Štev. 4. V Maribora 25. februvarja 1886. VIL tečaj.
List za šolo in dom.
Izhaja 10. in 25. (lan vsakega meseca, ter velja za celo let« 3 gld., za pol leta 1 »1(1. 60 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. —Ka anonime dopise se ne ozira. — .Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo, — Spisi in dopisi naj se lilagovolijo pošiljati (frankirani) vredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa opravništvu: Kciserstrasse S v Mariboru. —Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina. Postopanje učitelja z nedostatno nadarjenimi otroci. — A, M. Slomšek. — Logika.
— Književna poročila. — Narodno blago. — Dopisi. — Razne stvari. — Posiv.
Postopanje učitelja z nedostatno nadarjenimi
otroci.
Spisal Mate Fr. Kante, učitelj v Sežani.
(Konec.)
Jako vspešen in imeniten pripomoček za vzdržanje pazljivosti so vprašanja, katera morajo biti splošna, kratka in določna ter prosta in jasna, t. j. primerna zapopadljivosti otrok. Baš pri manj talentiranem učencu treba je strogo na vprašanja paziti. Vsak učenec naj pa tudi odgovarja popolnoma t. j. vprašanje ponavlja, kar je zopet yaja za spomin, kakor tudi v govoru.
S temi črticami podal sem splošne pripomočke (t. j. naz. pouk, vaje v govoru in privado k pazljivosti) v duševni razvoj menj talentiranih otrok, preostaja še mi omeniti in našteti ona sredstva, s katerimi se pojedine intelek-tuvalne moči posebej razvijajo. — Najpreje se ima razvijati spomin, ker brez razvitega spomina se razvoj razuma misliti ne da; pa tudi druge dnševne moči zaostajajo v pomanjkanju razvitega spomina. Nekateri otroci so tako nesrečno organizovani, kakor ne bi imeli nikakega spomina. A ne dajmo se varati zaradi tega, kajti spomin je zelo gibek; da se tudi najslabši — okrepčati. K temu največ pripomore navada v pazljivosti; saj je znano, da so raztreseni ljudje navadno pozabljivi, torej brez pazljivosti ni dobrega spomina. Najznamenitejše sredstvo v pospeševanje spomina je polagano stopnjevanje v raznih vajah — od posameznih besed in stavkov do pripovedovanja tega, kar so slišali ali čitali ali računih. — Vsaka vaja naj bode zanimiva in srečno izvoljena tako glede tega, kar se ima poučevati, kakor tudi glede zapopadljivosti (razvidnosti) pojedinega otroškega talenta.
Pri izvolitvi raznega pouka naj učitelj ne zabi znamenitega reka iz skušnje: „Za predmete, katere ljubi posamičen človek, ima dober spomin."
Z ozirom na otroški talent naj se pa učitelj varuje slabotni spomin preoblagati ga samo mehanično vaditi; isto tako ne sme biti prestrog glede na učenčevo napredovanje. Priznava naj posebne zasluge slabo nadarjenih otrok; kajti če so tudi malo napredovali, tako jih je vendar ta mali pridobitek stal mnogo in mučnega truda, veliko marljivosti.
Nikoli ne sme učitelj tudi zabiti pedagogičnega reka: „Noben dan brez vaj!" — Otroci slabega spomina se z neumorno vajo vedno hitrejše nauče in čem dalje časa ponavljajo, tem yeč in laže se nauče pa tudi priučeno časom trdnejše in zvetejše obdrže — torej spomin krepčajo. Kar se tiče uma (razuma), se ta prične uže s prvini nazornim poukom, se spominskimi in govornimi va jami razvijati, in učenec dospe z rastočo zrelostjo tako daleč, da prične polagoma pridobljeno si predočbe prav vezati, ločiti, primerjati, tedaj gotovo in trdno razsojevali in z vezavo raznih razsodkov napoti so k sklepu, k novemu prepričanju in uvidnosti. — Glavno pravilo zlasti z ozirom na menj talentovane učence naj je: „Zahteva naj se vedno od njih, da so predmet popolnoma razumeli, zapopali. Vendar pa se zahteva nikdar naj ne pretira, ako se pokaže, da je vtis od predmetove podobe v učenčevi duši le temen, zamotan, nejasen ali celo napačen. Tukaj velja izrek znanega pedagoga: „Uebereile und ubertreibe nichts!", kajti razumnost (zapopadljivost) takih otrok je kaj okorna in njihov krog predočeb (Vorstellungskreis) kaj omejen.
V očigled tega naj ne bode sledeči opomin po nikakem nepotreben.
3.	„Ne zahtevaj nikoli od svojih učencev preveč !"
Učitelj ve natančno število svojih učencev, ve tudi kakovost in pozna razmere življenja svojih učencev, vse to naj ima vedno pred očmi, kajti se številom učencev raste i število malo nadarjenih odgojencev. Eadi tega se ima pri pouku v šoli vselej množina učencev v poštev jemati, kajti šola, kjer se samo 5 ali (j učencev odlikuje, drugi pa molče, kakor da ne znajo 5 šteti, ne napravi dobrega vtisa, pa tudi ne izvršuje svoje naloge.
Učitelj se toraj ne sme oddaliti od predmeta pa tudi ne pričeti nove naloge, dok se ni prepričal, da velika večina učencev prejšnje ne razume ter globoko v svojo dušo ne vtisne. Malo na enkrat, pa to malo v pravem, naravnem redu, po najboljših pedagogično-metodično-didaktičnih načelih poučevati, in s tem malini tako postopati, da postane učencem neizgubljiva lastnina. Položili smo tako trden temelj, na kojega še-le zamoremo tudi pri menj nadarjenih učencih gotovo in vspešuo zidati.
Da tej zahtevi zadosti, treba je učitelju prave potrpežljivosti, da lehko eno in isto reč stokrat iu stokrat opetuje; poleg tega mora pa tudi imeti toliko in-telektuvalne zmožnosti, da vsako besedo, vsako razpravo ali razlaganje v svojem pouku tako vravna, da intelektualnim zmožnostim učencev popolnoma pristoja.
4.	Potrpežljivost mora biti učitelju krepost vseh kreposti. Varuje naj se sploh in posebno pa do slabo ali malo nadarjenih otrok biti razkačen, strasten, jezen, togoten. — Neovrgljivo prav ima nemški pedagog, ki pravi: „Froher Geist, munterer Sinn und ungetrubter Gleiehmut sind Gaben Gottes." — Teh božjih darov je toraj treba učitelju vsaki dan Boga prositi.
Ce imamo dovoljnega vspeha pri netalentovanih učencih z darežljivim in neutrudljivim poučevanjem, dalje z najvišo potrpežljivostjo in resnično pravo krščansko ljubeznijo, tako se navadno opazujejo nasprotni posledki, če se učitelj nad otroci huduje, jezi, je zmerja itd. S takim in enakim postopanjem uduši se ljubezen do šole sploh in do uka posebej, otroci postanejo razkačeni, hudobni pa tudi leni; učiteljevo zaupanje in njegova avtoriteta mineta, otroci popuste pouk, čeprav niso zadobili one mogoče izobrazbe, katere so potrebovali, katero
bi zadobiti morali. In kaj so taki učenci v poznejšem življenju?! — Vsi drugi bi bili v svojih prihodnjih družbinskih razmerah, v državljanskih odnošajih, v verskem obziru, če bi jim bil učitelj to, kar bi jim biti moral: dober pastir,
dober voditelj in odgojitelj — usmiljen s a m a r i t a n.
--
Anton Martin Slomšek,
pedagog, domo- in rodoljub slovenski.
Spisal Franjo Jamšek.
(Dalje.)
Od eno leto pred njim upeljanih bogoslovskib izdelovanj priobčil je najboljša dela v svojih „Drobtinicah." — Ali bi znabiti ne služilo tudi v spodbujo, izbrane, najpripravnejše, povodom okrajnih učiteljskih konferenc izdelane slovenske in nemške elaborate učiteljev po c. kr. deželnem šolskem nadzoritelju v posebnem pedagogičnem letniku v smislu enakopravnosti pri obče vati? — Ta moj predlog je bil pred leti po skupnej
okr. konferenci v ..... sicer jednoglasno sprejet, a na merodajnem mestu se
do sedaj ni manj ozir jemalo.
