Slo/emki
hmeljar
drultva^»IfiovenMo * Prvi strokovni list za hmeljarstvo «
Glasilo Hmeljarske zadruge r.z.z 0.1. v Žalcu
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Narofnina Din 20 -, za inozemstvo Din 50 —; posamezna številka Din 2— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ul. 4, telefon 196
Leto Vlil
Celje, dne 16. septembra 1937
Štev. 19
Še o položaju
2e v zadnji številki našega lista smo omenili, da izgledi na vnovčenje letošnjega pridelka niso slabi. In medlem se položaj nikakor ni poslabšal, temveč prej nasprotno. Le poglejmo!
Po cenitvi, ki smo jo zadnjič navedli, bi celokupni svetovni pridelek hmelja bil letos za 38.500 stotov večji kakor lani, toda pridelek žlahtnega hmelja ža 39.500 stotov manjši. Medtem pa se je pri obiranju pokazalo, da bo v Vojvodini letos le kakih 3000 stotov hmelja in ne 14.000, ter v Jugoslaviji torej skupno le 23.000 namesto predvidenih
34.000	stotov. Prav tako se je položaj spremenil na Poljskem, kjer smo zadnjič računali na 20.000 stotov hmelja, pa ga bo menda komaj 14.000 stotov. Tudi iz Anglije prihajajo poročila, da se le pičlo nabere in da pridelek ne bo znašal 128.000, temveč le kakih 110.000 stotov. Tako bo pridelek žlahtnega hmelja za 17.000 stotov manjši, kakor se je prvotno računalo in za celih 56.000 stotov torej manjši kakor lani. Istočasno bo seveda tudi svetovni pridelek manjši in bo le za kakih 3000 do 5000 stotov večji kakor lani in ne za 38.500, kakor smo prvotno računali.
Glede izvoza smo zadnjič navedli, da bi bilo letos na razpolago za izvoz le 137.000 stotov hmelja proti 170.000 lani, medtem pa ga zaradi uničene letine v Vojvodini in na Poljskem ne bo niti toliko, temveč le 120.000, torej 50.000 stotov manj kakor lani.
Tak je torej položaj in po tem sodeč, bi morala biti kupčija vsekakor živahnejša in tudi cene boljše. Pa ni niti eno niti drugo! Vzrok temu so v obilni meri pretirane vesti o obilni letini vsepovsod, ki so
Vzorčni sejem
Hmeljarske zadruge v Žalcu nudi najboljšo priliko vsakemu hmeljarju, da po čim boljši ceni vnovči svoj pridelek, pa tudi kupcu, da čim enostavneje, hitreje in ceneje nakupi vsako potrebno količino blaga.
se širile v pivovarskih krogih in na podlagi katerih so pivovarne računale, da bodo dobile hmelj na pol zastonj. In |e danes nočejo prav verjeti, da je hmelja toliko manj in zato deloma tudi še vedno odlašajo z nakupom. Potrpežljivost hmeljarjev je bila postavljena letos na težko preskušnjo, ki jo ni izdržala. Prej se je vedno očitalo slovenskim hmeljarjem, da pokvarimo cene, ko začnemo prodajati prvi in dajemo prepoceni. Letos pa nismo bili prvi pri nas, temveč na Češkoslovaškem, kjer pa so se še mnogo slabše izkazali; saj so začeli prodajati v Ušteku in Roudnici po tako neverjetno nizkih cenah, da so pokvarili celo kupčijo in tudi povsod drugod potisnili cene navzdol. Svobodna kupčija ima sicer svoje prednosti, toda žal hmeljarji pri tem svoje koristi cesto kaj slabo ščitijo.
Kako se bo položaj nadalje razvijal, je težko predvideti, ker pri vnovčenju hmelja neha vsaka doslednost. Vsekakor pa se more hmeljarjem slejkoprej priporočati ohraniti mirno kri, opustiti kvarno ponujanje, počasi in previdno prodajati ter zahtevati dosledno najvišje dnevne cene, ker samo v tem primeru se more položaj čimprej obrniti v njihov prid.
Prodajajte počasi in previdno ter zahtevajte vedno odločno najvišje dnevne cene!
Ne nasedajte, hmeljarji I
Zadnji čas so se nekateri nakupovalci zopet oprijeli starega načina izkoriščanja hmeljarjev, ki se je zanje prav dobro obnesel, dokler je šlo. lak prefriganec namreč kupi hmelj in tudi napiše ter odda hmeljarju kupno pogodbo, v kateri pa pripomni, da je veljavna šele, če jo kupec potrdi; nekateri pa zopet napiše to pripombo na poseben list in da podpisati hmeljarju. Če mu potem kupčija ne gre v račun, seveda pride, da pogodbo zopet razveljavi. In marsikateri hmeljar je res tako ne-preračunljiv, da mu nasede, če pa je prebrisan, rajši nesolidnega nakupovalca pošteno posadi v kašo.
