TRGOVSKI LV\ST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt
Uredništvo in upravniŠtvo je. v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.9:
ici; n
53. g
Naročnina- za ozemlje SHS: lelno 180 D, za pol leta 90 *
45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži sc
LETO vn
Teleton St 552.
LJUBLJANA, dne 27. decembra 1924.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 153.
Dr. R. Pipuš:
Bančne obresti.
l*o sestankih, ki jib je imel generalni ravnatelj Narodne banke gosp. Novakovič z zastopniki gospodarskih krogov v Ljubljani in Zagrebu, kakor tudi iz poročil, ki so na to sledla v vseh Istih, morem z veseljem ugotavljati, da se je Narodna banka tako resno oprijela vprašanja obrestne mere. Presenetilo me je pri tem pa naziranje, da je treba ozdravljenje naših kreditnih razmer začeti z do-ločenjem najvišje dopustne obrestne mere za vloge.
To, kar naše gospodarstvo ubija, ni previsoka obrestna mera za hranilne vloge, ampak obrestna mera, po kateri dajajo naše banke kredit. Kdor ima toliko gotovine, da jo lahko nalaga v denarnih zavodih, temu se ni bati, da bi njegovo gospodarstvo zaradi tega propadlo, ker dobi na obrestih od svojih vlog nekaj odstotkov več, kakor je dobival pred leti, ako je le varen denarni zavod, pri katerem nalaga svoj denar. Res pa je treba previdnosti pri denarnih zavodih, ki ponujajo za vloge izredno visoko obrestovanje. Nenavadno visoka obrestna mera za vloge je le predostikraf znamenje, da ni vse v redu pri denarnem zavodu, ki jo ponuja. Razmerama najbolj visoko obrestovanje vlog ponujajo zavodi, katerim primanjkuje vlog, ker nimajo zaupanja pri občinstvu. Mnogokrat je ponujani visoki obrestni meri na vloge sledil polom denarnega zavoda in na ta "način vložnik ni zgubil samo obljubljenih visokih obresti, ampak 'tudi glav-' nico.
Razume se, da je v vsaj normalnih razmerah z obrestno mero-za vloge pri denarnih zavodih v zvezi tudi obrestna mera za kredit, ki ga dajejo denarni zavodi. Da bi danes-pri današnjih bančnih zavodih ta zveza bila posebno tesna, tega ne opazujemo. Bančni zavodi ponujajo danes za vloge navadno 10% 6bre-stovanja. Nisem še slišal, da bi bančni zavod obrestoval vloge višje kakor po 15%. Tudi 15% obresti se ponujajo le izjemoma za večje in* na daljšo dobo vezane vloge. Vkljub temu pa menda pri nas ni bančnega zavoda, pri katerem bi se dobil kredit ceneje kakor po 24%. Seveda kot obresti ni šteti samo to, kar pri nas banke zahtevajo pod imenom obresti, ampak tudi to, kar zahtevajo pod imenom raznih provizij in stroškov. V normalnih razmerah je napetost med obrestmi za vloge in med obrestmi za kredite pri denarnih zavodih znašala 1 do 2%, izjemoma 3%. če se je torej danes obrestovanje vlog zvišalo na 10%, tedaj iz tega vendar ne sledi, da se mora obrestna mera kreditov zvišati na 24%, na 30%, na 40% in celo na 50%. Težko je potem razumeti, kako bi se naj z omejitvijo obresti na vloge, omejila ali celo znižala mera obresti pri bančnih kreditih.
Znano mi je, da primanjkuje danes pri nas gotovine. Iz tega pa še ne sledi, da je treba od tiste male množine gotovine, s katero razpolagajo današnji bančni zavodi, zahtevati neprimerne obresti. Če bančni zavodi dobivajo denar po 10 do 15%, ni uvideti, zakaj bi morali za isti denar zahtevati 25 do 50%. Bančni zavodi povdarjajo, da ječijo danes pod silnim bremenom davkov in socijalnega zavarovanja. Da je to breme hudo, ni nobenega dv^ma, vendar še ne opravičuje tako visokih obresti, kakor Jih zahtevajo bančni zavodi. Davki, katere plačujejo bančni zavodi, se odmer-
jajo v prvi vrsti na podlagi izkazanega čistega dobička. Če bi torej bančni zavodi znižali obrestno mero svojih kreditov, bi se znižal tudi izkazani čisti dobiček in znižalo bi se ne samo v isti meri, ampak še celo v večji meri davčno breme, ker je njihov davek progresiven.
Jaz sam sodelujem pri upravi uglednega denamga zaveda v Mariboru, ki obrestuje nevezane vloge po 8.% in vezane vloge po 10%, zahteva pa od vknjiženih kreditov 10% in od osebnih kreditov 12% obresti. Poleg obresti računi pri vknjiženih kreditih samo enkrat, pri izplačanju kredita, 1% provizijo za upravne stroške, pri kreditih v tekočem računu pa 1% četrtletno. Ta denarni zavod uživa velik ugled, žrtvuje za dobrodelne namene toliko, kakor noben drugi denarni zavod v Mariboru, ako prav jih je tukaj blizu 2 tucata, izhaja izborno tudi pri napetosti v obrestni meri, ki je za današnje razmere neprimerno nizka, in izkazuje vsako leto krasne čiste dobičke. A ta denarni zavod zaposluje samo 5 uradnikov, ki opravijo brez težave vse delo točno in brez zaostankov sproti, dočim imajo bančni denarni zavodi, ki imajo približno enak promet, po 3 do 4krat t< 1;.ko uradnikov.
Ta zavod obrestuje torej vloge približno po isti meri, kakor bančni zavodi, zahteva pa od svojih dolžnikov komaj V3 do Vj tistih obresti, ki jih zahtevajo danes naše banke. Navedel sem ta slučaj kot dokaz za to, da se da tudi pri denarnih zavodih štediti in dobro gospodariti in tudi danes čisto dobro . izhajati z razmeroma nizkim obrestovan jem dovoljnih kreditov.
Malo je danes pri nas podjetnikov, ki ne bi bili prisiljeni, izkoriščati svojega kredita. Da morajo pa današnje bančne obresti vsakega podjetnika v kratkem času uničiti, o tem ni nobenega dvoma. Dovolj imamo že polomov in če se naše kreditne razmere ne bodo izboljšale, se je bati, da bode število gospodarskih polomov še neprimerno naraslo, če pa propade trgovina in industrija, bodo s tem trpeli tudi vsi naši denarni zavodi, v prvi vrsti bančni. Marsikatero banko utegne s seboj v brezno potegniti polom, katerega je sama povzročila z zahtevo pretiranih obresti. Naši denarni zavodi, pred vsem naše banke, bi imeli torej velik interes na tem, da naše gospodarstvo ne propade, ampak da se razvija in procvita. V ta namen je pa treba pred vsem znižati obrestno mero kreditov, katerega dajejo banke. Pri potrebni dobi volji bode se to lahko doseglo, če ne naenkrat, pa vsaj stop-jjema. Noben komitent, noben vložnik ne sili banke, da zahteva pretirane obresti. Banki se ni treba bati, da izgubi komitente, ki iščejo kredita, ako jim zniža obrestno mero, kakor bi se morala bati, da zgubi svoje vložnike, ako bi znižala obrestno mero na vloge. Če banka nima potrebnih sredstev, ji nikdo ne brani, odkloniti prošenj za kredit, katerim no more ugoditi. Njene vloge pa se zaradi tega ne bodo povišale, ako zahteva od svojih dolžnikov pretirane obresti. Ravno nasj>rotno. Če bode občinstvo pri bankah in drugih denarnih zavodih dobivalo kredit po primernih cenah, zasebni izposojevalci denarja ne bodo našli več priložnosti, posojevati svoj denar za pretirane obresti in ga bodo nalagali v denarnih zavodih* ako bode obrestna mera za vloge količkaj primerna. Niso vložniki tisti, ki silijo banke, zahtevati neprimerno
obresti, ampak bunke ženejo s svojim 1 vzgledom kvišku obrestno mero tudi v zasebnem prometu. Saj je značilno, de zahtevajo danes zasebniki višjo obrestno mero vedno pod imenom bančnih obresti oziroma se sklicujejo na to, da zahtevajo banke tudi take obresti. Nasprotnega slučaja še nisem doživel.
