Posesti	pT ad naroda
| j	, J	I ^aSfer I
"□cZj^-nr-ir^ag^nr-J	List slovenskih delavcev v Ameriki	-JL „	■
TELKFOK PI8AENX: 4687 COETULNDT.	Kntered M Becond-ClMi Matter, September 21, 1908, at the Poet Office at Mew Točk, H. Y„ wider the Aet of Congre« of Kavek 8,1871.	TBLSFON FHA1RI: 4887 COBTLAHDTt
NO. 276. — fiTEV. 276.	NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 23, ldl6. — ČETRTEK, 23. NOVEMBRA, J916.	VOLUME XXIV. m t-Mmi XXIV.
Poročilo iz Dunaja o smrti cesarja Franca Jožefa.
POROČA SE, DA JE PRED SMRTJO OBŽALOVAL, DA JE PRIŠLA SVETOVNA VOJKA. — UMRL JE POPOLNOMA MIRNO. — PRESTOLONASLEDNIK JE BIL PRI SMRTNI POSTELJL NE NA FRONTI. — DUNAJ ŽALUJE. — DVA BRATA NOVE AVSTRU- j SKE CESARICE SE BORITA V BELGIJSKI ARMADI. — LONDONSKO ČASOPISJE JE MNENJA, DA NE BO IMELA CESARJEVA SMRT NOBENIH PO-1
SLEDIC.
Dunaj, Avstrija, 22. novembra. - Cesar Franc Jožef je iiiiiri sinoči ob pet minut čez devet. Smrt je bila mirna, [ preminul je kot bi zaspal.
Z drugimi vred je bil ob smrtni postelji starega vladarja tudi prestolonaslednik Kari Franc Jožef.
Kmalu popoldne se je cesarjeva temperatura zelo j zvišala. Kljub temu, da je par ur poprej cesar še oprav-1 Ijal svoje dolžnosti, in kljub temu, da je bas nekoliko po-; prej S<4 vžil nekoliko hrane, je bilo jasno, da bo kriza v kratkem nastopila.
Ob šestih zvečer so zdravniki izgubili vse upanje, ko i je cesar čisto mirno ležal v postelji in čakal konca.
Umrl je vsled vnetja pljuč.
Smrt cesarja Franca Jožefa je bila le malokomu znana sinoči, vendar se je že govorilo, da hr. stari vladar kma lu umrl.
Časopisje je takoj, ko se je doznalo danes zjutraj za gotovo, da je nmrl. izšlo v posebnih izdajah. V člankih so i uredniki izražali svojo globoko potrtost nad veliko izgubo, ki je zadela monarhijo, in obžalovali, da cesar ni dočakal konca vojne, o kateri je večkrat govoril s svojimi intimnimi prijatelji in do zadnjega dne obžaloval, da se je; moralo kaj takega zgoditi.
Cesar Franc Jožef je umrl kot najstarejši monarh j moderne zgodovine, kot mož, katerega življenje je bilo; skozinskozi velika tragedija in ki se je končala z največjo tragedijo — svetovno vojno.
Franc Jožef je bil med svojimi narodi zelo priljub-1 I jen. V njem je bil cement, ki je držal skupaj zgradbo av-j stro-ogrske monarhije. .
Nadvojvoda Kari Frane Jožef, prestolonaslednik, je' prevzel vse državne posle danes zvečer. Skorogotovo jej tla se ne bodo ob nastopu novega vladarja vršile nobene j slavnosti, in najbrže tudi tekom vojne ne.
London, Anglija- 22. novembra. — Časopisje je prineslo svoje Članke o smrti avstrijskega cesarja Franca i Jožeta. Skoro vsi so enoglasno izrazili mnenje, da ne mo-• v? imeti ta dogodek nobenih posledic na splošen položaj, kajti Nemčija ima že Avstrijo popolnoma pod svojo oblast j o, politično in vojaško.
Časopisje mu je tudi priznalo, da je bil mož jeklene; volje, češ, da bi kak drug človek najbrže ne mogel pre ne-. sti toliko udarcev kot jih je on, bodisi v svojem privatnem življenju, bodisi v politiki.
Standard" je pisal:
— Prezgodaj je reči, da je cesar Franc Jožef zakrivi! oni veliki zločin leta 1914., ko je bila napovedana voj-i na Srbiji. On je bil ali prisiljen v to, ali je storil pa prostovoljno. Za to zdaj še ni dovolj dokazov, da bi se moglo konštatirati, toda je popolnoma jasno- da je gorje, v ka-i rovom je danes Evropa, posledica ponižnosti Avstrije, ka-; t*M*o je uživala Nemčija.
Avstrija je zdaj ]>opolnoma pod kontrolo Nemčije, za-legadelj torej ni pričakovati, da bi imela njegova smrt kak vpliv na splošen položaj, kajti, ako se ni upal star in izkušen mož zoperstaviti nemški vladi, se ji tudi mladenič j ne bo.
London, Anglija, 22. novembra. — Pričakuje se, da! bosta prišla jutri na Dunaj nemški cesar Viljem in bolgarski kralj Ferdinand, kot se poroča iz Amsterdama, kjer so dobili tozadevno poročilo.
Pariz, Francija. 22. novembra. -- Kljub temu, da ni dozdaj še prišlo nobeno uradno poročilo o smrti cesarja Franca Jožefa, je časopisje tukaj vseeno sprejelo poročilo kot resnično in se pričela ž njim že v svojih člankih naviti.
Francosko časopisje starega vladarja zelo obsoja, —! < < š da je še nekoliko prezgodaj umrl, da bi bilo dobro, da j hi dočakal konec vojne, ko bo mogoče videti vsa gorja, ki! jih je |)ovzročila vojna, katero je pričel — on.
Se bolje bi pa bilo, da bi bii umrl pred tremi leti; potem bi se ga pa svet ne spominjal kot vladarja, ki je povzročil vojno, temveč le kot navadnega vladarja, ki je skozi celo svoje življenje veliko trpel.
Rim, Italija. 22. novembra. — Novica o smrti cesarja Franca Jožefa je prišla v Vatikan ob petih zjutraj. Pa l>ež je dobil poročilo ravno, ko je hotel brati mašo. Nekoliko pozneje je imel papež dolgo posvetovanje s tajnikom, kardinalom Gaspari-jem.
Papeški nuncij na Dunaju je dobil vsa potrebna navodila in nadvojvodi Karlu Francu Jožefu je bilo izraženo sožalje.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
I
Hughes pripoznal poraz.
Je poslal predsedniku Wilsonn brzojavko. — Pravi, da je Čakal na rezultat u Calif o .-ni je.
Naslednjo brzojavk« jo včeraj zvečer poslal Ch. Evans Hnphes. propadli republikanski kandidat, zopet izvoljenemu predsedniku
1 Wilsonu:
|
"Predsednik
BELA HIŠA,
Washington, D. C.
Ker so bili rezultati volitev tako enaki, sem pričakoval u-radnih številk iz Calif orni je, in zdaj. ko je vse zaključeno, mi dovolite, da izrečem svoje čestitke nad Vašo zopetno izvolitvijo. Istotako pa želim tudi izraziti svoje najboljše želje, da bi bila administracija uspešna.
Charles E. Ilnghes.
j
Mr. Willcox, predsednik republikanskega narodnega odbora, je i sinoči uradno priznal poraz republikanske stranke.
Xeko poročilo iz WTashingtona se pa glasi, da je Mr. Hughesova brzojavka prišla v Belo hišo ob 9. uri zvečer, toda predsednik ni bil doma, temveč v gledišču, kamor so mu potem poslali brzojav-i ko. Ko jo je predsednik prebral, se je nasmejal in jo izročil Mrs. Wilson.
Tajnik Tumulti je sinoči naznanil, da bo predsednik danes izdal ! nekako izjavo.
'8-urno postavo se smatra
neustavnim.
_
Tako je namreč odločilo sodišče v Kansasu. — Odločilo bo vrhov-, no sodišče Združenih držav.
Kansas City, Kans.. 22. nov. — j Adamsonovo postavo za osemur-ni delavnik je tukaj sodnik William C. Hook od distriktnega sodišča Združenih držav spoznal ! nekonstitucionalnom. ; Vladni poooblaščem-i bodo dali priziv na vrhovno sodišče Zdr. držav, ki bo še najbrže pred pr-, vini januarjem, ko ima postava ■ stopiti v veljavo, odloČiti, ako je postava ustavna in veljavna ali j neveljavna in neustavna.
Jutri bo prišel pred isto sodišče še nek drug slučaj, kateri bo gotovo na isti način odločen, namreč, da bo postava za osemurno delo spoznana nepostavnom.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Vsled negotovega, dostavljanja poŠte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pofiiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLU-j ČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati zamorejo le sam ude. Mi jamčimo za J vsako denarno poSiljatev toliko časa, i da se izplača na določeni naslov. Isle-tako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, a katerimi smo sedaj v zvezi radi vijoe hi radi sigurnosti pri pošiljanja denarja.
Gene:
K	$	KI
10.... 1.00	120.... 15.00
15.... 2.15	130____ 16.90
20.... 2.75	140.... 1&20
25.... 3.40	150.... 19.50
I 30.... 4.05	160____ 20.80
j 35.... 4.70	170____ 22.10
| 40.... 5.35	180 ____ 23.40
j 45.... 6.00	190____ 24.70
j 50.... 6.65	200.... 26.00
! 55____ T.20	250.... 32.50
60---- 7.90	300 ____ 39.00
65____ 8.55	350____ 45.50
70.... 0.20	400.... 52.00
75---- 9.85	500____ 65.00
80.... 10.00	600____ 78.00
85.... 11.15	700.... 91.00
90.... 11.80	800.... 104.00
100.... 13.00	900____117.00
110.... 14^0	1000____129.00
Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenab in bomo tudi nakazovali po njlb. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tndi kaj manj. List dospe na zapad ponavadi par dni kasneje in med tea, ko dobi naslovnik list v roke, se pri nas cene morda Se večkrat srnuaii TYRDKA VMNE BITOT.
Jtt C II H «u	M r ¥
V '	: J*"-J i-.l-ŽLi
v |
Romunska kriza.
-
Rtunnnska armada je skoiro od j vseh strani obkoljena. — Buka-| rešt molči. — Berlin poroča o na daljnih uspehih.
_.—
London, Anjrlija. 22. novembra, i Izgleda. <la je znperstavl janje Rn-: munov na eeli zahodni fronti v ■ Valaeiji zastonj. C'esar se je bilo j bati, s«- ho najbrž zjrodilo z ar-! mado pri Orsavi.
Armada v dolini Alt se tudi u-i mika.
"Napredujemo proti Orsavi. — "pravi današnje nemško porodilo. Tukaj vlada splošno mnenje, da je polom rumunske armade blizu.
Rusko poročilo tudi pri pozna: "Pod pritiskom sovražnika, se rnmunske eete umikajo."
Rumunski vojni urad ni že par dni izdal nobenega uradnega poročila. medtem je pa nemška vlada zadnje tri dni izdala več iz-vanrednih buletinov. Ki se jrlaso sam op o sebi razumljiva ugodno za Nemce.
Vse oči v zavezniških državah 1 so danes obrnjene na generala Berthelota, ki se ga nazivi je "desne roka generala Jol*fre-ja", ki ima zdaj popolnoma v svoji oblasti vse rumunske čete. Omenjeni general je eden največjih strategi-stov. Nekateri še upajo, da bo srečno izpeljal svoje operaeije, medtem so pa drugih misli, da je vse zastonj, da je onemu delu ru-muuske vojske usoda zapečatena.
Rumunska armada je bila, ko je šla Rumunija v vojno, zelo slabo pripravljena. Vojaki so bili komai tri tedne mobilizirani in še takrat se jih je pričelo vežbali, in eez tri tedne so se že nahajali v boju, v najhujšem nemškem o-gnu. Pole«? tega pa nimajo Ru-munei skoro nič zrakoplovov, ki so v modernem vojevanju zelo velike važnosti.
Nemški vojni urad je izdal natančno poročilo jrlede padca Kra-jove. Pravi, da je mesto padlo po hudem nemškem naskoku. — Ru-munci so se nekaj časa branili, potem pa odnehali in se umaknili. Izgube niso bile posebne ne na nemški, ne na rumunski strani.
London, Anglija, 22. novembra. V Londonu, kakor tudi v drugih glavnih mestih zavezniških držav vlada velika napetost, kaj se bo zgodilo z Rumunijo. — časopisje pravi, da se morajo vsi zavedati, da ni mogoče za sigurno pričako-vati, da bo Rumunija rešena, da bosta Falkenhayn in Maekensen poražena in odgnana.
'* Daily Chronicle " Daily Mail" in "Daily News" so prinesli zelo pesimistične članke o rumunskein položaju.
Pravijo, da se je bati najhujšega. —
Iz konvencije.
Baltimore, Md., 22. novembra. Danes se ni nič razpravljalo o 8-urni postavi, pač pa se je sprejelo resolucijo, v kateri se predsednika AVilsona ' poživlja, da prepreči nadaljnje militariziranje ljudskih šol, češ, da to škoduje demokraciji.
i
, Prepoved na izvoz. !
'Zastopnik Fitzge.-ald bo baje pri; ' prihodnjem zasedanju kongresa predložil tozadevno predlogo.
Washington, D. C.. 22. nov. — Zastopnik Fitzgerald i/. New Yor ka bo pri prihodnjem zasedanju \ kongresa predložil predlogo za! prepoved na izvoz raznih živil katerih <-ene so se tekom zadnje • ga časa zvišale vsled izvoza. Or.! je demokrat in upa. da bo dobii' na svojo stran večino demokratov. kakor tudi nekaj drugih.
Ko je bilo to naznanjeno, se j« pričelo o tem hitro razpravljati j in nastalo je mnenje, da, ako bo . taka predloga res predložena, be I prišlo do hudih debat v knti«*re-1 su.-
Nekateri so mnenja, da bodo! zastopniki iz kmetskih okrajev j potem zahtevali, da se napravi ! prepoved na izvoz raznega mate- ( rijala kot železa, jekla itd., češ i da morajo vsled izvoza tega ma-terijala farmarji več plačevati za orodje in razne stroje, ki se jih potrebuje pri modernem pol jedel j stvu.
"Dva vzroka sta. ki podpirata i predoglo za prepoved na izvoz'', je rekel danes zastopnik Fitzge i raid.
"Prvi je. da bi imela v tem vlada Združenih držav izvrstno orožje proti Angliji, ki «koro vsake noto Združenih držav odločno za- , vrne; s tem jo bo lahko prisilila, da bo spremenila svojo politiko glede takozvane "črne liste".
"Drugič se pa mora izdati pre-i poved na izvoz iz popolnoma raz i umljivega vroka. Draginja je da nes taka. da je revnejšim slojem skoro nemogoče pošteno živeti j Veliko stotisoč ljudi danes trpi' ! pomanjkanje. Znano je. da so \ | Evropi nekatere stvari cenejše , kot pri nas, dasi jih evropske dr | žave kupijo od nas.
"Argument, ki se glasi, da sej j ne sme ničesar storiti, kar bi škodovalo naši tujozemski trgovini I je hrezmiseln. Kakšna politika pe je to, da pustimo našo tujozem | sko trgovino eveteti in ljudstve
: doma pa stradati?'*
--
i
Dobljene stave se bo izplačalo.
Zda .i, ko je propadli republikanski kandidat Hughes pripoznal svoj poraz s tem, da je čestital zopet izvoljenemu predsedniku Wilsonu, bodo tudi bankirji na Wall St. izplačali stave.
i
Slabo vreme na laški fronti.
Rim, Italija. 22. novembra. — j Italijanski vojni urad danes naznanja. da je na cel! Italijanski fronti zelo slabo vreme, vsled če-; sar se je vršilo le par majhnih prask, ki pa niso splošen položaj popolnoma nič spremenile.
Albert tin Wilson.
Havre, Francija, 22. novembra. Belgijski kralj Albert je poslal . pisma španskemu kralju Alfonzu | papežu Benediktu in predsedni-j ku Wilsonu, v katerih jih prosi, i da kaj vkrenejo za belgijske suž-nje v Nemčiji._ i
Največji parnik na svetu | "Britannic" je potopljen.
PARNIK JE BIL V BOLNIŠKI SLUŽBI. — NAJBRŽE GA JE TORPEDIRAL NEMŠKI SUBMARIN. — PO ! TOPIL SE JE V 56 MINUTAH V BLIŽINI GRŠKE O-; BALE. — V LONDONU SE BOJE BREZOBZIRNEGA VOJEVANJA S SUBMARINI. — 50 ŽIVLJENJ JE ; IZGUBLJENIH. — 28 JE RANJENIH. — 1,100 REŠENIH. — NEMČIJA JE BILA NAJBRŽE OPRAVIČENA POTOPITI PARNIK.
London, Anglija. '2'2. novnnbra. — Nemčija je liapra-jvila vreraj menda najverji uspeh s svojimi submarini. ko j je eden njenih "podmorskih strahov" v* bližini grške oba-11«* v Egejskem morju torpediral največji parnik na svetu |— "Britannic*' — 47 500 ton. last angleške White Star I Line. —
Na parniku, ki se je potopil danes zjutraj ob osmih, j ie bilo 1,500 ljudi, od katerih je 50 umrlo in 28 je bilo pa ! ranjenih, kot se glase razna poročila.
"Britannic" je bil v bolniški službi, toda topol, ko je plul med Anglijo in Solunom, ni imel nobenega ranjenega vojaka.