Ni še dognano, če so nakupovalci začeli na ta način »jemati hmeljarje v besedo« na svojo roko ali pa po naročilu kupca. Vsekakor kupci pri tem tudi ne bodo docela nedolžni, vsaj vsi ne, ker nekaterim je šel svoj čas tak način nakupovanja ¡n špekulacije na hmeljarjev riziko preklicano v račun. Toda danes to ne gre več. Točka 5 uzanc se namreč glasi:
»Vsi hmeljski zaključki, ki jih napravi pooblaščenec za trgovca, ki je izdal pooblastilo, so za istega veljavni ¡n obvezni. Vsi pridržki za potrditev in razveljavljenje teh sklepov so nedopustni.«
Iz navedenega jasno sledi, da se nakupovalec hudo pregreši ob uzance, če si hoče pridržati možnost že sklenjeno kupčijo zopet razveljaviti, ker taki pridržki niso dopustni in zato tudi ne obvezni. Vkljub takemu pridržku je torej kupec obvezan prevzeti hmelj, ki ga je kupil nakupovalec v njegovem imenu.
Ne nasedajte torej, hmeljarji, in če vam pride nakupovalec razveljaviti kupčijo, mu gladko pokažite vrata! Seveda velja to le tedaj, če je kupčija že sklenjena in ima hmeljar pogodbo v roki. Uzance so obvezne za kupca in hmeljarja, poznati pa jih morata gotovo v prvi vrsti kupec in nakupovalec.
Sicer pa vsakega, ki bi hotel na tak način izkoriščati trenutni položaj in špekulirati na tuj račun s tem, da »vzame hmeljarja v besedo«, nemudoma prijavite v pisarni Banovinske hmeljske komisije v Žalcu. Tudi v hmeljski kupčiji mora biti red, zato pa vse nerodnosti in nepravilnosti vedno takoj naznanite hmeljarskemu nadzorniku, da se vsakemu, ki bi hotel ribariti v kalnem, stopi temeljito na prste.
Poravnajte naročnino!
O hmelju 1936/37
Od škodljivcev in bolezni so se spomladi pojavili najprej bolhači in rilčkarji, v juniju pa tudi uši. V juliju se je začela nevarno širiti perono-spora, katero se je le slabo zatiralo; bolezen je tik pred obiranjem in med obiranjem prešla v kobule in precej skvarila barvo pridelka. Tudi toča z viharjem je povzročila mnogo škode, ker je dvakrat porušila številne žične konstrukcije.
Obiranje je pričelo s 25. avgustom in je bilo z 12. septembrom pri pretežno lepem vremenu splošno končano. Pridelek je bil glede množine prav obilen, saj se je pridelalo povprečno skoro 11 stotov na 1 ha, glede kakovosti in barve pa zelo različen. Okroglo 3000 stotov je ostalo ne-obranih.
S prodajo se je pričelo takoj po obiranju in se je h koncu avgusta plačevalo za žateško blago po 16 do 20 Kč (24—30 din), sredi septembra so zaradi obilih ponudb cene popustile na 11 — 19 Kč (17—29 din), sredi oktobra se zopet dvignile na 15—24 Kč (23—37 din) in se tako stalno držale ter šele letos v juniju, ko je bilo neprodano te še kakih 2.500 stotov, zopet popustile na 10—18 Kč (15—27 din) za kg.
V Ušteku je bil pridelek zaradi peronospore slabši v barvi in zaradi preteče nevarnosti te bolezni deloma predčasno obran. Kupčija je pričela z 8—12.50 Kč (12—19 din), v začetku septembra se je plačevalo 7—13 Kč (11—20 din), v oktobru 8—15.50 Kč (12—24 din), h koncu septembra, ko je bilo neprodanih le še kakih 1000 stotov, pa 6,50 do 14.50 Kč (10—22 din) in letos v aprilu je cena zopet popustila na 8 — 13 Kč (12—20 din) za kg. Kakih 10% pridelka je ostalo neobranega.
(Dalje prihodnjič.)
Razno
Uvozna carina na hmelj znaša v Nemčiji 1,50 RM, to je 19,50 din za kg. Češkoslovaška pa je sklenila z Nemčijo že 6. 10. 19.32 poseben dogovor, po katerem plača za hmelj iz ČSR v Nemčiji le 0,70 RM, to je 9 din uvozne carine. Tozadevni dogovor je bil sicer sklenjen le za dobo enega leta, pa se od leta do leta zopet podaljša in je bil letos 31. 7. zopet podaljšan od 1.9. 1937 do 31. 8. 1938.