Zastran vsakoletnih pedagogičnih izdolovanj usojam si tukaj omeniti, da bi se z omejeno prisilenostjo znabiti — vsaj qualitativno — še boljši spisi dosegati dali. Obvezani za to naj bi bili le oni brez sposobnostne prest usnje, vsi drugi pa naj bi se samo povabili po možnosti sodelovati. S ponosom smem reči, da je tudi med slovenskim ljudskim učiteljstvom razmerno ne majhno število marljivih, zavednih, neprisiljenih delovateljev na pedagogično-literarnem polju, kar nami svedočijo zlasti glasila njegova. „S e šolanjem nismo študij dognali — še le s potom h grobu jih bomo. — Umetniki in rokodelci so prisiljeni v svojej izobraženosti napredovati, kolikoveč mi. Drugače bomo v malih letih staremu orožju podobni, katero, po rji razjedeno, ne velja več za boj. Le utrujevalno delo duha oživljuje moč njegovo. Železo, ki se ne rabi, zarjevi in stoječa voda se usmradi" — rekel je Slomšek svojim dušnim pastirjem, katere gotovo dobro premišljene stavke tudi mi prav radi na sebe obračajmo; saj vemo, da „kdor ne napreduje, on zaostaja". A beseda „moraš" in žuganje „ee ne" — naj se rabi le tam, kjer je ostalo moralično prisiljenje brez zaželjenega vspeha, kar se pa pri štajerskem učiteljstvu še ni poskusilo! — In ker se učitelji klasifikujejo, na kar se pri prošnjah za službe vendar ozir jemlje, tedaj je moralična sila (nuja) toliko večja, zlasti za mlajše, še bolj naprej hrepeneče. Pri starejših in starih osobah pa dobrodejna obzirnost gotovo ne škoduje. Privoščimo pičle proste urice znabiti že slabookemu starčeku po prestanem trudapolnem dnevnem delu v samovoljno porabo! Zlasti pa bi bila omenjena prenaredba zastran konferenčnih elaboratov v takih pokrajinah prav izdatna, kjer so učiteljke osebe po zaslugah, starosti in značaju njihovem, ne pa dotične šole, oziroma šolski kraji v plačne razrede (recimo vrste) razvrščeni,
3*
Med sploh praktičnimi vprašanji, katera je stavil Slomšek svojim »pastoralnim konferencam", nahajate se tudi naslednji dve: „1. Kako bi se dalo od-pomoči čutečemu pomankanju sposobnih šolnikov? Kaj bi lahko, in kaj naj store dušni pastirji, da se odgoje, osobito za šole po deželi, rabljive učiteljske osobe? 1853. 2. Odkod prihaja vkljub pomnoženju naših ljudskih šol, da se širi brezvera, spridenost, zaničevanje vsake autoritete in pa nagib k puntu med ljudstvom? Kako bi se dale zlasti nedeljske šole bolje urediti? 1858.
Njegovi vedno času primerni, jako previdni »pastirski listi" v obeh jezikih (slovenskih do sleh dob ljudstvo še poznalo ni) so bili in so še prav mikavno in podučljivo berilo, katero se je kmalu udomačilo ter v slovenskih časnikih ponatisnilo. V svojem „pastirskem listu" 1. 1848. nahajajo se pomenljive besede do duhovnikov: „Z eno unco dobrega vzgleda bomo več koristili, kakor z enim centom lepih besedi. — »S tajno močjo, katerej se ustavljati ne da, v p 1 j i v a izgled" — so tudi njegove besede. V svojem „past. listu" 1. 1854. prigovarja duhovnikom povodom državnega posojila 350—500 miljonov goldinarjev, naj se po možnosti udeleže razpisanega posojila, naj pa tudi ljudstvo k temu nagovarjajo.
Dne 7. aprila 1860 konstituvalo se je y Mariboru na Slomšekovo poyabilo »katoliško društvo gospej djanstvene ljubezni do bližnjega" (v podporo zanemarjenih otrok in sramežljivih ubožcev). V ta namen našteje on 105 gld. kot ustanovnino in razun tega plačeval je letnino v znesku 200 fl.; za ustanovitev knjižnice temu zavodu daroval je poleg mnogih dragocenih knjig še 100 gld. in v svojej oporoki sporočil je imenovanemu blagodejnemu društvu gospej še 1000 gld. — Na predvečer sv. Vincenca de Paula 1. 1862. pozdravi on isto društvo v posebnem nagovoru, podeli mu iz Rima sebo prineseni papežev blagoslov ter mu razodene željo Pija IX., da se ustanovi v Mariboru »religiozni vzgojevalni zavod za žensko mladino", kar se je res kmali po Slomšekovej smrti uresničilo. Dotični zavod v rokah »šolskih sester" je tedaj tudi Slomšekovo delo!
Marljivo dopisoval je tudi v časnike „Zgodnja danica" se znamnjem »Miroljub" in v »Theologische Zeitschrift" in v »Zeit und Ewigkeit" pod znamko „der Aufmerksam e". — Da se dobri časniki razširijo, ukazal je v župnijah, kjer ni bilo drugače mogoče, po jeden iztis »Zgodnje danice" v splošno porabo na njegove stroške naročiti.
Slomšek je zopet, ki je upeljal v svojej škofiji družbo (bratrno) sv. Cirila in Metoda v odpravo »razkolništva" med Slovani, ter pripomogel, da se je tema slovanskima aposteljnoma na čast v preprijazni cerkvi sv. Jožefa v Celju stranski oltar postavil.
SlomŠeku naročil je praški nadškof knez Schvvarzenberg pregledati kot convizitator vseh 15 benediktinskih samostanov v našem cesarstvu, kar je on, če tudi bolehen, 1. 1856. in 1857. vestno opravil.
Zadnje leto svojega življenja počeščeval je tudi slovensko čitalnico Mariborsko se svojimi duhovitimi govori. Trije nagovori njegovi shranjeni so celo v društvenem arhivu.
Dne 16. majnika istega leta (1862) odpotoval je v Rim k svečanosti raz-glašenja 27 japanskih mučenikov za svetnike. Od sv. Očeta odlikovan prišel je
dne 20. junija na tihoraa domov, kakor je tudi ne kot vladika, nego le kot „mestni župnik" potoval. — Kakor pred odhodom izdal je tudi po svojem po-vratku syoj slovenski pastirski list, katerih listov je bilo ljudstvo vsikdar zelo veselo.
Neizmerne zasluge pridobil si je konečno duševni velikan naš Slomšek s tem, da je za nove, v vsakem oziru boljše, ker prikladnejše šolske knjige od prejšnjih radovoljno poskrbel. V njih je mnogo žlahtne rude zavite, katere ne more ne rja, ne časa zob razjesti. — Zarad prestrojenja ljudskih šol v labodskj škofiji namreč dopisovala sta si Slomšek in tedanji učni minister grof Thun cela 4 leta. Le-ta ga je zagotovil y tej stvari ničesar ukreniti brez sveta bistroumnega, uglednega knezo-vladike, ta pa je tudi radostno svoje usluge obljubil, „ker ima to za svojo sveto dolžnost, k razcvitu prave ljudske omike po svojih močeh sodelovati." Obvezal se je pregledati vse učne knjige ter preskrbeti osnovo novih. Da se to toliko temeljiteje zgodi, naprosi najboljših učiteljev v vladikovini, naj o tem svoja mnenja izrazijo ter na podrobna vprašanja svoje odgovore predložijo.