Kljub temu. da je admiraliteta v svojem poročilu na-i vedla, da je "bil potopljen od mine ali od torpeda**, so i uradniki pri White Star Line izjavili, da je popolnoma ne-| mogoče, da bi mina povzročila potop parnika, kajti par-nik je imel take jeklene okove- da mu navadna mina ne ; l»i mogla napraviti ničesar zalega. Istotako so tndi mnenja. da en sam torpedo ni mogel napraviti nieesar. da jih 1 je moralo biti več.
Angleška javnost je zelo potrta, kajti "Britannic" ie bil zgrajen namesto potopljenega 4*Titanica*\ s katerim so hoteli Angleži konkurirati nemškim pamikom kot aaprimer "Vaterlandn" in Imperatorju".
Angleško časopisje se zgraža nad Nemčijo, katere ^ubmarin je skoro gotovo potopil parr.ik, ki je bi! v bolni-i ^ki službi in ne v vojni.
Anglija je bila zgradila dva parnika in jih nameravala poslati proti New Yorku. toda noben teh dveh ni prišel. 44Titanic** se je potopil na potu sem, "Britannic" pa sploh ni šel na pot.
Na vsaki strani parnika sta bila napleskana dva velika rdeča križa, ki so ju ponoči razsvetljevale bele in r«le-Je žarnice. Nemški submarin je te rdeče križe popolnoma lahko videl.
Uradniki angleške vlade niso tukaj posebno presenečeni nad tem zadnjim činom Nemčije češ, da je popolnoma gotovo, da bo Nemčija pričela v kratkem z najbolj brezobzirnim vojevanjem s submarini, potapljala bo vse, kar ji bo prišlo pred oči.
Da je le petdeset ljudi izgubilo življenja, je pripisovati največ hladnokrvnosti mornarjev in pa reševalnim aparatom, s katerimi je bil 4'Britannic** opremljen.
Kapitan 4kBritannica". A. O. Bartlett. ki je znan kot j eden najboljših pomorščakov, ima velike zasluge, da se je i rešilo toliko potnikov.
; Parnik je bil spuščen v morje v Belfastu v febmar-i ju 1. 1914., toda dogotovljen je bil šele pricetkom vojne, i l-adja je stala družbo, katera jo lastuje osem miljonov do-jlarjev. Stala je pa raditega toliko, ker se je pri gradnji i tega parnika posvečalo veliko več pozornosti in dela kot pri gradnji *4 Ti tallica", katerega katastrofo je pripisovati površnosti in pohlepu.
Takoj, ko je bil parnik dogotovljen, ga je vzela v svo-; jo službo admiraliteta za bolniško ladjo
-o-
Srbi so uspešni.
ZAVZELI SO ŠE TRI VASI. — NEMŠKE IN BOL GARSKE ČETE SO ZDAJ ŽE TRI MILJE PROČ OD BITOLJA. — 1,000 V JE TIH. — SARRAILOVE ARMADE SE BODO ZDRUŽILE IN SKUPAJ OPERIRALE.
London, Anglija, 22. novembra. — Srbske in francoske čete uspešno pritiskajo na bolgarske in nemške eete severno in severovzhodno od Bitolja.
Bolgari so dobili močna nemška ojacenja. nakar so se vstavili na močno utrjenih pozicijah, ki se vlečejo od točke, ki leži tri milje od srbskega glavnega mesta, pa do I južne točke Makove.
- to fronto zdaj pritiskajo zavezniške čete in upajo predreti, dozdaj so imeli veliko uspehov.
Kot se glase poročila s fronte, se srbske čete bore z vso ljutostjo.
Vas in višine Budimirea, ki leže okoli petindvajset milj severozahodno od Bitolja, so padle danes v roke srbske armade. Nekoliko proti zahodu so pa zavezniške čete vzele Bolgarom vas Paralovo, deset milj od Bitolja.
Na zahodnem bregu jezera Presba francoske čete dobro napredujejo. Zavzele so že del vasi Leskovac, za katero se Bolgari ljuto bore.
Pošiljateljem denarja!
Vsled zelo slake poštne zveze svetujeno rojakom pettljati zdaj tear v stare domovino po kreditnem brzojam.
Natančno smo poizvedeli, da pridejo take poSHjatve za današnje razmere bltro. Za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj.
Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam na DnnaJ, odkoder jib odpošljejo na določeni naslov.
Potrdil o izplačilu se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka E. K. Priv. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaja poroča, da zahteva in dobi od poŠte za vsako izplačilo iakozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zadnje poŠte in lastnoročnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira hrani ter jih bo poslala sem, ko bo pofitna zvezs zopet vre jena.
Opozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavn poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene in Se naprej do 10.000 kron.
Za take pošiljatve se naj nam poSUja le poštne Money Ordere in denar ' v gotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne po&ljstve nI mogoče sprejemati.
SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI fiB $4.* ZA BRZOJAVNE STROŠKE.
Naslov se mora jasno napisati in dodati: pošlje naj m hmjsTM.
K: 100.00..........$13.00 | K: 600.00..........$ 7&00
K: 300.00.......... 26.00 | K: 700.00.......... 9100
K: 300.00.......... 39.00 { K: 800.00....^..... 104.00
K: 400.00.......... 62.00 j K: 900.00.......... 117.00
K: BOOM).......... 65.00 | K: 1000.00.......... 129.00
TVBDKA 11411 8JJLSEB* mc m iN Itaa*	BmrMtUB.
"OLAS NARODA"
(Skrrmlaa Daily-)
Own«] and pobllahed by thi I L O f I I I O PUBLISHING O O M F A H Y
(ft MRIKMtiaL)	_
rmAVIC BAKflML Praddeni,_LOTJIB BENBDIK. Tratmrer.
l'tte* nil Bin— ul the Mrventko ud tddwwM of tbor» officer!:
<2 Portland t Street Borough of Manhattan, New York City, N. Y
Ka celo leto reljt llat m Amfrikn In Za pol leta sa mesto New York...	2.00
Cajiado $300 Za Evropo ca vse leto............4.50
pol leta1.50 Za Evropo za pol leta........—	2X6
celo leto m mmU> Hew Jatk„ 4.00 Za Evropo ta četrt leta....................1.70
•QLAi) NARODA" ltfaajt TMt dan lgvzemH nedelj in praznikov.
*QL A 8 N A B O O A"
("Voice of the People") |MRf frtry day except Sundays and Holiday^
Snbacrlptlon yearly $3.00._
Advertisement on agreement.
Doplal brea podpisa in osebnosti se ne prlobčnjejo.
Denar naj ee blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri i»i fiMl 1 kraja narofinlkov prosimo, da se nam tudi pnjiajs UnBilr __nasnanl, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom ln pofilljatvam naredite ta naslov;
"GLAS NARODA" W Oertlaadt &L,	New Yorg CHtv
__felefoD 4687 Cortlandi
Draginja.
Nasledki vojne po navadi so draginje, lakote in nalezljive bolezni. Pri nas v Ameriki je sedaj skrajno občutiti draginjo in tej kaj lahko sledi še večje zlo: lakota, posebno pri revnešjih slojih.
Draginja, je pri nas nastala delonia umetno prirejena po kapitalističnih špekulantih, kateri vsako priliko izrabljajo za svoj nikdar nasitljivi žep; deloma pa vsled velik.:: a izvoza živil v Evropo, kjer nimajo časa obdelavati polja, arnjiak se raje med seboj koljejo v veselje diplomatov. ki so svojo oholost tako daleč pritirali.
Na Angleško, Francosko, v Italijo in na Rusko se iz-vaza polog: milnici je, pušk, topov, železa, žice itd, tudi velike množine živil, tako uaprimer: žito, moko, riž, slad-Kor, krompir, sadje, meso in razne konserve. Omenjene države skrajno potrebujejo vsega, kar smo prej navedli-za vse i o pa morajo tudi drago plačevati.
Ameriški špekulantje so pokupili khr so mogli doseči in potem narekovali cene, a te ne le tujim državam, temveč tudi doma v Ameriki.
Ali je bilo že kedaj čuti o takih cenah, kakor napri-m»t: sod moke velja danes $10.00 in špekulantje pravijo-] »redno bode prihodnja pšenica dozorela, bode sod moke veljal eelo — $20.00! Kruli pa je vendar vsakdanja skraj- . nja potreba. Krompir velja sedaj sod. to je tri bušlje, £.">.00 do $-j.50; nekateri zahtevajo celo za lmšelj $2.50; tudi krompir je vsakdanja skrajna potreba.
Jajca veljajo sedaj sveža v New Yorku že 75et. tu-eat, in zatrjuje s«*, da bode cena poskočila celo na 90et. tu<*at. — Sladkor je drag; glava zelja velja 15ct. ena; meso pa bode kmalu za nižje sloje in delavske družine pravi luksus ali potrata.
Ako vpoštevanio te visoke cene, se nas mora res groza polotiti, s kako tvarino pa naj se nasiti delavska družina obstoječa iz petero glav in recimo povprečnim zaslužkom ]»o $2.50 na dan i Pomisliti je potreba pri tem na visoke stanarine ali najemšeine, drago obleko, perilo in obuvala- draga kurjava in neizmerno visoke cene živil, in to vse v deželi, v kateri barvajo kapitalisti nižje sloje s prosper it et o!
Je li to prosperiteta, ako so se zaslužki zvišali za 20 , odstotkov, potrebščine pa poskočile na 50 in celo 100 odstotkov ?
Da, prosperiteta je sedaj le za tovarnarje, kateri izdelujejo municijo in orožje, za velike bankirje, kateri pre-skrbljujejo vojskujočim se državam vojna posojila in za špekulante, kateri prekupujejo živila in izvažajo v Evropo, za vse druge pa je takoimenovana prosperiteta le navaden Švindel.
Kak odsev in velikanska razlika je v sedanjih časih pri nas v New Yorku: Minuli teden se je pričela konjska razstava v Madison Square Uarden. Tam se je gnetlo ljudi višjih razredov; gospe in hčerke-kapitalistov so se šopirile v dragocenih oblekah kakor nabobi. Konji, katere je ta preobjedena gospoda kazala in jezdila, so bili na deset tisoč dolarjev cenjeni. — Minoli teden so zopet otvo-rili Metropolitan Opera Hoiwe; kapitalistična gospoda se je stegovala in dolgočasila po ložah, babnice so bile naki-< ene s takimi biseri, da bi navaden človek skoro oslepel.
Na iztočnem delu mesta, kjer so ljudje stisnjeni v te-nementnili hišah kakor slauiki v sodah, pa vlada beda; to ljudstvo se niti ne more pri današnji draginji kupiti kar najbolj potrebuje za vsakdanji živež.
Dopis.
Pittsburgh, Pa. — Pa naj še
kdo reče, da tu no napredujemo. Slovencev trgovcev je že skoro v vsaki stroki, kakor salunarji, mesarji, grocer j i, in da bode vse, je naš vsom dobro znani roj-ak Pran Golob, oskrbnik K. S. Doma. otvo-ril kegljišče na 5427 Butler »St. Kaglji&Če je jako moderno urejeno in kakor sem vedel na lastne oči, tudi dobro obiskano. Mesnieo na dabelo je otvoril naš rojak Jo-«ip Setina na 1043 E. Obio St., North Side (Allegheny). On ka- i
t puje prašiče m teleta ter kolje in očisti ter pripelje na -dom. Za Slovence je to v resnici nekaj jako dobrega, ker sedaj si lahko vsak-- do naroči prašiča, ne da bi iagu-• bil šiht, in pri tem kupi blago človek, ki se razume na to. Obema rojakoma želim obilo uspeha!' Poročil se je Josip Hlad z gospo 1 Ano Peni. čestitamo! Na s v art bi! ' .ie svirala Slov. Delavska Godb«, j
■	in sicer šestnajst godcev. Prese-
■	| nečen sem bil, ko sem cul tako ' fino igranje, tembodj, ker so vefci-► noma novici in kar čuditi se je,
da so se v tako kratkem času to- ; liko naučili. Pozdrav rojakom ši-1 rom Amerike! — Z Jakže.	i
--------------------i ■	■ ii	WW__'
UMRLI CESAE FRANC JOŽEF ; SEDANJI AVSTRO-OGRSKI VLADAR KARL FRANC JOŽEF IN PRESTOLONASLEDNIK FRANC JOŽEF OTON, R. L. 1912.
' K smrti Franca Jožefa.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
O smrti Franca Jožefa se je veliko razpravljalo v
-	Rimu. — "II Giornale d'Italia" in drugo časopisje'je pi-■ salo, da je zSaj nemška oblast nad Avstrijo popolna.
Ko so časnikarji razpravljali o popularnosti umrlega
-	cesarja, so pripoznali, da cesar ni bil samo priljubljen , med nemškim prebivalstvom Avstrije, temveč tudi med
drugimi narodi, ki tvorijo avstro-ogrsko monarhijo. London, Anglija, 22. novembra. — Renter jeva agen-' tura je dobila iz Dunaja poročilo, da se vrše že priprave 2 za cesarjev pogreb, ki se bo vršil prihodnji teden. V pon-
-	deljek se bo truplo preneslo v kapelo v dvornem gradu, , kjer bo ležalo do srede ali četrtka.
Washington, D. C'.. 22. novembra. — Baron Zwietli-neek, ki zastopa avstrijsko vlado v Washington!!, je do
-	bil danes od avstrijskega zunanjega urada obvestilo, da . je umrl cesar Franc Jožef, nakar je obvestilo dostavil dr-; žavnemu tajniku.
s Obvestilo se je glasilo:
— Njegovo veličanstvo, naš presvitli cesar in kralj,
-	Frane Jožef T., je preminil enaindvajsetega tega meseca
-	od 9.05 zvečer po kratki bolezni. — Buriaii.
Predsednik Wilson je takoj na t«, poslal novemu ce-
-	sarju in kralju avstro-ogrske monarhije Karlu Francu
-	Jožefu, sledečo brzojavko:
:> — Usojam se Vašemu veličanstvu in cesarski in kra-
-	Ijevski družini izraziti naj iskrenejše simpatije Mrs. Wilson in moje za veliko izgubo, katera Vas je zadela s smrt-
) jo Vašega. strica, katerega sem jaz visoko cenil. Ravno-
-	tak izražam sočutje v imenu naše vlade in ljudstva Združenih držav in Vam izražam še svoje želje za Vašo osebno
-	zadovoljstvo in blagostanje. —
Predsednik Wilson je naslovil brzojavko ''Njegovo a veličanstvo Kari Franc Jožef, cesar Avstrije, kralj <V
-	?ke in apostolski kralj Ogrske."
-	Istočasno je tudi Mr. Lansing, ameriški državni tajnik. naročil poslaništvu na Dunaju, da se izreče v imeiiu
ti predsednika, vlade in ljudstva Združenih držav sožalje a avstrijskim ljudstvom nad izgubo njehovega cesarja in L- kralja. Dalje pa tudi, da se izreče avstrijskemu zunanje-
mu uradu sožalje v imenu Mr. Lansinga. e Pri nemškem poslaništvu v Washington so nme-nJf* ™el nastop novega cesarja na splošen položaj h zelo dobre posledice, kajti — pravijo — cesar Frane Jo-e zef vsled svoje starosti ni mogel biti tako aktiven, ni mo-L- gel iti med ljudstvo in vojake ter jih navdušiti, medtem ko bo novi cesar kot mlad mož v stanju kaj takega po,V-njati.	^ 1
° , . *ariz' Galicija, 22. novembra. — Dva brata nove av-rlstrijske cesarice, parmska princa Ksaverij in Sikst, sta častnika v belgijski a;-madi.
-I Predsednik francoske republike je nedavno oba nrin-Ul ca odlikoval.
o-
Povišanje plač,
Kot izgleda, so se pričeli zadnji čas ameriški kapitalisti vsaj ne-| koliko ozirati na delavstvo.
j Youngstown, Ohio, 22. nov. — The Republic Iron and Steel Co. in Brier Hill Steel Co. v tem mestu, ki imata zaposljenih vee kot ! 11,000 delavcev, sta naznanili pr^-boljšanje plač za 10 odstotkov, i Youngstown Sheet and Tube | Co. bo najbrže storila isto. I Steubenville. Ohio, 22. nov. —
Predsednik R, C. Kirk od Labelle Iron Works Co. v tem mestu je danes naznanila, da bo svojim 3000 delavcem povišala plače za 10 odstotkov, kot je to storila United States Steel Corporation.
Višje plače veljajo od 15. decembra naprej do preklica.
Denver, Colo., 22. novembra. The Colorado Fuel and Iron Co. je naznanila, da bo storila isto kot j« Jeklarski trust in povišala vsem svojim delavcem, kakor tudi uradniškim močem plače za 10 odstotkov.
V Pueblo ima ta kompanija na-
! PiU\»\ v KuTonh una iisluzitemh
5000 delavcev.
To je tretje povišanje plač«- te-' kom letošnjega leta.
Willmington, Del., 22. novem bra. — Atlas Powd«-r <"««. je da-| nes naznanila, da bo svojim 3000j uslužbencem izplačala desetod-• stotoi iibonu-;" za Božič.
Bonus- bodo dobil i vsi delavci, ki so uslužbeni od septembra meseca; — ako je kdo prišel pozneje, ne bo dobil nič.
Ta družba ima svoje tovarne v Tamaqua, Pa.; Lake Hopatcong, N. Y.; Senter, Mich.; Atlas, Mo.; Kittaninjr, Pa. in Paterson, Okla.
Kansas City, Kans., 22. nov. — Vsied neprestano naraščajoče drn-tr i 11 _1 • * j'- Lonjj-Bell Lumber Co. naznanila, da bo svojim delavcem v .Missouri-ju, Aricansasu, Loui- , siani in Texasu povišala plače.