Vprašanje bančnih obresti ni samo zasebna zadeva bančnih zavodov, ampak zadeva celega narodnega gospodarstva. Pričakovati je, da se bodo som same tega zavedale. Sestanek generalnega ravnatelja Narodne banke v Ljubljani in Zagrebu z zastopniki gospodarskih krogov 111 bank kaže vsaj na to, da začnejo tudi bančne uprave premišljevati o neznosnosti razmer pri današnjih bankah. Menim, da bi znala Narodna banka s primerno eneržijo in s primemo dobro voljo v tem oziru nmogo doseči. Zadostovalo bi, da bi ona določila gotove pogoje, katerih ne smejo prekoračiti bančni zavodi, ki želijo kredita pri Narodni banki. Bančnemu zavodu, ki bi prekoračil te pogoje nasproti svojim komitentom, bi Narodna banka odrekla vsak kredit. Da bi Narodna banka na ta način zgubila svoje komitente, tega se pri današnjem pomanjkanju gotovine pač ni bati.
Blagovni promet Trsta.
Po podatkih Trgovske in obrtniške zbornice iz Trsta, je znašal blagovni promet Trsta tekom meseca oktobra t. 1. (številke v oklepajih se nanašajo na isti čas v prošlem letu 1923.): Uvoz:	po železnici 1,295.365
(958.217) stotov, po morju 1,197.924 (2,442.724) q; izvoz: po železnici
1,346.870 (1,299.970) q, po morju 726.259 (701.379) q, skupno 2,073.129 (2,004.349) q. Železniški promet je dosegel torej skupno 2.642.235 stotov (2,258.187 q), a pomorski promet skupno 1,924.183 (2,188.886) stotov. Celokupni promet tekom meseca oktobra je znašal tedaj 4,566.418 q (4,447.083 q). Nazadovanje uvoza po morju se nanaša na dejstvo, da se je v oktobru t. 1. uvozilo le 407.152 q črnega premoga napram 694.945 q v oktobru leta 1923. Izvoz po morju je pa narastel, vkljub temu se je v tem mesecu vkrcalo le 12.000 q magnezita napram 87.000 q v oktobru leta 1923.
V	oktobru t. 1. je znatno poskočil prevoz zlasti fižola iz Jugoslavije in Madžarske ter cinkovih rud.
Ako Vzamemo promet Trsta skupno za prvih deset mesecev t. 1., tedaj najdemo, po podatkih tržaške trg. zbornice, da je znašal uvoz: po železnici 10,622.798 (6,961.449) q, po morju 15,794.181	(10,508.437) q,
skupno 26,416.979	(17,469.886) q;
izvoz: po železnici 13,235.146 q (7,919.625 q), po morju 7,968.239 q (5,356.532 q), skupno 21,203.385 q (13,276.157 q). Železniški promet je dosegel skupno 23,762.420 stotov (14,881.071 -»), a pomorski promet skupno 2: (/2.420 (15,864.969) stotov. Celokupni promet je znašal torej v prvih 10 mesecih 47,620.364 q (30,746.043 q).
Ako primerjamo letošnji promet v prvih desetih mesecih z lanskim, vidimo, da se je letošnji promet povečal za 55% inMa dosega že 94% prometa v enaki dobi leta 1913. — Železniški promet Trsta z Italijo in državami v zaledju je dosegel v prvih desetih mesecih t. 1. iedeče uspehe (številke pomenijo tisoče stotov): Italija 1924: 7.435, 1923: 5.45; Če-Sliosl, «.5ka 1924: 6.173, 1923: 1.800;
Avstrija 1924:	5.416,	1923:	3.387;
Jugoslavija 1924: 2.798, 1923: 3.024; Madžarska 1924:	993,	1923:	754;
Nemčija 1924: 568, 1923: 255; Švica
1924	: 252, 1923 : 75.
V	odstotkih je najbolj napredoval blagovni promet s Švico in sicer za 238 %, po dejanski količini pa s Češkoslovaško, in sicer za nad 4 milijone stotov. Tudi z Italijo in Avstrijo ie promet znatno napredoval. Nazadoval pa je promet z Jugoslavijo in to za 7.50%. (Ne smemo pa pri tem pozabiti, da se nanaša to samo na promet Trsta z Jugoslavijo in ne Italije z Jugoslavijo.) Da se je pa promet s Trstom zmanišal, je posledica rešitve reškega vprašanja in pričakovati je, da se bo ta promet še zmanjšal sorazmerno s tem, kakor se uredijo naše luke in naša tarifna vprašanja. Že sedaj je sušaška luka odvzela Trstu velik del našega lesnega izvoza, s časom bo pa ta popolnoma prešel na Sušak in Reko. Ni čuda, da se Italijani, ki dobro predvidevajo posledice reške »osvoboditve., na beneški konferenci na vse kriplje trudijo, kako bi paralizirali te posledice in pripomogli reški luki do življenjal
Razširitev delokroga poslovalnic Okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
(Predlog g. J. Zadravca, sprejet na plenarni seji Trgovske in obrtniške zbornice.)
Naloge, ki jih danes vršijo poslovalnice Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, so zelo skromne. Razen golega posredovanja med zavarovanci in Okrožnim uradom ne vršijo poslovalnice nobenih ali skoro nobenih bistvenih funkcij socijalnega zavarovanja. Zato najdemo pri sedanji organizaciji socijalnega zavarovanja * ene strani, da imajo poslovalnice minimalen delokrog, 7. druge strani pa vidimo, da je Okrožni urad preobremenjen celo z agendami lokalnega značaja, ki jemljejo temu uradu potrebno prožnost in težko ovirajo njegovo poslovanje. Tudi je to vzrok, da se zbog pomanjkanja osjega stika zavarovancev z nosilci zavarovanja, ki je osobito pri bolniškem zavarovanju neobhodno potreben, množijo pritožbe proti poslovanju Okrožnega urada in da zbog tega tudi interesi lokalnih faktorjev na uspešnem razvoju soci-jalnega zavarovanja samega čim dalje bolj ginevajo.
Da se z ene strani Okrožni urad razbremeni in da se njegovo poslo-v.mje poenostavi in posneši. 7 ; strani, da so naveže čim tesnejše stike med vsemi, pri zavarovanju prizadetimi interesenti in nosilci zavarovanja samega, ie neobhodno potrebno, da se delokrog poslovalnic razširi in da se jim predajo vse funkcije lokalne službe, ki jih danes vrši Okrožni urad.
Predvsem naj bi vršile poslovalnice celokupno prijavno in odjavno službo, uvrstitev zavarovancev v mezdne razrede, predpisovale naj bi prispevke, vršile izplačevanje podnor in dajatev, nosile celotno skrb za zdravljenje članov, kontrolo bolnikov in rentnikov ter vodile točno evidenco vseh zavarovancev. Ker prisoja že sedanji zakori poslovalnicam vse te funKcije, je neobhodno potrebno, da se ta zakonita določila praktično tudi izvedeio.
