pri glasovanji se sprejme predlog poslanca Lavrenčiča. V imenu upravnega odseka nasvetuje poročevalec vitez G ar i bol d i postavo, veljavno za vojvodino kranjsko, s katero se prenaredi §. 79. občinskega reda dne 17. februvarja leta 18GG. S privoljenjem deželnega zbora Moje vojvodine kranjske ukazujem sledeče: §. 1. §. 79 občinskega reda za Kranjsko dne* 17. februvarja leta 1860 zgubi svojo do zdaj veljavno moč ter se ima v prihodnje glasiti: Priklade nad 15°/0 pravega davka ali užitnine mora deželni odbor dovoliti; za priklade nad 50% pravega davka ali 30°/0 užitnine, je treba deželne postave. §.2. Ta postava stopi v moč z dnevom razglašenja. Izvršitev te postave se naroča Mojemu ministru notranjih stvarij. — Moram z Vami govoriti — reče na to. Pridite nocoj po čaji v paviljon, kjer ste čitali „Fausta". Ona je to tako glasno rekla, da ni dan denes ne vem, kako da tega ravno v tem tre DUtku v dvorano BtopivSi Prijmkov nij slišal. Ta dan mineva! mi je silno počasno. Vera pogledala je č; si krog sebe, kakor da bi hotela vprašati: sanjani li, ali je resnica to V Tedaj videlo se jej je na lici, da je nekaj za trdno ukrenila. A jaz ... jaz nijsem mogel več k sebi priti. Vera me ljubi. Te besede so mi neprestano na pameti bile, a jaz jih nijsem umel. Nijsem ni samega sebe umel, niti Vere. Nemogoče mi je bilo verjeti to nepričakovano srečo, ki me je zadela. Težko mi je bilo spo-mihati se onega, kar je minilo, zdelo se mi je, da sanjam . . . Ko smo čaj popili — in si jaz glavo ubijal, na kakšen način bi odšel, — reče Vera, da se hoče malo izprehoditi, in pozove mene, da jo spremim. Vzel sem svoj klobuk in šel za njo. Nij mi možno bilo, izreči kakšno besedico, i da, jedva sem dihal . . . Čakal sem, da začne ona razgovor, da pove kaj misli; toda ona je molčala. Molče dospela sva do kitajskega paviljona, molče sva vstopila, in na jedenkrat bila sva jeden dru-zeniu v naročji. Neka tajna, nevidljiva sila naju je gnala. Na njenem lici, na katero so poslednji solnčni žarki padali, zašije v isti hip sladak smeh blaženstva in sreče — in najine ustne so se poljubile. Ta poljub bil je prvi in zadnji. Vera se mi iz rok iztrga, ter se z največjim strahom od mene odmika. — Poglejte samo! — reče od strahu drhtečim glasom. — Ali nič ne vidite? Brzo sem se obrnil. — Jaz ničesar ne vidim. Ali Vi kaj vidite? — Zdaj ne, ali malo prej videla sem . . . Vera vzdihne počasi, a globoko. — Kaj ste videli'? — Svojo mater, — reče vsa drhteča. Tudi mene popade groza. Srce jelo mi je boječe tleči, kakor da sem kakšen hudodelec. Toda — ali nijsem bil v tem trenutku res hudodelec? — Ne varajte se tako! Bolje bi bilo, da mi poveste — — Ne, za Boga, ne! mi poreče in se z obema rokama za glavo prime . . . To je brezpamet-nost ... To je, da zblaznim ... S tem se nij šaliti ... To je smrt ... Z Bogoin! Jaz jo primem za roko. — Za Boga, ostanite samo še za trenutek, vzkliknem nehote, ves pretresen. — Nijsem vedel kaj govorim . . . Komaj vzdržal sem se na nogah. — Za Boga ... ali ste nemilostivi. (Dalje prih') Nasvet se sprejme. DeŽeTni