Veliko najbrže ne bo. kajti <v menjeno je, da bo im<-la vsled 1e-kuuipanija !<• t:2-">0.000 več stroškov na leto.
New York, N. Y. — The Consolidated Gas <'o. je na/.nauila. da bo razdelila med svoje uslužbence -f1,000,000 dobička vsako leto; — toraj. da jim bo dajala bonus.
T<i naznanilo so dobili njeni »b1-lavei včeraj popoldne. Razume da jt* nastalo veliko veselje.
»S tem bo namreč na boljšem j 17,000 delavcev in drugih uslužbencev. ki imajo manj kot $3000)
plače na leto.
-
1	Rajhstag.
London, Anglija, 22. novembra, i Reuterjcva agentura je dobila po-S ročilo. da se bo nemški Rajhstag j zopet sestal 2.~>. novembra.
Iz Percije.
[ Petrograd, Rusija, 22. nov. —j ' V Perziji se je pri Sultanabaduj : bil hud boj med ruskimi in tur-! . škimi četami; — Turki so bili j poraženi.	I
'j Mir je nemogoč, pravi
j Derby.
i __
1; Toda, ako bi predlagala mir Nemčija sama, potem bi bilo mogoče kaj doseči, drugače pa ni govora.
London, Anglija. 22. novembra. Ameriški časnikarji so se zglasili pri lordu Derby-ju, velikem angleškem diplomatu in članu an-' gleškega kabineta, in ga vprašali. ■ kaj je z mirom.
Vse kar mi je mogoče reči je. da bi zavezniške sile. ako bi Nemčija predlagala mir. takoj pričele predlog vpoštevati in delovati na to, da bi se doseglo kak uspeh**, ' je rekel. "Toda moje mnenje je. da Nemčija zdaj ne bo še predlagala mir in stavila pogoj«*, ki bi bili zadovoljivi."
"Kaj pa če bi Združene države predlagale mir", se ga je vprašalo.
'"Gotovo je. da je nam vsaka , beseda iz Amerike dobro došla, L toda n tem še iti rečeno, da bo imela kaj uspeha", jo odgovoril lord Derby ter pristavil, da s(l iz-. jave lorda Greva in Llovda Geor-ga popolnoma pojasnile stališče
I Anglije in zaveznikov sploh.
Na to se mu je stavilo vprašanje, kaj misli o prerokovanju, da | bo vojna trajala še pet let.
"Vsak je neumen, kdor poskuša kaj prerokovati o koncu voj-. | ne. Zavezniške armade počasi, to-da sigurno potiskajo nazaj Nenn-e rjna zahodni fronti; koliko časa bo I še vzelo, da bodo to opravilo do-
; vršili, se veda ni mogoč«' poveda-^ ii. .Mi smo pravzaprav šele pričeli Al našim delom. Zdaj nam ni Še t< mogoče videti pričet ka onega kon-.; ea, katerega si vsi želimo, i j "Toda mir je zdaj skoro po-
i iiiJiKkTiui n^mi^riin - -
Wilson in mir. I
P.-edseduik Wilson baje kuje na-1 črt za mir. katerega bo predložili vojskujočim se državam. — Dr.I Ritter.
Washington, l). <22. nov. — Danes >e je predsednik Wilson posvetoval v lieli hiši z »Tr. Pavlom Ritter j cm. zastopnikom švicarske vlade v Wa>liingtonu.
To je po mnenju nekaterih dobro znamenje, da bo predsednik Wilson pričel delovati za mir.
Diplomat je baje prinesel od švicarskega predsednika zagotovila. <ta bo on v>e storil v pomoč predsedniku \\ ilsonu, ako se bo česar lotil v korist miru v Evropi. ---
Dalies j.- bilo v prvič v uradnih krogih pripoznano. da ima predsednik WiKmi v Evropi svoje agente, ki proučujejo razmere in sporočajo pred-ediiiku, kolikšne >■<> možnosti za mir.
Nek vladni uradnik je danes pri poznal:
"Ne preteče dan, da ne bi predsednik delal par ur pri načrtih za mir. Toda uradno se ne more ni-če^ar naznani*i. ker to bi le škodovalo."
Domneva se. da bn predsednik Wilson v kratkem posHl vsem vojskujočim se evropskim državam poslaniee, v katerih jim bo sporočil, da je pripravljen storiti vse kar je v njegovi moči, da bi se zopet napravilo mir na svetu.
Srbski minister pri papežu.
"" Hrvatski Dnevnik" poroča, da je bil 2-">. ptembra sprejet o«l papeža v avdienei srbski minister (iavrilovič kot posebni poslanec srbske vlade.
REČIMO SLOVENSKI NAHOD _LAKOTE 1_
p ™ a
r	Kdor* želi poslati svojcem
n	v staro domovino
i kako svoto denarja za
Božične praznike
na to takoj stori in sicer naj pošlje poflbrez- [j žičnem brzojavu, da svota dospe v pravem V času tja.
W*Za cene glejte v listu na prvi strani.
FRANK SAKSER	I
82 Cortlandt Street,	New York, N Y.
Franc Jožef.
L mrl je. toda kot Slovenci m kot Ara« rika.net ne bomo žalovali za njiiu. Pač pa se naun zdi vseeno zelo umuitno, da nakratko
pregledamo <lobo njegovega vladanja.
Icaar Prane Jožef je vladal dalj časa kot kak drugi habsbur-, »ki vladar in tudi dalj časa kot kak drutfi vladar na sve-tu v modemi zgodovini.
On je bil na prestolu ne»kaj dni manj kot onern in»nsub-sw?t let, to-1 raj pcCnajst let ve*? kot Friderik | HL (1440—1593), ki je vladal za Praaoom Jožefom najdalje.
Frane Jožet' je bil rojen dne 18. avgusta 1830 na Dunaju, bil je najstarejši sin nadvojvode Fran-, ea in vnuk Ferdinanda I., ki je vladal od 183.") do 1848. Zadnji je P rep until celo vladanje princu j .Metternicbu in ta minister je zasledoval tako reakcionarno politiko, da je cesarju izpftdbila pm*-t*fol.
Pričetkom leta 1848 je bila f'Vraka p<*i vodstvom Laidovika. Komuttha v revoluciji, Kari Albert ix Sardinije s« je dvignil proti av*trij«4c i vladi t+r Avstrijci .so morali bežati iz Milana in Benetk.
M« ■tternich j** |)ob«yiiil pred vi-J harj«m, katerega je bil sam po-vrrcrfal, nakar j« resar odstopil, potema ko je dvakrat bežal na Tirolsko.
Frane Jožefov j»» bil ravno-t:ik možakar kot j« bil Ferdinand I., v-ded če«ar je prepustil prestol svojemu sinu.
Frane Jožef jt- bil priljubljen na dvoru in med ljudstvi. Takrat je bil star 18 let. Bil je zelo izobražen. kajti učil se je pod nadzorstvom svoje-ga starega očeta, veta slavnega Napoleona. Obvladal je za silo skoro vse jozike, ki »o m' govorili v monarhiji, baje je znal eelo nekaj slovenskih besed. Kot eastnik je služil pod njegovim ft Idmarsalom R adec kyjem v vojni proti Italiji leta 1K48. in častniki so pa učili raznih taktik in strategije.	j
Pred no je zas«del prestol, je bil mlad, živahen fant, vesel in zado-i voljen, toda ko je enkrat zasedel! prestol in ko je prvič sliiial, da, se ga nazivlje '' veličanstvo'jo rekel; "ZlKKjrom, mladost!"
NJEGOVI PRVI TRIJE NASPROTNIKI.
Ta opomba je bila popolnoma na m. stn. kar m> pokazali dogodki, ki ho sledili kmalu potem. Na Ogrskem je imel nasprotnika Kossuth a, v Italiji grofa 1'avour-jji in |M>zu«'je mu je prišel na jrla-vo s.' Bisma-rtik L/. Prnsije.
Lahko si je predstavljati, kolikšno preglavico so ti trije vewči m kkušeni pointikaši in leaderji delali mlademu vladarju.
Koasuth in Ogri niso hoteli pri-po/nati mladega, vladarja. Rekli sm, tla ker si* ni poustil kronati v Požunu s krono sv. Štefanu, je s, J tem pokazal, da noče pripoznati odrske ustave. Ko je zasedel avstrijski prestol, se ni popolnoma ' nič potrudil, da bi dobil na svojo stran KomutJia ali v«*ij del njegovih privrženeev, česar posledic.! je bita. da se je 4 mesec« pozneje, ' namreč v aprilu 184?) Ogrska pro-glaMiltt za republiko. Pogledi*-aio je Frane Jožef prokla.miral novo ustavo, katera je odpravila vse stare pravice, ik jih je imelo ljud- s «tvo.	i
Ogrski general Oongei jc pora- -zil cesarjeve čete in Frane Jožef ! je bil primoran prositi poimoči ru- : sk« ga carja Nikolaja. Car je mla- , domu vladarju takoj poslal 80 ti- ' sf;č mož, ki so takoj preobrnili ' eelo situacijo; v avgustu istega leta je Kossuth beeal in ogrske ' <*ote >o se z generalom Gorgeijem < predale Rusom.	1
V Italiji je bil pa general Ra- 1 deck v, ki ni potreboval nobene pomoči. On je zatrl upor v Italiji 1 in Frane Jožef je talko j nato 1 vstvaril drugo ustavo.
To ni popolnoma nič izdalo in dve leti pozneje se je Avstrija iznašla v roka-h popolnega despo- ' tlfma.	j
Cesar si je vzel za svoje g-eslo ' Viribus unitis'' — združeni- s mi močmi" in je svojim narodom c povedal, da mora biti država tako ^ central iz igrana kot jo bila Francija pod I Aid vikom XIV. Ogrska j in vse druiafe province »» je via-dalo naravnost z Dunaja.	t
Leta 1853 je bil sklenjen kx>n- r kordat s papežem, s čemer je do-| bila rimsko-katoHdka cerkev v Av- p atriji veliko prednost.	g
Tjeta. 1850 j« diplomacija grofa t Oavourja, velikega ministra knu!p U& Emanoeb na Sardiniji, po-'.s
- ...
i vzroeila, da je šla Francija skup-' i no s skoro vsemi italijanskimi |
-	državami nad Avstrijo. Pri Ma-I ) genti in Soifcrinu se je Franc Jo-
-	žef sam boril in pokaizal svojo ve-' | lik o hrabrost, toda Avstrijci so
1 bili popolnoma premagani od
-	francoske vojske, katero jo vodil, t maršal MaeMahon. Vojna je ime-i
-	la te posledice, da je Avstrija iz-; Igubila Lombard i jo, in le vmeša-1
i nje Bismareka je pripomoglo, da' -I je takrat še obdržala Ben-ečijo. c I I^-tit 1^66 j«* Btsrmarertc prisilil: i Franca Jožefa v sedemtedenako | vojno, ki je imela za Avstrijo ze-. lo slabe posledice; ta vojna je ua-' stala vsled pregovarjanja radi
-	Šlezvip-IIolštajiLske.
>, Avstrijci so sicer dobro delali proti Italiji, ki je bila na strani i1 I'm si je, Avstrijci so premagali;
-	Italijane na suhem in na vodi, to-1,
-	da vse to ni odtehtalo poraza, ki
-	so doživeli v boju s Prusi pri Kraljevem Gradcu na češkem. Ta.
i bitka je pripravila Franca Jožefa l tako daleč, da je moral podpisati
-	mir na korist Prusije, katera ga
-	je porazila, in na korist Italije, i katero je porazila avstrijska voj-
. ska. Italiji je moral odstopiti slo-;
-	vensko Benečijo.
Te velike izgub«- so povzročile j , dtvma veliko nevoljo, v-»ted fesaav
-	je bila vlada primorajia, da je! odstranila absolutizem in progla-
-	v-Ja ustavo, ki je bila nekoliko I boljša kot absolutnim, toda ne
-	veliko. Pod pretvezo te ustave je' bil Franc Jožef 1. 1S(»7 kronan v
i Budimpešti ogrskim kraljem, t Oblika dvojne monarhije je po-
-	stala takrat ravnotaka kot obsto-. ja danes. Vedno so bili hudi po-, litični >>oji m'*d Avstrijo in O^r-
-	sko, vedno so se vršile v ogrskem i parlamentu burne seje, pri kate-> rih j«' ogrski narod zahteval iz-. boljšanj, včasih eelo neodvisnost
-	od Avstrije itd., toda cesar je i imel vedno toliko vpliva, da je i dvojno monarhijo obdržal skupaj, : in med časno si je Avstrija tudi (nekoliko opomogla iz položaja, v [ katerem se je nahajala po gori o-■ imenjeni «edemtedenski vojni.
I*cta ll>78 je berliuKki kongres izročil Avstriji okupirani deželi , Bosno in Hercegovino, ki sta bili do tedaj pod turško vlado, vsled , <'-.-sar je vladal Franc Jožef do zdaj večji deželi.kot takrat, ko jc zasedel prestol.
V svojem privatnem življenju , je moral cesar prestati marsikak udarec usode.	(
Njegov brat Maksčmiljan, ki je imel ve<lno smolo, jo bil vstreljen po uspešni revolu'-iji v .Meiiiki. kjer je bil cesar.	[
Njegova žena je bila krasna, , to<la na duhu ne eisto normalna bavarska princeza Elizazbeta A-malrja K v genija, hči vojvode Ma- , ks-imiljana Jožefa. Poročena sta bila I. 1S.",4. toda sta so odtujila , drug drugemu že dolgo pred nje- ' no nesnvno smrtjo. Ona je bila | !!. 1S!»S usmrčena v Ženevi od ita- ^ lijan>kega anarhista, imenovanega Lueeheni.	j
Luecheni je bil eaprt dvaaia.jst let v Ženevi, Švica, zadnje me.se-ee je preživel pa v L'Bveche, kjer je živel udobno. l>ne 19. oktobra 1910 se je pa v celici obesil.
RAZNE TRAGEDIJE. !1
I <
Edini sin cesarske dvojice, pre- < stolonaslednik Rudolf, je izvršil samomor — kot pravijo nekateri — leta 1899 dne 30. januarja vi. svojem stanovanju na gradu Ma-j1 veri in gu, kjer sc jc shajal s svo-' jimi ljubimkami. Istočasno je tu-tli umoril svojo ljubimko baroni-1 • co Vetsero (izg. Večero).	•
Cesarjeva hči, princeza Eliza- < beta, ki je bila zaljubljena v princa Otona \VmdischgTiitza, je J vstrelila prineovo gospodinjo, ka-j1 tero je enkrat našla v njegovi so-| i bi v I'rag'i. Druga liči Gizela je J pa žena Leopolda, drugega sina -princa Luitpolda, nekdanjega ba- . varskega vladarja.
1'mor .kraljice se je izzvrnil, >ko so se ravno vršilo prireditve za < p raz nzo vanje cesarjevega, jubileja. Jubilej se je potem praznova- 1 lo mirno, brez običajnega hrupa, t Trikrat so bili vprizorjemi po- > skusi, vzeli eesarju življenje, to- j da vse trikrat je srečno odnesel i i svojo kožo.
Prvič je bilo leta 1853, ko m« * je anarhist poskjišal prerezati s vrat. Ljudje, ki so bili priča at en- t tatu, so napadalca pograbili in < naslednji dan je bil obešen. 1 Cesar se je nekoč vdeležil neke T predstave v češke ranarodnem gledišču v Pragi. Ko je cesar ho- s tel vstopiti v njegovo (kočijo, je i j pristopil nek inlad Ceh in nameril!1 samokres, toda nek poicfcstorjeSj g
ireu ga je iz bil iz rok, .predno je j mogel izprožiti. Praško oblasrti so I vkrenile vse, kar so mogle, da ce-j sar ni zvedel za ta nameravan na-ipad, in nikdar ni bil nihče radi-| -j tega kaznovati, niti se niso vršile j kake preiskave.
J Tretjič in zadnjič se gs je pa i poskušalo umoriti v septembru 1. aj 1S82, ko se ga je nameravalo v I Trstu pognati v zrak z bombami, j Nek mož. po imenu Oberdank, načelnik rote, je bil pozneje ob-jsojen na smrt in tudi usmrčeu. i J Cesarjeva »uinja leta so biki ^ipa tudi zelo grenka, vsaj m<oraJaj so trnu hiti -grenka, ako je imel ji kaj lopih in nežnih čutov, lo pa' ^ vsled »Iržavnih neprilik v njegovi' monarhiji, kajti vedno boljinholj je bilo videti, da se bližajo za Av-: str i jo časi not rajnih bojev, ki l>o-
do mogoče za državo usodni, j Ko je praznoval svoj jietinse-
-	demdeseti rojstni dan, v avgustu j I. lfM>r», so se raznesle jk> Avst.ri-jji, kivkor tudi drugod govorice,1
•	da bo odstopil in prepustil pre-
•	j stol Karlu Frsim-u, sinu nadvoj-' i "i
vod»* Otona. Govorice so bile ne-
A osnovane.	.
! RAZNO IZ NJEGOVEGA ŽIV- ! LJENJA.
t
Že dctl-go časa je bilo znano, da -jje bil Franc Jožef eden najbolj I preprostih in podjetnih monarhov v Evropi, kakor tudi zelo premc-r ton.
' Zadnja leta svojega življenja
■	m* je skoro v<*dno mudil v svojem gradu v Sehonbrumiu, le na go-
1 stije in na razne zabave, kakor tudi po poslih je prišel v dvorni 1 grad.