Da more bolniško zavarovanje v polni meri usfrezati svojemu namenu, mora biti njegova organizacija taka,
tla je ob potrebi vedno na razpolago; tudi sedanje občevanje centrale z interesenti pletle prijav, odjav, evidence itd. je zelo nepraktično in neokretno ter povzroča mnogo nepotrebnega dopisovanja. Tem nedostatkom bi se dalo v praksi z dodelitvijo gorlnave-denih funkcij poslovalnicam odpomo-či. Tudi ne bi bila ta reforma združena z nikakimi denarnimi stroški, ker razpolagajo poslovalnice že danes z zadostnim uradniškim osobjem, ki bi te nove, njim že v zmislu zakona pripadajoče posle mogle brez vsakih novih moči pri že sedaj obstoječem Staležu uspešno izvrševati. Ni treba pri tem posebej poudarjati, v koliko se s tem razbremeni Okrožni urad, pospeši njegovo poslovanje in koliko se bo s tem povzdignila važnost poslovalnic.
Iz predsedstvenega poročila
LJUBLJANSKI VELESEJEM IN RAZSTAVNE PRIREDITVE.
Četrti ljubljanski velesejem je dosegel kljub vladajoči kupčijski stagnaciji po moralni, kakor tudi po materi-jplni strani najboljše rezultate, tako, da je njegova prireditev tudi za prihodnje leto že vnaprej zasigurana. Udeležilo se ga je 728 razstavljalcev, med njimi 148 inozemcev. Notranji uspeh letošnjega velesejma pa kaže znatno večje število kupcev, ki je doseglo 17.304 napram lanskemu letu,, ko je znašalo samo 12.455.
Poleg tega se je vršila obrtna razstava v Mariboru. Dalje konjerejske in več sadjarskih razstav na kupčijski podlagi, ki so prav dobro uspele. Važnega pomena je osnovanje stalne izložbe industrijskih vzorcev iz Slovenije v Skoplju, ki obeta postati važna institucija za pospeševanje našega eksporta in stikov z južno Srbijo, ki jo po pravici nazivamo deželo bodočnosti. Za prihodnje leto se poleg tega pripravlja vajeniška razstava obrtnih zadrug in obrtna izložba na trgovski podlagi.
OBRTNI RED IN STROKOVNO ŠOLSTVO.
Obširno anketo je izvedla zbornica po strokovnih organizacijah glede načelnih vprašanj za načrt novega obrtnega reda za celo državo. Nabrano obsežno gradivo, o katerem ste razpravljali včeraj, obsega tudi mnogo nasprotujočih si predlogov. Zbornični interes je, da se na podlagi^ povojnih izkušenj v novem obrtnem’ redu odpravijo nedostutki, ki so se pokazali po vojni in da se v novem obrtnem redu varuje predvsem interes strokovne usposobljenosti.
LI STE K.
Skoplje.
(Konec.)
Konsum v Makedoniji je velik, vendar je pa pri njem računati na tamošnje ori-jentaLsko obeležje, če se hoče naša industrija uvesti, se mora produkcija preori-jentirati na tamošnje razmere in ne obratno, konsum na naše. Inozemstvo to dobro pojmuje in vsled tega so zaznamovati že tradicijonelno dobri posli z Ori-jentom. Vrste blaga, barva, izdelava, špecijalen tip, embalaža, zavitki, etiketa, VBe to je drugače kot pri nas in temu se mora prilagoditi industrija, kar ji ne bo težko, če bomo imeli tam svojo flli-jalo, interesantno je, da neka beograjska tvorni ca čistila za Čevlje pošilja svoje izdelke v pločevinastih škatljicah z nemško etiketo, kar se kupuje. Odjem je v prvi vrsti velik za splošno trošljivo blago, manjši za luksusno razven event čevlji in orijeutalska galanterija za harem-eke dame. Pripominjam, da je v Južni Srbiji velika potreba po blagu, ki se pri nas sploh še ne producira, ki pa bi se zamoglo z malenkostnimi spremembami v obratu in bi nekatere naše tvomice bile bolje zaposlene. Naj navedem samo nekaj primerov: priprosto prebivalstvo nosi k opankam bujno šarene nogavice iz čiste volne, katere se močno trošijo in so do-sedaj domačega ročnega izdelka ali ino-eemska importna roba, pletene jopice za žene, krajše kot pri nas, običajno z
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani si usoja zato v interesu vseh pri zavarovanju prizadetih strank, kakor tudi v interesu zdravega razvoja socijalnega zavarovanja samega staviti predlog,
da naj Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu blagovoli v smislu postoječih določil narediti, da se gori navedene funkcije in sicer prijava in odjava zavarovancev, njih uvrstitev v mezdne razrede, predpisi prispevkov, izplačevanje podpor in dajatev, skrb za zdravljenje članov, kontrola bolnikov in rentnikov in celokupna evidenca vseh zavarovancev izločijo iz delokroga Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in prenesejo v delokrog poslovalnic, ki se naj po obstoječem paritetnem načelu opremijo s sosveti.
Trgovske in obrt. zbornice.
Izenačenje obrtne zakonodaje zadeva sicer na znatne težkoče, ker se je trgovina in obrt v Srbiji razvijala ob popolnoma drugih pogojih in zakonih kakor v naših krajih, in bo treba brez-dvomno gotove prehodne dobe, pred-no se ustvari možnost popolnega izenačenja.
Nadalje je zbrala zbornica obsežen statistični materijal v obrtniških in trgovskih in strokovnih organizacijah v Sloveniji, ki omogoča pregled včlanjenih obrtnikov^ in prijavljenih pomočnikov in vajencev posameznih strok, kakor tudi vpogled v razvoj, delovanje in premoženjsko stanje obrtni hzadrug.
Zbornica je v izdatni meri gmotno podpirala obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo. V prošlem šolskem letu se je vršil pouk na 55 obrtno-nadalje-valnih, 3 gostilničarskih in 11 trgovskih nadaljevalnih šolah. Podpor je tem šolam dovolila zbornica doslej 128.200 Din. Subvencija, ki so jo prejele te šole od države, je znašala 314.539-84 Din.
V	sejah obrtnega in trgovskega odseka se je v drugem polletju obravnavalo skupno 229 obrtno-pravnih za'-dev, od tega 168 dispenznih primerov in 61 načelnih vprašanj.
S0CTJALN0 POMTKNE ZADENE.
Dne 18. oktobra t. 1. so stopile v veljavo tri važne izvršilne naredbe k zakonu o zaščiti delavcev in sicer uredbi o delovnem fesu v trgovskih in obrtnih obratih in uredba o odpiranju in zapiranju obratov. .0 osnutkih teh uredb so se vršile že lansko leto pismene in ustne ankete pri zbornici ter skupna anketa vseh interesi-ranih organizacij pri ministrstvu za
orijentalskimi vzorci v barvi in njeni sestavi, široki pleteni pasovi kot ovojke okrog ledij v špecijalnih barvah, bombaževe naglavne rute s tiskanimi vzorci, katere se uporabljajo kot ovoj okrog glave zlasti pri Albancih, cin za pocinje-uje bakrene posode, špecijalne sladkarije, bisquiti, testenine, čokolada, vendar v že uvedenih etiketah, ratluk halva. Nadalje beli volneni čeki, sveče iz parafina, esenci za likerje, špecijalna steklena roba, cilindri m petrolejke, lepenke za tamošnjo obrt turških obuval, čajne mešanice z uvedeno etiketo itd.