predsednik g. WinklOr odgovarja na interpelacijo dr. pl. Schreva zaradi vladnega časnika „Laibacher ZeHungV Deželni predsednik pravi, da vlada za članke, kateri so objavljeni v neuradnem delu lista, ne more odgovorna biti. Deželnozborska poročila pa ne izdeluje stenograf, in to zato ne, ker vlada založništva ne more k takim velikim trdškom siliti, pa tudi je prostora premalo, da bi se mogli vsi govori objaviti po stenografičuem zapisniku. Če se trdi, da poročila nijso objektivna, ima to dvojno lice, kajti marsikateri smatra to «a subjektivno s svojega stališča, kar je popolnem objektivno. V obče pa prinašajo razna javna glasila s prav malo izjemami jako neobjektivna poročila obravnav deželnega zbora. Če se gospodje interpelantje pritožujejo, da je vladni list priobčil neko odsekovo poročilo deželnega odborp (o Žumberku), je mislil z razglasom istega le gospodam ustreči. Ako pa gospodje interpelantje tega ne žele, se bode to v prihodnje v vladnem listu lehko opustilo. (Dobro! Dobro! od strani narodnih poslancev.) Na predlog upravnega odseka dovoli se okrajno-cestnemu odboru ložkemu na Notranjskem 25°/0 priklade za I. 1882 za cestne namene. S tem predlogom je dnevni red zadnje seje končan. Deželni glavar grof T h u r n - V a 1 s a s-sina govori v slovenskem jeziku: Slavni zbor! Z denašnjo sejo končano je zborovanje. Preden se raziđemo, mi je nalog, da se zahvaljujem čestitim načelnikom raznim odsekom, in vsem poslancem za njihovo trudapolno delovanje. Izreči mi je pa tudi gorko zahvalo g. zastopniku c. kr. vlade, kateri je naše delovanje z vso svojo vednostjo in dobrohotnostjo napram našej deželi podpirati blagovolil. (Nadaljuje nemški): Vsi gospodje poslanci smo zavzeti za srečo naše ljubljene kranjske dežele, vsi jedini v ljubezni in zvestobi do naše cesarske rodovine. V teku prihodnjega leta budemo slovesno praznovali šeststoletnico združenja naše kranjske dežele s slavno habsburško rodovino. Upajmo, da Njih veličanstvo pride obiskat o tej slovesnosti njemu zvesto udano kranjsko deželo, da bodemo navdušeno, združeno kakor zdaj zaklicali: Bog poživi našega prcsvitlega cesarja Frana Josipa L! Slava! Hoch! (Burni Sl.va Živio- in Hoch klici!) Deželni predsednik g. W i n k 1 e r se zahvaljuje najprvo slovenski za priznanje, katero se je izreklo vladi in njegovej osobi. Nadalje se zahvaljuje deželnemu zboru, da je vladne predloge vzel v pretres in tako zadostoval ustavnoj svoj ej nalogi. Zdaj vstane nemški diktator kranjskega deželnega odbora, baron A pf al trem. V jako osornem tonu pripoveduje, da je pozivljan izreči deželnemu glavarju zahvalo. V pridgar-skem tonu pripoveduje, da je bil deželni glavar grof Thurn pozno poklican na svoje mesto, da je tedaj imel mnogo skrbi in posla, da je zamogel ustreči svojej nalogi ir za to mu izreka zahvalo. Potem je izrekel v imenu narodnih deželnih poslancev deželnemu glavarju grofu Thurnu zahvalo dr. Poklukar. Govornik je rekel: Jaz imam prijetni nalog izvršiti, namreč izreči v imenu narodnih poslancev tega zbora, za na vse strani taktno, zmirom uljudno vodstvo