Njegova navada je bila, da je
-	vstajal med peto in roLV^sto uro,
-	nakar je hodil po svojih krasnih
-	vrtovih. Po zaijutrku je čital svo-
-	je "časopise", to so bili namreč i izrezki iz vseh časopisov, ki so jih
-	izrezali njegovi tajniki in nalepili
-	na posebno polo,; nalepili so sa-} mo take vesti in članke, o katerih c' so mislili tajniki, da bodo cesarja
0	zjuiimali. Po zajutrku se je na-
1	vadno, ako je bil v Sckonbrunnu, i vedno o<lj>eljal v dvorni grad,
kjer je vsak teden dovolil, "<ia
-	pride k njemu vsak državijaai, ki ima kako tožbo ali kaj slienega*";'
^ tako so namreč rekli, toda dniga-} če je bilo, aiko je kak krnel ič i>ri-i šel na cesarski grad in hote! vi-1 <leti cesarja.
J Kot že rečeno, obvladal j«- sko-1 ro vse. jc/.ike, ki «o se govorili v njegovi monarhiji. Ko je hi I še i čisto majhen deček, je ob neki ^ priliki držal kratek govor pred ogrskimi plemenit asi v ogrskem 1 jeziku, s čemer se je zelo prikupil. 1 Cesar je vsaik dan v cesarskem
•	gradu na Dunaju dolgo delal. Cel dan je bil v svojem uradu, kamor
•	si je pustil prinesti tudi kosilo J 1 Kad je zahajal v gledišče in opero, toda običajno je bil cesar že ob desetih v postelji.	I
t f\ , i On se ni zanimal za literaturo.
1 Za knjige ni maral, pač pa se je zelo rad sestajal — kot pripovedujejo o njem — s svojimi podaniki. To je najbrže delal zato, da je postajal zelo popularen med ljudstvom.	|
Wli'ko veselje jo imel tudi v " streljanju, bil je izvrsten strelec.
Kar se tiče njegovih darov, se 1 ne more bogve kako veliko pisati! o njegovi veliki dobrosrčnosti in i plemenitosti; res, dal je, toda kot leden najbogatejših ljudi bi lahko . dal več, vsaj svojim podanikom. I Ob tej priliki se jo dobro spo-i min jat i na njegov dar, katerega
■	je dal mestu Ljubljani, ko jo jc
. skoro razrušil potres.	s
Zadnja leta je bil vedno nekako
-	bolehoii; večkrat so mu zdravniki
. svetovali, da bi še! v .kako priinor-J sko letovišče, toda ni hotel nik-. dar.	j
Živel je vedno tako kot je bil 1 navajen v mladosti. — O njego-.jvih privatnih aferah ni trc*ba -i menda pisati, ker vsak človek ima : nad seboj posledice svojih napak, i. svojih neumnih dejanj, tako jih je imel tudi on. Razlika je le ta, da jih je on mogel zakriti na ta » ali oni način, medtem ko jili kdo l drugi ne more.
Končno j«e doživel starec še največjo svetovno tragedijo — svetovno vojno, katera mu je gotovo v-k radi a par let, kajti ta vojna mu je brezdvoma prinesla veliko raz-. burljivih dni.	j
j Njegov sedeiminoteeiradieseti rojstni dain se je praznovalo v Avstriji z veliko slovesnostjo, kljub temu, da je vojna. Tedaj je on iz-j dal poslanico na «voje narode,* v kateri je obsojal izdajalsko It a-' lijo.	. }
Bil je cesar, — fcpzolnjeval je i svoj "biznes" kot <g& izpolnjuje-
•	jo vsi tisti, ki vialdajo narodom
i "po božji volji", — in taiko »bodo i gotovo aprayl|}aii ts "biKnoi" vsi i
vladarji "po božji volji", dokler! se ne bodo narodi spametovali in': obračunali s kronanimi -glavami, i
VABILO NA VESELICO,
katero priredi
dr. sv. Barbare št. 3 J. S. K. J. j
v La Salle, lil., na Zahvalni dan, 30. novembra.
Prične se točno opoldan.
Vstopnina $1.00. Vse rojake in rojakinje iz La : ^alle in Okolice vljudno vabimo, ; <la se vdel-e-že te Jitišt- v«seliee.
Člani, ki se ne vdeleže te ves«1-lice. plačajo v društveno blatgaj- : no -t 1.00, toraj tudi -nni. ki so iz- : van list Sal le. k<*r dobiček je na- , men jen za društveni stroškovni »klad.
N*a veselo svidenje 30. nov.!
Josip Spelič. tajnik. ' _(23-24—11) _,
NAZNANILO.
Rojakoim v Pittsburgh!!. Pa., in • okoliei naznanjam, da s4Mii otvoril
MESNICO NA DEBELO.
Kol jem prašiče, teleta, jagneta itd., očistim in vam pripeljem iui dom.
Delam tudi KLOBASE in sušim svinjino. Cene iste. kakor na trgu (Stoek Yardu).
Ker sem izučen v mesarski stroki v starem kraju in imam dolgo skušnjo tu v Ameriki, se cen j. rojakom toplo priporočam.
JOE ŠETLNA, 1042 East Ohio Street, North Side.	Pittsburgh Pa. _(2:i-24—11 j
CTG L A s.
Odrroi K. S. Doma na o7th Butler St. v Pitts^mrghu, Pa., naznanja vsem delničarjem in članom K. S. Dcma. da se je rnlpovedal oskrbnik K. S. Doma Mr. Frank Golob, ke.r je odprl sam svojo trgovino in ne more vrv« to službo izpohiovati.
Zavoljo loga vabimo vse tlel niča rje in člane K. S. Doma, da se zanesljivo udeleže seje, katera se bode vi šila v nedeljo decembra 1916 točno ob 2. uri popoldan v K. S. Domu. da se izvoli nov o-skrbnik K. S. D.	Odbor.
_(23-24—11)
POZIV.
Slovence in Slovenke v Greater N ew Yorku se opozori na slovensko VEČERNO SOLO, katera se bode obdržavala v pritličju slov. cerkve na 62 St. Mark's Place v New Yorku. Poučeval bo angleščino g. V. J. KCBELKA. Po-<lrobnosti se liode oznajiilo v jie-deljo v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Oni, ki žele pristopiti v ve-č«-rno šolo, naj se zglasijo v ponedeljek zvečer ob 8. uri v pritličju 1 slovenske eerkve.
Toraj na svidenje dne 27. nov.! '_Rov. k. ZakrajŠek.
MAZNANILO.
v
Članom društva sv. Barbare jxostaja št. 55 v Coneniaugh, Pa., se daje na znanje, da se vrši na prihodnji seji dne 3. decembra volitev novega odbora za leto 1917. Dolžnost vsakega člana je, da so te seje vdeleži, da potem ne bode kakšnih postranskih opazk. Tudi naj vsaiki vpošteva pravila, kajti kdor se glavne letne seje ne vde-\ leži, mora plačaiti kazen.
Odbor postaje št. 55, j.
Couemaugh, Pa. _(17,23,27,^—11)
Pozor čitatelji!
|:
-
Nove slovenske knjige!
Naročite še danes! ;
*
_ i;
V zalogi imamo: Slovenske novele in povesti	30c.: Pegam in Lambergar 35c. \
Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe 15c. Zaklad kupcevalca s sužnji	15C.I Lepa bolničarka I5c. < Ena sama kaplja črnila 15c, Grob v svetilniku 15c. \\ Gospa s kanarskim bri- ji ljantom 15c.\ Londonski ponarejalci de-.. H narja I5c. ' Kako so vjeli Jacka raz
parača	I5c. ]
Skrivnost mlade vdove 15c. > l Plemič	15c. I
3LOVENIC PUBLISHING 3
CO.,	^
82 Corttandt St New York,	H.Y.j
1 NENAVADNA PRILIKA.!
c	^
I	^
1	j
p,	12 pf-snii, G plošč in ta pro- ^S^ ^ ^^ ^ ^^
krason fonooTaf za samo	J II J^T m B
|	$19.50 ^1
^	Ta stroj ima zelo fin i^las,	o
g	ki jo jako priljubljen. Šli.ši -—-—. ,	Mt
^	so colo v tretjo sobo. Je prav g^gg—B^- ^^—^	—^
^	fino nadomestilo orkestra pri ■______^
%	porokah
S,	Pošljite nam $5.00 in flM^^^HB^Hr^BI
^	prejeli hodote stroj z 12 ^^^HIH
pesmimi z obratno pošto.	iHHli^^^^.
fe'	Ostanek nam boste pla- ^ H j^^^JHbB^
^	eali, potem ko dobite
^ i5	.' j *	•
I	g 1626 (NOV ŠTAJERSKI PLES. 7rA	J
P	(ŠTAJERSKA POLKA. 10C>	|
i	v ifi97 (ŠTAJERSKI KMEČKI PLES Z VRISKANJEM. 1. del	i
g	J!j lož/ ŠTAJERSKI KMEČKI PLES Z VRISKANJEM. 2. d, 1. IOC.	4
5	P ifiOft (KMEČKA 1. DEL LENDLER. 7rp	|
g,	J!j lbM (KMEČKA 2. DEL LENDLER. I OC.	^
S	(KORAČNICA GRENADIRJEV. Igra nowvorska vojaška
§	E 1629 ( godba. /5C.	1
|	(ZAROČNA MAZURKA.	%
S	E 16^2 (AVSTRIJSKIPLES. nrft	1
g	(POVSOD ME POZNAJO. DSC.	|
i	F lfi!« (CLARINET DUET. or.	4
|	(OJ ZLATNA VINSKA KAPLJA 03C.	^
'h	E 18ofi (KRSTEN BOTER. 7rn	|
W	(RAJBNŠKU ŽENIT VAN JSKU PISMU! ' 31»	4
S	E 1897 (KOHN NA BALKANU. 7c«
P	(CIRKUS "ZAWATTA" (z godbo). 'M,	|
1	E 1828 (NAŠE BABNICE! 7rp	%
I	(OJ PREŠERN, KJE JE POEZIJA TVOJGA ČASA! '	j
i	"P 1870 (DEKLIŠKA TOŽBA — SLOVENKA. (Volarič).	7rn
I	AO'u (DA NE SMEM. (Vilhar). »OC«	i
§	-p 1R71 (OJ ROŽMARIN, OJ ROŽMARIN. (Volarie). 7C-,	|
f	1 (STRUNE, MILO SE GLASITE. — (Jenko). ' 3ui	|
S	T? iftTO (POGLED V NEDOLŽNO OKO. — (Nedved).	7pa
g	E 1872 (RCTŽICI. (Vilhar). I OC.	|
I	(KAŽI MI, KAŽI. — CVATI, CVATI RUŽICE. (Vilhar).
1	v 187* ( z gl asovi r jem. 7Cn	^
g. i (O ZAKAJ SI SE MI VDALA. — (Vilhar). S premljevanjem '	i
g	; ( orkestra.	|j
I	p finfiQ (MAZURKA LJUBICA. nrn	i
g	(KMEČKI TRAMPLAN	c
I	v fin«« (PLANINSKI, Valeek nr	%
I	E 6060 (RIBENgKA) Polka - 75C.	I
5	F fin«9 (MASTNE PRIPOVEDKE, 1.	nr _	| £	(MASTNE PRIPOVEDKE 2. l3C.	|
I	v ftfifi7 (DVA NESREČNA ITALIJANA, narodna. nr	1
t	(OJ TA SOLDAŠKI BOBEN, narodna. /3C.	|
I	- _ *	1
|[-11
6	Vse
prevozne stroške plačam jaz in posebno pozornost dajem pri vseh I	^
naročilih, da se iz vrše še isti dan, ko dobim naročilo.	|i
j	JOSEPH MESAR0S
I	TRG0VEC C0LUMB,A phonografov	1
I	IN PLOŠČ	1
833 BUCKEYE ROAD, CLEVELAND, OHIO.	|
a = jjgP^L \	I c
Jsiistownska	Katoi. Jednita
» ■ '	\ I
tnkarponTOia dne 24. januarja 1001 v državi Minnesota,
\ Sedež v ELY, MINNESOTA	f J
__fj
IL4VRI	p
IWaedcJKi X A. ttSRM, BOZ Gfcmz faz «■ M Rf. tttf
dock. Pa.	p M»redaedzii£] ALOIS BALA NT, Box 1M. Peat! Afk MMft
Okio.	š
•Umi tajnik: GEO. L. BBOZICH, Sly. MhOL	b
Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 100, Ely, MUL	e feepalki LOUIfl COSTKLLO, Box 588, Salida, fflk
P
VEHOVNI ZDSiVmi
fe. MAjrrm NO N, Cfcleafo JoUft, O, ___s<
NADZORNIKI)	s'
MSKM IUNICH, 4H n 7tk Bi., Oalomoi, Ud,	*
P KES SPEHAR, 422 N. 4th St, Kanaaa City, M	m
JOHN KRŽIŠNTK, Box 133, Burdine, Pa.	?
__S{
POROTNIH s	Zi
1BAN JUSTIN, 1708 B. 28th St^ Lorain, O. JOSEPH PISHLAB, 808—6th St., Bock Bprinft, Wye, J, FOBENTA, Box 701, Black Diamond, Wiflfc
POMOŽNI ODBORI	ec
fOOPH MESTIH, od drofttra iT. Ciril« K Metod«, UR, 1	*a
By, Minn.	^
CiOUlS CHAMPA, od drnttva ar. Hrea Jeauaa, »ter. S, Sly, SB**,	Je
JOHN GRAHKK, .t, ad druitva Biovenee, itev. Xli, Sly. Minx,	n-
k(
Vd dopiai, tikajoči ae uradnik aader, kako« tndi iliHM	t>
toiUjatre, naj ae poftiljajo na glavnega tajnika Jedno te, vas pri	n;
loifce pa na predaednika porotnega odbora.	hi
Na oaebna ali neuradna piama od ptranl UaSol ■ H k>Bl	k
I«at|alo •	j | • Drultreno f IuHoi BAB IlIODi"
Ustavljeni oklici.
Spisal Velimir.
I.
Prod TisovtVvo hišo so stale sani. Tono jo pntrzal nnlefro plahto čer lestvice, tla«*il slamo poti se-<l<ž ter ogledoval, ali je vse pri vozu in na vozu.
"Napnezi!" zaeuje se glas iz hiše, in Tone o«li<le v Mev po konja. Kar bliskale so se šarbe na komatu, in lisec, na ostro kovan, je stopal mogoeno do voza. Dvi zvonca sta mu glasno pritrkavala oh ledja na opremi, da se je Tomi u kar sr<*«* Nmejalo.
Streljaj dalje j<» pripravljal sani in ti|»rc£al kobilo Kožarjev hlapec, ki jt- klimi rez leaeno ograjo: —
*4 Naši /.c gretlo!''
Angi<*ku oprava na kohili je bila tako /Vikana, da so se hlapen vi-s ras ustnice odpirale na smeh. Žival jo oblastno maja z vratom, na katerem je visel velik zvonec.
Hlapec pomore Jerici na voz. Kožar sede poleg nje tako. da mu j<- leva noga molela cez lestvico, zadaj pa sede boter Santa.
A tudi Tisovfc se zvali na sani, na desno mu prisede sosed (iradie, na levo pa se pritisne na lest veni k Tisovčev Jože, da sta mu oho nogi viseli navzdol.
"Bog vas obvaruj, pa dobro o-pravite!"' zaklieejo ženske na pragu, Jože poči z bičem, lisec potegne. A tudi Kožar požene, in zdržali so po vasi in iz vasi.
Le žvenket konjskih zvoncev se je cul za vasjo.
1 'Pisma gredo delat", odgovarjal je ponosno mimoidočim Tisovčev Tone, zroč za sanmi.
Jože. njegov brat, se je ženil na dom. popraaal je bil za Kožar-jevo Jerico. Ves predpust so se že pogajali, toda stara dva sta bila trdoglava. Bila je že lepa dota Jeričina. toda Tisovee je hotel še par stotakov ali par volov. Ko-žariea in Jerica sta sicer očetu prigovarjali, da na i se uda, a mlajša hči jo potegnila z očetom, č«*, zame ne ho nič ostalo. Najmlajši Jakob pa Se ni razumel, kaj so velike dote za kmeta. Že tre tjo nedeljo so si bili v gostijah, a šele četrto se je udal Kožar v toliko, da primakne bali še najlepše telico iz hleva. Odločilni razlog ran je bil ta, ker mu je bil Bog na-, klonil tisto leto pri živini posebno srečo.
Tisovee pa je pregovoril Jože, češ, da ne bo nič ta predpust, ako se stara dva ne pogodita, zakaj do pusta je le še dve nedelji.
' In tako so se domenili, da gredo predzadnjo prepustno nedeljo pisma delat.
n.
Drugi dan sta se ženin in ne-vestu aglasila pri svojem župniku, branežljivo sta stopala po vasi.
Jože je izprašal očeta, kako se mora vesti v župnišču, Jerici pa je mati napovedala, kako je bilo, ko je ona šla kot nevesta k izpraševanju. Ž«* prejšnji večer je sedela pozno v noč na skrinji in listala katekizem. Skrbelo pa je oba, kako ho. Kaj ko bi jima rekel župnik, da naj prideta še eden-krat? A Jožetu je še nekaj drugega belilo glavo. Do pusta je bilo le še dve nedelji, oklice se pa navadno trikrat. Oče mu je sieer o-betal, da bo gospod župnik vse oskrbel, da ne bo nikakega zadržka, a bal se je vendar-le očitanja, zakaj ni prišel prej. ker je vendar dosti dolg predpust. Pogostoma se ie -lože prijemal za lepe črne brke. ki jih je prinesel od vojakov. Sieer rudeča lica so bila bela bela kakor zid in vse zmedeno je odgovarjal nevesti, ki ga je ves čas popraševala.
Jerica pa je bila rudeča kakor mak in modre oči so zrle tako živo okrotr sebe. da je kar očarala pri sicca.
Kookasta ruta ji je zakrivala lase in glavo, zimska jopa s svetlimi duški in svetlimi trakovi se je oprijemala polnega života, majhni čeveljčki z mrežastimi kapicami in na gosto vdrtimi vrvicami so škripali po zmrznjeni eesti.
Snežen prt je pregrinjal zemljo, snežene kepe so se zibale na drevju, snežene plasti so se gnetle na strehah; mraz je šel za nohto-ve in nebo je bilo jasno. Solnee je trosilo medle žarke na zemljo, a ni je moglo ogreti.
Že sta pred župniščem.
Jože potrka z nagrbanimi škor-nji po pragu, da bi prinesel snega v vežo, ter reče nevesti:
"Pojdi naprej, Jerica!"
A že je nevesta potisnila ženina v vežo, nagajivo se nasmehniv-ša. —
"Ali so gospod župnik doma?"
Kuharica steče iz kuhinje po stopnicah, vrne se takoj in reče:
"Le pojdita gori!"
Stopnice so votlo odmevale, vezi škripnle: sedaj se odpro vrata, Jožetu se srce skrči, Jerica za-drhti.
"Hvaljen bodi Jezus Kristus!" pozdravi nevesta, ženin zamrmra nekaj podobnega.
"Amen na veke!" — odzdravi župnik, stoječ pri mizi in držeč se na smeh. "No, no, pa sta pozna, pozna! Pust je že blizu".
Župnik je bil mož srednjih let, srednje postave, ostrih očij, milega obraza.
Jožetu je sajva zastala. Slutil je, kaj župnik misli, in še bolj ga je zaskrbelo.
Nič ni odgovoril.
Nevesta pa se je osrčila:
"Nikar ne zamerite, gospod abrpnik! Midva bi bila rada prišla že prvi teden po praznikih, toda najina očeta sta trda in nista se mogla zmeniti radi dote. V nedeljo smo se šele do dobrega domenili in včeraj napravili pisma."
"Sedita tam-Ie na stol", reče
■ ■
V ^ .. • .
i župnik.	f
j Jožetu se je sicer ponesrečilo, I . da mu je izpodletelo na tlak\i. ko je stopal do stola, toda ujel se je se do časa za peč. da ni padel. — > Sieer pa ni bilo nič hudega, f Župnik je popraševal in izpra-ji Seval, a ni bilo zadržka. Jože je i pokazal ženitovanjsko zglasnieo. Jerica očetovo dovoljenje, da je polnoletna. Tudi iz krščanskega nauka sta gladko odgovarjala. — Župnik spiše zapisnik, onadva ga podpišeta.
Župnik je napisal nato še dve pismi.
"Jedno nesi glavarstvu, drugo škof i jstvu", reče ženinu, "zakaj brez dovoljenja te ne morem okli-eati le dvakrat."
"Torej drugega zadržka ni?" . povpraša naposled župnik.
"Oče so rekli, da ne", oglasi i se nevesta.
"Tudi jaz nisem z nobeno dru- i so nič imel", potrdi ženin.
In	sta.	i
Župnikov kos v kletki pa je j močno žvižgal in se naposled z i glavo zakadil v piskrc votle, da 2 so kaplje škropile po izpisanem zapisniku na mizi.
TIT.	c
Bilo je pred "zadnjim okli- \ com. Že ves teden so pripravljali /a ženitnino. V petek in soboto pa 1 je bilo še celo vse živo pri Kožar- £ jevih. Ženske so pekle, klavec je paral prešiča. Na pekli so pogač, ti kolačev, potic, nacvrli krofov, r trdnie in druge drobnjave. Že-nitna kuharica se je sukala po ku- k Iliriji, močno zagorela, zakai oče d Kožar je kupil dva nolovujaka vina. ki so ga pridno pokušali že v zadnje tri dni. Tudi suhih stegen 111 plečet še iz lanske zime so na- z kuhali, natlačili želodec z belim r kruhom, belim drobom in rume- n nimi jajci, vmes pa dejali dišav in vina. Nacvrli so malih bobov ž na juho, narezali rezancev. Kla vec ie delal klobase, krvave, jetr- fr 111^. riževe, kašnate in mesene.
V	soboto je mati hodila s kuha- d rico po shrambah gledat, kako se z je že kruh spekel, kolači napravili, krofi vzdignili. Tudi na poga- s či so bile že nasajene barvane ši- n biee s papirnatimi zastavicami, I zlatimi penicami in živopisnimi ^ rožami. Ženske so pospravlaje po hiši, pomivale, čedile in tla dr- z gnile. Klavec pa je pod streškom ž zaklal še jedno tele in pobil teli-co. — —	p
Jerica je pomerjala dopoldne v	r svoji izbiei svatovsko obleko, šivilja pa ji pc pomagala ter hva-	p lila, kako se ji poda svileno kri-	g lo, haržunasta kočemanjka, izli-I^, kani petelinčki na glavi, pisani	j. trakovi, zlati liani, srebrni pas.	v Popoldne pa se je odpravila v	s cerkev.	v
Nikdar ni njenim ušesom zvo- j] nilo dela-pust, tako, kakor tisto so- 0 boto. Nemir se je polastil njenega n srca in ni mogla biti tako zbrane- d ga duha, kakor je za tako pot po- 1 treba. Hladen dan, mrzel veter, j, oblačno nebo, blatna cesta, praz- p na cerkev. In to bodi zadnji dan ž njenega dekliškega stanu?	n
A tudi pri Tisovčevih ni bilo li dosti drugače. Dasi je bila ženit-nina odločena na nevestinem domu, vendar je bilo treba vse poče-diti, posnažiti, izlikati. Vkljub zimi je zidar belil po hiši. Treba je bilo kaj vina v klet. kaj gnjati v lonec; kaj pogače v peč in boba v ponev, da tudi na domu kaj po-gostujejo. Mati je imela zopet novo obleko, Jože in Tone sta hodila okrog krojača in čevljarja.
Popoldne se je tudi Jože od- z pravil v cerkev. Skrbelo ga je ženin biti. Ni mu šlo v glavo, da je 11 treba toliko trpeti in skrbeti, ako J si človek po poštenem potu nakoplje žensko srečo. Kaj je vsega te- 1 ga treba? Največ skrbi, največ [ plačaj ! In kako. je moral prositi sorodnike, da so obljubili priti na svatovsčino! Kakor bi mu ka- r ko posebno milost s tem izkazali? Take misli so se kopičile Jožetu c pred očmi, ko je stopal po cesti. 1 Večkrat je omahnil z glavo, da s se otrese posvetnih mislij, a ni 2 šlo. —	1
Ali vse je bilo veselo, mladina ^ je ukala in se smejala, starina je modrovala in opazovala, le ženin T in nevesta sta potrtega srca ho- 1 dila okrog. Ali je bil kes nad gre- J lii tako velik ali skrb in slutnja, — kdo ve.	j
IV.	< f
Pozno v noč je že bilo.	i
V	župnišču so po večerjali, ko	1 zaropoče nekdo za kljuko pri vež-	3 nih vratih.	1
"Kdo je?" zakliee hlapec z vi-
sokim glasom.	1
"Jas sem, Lovre ČeMov", o- 1
■
[glasi se in stopi v vežo človek pri .. štiridesetih letih, kozavih lic in o nerodnih nog. ie "Kaj laziš sedaj okrog?"
-	"Nekaj nujnega imam povedati gospodu župniku. Zvedeti mora-
1- jo še nocoj", odgovori prišlec za-e sopljeno.
j. "Hvaljen bodi Jezus Kristus! e Ne zamerite, gospod župnik, nekaj a važnega sem prišel povedat."
-	"Pa nisi prišel oklicev ustav-a Ijat?" popraša župnik z nategnje-
nim jrlasom. e "Pa ste uganili. Zadržek sem zvedel in vest mi ne da drugače,
0	da ga izpovem. Samo prosim, da J ne poveste mojega imena, ker si
-	sicer nakopliem sovraštvo."
"Prav je. Lovre, to je bila tvo-7 ja dolžnost, da mi razodeneš, ako je kaj takega. Za skrivnost se ne
1	boj. Torej kaj je?"
"Tisovčevi in Kožarje vi so si v
-	sorodstvu."
Župnik se zgane. Ni pričakoval te vrste zadržka. Lovre se je že-» nil poprej pri Jerici in zato je : župnik menil, da ne bo hudega t zadržka.
1 "In kdo ti je povedal?"
"Zarujoveževa Meta."
"A zakaj ne pride sama povedat?"
"Dejala je. da nič rada ne gre v župnišče.
"Če bodeš ti vedel po\edati, kakšno je to sorodstvo, že, drugače pa moraš ponjo."
"Tistega pa jaz ne vem. Sem mislil ,da imate vse v bukvah po pisano."
"Imam zapisano, iniam, ali nekaj pa se vendar mora povedati, da vem rodove poiskati."
In Meta je morala še tisti večer v župnišče.
"O človek manj ve. boljše je . zanj", godrnjala je zvita ženska prav vso pot in pred župnikom ( najmanj desetkrat ponovila.
"Kako pa sta si Tisovee in Kožar sorodna?"	j
"Tisovčev stari oče je bil brat j Kožaričine stare matere."
Župnik zariše na papir, pogle- ; da v matične knjige in naposled . zakliče:
"To so vnuki bratrancev in se-1 strank. Res je, sorodna sta si že- « nin in nevesta v četrtem kolenu. In zakaj nisi peprej povedala, Meta?"
"(V človek, manj ve, boljše je zanj", odvrne zopet svojeglavna ženska ter izgine iz župnišča.
Hlapec je še tisti večer nesel pismo župnikovo do Tisovca s poročilom, da so oklici ustavljeni.
Lovre pa se je grel pri Meti za pečjo ter čakal, kako bo Meta zvr-šila svoj posel. Bil je birmski bo- ; ter njenemu sinu in on mu je bila posebno naklonjena. Zarujoveževa Meta je bila petdesetletna ženska, vdova in je stanovala v Ko-žarjevi bajti. Pletla je nogavice in jopice, prodajala semena in — ^ opravljala. Vedela je za vse skriv- 1 nosti in spletke v vasi: kaj čuda, ■ da je zalotila tudi sorodstvo med , Tisovčevimi in Kožar je vimi. Ker ^ je imela hud jezik in je dosti pre- fi pirov napravila v vasi. jo je tudi župnik mrzil radi tega. Zato pa J ni rada prišla pred njegovo obličje. —	, (Konec prihodnjič.)
Opasen balkanski polo- s
w •	v
zaj. !
__1
s
Bitolj je padel in s tem morejo zavezniki, zlasti Srbi, zaznamova- ] ti velik uspeh, toda skoro istočasne prihajajo zelo neugodna kritična poročila iz Berlina, kakor ^ tudi iz Petrograda o uspešnih o- ' peracijah nemško-avstrijskih čet 1 pod poveljstvom generala Palken- 1 havna.
O važnosti Bitolja smo že v * prejšnjem članku omenili.
Iz Londona prihajajo poročila.! da vlada tam zelo pesimistično mnenje glede Rumunij<e; vsi so v strahu, da se z rumunsko armado zgodi nekaj, česar se dozdaj še ni zgodilo z nobeno drugo v sedanji t vojni, namreč, da bo čisto zajeta; , le še' nekoloko upanja polagajo I na poveljujočega francoskega generala, ki je znan iz prejšnjih o-peracij na drugih frontah kot velik strateg.
Ako se zavezniki v Solunu ne bodo pravočasno požurili in pričeli z ofenzivo na celi maeedon-ski fronti — drugod tako ne morejo — in tako olajšali položaj > Rumuniji, znajo doživeti zavezniki
-	zopet največji poraz, ki zna imeti zanje najopasnejše posledice.
Ako bosta Mackensen in Fal-kenhayn v Romuniji popolnoma
-	napela, potem nastane velika ne-
Varnost, da bodo prišli Nemci in Avstrijci na maeedonsko fronto in pričeli ofenzivo na celi mace-doski fronti. In kakšne posledice ^pia to imeti, si je mogoče predstavljati; — možnost je, da se bodo morali zavezniki umakniti na Grško in odtam se vkrcati na parnike in odpluti domov.
To se pravi. — ako se bo tako zgodilo kot mislijo vojaški kritiki v Londonu, — kjer vlada, — kot rečeno — velik strah.
To vse je mogoče, Oda se zgodi, in sieer kot poslej - starih napak.
Člani avstrijskega parlamenta.
"Obzor" poroča: Odkar je začela evropska vojna, je padlo 35 i avstrijskih državnih poslancev na bojišču in sieer 7 nemških nacio-nalcev, 5 nemških krščanskih socialistov, 2 nemška socialna demokrata, 3 Poljaki, 2 Malorusa in 1 Italijan. Umrlo jih je 22, med njimi Mandič in Slovenec Povše. dva sta odložila manaate, in radi kazenskega postopanja so izgu-j bili mandate č<eški poslanci Buri-1 val, Choc, dr. Kramarž, dr. Neto ! lieky in Bojna, dr. Markov in koroški poslanec dr. Grafenauer. —! Obsojen je bil na smrt in ustreljen po vojni sodniji italijanski poslanec dr. Batisti. Skupaj je torej izgubil avstrijski parlament! 69 poslancev odkar je zadnjič zboroval.
DARUJTE PAR CENTOV SLO i VENSKIM TRPINOM V STARI
DOMOVINI!
--—-- ■
NAZNANILO.
Teimpotom naznanjam vsem članom in članicam društva "Po-; močnik" št. 2 S. D. P. Z. v Johns-i townu. Pa., da je članstvo skleni-, !o. da se mora vsak član vdeleiiti; prihodnje seje d.ne :{. decembra 1016. kep bode volitetv novega odbora. za leto l!tl7. Kdor s** te seje nevdeleži, bodo moral prispevati SfV v društveno blagajno. izvz»-ti so samo bolniki in člani, oddaljeni ve* kot 5 milj. Zatoraj želim, da se vdeležite te seje v polnem številu.
S snbratskmi pozdravom
M. Amershek. tajnik. _(23-24—11)_
VABILO na
prosto zabavno
m
PLESNO VESELICO.
katero priredi
slovensko podporno društvo
"BALKAN" Št. 69 S. D. P. Z. Pittsburgh, Pa., na Zahvalni dan 30. novembra
v K. S. Dotnm na 57 Buttler St., Pittsburgh. Pa.
Začetek oh 6. uri zvečer.
Ker je ta dan praznik in zaeuo tudi zadnja predboži-čna veselica.1 vljudno vabimo vse rojake in rojakinje ter brate Hrvajte. da se tel naše veselice polnoštevilno vdele-že. Svirala bode domača sloven-, ska godba na pihala. Za dober prigrizek in izvrstno postrežbo bo dobro preskrbljeno.
Toraj na veselo svidenje 30. novembra zvečer.
Josip Dekleva. tajnik. _(23-24—11)_
ŽENITNA PONUDBA.
Želim se seznaniti s Slovenko v i starosti od 30 do 38 let, tudi sme biti vdova z dvema otrokoma. Ka-}' t era ima resne misli v s vrh o ženit-' be. naj mi piše in -priloži svojo sliko.
Ben J11 rman. Bok 207,_Livingston. 111. i
IZURJEN ČRKOSTAVEC,
ki ume tudi splošno tiska reko de- ; lo, se sprejme takoj v novo usta- j no vi jen i tiskarni. Pomrdbe z na- | v od bo zahtevane plače na:
Ivan A. Kaker, 342 Florida St., Milwaukee, Wis. i _(16-17—11)__:
JI RIEGER'S
V Monogram
1 WHISKEY
8 kvartoY ! ^jml ^fS^uSST *5 i PPPfH 4 kvarte i
m	3> |>i>\ will
to viaki kot najboOfti. kdaj nfSQBBBl Smrn, rrtMn la «kn»
J. MEGER * CO.
I.....-_
: Je učinilo vse.
-1
e j	'	j
1 The 'KOPPS BABY'S FRIEND CO.*.
-j j katerih otroško zdravilo, ."KOPP'S" | je obvarovalo smrti miljone otrok, ki i so trpeli na zaprtju, ffrlži, krčih, nespa- j 3 nju, pri dobivanju rob in drugih oir<»-j
-	škili boleznih, so prejoli prod krat kin.1
-	! sledeče pismo od
Mrs. Howard Stalneekcr.
I	Reading. l*a. j
Porabila sem sest stt«kleni<* vašega j zdravila w otroke, **KOPP*S" in sun i..j } reOem, tla je učinilo vse. kakor praviti-i Nikdar nisem vrjt-la. da zamtire biti j nekaj, kar odstrani ImleT-ine. kakor jili j j je vaš olajšalni sirup mojemu otroku.' ; Nikdar ne lK»m brez njega in prii>oroei!;» | j sem ga več prijateljem, ki vedti. da j'-' *! doliro za otroke, ki dobivajo zolw\ 1 "KOPP'S". prijatelj otrok je nnpr.v'
-	daj v vseh lekarnah |>o in 30 eentuv
. steklenica.	\ j
Ako ga ne dobite pri vašem lekarju.| pošljite nam en dolar in z obratno |K»štti> I vam iKkšljeuio dve stekleni« ! po 50c.
"KOPP S BABY'S FRIEND CO.**, | 1	No. K op p Building
YORK, PA.
llsvrtn svojo sestro ROZO CRM.; Doma je iz va.°i Dolenje Radlje.' fara Bireka, Dolenjsko. Preti enim letom je bila v New Yor-! ku in pozneje mi pa ni več /.na-j no. Prosim cenjene rojake, če i kdo ve za nje ivaslov, da ara mi j javi. ali naj se pa .sama oglasi j svojemu bratu. — Alois Orni,! P.ox 17. MeMeelien, \V. Va. 1 j_(2.T24—11)_j
i Žt-lim zvedeti za naslov svvijt-o-.'
prijatelja JOSIPA ŠTKMBKR j
GAR. ]>(KlonuK*e Kedlinčkov pri i
Ilirski Itistrici na Xotraniskeiii.''
i
l*ros»ni cenjene rojake, <"e k.lti ( i> - « ve za njegov naslov, da jra tu i i
| naznani, ali naj se ipa siLiii <»tjbi
si. ki-r poročati jmi imanv nekaj ; J
i va/.nesja. — Anton Pot«*pan.!(
1 >ok 0-5, La Grange. 111.	|
: (23-25—11)	(
-L. %
Ivie sta ANTON BRTLEJ in JO
SIP ROBIC? Prosim eenj. rajal
ke, če kdo ve za nju naslov, di
ga mi naznani, ali naj se pa sa
ma javita svojemu prijatelju.—
j Frank Oulenš^k, Box 26. A iro
ra. Minn. (21-2:1—11) r---
'i Denarne posiljatYB za ujet-liki v Rusiji in Italiji.
Lakko m poilj« icur »oro4jtl i,, ko«, prijateljem is xmuacen, k»-. ;url m nahajajo v njetniitvm r ti ftmijl ali Italiji. Potrebno Je, ka. '^Aar se nam denar polije, da »e ' priloži tndi njetnikova «oplnlea j',. aU ptemo in te nam tako ca.0£oii jpravUoo tertaviti naslov.
VI
Ako nameravate poslati denan j v ajetnikn, pošljite & takoj, ko sprejmete njegov nptlov, ker ako i.|W odlašali, U se lahko iogotflo* da U ca m nagli vet ma Ute» 1 »rti la m ae HOffli aroiitl de-sarja.
TVRDKA FRANK 8AKSKB, 8S Cortlandt 8t.. New York. N. Y.
•! POZOR rojakiT-
i 1	I/
i v	ml
i i NaJa>p«iniJ« auth n Uaik« kakor tod ■ MllM brke lo brado. Od Mn mazila srastajo v .' Stih tadnlb krasrl co«tJ Id dol«i lasi« kakor tudi moiklai kraaal brki la brada la oabodo odpadali i a t o*1t«11. Revmatizem ko«t:bol ali tntaaje v rokah. - Dorth ia t križa. ▼ a,mik dnab potmlaoma uadra-1 | vim. rane. opekline, bale. tura. krut« lr. nun,, potna noge knrje o£«,a. o=ablioe t par doeb popolnoma odstranim. Kdor bi moj« sdravila bm : uspeha rabil mu jamfim ca W0O. Pilite takoj pa I . ceo i V. ki n takoj poMiem taatoopj
i Knuni iepm KOLEDAR za leto 1917 " i dobite ako por-lje;e A cente za poštnino
1	JACOB WASOia
8702 Bonna Ave.. Cleveland. Okla,
Pozor rojaki!
f^,--O-r-r-—
Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva slovenska knjiga:
SLOVENIJA VST ANI!
izpod peresa Dr. Nike Zupaniča.
govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega naroda.
Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim vjetnikom v Rusijo, pet tisoč jili je na razpolago ameriškim Slovencem.
Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki!
Stane samo 50 ct. in se dobi pri:
Dr« N. Zupaniču,
1369 E. 40 St	Cleveland, Ohio.
clifWWWW^^	/rYAYAYVYMVYVY^YiWlO ^
I Velika vojna mapa j
j I vojskujočih se evropskih držav, \ \
i \	Velikost je 21 pri 28 palcih.
CENA 15 CENTOV.	|
j B	' Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država.	2 •
s	koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
1| V zalogi iinamo tndi	Z j
g stensko mapo cele evrope $1.60	| \
%	VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE |
1 DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, i f CENA $1.50.	I
P	ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL- S
: i MACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — | j \ CENA JE 15 CENTOV.	%
Veliki vojni atlas
j j vojskujočih se evropskih držav in pa |ko- l\ j I lonijskih posestev vseh velesil g
Obsega 11 raznih zemljevidov. 1	CENA SAMO 25 CENTOV.
1|	Naročila in denar poiljite na:	3
I Slovenic Publishing Company
S IS Oortlaadt at.	Saw York, H. T.
a iMjyijyiiiyW	innn/tiim Ilia"
Slovensko	o 1 fijlr o
■ f
podp. društvo	svati Barbare
rl	*f
ZA ZED tNJENE DRŽAVE SEVERNE A MEHIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
I sh	4mm 21. Juniji IMS v Mati PMUflfMk.
fiUTMI UKADNJKlJ
WHIIltllr* JOfMW PETHRNHL, Bok H WlUooS, T*> I podpredsednik: KARO L, ZiLAB, Box 547. Vomt CttJ, Fa, IL podpredsednik: LOUIS TAUCHAH, Box «25, Roe* Sprlasa, Tajnik: JOHN TULBAN, Box TOT, Foreet City, Fa. CL tajnik : JOHN OBOLIN, Box 402. ForMt Olty. Fa. Blacainlk: MARTIN MTJHIČ5. Box 537, ForMt OitJ, Pi. rutWli; JOSIP KAJLAB, 1004 Nortk Chicago SC. Jett*, Bk
fBBOTMI IDEATIOK]
m toni ma m a*mm st, Jou* m
■ADZORNI ODBOBl
Predsednik: ItiNAO PODVASNIK, 6325 Station Bt B. B.t Plttebargfe, Fa. j f. aadnomlk: JOHN TORNlO, Box 622, Foreet City, Pa. H. nedwrnlk: FRANK PAVLOVČIČ, Box 70S.	Fa.
D1 laliemtk; ANDREJ SLAK, 7711 T—ier Ara, Cleveland. 0*1*
FOROTNI ODBOBl
FiSieednllt MARTIN OBREŽAN. Box 72. Bast Mineral, Kana. Ii peroCnlk: MARTIN fiTEFANClO, Box 78, Franklin, Kaaa Vk porotnik: MIHAKT, KLOPČIČ, 028 Dareon Are., B- F. D, J, Of «ald. Detroit, Mlek.
QriATMI ODBOBl
FiMJMnlkl ANTON HOČEVAR. R. F. D. He. a Box UH. nitflntml Oi L nt ravnik: ANTON DEMŠAR, Box 138, Brooghtoo, Pa. O. npraralkj PAVBL OBRBOAR, Box 402, Witt, HI.
Mi JSSt *** * V*0** tnjnnri Ivan Teltan, P. O. Beg m» MM _PntfBUlMllfllKIl VZIODVS
Slike s kanarskih otokov.
(Nadaljevanje).
13.
MALO PŠENICE.
Kdo jase v temi v,prek čez najlepše njive, vštric eesteZakaj jie , jase po poti? Ali ima slabo vest. <la se of?rblje dn^va in ljudi?
To je Don Feroan Deseanza v Verba»a, eaballero, znan po celem o.torku lastnik štirih zemljišč, katerih vsako ima čedno hišico in j vsa potrebna gospodarska posiop-1 ja. D^n Deseanza je brez pOkliea.S Itiva z nklbino v mestu Santa' < "ruz. /emdjišea Je od<lal v zakup, kakor to na Ivan arij ah stori vsak posestnik, če more. In kot j.- šega, plačujejo (fospoilu D»-scanzu nje-Kovi htirj.' uajemaitki zakupnino tako, <la inn izroče vsako leto vso plenico, kar .so je pridelali, o<tci.le ' pridelke pa obdržo zase. Za i>še-nično poaetev se -porabi večina j>o-J j si- Najemnik mora vsled tega J pšenico kupovati, ker drugih pri. d^lk o v ni vselej dovolj jsa živež.! Mora često od lastnega gospodar-] ja drago Kupovati |*š»Miieo, katero j»' pridelal z lastnimi rokami.
Don Kenian Deseanza v Verbe-j, na nocoj jaše nadzorovat svojega najemnika, Senorja Manueia Vi-j van d p m, ki bi va v tihi gorski va-!. *iei Ma,nille»t. Dve Jt-Li je Vivan-j dero pridela.1 čiiilovito malo pSe-j niee, da,si je bilo posejano tolikoj ( kot. prejšnja leta.
Kam pri Vivajnieru iztrine pše-h niea ob vsaki žetvi?
To hoče dognati eaballero Don'i K entail Descsmza y Verbena. Zato s s«- odbije belega dneva in lx*!e ' ee.*4e. Tiho jaše. V velikih skokih liho ])ohitevA za konjem veliki ] p«-« gospoda Deseanze.
iUiy.o MmiiUrae stopi Don Des-ean/a s ikonja. Priveiie ga k nizki < pailmi. Na ovratni jermen svojega psa pritrdi verižico, katero pri-!, pne za «edlo.
Zavarovali na tak način ko-j nje, »e Don Deseanza v Verbena!
poda na prežo.	|
* ♦ «
Kupite vse likerje, ki jrn potrebujete tam, ki jih drugi kupujejo — v najstarejši prodajalni liker, jev v Pittsburghu, Pennsylvania i.
Naše dolgoletne izkušnje v tem poslu so nam pripomogle, da vemo, kako postreči našim odjemalcem. Glejte spodaj eene:
_ ,	ga Iona
R<u*e ali NHo žganje............................$1.75 Uo $5 00
Rum ali rrtEene.................................. 1 -5
Brinjevee ali Spirit.............................. 2J50	5.00
Tropinjevec i.11 slivovka.......................... 2.25	5.00
Konjak ali kumnovec............................ ^»5	-
Hniievrt' ali hreskevec........................... 2.25	* 5^K>
RoKtopftin & lualiscvee........................... 2^5	5 00
Rde^V ali belo namizno vino...................... j.75
Ml plavamo prevoz pri naročilih nad $5.00.
Pofitni ali ekppresni money order ali pa gotov denar ae mora poslati s naroČilom.
Ena sama poskuSnJa vas bo prepričala, da najbolje postrežemo svoje rojake.
Katalog in renik pošljemo brezplačno vsakemu, ki gu zahteva.
G.W. Schmidt Company
100 Sixth Street,	Pittsburgh, Penn*.
15uenes dias, eaballero: (Uo-1 her dan, kavalir!) lvako ste l^tos zadovoljni > j>šenico/ Z "zemljišča.; ki ^a imam jaz v zakupu, ste je; prejeli dokaj več kot lani.** Tako nagovori dva dni pozneje najefni-ni-k Don Manuel Vivandero .svo-j. ga gospodarja Deseau/io, prišed-, šega ]vo vasi.
Don Deseanza je danes ja'ko dobre volje. Obraz mu kar blišči, j ' • Po-pol nom a sem zado volj en, j Don Manuel, čeprav sem tudi letaš pričakoval nekoliko več pše-ničnega zrna", reče gospodar. : "Zato je pa tudi ostali pride-j lek to leto silno boren, ker smo le I pšenici stregli. Letos mi boste m o- i rali dati pšenico ceneje'*, odvrne; najemnik Don Manuel.
44Kaj pa, Don Manuel, ali ima-; te pripravljene kaj več nastil'je?: Manjka mi stelje za konjski hlev,j ki ga imam v Santa Cruz."
Kakor bi se 11111 lH¥»edi škoda! zdWo, tako jkkusuo odgovori Don! Manuel:
N.istilje imam komaj za svojo! potrebo."
" Pojdi va gledat!" se glasi kiM-S tek odgovor gospodarjev.
l ilo koraka gospodar naprej. Mrtvo stopa za njim najemnik.
Ko prideta do hiše, Don Manuel najprej i^olje gospodarja j>o »hra-TubaJi ter mu kaže, kako malo je dobil s polja tega, kar je po pogodba lasr najemuiko^a. Zato. se brani, da bi prodal gospodarju ' nas-tilje, ki leči v lopi za hlevom.i "Drago ne boste plačali. Po-i ceni pa letos ne morem prodaja-: ti", odgovarja najemnik gospo-i d ar ju. kupujočemu steljo.
A čimbolj se najemnik brani, temboij brede gospodar tja proti! srede lope, napolnjene e nastiljo. ■ Vsak kora/k gospodarjev proti' sredini malega poslopja ima to1 posledico, da je najemnik bolj voljan prodati.
Naposled skleneta ikupčijo. Go-1 sp<»dar plača najemniku steljo po! tisti nizki ceni, po kateri kupujejo gospodarji od zakupnika na-stiljo. ki jo je zakupnik nabral na njih. svetu.
Dr n Manuel Vivandero je upal, da bo zdaj s-pravil gospodarja iz lope.
* GhAS Nj^OPiA. 23. NOT. 1916..
Toda ne!
Gospodar ostane notri. Veli najeti voznika. Najemnik Manuel se trikrat povrne iz vasi s sporočilom. da ne more najti nikogar. Četrtič ga gospodar pošlje -iskat voznika. Že je solnee zašlo. Že se temni. Šel* zdaj prav počasi daleč odnekod priškriplje težak dvokolesni voz. s silno visokima kolesi, voz, kakršne mporab i jo po 1 vseh krajih, kjer je dobrih voznih potov malo ali nič. V voz sta bila vprežena dva suha, konjiča, drug pred drugim.
Začno nakladati steljo na voz.; Celo gospodar sleče suknjič in po-j maga. Tod steljo najdejo osem-1 najst vreč pšenice, enajst vreči tnrš<"-ice in velik kup lepega, de-' belega krompirja. Gospodar s steljo vred odpelje pšenico, turščieoi in krompir. — Voznik je iinedj z vožnjo posla vso noč.
14.
KANARSKA KOZA.
Ni smešneje živali kot je kanar-i ska koza. Že sploh je kozja fiziog-j nomijia prava spaka. ki najresnej-šemu človeku zvabi smehljaj na; ustnice, ako je natančneje opazuje. Kanarska koza je pa v tem; i ozirn super lati v vsega kozjega.
fJotovo je hudič vzel nase podobo tenerifskega kozla, ko je — ;kalkor veli stara zgodbica — med službo božjo sedel na prižnieno slToho, naslonil kocinasti hrbet j ob ^lojzeso-vi tabli ter začel na kos jiergamena zapisovati tiste, j ki so se pogovarjali, smejali ali spali. Vse navzoče je že »zapisal, jraizven enega samega, ki je na ko-ru ob orgijah klečal in molil. Zato je edini ta videl pišočega hudiča. lVrgamen je bil poln. Hudič zgrabi s svojimi kozjimi parki j i pergamen zgoraj in spodaj ter ga ; z vso silo raztegne, da bi se naredil pi^ostor za nova imena. Toda 1 i/4 desnega parklja so mu pergamen izmuzne, hudič, ki je pergamen nategoval sklonjen, omahne nazaj, rogovi kresnejo ob Mojzesovi tabli, uhlja k lotita, po rta.blah kakor dva prazna žepa, brada za-frfra okix>g got>ca, ki je podoben najnesreenejši obliki starih brez-jzobih človeških čeljusti; pri vsem ; tem imajo oči izraz največje res-| nobe, izraz obličja, ki se še nik-Idar ni zasmejalo, kakor bi iz ne-blago dišečega kozlovskega kožuha gledal prvi tilozof celega .we-!ta. Ob tem prizoru se zasmeje tu-idi edini pobožni msoliilee gori na koru ob orgijah. Iludič zapiše še 'tega in izsrine... j To bi bila prikazen kanarskega ! kozla.
Ravno kanarska kozja pasma ' ima to posebnost, da je kozlič v I prvih mesecili silno ljubek; ni ži-; vali, ki bi iela tako lepe kretnje, tako vabljiv, najlepšemu otroškemu glasku podoben glas. kakor kanarski kozlič. Če kozlička za j-; me na prostem vihar in huda ploha, zažene krik, kakor bi jokal otrok. In ako greš gledat, kaj je, se začudiš, ko najdeš žival namesto člorvetka. Vzame« kozlička v I naročje in ga neseš pod streJio. Ko se živa lica začuti na varnem, suhem in gorkem, začne polglasno meketati skozi nozdrviee tako za-I dovoljno, 3 tako mehkim, neižninu i glasko^m, kakor bi bil otrociček,! ki ga je nnaiti položila iz mrzle ko-; peli v gorko posteljico.
A konice i-ožičkov, ki se čutijo: , vrh glave pod dlaiko, obetajo, da j bo iz te Ijirbeznrve živaliee zrastel j j prav grd kozel, tem grši, čim! j ljubkejši je zdaj kozlič.
Narava tudi na Kanarijali po-sojuje po iftti obrestni meri, ka)kor povsod drugod. Cim več je dala, tem več hoče imeti natzaj: Mo<žak, ki je imel v mladosti Adonisov lepi obraz, je na starost takšen, da ga v glavo ni drugega kot same grde gube.. . Kanarska koza toraj ne more tožiti, da se ji godi krivica.
V nekem ozirn pa vendar kozi, živeči na skalnih kanarskih otokih, ostane nekoliko nežnosti vedno, tudi potem, ko ji zrastejo po vratu ležeči, svedrom podoibni rogovi. Ohrani neko rahiosrčnost. ki se menda pri nobeni drugi kozji pasmi ne opazuje v tolikšni meri.