V splošnem se trošijo vsi artikli, katere producira dosedaj naša industrija, vprašanje je samo kalkulacija in z njo zvezana konkurenca, katero vprašanje pa ne bo težko rešiti pri najnižji kalkulaciji naših producentov in zbiralno službo kosovne robe v Ljubljani, da se odpremlja vagonske pošiljke in se s tem znatno poceni transport V Bplošnem je tarifno vprašanje velike važnosti za Skoplje in zasluži špecijalne proučave. Za Solun odpadejo železniški tarifi, ker nam je tu na razpolago pomorski transport z znatno nižjimi tarifi.
V kratkem času mojega bivanja v Skoplju sem opazil sledečo robo, ki se prodaja: bandaže, barve, bicikli, cink, čevlji (navadni in luksuzni, škornji, gamaše), čokolada, elektrotehnični materijal (zlasti za nizko napetost, žepne svetil jke in baterije), glasbeni inštrumenti (špecijelno turška godba), gumijevi izdelki, kemični izdelki (v splošnem za db
soeijalno politiko v Beogradu, na kateri je zbornica predložila svoje zahteve. Ministrstvo je v glavnem ugodilo zahtevam interesentov in uredilo delovni čas v zmislu predloženih osnutkov. Le pri uredbi o delovnem fesu v trgovinah je proti predlogom zbornice in dosedanji praksi ministrstva samega osvojilo glede pojma živ-ljenskih potrebščin registrirano interpretacijo, ki ima v praksi za posledico, da se je prav za špecerijske, kolo-nijalne in delikatesne obrate, glede katerih je zahteva po 10 urnem delavniku, najlmlj upravičena, skrčil delovni čas na 9 ur.
Zbornični predlog, da se s posebno uredbo definitivno reši vprašanje praznikov' z bog raznoličnosti posameznih veroizpovednih določb, ni rešen. Zbornica bo tako glede tega, kakor tudi glede nedeljskega počitka v podeželskih obrtih, glede delovnega časa za nekatere obrtniške stroke, kakor tudi glede kompetence in drugih vprašanj, v kolikor se našim predlogom še ni ugodilo, nadaljevala svoje akcije.
Nadalje je zbornica pri ministrstvu za socijalno politiko urgirala rešitev svoje vloge glede reorganizacije urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, po kateri naj bi se poslovanje pri tem uradu poenostavilo in omogočilo znižanje režijskih stroškov in zavarovalnih prispevkov.
Zbornica je naslovila na ministrstvo za socijalno politiko in Središnji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu vloge s predlogom, da se Iz razlogov' zdravega finančnega gospodarstva pri socijalno-zavarovalnih zavodih, pa tudi v interesu razvoja socijalnega zavarovanja samega, čim prej izda pravilnik o denarnem gospodarstvu pri Središnjem uradu, kakor tudi pri okrožnih uradih za zavarovanje delavcev.
Zbornica je predlagala, da naj se določi v pravilniku, da se imajo iz razpoložljivih kapitolov dajati poceni krediti industriji in obrtništvu. Na to vlogo je Središnji urad izjavil zbornici, da ravnateljstvo urada dobro uvideva potrebo, da bi koncentracija gotovine v današnjih fesih gospodarske novčne krize ogrožala ravnovesje denarnih zavodov posameznih pokrajin, ker bi ti denarni zavodi plasirane kapitale morali odtegniti svojim dolžnikom, ki so po veliki večini poslo-davci: industrijski, veletrgovci, trgovci in mali obrtniki — torej osebe, katere s svojimi prispevki nosijo pretežni del bremen delavskoga zavarovanja. Zata je ravnateljstvo Sredlš-njega urada sklenilo, da se mera razpoložljiva gotovina vlagati v novčne zavode prvega reda v dotični pokra-
rektno uporabo konsumu, vendar gnojila ne), klobuki, slamniki, kovinska industrija (zlasti kar spada v gradbeni materijal, kot okovi, armature, kljuke, orodje, pločevina, žeblji, vijaki, žica), razna posoda, noži, žlice, vilice, tehtnice, rinčice, verige, lesna industrija (zlasti za gradbe), oglje, vozovi (špecijalnl), zobotrebci, opeka (izplača se samo strešna), kanditi, papir, lepenke, peči, perilo, plu-ta, steklo, tekstilna roba (špecijalna za turško damsko in moško nošo), usnje, vrvi itd. Razvidno je, da se troši popriliki vse, vendar igrajo važno ulogo cene, da smo zmožni konkurence. Povdarjam ponovno, da je potrebna najnižja kalkulacija, da se uvedemo, ker nam vse simpatije do Slovencev ne pomagajo v reelnih trgovskih poslih.
Razvidel sem, da je vsled velike konservativnosti tamošnjih trgovskih krogov absolutna potreba sodelovanja z domačimi tako iz informativnega stališča kot še bolj glede prodajne organizacije. Če smo z njimi v zvezi, odpade dolgotrajna doba vpeljave in s to zvezana pasivnost podjetja, ker so tamošnji trgovci, naši bodoči sodelavci, že vpeljali dolge decenije. Absolutna potreba je tudi, če sprovedemo naš načrt, da pri prodajni organizaciji prevzamemo kontrolo in nekako garancijo za pravočasno odpošiljanje naročene robe in pravilne izvršitve naročila. (Tozadevne pritožbe iz diferenc
dosedanjih kupčij.)
Trgovci v Južni Srbiji so po večini solidni, vendar kot je v trgovini že, se tudi
jrni, kjer je plačana. Obenem je določilo, katere novčne zavode jo v zmislu statuta smatrati za prvovrstne.
Tako ostaja razpoložljiva gotovina za uporabo delodajalcem one {»krajine, ki so to gotovino tudi pretežno plačali. Ugoditi predlogu, da bi se iz teh vsot dajali direktni krediti industriji in obrtništvu, pa je po izjavi urada nemogoče, ker ni za to dana zakonska podlaga, razen, tega bi tudi novčni zavodi no mogli nuditi zadostno garancije, da se bodo od teh pri njih naloženih kapitalov dajali po> nižji obrestni meri krediti industrijal-cem, trgovcem in obrtnikom, ki. so člani Središajega urada.
TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS, ANGLEŠKI PREMOG, ŠLEZiJSKB BRIKETE dobavlja
mILIRIJAw, lijuDljana
KRALJA PETRA TRG 8, Tele!. 220, J*" Plačilo tudi na obroke!
Trgovina.
Naslov dvornega dobavitelja. Gosp. Anton Verbič, trgovec s špecerijo in delikate^mi v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 2, jo dobil naslov dvornega dobavitelja. l\ lepemu, najvišjemu priznanju iskreno čestitamo!
Prepoved uvaža lesa r Švico. Ker so v zadnjem času razni časopisi objavili netočne in protislovne vesti o prepovedi uvoza lesa v Švico, je ihioar.ski konzulat v Zagrebu sporočil naši Trg. in obrtniški zbornici, da je Zvezni gospodarski oddelek v Bernu dne 17. oktobra t. 1. odredil, da je do nadaljnjega prepovedan prost uvoz igličastega drevja, sirovega, stavbnega in za drugo uporabo iz postavke 230 švicarske uvozne tarife, nuKltem ko je uvoz drugih vrst dovoljen. Za uvoz igličastega drevja omenjene, vrste je potrebno dovoljenje sekcije za uvoz. in izvoz gospodarskega oddelka v Bernu.
Indeksna številka za veletrgovino n« Angleškem se je tekom meseca novembra t. I. znižala od 89% na 80% preko stanja v letu 1914.
Uro« v Turčije. Od 1. decembra t. I. se mora vsem uvoznim pošiljkam v Turčijo priklopiti izvorno izpričevalo.