naših obravnav od strani prečastitega g. deželnega glavarja grofa Thurna, njemu naše gorko priznanje in zahvalo. (Burni Živio-klici narodnih poslancev in poslušalcev.) Doželni glavar grof Thurn se zahvaljuje za priznanje ter obljubi, da se bode trudil ustreči vsem terjatvam, katere se stavijo do mjega kot deželnega glavarja. Potem naznani, da je zasedauje kranjskega deželnega zbora končano. Politični razgled, \otr*tit^e «le£ele. V Ljubljani 9. novembra. Mnogo jako važnih imenovanj seje v slednjem času zgodilo, a mej najvažnejšimi je pač to, da je deželnim namestnikom za Moravsko imenovan dosmrtni ud gosposke zbornice, J. U. dr. Friderik grof Sehbuborn. Grof Schdnborn je odločen privrženec češke stranke in nN. fr. Pr." pravi, tla je bil „češko-fevdalni kandidat". Njegovo mišljenje pa jasno označuje program, katerega je o volitvah v septembru prošlega leta izdal. V njega tem programu se bere: „Jaz hočem z drugimi češkimi poslanci na to delati, da se deželna av tonomija razširi. Mi si moramo prizadevati, da se historično državno pravo češke krone ohrani in se zagotovi našej domovini pristojna veljava. Potreben je na dalje razvoj avtonomije v občini, okraji in deželi, uresničenje jednakoprav-nosti in pravic češkega jezika v šoli in uradu". Da to imenovanje nij po godu ustavovernej stranki, je jasno. Ogrski listi se jako čudijo, da v avstrijskih delegacijah večina nij ob jednem vzeta iz večino državnega zbora, celo magjar-ski listi stresajo dvomno z glavo, kaj ima pač to pomeniti in tu in tam se izražajo, da je pač Taaffe premalo odločen, osobito, ker je vsakemu znano, da ustavoverci uporabijo vsako priložnost, da delajo vladi opozicijo. V ogrskih delegacijah je sekeijskl šef pl. Kallav na interpelacijo o razmeri Avstrije in Italije prav prostodušno in brez ovinkov odgovoril: „Mi nijmamo od Italije ničesar zahtevati in tudi ničesar bati se". Tem besedam pa je še dostavil grof Andrassv, da se dinastija v Italiji v obeh slučajih, naj v boji z Avstrijo zmaga ali ne, uničenju izogniti ne more. Umeje se, da taki glasovi nijso prijetno zveneči za italijanska ušesa, najmenj pa za Umberta, kateremu se je ravnokar obetalo prijateljstvo. V n » is J« drmve. Francoski list „La FranceJ javlja, da mej Albanci vlada veselje o avstrijskej okupaciji, katero bi radi sprejeli. dtr&ka vlada hitro zmanjšuje armado, vsi drugi vojaki so leli odpuščeni razen 41.000, od katerih se bode 12.000 koncentriralo v Lurisi, da bodo okupacijo distrikta Carkosa in kritiri izvršili. Dopisi. Iz Iloline 7. novembra. 11zv. dopis, j Včerajšnja slavnost, katero je priredilo politično društvo ,,Edinostw za Primorsko, izp;da je sijajno. Akoravno je oblačno nebo o slabem vremenu gro/ilo, zbralo se je vender okolo 3000 ljudi od blizu in daleč. Vsa vas je bila z mnogobrojnim: narodnimi zastavami okinčana. Velik slavolok pri vhodu na trg vabil je s prijaznimi „Dobrodošli". Iz zvonika so trobojnice naznanjale, da se bode v narodnoj Dolini vršil narodni praznik. Na prijetno dvi-gnenen kraji sred vasi stoji piramida, katera bode potomcev oznanjevala, da