Glej jo, kaiko se vede na paši, dokler kozlič ni odraste*!. Pastir mora nest i kozliea s seboj, ko žene kozo na pašo, sicer bi mati takoj pri/hitela iz gozda domov. Toda kozlič ne sme sesati, ko je star nad en mesec. Zato mu navežejo na gobček uzdo, katera mu drži med čeljusti košček lesa; ta brada mu brani sesati, pa ga ne ovira pri paši. Da se kozliček ne oddalji od prostora, kjer naj bi se pasla koza, ga treba privezati, pa triko, da mu vrv ne podkoduje udov. Naveze se mu na »prednjo notico peti ja, ki se ne more pre-jtUdo zadrgniti, ker je	v le-
seno cokljieo. Mala lesena pripra-
-	va je za dolgo vrv privezana h i grmu. Kozlič ima toliko prostosti,
-	da si lahko išče hrane v okrožju . 5—10 metrov. Od tega mesta *se : tudi koza ne oddalji mnogo. Ka-i dar mati, i. iščoč hrane, stoji ta-■ ko, da mladica ne vidi, ga nepre-: 1 stano kliče z meketanjem. Mladič .! na vsak klic odgovori z nežnim, ► i otroškemu smehu podobnim glas-l kom. Kadar se po tihem gozdu i;razlega to klicanje in odgovarjanj nje med materjo in mladičem, se
j iz tega lah-ko posname, da se je . j mati, izvršujoč svojo dolžnost, -joddaljila od mladiča, da se ne vi-■jdita, da pa hočeta biti po glasu i i združena. Ako se nad mladičem v zraku za ziblje roparska ptica.
•	zažene kozlič vik, ki doni kakor m glas polletnega otroka. In starka I! ta'koj meketajoe prihiti mi pomoč.
pritisne z životom mladiča h grmu, da ga skrije, ter na.padovaleu nas tavi svoja dolge, tenke roge... Nad gozdom za vrši nevihta z mrzlo ploho in točo, starka beži tja, !kjer upa »a jI i kočo. Ako jo spn-tste pod streho, obstoji na pragu ' ter v gozd obrnjena meikeče tako 1! dolgo, da kdo odide iskat mladi-' ca, ki se tačas materinemu meke-L;taxi(ju odzivlje z žalostnim kri-; kom. In star ka spremi v gozd ■ človeka, ki gre no mladiča1, tudi " če se dež uliva v potokih: Mati i mora biti vselej zraven, kadar se [ \ kdo dotakne mladiča. '! V tednih, ko mladi kozliček ra-1' ste. kaže starka ibistroumnost, ka-:jtere sicer ni opaziti pri njej. Ako l;so jo pri tuji hiši včeraj z mladi-'!čem vrod vzeli j>od streho, in ako "jdanes zopet pride nevihta, bo da-~;nes koza sama stopila v isti koti-"j ček, ki so ji ga ortkazali prejšnji :!dan, ter se bo stisnila k steni, ka-1; kor bi hotela reči: Li 4'Ravno tam bom, kjer hočete, in potrudila se bom, da vam ne ! bom napoti, samo da me z mojim i mladičem pustite pod strelno." ; I	(Pride še.)
NAZNANILO.
i Članom društva sv. Martina št. i 44 d. S. K. J. v liairbertomi, O.. Li naznanjam sklep zadnje seje <Lue 12. novembra, in sicer, da bo pri-! hodnja seja dne 10. decembra in obenem tudi glavna seja, pri ka-'; ter i imamo rtusiti več važnih točk 'i v korist društva in obenem pa volitev novega odbora za bodoče le-| to. Dolžnost vseh članov je. da se te sejo gotovo vdeleže in porav-! 11 a jo ves svoj dolg. Kdor izniel 'jčlanov izostane brez tehtnih vzrokov, bo moral plačati $1 kazni v 1!društveno blagajno. V slučaju, tla ; bi se pa kdo proti vil plačati, ]k»-1 tem je suspendiran za en teden od bolniške podpore, ako bi jo slučajno potreboval. Toraj vpošte-
•	vajte ta sklep in vdeležite se vsi do zadnjega.
Math. Kraimar, tajnik.
j
Rad bi seznal za naslov svojega brata TOMAŽA KOilBX, do-1 ma iz občine Dreižence, okraj "f Tolmin, in za bratranca FRANKA GOMILŠEK, tudi taim doma. 1'rvi je bil v začetku vojne
-	poklican na srbsko fronto. Od 1: drugega sem pa dobil zadnje
poročilo v februarju letos iz ' Radkersburga. Ker ni nobene-»; ga glasu več niti od prvega, ne ■J od drugega, prosim cenjene rojake, če je kdo kaj izvedel, da 'I mi sporoči, za kar mu bom zelo l j hvaležen. — Matko Koren, I>ox
h 41, Adamson. Okla. i j (23-24—11)___
SLOVANKA
. I dobi službo ihišne oskrbnice. Sta-j rost 25 do 30 let. Vprašajte pri: Fantinič,
I i 435 A V. 28. St., New York. N. Y. (23-24—11)
1	NAZNANILO.
. i Članom društva sv. Štefana št. 117 J. S. K. J. v Sartellu, Minn., 1 naznanjam, da se vrši prihodnja 'jseja dne 10. decembra, pri kateri bomo volili nov odbor za bodoče leto. Dolžnost vsakega člana je, ' da se vdeleži te seje, da ne bo po-" zneje nepotrebnih opazk. Zaeno . pa opozorim vse na društvena 1 pravila, ki pravijo, da kdor se ne more vdeleži ti glavne letne seje. ' mora preje naznaniti tozadevni vzrok.
Frank Triller, tajnik.
H— i!
KAKO POSTATI DRŽAVLJAN
e naslov knjige, ki je izšla v zalogi tiskarne CJlas Svobode iti v kateri dobite rse, kur Vam je treba vedeti o zjitnlo-,Tini in ustavi Zilr. držav, predvsem ]>a latanena navodila za dobavo državljanskih i>aj>irjev. obširen seznam vprašanj n odgovorov v angleščini in .slovenščini, td.
To knjigo i>ifjine vsakdo ZASTONJ tko iJoSlje eeloleln«« naroeniiio na
GLAS SVOBODE
in 30c za jHfkrilje poštnih stroškov, skupaj	V nadrobni jinxlaji velja
knjiga aOe s jkištnino vred.
NADALJNA I GOIJNOST
K«flor s takoj naroči na GLAS SV«>-BOPFi za <-elo leto, ho iuiel s tem list [»laean do novega leia irns>. GI.AS SVOBOI»R je edini slovenski de l lavski list na svolRHioniiselni potllagi in Izhaja ol> torkih in petkih. Vsakemu rojaku pošljemo na zahtevo eno številko' zastonj na ogled.	j
Xaroeila je poslati na:
aies Svobode Co.
2656 S. Crawford Ave. ( liieago. III.
HIŠE NA PRODAJ j
aofe na lahka odplačila, kakor tn4)
[»razne lote in farme.	j
Zavarovanje proti ognjn.
JOHN ZUUCH,
11 <— ..orwood Bd, Cleveland, dfcto
—--:
3T. CLAIR AVE. JEWELRY CO |
Joseph Marinčič, lastnik, •805 St. Clair Ave_ Cleveland. Okio.
Slovencem in bratom Hrvatom priporočam na-vsakovrstnih ur, ijtt^^m. verižie. priveskov, prsta-nov, tudi takih z društ-i^^^ltej ven i mi in jeilnotinimi znaki. V zalogi imam ^C^pSr v.se kar spada v trgovi-10 zlatnine, diamante, stenske ure t= :ukavieo. budilke, Columbia graun>-)hone. slovenske in druge plošee. Spre-emam v popravo ure vsakega izdelka, gramophone in zlatnino in za vsako lelo jamčim. Prii»oročam se za obilo mročl: jaz bom vsakemu točno in jm>-iteno postregel. Ne pozabite gesla: tvoji k svoiim.
JOSIP MARINČIČ.
____1
Dr. KOLER
638iPcnn Ave., Pittsburgh, Pa.
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Dr. Koler Je fltj-It4rej*l iIovumH T^^^A *d ravnik, ipeeijm-* /	Ust v Pittsburgbu.
ki ima 13ietno prah /T WSj^^^W	▼ zdravljenja
M Mfj^^M tajmb mofiklh bo-
Sifilis ali natru pljenje krvi fdn^l > ■ (l&sovitim 604, ki
/tm^JEMWyi cm Je lsumel dr. ^Hfl^^/ prof. Erllcb Ce 1-
mate mozolje «1!
Mle <	mehurčke po tele-
•u. .. .u, tzpedanj« las, bolečine v koetob, pridite fn lx£l«tll vam bo kri. Ne Čakajte, ker ta bolesen w naleze.
Izgubo semena nenaravnim potom, sdravlm v par dneh, kapavoc ali trl-per In tudi vee drupe posledice, ki nastanejo radi Israbljivanja samega sebe. Kakor hitro opazita, da vam po> nebu)* mudita zmožnost, ne CaJcajte, temveC pridite ln Jas vam Je boa
"°§u§enje cevi, ki vodi ls mbnlt oadravlm t kratkem času. HvJrocelo aU kilo oadravim v M urab In aloar bre« o p% raci Je.
mehurja, ki pmraroOJo bole Ona v krttu ln hrbtu ln vCasth tudi art apuKanJa voda. oadravlm a «0-tovosijo.
Raumattzam, trganje, bolet:na. ote-a»nei arbedico, ftkrofla fn druge kotna bolezni, ki nastanejo vs.ed seaat« krti oadravlm v kratkem času ln nI potreb-ao l^itl
Uradne uro: V ponedeljkih, aredab ln petkih od I. zjutraj do S. popoldne V torkih, eatvrtklh ln sobotah od I uro zjutraj do L ure ateCar. — Ob aedetjah pa do dveh popoldne.
8 potto ne delam. — Pridite oasbuo - Neposahlte Ime ln Mavllkol
I Edini SLOVENSKI SALOON V ALLEGHENY, PA.	j
JOSEF SAVEC. lastnik.	j
Toči najbolje, redno sveže pivo, domače In taportirmo iganje, prist-	\
M Tioe.	j
Gdrid te mrzli prifrizeb vedno na razpolaco. — Cnion-Bara.	J
Posebno se priporočam Štajercem, Kranjcem in Hrvatom.	!
hotel J O E
717—719 East St., Cor. Foreland (preje First St.)	\
PITTSBURGH. PA.	j
Ali vam še ni zdaj znano?	]|
ju •	r r'-'*	'• 1 ■ -i:- kjer dobite naj boljo in najceneje. Tako tn^sto je samo eno, vv • <|J
A lui-riK 1 ; X. To j. Tr«r«.. na e|o |{r- n..»:. A.	-1 \ Pittsl nr^h ■ t J'a	* , " '
IV" "• :r ,ij!, 11 h /. 11 u 11 i < ■ ■ 1 -en: k	-'li
>)	-•':■'•-■ lir
1	0 J 1 rii \ 11 r^.ei . ž_-•«[,j.	>1 7"» Nii.tUiiji Kimrr.vl aii bru^evw	.	. »i
||| *2 ■ ' ' r> " n -'at . * gJ»l«m •• - . . 'in |»(J0 j, ( ' 1 "	H .v ' r •! . r lT'i -<J r>" 1 '-'lih'" 4ai.ni......................$2.50 0«> SS'UQ'l . i
j	!•1 ! -t ' ■• ■ .1'.	r '	\ . rv.-r:-.	/._'> . • _-a > ; »hi Fin.. beb» ali r-li-> •■ namizno vino . Jl .im pralen ali veC-'f
}jj	1- 1 M XXX H	\ ,,	rf: n, ... j,	$:;:«> S!*'lkt t"b»Jei . MfiU ................ $2.,r»0 fin $4.00 "
;	1>r tv fHj |	.	- ■ ■ j	' ^ 'J '* Fini relo temni rum. paleti ..........rto*S4.«W
li '" '	"a	v •"	v • ( 1'rma f...rovi.*k« ical $J ru>.	$4.00 in
j	,w>%ka	u .......!■• i". ' V: -k.> ž-ai.je. pa Ion.............. «ir) tl( $400 . If
ijl	f1 d' !iriJl1 P ■ • :•• -troškp pri na roe i! u eni $."»,00 ali vre med New Yorkom in' Chien- '' ^ii
i . .. ..
j	1'osij te .i. jiar \ pripor...-, nem pismu ali .-k^pr-snitn Money Or.ierom	'||
I	Pnbranili boste, ako kupite pri nas, ker mi nimamo agentov.
ji/	Naru :aliku pi>etc v f>lov.>nsk' m jeziku.
BREMAN & OSGOOD
1 12 Fullerton St.	PITTSBURGH, PA. /
;jj • J 0 S i P P. P A A L, slovanski.upravitelj.	i!
;j|_o L N A	^Z^l!!^
Slovensko samostojno bolniško podporno društvu
_za Greater New York in okolico
^———MMgMg
edino postavno priznaro društvo v Greater New Yorku, zboruje vsuko četrto soboto zvečer v mesecu v 4;BEETHOVEN IIALL", 210 iztočna ;>. uliea blizu Ave. v New Yorku in se prične točno ob
8. uri zvečer.
O D B O K :
Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5. St., New York. Podpredsednik: Josip Šval, 216 Ten Eyek St., Brooklvn, X. Y. Tajnik: Vinko Zevnik, 29 Gamma Place, Glendale, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2S01 Catalpa Ave., Ridgewootl, N. Y. Zapisnikar: I van Gerjovieh, 442 Union St., Brooklyn. X. Y.
NADZORNI ODBOR: Josip Pogaehnik, f»6 Ten Eyek St., Brooklyn, X. Y. Anton Ovetkovieh. 440 Union St., Brooklyn, X. Y. Viktor Volk. ]«9 W. 48th St., New York, X. Y.
DRUŠTVENI ZDRAVNIK: Dr. Henry U. Robinson, :!01 E. 10th St., rned Ave. A in B New York, X. Y.
l ' ' * ' j H Iv DOK ME NI BRAL, NAJ J
vn BKltK! r
^ Prod krutklui Jc Izšla zelo za- r iiltulvu knjiga J
1 HIPNOTIZEM !
S] P
y lVxlcilmo kiijlut' dozdaj še nismo	r
imel! v hlovciim-lnl, ne tiikuj, m>	fc
v starem kmju. V njej s«) nukrat-	|
J k«> UmIii dovolj dolnjih) in Jasi:o	r
U ciplsuul vsi pojnvt Ilipnuti/ma in	^
ii kdor jo prelaw, dolil vpogled v	p
;J nov svot, o katerem mu Je liilo	s
:'] diizdaj le malo ali pa ntčesnr zim-	s
j no. Knjltfu Ima proko sto strani.	^
J 1 *i slik posnel ili |mi dolirih f.ito-	^
!J mafijah. Jo krasi.	fc
l S Itn M1 tJ(l centov. Tri knjigi' $1.5«,	g
Kdor nI k kujt^n zadovoljen,	g
\\ naj Jo vrne in dobil l»o denar na-	g
jj za j. Nantrajte pri:	K.
1 "SI.OVKNSK \ KNJIGAKNA". ^
3 1». O, Box 1(111, New York, N. V. | i] fe
Importirane Franz Lubasove harmonike i
*o razprodane. Imel bom zalogo	irTr.^-^nr^ ^
zopet po končani vojni, ter se za	^
I pozneje rojakom priporočam.	M j Kupujem, prodajam in poprav-
Ijaia stare»rabljene harmonike po	M
| dogovoru; izdelujem nove KOV- ; K-s1	JI
| ČKB po $6.00 ter nove mehove	1
od $6.00 do $10.00. Delo trpežno	^ * ^ JH
[ .n zanesljive.	aJ
I	Alois Skulj9	1
I 323 EpsiJon Place,	Brooklyn, N. Y.
I Slovenska Društva S
J^r I
po vaeh Zjed(njenih državah imajo z*
geslo, da kadar treba naročiti	^ J
DOBRE IN <1 POCENI	>2
drufitvene tiakorine, se vselej obrneio I na Blovensko onijsko tiskamo	/ jj
\ 'Clevelandska Amerika" Si
Ml itMqjeno tm društvene, trgovske in
I privatna tiakorine. Naša tUkmrna je najbolj	^TM i moderno opremljena izmed vseh bIotenakih
I tiakaren ▼ Ameriki. Pilite za ceno vsake	^^
j tiskovino nam, p redno se obrnete kam drn-	2 j
J sam. Pri naa dobita lepše, cenejše in boljia	r^fk
CLEVELANDSKA AMERIKA ŽS
PRVA SLOVENSKA UNUSKA	^Fl TISKARNA
«119 ST. CLAIR AVE	Vi
CLEVELAND. O,	fA '
■SSBBBSB^t
iS I« I« Kraazcwskli	I j
UMIRAJOČI.
zgodovinski roman.	I
(Za "Glas Naroda" prir«dil|%l. T*)	X
0	■ ■ i ' — ■■ i i i i 1 ■	1	X
44	t Nadalej vanje).	1
I
—	Da, to jc r o« — jo za-stokal VincentoviS.	i'
—	Toda vse se še da napraviti. — Ker pravite, da ste bili pri-1, ji* tel j mojega pokojnega brata, vara bora dal pismeno dovoljenje, da ' smete streljati v mojem gozdu.
Vesel je bil, da je dobil dovoljenje, pri tem pa ni pomislil, da 1 je s svojim podpisom pri poznal, da ie del gozdov Pod mošča nova bist. -	\*
Prijazno se jo mu je zahvalil in se odpravil proti domu:
—	I bogi pan Leon — je premišljeval sam pri sebi. — Na ko- 1 liko boljšem stališču jo njegov brat. — Leon je stradal in spal na 1 slami. '
Ko se je vrnil v Bransk. ni o dovoljenju nikomur erhnil besede. 1 Samo o procesu je povedal. — (Jozdowski se je zasmejal, češ, da se jim bo posrečilo pravdo najmanj še za petdeset let zavleči.