Industrija.
Odgoarter zborovanja Ceuirale indu-fttrijsKjii korporacij. Zborovanje Centrale industrijskih korporacij,’ bi se je imelo vršiti dne 23. t. m., se je preložilo, kakor pišejo beograjski listi, na januar.
Karto! pivovarnarjev. Kakor smo že poročali, slovenske pivovarne do sedaj Se uiso pristopile h kartelu pivovarniške industrije, katerega so ustanovili hrvatski in bosanski pivovarnarji. Kar-
tu najdejb izjeme. Ce se sprovede prodajna organizacija in prevzamemo posredovanje v trgovskih poslih in pošlje naš klijent skopljanskemu trgovcu robo na kredit in končno ne sprejme denarja, vrže to vsaj moralno slabo luč na naše podjetje, četudi ne prevzamemo nikakih materijelnih garancij. Razmišljal sem, kako najti izhod iz te zagate in zasigura-tl našemu prodajalcu njegove novce za prodano robo.
Možnost nam je dana, najbolje informirati naše tukajšnje pridobitne kroge o tamošnjih ekonomskih prilikah. Važne so tudi informacije glede špecijalnih artiklov, ki se tam trošijo v svrho delne organizacije naše industrijo. Naloga naša pa jo informirati tudi Makedonijo o nagih prilikah in vsled tega je potrebno, da pošljemo enega Slovenca kot sodelavca
v	Skoplje in ki zamore zaključevati tudi trgovske posle.
Roba se prodaja v Južni Srbiji deloma proti takojšnjemu plačila, deloma na en-do trimesečni kredit z eventualno menično garancijo.
Možnost je dana našemu producentu, da te menice eskontira eventuelno preskrbi eskontiranje tudi filijala.
Lokal. Za našo filijalo v Skoplju je treba strehe, ker je drugače poslovanje izključeno, iskal sem dalj čas primerni lokal, vendar brez uspeha, končno se mi je nudil provizorni lokal v centrumu mesta v izmeri od 64 m* prostora. Kot rečeno, bi bil ta lokal samo provizoričen, ker se nam bo posrečilo dobiti meseca,
tel je zaradi tega začel prodajati pivo v | Slovenijo po nižji ceni, nego »o ga pro- ' dajale domače pivovarne, da jih 9 tem prisili, da se pridružijo kartelu.
Razstava za industrijo kož v Milanu. Dne 22. januarja 1923 le otvori v Milanu prva razstava za industrijo kož. Razstava bo imela posebne sekcije, kakor: kože za vse stroke industrije, kože za vse vrste čevljev in za drugo obutev, kože za potniške torbe, za predmete za potovanje, zu sedlarje in za vse vrste pasov; kože za stroje in orodje za industrijo itd. Istočasno se bo vršil: Kongres trgovcev s surovo in predelano kožo, Narouni kongres industrijaleev obutvi in Narodni kongres prodajalcev obutvi.
Mezdno gibanje v tekstilni stroki na Češkoslovaškem. Tekstilni delavci v Reichenburgu so dne 10. t. m. pričeli gibanje za zvišanje mezd.
Denarstvo.
Olajšavo pri nabavi valut za osebne
potrebo. Do sedaj so smele privatne osebe za svoje osebne potrebe nakupiti mesečno za 500 Din tujih valutnih sredstev. Sedaj je ministrstvo financ odložilo, da smejo pooblaščene banke in menjalnice prodajati našim državljanom, a tudi tujini državljanom, ki bivajo stalno v naši državi, inozemska plačilna sredstva za njih osebne potrebe do najvišjega iznosa 1000 Din in to enkrat mesečno, orez posebnega i«iobrenja generalnega inšpektorata ministrstva financ.
Uradni, kurzi za mesee januar 1923. Z« mesec januar 1925 je ministrstvo financ za plačevanje Udi s po zakonu ,o taksah in za ugotovitev sodne pristojnosti v primerih, v katerih je vrednost naznačena v tuji valuti, določilo nastop-
Že uradne kurze:	1	napoleondor;	265
»in; 1 turška lira: 300 Din; 1 angleški funt: 315 Din; 1 dolar: 67 Din; 1 zlata nemška marka: 16 Din; 1 poljski zlot: 13.50 Din; 100 francoskih frankov: 360 Din; 100 švic. frankov: 1298 Din; 100 ital. lir: 286 Din; 100 belg. frankov: 332 Din; 100 nol. forintov: 2706 Din; 100 žehoslov. kron: 202 Din;. 100 rumunskih lejev: 34 Din; 100 bolgarskih levov: 49 Din; 100 danskih kron: 1190 Din; 100 švedskih kron: 1810 Din; 100 norveških kron: 1018 Din; 100 p.ezet:	932	Din;
100 drahem: 120 Din; 1 milijon avstr, kron: 942 Din; 1 milijon ogrskih kron: 910 Din. Po tem kurzu se plačujejo tudi. pristaniške takse.
Ali se bo v Arstriji obrestna mera znižala? Predsednik avstrijske Narodne banke dr. Reisch, ki se je pretečeni teden vruil s potovanja v London in Pariz, je te dni poročal upravnemu svetu o uspehu svojega potovanja in o pogajanjih z merodajnimi osebnostmi angleške in francoske banke. Kaker je poriv &1, se mu je posrečilo razjasniti marsi-
katero nesoglasje, ki je kvarno vplivalo na poslovne razmere avstrijske Narodne banke, vendar je pa takojšnje znižanje obrestne mere, katero se je v Avstriji splošno pričakovalo, skoraj izključeno. Pred potokom tega leta se obrestna mera kljub temu, da se položaj banke od tedna do tedna izboljšava, ne bo izpre-menila. V inozemstvu se poudarja, da povzročajo izdaten porast kovinske podloge v glavnem podojila na devize in valute. V trenutku, ko bi lastniki deviz in valut vsled izpremembe obrestne mere dvignili svoje vrednote, bi se brez dvoma kovinska podloga zopet izdatno znižala.
Šiling v Avstriji. Avstrijska vlada je dne 17. t. m. predložila narodni skupščini zakon o uvedbi Šilingove veljave, s katero se bo sedanja avstrijska valutna enota (avstrijska krona) povišala na
10.000	K, to je na en šiling.
Češkoslovaška bo ostala pri sedanji valutni enoti (češki kroni). Češkoslovaška ima že nad dve leti dobro in precej stalno valuto. Vendar do danes še ni ustanovila emisijske banke in tudi ni še uv edla zlate veljave, da si so za to marsikateri pogoji že dani. Valutno politiko vodi bančni urad finančnega ministrstva, čiger predstojnik, višji ravnatelj Novak je priobčil v «Narod. Listyh« zelo zanimiv članek o pogojih za uvedbo zlate veljave. V tem članku izvaja med drugim: Ako bi hotela vlada že sedaj ustanoviti emisijsko banko, bi morala preje popolniti zakon o emisijski banki iz leti 1920. Nova emisijska banka bi prevzela posle bančnega urada, ne da bi »e sedanja valutna enota, češka krona, v kateremkoli oziru kaj izpremenila. V nadaljnih izvajanjih izjavlja g. Novak, da na Češkoslovaškem ni potrebno iz-preminjati, odnosno pretvarjati krone
na višjo valutno enoto. Češkoslovaška krona je sicer danes vredna le eno sed- I mino svoječasne zlate krone, a če izba- j jajo s svojimi valutnimi enotami Francija, Belgija in Italija, k enotami, ki so le poldrugokrat do dvakrat več vredne, tudi Češkoslovaška nima ni kak ega povoda za izpremembo svoje valutne enote. Vlada in bančni urad se že nad dve leti trudita za ustaljenje valute. Ustaljena krona tvori podlago za proračun države in samoupravnih korporacij ter podlago za kalkulacijo industrije in trgovine. Gospodarsko življenje se polagoma, a trajno izboljšava. Zato ni nobenega povoda, da bi se kakorkoli izkušalo izpreminjati sedanji položaj in iznova mešalo lastninske in plačilne razmere. Iz istega vzroka tudi valorizacija bilanc naših delniških družb na zlato valuto niti iz daleka ni tako nujna, nego v državah s popolnoma devalvirano valuto. Vprašanje valorizacije se bo po vsej priliki rešilo v zvezi z reformo neposrednih davkov.
Carina.
Carinski prejemki v mesecu oktobru t. I. V mesecu oktobru t. 1. so carinarnice pobrale 169 milj. Din carine. Prejemki se razdele nastopno:	carina
30,210.711 Din, monopolake takse 16,854.087 Din, žigovine (zlato in srebro ter igralne karte) 151.750 Din, državna trošarina 8,038.206 Din, luksuzni davek
1,334.960 Din, davčne varščine 496.388 Din, eporedne takse (ležarina, no še vina itd.) 360.021 Din, kazni 36.271 Din, razni dohodki 395.687 Din, ažijo na zlato ItO,822.352 Din. — Carinski prejemki od 1. aprila do 31. oktobra 1924, to je v prvih sedmih mesecih tekočega proračunskega leta, so znašali 1.00-1,764.124 dinarjev.
Zlatorog
terpentinovo
milo,
najbollfl domaJJ Intetek, m mm manjkati » n obrni trgovini I Vsaka goipotftnia, katar« |« prat« ankrat t tam mflom, na bo »al topita drugega milal
aprila leta 1925 lep, krasen lokal v cen-trumu mesta z električno razsvetljavo, izložbenimi okni, opremljen z vitrinami in pulti, v izmeri od 170 me z lepo fasado in je zvezan s suhim magacinom v kleti pod lokalom, v izmeri od 150 m0. Ta lokal ima sedaj neka tvrdka za po-, hištvo z beograjskim in zagrebškim kapitalom, ki se nahaja v prisilni poravna-
vi	in opusti lokal vsled odpovedi hišnega lastnika z incl. marcem 1925. Da dobimo lokal šele meseca aprila, ni nikaka izguba, ker sta v Južni Srbiji dve glavni prodajalni sezijl, spomladanska in jesenska. Jesensko smo že zamudili, za spomladansko pa moramo izvršiti vsa predpriprav© v provizoričnem lokalu z. »izko najemnino.
Pozabil sem še pripomniti, da po mojih tamošnjih poizvedovanjih Skoplje samo na lesu troši okrog 1000 vagonov letno, naroča se pa danes, čeprav slabše kvalitete (jelka) iz Srbije, ker bo se nekateri trgovci z boljšo kvaliteto (smreka) ir Slovenije izkazali nesolidnim.
Moralna podpora tamošnjih trgovskih organizacij nam je zasigurana samo toliko časa, dokler ne delamo konkurence tamošnji trgovini, to se pravi, da »e prodaja samo večjim tvrdkam.
Za to akcijo stvorimo vez, katero je našemu producentu ali makedonskemu trgovcu nemogoče ustvariti in je torej dana potreba.
Velike važnosti za odjem naše industrije je tudi Solun in sem že dobil potrebne zveze.
Promet
Železniška konlorenca v GjcTgjoliji. Te dni se vrši v Gjevgjeliji konferenca vseh železniških direkcij in generalne direkcije državnih železnic o ureditvi komercijelne službe in reklamacijskih poslov. Konferenci, ki se Im vi s tako važno panogo naše železniške službe, želimo obilo uspeha, ker je zadnji čas, da se komercijelno službo, še bolj pa reklamacijsko poslovanje preuredi na način, ki bo ustrezal interesom gospodarskih krogov. Predvsem je potrebno, da se pospeši transport tovorov in reklamacije hitrejše rešuje, da ne bodo oškodovanci dobivali povračila iz naslova reklamacij po dolgi, večkrat celo leto trajajoči dobi.
Za 30 % popust pri izvozu lesa iz Slovenijo v Italijo. Na zadnji plenarni seji Trgovske in obrtniške zbornice je podpredsednik g. Ivan Ogrin z ozirom na to, da so bili dodeljeni našim tvrdkam znalni skladiščni prostori na Delti in Brajdiči, v svrho, da bi mogli te prostore izkoristiti kupčijsko, predlagal, da se zahteva pri kraljevski vladi čimprejšnja ratifikacija in uveljavljenje konvencije
o	tranzitu preko St. Petra in Reke, kakor tudi, da se na naših železniških progah preko Karlovca prevzamejo konkurenčni tanini stavki, kakor veljajo za dovoz blaga iz Slovenije preko št. Petra na Sušak in Reko. Končno je predlagal, da se pozove ministrstvo saobračaja, da uveljavi takoj v zmislu le svoječasno izdano načelne odredb« o tarifnem popustu za isvoz lesa iz Slovenije v Italijo 30% popust potom štacljske tarife v zmi-slu predlogov zbornične spomenice.
Prevoz piva po železnicah. V tovomib vlakih se pivo pogosto pokvari, ker se prepočasi odpremlja. Da se to prepreči, ;je železniška uprava odredila, da se mora pivo vedno odpravljati s prvim tovornim ali mešanim vlakom. Vagon se mora označiti z listkom: Pivo! Hitro
odpraviti! — Listki morajo imeti obseg 14X32 cm, naleplja jih od pošiljatelj.
Iz naših organizacij.
Vabila na »Trgovski plos< v Celju, id
se vTši dne 3. januarja 1925 v vseh prostori!) Narodnega doma, je društvo razposlalo. Ker pa je dandanes nemogoče dobiti popolni seznam vseh someščanov, kakor tudi sovrstnikov z dežele, se do-tični, katere je društvo spregledalo, naprošajo, da se osebno ali pismeno javijo v društvenem tajništvu (poslopje carinarnice soba 36), da jim na ta način izročimo potrebno vabilo. Samoob-sebl je razumljivo, da imajo trgovci in trgovski nameščenci dostop tudi brez vabila in naj dotičnim ta notica služi obenem kot vabilo. — Načelstva
Razno.
Izjava ministra financ o nori carinski tarifi in Blairovem posojilu. V razgovoru s sotrudnikom j Pri vrednega pregleda« je minister financ g. dr. Stojadinovič glede nove carinske tarife izjavil, da bi ne bilo treba, po njegovem mnenju, uvesti nove carinske tarife prej nego se istočasno ne uveljavijo trgovinske pogodbe z Italijo, Avstrijo in Češkoslovaško, kot državami, s katerimi smo v naj-jačjih gospodarskih odnošajih. Za prehodno dobo, dokler se ne uvede nova »plodna carinska tarifa, bo ostal carinski ažijo neizpremenjen. Danes znaša ažljo 11 papirnatih dinarjev za 1 zlat dinar in pri tem bo tudi ostalo. Ako se vzame v obzir, da je danes 1 zlat dinar vreden samo 13 papirnatih dinarjev, tedaj smemo pač trditi, da razlika med 11: 13 ni tako velika, da bi se moglo očitati vladi, da >da ne vodi zadostno računa o zaščiti domače industrije, v kolikor se to tiče carinskega ažija«. — Z ozirom na Blairovo posojilo je dr. Stojadinovič izjavil: Današnja vlada ne re-
flektira na preostanek v iznosu 2 milijonov dolarjev. Razlog, k bog česa ne misli viada uporabiti celokupno vsoto S milijonov dolarjev, za kolikor se gladi sklenjena postavka, leži v tem, ker je neizkoriščen preostanek v iznosu 2 milijonov dolarjev v blagu nepotreben in zato ne misli vlada niti, da bi vzela za 2 milijona blaga iz Amerike in zato ne samo, da te vsote ne bo uporabila, ampak bo celo 31. marca izplačala prini-ljene 3 milijone dolarjev. To bo zelo lahko, ker dobljeni trije milijoni niso sploh še niti izdani bili, ampak se nahajajo še danes celotno v Narodni banki. Glede tega, kaj je Blairova skupina pod vzela z ozirom na pridobljeno pravico opcije do 31. marca za nadaljno emisijo posojila v inzosu 100 milijonov dolarjev, nima dr. Stojadinovid nobenega poročila. Verjetno je, da je skupina tozadevno kaj storila, kajti razmere so danes tudi v Ameriki boljše, atmosfera za sklenitev inozemske-g« posojila mnogo ugodnejša nego prej.
Uvedba zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. Po določilih zakona o zavarovanju delavcev se ima najkasneje s 1. julijem 1925 uvesti zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, ki bo naložilo naši Industriji, obrti in trgovini poleg že obstoječih, jedva znosljivih soci-jalnlh bremen nove velike dajatve. Brer. ozira na to, da bi moglo tudi še tako neznatno povišanje dosedanjih socijalnlh bremen resno ogrožati celokupno našo podjetnost in produkcijo, bi bilo tudi ie samo izvajanje novega zavarovanja v tehničnem oziru skoro neizvedljivo. Celokupna naša pridobitnost se že izza uvedbe novega zakona o zavarovanju trudi, da bi težkoče v organizaciji tega zavarovanja odstranila, da bi poslovanje nosilcev zavarovanja poenostavila In pocenila ter spravila vsaj deloma v sklad z zahtevami, ki jih narekujejo sedanja gospodarska struktura in socijalne razmere naše države. Uvedba novega zavarovanja bi te, že dosedaj v organiza-d ji socljalnega zavarovanja obstoječe težkoče samo še povečala in zato je na zadnji plenarni seji Trgovske in obrtniške zbornice g. E. Franchetti predlagal, naj zbornica pod vzame vse potrebne korake, da se ne pristopi k zavarovanju zn onemoglost, starost in smrt, dotlej, dokler ne zahtevam, ki jih je stavila zbornica glede poenostavitve in pocenitve bolniškega in nezgodnega zavarovanja ne ugodi v polni meri, ker bi sicer to moglo imeti nedogledne posledice za naše gospodarstvo in bi obenem tudi ogrožalo celokupno že obstoječo stavbo socljalnega zavarovanja.
Reporaeij&ka konferenca. Naša vlada je dobila obvestilo, da se dne 6. januarja sestanejo finančni ministri vseh zavezniških držav h konferenci, na kateri bodo razpravljali in določili kvote reparacij, ki odpadejo na vsako posamesno državo.
Društvo za zaščito upnikov za Slovenijo. Dne 17. t. m. se je vršilo v aboro-valnici Zveze trgovskih gremljev posvetovanje v svrho ustanovitve društva za zaščito upnikov za Slovenijo. Posvetovanja so se udeležili zastopniki pridobitnih krogov, stanovskih korporacij in odlični trgovci ih industrijalci. Na posvetovanju je prišlo do sporazuma, da naj se ustanovi za Slovenijo samostojno dru-štvo, ai bo neodvisno od onega v Zagrebu. Izvolil se je tudi pripravljalni odlx>r, ki naj sestavi pravila. Pripravljalnemu odboru načelj ujeta gg. Fr. Zebal kot predsednik in Fr. Stupica kot podpredsednik- Za podrobne informacije se je obrniti na tajništvo ljubljanskega gremija trgovcev, palača Kreditne banke, telefon št 927.
Pogajanja o balkanski zvezi. Milanski sCorriere della Sera« poroča iz Beograda, da se je zunanji minister dr. Ninčič v Parizu posvetoval z Venizelosom o sklenitvi jugoslovensko - grške prijateljske pogodbe in o ustanovitvi Zveze balkanskih držav, Uspeh prihodnjih pogajanj med balkanskimi državami je zaai-guran. Rumunska je načeloma pripravljena skleniti zvezno pogodbo z Jugoslavijo in Grško. Prihod bolgarskega ministrskega predsednika Cankova v Beograd je tudi v zvezi s tem vprašanjem.
Popasti na železnicah za sveto leto. Osrednji odbor za sveto leto v Rimu poroča, da so se začele prodajati izkaznice za popuste na železnicah že 23. t. m. Predmetne izkaznice bodo na razpolago na, vseh postajah državnih železnic.
poročila pravijo, da se ,je amorižki trg še kar naprej boljšal in da je bilo dosti večjih kupčij. Produkcija še dviga. Zadnji izkaz jeklene zveze pravi, da je naraslo število neizvršenih naročil koncem novembra za f)07.000 ton. Položaj kovinske industrije je zadovoljiv in bo ostal tak tudi še za naprej. — Evropa se nič ne spremeni; na lahna oslabitev zadnjih tednov traja dalje. Trg je ne-siguren in nervozen. Strokovno časopisje obravnava še zmeraj že omenjeni jekleni kartel. Težkoče stvoritve kartela so zlasti v političnih razmerah, brez ozira na vse drugo delo, ki ga zahteva taka mednarodna organizacija. Po vojni so se tozadevne vesti pojavile, so potem utihnile in so sedaj z veliko silo spet izbruhnile. Nekaj dobrega so pa le prinesle, za producente namreč:	cene	so
se utrdile, in sicer prav v trenutku, ko je bila vsa evropska železna industrija na tem, da propade. Cene: železo v palicah, (nemško) 6/2 funtov, belgijsko 5/18/2, surova pločevina pod 7, srednja 7/5, fina 8. — Augleški trg je bil miren, povpraševanje je malo ponehalo, a pravijo, da samo začasno in da bo po praznikih spet bolje. Eksportna trgovina ni posebno velika, a se tudi tu tolažijo s prihodnostjo. — IN'a francoskem trg« se poznajo še zmeraj pogajanja z Nemčijo in negotova bodočnost francoskega gospodarstva in francoskih financ. Povpraševali so posebno po surovem železu, cena 800 do 310 franc, frankov. Železo v palicah 52—54, surova pločevina 70—76, srednja 87—97 za 100 kg, fina 105—115. Eksportna trgovina bilje-ži zelo dobre zaključke z Anglijo in Italijo. Cene nekoliko nižje kakor v zadnjem tednu. Produkcija v oktobru 660 tisoč ton surovega železa in 609.000 ton jekla. Število delujočih plavžev 1. dec. 135. — Belgijski trg je francoskemu na las podoben in ni ničesar treba pripomniti. — Nemški trg tak kakor prej. Cene iste, a naročila gredo nazaj Vseeno pa pravijo, da imajo obrati dosti dela. Ce-
Gospodarski položaj Nemčije v mesecu novembru t. I. Položaj nemške industrije se počasi izboljšuje. Poleg premogovnikov je tudi železna industrija bila v položajii prodati večjo količino svojih produktov, ‘nego v prejšnjih mesecih. Ostala industrija je nekoliko bolje zaposlena, dasi kažejo cene tendenco dviganja. Tudi na borzi, se kurzi neznatno dvigujejo. V nekaterih obratih se je pojavilo mezdno gibanje. Davčni vijak je sicer nekoliko popustil, a se vendar se vedno težko občuteva. Posebno občuten je obrtni davek in prometni davek, ki izdatno ovira izvoz. Prometne razmere se vidno izboljšujejo, odkar je prevzela obratovanje železnic zopet družba državnih železnic. Trgovska bilanca je bila v mesecu oktobru t. 1. za 244 milj. mark pasivna. Gospodarski položaj se je torej v bistvu izboljšal le toliko, kolikor je na raste I domači kou-zum.
lasoljevanje ise Slovenije v mesecu oktobru ♦. 1. V mesecu oktobru t. 1. se. je izselilo iz Slovenije 30 oseb (22 moških in 8 žensk) in sicer 20 v Zedinjene države ameriške, -5 v Argentinijo in 5 v druge države ameriške. Od izseljencev je bilo 26 Slovencev, 3 Nemci in 1 ,Oger.
ne: železo v palica!) 120 zlatih mark, surova pločevina 135—140, srednja 160, fina 190. — Češki trg se ni spremenil. Vse pričakuje, kaj bo z železnini evropskim kartelom. Da so prepričani o uresničenju, nam kažejo zvišani kurzi železnih akcij. Nekaj še prav gotovo pripravlja, zato povsod nervoznost in' rezerviranost.
Tržne cene v Mariboru (dne 15. decembra). Govedina: 1 kg l. 25—27.50, do 30, II. 24—25, pljuč--20—25. Svinjina: t kg prašičjega mesa 20—40, sala 30 do
11. 23—24, III. 20—21.50, vampov 10 do
12, pljuč 8—12. Teletina: 1 kg I. 27.50 39, pljuč 10—12, jeter 18—20, slanine sveže ‘25—40, papricirane 36—42, prekajene 36—42.50, masti 30—40, prekajenega mesa 37—55. Drobnica: 1 kg ko-štrunovega mesa 20 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 50, debrecinskih 32.50—42, brunšviških 27—30, pariških 33—35, hrenovk 38, kranjskih 45—50, 1 komad prekajenih 6—9 Din. Perutnina: piščanec majhen 17.50—35, večji 35—45, kokoš 40—70, raca 50—65, gos 80—100, puran 75—125, zajec domač majhen 15 do 25, večji 30—50 Din. 1 liter mleka
3.50—4, smetane 14—18, 1 kg surovega masla 40—48, kuhanega 54, ementalskega sira 125, polementalskega 80, trapi-stovskega 30—35, grojskega 40, talsitske-ga 40, parmezana 125, 1 kos sirčka 5 do
10, eno jajce 2.25—2.75 Din.
Cene špecerijskemu blagu v Mariboru (dne 15. decembra). 1 kg kave 1. 70—80,
11. 45—60, pražene 1. 80—100, II. 50 do 75, soli 3.50—4, testenin 11—20, sladkorja v prahu 18.50, v kristalu 16, v kockah 18, pšeničnega škroba 14—25, riževega 20—30, riža 6.50—11, liter namiznega olja 25—32, 1 kg mila 8.50—10 Din.
Mlevski izdelki na trgu v Mariboru.
1	kg pšenične moke št. 0 6.75—7, št. 2 6.25—6, št. 5 5.75—6, št. 6 5—5.50, št. 7 4—4.50, prosene kaše 6.50—7, ješprenja
6.50—13, otrobov 2.50, koruzne moke 4, pšeničnega zdroba 8, ajdove moke št. 1 8, št. 2 7, 1 liter kaže 7-8 Din.
Dobava, prodaja.
Direkcija pošte in telegrafa y Ljubljani razpisuje v smislu čl. 86—98 zak. o drž. računovodstvu ofertalno licitacijo za dobavo 300 pisemskih in 300 denarnih vreč na dan 28. januarja 1925. Licitacija se vrši ob 11. uri dopoldne v sobi št. 43 v 1. nadstropju Sv. Jakoba trg 2. Pogoji so na vpogled pri ekonomnem odseku (soba št. 41) direkcije. Dražite-Iji inorajcr položiti 5% (inozemci 10%) kavcije pri pomožnem uradu direkcije pošte ln telegrafa v Ljubljani najkasneje do 10. lire na dan licitacije.
Prodaja lesa se bo vršila dne 15. januarja 1925 pri šumsko - gospodarstve-nem uradu ogulinske imovne občine v Ogulinu.
Prodaja raznega starega materiala se
bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu.
Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije:	dne 14. januarja
1925	pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave
160.000 kg koruze. — 15. januorja 1925 pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave porcelanaste namizne posode (12 garnitur) za podoficirske mize na ladjah ter glede dobave kuhinjskega orodja (12 garnitur) za kuhinje na ladjah; v pisarni drž. žrebčarne na Selu pri Ljubljani glede dobave 50.000 kg ovsa; pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave
210.000 kg ovsa.
Predmetni oglasi vz natančnejšimi podatki so v pisarni Trg. in obrt. zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
" KUPUJMO IN PODPIRAJMO "
iirrstno
Kolinsko cIRorlJo I	domači	Udelek.	■«
Položaj na žitnem tržišču. Cene so v zadnjem času poskočile, kar je v zvezi s čvrstočo na ameriških tržiščih. Inozemstvo je povišane cene dovoljevalo, radi česar se je kupčija dalje povoljno razvijala. Pšenica se v Vojvodini trguje okroglo po 415 Din in tudi do 430 Din, turščica 185—200 Din, moka »0< 630 do 650 Din ab vtovorna postaja.
Kovinski trg sredi decembra. Zadnja
Najboljši ISi
Šivalni stroj |e edino le
Petelinc-a«JCfi5
Oritzner in Adler
ao rodbino, obrt ln Industrijo
Ljubljana “"jJSfSC
Pank«vuMju brupUim. Vefklna garanciji.
Delavnica za popravila Na veliko	Telef'	n	913	Na	malo
r. as. z o. as., ki poslufe v novoprcurcjcnih prostorih i	3*r*	v	Ljubljani, Mestni trg M. G.
s ■	’y ,
j Hranilne vloge in vlogo na tekoči račun obrestuje najugodneje ter jih iaplaSuje ■ takoj brea odpovedi. Večje vlogo z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. — Posojila :	daje le proti popolni varnoBti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu.
: Daje tudi -f'*~ TRGOVSKE KREDITE "»C ter sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev,
AVTO
»e dobi v vaeh špecerijskih prodajalnah.
Pisarna: Ljubljana, Gradišče 13.
Volna in trikotaža, galanterija engros Gaspari & Faninger - Maribor
t>encin, pnevmatika olje, most, vse popravila in vožnja. Le prvovrstne blago in delo po solidnih cenah nudi tano-Avto, d. z o. 7.. v Ljubljani
# Coiombo CEVL0N TEA
iz garantirano angleške gumirane tkanine kakor tudi nekaj čisto poceni vrst plaščev izdeluje in dobavlja
Ivan ZUPANČIČ v Celju
Posluje po celi Jugoslaviji Ustanov. 1.1923. Delniška glavnica znaša 3,000.000 Din v ztatu
JUGOSLAVIJA
Edini ttltf pisalni stroj as neomejeno trpe£nostjo
C. SMITH A. BROS, MOD.	S
brea nojm»njie0o ropota, *ce» »o vsi tetojl na Krot»Ijl£n«l» leiliCUi.
Zastopstvo:
Tisk tiskarne »Merkur«, trifovsko-lndustrijske d. d.
lastnik ta Izdajatelji »Marinuc, trgovtfco-Uuhutrlftka d. d., Ljubljana. — Odgovorni nrednik V. JERAS.