Zaznamovanja o načrtu in o osnovi posameznih učnih knjig našla so se kakoršna so se ministru predložila. — Doposlane mu rokopise je sam pregledal in popravil. Za dvojezikovne šole spisal je lastnoročno slovensko-nemško slovnico. Med drugimi knjigami šoli namenjenimi spisal je 1. 1854. znano „P o no vilo" posebno skrbljivo. „ Potrudil sem se najboljše moči iz svojega okoliša za sestavo te učne knjige pridobiti, jim tvarino kakor tudi obliko naznaniti, doposlane sestavke s pazljivostjo pregledati in izločiti. Po tem takem znala bi služiti ta knjiga ne le v ponovilo šolskih predmetov posebno starejšim šolarjem, marveč zna biti tudi rabljiva knjiga za dom šoli odrasli mladini z odločno smerjo na vsakdanje življenje." Le-ta, kakor sploh vsaka dobra knjiga se sama hvali, a poleg tega pohvalil jo je tudi imenovani minister sam, rekoč: „....katera ne bo samo ponavljavni pouk na posebno vspešni način povzdignila, ampak tudi slovenskemu ljudstvu za praktično življenje bistveno sredstvo ponujala, versko mišljenje gojila in gubljivim namenom pot zastavljavla." — »Kratko vodilo za malo — (1. 1853) in veliko berilo (1. 1855.) Uč i-teljem dober svet" — nahaja se v „Drobtinicah" od 1. 1861. na str. 275. Poleg slovenskih izdal je tudi dve slo vensko-ne mški berili (čitanki), kar pa nekaterim ni bilo po godu. Pri obravnavi katekizma in evangelja pa je bil strogo proti nemščini. Po starem sistemu zlorabili ste se namreč tudi oni dve knjigi kot sredstvo pri učenju nemščine. — Se za otroškemu razumu in srcu primerne nareke kot vaje v pravopisu je v svojih „Drobtinicah" 1. 1853. str. 225. poskrbel. Zasluge njegove za prevoj ljudskega šolstva priznavalo je vse slovensko, in nepristransko nemško razumništvo tedanjega časa. Poleg drugih odličnih osob in strokovnjakov izrazil se je istočasni c. kr. šolski svetovalec za Koroško, slavno-znani veščak Rud maš o po Slomšeku izdanih šolskih knjigah, da so „balzam za skeleče rane", ter zagotavlja, da bode „po vseh slovenskih pokrajinah Koroškega ljudstvo po njih posegalo," in on ne ve „boljšega zdravila za naše ljudske šole", od onega; kajti „šolam, v katerih se Slovenci prezirajo, ali pa se s temi ravna, kakor da bi bili na pol Nemci, ni pomagati. Izkušnja jih je že dalno obsodila, a ne zadosti glasno. Kakemu
drugemu jeziku ima biti materni jezik podlaga, ako se hoče vsaj nekaj sadu, in to ne na kvar omike, doseči. Ako ostanejo po deželi dosedajne ultra-nemške knjige v rabi, tedaj bo tudi sad dosedajni ostal." — V nekem ministerskem rescriptu pa je brati: „Šteje se v srečo, da se je našel v njegovej (Slomšekovej) osobi mož, kateri združuje poklic, veljavnost, znanost in lastno izkušnjo na taki način, da se bo podvzetje, za katero gre tukaj v blagor šolarjem, gotovo z vzpehom izvedlo."
(Dalje sledi.)
--
Logika.
Spisal Dr. Josip Križan,
kr- gimnazijski profesor v Varaždinu.
(Dalje.) II. Oddelek.
Pouk o pojmn.
§ 13. Kaj je pojem (notio s. conceptus) in kako se razlikuje od
predstave?
Zakoni mišljenja dajejo našemu mišljenju pravo popolnost, ali oni si sami gradiva ne stvarjajo, ampak podaje jim je čutno začutjenje. Pojem je oni naj-enovrstnejši prvec mišljenja, ki izvira iz čutnega začutjenja, in naša naloga je s pojmom se natančno seznaniti. Pojem predmeta je ona misel, ki v našej svesti stvarja predmetu ne samo podobno, ampak celo enako predstavo, da predmet lehko od vseh drugih razločujemo. Ker so pa predstave o istem predmetu zelo različne, zato moremo reči, da je pojem o predmetu samo ona predstava, s katero se označijo znaki, ki so vsem tem različnim predstavam o istem predmetu vkupni. Taka predstava mora biti očiščena od vseh nebitnih znakov in zato tudi zamoremo reči, da je pojem predmeta ali stvari zbroj bitnih znakov na stvari ali predmetu. Toda tako zamoremo označiti le sestavljene pojme. Potem je pojem logični ideal, kateremu se z mišljenjem tem bolj približamo, čim bolj se predstava o predmetu od nebitnih znakov očisti.
Opazka I. Pod čutnim začufjenjem, ki je vir pojmov, razumevamo posebno skupino enojnih občutkov. Ako si stvarimo podobo lilije, tedaj so znaki, katere nam čuti podajajo, ti-le: bela barva, lepa podoba keliha, ugoden vonj in mehko listje kakor baižun. Tej skupini znakov pridružujejo se tudi nehote druge predstave, ki ne pripadajo predstavi „lilije", in baš od teh mora se glavna predstava očistiti. Tak6 n. pr. pri stvarjenju pojma „palmo", ne smemo misliti na palmo, ki smo jo videli v tem ali onem vrtu, v tej ali onej posodi, ampak moramo našteti vse palmam pripadajoče znake. Razum tedaj stvarja pojme tak6. da občutke čutov med seboj primerja, različne predstave med seboj spaja, jih od nebitnih znakov očiščuje in njihove bitno znake v eelost združuje.
Opazka 2. Vsak pojem pa v zunanjem svetu nima vsolaj predmeta, ki bi ga začutiti mogli in zato delimo pojme na umske (abstraktno) in stvarne (konkretne). Pojem je umski, ako ja njegov predmet lastnost, stanje, delavnost, krepost i. t. d. drugega kakega predmeta n. pr. trdost, dobrota, krepost i. t. d. Ako je pojmu predmet ali stvar, ki se v zunanjem svetu v resnici nahaja, ali so kot tak misliti more, tedaj je pojem stvaren, n. pr. mesto Varaždin, hiša, kamen i. t. d.
Opazka 3. Po mnenju nekaterih modroslovcev se pojem in predstava samo po tem razlikujeta, da je pojem nekaj objektivnega, predstava pa nekaj subjektivnega. Pojem in
predstava je podoba, ki si jo naša duša o kakem predmetu vstvarja. To podobo imenujemo predstavo, ako so oziramo na to, kako ta podoba v naši duši nastane, kaki občutki jo spremljajo, toraj ako to podobo opazujemo od psihologične strani. Ako se pa oziramo le na vsebino te podobe in na to, kar podoba predstavlja, toraj ako opazujemo podobo od logične in objektivne strani, imenujemo jo pojem. Vsled tega jo tedaj vsak pojem predstava, nikako pa ni vsaka predstava pojem. Se li oziramo pri predstavi sam6 na to, kar ona predstavlja, in v čem se od drugih predstav razlikuje, tedaj je predstava in pojem isto; inače pa se pojem od predstave tako-Ie razlikuje:*) 1. O istem predmetu imamo samo eden logični pojem, neizmerno mnogo pa predstav, ker predstave spremenjajo se po razmeri, osobi, času, stanju itd., pojmi pa ne. Tako je n. pr. pojem o Bogu za vse ljudi enak ali isti, predstava pa različna, ker vsak človek si predstavlja Boga po stopnji svojega iz-obraženja. 2. Predstava je neposredno istinita, ker je ona istinit dogodjaj v našej duši, pojem pa nema neposrednje istine, in služi za abstraktni obrazec. 3. Bitnost predstave odvisi od časa, ona pojma pa je od časa neodvisna, zato pojem predmeta obstoji, predno ljudje isti predmet poznajo. Tako je pojem električnih brzojavov obstajal, predno so ljudje iste poznavali.
§ 14. Vsebina (complexus) pojma.
Pri vsakem pojmu moramo paziti na dve glavni stvari in sicer na vsebino in obseg pojma. Seznanjali bomo se najpred z vsebino in potem z obsegom. Pod vsebino**) pojma razumevamo one znake s katerimi je on kot pojem označen, ali s katerimi postane pojem baš pojmom.
Po vsebini so pojmi edino t r d i v n i (positivni). Tudi pojem „ne" je trdiven. Njegova vsebina je namreč znak nekave.
Po kolikosti delimo pojme z ozirom na vsebino na enojne (conceptus simplex) in setavljene (conceptus compositus). Enojni so tisti pojmi, ki se z mišljenjem z enim edinim znakom izražujejo. Tako sta n. pr. pojma: nekaj in nikaj, enojna pojma, ker prvi misli se samo s znakom trditve, drugi pa s znakom nekave. Tudi pojem barv (sar). brojev, kosistencije itd. so enojni pojmi. Enojni pojmi imenujejo se tudi ne razločljivi, ker jih ne moremo v posameznost razločiti. Tako so n. pr. pojmi »sila", „vzrok", „razlog" i. t. d. ne-razločljivi.
Pojem je sestavljen, ako ima v svojej vsebini celo mnoštvo znakov, ali, ako stvarja njegovo vsebino več pojmov združenih v eno celoto. Pojem »Bog" n. pr. ima v svojej vsebini mnogo drugih pojmov, kakor dobrota, svetost itd. Sestavljeni pojmi zovejo se razločljivi, ker se lahko razločijo v posamezne predstave. Tako so pojmi: žival, človek, rastlina itd. sestavljeni in razločljivi pojmi. Pojem »človek" moramo razločiti tako-le: Človek = čutno, umno bitje. Da se sestavljeni pojmi ne morejo brez konca in kraja razločevati, ampak samo do enojnih, razumeva se samo po sebi.
§ 15. Materija (tvarina) in oblika pojma.
Na vsebini sestavljenih pojmov moramo paziti materijo ali t v ar i no in obli k o. Tvarina ali materija sestavljenega pojma so oni znaki, na katere se je vsebina sestavljenega pojma razločila ali razstavila. Oblika je pa način, kako te znake z mišljenjem med seboj v celoto združujemo. Tvarina in oblika ste tedaj vsebina sestavljenega pojma. Tako so n. pr. na pojmu abcd znaki
*) Glej Lindner stran 10.
**) Vsebino zamoremo imenovati tudi ono znake, kateri pojem stvarjajo ali s katerimi se mora pojem misliti.
a b c d in sicer vsak za se tvarina pojma. Oblika je pa način, kako znake ab c d med seboj združimo. Od oblike oivisi vsebina sestavljenega pojma. Tako se zamore dogoditi, da imata dva pojma isto tvarino, nijuna vsebina pa je vendar različna, ako imata namreč različno obliko, to je, ako so nijuni prvci vsak med seboj drugače združeni. N. pr. velika hiša je z malimi okni in mala hiša z velikimi okni. Enojni pojmi nemajo oblike, ker jim je pojem sam ob enem tudi njihova vsebina. Tako n. pr. pojmi: »sila", „vzrok", »razlog" itd. nemajo oblike, tvarino pa predstavljajo pojmi sami.
§ 16. Znaki pojma.
Kar v zunanjem svetu ali v resnici pojmu pripada ali se samo misliti more, zove se predmet (objectum) pojma in se označuje s znaki. Ako-prem znaki v svojej celoti stvarjajo vsebino pojma, tako vendar znaki nemajo iste ali enake vrednosti za bitnost pojma. Nekateri znaki, ako se namreč izpuste iz pojmove vsebine, bitnost pojma tako spremene, da pojem prestane biti pojmom, drugi pa iz pojmove vsebine izpustivši se pojem sam sicer spremene, ali bitnost mu ostane nespremenjena.
Po tem tedaj razločujemo znake pojma na dvoje:
1.	Znaki, brez katerih se pojem ne more misliti, imenujejo se bitni (notae essentiales), ker stvarjajo bitnost pojma. Tako je n. pr. za čveterokot »četverostran" bitni znak, ali pojmu človek sla bitna znaka „telo" in »duh".
2.	Znaki, brez katerih se pojem misliti more, imenujejo se n e b i t n i (notae accidentales). Pojmu četverokot je nebitni znak »pravokoten", ali pojmu človek so nebitni znaki: »bogat", „učen" itd.
Bitni znaki so zopet lastni, ako so namreč lastnost enega pojma, ali so občni, ako pripadajo ob enem večej množini pojmov. Tako je n. pr. „isto-stran in pravokoten" bitni lastni znak četverokotnika »četverostran lik" bitni občni znak vsek četverokotov.
Med bitnimi znaki so posebno znameniti znak roda (genus proximum) in znak vrsti (differmtia specijica). Prvi je glavni del pojmovne vsebine in določuje pojmu svoje mesto v rodu; drugi pa razločuje pojem od vseh drugih spadajočih v isto vrsto.
Opazka. Bitni znaki imenujejo so tudi prvobitni (originariae, primitivne, constitutivaej, ker oni ne izhajajo iz dragih znakov. Nebitni imenujejo se pa tudi posledstveni (consecu-tivaej, ker se iz prvih izvajajo. Tako je n. pr. prvobitni znak kroga, da so vse njegove pike (točke) od središča enako oddaljene; posledstven pa, daje on kriva črta. Pojem samo s prvimi znaki je točen, on pa, ki ima kraj prvih tudi druge, prepoln (pleonastičen).
K nebitnim prištevamo nebitne znake v ožjem smislu, to so taki, ki z bitnimi niso v nikakej zvezi, in zato se oni iz bitnih ne morejo izvajati, in ti izvirajo iz medsebne razmere predmetov ali njihovih pojmov, časa in prostora.
§ 17. Obseg pojma.
Množina predmetov ali pojmov, ki jih pojem obsega, ali ki jih s pojmom mislimo, ali na katerih se neki pojem kot znak nahaja, zove se obseg pojma. Tako n. pr. stvarjajo obseg pojma »trikot" pojmi „raven in neraven", „ravnočrten in krivočrten", »istostran in raznostran", »pravilen in nepravilen". Obseg pojma določimo tedaj, ako naštejemo vse pojme, ki imajo isti pojem za znak.
Glede obsega delimo pojme na občne in posebne. Občni so oni, ki se nahajajo na celih skupinah predmetov ali oseb. N. pr, umetnik", »učenjak", „gora", »dol" itd. Posebni pa so oni pojmi, katerim pripada eden edini določeni predmet ali oseba. N. pr. „Vodnik", »Ljubljana", »Sokrat" itd. Posebni pojmi imajo glede obsega isto lastnost, kakor enojni glede vsebine, ob enem pa sta ta pojma on a meja, katere pojmi prekoračiti ne morejo.
Opazka. Ker v isto skupino spadajoči predmeti stvarjajo vselej posebni radzred, zato se občni pojmi imenujejo tudi razredni (Klassenbegviffe). Od razrednih pojmov moramo skupne (Koliektivbegriffe) razločevati, prvi namreč izražujejo celoto predmetov nahajočih se v istej skupini, drugi pa mnoštva posameznih predmetov.
§ 18. Jasnost, razločnost in popolnost, pojma.
Glede tega, kako pojem svoj predmet razjasnjuje in kako si je razum ta pojem prisvojil, to je koliko ga je v našej svesti po vsebini in obsegu, delimo pojme na j a s n e in razločne, nejasne in nerazločne.
Pojem je jasen (notio clara), ali ima toliko znakov, da zamore um razločevati njega samega od vseh drugih pojmov, kakor tudi njegov predmet od vseh drugih predmetov. Pojem je tem jasnejši, čim bolje znamo razločevati kaj v njegov obseg spada ali ne. Jasnosti je nasprotna nejasnost ali tema (obscu-ritas). Tako je n. pr. onemu pojem »fizika" jasen, ki zna fiziko razločevati od drugih prirodnih znanosti; ali pojem »rumen" je onemu jasen, ki zna rumeno barvo od drugih razločevati.
Pojem je razločen (notio perspicua), ako so njegovi znaki jasni; inače nerazločen (notio iinpcrspicua).
Ker se pa znaki v vsebini in obsegu nahajajo, zato moremo reči, da je pojem razločen, ako so znane poedinstvenosti njegove vsebine in obsega.
Na vsakem pojmu moramo tedaj razločevati dvojo razločnost, in sicer notranjo ali intensivno in zunanjo ali ekstensivno. Ako namreč vsebino pojma s pomočjo razlage razložimo v svoje znake, tedaj nam je pojem intensivno razločen,- ako mu pa občnost obsega razložimo 8 pomočjo razdelitve v edinstvenost, tedaj nam je pojem ekstensivno razločen. Z ozirom na vsebino so enojni, z ozirom na obseg pa posebni pojmi najrazločnejši.
Pojem je popoln (notio completa), ako ima vse bitne znake predmeta, da se s tem iz njega lehko izvajajo vse lastnosti predmeta kakor posledki iz razloga; nepopoln (incompleta) pa. ako ne poznamo vseh bitnih znakov.
(Dalje sledi.)
-««»-—
Književna poročila.
„Slov. Matica" je za 1. 1885. izdala dve knjigi, namreč: Spomenico tisočletnice Metodove smrti in pa Letopis za 1. 1885. Spomenica nam na podlagi zgodovinskih virov razpravlja v I. delu življenje in delovanje slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, v II. delu pa se pojasnuje zgodovina slovanskih držav v 9. stoletju. Knjigo je spisal zuani slov. zgodovinar g. dr. Fr. Kos. Letopis prinaša več prav jedrnatih člankov iz peres raznih slovenskih pisateljev. Gledč vrednosti letošnjih knjig po vsem pritrdimo sodbi »Ljubi Zvon-a", ki je v 1.letošnji številki dejal, da bodo tisti, ki knjig ne štejejo, temveč tehtajo, ž njimi gotovo zadovoljni.
Vendar pa rečemo, da tudi letošnje knjige mnogim udom ne bodo po volji, in to zato ne, ker je tvarina, ki se v njih razpravlja deloma preučena, deloma pa tudi po svojej vsebini ui toliko splošna, da bi za-mogla vse matične ude zanimati. Žalostne osode, ki je zadela mnogo matičnih knjig iz prejšnih let, da se namreč niso niti prerezale, še manj čitale, se tudi letošnje knjige ne bodo za vsema ubranile. Že večkrat so se pri nas pojavili glasi, da Slov. Matica sicer prinaša dovolj učenih razprav, da pa vse premalo skrbi za berilo, katero bi zamoglo tudi ude z navadno omiko zanimati, da se premalo ozira na leposlovstvo. Ravno to je pa tudi glavni vzrok, da med nami za „Slov. Matico" prav za prav nobenega navdušenja ni, in da imajo poverjeniki prav neprijetni opravek, ker so prisiljeni ude prav nadlegovati, da plačajo letnino ali pa celo z novega pristopijo. Slišati morajo pa tudi večkrat kaj nepijetne besede: zakaj mi bodo knjige, saj jih ne čitam, ker me dovolj ne zaoimajo. Zato se pa tudi ni čuditi, da ima „Matica" tako pičlo število udov, in da to število pred pada nego raste. Dokler ne bode „Matica" izdavala takih knjig, ki bi ugajale večini njenih udov, dokler bodo udje pristopali in letnino plačevali le iz „golega rodoljubja" tako dolgo — tega smo uverjeni — se tudi sedajno število njenih udov ne bode zdatno pomnožilo, in „Matica" bode še nadalje tako nekako životarila. Namen „Matici" bi naj ne bil, da nas zalaga z učenim, malokomu umljivem berilu, ampak ona naj skrbi pred vsem za berilo, ki bode mikalo in zanimalo navadno izobražene stanove. Le na ta način si bode odprla pot med slov. svet, budila bode slov. zavest in narodni čut med meščanstvom pa tudi med priprostim ljudstvom bode našla dovolj prijateljev. — Ako bi „Matica" začela izdavati slov. pisatelje, kako močno bi ustregla vsemu slov. občinstvu. Ne da bi se primerjali z Nemci, ki so svojemu ljudstvu oskrbeli na stotine izdaj svojih klasikov, moramo vendar priznati, da smo v tem oziru taki reveži, da je kaj. Ako potrebuješ tega ali unega slov. pesnika, tedaj ga išči pri Ponciju in Pilatu in še ga ne boš dobil na oči. Od Prešerna so nam znane le dve izdaji, ki so pa tako redki, da jih sedaj skoraj ni lahko dobiti. Ravno to velja tudi o vseh drugih pisateljih. Kdo bi pač bil v prvi vrsti poklican, da nam oskrbi izdajo naših pesnikov in pisateljev, ako ne ravno „Matica"? Izdaja pa bi morala po vsem taka biti, kakor to zahteva okus našega časa, vsakemu pisatelju bi se naj pri-djal primeren životopis, potem kritična ocena njegovega delovanja sploh in njegovih del še posebej. Kjer bi pa bilo treba pojasnil, dodjati bi se morala tudi ta. da bi potem pisatelja vsak ložej umel. Zvunajna oblika pa bi morala biti elegantna in v vsakem oziru tehnično dovršena. Tako ravnajo tudi drugi narodi. Zvršila pa bi se izdaja slov. pesnikov in pisateljev s primerno zgodovino vsega slov. slovstva. Pa tudi po tuje narodnem slovstvu, zlasti slovanskem bi se naj včasi ozrla, ter nam — kakor je to vsaj deloma storila že dosihdob — tudi zanaprej prinašala dobre prevode slovečih del slavnih pisateljev slovanskih. Vmes pa bi se včasi, če bi kazalo, tudi lahko izdala kaka učena knjiga. Tem potom bi „Matiea" gojila obe stroki, učenost in leposlovje in prepričani smo, da bi v kratkih letih zamogla čisto o drugih vspehili govoriti, nego bode pa tako, ako še nadalje pri svojem sedajnem načelu ostane, da je namreč njen prvi in glavni namen, širiti in skrbeti le za učene razprave.
Ako se na podlagi tega načela ni mogla vzdržati, „Matica" na Hrvaškem, kjer so vse šole od najnižjih do najvišjih v domačih rokah, kaj hočemo potem reči mi, ki še niti jednorazrednic nimamo po vsem v svojih rokah. Vse to pa smo rekli, da s tem pokažemo, da se popolnoma strinjamo z mnenjem, katero je razodel g. J. Stare v svojem XIII. pismu iz Zagreba, v 2. štev. letošn. „Zvona". Vsaka beseda v omenjenem pismu
zdi se nam tako važna, da nič bolj ne želimo, kakor da bi dotični glasi našli pri nas mnogo prijateljev, in da bi se zlasti pri matičnih odbornikih nikakor ne preslišali. Končno pa še želimo z g. Stare-tom: „da tudi drugi razodenejo svoje mnenje in naposled bomo v zlogi in ljubavi pravo zadeli".	_t—
Der Scliillgarten. (Anleitung zur Errichtung, Pflege und padagogischen Verwerthung desselben. Von F r. Langauer, Burgerschullehrer, Wien, 1885. Verlag Gleorg Paul Faesy. Preis 80 kr.) To je ena najboljših knjig, kar nam jih je v tej stroki znano. Prav natančno nam pisatelj opisuje, kako je šolski vrt vrediti, kako v njem delati, kako je porabiti mladino, da dobi veselje do vrta in se tudi ž njim okoristi. In kar knjigi posebno vrednost podeljuje, je to, da se v njej razpravlja tudi metodika šolskega vrta. Sploh pa vsa knjiga kaže, da je pisatelj sam velik prijatelj šolsk. vrta, da se sam ž njim mnogo peča in ukvarja, in da si je ravno tem potom prisvojil vse to, o čemur v svojej knjigi govori. Mi toraj to knjigo vsem našim prijateljem šolskih vrtov prav goi*ko priporočamo.	--k
»Spomenik slovenske vzajemnosti" je naslov knjigi, kojo je spisal, založil in podaril Slovencem vrli naš rojak Anton Trstenjak, urednik „Slovan" ov v Ljubljani. Knjiga obsega 276 str., male 8. in je ozalj-šana s 40 krasnimi podobami-verinoma portreti slavnih in veljavnih Slovanov. Po vsebini se razdeljuje v 5 poglavij: I. Slovenci in Hrvati v zlati materi Pragi. Spomin na potovanje Jugoslovanov v Prago 1885. II. Slovenci in Hrvati na Velegradu. Spomin na tisočlet-nico slovenskega blagovestnika sv. Metoda. III. Nekaj listov iz slovenske knjige. Spomin na tristoletnico smrti začetnika slovenski knjigi Primoža Trubarja 1586. IV. Nekaj listov iz hrvaške knjige. Spomin na petdesetletnico preporoda hrvaške knjige 1835 — 1885. V. Nekaj listov iz češke knjige. Spomin na iskreno bratovstvo, skleneno z dragimi brati Čehi v zlati materi Pragi 18M5.
Vsi oddelki so pisani z redko navdušenostjo iskrenega rodoljubja, v gladkej in čistej slovenščini. Knjiga vtegne služiti vsakemu zavednemu Slovencu v zdravo in zanimivo berilo in tako izvršiti popolnoma svoj namen, kateremu je posvečena, biti namreč p o s r e d o v a lk a in pospeševalka slovenske vzajemnosti. Ker je tudi zunanja njena oblika kaj okusna in tisek lep in pravilen, nje cena ni previsoka. Velja namreč s poštnino vred 1 fl. 10 kr. in se naroča pri gosp. pisatelju v Ljubljani. Naj bode vsem zavednim Slovencem prav gorko priporočana ! ---ski.
Biblioteka paedaKogickycli klassikuv čeških in cizich imenuje se večje delo, ki izhaja od početka 1885. 1. v Velkem Meziriči na Moravskem v v J. F. S a š k a-jevi tiskarui v sešitkih po 3 pole vel. 8° pod vredništvom Fr. B a y e r-ja, učitelja v .Jersine, kateri je ob jednem tudi izdajatelj in založnik. Izdajatelj namerava s tem delom podati ueiteljstvu dobrocčno zbirko najimenitnejših spisov čeških in drugih pedagogov. Zlasti bodo zastopani v biblioteki paedago g. klassikuv od Čehov: Fr. Bartoš, dr. Jos. Durdik, dr. Peter Durdik, J. Kapras, Jan Amos Komensky, Jan Ev. Kosina, Jan Lepar, dr. Grustav Adolf Lindner, dr. T. Gr. Masaryk, Vinc. Prausek, Jan Štastny, dr. Antonm Tille, Josef Wenzig. Frant. J. Zoubek. Od tujih: Basedovv, Fenelou, Francke, Herbart, Herder, Locke, Montaigue, Niemeyer, Pestalozzi, Plato, Quintilian, Rousseau, Saizman, Schleierinacher, Spencer i dr. v dobrih prevodih. — Mi posedamo do sedaj sedem sešitkov. Prvih 6 obsega delo „Drobne elauky paedagogicke a psychologicke. Sepsal c. k. šk. rada Dr. Grust. Ad. Lindner, c. k. ?. professor paedagogiky a filosofie na češke Karlo-Ferdinandske universite
v Praze, byvaly reditel gymnazijni i seminarni. S podobiznou a životo-pisem spisovatelovym", katero ima to-le vsebino: Misto uvodu. — I.
Clanky všeobecne. O nynejšim stavu filosofie. Nesnaze charakteru. O vyvoji duclia na zaklade mluvy. Ethicke zaklady vychovavani. Verejna mravnost a škola. Svet a naše usoba. Vychovavani společnosti. O vycho-vatelskem ukolu našeho veku. Naboženska, politicka a narodohospodarska idea. — II. Clanky psyehologicke. Obrazy z oboru duševedy. O nesmrtel-nosti. Rozhled v oboru duševedy. O rozmaru. Hovory psychologicke. — III. Članky paedagogicke. Didakticky materialismus a koncentrace vyu-Sovani. Diagram ve vyučoviini. O krase slohu. Herbert Spencer. Mnoho-jazyčnost u vychovavani. O vzdelani učiteluv. O cvičenicli rečnickych. Nazornost a nazorne vyučovani. Jocotot a jelio myšlenka. O vychovavani vychovatelek. O soustredenosti učby. O škole jako ustave vychovavacim. Večni zapas. K valnemu sjezdu učitelskemu na Morave r. 1883. — IV. Zivotopis Dra Gustava Ad. Lindnera.
Ta 1. knjiga ped. klassikov se tudi posebej dobiva in se vsakemu, kdor pošlje g. izdajatelju „Bibl. paed. klassikov" 2 fl. 10 kr., dostavi pod x zavitkom franko. S 7. sešitkom začela so se objavljati J. A Komenskega zbrana dela. — Mi „Bibl. paed. klassikov" vsem slov. učiteljem, ki so zmožni tudi češkega jezika, prav gorko priporočamo.
---ski.
Vrtca — edinega časopisa za slovensko mladino, ki je kaj izvrstno vre-dovan in toraj najizdatnejše podpore vreden — je početkom tega meseca izšla 2. številka s to le vsebino: 1. Povest o Ivanki. (Iz Češčine preložil R. K.) 2. Po zimi. A. Pin. 3. Cigani. J. T. 4. Babica. Lavra Natalija. 5. Pisma mlademu prijatelju II. P. B. 6. Cerkev sv. Nikolaja v Krestenici. P. Medvešček. 7. Listje in cvetje. — Vrtec izhaja 1. dne vsakega meseca in stoji za vse leto 2 gld. 60 kr.; za pol leta 1 gld. 30 kr. — Naj bi ga nobena šola ne pogrešala !
Slovan prinaša v 4. številki sledečo vsebino: Le plakaj. Pesem. S. Gregorčič. — Le enkrat, Pesem. Nezvan. — Toma Grajdek. (S podobo.) — Drobne pesmi. Zložil Dragoš Kokoljev. I. in II. — Po plesu. Pesem. Fr. Grestrin. — Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Prošlo! Pesem. Fr. Gestrin. — Triolet. — Na preužitku. (Dra-matski poskus.) Breznikov. — Jezičnik XXI., XXII., XXIII. (Konec,) Andrej Fekonja. — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.) — Naše slike: Jezus in grešnica, Prorokovanje Libuše. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — „Slovan", katerega s tem priporočamo našim čast. bralcem v naročbo, velja za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 fl. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 30 kr.
Ljubljanskega zvona 2. zvezek ima to-le vsebino: 1, Svojmir: „Moj oveneli cvet." Pesem. 2. Svojmir: „Zaželjeni dan." Pesem. 3. Josip Stare: „Prvi sneg." Povest. (Dalje.) 4. Anton Funtek: „Kraljlca pač lehko si ti!" Pesem. 5. J.Trdina: „Bajke in povesti o Gorjancih." 27. Puščavnik Florče. 6. Josip Jurčič: »Slovenski svetec in učitelj." Zgodovinski roman. II. Sloveni v 9. stoletji. — III. Vitoglav, knez v Gradišči. 7. Iv. Vrhovec: „Iz domače zgodovine." II. Pasijonska procesija na veliki petek v Ljubljani. 8. Anton Funtek: „Božji poslanci." Pesem. 9. Josip Stare: „Pisma iz Zagreba." XIII. 10. Anton Funtek: »Nevesta." Pesem. 11. A. Funtek: „Po bolezni." Pesem. 12. D. Fr. J. Celestin: „Vissarion Gri-gorjevič Belinskij." (Dalje.) 13. And. Fekonja: „0 početkih slovenske kjiževnosti." (Dalje.) 14. Janko Kersnik : »Mačkova očeta." 15. Književna poročila: Dr. Janko Babnik: I. Dr. Fr. S. Krauss: »Sitte und Brauch
der Sudslaven." Fr. Wiesthaler: „11. Jezičnik." 16. Evgen Lah: „Ma-tica Slovenska in Družba sv. Mohorja." 17. Listek: Nove knjige slovenske. — „Kres". — „Rogač". — „Edinost". — Pisateljsko podporno društvo. — f Toma Gajdek. — Tiskopis, a ne rokopis slovenski. — „Droben spisek Truberjev". — „Prinos k naglasu u novoslovenskom jeziku". — Japljevo pismo iz 1. 1803. — „Archiv fiir slavische Philologie'1. — Pro domo. J. Kalan: „Šah". — pLjubl. Zvon" stane 4 fl. 6U kr. na
leto in se po svoji vsebini sam priporoča.
--
Narodno blago.
XLIII.
Kako si je Gašper ženo dobil.
(Narodna pravljica iz konjiškega okraja.)
Živela sta oče in mati se svojim jedinim sinom Gašperjem. Srčno sta tega sina ljubila, saj je bil njiju edini otrok.
Ker sta se uže postarala in njima je bilo težavno veliko posestvo oskrbljevati, skleneta, ga sinu izročiti. Povedala sta mu to in ob enem tudi svetovala, naj bi se oženil. Gašper vdal se je takoj kot vbogljiv otrok volji staršev, pa ker v vasi ni bilo nobeno dekle za njega, šel je si je po svetu neveste iskat.
Potoval je uže precej časa, ne vem za prav, kako dolgo je bilo. ko sreča v gozdu zeleno oblečenega lovca, ki je imel rudečo kapico na glavi. Ta vpraša Gašperja:
„Kam pa, moj dragi?"
„Nevesto iščem".
„Ako hočeš, preskrbim ti jaz jako zalo in bogato nevesto, a zato moraš izpolniti to, kar bodem od tebe zahteval."
„No, to pa že, le povejte kaj hočete od mene", odgovori Gašper.
„Nič druzega ne, samo sedem let se ne smeš osnažiti, ne umiti, ne obriti se, ne nohtov ne las porezati, ne spreobleči se." To izgovorivši zginil je zeleni mož z rudečo kapico.
Gašper, jako zadovoljen s to pogodbo, se takoj domov poda, kjer vse tako stori, kakor mu je zelenjak veleval.
Ko je odločeni čas pretekel, podal se je spet na pot. V gozd pri-šedši, zagledal je lovca, ki je uže na njega čakal. Ko se snideta, na-mignev mu ta rekoč_: „Pojdi z menoj !u
Šla sta daleč, daleč, ko slednjič v veliko mesto prideta. Bilo je to glavno mesto iste dežele in tukaj bival je tudi kralj se svojimi tremi hčerami, katerih lepota je daleč okoli slovela, v krasnej palači.
Lovec se s svojim spremljevalcem, ki je bil še komaj človeku podoben, naravnost tja poda. Dotaj prišedši, ponudi lovec Gašperja naj-starejšej kraljičini za moža, a ta mu ošabno odvrne: „Rajši si vrat pre-režem, kakor da bi to grdobo za moža vzela."
Hudič — kajti ta je bil lovec — odide, a drugi dan pride spet z Gašperjem, ter ga srednji kraljičini ponudi; pa tudi ta mu ošabno odvrne: „ Rajši skočim v vodo, kakor da bi se na to pošast omožila."
Tudi zdaj odide hudič se svojim spremljevalcem in pride tretji dan, ter najmlajšo, a najlepšo kraljičino vpraša, ali bi ona hotela Gašperja za moža vzeti?
„Zakaj ne bi ga vzela za moža" odgovori ta mirno „saj ni hudo-delnik."
Zdaj pelja hudič Gašperja precej daleč iz mesta, kjer ga v najlepšega mladenča spremeni. Tako ves okinčanega z zlatom in srebrom, ga
nazaj v kraljevo palačo pelje in najmlajše j kraljičini z besedami; „Tukaj je tvoj mož" predstavi. Ta in kralj sta ga bila jako vesela in kmalu potem je bila gostija v istem mestu, da še nikdar taka. Tudi jaz sem bil povabljen. Dali so mi iz naprstnika jesti in iz rešeta piti, da mi je še zdaj jezik moker.
Ostale dve kraljičine ste se iz jeze, da niste Gašperja za moža vzele, umorili. Prva si je vrat prerezala, a druga je v vodo skočila.
Ko se je hudič od Gašperja poslavljal, je djal: „Jaz sem tebi eno dal, a ti meni dve." Nato je zginil in ni ga bilo nikoli več,
Gašper pa je po kraljevi smrti njegov naslednik postal in ker je za svoje podložne, kakor oče skrbel, ljubilo ga je celo ljudstvo.
Zapisal A. P. Arzenšek.

V VurbergU, 19. februv. 1886. (Učiteljsko društvo ptujsko) imelo jo 15. januvarja svoje prvo letošnje zborovanje in ob ednem glavni zbor. Vkljub velikemu snegu zbralo se je vendar precejšno število društ-venikov. Ob ednajsti uri otvori g. predsednik zborovanje, spomnivši se s sočutnimi besedami koncem pretečenega leta umrlega g. Ignacija Lopiča, nadučitelja pri sv. Jaužu na dravsk. polju, ki je bil blag kolega in ud našega društva, dokler mu lanskega leta ni mučna bolezen zabranila obiskovati zborovanj. V znamenje sočutja se navzoči vzdignejo iz svojili prostorov.
Po prečitanju in odobrenju zadnjega zapisnika sledi poročilo gosp. predsednika o društvenem delovanju v pretečenem letu, iz katerega povzamemo da je imelo društvo sedem zborovanj, med temi edno zunaj Ptuja pri sv. Lovrencu v slov. goricah, da se je pri vseli zborovanjih predavalo v smislu daljnega naobraževanja narodnega učiteljstva in da je društvo imelo v pretečenem letu 32 rednih udov. — Zatim sledi poročilo g. denarničarja. iz katerega je razvidno, da je denarstveno stanje, ako vsi udje letnino za pretečeno leto doplačajo, povoljno. Iz poročila knjižničarja g. Kavkler ja, je razvidno, da ima društvena knjižnica precejšno Število bolj ali menj rabljivih knjig. Med njimi je posebno imenovati, darilo g. prof. Fr. Hubad-a v Gradcu obstoječe iz lepo vezanih knjig „Paedagogische Klassiker". Potem najnovejše po celi Avstriji priljubljeno književniško delo: „Oesterreich-Ungarn in Wort und Bild", ki si ga je društvo naročilo, za svojo knjižnico.
_ Nato predava g. Strelec, „0 kralju Matjažu", kar se je v narodni tradiciji ohranilo o nja osebi in značaju. Prav iznenadilo nas je to predavanje, ker predavanja „o narednem blagu" dosedaj v našem društvu še ni bilo. Videli smo pa^tudi, da g. predavatelj razume narodno blago tudi kritično obdelovati. Želeli bi večkrat kaj ednakega.
Zatim sledi volitev novega odbora. Voljeni so sledeči gospodje: Franc Žiher, predsednikom; France Sijanec. podpredsednikom; Božidar Weinhart in France Zopf. zapisnikarjema; Seb. Krajnc, denarničarjem; Ivan Kavkler, knjižničarjem; Tomaž Romih, Francc Suher in Domicijau Serajnik, odborniki, Nato g. predsednik sklene zborovanje, zahvalivši se za zopet mu skazano čast in zaupanje ter z željo, da bi ga tudi vprihodnje podpirali odborniki, da zamore društvo vspešno delovati.	M. K.
Iz Št Jurja ob južni železnici. Kaj pa pomeni črna zastava, ki vihra raz šolskega poslopja? prašali so 17. t. m. v trg došli; tu si srečeval šolsko mladino z žalostnimi in objokanimi obrazi, ki so se nenavadno tiho in tužno vračevali domov; pa ne le otroke, odraščenim iz
trga, kakor od zunaj sem došlim si videl leskeče solze v očeh, po uzroku prašajoč si dobil kratek pa presunljiv odgovor: gospod Vučnik je umrl. Ta nepričakovani odgovor je vsakemu znancu in prijatelju rajnega globoko ranil čuteče srce.
Da, dragi mi čitatelj! Težek udarec neizprosljive osode človeške zadel je ne le obitelj pokojnega, ampak tudi njegove tovariše in prijatelje, kojih je pokojnik prav veliko imel ne le tukaj v Št.-Jurji, ampak tudi po drugod, posebno po onih krajih, kjer je kot učitelj prejšnja leta služboval.
Rajni je bolehal že dalje časa — a ni bil v postelji; 12. t. m. v petek je še, kakor navadno poučeval ves dan; popoldne, po šoli pa smo imeli še domačo učiteljsko konferenco (nadaljevanje od četrka), h katerej je tudi on prišel, vender je kot predsednik komaj konferenco otvoril, že po kratkem oddavši vodstvo konference službeno najstaršemu odišel domov rekši, da mu je slabo. Kmalo pa mi pošlje še s svinčnikom napisan listek, v kojem me opozarja na nekoje konferenčne zadeve, kojih je prej omeniti pozabil; podpisu je pridjal še besede ,,pozdrav iz postlje." Drug dan, bila je sobota, pa je že prej ko navadno se sprehajal pri šoli gor in dol. Rekel mi je, danes popoldne pa ne pridem več v šolo, če mi ne bo bolje, tako nekako slab sem, kar vkup me vleče. Na to mu jaz pravim: Sila slabo izgledaš, pojdi kar zdaj domov, idi v postijo, zakaj si vstal, na kar se mi nasmehne in me vpraša če se ne spominjam pred kratkim iz-
išlih ukazov......zadevajočih učiteljeve bolezni! — Sel je v šolo, pa še
četrt ure ni podučeval, ko potrka pri meni ter me prosi, naj skrbim za poduk in red tudi v njegovem razredu, ker se on ne more več po koncu držati. — Šel je domov, se vlegel v postijo, iz katere so ga v torek 16. t. m., ko je bil še spreviden s sv. zakramenti — umrl je ure zvečer, prenesli kot mrliča na mrtvaški oder.
Ko sem mu bil v nedeljo zjutraj — kakor pred večkrat prinesel nove časopise, bil je — vsaj na videz — zadovoljen, bi skoraj rekel, udan v svojo osodo, ter me silil v pogovor, dasi sem videl, da že težko govori — a zanimalo ga je še vse.
Mojega zadnjega pohoda pri njem, kakor tudi srce pretresajoče po-slavljanje njegove blage obitelje od njega in nasprotno on od njih — oii je bil namreč do zadnjega zdihljeja pri polnej zavesti — ne morem opisovati, nimam izrazov, manjka mi besed — potok solz oči zalije.
V. Jarc.
--
Movice in razne stvari.
[Iz c. k r. š t a j. d e ž. s v e t a.] V svoji seji v dan 4. februvarja t. 1. je vzel dež. šol. svet nadzoriteljevo poročilo o ljudskih šolah in o meščanski šoli v Gradcu na znanje in je odobril predloge, ki so se stavili na podlagi tega poročila, — je potrdil od učiteljstva sklenjene lokalne izključitve učencev na celjskem in mariborskem gimnaziju, je rešil prošnje za podpore in za priznanje starostnih doklad, kakor pritožbe glede šols. stavb in šolskih zamud, je privolil, da se ljudska šola v Selzthal-u v dvorazrednico razširi, je objavil provizoričnačetrta razreda v Ormožu in Hartbergu definitivnima in je odobril imenovanje večjih šolskih vodjev na prov. razširjenih šolah, v provizorične nadučitelje.
[Starostno d o ki a d o) sta dobila nadučitelja gg. Fr. Rošker v Lembahu (4.) in Franc Sernec pri spodnji št. Kungoti (3.)
[Franc Vučnik ml f] 16. t. m. je po daljšem bolehanju umrl št. jurski nadučitelj, g. Franc Vučnik, še-le 49 let star in je bil 18. popoldan pod mnogobrojno udeležbo od blizu in daleč slovesno pokopan. Žemljica mu lahka! — Obširnejši životopis o njem prihodnjič.
[Kuhinjski pouk] se je v B r u s e 1 j u kot obligaten predmet upeljal za vse deklice po vseh mestnih šolah. Novemu predmetu odločena sta dva tečaja, teoretičen in praktičen. Poučevalo se bode, kaj in kako kupovati na trgu, kako in iz katerih snovij je prirejati in kuhati tečna, okusna in zdrava jedila, mesna, močnata in druga. Vrhu tega gojili bodo umno gospodinjstvo in računstvo za trg, dom in kuhinjo. V kuhi izobraževale se bodo tudi gojenke višjih dekliških šol, katerim je odprta za praktičen poskus kuhinja v pripravljalnici za učiteljice, kjer poučujejo kuhati tudi najfineja jedila.
Vabil«. Učiteljsko društvo za mariborsko okolico bode imelo v četrtek!, marcija 1.1. dopold. svoj letošnji glavni zbor. Vzpored: 1. Naznanila in dopisi. 2. Poročilo predsednikovo o delovanju društva v minul, letu. 4. Poročilo denarničarjevo o društvenem imetju. 4. Volitev novega odbora. 5. Prostovoljno predavanje. 6. Nasveti. — K prav obilnej udeležbi vabi	odbor
Vabilo. Celjsko učiteljsko društvo bode imelo 4. marca v četrtek ob 11. uri dopoldne v navadnej sobi svoj glavni občni zbor; razven navadnih poročil, volitev itd. pridejo tudi važna posvetovanja na vrsto. Komur po nevgodnili razmerah za naše društveno življenje še srce ni popolnoma odrevenelo, naj se tega zborovanja udeleži.	Odbor.
Vabilo k zborovanju ptujskega učiteljskega društva dne 4. marca 1886 ob Vali- uri dopoldne. Vspored: 1. Zapisnik in dopisi; 2. Poročilo gosp. Robiča; 3. Prostovoljno predavanje; 4. Vplačevanje letnine; 5. Nasveti. K obilnej udeležbi vabi	odbor.
-4S»-
Posiv.
Velika šolska izložba v Karlinu (Karolinentkal), katero priredi učiteljstvo čeških občnih in meščanskih šol karlinskih, bode se početkom letošnjih počitnic otvorila.
Naznanjaje to č. učiteljskim zborom, prijateljem šolskim kakor tudi založnikom in izdelovateljem učnih pripomočkov, vabimo vse v obče in vsakega posebej k mnogo-brojni udeležbi.
V	izložbo sprejemajo se učni pripomočki iz okoliša občnih-, meščanskih- in obrtnijskih (industrialnih) šol, otročjih vrtov in humanitarnih zavodov.
Program izložbe.
V	izložbi bodo zastopane naslednje stroke: 1. Petje in godba. — 2. Telovadb, orodje. — 3. Načrti šolskih poslopij (plani, fotografije šol, orodja, šolske priprave i. dr.). — 4. Zemljepis in zgodovina. — 5. Prirodopis, fizika in kemija. — 6. Računstvo, risanje, pisanje in merstvo. — 7. Učne knjige in časopisi pedagogični. — 8. Spisi za mladež. — 9. Otročji vrti. — 10. Humanitarni zavodi (Zavodi za gluhoneme, slepce in bebce.) — 11. Ženska ročna dela.
Objave sprejemljejo se do konec maja t. 1. V presojo izloženih predmetov postavljena je posebna komisija.
Otl izložbensk. komiteja v Karlinu,
dne 6. februvarija 1886.
Protektor izložbe: Jan Topinka, namestnik županov v Karlinu, Predsednik: Ant. Madiera, c. kr. š. nadzornik. Namestnik: V. Nechvile, ravn. mešč. š.
Opravitelj : Ant. Dvoraček, učitelj.
Izdajatelj in vreduik II. Nerat.	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
/