Zaboje, katere >o pripeljali v Varšavo, so zopet odprli ter obe" i * j;iil stare dragoceno slike po stenah.
General je obvestil starega kneza, da so stene popravljene in i 1 da je sploh vse urejeno.
Starec je ob.pl svojega brata in se mu prisrčno zahvalil.
-- Ti si pa res steber naše družine — mu je rekel. — Hvala Bogi:! - Zdaj ^mo lahko zopet srečni in zadovoljni. — Zdaj se lahko 1 n »pet pokažemo svetu. — Robert ne bo delal sramote svojemu imenu.... Samo zastran Stole sem v nekakih skrbeh. — Kam se bo obrnil ta hisrr. ki zasluži prostor v kraljevem diademu? — Zdaj je "tara St«-la sedemindvajset let. — Sedemindvajset let, to je preeej za žensko.... Dragi brat. poglej malo naokoli in skušaj dobiti kako partijo. — Skoda bi bilo za krasno devico, za čudovito bitje. — Ali} ne, general?
—	Moj Hog — je vzkliknil general. — V nebesih se sklepajo; zakoni. — Zakoni, ki jih sklopi človeška roka, niso posebno srečni.
-— Nikar se ne boj, brat. — Se bo že dobilo kpj primernega.
—	Kaj pa Robert? — Ali kaj piše?
—	V Varšavi je ostal zastran grofice Alfonzine. — Upajmo, daj s.: bo zdaj vse ura\iialo. — Čeravno ni grofica posebno lepa, je vendar grofovskega rodu. — Pa tudi precejšnjo doto bo imela.	; '
—	rpajrno. da ho.
Oba sta so zamislila.	j (
Po kratkem molku je nadaljeval stari knez:	■<
—	Veš kaj, brat, tako smo sami. — Vedno smo sami____Tudi ■ <
uboga Štela se dolgočasi, akoravno tega ne pove. — Že radi nje bij' morali imeti kaj gostov. — Kaj bi bilo. če bi priredili kak ples, ali!1 kako drugo zabavo? — Kaj praviš?	i 1
Generalu se ni zdela ta misel posebno srečna.
—	Seveda, to bi že bilo. — Posebno zastran Stele. — Toda po; mojem mneju je boljše, počakati Robertovega povratka.
—	Le pogovoriva sc. — Kdaj misliš, da bi se vršila zabava?
—	Hm. hm. — Najprej moram vprašati Gozdowskega. koliko inui v blagajni. — Ta proees s Podmoščaom preeej stane.
Pripomniti je treba, da so bili starcu povedali, ko je vložil Zem- ' brinski tožbo glede dela branskega ozemlja.
-- Ah, kaj to? — se je nasmehnil in zamahnil z roko. — Ts* ] pravda traja že dve leti. — Ako nima zdaj (Jozdowski dvajset ali trideset tisoč goldinarjev v blagajni, ne vem. kaj bi napravil žnjim. i1
(ieneral j<- prav dobro vedel ,da včasih nimajo niti sto goldi-1 narjev, pa je molčal.
—	Toda v okolici ni nobene take družine — je rekel slednjič.! — Koga naj pa povabimo? — Skoraj vse so se preselilo v mesto.
—	Saj se ni treba omejiti samo na bližnjo okolici. — Vse bomo povabili kar se bo dalo. — Kakih deset ali dvajset tisočakov že lahko žrtvujemo.
Tudi
pri večerji je omenil ta ples; brat mu ni hotel ugovarjati.'
Naslednji dan je dobil pan Gozdowski brzojavko, da je bila pravda glede meje tudi pri predzadnji instanci izgubljena. — Prestajala j? torej Ie šr ena instanca. — zadnja.	j ,
V	slučaju, da dobi nasprotnik pravico, bo skoraj polovica bran-skih posestev pripadlo Podmošču.
Generala je zadela ta novica kakor strela iz jasnega neba.
Gozdowski je moral takoj odpotovati v Varšavo in stopiti z raznimi uglednimi osobnostmi v stik.
General je slednjič izprevidel. da se mora nekaj ukreniti, da ne
bo
posestvo popolnoma propadlo.
Gozdowski se je nasledji dan odpravil v Varšavo. — Skoraj isti čas je odpotoval v Varšavo tudi Podinoščan, ki je imel pri sebi hle b'1* kruha, stekleieo žganja in nabasano denarnico.
.«•. . ... __
XI.
Knez Robert je še vedno zahajal k Moščinskim, toda med njim in grofico Alfon/.ino ni prišlo do uikake odločitve.
V	istem času se je bil pripeljal Gozdowski v Varšavo. — Pri odhodu je bil tako razburjen, da ni vprašal generala niti za Robertov naslov.
Sel je v najboljši varšavski hotel in se informiral o Robertu. — Ko je dobil zaželjeno in hotel oditi, je opazil pred seboj grofa Mb-ačinskega.	j
Oskrbnik se ga jc neizrečeno razveselil. — Prepričan je bil, da inu bo še kaj več razodel o Robertu.	,
Grof mu je zelo uljudno odzdravil in vprašal:	J
—	Kaj vas je privedlo v Varšavo?
—	Ah. zaradi tega nesrečnega procesa sem prišel — je odvrni?! oskrbik. misleč, da ni treba pred grofom, bodočim sorodnikom Bran- j skih, ničesar skrivati. — Komaj smo se iznebili prvih skrbi, imamo že druge na glavi.
—	Kaj pa je? — Kaj pa je? — je vprašal grof radovedno.
—	Stara pravda. — Stara že več kot dvesto let. — Zdaj je dobi Podinoščan drugega gospodarja in ta gospodar je takoj vložil tof- i bo. — Ako dobi pri zadnji instanci, izgubimo mi skoraj vsa polja in [J gozdove, skoraj polovico posestva. — Bransk bi bil potem brez vsa^ ke vrednosti.	j
Grof se je zdrznil in gledal Gozdowskega kakor tele nova vrata. 1
—	Zdaj sem prišel sam v Varšavo. — Vse znance bom obiskal, ' nj vse uglednejše ljudi se bom obrnil. — Braniti se moramo na vsak način z vsemi sredstvi. — Še enkrat rečem: — Bransk je brez gozdov brez vsake veljave.
—	Kdaj se je pa začela praAda? — je vprašal grof še bolj presenečen.
—	Ah, to s stari grehi, s katerimi so prišli na dan in jih obnovili. — Naš nasprotnik je dozdaj še v vseh instancah zmagal. — Niti trenutka ne smemo izgubiti.	|
Moščinski je poslušal in molčal.	I
—	Čudna so pota božje previdnosti! — je pomislil. — Ako bi ne t srečal tega človeka, bi izgubila Alfonzina svojo doto. — Takoj bom C Šel A vrela vprašat za svet. — Zdi se mi, da se j« ves svet zarotil f proti Branskim.	(Dalje prihodnji«). _
VAbiLO na
PLESNO VESELICO.
katero priredi
društvo SV. BARBARE post. 10 dne 4. decembra 1916
v Mike Buliebevi dvorani, 2. St.,(
Thomas, W. Va. , Pričetek veselice točno ob 3. po,p. Vstopnina bode 50 centov. Terapotom se vljudno vabi vse člane naše postaje, kakor tudi vsa sosedna slovenska društva, da se naše veselice polnoitevilno udele , žijo ter pripomorejo k boljši zabavi in uspehu; v enakem slučaju , hoče tudi naša postaja stati na vaši strani, kajti v slogi je moč.
Za vsestransko postrežbo bode izborno preskrbljeno.
Obenem se naznanja vsem članom postaje št. 10 v Coke t on, W. Va., da se polno&tevilno udeleže' sv. maše, katera bode dne 4. dec. ob pol 10. uri dopoldne. Po sv. maši bode seja in volitev društve-nega odbora za leto 1!»17. (lani, bodite v društveni dvorani ob !>. uri, potoni odkorakamo v cenkcv!
Spolnite vse gori navedeno in j bode vse gladko, v nasprotnem' | slučaju je pa odmerjena kazen po sklepu društven© seje. Katerega ne bode, bo izvedel* iz zapisnika.
Se enkrat se vas vljudno prosi vse skupaj z:i obilo udeležbo. (22&24—11)	ODBOR. !
I ------;
Rad bi zvedel za naslov ANDRE- j 1 JA UNET1C, doma Lz Kostanjevice na Dolenjskem. Pred dve-; ma letoma sva bila skupaj v j Garrv, Ind. Sporočiti mu rutami nekaj L/, stare domovine. Ako j kdo veza njegov naslov, naj ga! i mi blaigovoli naznanit i, ali pa i naj se sam oglasi. — Frank Pa-j ceik, 1006 E. 61. St., Cleveland, | Ohio.	(22-24—11 ji
HARMONIKE
todlal kakrflnekoll vrata lsdelujen ta popravljam po najnlijlb cenah, a 0» lo trpežno in sanealjlvo. V popravo ' awljlTO vsakdo pošlje, ker aen It j nad 18 let tukaj » tem poslu in sedaj t trojem lastnem doma. V popravek runo kranjske kakor »se drog* oarmonlke ter računam po dela kantino kdo aahtova hrta aadaljal* •praianj.
JOHN WKNZKL, lili lasi ttai gL. Cieveiaad. OHa
OGLAS.
Žel
irn zvedeti za kako farmo, da bi jo vzel v najem, najraje v državi Michigan ali Ohio. Priporočam s*1 slovenskim farmarjem.
Anton Maik.še, 1027 E. 01. St.. Cleveland. Ohio.
Rad bi zvedel za naslov MARTINA PERI I NE, doma iz St. Jerneja na Dolenjskem. Pred enim mesecem je neznano kam odšel iz Collin wood a. Ohio. Prosim cenjene rojake, aiko je kateremu znan njegov sedajni naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam zglasi svojemu bratu. — John Perhne, 15U29 Sanmae . Road. Collrmvood, Cleveteund. ] Ohio._ (22-24—11V |
i Dr.* L OREN Z, j
i j |
| Jaa sem edini hrvaiko iovm- j : i | S Specialist mniktft bdssl v 1 " X Pittsburgh o. Pa.	1
(	DB, LOKKN1	i
# M Fmm Av. IL mM. m ate. f a Uradne vre: dnevno od 9. do- 1 X poldne do 8. ore svečer. V pet- X : i klh od 9. dopolme do 2. popoldna. J f Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL t
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Pensyl-vaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
MrJutoPUto,
U je poobUitan sprejemati narot i nino aa "Glas Naroda" in fad*j«* tosadersa potrdila. — Upati ja da ara bodo Mi rojaki v vssk ari rit Barako.	^
Urednitro.
al I jf i	Zdaj imate lahko doma jrndbo eele?a sveta za -15.00. Ta prekrasen nov maho-anv	)
j J I	phono«rapli iprra natančno vse Columbia in Victor
'r slovenske plošče------
f in obenem boste pa imeli inštru-	?ALES C0 ' Dept. G. N.
ment ki je kras hišni upravi	' Plttsbur8^. pa.
—————	Gospodje:— Priložonodobite money order cheek
za	za kar nam pošljite eno vaših CAROLA.
PHONOGRAPH SALES CO.,	Pittsburgh, Penna. Im° .............................................
404 Ross Street,	P. O. Box 1087 M<JRto	}
VPOŠTEVAJTE: Cena za CAROLA je le $15.00 in pošljemo jo vain prav na dom. Naročite jo še danes.	P. O. Box.................
| Novo! Za Božične praznike« Novo! j
i	^čgjgjggŽK	Imam v zalogi možke ure s tremi pokrovi.	|jji
I	^jtHBTjE	Nekaj novega: Ci-eeii solil izdelka in \vliir*»-	^ j
j	iT««1«i izdelka, ^aranrimne za Jo let. S T kamni	^ |
I	^^^^^^^^^^	Kl^in kolesje Sin.,>». 1"» kamnov Kljdn koU-sje	^ f
®	To s<i najkrosnejše ure. kar ste jih š«^ f^ 1
J	k<i:,j vidfli. V,*lik.t zalogi Columbia Kranu»- r j
J	fonov. in Coliimiii.-v slovenskih ploM-, ki ipraji. ^ •
| Pišite |t«» e«>nik, pošljem »» bn'zplaf-no:	^
J tiskan v slovelisk« ni ji-ziku.	R
Ku|»ite Maso svojo^a rojaka, doliire	K
^^^fi^^r sa i-enej«' in ln»]jši l ot jki <mI tuj<-a.	K
* 1 s«* |M-ijM»r(M'-a,	5
I	IVAN PAJK.	%
j 456 Chestnut St.,	Conemaugh, Pa. Ž
| ZA BOŽIČNE PRAZNIKE. \
i	POSEBNO MZKA CENA VINA IZ DRŽAVE NEW YORK. I
| I»okI< r zalo*^a n»* in»teče i»omulini uaravnosi i/. faruiar>ke vinarne: B j	<"otK-or«l ti I i <-rno vino.	...........................................l!
j	Itieslinjr ali i»elu vino, s<k1 saiuo....................K
j Na razpolago imam 25 sctlor.	E
j	Naročilu i>ri]<kžitt» Kkspress ali .Money OnU-r. ali Iiank-<!raft. Xa R
hitro naročilo se u!ji»Ino prirK>r<Wam.	R
M. KRAIINZ,	i
I 61-0 ST. C LAIK AVe.,	CLEVELAND. OHIO. 8
I	.lamrim. »la j«» vin«» iSstn i?i !>aravno.	p
t*i!fSSfiSIS!fa«!li!fižfitf5iIi!r^
»	_	-ar
I Hotel Gilbreath I
694 East 152. St.	|
j	C OLLINWOOD — CLEVELAND, O. j \
jyr Anton Sersben f
I ^/Jf/H&Y'.^jvV Slovenke 11a obisk.	|j
i ^^^i^E^l^pHP^S^ jfe"'-	Vinee je sladko,	® |
| ^jgP^teCe I,rav S'adko.	i 1
| (\	W )': Pivo in kranjske klobase 11
j	y~	; ) *	delajo kratke nam čase.	g j i
^jit .-	Sobe za prenočišča. —	11
Godba za ples. j |
\	Se priporoča	j S
'rs?;-ANTON £ E R S H E N,
<r	694 E. 152. St.,
Collinwood pri Clevelandu. O. [ |
ROPOTINIKI.	\
Vsem onim. ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako Imate ^
družino, bo potrebno nabaviti pobičtvo in kuhinjsko opravo ako se hotets	0
nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velika	0
prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni Imate vedno po-	^
Steno in zanesljivo blago.	f
Ako dos]**te v Cleveland na postajo in se ne veste kam obrniti, po-	i kličite na telefon Princeton 1381 ali pa Rosedale 1881 in Jaz bom poslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite a o t. Clair i karo do 62. ceste in na vogalu St Clair Ave. \e naslov:
A. GRDINA,
6127 St. Clair Ave.,	Cleveland, O.
Pri meni se vedno dobi letni koledar za 20c. poMnlh "»»»sV
• Frank Petkoviefr
Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WADKBGAK ILL
PRODAJA fina vina, is vrstne smotka patentirana zdravila.
rani« iii PRODAJA važne listke vseh prekomor skih «rt
_ i	POŠILJA denar ▼ stari kraj sanssl^TO la
*GLAS MAKODA' poiteno.
cz Gortiandt 8tmt UPRAVLJA vse ▼ notarski pssri spadft-
Točk. N. T. joča dela.
■IIIIMMMinaMaMMMMMaMi J*
KKACKEKJEV' BRUN JE V KC
Oje najstarejše io od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
k Gena n "BRINJEVEC" Je: 6 steklenic « 6.80 I	12 steklenic IS 00
.J	V ZALOGI IMAMO
tndi Osti domači TUOPINJEVEC Is SLTVOV-jPjfjtja H^^B ^ kobaca v naS lastni dlstileiijL
Naše reoe so sledefe:
IšSranr^J Troplnjevee per gal. $---25. $2.50, $2.75 In $3.00
^P^TJJl^^B 811vovita per gal...............$-_'.75 — $3.00
^K mQw ^H Troplnjevee zaboj .................... $ 9.00
^MIjBBKK^ U Sllvovlta zaboj........................ $13.00
■OB*®1®	Bye Whiskey 5 V - «tar, zaboj......$1L00
^PjH Rudeča Oblo vina per »al.......6Sc. S0c^ 70c.
s^afe*^ Catawba In Delaware per gal....... 75c.—80c.
Za 5 In 10 gal. posodo raCunam« $1.00, sa 25 gal. $2.00, za večja naročila je sc-1 zastonj. ,, 1	Naročilu naj ae priloži denar alt Matey Order
In natančni naslov. Za pristnost pijafe jamčimo.
ItaJ The Ohio Brandy Distilling Co.
^almjj^ 6 ne m st am m. oev-euhd. 0
I EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR |
(Notary PubUc) 3	v GREATER NEW YORKU	2;
i | ANTON BURGAR |
15 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. 8
; g	IZDELUJE IN PRESKRBUJE	g |
! M!	vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne W
| g	nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti |u|
j ti |	ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gle-
'g1	de datuma izkrcanja ali imena parnika.
i.	Obrnite se zaupno na njega, kjer boste to?no in solidno ©S J J » postreženL
MODERNO UREJENA I
mmn klas šahom
SSB VSAKOVRSTNE TISKOVINE 5B IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. * * *
DELO OKUSNO. * • *
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. • • *
UNUSKO ORGANIZIRANA. • • *
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
Slovenic Publishing Co., I
82 Cortlandt St., Hew York, H. Y	I