češkoslovaška bo skrčila površino nasadov hmelja, in sicer za 3000 ha, 'kakor je bilo to nedavno sklenjeno na konferenci v kmetijskem ministrstvu, ki se je vršila v tej zadevi na pobudo kmetijskega ministra dr. Zadinc. Omejitev površine nasadov omogoča § 18 hmeljskega zakona, po katerem v primeru, da je potrebno površino nasadov skrojti, morajo krčiti nasade v prvi vrsti veliki
hmeljarji in šele potem mali ter srednji, najmanjši, ki nimajo nad pol hektara hmelja, pa sploh ne v nobenem primeru.
V Franciji prisilna poraba domačega hmelja. Francoska vlada je končno ustregla že davni zahtevi hmeljarjev in izdala posebno uredbo, po kateri bo vsaka pivovarna morala določen del svoje porabe kriti z domačim hmeljem. Podrobne tozadevne določbe bo predpisal ministrski predsednik skupno s kmetijskim, finančnim, trgovskim in zunanjim ministrom. Zanimivo je, da je kazen za tozadevne prestopke predvidena razmeroma nizko, namreč le na 500—1000 ffrs, to je 875 do 1750 din.
Vprašanja in odgovori
J. P. v B.: Ne silim s prodajo, ne ponujam in še nisem nič prodal, pa sem že imel tudi doma dovolj kupcev. Kaj naj storim, prodam ali še čakam? Kakšni so prav za prav izgledi na kupčijo?
Odgovor: Takih in podobnih vprašanj imamo več, vendar naravnost odgovoriti nanje ni mogoče. Vsak prodaja svoj pridelek sam in se mora sam odločiti, kdaj bo prodal, ker se vsak tozadevni nasvet bridko maščuje. Prodajati je seveda treba polagoma vedno, ker vsi ne moremo nikdar doseči najvišje cene. Gotovo pa bi cene že bile nekaj višje, če bi se vsi držali po Vašem vzoru ter ne ponujali in bili nekoliko bolj rezervirani pri prodaji. Izgledi na vnovčenje letošnjega pridelka namreč niso slabi in zaenkrat sorazmerno nizke cene izvirajo le iz špekulacije veletrgovine ter pivovarske industrije in pa prekomerne popustljivosti ter nestrpnosti hmeljarjev pri nas in še bolj drugod.
A. V. v G.: Nekateri nakupovalci hodijo okrog in razširjajo vesti, da cene padajo, da je kupčija ustavljena itd., da na ta način zmede hmeljarje in potem drugi za njim laže in ceneje kupujejo. Ali je tako postopanje dovoljeno?
Odgovor: Seveda ni dovoljeno, toda na splošne obdolžitve se ne more nikogar poklicati na odgovor. Prijavite banovinskemu hmeljarskemu nadzorniku, kdo in kdaj je širil take vesti ter podkrepite svojo prijavo s pričami, da se mu za vselej prežene veselje na tak nedopusten način begati hmeljarje in ustvarjati neraz-položenje.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: V hmeljski kupčiji je položaj v glavnem nespremenjen. Pri semterija prav živahnem zanimanju in povpraševanju se v večjem ali manjšem obsegu stalno nadaljuje z nakupovanjem in ije prodano doslej iz prve roke že nad polovico letošnjega pridelka. Cene so ostale v glavnem nespremenjene, vendar so se za boljše blago učvrstile in se plačuje sedaj za izbrano prvovrstno 24—25 din, prvovrstno 23—24 din, dobro srednje 22—23 din, srednje 19—22 din, slabo srednje 17—19 din in za slabše do 17 din za kg. Zaključna tendenca je mirna, vendar stanovitna.
Vojvodina: Kolikor se je sploh nameravalo, se je obralo, vendar bo znašal pridelek le kakih 3000 stotov. Boljšega blaga bo komaj 500 stotov, ostalo pa je manj vredno. Zato tudi ni zanimanja in povpraševanja ter tudi ne prometa, tem manj, ker so hmeljarji spričo malenkostnega pridelka prvotno zahtevali sorazmerno visoke cene.
Češkoslovaška: Kupčija je postala zadnje dni živahnejša in se je zlasti za boljše blago tendenca učvrstila. Cene so ostale v glavnem sicer nespremenjene, vendar se v okviru cen doseže tudi za slabše blago sorazmerno višje cene. Tako se plačuje v Žatcu za res izbrano prvovrstno blago 29—32 din, za prvovrstno 26—28 din, za dobro srednje in srednje 21 do 25 din, za slabo srednje 19—20 din in za slabše do 18 din za kg. Prodanih je doslej iz prve roke že blizu 40 % letošnjega pridelka. V Ušteku in Roudnici je prodano nad 70 % pridelka in je boljše blago večinoma že razprodano. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in se za boljše blago plačuje pri bolj mirni tendenci 17—22 din za kg.