je tu pod milim nebom 8000 Slovencev priseglo hraniti dom in cesarja. Slavnostni trg je bil še posebno ozaljšan, mul spomenikom stal je veli-kansk cesarski orel, ki je v krempljih tiščal zagrinjalo, katero je spomenik zakrivalo. Pod odrom so bili razni napisi z zimzelenom in cvetjem obdani. Pred slavnostjo izvrševal se je občni zbor „Edinosti", sprejela se je soglasno resolucija zaradi loške železnice. V odbor izvoljeni so soglasno: g. državni posla- nec J. Nabergoj (predsednik), gg. Dolenec V., Dolinar J. Jan Jurij, dekan dolinski, Nodlišek St., deželni poslanec, Jenko St.. trgovec v Podgradu, Istra, Sterle G., Mohorčič R. župan v Sežani; Devetak J , deželni poslanec v Tolminu inGorjup, trgovec na Prošeku. Namestniki so: Lampe, nadžupan v Dolini, Orlic Fr., župnik v Zminju, Obersnol J., trgovec, Divača, Smerdu Fr., Borovnica, Trober A, umetni kamnosek sv. Ivan, Primožič J. Purič J. M, Vatovec J. M. Malalan J. M. Po dovršenem občnem zboru je vse na trg hitelo pred spomenik. Dolinski pevci so zapeli .Želje Slovencev;" Nabergoj je predstavil vladnega komisarja viteza Bozicio, katerega je občinstvo živo pozdravilo. Okrajni glavar pozdravil je občinstvo tako le v slovenščini: Gospoda moja, izvolite sprejeti moj srčni pozdrav, zagotovim vas, da me srčno veseli biti v vašej sredi. G. Nabergoj je govoril slavnostui govor, mej katerim je izročil narodni spomenik prebival • stvu Doline in ga priporočal v občno varstvo, kot svetinjo naroda. Zagrinjalo pade in pokaže se lepa kamenita piramida, ki ima na sred-njej strani napis: V spomin tabora 27. oktobra 1881; spodaj pa: Postavilo društvo .Edinost" in Dolinski rodoljubi. Potem je tržaški zbor zapel „Iskrica domorodna", za tem pa je govoril g. dekan Jan o narodnih naših zahtevah na taboru. Govornik je v živih barvah slikal naš ubogi narod. II koncu omenjal je zvestobe Slovencev in zaklical trikratni živio presvitlemu cesarju. Godba je zaigrala cesarsko pesea in možnarji so gromeli na bližnjem holmu. Občinstvo je zaorilo navdušeno trikratni živio, da je daleč v goro odmevalo. Tržaški zbor je pel še „Jadransko morje" in potem je bilo srečkanje. S to točko je bil program izvršen in začela se je prosta zabava; petje vrstilo se je z godbo; pri mizah pa. kjer se je zbral odbor „Edinosti", govorilo in na-pivalo se je v lepej slogi in veselji. Vse se je izvršilo v najlepšem redu. Le nek ad aeta dejan rogovilež hotel je kaliti mir, živa duša se zanj zmenila nij. —a—. Domaće stvari. — (Vprašanje do naše k u p č i j s k e zbornice.) Pred nami leži nemška „Kund. machung", katero nam je naroden trgovec predložil. Iz tega čudnega oglasila razvidimo, da razpošilja naša kuprijska zbornica gospodom trgovr.em s a m o nemške cirkulare. Upamo, da se je ta navada mej drugo slabo dedščino po umrlej nemškej večini prevzela, in da novo vodstto dozdaj še nij bilo v stanu upeljati reformo, ki se bode takoj upeljati morala. Ako nam bodo nemškutmili domači zavodi, potem v istini ne vemo, čemu da noč in dan umivamo glavo nemškim uradnikom, ki nam nemščino povsod usiljujejo. Času primerno bi bilo, da vodstvo trgovinske zbornice slovenskemu občinstvu rezjusni nazore, po katerih se glede okrožnic in druzoga dopisovanja na narodne trgovce v prihodnje ravnati bore. — — (Kupčijska in obrtna zbornica za Kranjsko) ima denes zvečer ob (J. uri v magistratnem poslopji sejo pod predsedstvom g. Josipa Kuščarja. Zdaj ko je večina narodna bi se pač pričakovalo, da se vse ura-duje slovenski in da Be slovenski posvetuje, a gospodje udje nam tožijo, da se pod novim predsedništvom in narodno večino pošiljajo nemška povabila in da se nemški govori. — (Sokolovski večer) bode v nedeljo ob 7. uri zvečer v čistalničnej restavraciji. Program je jako zanimljiv. — (Mesečni živinski semenj) zadnji torek je bil slabo obiskan, najbrže ker ima kmetsko ljudstvo mnogo posla, da spravi poljske pridelke domov in poskrbi za steljo. Od prignanih 200 glav goveje živine, pokupili ho tuji kupci kakih 50, domači mesarji do 40 glav. Cene so bile precej visoke. Konj je bilo do 150. Konje so kupovali Lahi. — (Ljubljanski obrtniki) so imeli v ponedeljek shod v gostilni „Bierquelle,t, pri pri katerem so 8e posvetovali o resoluciji, ki naj bi se predložila dunajskemu obrtnemu shodu. Posvetovali so se tudi o tem, ali pošljejo tudi oni zastopnike na omenjeni shod. Bilo je nad 30 obrtnikov. Izvolili so si sklicatelja shoda, g. Kunca, predsednikom. Prebrala se je resolucija v nemškem in slovenskem jeziku. Resolucija obseza znane terjatve obrtnikov, mej drugim zopetno ustanovljenje obrtnih zadrug, odpravo potovalne (havzi-rarske) kupčije po vseh mestih in večjih krajih, odpravo obrtnega dela v vseh kaznilnicah, razen istega, ki služi domačim kuznilničnim namenom in namenom erarja, ločitev kupčij-sk;h in obrtnih zbornic, in razširjenje volilne pravice v vse zastope, brez razločka na to, koliko plačujejo davkov. Mestni odbornik Ilegali nasvetuje, naj bi se resolucija v toliko prenaredila, da naj ujetniki delajo obrtna dela le za kaznilnico, drugih del erarskih pa ne. Kaznjenci naj se v prvej vrsti porabijo za kmetijska dela, kakor reguliranje rek, obdelovanje opustošenih krajev itd. Temu predlogu pritrdi skupščina, z govori podpirala sta ga gospoda Šturm in Železnikar. Razdelitvi kup čijskih in obrtnih zbornic se odločno protivi g. mestni odbornik Regati. Tudi gosp. Kunec govori v jednakem smislu. Gg. Šturm in Železnikar pa zagovarjata ločitev, katerej skup ščina pri glasovanji tudi pritrdi. Kot zastopnika ljubljanskih obrtnikov izvolita se tiskar A. Klein in krojač J. Železnikar. — (Vreme) imamo v Ljubljani uže od nedelje jako prijetno, vsak dan sije precej gorko solnce. Prijateljem drsanju nij to nič kaj po godu. — (Zarad dvojnega zakona) bil je včeraj pri deželnej sodniji Alfred Meninger vitez Lerchenthal obsojen na dva meseca težke ječe, poostrene vsak teden s postom in izgubi plemstvo. Natančneje poročilo obravnave priobčimo. — (Potres) Iz Celovca se nam poroča od 5. t. m. to-le: Denes o 9. uri 37 Va dopoludne imeli smo precej močan potres, ki je trajal skoro štiri minute. Zemlja zibala se je od zahoda na vzhod. Kakor sem čul, čutili so na več krajih gornje Koroške denes precej močan potres, tako da so ljudje prestrašeni bežali iz hiš na prosto. — („Slovensko literarno društvo na Dunaj i") ima v soboto 12. t. m. IG. redno sejo s tem-le sporedom: 1) Čitanje zapisnika. 2) Berilo g. A. Hudo vernika: a) Narodno pravo v Slovencih, b) pravo Črnogorsko. 3) „0 slovenskem naglaševanji. Po Itomanovej Brandtovej knjigi" Na Crtanje slav-janskoj akcentologiji" str. 85 — 112, po venil K. Š. V ponedeljek 14. t. m. ima društvo glavni zbor, v sporedu so poročila odborova in volitev prvoseduika ter odbora. Lokal: III. Ungargasse. Itestauration zur hlg. Dreifaltig-keit Nr. 27. Pri Malici: Majer z Dunaja. — Kotiti iz Prago, — Eisenstatter iz Ogrskega. — Tavčer iz Kaka. Tržne cene v Ljubljani 9. novembra t. 1. PSenica hektoliter 9 gld. 10 kr.; — rež 6 gld. 01 kr.; — ječmen 4 gld. Ti kr.; — oves 3 gld. 25 kr.; — ajda 4 gld. 87 kr.; — prosO 4 gld. 71 kr.; — koruza 5 gld. 80 kr.; — krompir 100 kilogramov •J gl. 60 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr.; masla kilogram —gld. 94 kr.; mast — gld. 87 kr.; — špeh frišen — gld. 68 kr.; špeh povojen — gld. 72 kr.; — jajce po 3 kr.; — mleka liter 8 kr.: — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 50 kr.; — svinjska meso 54 kr.; — sena KM) kilogramov 2 gld. 98 kr.; — slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 7 gld. 20 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr. Dunajska borza 9. septembra (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76 gld. 65 kr. Enotni drž. dolg v srebru . 77 „ 65 „ /lata renta....... . 93 „ 95 1860 drž. posojilo . . . 133 "„ 25 " Akcije narodne banko..... 825 „ „ Kreditno akcije....... 363 „40 London ..........118 „55 " Srebro..........— _ Nnpol...........9 „ 38 " C. kr. cekini........5 „ 60 „ Državne unuke.......58 _ Komi se takoj sprejme v mojej prodajalnici s ftpecerij-Mkiiu in /iiniiii blugoin, «lrobuarl|o in pe-kurijo. -A.rLd.rej ZDItricri. (631—2) v Vipavi. 2 kuharici, dobro izvežbani za restavracijsko kuhinjo in zmožni slovenskega jezika, sprejmeta se za prvi hOtel v Oe-tinje (Črna gora), prva z mesečno plačo 30 gld., druga 20 gld., s proBtim stanovanjem in hrano. Natančneje pove g. Jelodnlk pri g, Souvanu. (637—1) Na prodaj so lepa požlahnena sadna drevesca (jabolka, hruške) in divji kostanj. A im Jarc (636—1) v Medvodah. Kreulzberflova menažerija v Ljubljani, na Kolizejskem trgu je odprta vsak dan od Jutra do 10. ure zvečer. Ob 3. in 5. uri popoludne se pitajo zveri in se vrše I predstave ^ v centr. kletki. Več povedo plukati. Spoštovanjem (622—4) Albert I4r«»iitfcb«»rgr. Tujci: 7. novembra: Pri slonu VVeis, Frankonstein, Hanaček z Dunaja. — Tschopp iz Leitscha. Cvet zoper trganje, po dr. Malici, jo odločno iiujliolJMO /.(lnivilo /.oper jtrotin ter minatizein, traitnjv /»»> tuli/t, holr-cine v hrlil tor živcih, oteklino, otr/ilc uilc in hite Itil., m.ih. ..iii. >• i.il.i, ji i m i u ti iiojioliiom trganjo, kur dokazuju obilnu zahval. Zuhtovft naj ho nanio „rrttti zitjief ti{/Jc-či*n znamenjem ; i »tuklen hm Hit he., pru-TOtfu i>rotlujo samo (336—7) lekarna „pri iamorognu J. pl. Trakocijja na Mostnem trgu it. 4 ▼ Ljubljani. Dr. Pattlsonova vata proti protinu takoj zmanjša in hitro ozdravi (579—3) protin in revmatizem vsake vrste, kakor: obrazne, prsne, vratne in zobne bolečine, protin v glavi, rokah ali v kolenih, trganje po udih, bolečine v hrbtu ali na ledji. V zavitkih po 70 kr. in polzavitkih po 40 kr. se dobi pri Trnkocsvji, lekarna „pri samorogu" v Ljubljani. Naložilne in spekulacijske kupčije v v»ek comhinucijah so po prijazno ree.uilt in diHkretuo po originaliiilt kurzik oskrbe po kuneuej kiši administracije ^l^eitfce** (Halmai), Dunaj, Sehottenriug 15. (620—4> Gastlov tri čistilen eaj, to jako vplivno -dra-vilno sredstvo iz dobrih, nedražilnih, odprtje pouzročujočih zelišč, odpravi vsako nabiranje žolča in zlez, oživlja prebavljalni aparat. Gastlovo posladkorj ene kri čistilne kugljice (škatljiea po 30 in 50 kr.) (624—2) bo najbolj renomirano, najcenejše, pripravnejšo sredstvo proti zaprtju, migreni, heuiorojidom, krvnemu natoku, revrai in podagn, proti boleznim na jetrih in žolči, proti izpahnenju. Najboljše blato odpravljajoče sredstvo za žene in otroke. Pravi so oni preparati, ki nosijo firmo centralno zaloge: Lekarna ,.|»ri obelisku*' v Celovci. Zaloga v Ljubljani: V. Trnkoezv; v Postojni: A. Loban: v Kranj i: K. Šavnik; v Logatci: Al. Skala; v Z ago rji: A. Mibelič; v Semlinu: J. Strani >. Vabilo k udeležitvi dobitnih šans velike, od hamburškega mesta garantovane denarne loterije, v katerej se mora 9 milijonov 140.340 mark v toku nekaj mesecev gotovo dobiti. Novi, v 7 oddelkov urejeni igralni načrt ima mej 100.000 lozi oO.hoo dobitk, in sicer oziroma 400.000» drž. mark, 1 dob. a m. 850.000 3 dob. a m. 8000 1 a m. 160.000 3 & m. 0000 1 n a m. 100.000 55 n a m. 5000 1 n a m. (10.000 5 n a m. 4000 1 n a m. 50.000 109 n a m. »000 2 a m. 40.000 212 n a m. 2000 3 a m. 30.000 10 n a m. 1500 1 n k m. 25.000 2 n a m. 1200 4 n a m. 20.000 533 n a m. 1000 7 n a m. 15.000 1074 n a m. 500 1 a m. 12.000 100 n a m. 300 23 n H m. 10.000 29115 itd. n a m. 188 itd. Žrebanje dobitk je po načrtu uradno do-ločeuo. Za prihodnje prvo žrebanje dobitk to veliko denarne loterije velja celi orig. loz le 6 mark, ali gl. 3.60 av. bank. pol orig. loza le marke, ali „ 1.75 „ „ četrt „ „ IVt n 90 kr- n p ter se ti od države garautovani originalni lozi proti pošiljal \ i svote v gotovini ali po nakaznici, ali pa proti povzetju zueska v n.tjoddalje-nejše krsije t ran k o razpošiljajo. Manjše svoto morejo ho priposlati tudi v pismenih markah. 111*», sivimii cltir je v kratkem času svojim interesentom izplačala velike dobitke po mark 125.CMM), 80.000, več po »O.OOO, 80.000» i«>.«>«►«> itd. in je s tem pripomogla k sreći mnogovrstnih rodbin. Uloge so v priuierji velikim dobitkom jako neznatno ter se mora le priporočati, da so jedenkrat sreča ptiskusi. Vsak udeleženec dobi pri naročbi uradni načrt, iz katerega kc razvida razdeljenjo dobit« kov in dotičnih razredov, kakor tudi ulo^e, in po vzdigovanji dobitk otic