Nemčija: Obiranje je v glavnem končano in pridelek je glede množine precej manjši kakor lani, glede kakovosti pa zelo različen. — Kupčija iz prve roke je v polnem teku in pri prav živahni zaključni tendenci se po odbitku 20 % izvoznega davka plačuje za letošnji Hallertau in Tettnang 40—56 din, Spali 50—59 din, Hersbruck 35—39 din in Baden 40—50 din za kg. Povpraševanje in zanimanje je zlasti za boljše in najboljše blago, ki je v nekaterih okoliših že docela razprodano. Za izvoz je določenih zaenkrat le 15.000 stotov letošnjega pridelka.
Francija: Pri razmeroma ugodnem vremenu obiranje hmelja dobro napreduje, vendar se nabere bolj pičlo, kakor se je računalo. Glede kakovosti in barve pa blago v splošnem zadovoljava. — Kupčija se polagoma razvija in za letošnji alzaški pridelek se plačuje 15—25 din za kg. Tendenca je živahna in cene čvrste.
Poljska: Obiranje je v glavnem končano in pridelek glede množine menda ne bo presegel zadnje cenitve, glede kakovosti pa je zaradi napada uši v kobule blago večinoma bolj slabo v barvi, deloma pa so tudi zaradi suše ostale kobule nerazvite. — Kupčija se ne more prav razviti, ker se drže hmeljarji rezervirano in pri pičlem pridelku računajo na višje cene.
Belgija: Obiranje hitro napreduje, vendar izgleda, da bo pridelek glede množine in kakovosti slabši, kakor se je prvotno računalo. — Tržišče je mirno, vendar tendenca precej čvrsta in letošnji Poperinghe notira 12 do 15 din za kg.
Anglija: Obiranje hmelja pri še precej ugodnem vremenu dobro napreduje, toda splošno se računa, da bo pridelek glede množine vsekakor zaostajal za lanskim, glede kakovosti pa bo zelo različen.
Amerika: Obiranje se nagiba h koncu in letošnji pridelek v splošnem zadovoljava v vsakem pogledu. — Tržišče je mirno in domači pridelek notira lanski 13 do 17 din, predlanski 10—14 din in starejši letniki 6 do 10 din, že zacarinjen inozemski pa lanski 38—43 din in predlanski 30—34 din za kg. Za letošnji pridelek se kupčija še ni razvila. Sicer pa so pivovarne precej krite ter zaenkrat še ni dosti zanimanja in povpraševanja.
Za razvedrilo
Sijajno znanje.
»No, fant, kako je bilo pri skušnji?«
»Izborno, ipapa. Profesor je bil silno prijazen z menoj in pobožen.«
»Kako pobožen?«
»Pri vsakem mojem odgovoru je sklenil roke in rekel: ,Moj Bog, moj Bog.'«
V priliki rečeno.
A.	: »Sfara leta je pač zapustila lepo premoženje, ko je umrla?«
B.	: »Kaj še! Prav nič — in še to je šlo na-sedem delov!«
Tovariša.
Orožnik: »Za vraga, gospod doktor, meni se zdi, da ste napačnega pograbili!«
Zobni zdravnik: »Nič ne de, to se je najbrž tudi vam že večkrat pripetilo!«
Hitro rešen.
»Moj mož je že dvajset let mrtev. Osem dni po poroki je bil nanagloma umrl.«
»Tako, potemtakem torej ni dolgo trpel.«
Poštenjak.
»Dva milijona dinarjev, praviš, da je poneveril?«
»Da, ampak je poštenjak — se je sam javil!«
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
sprejema
vse vrste zavarovanj proti požaru: poslopja,vse premičnine, hmelj, zvonove, steklo, nezgode, vlom, jamstvo, avto-kasko, življenjska zavarovanja v vseli kombinacijah in posmrtninska zavarovanja »Karitas«.
Zastopniki v vsaki župniji. Podružnica: Celje, Vodnikova ulica 2.
¡Hranilnica Dravske banovine
g Celje ♦♦♦ Ljubljana ♦♦♦ Maribor
•	——----«■,.	... h—iii-iii.,
S	Pupilarno uaren zauod.
J	Obrestauanje najugodnejše.
• Za vloge in obresti jamči Dravska banovina m 5 z vsem premoženjem in vso davčno močjo, t «••••»«•••••••••••■•••••••••■•«••••••[•e«
Sprejemaj hranilne vloge in jih obrestuje najbolje Denar jeprinjej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vsem svojim p r e,mo ž e n j e m
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezol
v novi, lastni palači na voglu
Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Izročajte denar
v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh.
CELJSKA MESTNA HRAN I L N I C A
(v lastni palači pri kolodvoru)
Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo.
Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena.