http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tG d D j K ČETRTEK, 22.MAREC 2018 / ŠTEVILKA 1243, LETO XXIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR 1243 7 8 9 6 1 2 ll4 4 O 6 7 111 Veni TOPLE MALICE IN KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com NOVO! NOVO! . ZBIRAMO PREDNAROČILA ZA KNJIGO Marino Šinkovič: RIBIŠKI DNEVNIK od Izole do Savudrije in malo čez Naročite jo na: 040 211434 ali: tajnistvo@mandrac.si Upam, da bodo vsaj cestnino plačali Ne vem, če se za nekdanjega Bilečanca in rezervnega oficirja nekdanje vojske spodobi, da ne razume, da so vojaške vaje potrebne. Ampak, vsemu navkljub, še vedno ne vem, kaj, kdo, koga in če sploh. (Mef) Tako presenečen sem bil ob spremljanju radijskega pogovora o Natovih majskih vojaških vajah v Evropi, da sem šele z brskanjem po arhivu nacionalnega radia ugotovil, koga sem sploh poslušal tiste četrt ure namenjene vojski. Zavedam se, da je vojska nujno zlo. Če je ena mora biti tudi druga in tukaj se vse začne. Danes jih imamo cel kup, še vedno pa dve veliki, ki ohranjata pri življenju orožarsko industrijo in rešujeta problem nezaposlenosti v številnih državah sveta. Ena od teh, katere člani smo tudi mi, bo maja meseca, po vsej Evropi, od Belgije do Romunije, preverjala, kako usposobljena je za boj z neimenovanim sovražnikom. O tem, kakšna sila prihaja v Evropo, govorijo številke. Iz Združenih držav bodo v belgijski Antverpen naenkrat prepeljali 87 tankov, 138 oklepnih bojnih vozil, 18 Pa-ladinov, 400 goseničnih in 800 kolesnih oklepnih vozil, 350 tovornjakov in 3.300 vojakov. Vsa ta sila se bo potem selila na Poljsko, v Nemčijo, Bolgarijo, Madžarsko in Romunijo, seveda ob sodelovanju evropskega dela Nato sil, predvsem pa logistov, saj je glavni cilj te devetmesečne vaje ocenjevanje infrastrukture v Evropi, od cest do železnic, mostov in letališč, kar je pomembno, ko je treba izvajati hitre premike vojaških sil po evropskem kontinentu. Stari vojaki vam bodo seveda takoj povedali, da ni ravno modro odkrivati vseh možnosti in posebnosti neki drugi vojski, ampak potem se spomnimo, da je Nato vendarle naša vojska, čeprav ga, vsaj osebno, nikoli nisem vzel preveč k srcu. Je pa to očitno najbolj komot in zato smo referendumsko ugotovili, da smo njihovi in naj nas lepo oni branijo, če nas napadejo Rusi ali pa, bognedaj, islamska država, Kitajci ali marsovci. Nekako mi ne gre po grlu to nekritično zaupanje v prijateljstvo ene od dveh svetovnih vojaških velesil in priznati moram, da se mi ideja o evropski vojski nenadoma ni več zdela tako nepotrebna. Res je, Američani so bistveno prispevali k razpletu dveh svetovnih vojn na našem kontinentu in tukaj pustili veliko svojih ljudi in denarja. Ampak, denar je bil tako ali tako vedno povod in posledica vsake vojne. Obstajajo namreč tudi drugačne »ameriške vojne« in zaradi teh me skrbi, ali smo se dovolj zavarovali tudi proti svojim zaveznikom. Občutek imam, da je ameriški sogovornik v omenjeni radijski oddaji, o Evropi govoril kot o ozemlju preko katerega bodo pač malo vozili svoje tanke in drugo orožje. Pa bom še jaz sestavil en tak scenarij. Recimo, da se Evropa in ZDA razideta. Kdo nas bo takrat branil? nnn INTES4 SNNB40I0 BANK M/UOTUt/M? NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. NENORMALNA NORMALNOST Ko nekdo naredi nekaj normalnega, vsaj v tej državi, ga njegovi sodelavci, prijatelji, ki so to bili samo zaradi svojega egoističnega interesa, takoj živega pokopljejo in proglasijo za neposobnega, kar oni niso, kapitulanta,.kar oni niso, nemočnega, da bi poiskal rešitev, kar bi oni znali in so tudi dokazali in tako naprej. Beseda je, seveda, o Cerarjevem odstopu in reakcijah njegovih najbližjih ministrskih kolegov. Ki so bolj izraz svoje panike, ker so ostali na valobranu, brez zaščite predsednika vlade, ki so je bili deležni, pa čeprav (ni)so delali to kar bi morali, ali pa so bili povsem nekompetentni, da bi naredili to, za kar jih je družba delegirala, da bi v njenem imenu in za zadovoljevanje njenih potreb in interesov delali. Cerarjeve besede, da oblast vrača tistim, ki jim ta pripada, so pozabljene še isti trenutek, ko jih je povedal, ker so se politični šakali že začeli klati okoli tega, kdo bo prvi in največ profitiral in seveda požrl ostanke ostankov. Pa se spet sliši že slišano - »mi bomo prodali Krko«, »mi bomo izpeljali lustracijo«, a nihče še ni obljubil, da bo naredil še eno »Krko«, ali kaj podobnega. Te naj delajo Japonci, mi bomo samo razprodali (in kasirali) kar je ostalo, da le pridemo na oblast. In tako se je naša večstrankarska demokracija pokazala v svoji pravi luči, kot večstrankarsko enoumje, kar je tudi že bila od samega začetka, od prve Demosove vlade, iz katere so se izrodili isti ljudje, ali ljudje z isto pohlepno in oblastnoljubno miselnostjo, ki danes trdijo, da nam bo boljše, ko se uniči koprsko pristanišče, ko se proda »Krka« in izpelje lustracija. Zato je Cerar odstopil, ker je na začetku mandata obljubil visoko etično in pošteno vladavino, a dobil to, kar je dobil, ministra za infrastrukturo, ki ni sposoben pošteno narediti niti navadne makete, gospodarskega ministra, ki ni naredil niti enega gospodarskega subjekta ali objekta, čeprav je uspešno uničil in razprodal tisto kar je že obstajalo, zdravstveno ministrico, ki govori o javnem zdravstvu, a uničuje vse dobro, kar je v njem ostalo, ministra za javno upravo, ki se noče pogovarjati z zaposlenimi v javni upravi in v javnih službah, da o obrambi in notranjih zadevah niti ne govorimo. Pomembno je, da imamo žico in obrambno ministrstvo, ki, kot dobro plačana in organizirana turistična agencija, pošilja ljudi v Afganistan, Irak, Latvijo, da tam branijo Nato in neoliberalno gospodarstvo, korporacije in ponoreli Trumpov občutek vsemoči, na kar reagira ostanek sveta, od Rusije do Kitajske, Indije in, niti ne na koncu, Severne Koreje. Ko se vse to nabere na kup, a nabiralo se je, načrtno in organizirano še pred leti, je rezultat razpad mednarodnega pravnega sistema, neupoštevanje vseh svetovnih dogovorov in podpisanih sporazumov, ki so jih vsi sprejeli in podpisali v OZN in vseh drugih mednarodnih organizacijah o človekovih individualnih in kolektivnih pravicah, kot tudi o meddražvnem sodelovanju, dogovarjanju in reševanju sporov po mirni poti, s pomočjo in s spoštovanjem mednarodnega pravnega reda. Danes nič od tega ne velja. Tako ne čudi niti prepričanje našega notranjega ministrstva, ko je govora o turških družinah in državljanih, ki so zbežali pred sultanovim režimom, da je Turčija varna država in, da jih je treba vrniti nazaj, ker so tam varni. Kar je res - varno zaprti in za vse njihove potrebe, kot tudi za potrebe tistih dvestotisoč zaprtih, odpuščenih in zapuščenih, nekaterih tudi »po nesreči« ustreljenih, skrbi brižna varna država, ki jih drži varno zaprte, ki jih hrani in jim omogoča tedensko tuširanje s hladno vodo. In varno sojenje, ker se ve, koliko »pripada« učitelju, koliko novinarju, a koliko petnajstletniku, ker želijo svojo Turčijo. Svetu danes ne grozi nastanek Islamske države, ker jo že ima. Varno državo Turčijo. In v tem je skrivnost Cerarjevega odstopa - to ni bila, kot pišejo komentatorji in politični analitiki, dobra taktična predvolilna poteza. Človeka je enostavno bilo sram, da je bil v tem udeležen. In noče več. Medtem ko nam preostane le, da gremo na volitve v večstrankarskem sistemu enoumja. Da izbiramo med znanimi, neštetokrat dokazanimi nesposobneži, davčnimi slalomisti, korumpiranci in tatovi, kot smo do zdaj in potem, ko se vse to pokaže kot resnica, potem so volilci, slepo privrženi pokvarjenim, pohlepnim in nekompetentnim politikom, podobni tistim nesrečnim ženam, ki z modricami pod očesom in razbitimi zobi pravijo: »Ampak, gospod sodnik (ali mami in oči), jaz ga imam rada!« Stephen Hawking je umrl v pravem trenutku. Ko je raziskal, kolikor je lahko, vse vesoljske črnje luknje. Ni pa uspel dočakati, da bi raziskali vse naše bančne, davčne, orožarske, gospodarske, tešovske in tirovske črnje luknje. Naše šo in naše oljke v Bruslju Evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) je 21. marca 2018 v Evropskem parlamentu v Bruslju pripravil konferenco z naslovom Demografske spremembe in trajnostna ekonomija, ki ji je sledila pokušina vin in oljčnega olja Slovenske Istre. Govorca na konferenci sta bila prof. dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, in Danilo Markočič, predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre. Razpravi se je pridružila komisarka Violeta Bulc, med gosti pa je bila tudi večja skupina Izolanov. V ZD Izola bo zaživela demenci prijazna točka V Zdravstvenem Domu (ZD) Izola, ki se je v želji po izboljšanju kakovosti bivanja oseb z demenco kot konzorcijski partner vključil v projekt sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje ‘Za demenci prijazno skupnost’, bo v kratkem zaživela demenci prijazna točka. “Ohranjanje dostojanstva in aktivne vloge v skupnosti ter spoštovanje so ključni dejavniki ohranjanja samostojnosti in integritete oseb z demenco, kot tudi zmanjševanja stigme, ” poudarja direktor ZD Izola Evgenij Komljanec. V okviru oblikovanja demenci prijaznega okolja bodo kot eno od podpornih aktivnosti vzpostavili demenci prijazne točke, s katerimi želijo v ZD Izola "zagotavljati vključenost in opolnomočenje oseb z demenco ter njihovih svojcev”, je pojasnila pomočnica direktorja za zdravstveno nego Maja Praček. V ta namen sta se zdravnica Marisa Višnjevec Tuljak in diplomirana medicinska sestra Beti Kovačič decembra vključili v usposabljanje za koordinatorje demenci prijaznih točk. Namen demenci prijaznih točk je ozaveščati javnost o tej bolezni možganskih celic in pomagati osebam z demenco in njihovim svojcem. Na demenci prijazno točko bodo v prihodnosti lahko prišle po informacije zlasti osebe v zgodnji fazi bolezni, ko so še samostojne in aktivne, njihovi svojci in tudi drugi kot so zaposleni, ki imajo pri svojem delu veliko stikov s strankami med katerimi so tudi osebe z demenco. Točke bodo nudile tudi pomoč osebam z demenco, saj se pogosto zgodi, da se izgubijo in ne najdejo poti domov, saj ne prepoznajo okolice, v kateri živijo. V okviru projekta Za demenci prijazno skupnost so v ZD Izola minuli teden v sodelovanju z društvom Spominčica ob velikem zanimanju izvedli dvodnevno usposabljanje za strokovne delavce in sodelavce, predvidoma 20. aprila pa bodo pripravili usposabljanje za vse občane obalnih občin, ki se bodo naučili prepoznati znake demence ter kako ravnati ob njihovem pojavu. Znaki demence so, denimo, postopna izguba spomina, težave pri govoru (iskanje pravih besed), osebnostne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije, težave pri vsakodnevnih opravilih, neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj,... “Vsako pozabljanje še ni demenca! O demenci govorimo takrat, ko so prvi znaki tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje," poudarjajo v ZD Izola. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Lokalno in globalno Lov na kandidate je odprt Z nekoliko nepričakovanim odstopom je predsednik vlade še nekoliko skrajšal čas priprav na državnozborske volitve. Izid le teh pa bo gotovo vplival tudi na potek priprav na jesenske lokalne volitve. Najpreprosteje bi bilo napisati doslej znana imena kandidatov za državnozborske in občinske volitve in se prepustiti njihovi predvolilni propagandi, ki te dni nastaja v veliki naglici celo v nekaterih izkušenih strankah z bogato preteklostjo. Toda, še bolj kot s propagando imajo stranke in liste težave z iskanjem pravih kandidatov, ki jim bodo omogočili vstop v Državni zbor in jeseni v Občinski svet. Seveda pa bomo posebej volili tudi župane. Državnozborske volitve Letošnje državnozborske volitve bodo verjetno še bolj nepredvidljive, kot so bile prejšnje in tiste pred njimi. Klasične stranke se namreč soočajo z odklonilnim odnosom volivcev, ki prisegajo na spremembo za vsako ceno in to zna prinesti tudi presenetljive rezultate, posebej zato, ker bo na volitvah nastopilo več strank in list, ki jih ne gre kar vnaprej odpisati. Morda ne bo odveč, če se spomnimo, kdo je v Izoli kandidiral pred štirimi leti in kakšen rezultat je dosegla katera od strank. (Ob stranki je zapisano ime kandidata, odstotek glasov in število volivcev) SDS - Silvano Radin (11,79% - 715), SLS - Zdenka C. Kolba (1,52% - 92), PS - Lejla Hercegovac (4,35% - 264), DL - Marko Nared (0,46% - 28), SD - Breda Pečan (8,41% - 510), Zeleni - Danijela Bizjak (0.64% - 39), ZL - Asta Vrečko (7,39% - 448), Desus - B. Simonovič (14,24% - 864), ZAAB - Aleksij Sokolič (5,28% - 320), Verjamem - Dalibor Samac (0,96% - 58) NSi - Julija Humar (2,24% -136), SMC - Tilen Božič (38,77% - 2352), Naprej Sl - Milorad Tomič (0.53% - 32) SNS - Bojan Žlogar (1.86% -113) Piratska stranka Slovenije - Rok Tišler (1.57% - 95) O tem, kdo bo čez dobra dva meseca iskal srečo na volilnih lističih izolskega volilnega okraja, sicer še ni veliko znanega, zagotovo pa bo od kandidatov iz leta 2014 zelo malo tistih, ki si bodo upali na volitve tudi letos. Znani trije kandidati Večina strank in list še izbira kandidate oziroma še niso izvedli kandidacijskih postopkov, kandidaturo pa so že napovedali: sekretar stranke Desus, Branko Simonovič za Desus, izolski podžupan Gregor Perič za SMC, občinska svetnica Romina Kralj za SD, s svojim kandidatom bo zanesljivo nastopila Levica, kandidata imajo tudi pri SDS, ponudbe za kandidaturo ima menda tudi Darko Filiput, od ostalih pa zaenkrat še ni glasu. Prav tako še ni znano med koliko kandidati bodo tokrat izbirali volivci italijanske narodne skupnosti, saj dosedanji poslanec, Roberto Batelli ne bo več kandidiral. Lokalne volitve Največ zanimanja velja pri lokalnih volitvah, seveda, volitvam župana in zato je tam tudi največ informacij. Kandidaturo je že najavila občinska svetnica in predsednica stranke Izola je naša in občinska svetnica, Manca Vadnjal Stojanovič, pred dnevi pa tudi svetnik stranke Desus, Danilo Markočič, V stranki Socialnih demokratov pravijo, da bodo tokrat nastopih z lastnim kandidatom, pri SMC imajo trenutno več dela z državnozborskimi volitvami, v listi Mef in Izolani bodo tudi tokrat zbirali podpise podpore njihovemu županskemu kandidatu in listi v celoti, kandidata bo ponudila SDS in verjetno tudi večina strank, ki imajo zdaj zastopnike v Občinskem svetu. Med novinarskooklicanimi kandidati so: direktor izolskega Zdravstvenega doma, Evgenij Komljanec z gibanjem Ponosni na Izolo, predsednik Rokometnega kluba in podjetnik Dario Madžarevič, že omenjeni Darko Filiput in še nekkateri, ki pa so manj verjetni kandidati. Datum državnozborskih volitev sicer še ni znan, lokalne pa bodo v nedeljo, 18. novembra 2018. ur ZAVEZNIŠTVO LIBERALCEV IN DEMOKRATOV ZA EVROPO ZZ Odšel je mož z rdečimi naramnicami piše: Ivo Vajgl Ondan sem se spraševal, zaradi koga smo vstali in molčali eno minuto. Občasno to storimo na plenarni seji Evropskega parlamenta, ko počastimo žrtve neobičajnega tragičnega dogodka, kjerkoli v svetu. To pot smo se poslovili od nekega kolega, parlamentarca iz Švedske. Šele naslednjega dne sem sem, brskajoč po internetnih informacijah o naši ustanovi in švedskih medijih odkril, da je povsem iznenada in prav na hitro, po hudi bolezni umrl kolega Jens Nilsson iz Vaestervika, rojstni datum 25. september 1948. Bil je član švedske Delavske stranke - Socialdemokratov, v dveh mandatih se je ukvarjal z zakonodajo na področju trgovine in ribištva, zraven pa je bil še član delegacij za odnose z Bosno in Hercegovino, Kosovo in Makedonijo. Bil sem pozoren nanj in občutil sem človeško bližino do njega zaradi nekaj podrobnosti, ki so nepomembne, pa se ti vendarle vtisnejo v zavest kot stalne spremljevalke - bil je Šved, prišel je iz države, v kateri sem preživel najlepša štiri leta svojega potepuškega življenja. Razmišljal je socialno in stranka njegovih somišljenikov ali tovarišev je skozi vso moderno zgodovino države izpopolnjevala družbeni model, o katerem smo razmišljali in se želeli po njem zgledovati skoraj vsi aktivno razmišljujoči pripadniki mlajših generacij v bivši Jugoslaviji in na komunističnem Vzhodu. Nosil je neizogibne in nepogrešljive rdeče naramnice - preko srajce ali pod jopičem izpod katerega so se razkazovale. Vsakega jutra je sedel skupaj s tovariši iz svoje poslanske skupine socialnih demokratov iz Švedske za isto mizo. Ko sem prihajal mimo s svojim pladnjem, so se prijazno obračali na sedežih in me pozdravili s širokim nasmehom. Povedali so mi, da so mu malo pred novim letom odkrili raka na pljučih in metastaze po celem telesu, jaz pa nisem imel dovolj časa, da bi ga pogrešal. Zdaj ga. V tekmi med neoliberalizmom in populizmom brez barve in okusa na eni strani in socialno demokracijo na drugi strani, slednji v Evropi že kar sistematično izgubljajo, ponekod, kot na primer v Franciji, dobesedno izginjajo. V Združenem kraljestvu kraljice Elizabete je laburiste najprej povozila železna Lady Thacher, potem jih je razrahljal k usodnim političnim lažem nagnjeni Tony Blair, soavtor razsutja Bližnjega vzhoda, dotolkli pa so jih vsaj enako z lažnimi obljubami oboroženi inspiratorji brexita - obračuna Velike Britanije s svojo evropsko preteklostjo. V Nemčiji je skoraj-propad j socialdemokratske SPD povzročilo dejstvo, da je kanclerka Angela Merki uresničila odmik od tradicionalne usmeritve nemških krščanskih socialistov v smer socialno-tržnega gospodarstva in politične sredine. SPD si je osmrtnico izpisala z zapoznelo reakcijo na nove socialne probleme v deželah bivše DDR ter z nesposobnostjo in neprilagodljivostjo pri vključevanju frustrirane levice v tem delu države. Socialdemokrati so pristali na stereotip, ki jim ga je vsiljevala desnica, da iz vzhodnega dela, zaradi komunistične preteklosti, ne more črpati politične podpore, ampak to prepušča postkomu-nistični levici. Italijanska social-demokracija, za katero je bila itak značilna nagnjenost k drobitvi sil, je plačala ceno reformističnim ambicijam in političnim akrobacijam Mattea Renzia. Francoske socialiste je pokopalo pomanjkanje idej in energije in pripravljenost Francozov, da se v strahu pred družino Le Pen in prijatelji odločijo za obet novega. Hrvaški social demokrati izgubljajo boj z nacionalizmom in klerikalizmom, v Srbiji je boj že odločen, v Makedoniji traja, v Sloveniji samo Bog ve, kdo je kdo ... Objavo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu Ivo Vajgl je dolgoletni novinar, diplomat in evropski poslanec ALDE/Desus, vedno bolj Izolan in naš politični komentator. Eden tistih s katerimi se lahko pogovorite tudi med sprehodom po našem mestu. - Globalizirana VAS - Kaj počne Pošta Slovenije z našimi podatki Dolgo smo potrebovali, da smo se zavedli, da ne gre kar tako razmetavati naših osebnih podatkov, saj so ti, z digitalizacijo sveta, postali sila dragoceno blago. Pravzaprav so to bili od vedno, le da so jih nekoč za svoje potrebe zbirale razne udbe, danes pa to počnejo trgovci in politika. Morda sem se sam sebi zdel malo tečen, ker sem našemu domačemu, povsem prijaznemu poštarju, pripomnil, kaj za vraga jim bo moj osebni dokument in informacija o kraju rojstva ob plačilu nekaj evrov za paketek iz Slovenije. Seveda mi je pojasnil, da tako pač morajo delati in jaz sem se opravičil za svojo tečnobo, ko pa sem pripovedoval drugim o tem mojem začudenju so se vsi po vrsti čudili, da tega nisem vedel že prej. Pojasnili so mi, da že od lanskega poletja morajo ob vsakem plačilu položnice na Pošti pokazati osebni dokument, čeprav gre za zneske v višini nekaj evrov, ki jih nobeno racionalno bitje ne more šteti kot pranje denarja. Verjetno bi počasi pozabil na dogodek, če ne bi bilo najnovejšega zapleta v zvezi s podatki Faceboo-ka, ki so jih pridobili in obdelovali ter uporabili za potrebe volitev v ZDA in referenduma o Brexitu, bi skoraj pozabil na to, da je tovrstno legitimiranje, zdaj skrito pod krinko preprečevanja pranja denarja, postalo vsakdanja praksa pri poslovanju s Pošto. Varuh ni pristojen za Pošto Malo sem prebrskal, kaj vse je doslej znanega o tem in naletel na dopis Varuha človekovih pravic RS, ki je dobil večje število vprašanj občanov, zakaj se morajo pri plačilu položnic z nizkimi zneski (večinoma pod 100 evrov) oziroma pri prevzemu paketov na Pošti Slovenije identificirati z osebno izkaznico in navesti še kraj rojstva. Pojasniliso, da je 26.6.2017 začela veljati evropska Uredba o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev in da je, v zvezi s to Uredbo, naš Urad RS za preprečevanje pranja denarja objavil informacijo o “izvajanju pregleda stranke pri zavezancih v primeru izvajanja transakcij do 1.000 eurov.” Iz te informacije Urada je mogoče razumeti, da pri izvajanju določenih transakcij bankam in poštam ni treba opraviti pregleda stranke. Toda, ker Pošta Slovenije ne spada med državne organe, organe lokalne samouprave in nosilce javnih pooblastil, Varuh človekovih pravic, v razmerju do Pošte Slovenije nima pooblastil za kakršnokolo ukrepanje. Inšektor ni našel kršitve Ob tem spoznanju so iz urada Varuha človekovih pravic RS, vse, ki so oporekali nezakonitemu posegu v varstvo osebnih podatkov, napotili na Informacijskega pooblaščenca RS. Tudi v tem uradu so prejeli več vprašanj in prijav v zvezi z zbiranjem in obdelavo osebnih podatkov pri plačevanju položnic ter dostavi paketov z odkupnino pri Pošti Slovenije. Na osnovi teh prijav so tudi uvedli postopek inšpekcijskega nadzora in ugotovili, da »v inšpekcijskem postopku niso ugotovili kršitev s strani Pošte Slovenije«, ker se ta pač ravna po že omenjeni Evropski uredbi. Zapisali so še, da identifikacija plačnika ni potrebna le, kadar stranka izvede plačilo z UPN nalogom, ki ima QR kodo z vsemi ustreznimi podatki ali OCR vrstico in zneskom do vključno 1.000 EUR, pri pologu gotovine za pravne osebe v dnevno nočni trezor ter, kako zanimivo, v primeru plačil na račune proračunskih uporabnikov do vključno 1.000 EUR. In tako smo dobili še en odgovor uradnika, ki “opravičuje” ravnanje nekega drugega uradnika, ki je iz neznanih razlogov spregledal predlog tretjega uradnika in se kot pijanec plota drži ukrepa evropskega uradnika, ki si je, po nasvetih politike vse to tudi izmislil. JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Vse zainteresirane obveščamo, da je v Uradnem listu RS št. 17/2018 z dne 16.03.2018 in na spletni strani Komunale Izola d.o.o. (http:// www.komunala-izola.si/jom3/index/php/sl/) objavljen javni razpis za oddajo poslovnih prostorov v lasti Občine Izola. CONCORSO PUBBLICO PER UASSEGNAZIONE IN AFFITTO Dl LOCALI D’ESERCIZIO Si informa il pubblico interessato che sulla Gazetta Ufficiale della Rs n. 17/2018 del 16.03.2018 e sul sito web ufficiale di Komunala Izola s.r.l. (http://www.komunala-izola.si/jom3/index/php/sl/) e stato pubblicato il bando di concorso per Tassegnazione in affitto di locali d’esercizio di proprieta del Comune di Isola. V J Kaj pa izjeme? Slovenski Urad za preprečevanje pranja denarja je s svojim tolmačenjem povedal, da v omenjeni Evropski uredbi tudi piše, da se država članica lahko odloči, da te uredbe ne uporablja za prenose sredstev na svojem ozemlju na plačilnem računu prejemnika plačila, s katerega je mogoče plačevati izključno dobavo blaga ali storitev, kadar so izpolnjeni nekateri pogoji, med katerimi je tudi (točka c.), da znesek prenosa sredstev ne presega 1 000 EUR. Kaj bodo s podatki? Tako je predlagal naš Urad za preprečevanje pranja denarja, toda na Pošti se raje držijo evropske Uredbe. Vprašanje je zakaj, oziroma, kaj jim bodo vsi ti naši podatki. Nekateri pravijo, da na poštnih uradih to počnejo zato, ker poleg svojih klasičnih storitev opravljajo tudi številne druge s področja trgovine in tako sledijo trgovcem, ki pred blagajne postavljajo cele špalirje nepotrebne, a dovolj cenovno zanimive špecerije. Resnejši analitiki pa opozarjajo na to, da je zbiranje podatkov danes velik posel, tako kot v zadnjem primeru, ko je Facebook, s posebno aplikacijo, posredno omogočil britanskemu podjetju Cambridge Analytica, da je prišlo do podatkov okoli 50 milijonov uporabnikov družbenega omrežja. Podjetje naj bi na podlagi teh podatkov razvilo izjemno učinkovit program, ki predvideva obnašanje uporabnikov na spletu in bi lahko na ta način omogočilo tudi manipuliranje z javnim mnenjem. Pošta Slovenije takšnih programov in idej verjetno nima, vendar pa ne smemo pozabiti, da je ta svet postal velika vas in, konec koncev, tudi mi imamo volitve pred vrati. ur Četrtek, 22.marec 2018, št. 1243 MAMBRŽ^C 5 Kmetijski objekti Nič se ne dogaja, eppur si muove Na kratko samo obnovimo, da je leta 2015 večina zakupnikov kmetijskih zemljišč, ki jih upravlja Sklad, prejelo opomin pred odpovedjo najemne pogodbe, ker njihovi objekti niso legalni. Leta 2016 sprejet Občinski odlok o PUP za podeželje določi dovoljene gabarite glede na velikost pripadajočega zemljišča in ostale pogoje ter omogoča legalizacijo objektov, če so bili postavljeni pred ustanovitvijo Sklada, vendar ohrani dikcijo, da je treba za vse te objekte v 8. in 9. planski enoti (amfiteater) pridobiti tudi soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na javnem zboru zakupnikov, ki ga je sklicala Civilna iniciativa za kmetijstvo, direktorica Sklada, Irena Šinko, tudi ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, obljubi rešitev in mesec dni kasneje Sklad res izda spremenjen pravilnik o zakupu zemljišč, po katerem naj bi se pogoji in gabariti poljskih hišic ter lop, prilagajali občinskemu Odloku. Toda v 8. in 9. planski enoti je še vedno potrebno soglasje ZVKD Piran, tudi za pomožne objekte, ki so bili postavljeni pred ustanovitvijo Sklada. Glede na to, da se v praksi dejansko ni nič spremenilo, je v začetku tega leta Civilna iniciativa začela priprave na Sklic novega javnega zbora zakupnikov z naslednjimi zahtevami in vprašanji. 1. Zahteva po doslednem izvajanju občinskega Odloka, ki je bil pripravljen v skladu s potrebami pravih kmetovalcev in ne zemljiških mešetarjev in vikendašev. 2. od ZVKD zahtevajo spremembo varstvenih kriterijev v 8. in 9. planski enoti, oziroma zmanjšanje obsega teh enot, 3. Sklad naj pojasni, zakaj zahtevajo soglasje Zavoda pri podaljšanju najemnih pogodb, pri oddajanju zemljišč pa naj se spet upošteva oddaljenost stalnega bivališča od zemljišča, ki gre v zakup. 4. Pričakujejo pojasnila pristojnih o tem, kakšne spremembe na tem področju prinaša bodoči Zakon o gradnjah. Glede na to, da v Civilni iniciativi niso pristaši zborovanja, ki ne bi prineslo nobenih rezultatov, so, posebej glede na zadnje dogodke, zbor premaknili v kasnejši čas, saj želijo vpletenim omogočiti, da najdejo prave rešitve brez nepotrebnih pritiskov. Izvedeli so namreč, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine pripravil nov predlog oziroma spremembo območja varovanja kulturne dediščine v izolski občini. Ta je gotovo med najbolj “varovanimi" slovenskimi občinami, kar je, zaradi njene lege in občutljivosti tudi razumljivo, po drugi strani pa je res, da to varovanje doslej ni bilo pretirano učinkovito. Vendar pa za to niso krivi tisti najemniki in lastniki kmetijskih zemljišč, ki so zavarovali kmetijska zemljišča z obdelovanjem in posledično tudi s postavitvijo objektov v katerih imajo spravljena orodja in določenem obdobju tudi pridelke. Zavod dela po postopku Na Občini Izola so nam potrdili, da so tudi oni seznanjeni o tem, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine (OE Piran) pripravil pred-loz zmanjšanja obsega varovanja izolskega podeželja, vendar sami niso bili vključeni v to načrtovanje ampak so za to izvedeli, ko je bil prvi predlog že pripravljen. Iz tega predloga je mogoče razbrati, da je iz območja varovanja umaknjen predvsem del Jagodja oziroma Dobrave proti Strunjanu in nekatera območja v zaledju izolskega podeželja. Sam amfiteater pa večinoma ostaja enako zaščiten kot doslej. Iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine pa smo dobili pojasnilo direktorice Daniele Tomšič, ki je zapisala, da je Občina Izola v fazi priprave Občinskega prostorskega načrta, katere sestavni del je tudi varstvo kulturne dediščine. Nosilec varstva kulturne dediščine v prostoru je Ministrstvo za kulturo RS. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pripravlja zanje strokovno gradivo. “Pri pripravi strokovnega gradiva izhajamo iz vrednot okolja, ki so posledica zgodovinskih danosti in sedanjega stanja. Meje varovanih območij se zato lahko skozi čas spreminjajo. Na Zavodu preverjamo stanje vseh objektov in območij varstva kulturne dediščine. Spremembe bodo predlagane u strokovnem gradivu zavoda, vključene v strokovnih podlagah Ministrstva za kulturo ter sprejete po zakonskem postopku na občini Izola z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu." Dejansko gre za delovni predlog zmanjšanja območja registrirane nepremične dediščine Izola - Kulturna krajina Izolski amfiteater (EŠD: 9761) in delovni predlog de-razglasitve območja registrirane nepremične dediščine Jagodje - Kulturna krajina Koštrlag (EŠD: 9760). PO postopku sedaj sledi vnos obeh predlogov v Register nepremične kulturne dediščine Ministrstva za kulturo. O komisiji in avtodomih Izolski župan Igor Kolenc je bil glede reševanja te problematike konkretnejši, predvsem zato, ker je v pogovoru o smiselnosti sedanjega zborovanja zakupnikov, zagotovil, da bo, po sprejemu Zakona o gradnjah, ki na občine prinaša cel kup novih obveznosti, ustanovil posebno občinsko komisijo, ki se bo lotila pregledovanja stanja. “Oblikovali bomo posebno delovno skupino, ki se bo individualno lotila pregleda vseh objektov, da bomo tako dobili realno oceno, kdo ima objekt zaradi kmetovanja in kdo zaradi vikenda ali piknikov v naravi.” To je potrebno tudi zato, ker so zakupniki, ki tukaj v glavnem ne kmetujejo, že ugotovili, da je namesto objekta bolje, če na zemljišče pripeljejo avtodom in tako ubijejo dve muhi na en mah. Po eni strani dobijo objekt za prenočevanje, hkrati pa nimajo problemov s parkiranjem avtodoma. “To novo vrsto kmetovanja opazujemo zadnja leta in res ne vemo, kako tem ljudem stopiti na prste, saj nekaterih pristojnosti na tem področju pač nimamo" je pojasnil izolski župan. D.M. Bralec Mandrača je potožil, da so upravljale! nekdanjega muzeja, zdaj Hiše morja, postavili tendo nad stopnice, ki vodijo v prvo nadstropje. Pri tem so spregledali, da so stanovalcem v hiši zaprli okno in vzeli svetlobo pa še obveščeni menda niso bili o tem. Na Turističnem združenju Izola so že obljubili, da bodo našli obojestransko koristno rešitev. Izola in okoli Z Znanjem do lepote V soboto, 24.3. bo na Srednji šoli Izola živahno, saj bo potekalo 5. državno tekmovanje srednjih in višjih kozmetičnih šol z Znanjem do lepote. Dijaki in študentje se bodo z modeli predstavili na področju naravne manikire, permanentnega lakiranja ter ličenja na temo Charleston na ladji Rex, v kategorijah celostna podoba na temo Bela izolska golobica in Nail art iz škatlice na temo Oljčna vejica miru in svobode. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj najboljšim bo ob 14. uri v restavraciji šole. Bibliobus se seli v BIH Osrednja knjižnica Srečka Vilharja letos načrtuje nakup novega bi-bliobusa. Dosedanje vozilo potujoče knjižnice namreč ne ustreza več knjižničnim normam. Kljub temu to ne bo romalo na odpad, temveč ga bosta knjižnica in Mestna občino Koper v okviru projekta “Koprski bibliobus za Slovence v BIH” podarili Narodni in univerzitetni knjižnici Republike Srbske v Banja Luki. Namen projekta Koprski bibliobus za Slovence v BIH je predvsem vzpostavitev nove mreže potujoče knjižnice v Bosni in Hercegovini, kot tudi vzpostavitev posebnega postajališča za pripadnike slovenske narodne skupnosti, ki živijo na širšem območju Banja Luke. Predaja bibliobu-sa, ki bo prvi tovrsten avtobus na območju Bosne in Hercegovine, ima potemtakem tudi velik kulturni pomen za Slovenijo, saj se bo knjižnični avtobus ustavljal tudi v krajih, v katerih živi slovenska manjšina. Sicer pa projekt sovpada z nakupom novega nekaj manj kot 300 tisoč evrov vrednega bibliobusa Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, ki ga bomo na naših cestah lahko srečali že letos jeseni. Nov bibliobus, ki ga poleg Ministrstva za kulturo (180 tisoč eur) v veliki meri sofinancira tudi Mestna občina Koper (63.556 eur), bo vsem uporabnikom prinesel moderno knjižnico z dostopom za gibalno ovirane, bistveno manjši vpliv na okolje, predvsem na račun okolju prijaznejšega motorja in svetlejši ter večji prostor za opravljanje knjižnične dejavnosti, promocije branja in druženja. Poleg koprske občine in ministrstva za kulturo, bodo pri sofinanciranju vozila pomagale še občine Piran (17.265 eur), Hrpelje-Kozina (11.267 eur), Ilirska Bistrica (10.351 eur), Divača (9.137 eur) in Izola (7.424 eur). Vozilo bo med drugim omogočilo tudi obisk krajev do katerih stari bibliobus zaradi teže ni imel dostopa, kar bo v prihodnje pripomoglo tudi k širjenju bibliobusnih postajališč in dostopnosti knjižničnih storitev še večjemu številu prebivalcev v zalednih krajih. Poleg tega bo v novi potujoči knjižnici omogočen tudi mobilni dostop do interneta in posodobitev programske opreme za neposredno izposojo preko mobilnih povezav. SZJ Prejeli smo X. Ne le o imenu občinske stavbe V prejšnji številki Mandrača je izšel članek, ki je govoril tudi o tem, kako ljudje rečejo hiši nekdanjega Muzeja Parenzana. Stavbe imena zelo pogosto dobivajo po dogajanjih v njih ali v zvezi z njimi. Omenjena je imela zadnja leta veliko opraviti z Občinarji, tistimi, ki naj bi ravnali pošteno, modro, strokovno, gospodarno in vedno v korist Izolanov. Pa ni ravno tako. V zadnjih mesecih delovanja muzeja je bilo s strani župana in vodje Turističnega združenja izrečenih precej neresnic: najprej, da je muzej slabo deloval, pa da sploh ne bo zaprt, pa da bo preseljen, da bo delovanje financiral piranski muzej ipd. O ukinitvi muzeja je bilo odločeno brez upoštevanja mnenja javnosti, brez analiz o upravičenosti in posledicah tega posega, brez vizij in načrtov tako, kot potegneš vodo v WC-ju. In odplakneš kulturno ustanovo. Tudi z vidika strokovnosti je bila odločitev čudna, saj je občina za muzejske prostore z upravljavcem muzeja Društvom Histrion najprej podpisala pogodbo za pet let, že dva meseca po podpisu pa skušala pogodbo odpovedati. Kar pomeni, da občina nima jasne razvojne politike niti za nekaj mesecev vnaprej. V kraju, ki nima jasno zastavljenih ciljev, ne strategij za njihovo doseganje, si lahko lokalni veljaki sproti izmišljajo, kaj in kako se bo počelo, saj nimajo nobenih zavez do javnosti, poleg tega pa so še sami sebi nadzornik in razsodnik. In potem se čudimo, da Izola, kljub visoki porabi javnih sredstev, stagnira. Politika deluje neučinkovito, med javnimi mediji pa se komaj najde kdo, ki si drzne oblasti postavljati resna vprašanja, da za Bobnič ne izgubljamo besed. O razumu bi težko govorili, saj se je občinsko vodstvo z ukinitvijo Muzeja Parenzana nestrokovno odreklo priljubljeni in preizkušeni blagovni znamki, v katero je Izola pred tem, skupaj s partnerji iz Italije in Hrvaške petnajst let vlagala obsežna sredstva, odrekla pa se je tudi muzejskim vsebinam, ki so bogatile kulturno ponudbo občine. Da ne govorimo o veliki, doslej še nepovrnjeni škodi, ki je bila prizadejana društvu z nenadno ukinitvijo muzejskega delovanja. V društvu in zanj so več let delali predvsem prostovoljci. Kolikšna sprevržena površnost vlada v tej deželi, nam pove dejstvo, da si je občina Izola kmalu po odslovitvi teh prostovoljcev dala izročiti priznanje kot »prostovoljcem najbolj naklonjena občina« v Sloveniji. Tudi ni zanemarljivo, da se je z zaprtjem prekinilo strokovno delo muzeja pri zbiranju in obdelavi informacij in gradiv o izolski industrijski dediščini, da so eksponati ali izgubljeni ali pa spet raztreseni po izolskih kleteh in domovih, da je par ljudi takrat ostalo brez minimalnih prihodkov in da morajo ti ljudje svoje strokovno delo nadaljevati izven Izole, tako kot še mnogi drugi Izolani. Pa ne gre samo za muzej in društvo Histrion. Podobno velja za preplačane klopce, na katerih ljudje nočejo sedeti, za vlaganje davkoplačevalskega denarja v zaprte ceste in prazna sprehajališča, ki jih ima komaj kdo čas uporabljati, za staro občino, ki stoji prazna, medtem ko se občinski uslužbenci drenjajo v prenatrpanih prostorih, za urejanje cest, kjer ni potrebe, namesto tam, kjer bi bilo to nujno, za slabo izvedeno kanalizacijo, tudi za to, da se zasebne investitorje odganja iz Izole in se jim namesto zagotavljanja normalnih pogojev za delo raje izplačujejo visoke odškodnine (kot n.pr. pri Ribi), namesto zasebnega kapitala v donosne dejavnosti, pa se vlaga javni denar v nedonosne. Danes Občina poskuša na silo narediti karkoli, kar bi vsaj malo prikrilo izgubljeno, a se čuti pomanjkanje znanja, idej in navdušenja, pa tudi nezaupanje javnosti zaradi skrivanja velikih finančnih in drugih posledic zaprtja Parenzane, saj dvajset mesecev od prvega poskusa njihovega prevzema muzeja, razen ogromnih stroškov še nimajo kaj posebno novega pokazati. Verjetno se bo občinski hiši v ulici Alme Vivode res še naprej reklo Parenzana, čeprav bi se ji, glede na občinarska dogajanja morda lahko rekli tudi kaj drugega. Pa ne samo tej. Srečko Gombač, društvo Histrion Podlistek: Ana Vesna Tavčar - Mobing MOBING 4. nadaljevanje in konec BOLEČINO SEM HOTELA UGASNITI Avgusta 2012, po počitnicah v Dalmaciji, en vikend do službe, je postala bolečina tako huda, da sem hotela samo umreti. Nič ne vidiš in razen bolečine ne čutiš čisto nič (v moji poeziji so to “netopirjeva krila”). Razmišljala sem kje bi dobila kakšne tablete, strup, iskala po internetu kako kaj deluje. Nisem hotela narediti na pol in nisem bila sposobna fizičnega nasilja nad sabo. Samo ugasniti sem hotela. Ugasniti bolečino. Če bi na tej točki imela kaj smrtonosnega, me danes zagotovo ne bi bilo več. Ko nisem našla ničesar, ko je še vedno bolelo in sem iskala rešitev, sem se spomnila, da obstaja nujna psihiatrična pomoč (smo imeli sodelavko s paranojo, ki smo jo večkrat “reševali"). Doma sem povedala s čim se v svoji glavi ukvarjam in da grem po pomoč. Hotela sem se peljati sama, ampak me je peljal sin. Pogovorila sem se z dežurno psihiatrinjo, dobila 5 tablet Helex-a in seznam psihoterapevtov. (Nisem hotela AD--jev in ni se mi zdelo potrebno, da ostanem na kliniki.) Helex je ubil tisto neznosno bolečino. Osebna zdravnica mi je izbrala terapevta s seznama. Naročila sem se na Barsosu, zasebno. Prej kot po 15-ih minutah mojega nezbranega nakladanja o vsem mogočem, še najmanj o službi, je psihiater rekel: “Za vsak stroj imamo predpisane mejne obremenitve, samo za človeka ne. ” Jaz njemu pretežno o nesrečni ljubezni, on pa nazaj s preobremenjenostjo. Občutek pa je bil izjemno lep in odrešilen. Končno nekdo, ki se strinja, da je preveč. Avtoriteta, ki je potrdila, da si ne domišljam, da nisem samo preobčutljiva, ... Snel mi je izjemno težke uteži. Rekel mi je naj naredim kar si želim, nekaj samo zase, nekaj kar že dolgo ali pa nikoli ni bilo časa, ...moja bolniška je imela odprto vse: študij, počitnice v tujini, pohajanje po diskotekah, zmenke,... karkoli. Pobrala sem se hitro, vsaj navzven/navidez, Helexa sem pojedla silno malo, ponudil mi je terapijo v skupini in 4-urni delavnik, če želim, ampak sem mislila, da tega ne potrebujem. Da bom zmogla. Naredila sem načrt/strategijo: Bom samo ubogljiv del kolesja, obenem pa si bom iskala drugo delo in se ukvarjala s svojimi hobiji. Žal to ni bilo dovolj. V takih primerih nikoli ni dovolj. Tri mesece po moji prijavi mobinga, čez dobro leto in pol je sledila odpoved. Mobing je trpinčenje. Je namerno delo. Je delo z namenom. Približno štiri leta že proučujem čustveno nasilje. Razumnemu človeku z dobro naravnanim moralnim kompasom je to delovanje nerazumno. Ne da se ga razumeti, da se pa sprejeti razlago. Ne razumem, ampak sprejemam dejstvo (in dokaze), da stvari tako delujejo. sistematično trpinčenje na delovnem mestu NEVIDNI UMORI To so takšni umori brez krvavih rok. Če nekoga zabodeš, greš v zapor, če ga pa samo psihično ali čustveno namerno uničiš do te mere, da se ubije sam, pa se ne zgodi nič. Če človeku razbiješ nos, te lahko toži za odškodnino, če ga pa samo malo klevetaš, da ga spraviš na slab glas in se zato zapije ali pa pristane na tabletah, pa ni tvoj problem. (Ta zadnji del je še hujši, ker je neviden. Razbit nos se vidi. Vsak ga lahko vidi. Pri klevetanju pa je beseda proti besedi. Stvar argumentacije. Če sploh pride do dokazovanja. Nimaš kaj pokazat, se za kaj prijet, koga tožit, se kam pritožit,... Si sam, nor in brez dokazov.) Različno, ampak vseeno podobno je kot koloni-alizacija brez orožja, oziroma potopitev države z bankami. Dve preprosti in učinkoviti tehniki za ohranitev stika z realnostjo in lastnega razuma: 1. Narediš tabelo z dvema stolpcema. V enega vpisuješ besede/propagando, v drugega pa dejanja/dokaze. Če se to dvoje zelo ne ujema, imaš problem. Realnost in razum sta na strani dejanj in ne besed. 2. Krepitev čustvene pismenosti. Ubesediš in ovrednotiš vsa čustva. Ne ugašaš bolečine in instinkta. Kaj čutim? Zakaj čutim? Za jezo in navidezno neprizadetostjo se skriva marsikaj, predvsem veliko bolečine. Npr.: jezi me, boli me, prizadeli so me, naredili so mi krivico, ... Kaj me boli? Zakaj me boli?.... Globlje kot greš, boljše je. Bolj redno kot delaš, lažje je. To je neke vrste meditacija. Ena od zadev, ki se nam je zgodila v zadnjih 15ih, 20ih letih so standardi in pravilniki. Urejenost je dobra dokler prinaša izboljšave, danes pa smo prišli do tega, da ovira delo. Tisti dan, ko nisem mogla opraviti preprostega nakupa, je bil zadnji dan pred načrtovanim dopustom (sicer bi že kakšen teden prej odšla na bolniško). Počakala sem, da so šli vsi domov, da sem šla še enkrat v miru skozi “ključne" zadeve - da sem poročala v bugzilli. Ne dejansko delo, ampak tedensko poročanje na koliko procentih sem s kakšno zadevo. Ne ker je pomembno, ampak, ker je šefica morala imeti svojo evidenco. Danes je glavna naloga in glavni stres sledenje internim pravilnikom. (Mi smo imeli okrog 1000 pravilnikov, operativnih navodil, politik in strategij. V elektronski obliki. Ana Vesna Tavčar se je v Izolo preselila zato da spremeni okolje v katerem je bila kot vodstvena delavka, deležna mobinga, ki se je končal z odhodom z delovnega mesta in vrnitvijo na začetek poti. Zdaj že štiri leta aktivno raziskuje in preučuje psihično nasilje in čustvene zlorabe ter, z namenom informiranja in ozaveščanja, vzdržuje FB stran s to vsebino. Precej pogosto so se spreminjali. Če si delal narobe, si bil sam kriv. Nikoli nisi mogel poznati vsega. Odvzet ti je bil občutek varnosti.) Delo je lahko slabo opravljeno, če le lahko odkljukaš, da si sledil postopkom. To je kolektivni mobing po vseh službah. Ljudje so pod stresom zaradi postopkov in ne zaradi dela. Pa zaradi slabih odnosov. Ljudje izgorijo, ker se delo nikoli ne konča. Delo nikoli ni v celoti opravljeno. Ukraden ti je občutek, ko začutiš, da si delo opravil, da je vse OK, da nihče ne more obrniti zgodbe/dejstev in ti očitati, da bi se dalo boljše. Živimo v stalni pripravljenosti. Sem se pred kratkim pogovarjala z nekim srednješolskim učiteljem. Nek oče je poklical inšpekcijo, ker je njegovemu sinu dal negativno oceno. Rekel je, da sploh ni pomembno kaj uči in kaj nauči, ampak samo, da dela vse po navodilih. Včasih smo se borili, da bi bili vsi normalni, danes se pa borijo za odločbe, da niso. Poznam čudovitega učitelja, ki je zelo zbolel zaradi takšnega načina dela. Pred dvajsetimi leti so bili res problem prenapeti starši, danes pa zaradi sistema trpijo učitelji, starši in otroci. Kolikor poznam, je ista zgodba povsod. V nekih “visokih" pisarnah uradniki brez stika z realnostjo izumljajo izboljšave, prva frontna linija naj se pa znajde. Red je red! Temu je dodan še stalni nadzor in stalne grožnje z odpovedjo. Današnji delovnik je 24/7 za vse. (Pravice so bile izborjene in ne podarjene, čeprav se danes tega več nihče ne spomni.) Ljudje so neprestano dosegljivi celo na svojih zasebnih telefonih. V zakonu lepo piše, da imamo 40-urni tedenski delovnik, opredeljena je pripravljenost, opredeljene so nadure, nedeljsko delo, nočno delo, ... Neprestana stalna brezplačna pripravljenost. Ali je takšna narava in potreba dela? Ne! Tam kjer je, se to korektno izvaja in plača. Gre za nadzor in za trpinčenje, ki ga izvajajo ljudje z antisocialnimi osebnostnimi motnjami. Jaz čakam in čakam, da se oglasita znanost in stroka: psihiatri, psihologi, nevrologi in drugi zdravniki ter ostala družboslovna smetana. Da stopijo skupaj in zakričijo. Pravniki raje delajo za tiste, ki imajo več denarja = delodajalci. Sem zasledila eno tako luškano ponudbo “pomoč pri kako odpustiti delavca". Inšpektorjev je menda premalo... Standardi se niso spremenili skupaj z avtomatizacijo in novimi načini dela. Nimamo metrov za obremenitve, ki jih prinašajo današnje službe. In če nimaš metra, težko dokažeš, da so ti naložili preveč. Lea Paulin najboljša med mlajšimi člani Nogomet 3. SNL-zahod Rezultati 17. kroga: Jadran HK : Farna Vipava 0 : 2 (0:0) Elta Izola: IKK Tolmin 0 : 2 (0 : 0) Vitanest Bilje : Adria 3 :1 (0 : 0) Ilirska Bistrica : Ajdovščina 0 : 2 (0:0) Elta Izola : TKK Tolmin O : 2 (0:0) Izola, 17.03.2018 ob 15.00, gledalcev 70 Elta Izola: Gustinčič Tomaž (89' Jugovac Gašper), Juršič Erik, Rastovac Erik, Pletikos Chris, Osikel Joel Aiyetoya, Zyba Adem, Banovič Dejan, Lee-Him Kristian Franklyn, Nikolič Žan, Ribič Žan, Memič Aldin Strelci: 0:1- Kucalovič Boban (61'), 0:2- Sokanovič Dalibor (79') Rdeči kartoni: Gustinčič Tomaž (89') Primorska članska liga Rezultati 13. kroga Koper B : Košana 5 : 0(3 : 0) Piama Podgrad : Korte Avtoplus 4 : 1 (3 : 0) Komen : Rakek 7 : 4(4 : 0) Nš Ankaran : Postojna 5 : 0(1 : 0) Renče : Cerknica 1 : 2(0 : 1) Piama Podgrad - Korte Avtoplus 4 : 1 (3 : 0) Stadion NK Jadran, Krvavi Potok Gledalcev: 10 Korte Avtoplus: Romanešen Gregor, Kleva David, Koščak Nandino (46' Jerkovič Aleksander), Sajinčič Miha, Dulič Anis (63' Lizalovič Adis), Pirc Boštjan, Kefert Dejan, Viler Rok (77' Cvetkovič Alessandro), Maletič Željko, Stojanovič Nikola, Čatič Alen Strelci: 1 : 0 Durič Igor (31), 2 : 0 Božič Deni (35') llm, 3 : 0 Durič Igor (36'), 3 : 1 Jerkovič Aleksander (60’) 4 : 1 Mezgec Klemen (73') Rokomet Tretja zmaga v gosteh BUTAN PLIN IZOLA: Jurič, Mi-čovič. Smej 1, Božič 5, Beganovič 3, Žgavec, Logar, Vukovič 4, Pe-harc, Poberaj 6, Konig 3, Golič 3, Madžarevič, Milunovič 1. Trener: Peter Pucelj. Po Črnomlju in kozinskemu Jadranu je v 20. krogu padla tudi ptujska Drava. Drugi, deseti in dvajseti krog so tako našim fantom prinesli zmago na gostovanjih. To je vsekakor omembe vredno, saj so se jim uspehi na tujem parketu v minulih sezonah in v tej pretežno izmikali. Po petih krogih brez poraza je serija zmag tako še podaljšana, kar krepi optimizem pred sobotno tekmo v Kraški z vodečim S višem. Z njim se bodo pomerili to soboto, prihodnjo - 31. marca pa bodo doma odigrali prestavljeno srečanje z Grosupljem. Po uvodni enakovredni predstavi je sredi polčasa bolje kazalo domačinom, ki so v 20. minuti pri 10:6 imeli svojo najvišjo prednost. Peter Pucelj je vzel minuto odmora ter s tem prekinil nalet domače ekipe. Navodila in usmeritve, ki jih je dal svojim fantom, so padla na plodna tla, kajti Izolani so začeli bolj podjetno. Postopno so nižali razliko in kljub temu, da so bili v 25. minuti zaradi izključitve Beganoviča in Žgavca okrnjeni, so tri minute zatem izenačili, na odmor pa odšli z minimalnim zaostankom. Drugi del je bil še bolj izenačen. V 45. minuti so domači pobegnili za dva gola (19:17), v 57. pa je bilo stanje pri vodstvu Izole s Največ golov za Izolo je prispevala Sara Hodžič (6). V naslednjem krogu (7.4.) odhajajo dekleta na gostovanje k ekipi Šempeter Vrtojba. Trenutno je Izola četrta. Jadranje 24:22 obrnjeno. Drava je znižala, Jakob Vukovič, ki je zadel 24. gol za Izolo, je takoj zatem dosegel še enega in znova podvojil prednost Izolanov. Piko na i v tej odlični predstavi je z zadnjim zadetkom dal Urh Jakob Poberaj, pot na Obalo pa je bila ob takem razpletu prijetna in razposajena. Bravo fantje! Izola je sedma (19 točk) za Rudarjem (20) in pred Dravo (15). V soboto igra v Kraški s S višem (19.00). Zenski rokomert Izolanke doma klonile z Litijo Izola - Litija 15:22 (9:12) Dekleta iz Zagorja so bila v dvoboju v Kraški proti našim dekletom bolj uspešna. Izolanke, ki so nastopile oslabljene, so dobro začele, po izidu 6:6 pa se je rezultat začel nagibati v korist Litije. Ta je tudi v drugem delu vseskozi ohranjala nekaj zadetkov prednosti in prišla do prepričljive zmage. Uspešno zaključena regata Koper Europa Cup 2018 V Kopru je od petka, 16. marca, do nedelje, 18. marca, potekala kriterij ska regata za razreda optimist in laser 4.7. Organizatorjem je v treh dneh uspelo izpeljati osem plovov za razred optimist in devet plovov za razred laser 4.7. Prvi dan je pretežno pihal ne-konstantni jugozahodni veter, ki je regatnemu odboru povzročal obilo preglavic. Tako so v celem dnevu uspeli zaključiti le po dva plova za razred laser 4.7 in rdečo skupino optimistov, modra skupina pa je uspela dokončati le en plov. V soboto se je že delno ohladilo, zapihal pa je zmernih vzhodnik. Optimisti modre skupine so nadoknadili zaostanek prvega dne. Obe skupini optimistov sta odjadrali tudi predvidene tri plove, laseristi pa so uspleli dokončati štiri plove. Nedelja je minila v znamenju burje, ki je pihala z močjo več kot 15 vozlov, prav tako pa se je precej ohladilo. Zaradi konstantnega vetra je tekmovanje potekalo hitro, tako da so se jadralci v koprsko marino vrnili že do dveh popoldan. Med več kot 100 optimisti iz osmih držav sta prvo in drugo mesto v skupnih rezultatih z enakim številom točk zasedla Luka Zabukovec - prvi, in Alja Namizni tenis Petrič - druga, oba iz JK Jadro Koper, tretj skupno pa je bil Avstrijec Florian Kroemer, KYCK. Med dečki je torej zmagal Luka Zabukovec, drugi je bil Florian Kroemer, tertji pa Martin Fras, JK Izola, ki je bil sicer skupno četrti, medtem ko je med deklicami zmagala Alja Petrič, druga je bila Caterina Sedmak, JK Izola in tretja Yelyzaveta Le-vandovska, JK Pirat, ki sta v skupnih rezultatih osvojili 17. in 18. mesto. V razredu laser 4.7 se je pomerilo 12 jadealcev iz Slovenije, Italije in Avstrije. Zmagal je Janez Zabukovec, JK Jadro Koper, drugi je bil Italijan Filippo Costa, SVBG, tretji pa Klemen Petrovič, JK Jadro Koper. Med dekleti se je najbolje odrezala Maja Žibert, JK Ljubljana (skupno na 7. mestu), druga je bila Anastasia Golik, SAF iz Avstrije (skupno na 9. mestu) in tretja Gaja Kolarič, JK Ljubljana (skupno na 10. mestu). Lumba Match race Team druga Na drugi regati letošnje evropske turneje jadralnega dvobo-jevanja - European Match Race Tour, ki je potekala ta konec tedna v črnogorskem zalivu Boka Kotorska, je zmagovalna ekipa prve regate Lumba Match Race Team s skiperjem Dejanom Presenom na čelu po tem, ko je prvi dan vodila, na koncu osvojila drugo mesto. Dvobojevanje se nadaljuje najprej v Avstriji aprila, nato na Švedskem in Danskem maja ter junija na Poljskem preden se konec poletja zopet vrne v južne vode. Polovično uspešni Izolanke so v 17. krogu državnega prvenstva na gostovanju ugnale ekipo Ptuja. Nasprotnicam so oddale le en dvoboj, in sicer je Katja Krajnc s 3:2 premagala Urško Čokelj, ki je bila pred tem boljša od Daniele Butkovske Tomanič. Dvakrat sta bili za Izolanke uspešni še Jana Ludvik in Lea Paulin. Fantje pa so klonili v gosteh proti ekipi Mengša z rezultatom 5:3. Dvakrat je bil za Izolane uspešen Erik Paulin, enkrat pa Matija Novel. Lea Paulin državna prvakinja Na državnem prvenstvu do 21 let sta v članski konkurenci manjkala Darko Jorgič in Deni Kožul, v njuni odsotnosti pa je v klubskem obračunu Krke Tilen Cvetko s 4:3 (7, 7, -3, 8, -9, -9, 7) premagal Petra Hribarja. Cvetko in Hribar sta v Novem mestu slavila tudi med dvojicami, v finalu pa sta s 3:0 (9,8,5) ugnala Damjana Zelka in Luko Norčiča (Kerna). Na ženskem turnirju je za presenečenje poskrbela 15-letna Lea Paulin (Arrigoni), ki je bila s 4:1 (-7, 5, 9, 8) boljša od Ane Tofant (Mengeš). Paulinova in Tofanto-va sta bili blizu naslova državnih prvakinj tudi med dvojicami, saj sta se uvrstili v finale, kjer sta ju s 3:2 (8, -9, 10, -4, 7) zaustavili Katarina Stražar in Aleksandra Vovk (Mengeš/Krka). Tako Erik Paulin kot Matija Novel sta se v posamični tekmi morala posloviti po porazu proti kasnejšemu prvaku Tilnu Cvetku. Erik je s 4:2 (-9, 7, 5, 8, -2, 8) izgubil v četrtfinalu, Matija pa s 4:0 (6,10, 12, 5) v polfinalu. V ženski konkurenci do 21 let se je že pred začetkom državnega prvenstva obetal ogorčen boj za prvo mesto. Naslov državne prvakinje je branila Ana Tofant, ki je prvo težje delo imela v polfinalu, kjer ji je, na drugi strani mize nasprotni stala Aleksandra Vovk, s katero sta nedavno tega igrali na evropskem prvenstvu do 21 let v Minsku. S 4:2 (8, 3, -7,11, -9, 2) zmage veselila Tofantova, ki se je v finalu pomerila s tri leta mlajšo Leo Paulin. Izolanka je v četrtfinalu po pravem maratonskem dvoboju ugnala Katarino Stražar (Mengeš) s 4:3 (-9, 6, -6, 15, 12, -4, 4), nato pa je zmogla dovolj moči, da je v polfinalu premagala še Laro Opeka s 4:2 (-6, -10, 11, 6, 4, 7). Odlično formo je zadržala tudi v finalu, saj je po izgubljenem uvodnem nizu gladko dobila drugi niz, nato to pa še preostale tri in se, tako kot Cvetko, prvič do zdaj veselila naslova državne prvakinje v konkurenci do 21 let. V tekmovanju dvojic je Erik Paulin v paru z Miho Jamškom (In-terdiskont Fužinar) v četrtfinalu izgubil proti kasnejšim zmagovalcem Hribarju in Cvetku, Matija Novel pa je v paru z Domnom Zupančičem (ŠD SU) izgubil še kolo prej proti Jožku in Mitji Omerzel (SD SU). Lea Paulin pa se je, kot že rečeno, uvrstila v finale. Pokal mesta Montereale Valcellina - Italija Dne 18.3.18 je v kraju Montereale Valcellina potekalo mednarodno tekmovanje v judu. V kategoriji kadetov do 18 let je izolan Mark Rožac osvojil 1. mesto (nad 90kg). V ponedeljek 19. marca je bil predzadnji turnir v mesecu marcu za letošnje prvenstvo občine Izola v taroku za posameznike. Tudi tokrat ni nihče osvojil vseh 9 možnih točk. Najuspešnejši je bil Cveto Ličen z 8 točkami in odlično razliko +1390. Sledijo kar trije igralci z osvojenimi 7 točkami. Prva med njimi je bila Marija Bolje z razliko +331, za njo je Bogo Stro-hsack z razliko +168. Na skupnem četrtem mestu je pristal Božo Praprotnik z razliko +63. Peto mesto je osvojil Lojze Hočevar s 6 točkami in razliko -19. V zadnjem kolu je imel Bogo Strohsack odlično izhodišče. Imel je 6 točk, soigralca Marija Bolje in Cveto Ličen pa 5 točk. Zmaga ali drugo mesto bi ga pripeljala na vrh, a se mu ni izšlo. Zadnji turnir v marcu bo 26.3. sicer pa bo to že 12. letošnji turnir. Odigran bo v kavarni hotela Delfin s pričetkom ob 16.00 uri. db ur/ntzs.si Delavnica izdelave velikonočnih pirhov Pred velikonočnimi prazniki vas vabimo v soboto 24.03.2018 na dve brezplačni delavnici izdelovanja pirhov, ki bosta potekali v Izoli na Manziolijevem trgu od 15.00 - 16.00 in od 16.00 do 17.00 ure. Za osnovo bomo uporabili stiroporna jajčka, ki jih bomo oblekli v blago in po želji okrasili še s trakovi, gumbi, našitki... Tehnika je enostavna, pri-j merna tudi za začetnike. Uporabna je tudi ob drugih priložnostih (na primer novoletne bunkice). Za material je poskrbljeno. Lahko pa prinesete tudi svojega, če bi želeli delati iz njega. Tehnika PATCHVVORK: stiroporna jajčka oblečena v blago in okraski Delavnico bo vodila Darja Hrovatič - Društvo Enost Za več informacij pišite na kd.alleporte@yahoo.com ali pokličite na tel. št. 041 -249894 Fantazijski roman po izolsko Erika Gregorič je ilustratorka, študentka italijanistike na Univerzi na Primorskem, ki je za svojo magistrsko študijo o fantazijskem romanu prejela nagrado Srečka Kosovela za izjemno delo. Ob tem pa je tudi že napisala svoj prvi fantazijski roman, Legenda o Svvordrei. Erika Gregorič je študentka na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, kjer študira italija-nistiko. Oziroma, bila je, saj je pred dobrim letom magistrirala z nalogo, ki nosi naslov »Pisanje fantazijskega romana. Legenda o Stvordrei - od izkušnje v sanjah do knjižnega dela«. Za magistrsko delo pa je te dni prejela nagrado Srečka Kosovela. Nagrado Srečka Kosovela podeljuje Univerza na Primorskem dodiplomskim in podiplomskim študentom za izredne dosežke pri pripravi diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela. Oziroma, kot je povedala Erika, nagrado dobijo tista dela, ki so naredila nekaj več. O tem, kaj več je naredila, smo se pogovarjali z Eriko Gregorič - Pred časom smo se že pogovarjali o tem, da pišeš fantazijski roman. Zdaj si za študijo o fantazijskem romanu bila tudi nagrajena. - Res je. Roman sem že napisala in z mentorico, Izr. prof. dr. Nives Zu-dič Antonič ter somentorico doc. dr. Barbaro Baloh, smo prišle do zamisli, da bi roman vključili v magistrsko nalogo, ki je tako postala študija o fantazijski književnosti, natančneje o žanru »fantasy«, ki pri nas še ni zelo raziskan. V študiji sem se tudi dotaknila vprašanja, kako se fantazijski roman napiše, in kot primer sem uporabila svojega, ki sem ga med raziskovanjem za magistrsko nalogo tudi izboljšala, zapolnila sem vrzeli, ki jih je imel, odstranila tisto, kar ne sodi zraven in tako naprej. - Sproti si se učila in popravljala lastno delo, ob tem pa še napisala magistrsko nalogo. Ja, tako je in povedati moram, da je bilo to raziskovanje zame pravi užitek. Najprej smo razmišljali, da bi kot magistrsko nalogo oddala že napisan roman z uvodom v italijanščini. Potem pa je iz vsega tega raziskovanja, informacija vodi do druge informacije, prišlo ven obsežno magistrsko delo v katerega sem lahko vključila le prva tri poglavja romana, sicer bi bila naloga preveč obsežna. - Do kakšnih ugotovitev si prišla v magistrski nalogi? - Razčlenili smo žanr »fantasy«, katere so njegove podzvrsti, od kje izvira... Ugotovili smo namreč, da izvira iz pravljic, mitov in legend. Gre za literaturo, ki je razširjena v kompleksne strukture, sodobni »fan-tasy« romani so tako obsežni, da se lahko te strukture razvijajo v neskončnost, za razliko od pravljic in mitov. Ugotovili smo tudi, kako ta literatura odstopa od izvirnikov, torej pravljic in legend. Kako kompleksna sta čas in prostor. Prav ta kompleksnost pa fantazijski književnosti daje še dodaten čar. Ena lepših ugotovitev pa mislim, da je nezavednost dogajanja glavnega junaka. To, da se glavni junak ne zaveda dogajanja okoli sebe je ključ, da bralci sproti ugotavljamo, kaj se dogaja. Kot primer lahko vzamemo Harryja Potterja, ki nima pojma, kaj se mu dogaja. Ostali okoli njega mu povejo, da je čarovnik, da ima določene sposobnosti, na podlagi tega pa bralci sproti spoznavamo zgodbo. Jasno je, da se glavni junak ne bi smel čuditi vsem svojim prigodam, ampak skozi ta mehanizem nam je predstavljen ta svet. - Je ta pojav tako pogost? - Je takorekoč nujen. Lepa ugotovitev pa je tudi, da čeprav se avtorji radi potožijo, da je bilo že toliko napisanega in je težko narediti nekaj novega, v fantazijski književnosti temu nikakor ni tako, ker je nov že samo svet, v katerem se zgodba odvija. Vsak svet ima svoja pravila, svoje zakone in svoja načela. - Vemo, da je teh svetov veliko. Posebnost fantazijske literature je tudi ustvarjanje svetov, ki se jih da reciklirati. - Ampak vseeno je vsak svet zgodba zase. Ko smo odkrivali, kako se ti svetovi med seboj razlikujejo, smo izhajali iz antropološkega vidika, kot bi šlo za naš, realni svet. Vsak svet ima svoje vere, svoja prepričanja, svoje kostume, svoj jezik, svoje cilje in vrednote in na podlagi tega imajo avtorji tudi proste roke pri ustvarjanju neke zgodbe. Tudi če so si svetovi na prvi pogled lahko podobni. - V teh svetovih je veliko podrobnosti. Že Tolkien si je pri pisanju Gospodarja prstanov izmislil jezik in pisavo. - In tega je vedno več. Ravno ta količina informacij pa seže na rob zmožnosti avtorjev, ki morajo paziti, da jih ne pomešajo. Naprimer pri Tolkienu sem zasledila, da so skozi leta dopolnjevali njegova dela, ko so opazili določene vrzeli, ki niso bile zapolnjene. Če vzamemo Igro prestolov Georgea R.R. Martina, ima tam toliko informacij, da mu moram prav čestitati, da se še ni izgubil. - Kaj boš naredila z romanom? In glede na to, da te poznamo predvsem kot ilustratorko, ga nameravaš tudi ilustrirati? - Želja, da bi bil ilustriran, seveda je in nekaj ilustracij je že narejenih. A najprej je na vrsti iskanje založbe, kar ni lahko. V stiku sem že z nekaterimi založbami, a ni še nič definitivnega. Sem pa prepričana, da bo pri temu nagrada pripomogla. - Kam v fantazijsko literaturo bi uvrstila svoj roman? - Roman se dogaja v svojem svetu, ki je nekako srednjeveško mitološki in gotski, kar je značilno za ta dela. Sem pa v sami magistrski študiji tudi naredila analizo, kam roman sodi in dejansko gre za nekakšno mešanico visoke fantazije, kot naprimer Hobbit, s tem, da ima prvine herojske fantazije, kot Igra prestolov, kjer je veliko detajlov in junakov, ima pa tudi elemente mitologije in romantike, kar seveda ne pomeni nujno ljubezni. - Skratka, gre za epsko zgodbo. Pa je zaključena? - Ne, ni zaključena. Veliko fantazijskih romanov se konča tako, da pustijo bralca brez odgovorov in obvisijo sredi dogajanja in tako je tudi pri mojem romanu. Te zgodbe se nato nadaljujejo v naslednji knjigi, ali pa ne. Moja se bo vsekakor nadaljevala, saj že delam na tem. - Kateri je tvoj najljubši slovenski avtor fantazijske literature? - V fantazijo v slovenščini uvrščajo tudi pravljice Svetlane Makarovič, saj je ustvarila bitja, ki izhajajo iz mitologije, a jih je preoblikovala. Vsekakor mi je ona všeč in predstavlja nekakšen navdih. Odlomek iz romana Legenda o Svvordrei »Ogenj, modri plameni... Le zakaj je bilo to potrebno? Zakaj? Namesto zmage imamo kup poražencev in vojakom iz napada v napad peša morala. Kot meni. Kličejo me princ. Princ Zenon in moje je kraljestvo svetega Viola ognja v zahodnem Chaimvorldu. Kraljestvo brez kralja. Ne dovolim si postati kralj. Ne, dokler takole zrem v svoje dlani, ki bi morale imeti vse pod nadzorom in se zavem, da mi iz njih vse beži. Pravijo mi Neustrašni volk, Volčji sin, pa ne le zaradi priimka. A za mojo masko se skriva srce polno porazov in grenkih izgub. Sedaj, na petindvajseti dan jeseni —r—™ v dvestotem letu Viola ognja, ko w J uU V r sem ponovno izgubil nekoga, pa čeprav ne za vedno, si ne morem kaj, da se mi ne bi na misel prik- j radii dogodki izpred trinajstih let, ko se je zame vse skupaj začelo in me prisililo v nebrzdano željo po boju za končni mir. Vendar bo sedaj drugače! Takoj, ko bo ponovno ob meni, se bo mir povrnil v Chaimvorld in dovolil bom, da me moji okronajo za kralja... Za kralja, ki ga ne vklene niti najmočnejša veriga.« -^Zai NIMIVOSTI Vezene slike Jureta Svaglja 21. marca smo praznovali Svetovni dan Dovvnovega sindroma. V sklopu praznika je v Mestni knjižnici Izola na ogled razstava, delo varovancev izolske in portoroške enote Varstveno delovnega centra. Med njimi so tudi vezene slike Jureta Svaglja. Mesec marec je in že se napoveduje pomlad. In pomladni prazniki, na primer gregorjevo, ko se ptički ženijo. In svetovni dnevi: svetovni dan civilne zaščite, svetovni dan gledališča, svetovni dan lutkarjev, meteorologije, boja proti rasni diskriminaciji, pripovedništva, poezije, strpnosti, tuberkuloze, varčevanja z energijo, svetovni dan voda, materinski dan... Med temi prazniki je tudi svetovni dan Dovvnovega sindroma. V Mestni knjižnici Izola si lahko zato v mesecu marcu ogledate izdelke, ki so nastajali v VDC Koper, enoti Izola in enoti Portorož v Luciji. Vitrine krasijo izdelki, z ljubeznijo narejeni iz jeansa - predpasniki, okrasne blazine, igrače, ovitki za knjige, viseče poličke... Na stenah pa lahko občudujete vezene slike Jureta Svaglja. Jure Švagelj je posebna oseba. Z družino živi v mirnem, zelenem, z drevesi posejanem kotičku Pirana, v vrstni hiški nasproti stadiona. Star je petinštirideset let in se vsako jutro odpravi v Varstveno delovni center v Lucijo. Malo je že naglušen, ima težave pri govoru, a ga to ne ovira v neposredni komunikaciji ali pri poslušanju glasbe. V glasbi uživa, posebno rad posluša skupino Abba. Interesna delavnica v Kortah Na podružnični šoli Korte od septembra deluje interesna dejavnost imenovana Ustvarjalnica. Z otroki dve uri na teden namenimo urjenju motoričnih spretnosti, razvijanju ustvarjalnosti in medsebojni pomoči. Začeli smo z osnovami šivanja in kmalu zašili prvi izdelek, mehko mucko iz blaga. Nato smo se lotili zahtevnejših medvedkov. Vmes smo ustvarjalnost razvijali tudi s slikanjem in z risanjem. Za 8. marec smo mamicam podarili ročno sešite vrečke, v katere smo spravili zeliščno sol, ki smo jo naredili sami. Sedaj delamo na projektu "Moja domovina - poznam tvojo kulturno dediščino?” in šivamo mehke igračke v podobi Kašlerskega goniča, 2700 let stare figurice psa, ki je bila najdena na območju Kaštelirja nad Kortami. Do konca šolskega leta nas čaka kvačkanje in še veliko drugih ustvarjalnih projektov. Z otroki se že veselimo novih ustvarjalnih izzivov. Učiteljica Petra Mekiš Jure ima Dovm, a ni down. Je vesel, družaben in ustvarjalen. Zelo rad riše. Že vrsto let vztrajno in z ljubeznijo na žakljevino veze podobe svojih bližnjih, prijateljev in sodelavcev. Rad veze tudi po predlogah, ki mu jih narišeta mentorici Snežana in Jana. Iz njegovih vezenih slik nastajajo tudi drugi izdelki, na primer čudovite torbe za sprehod do knjižnice, parka, otroškega igrišča ali trgovine. Barve sukancev, ki jih izbira sam, izražajo njegovo toplino, dobrodušnost, pristnost, prijaznost in veselje. Njegove umetnine so bile predstavljene na raznih sejmih, razstavah in promocijah VDC Koper. Jure se rad udeležuje ustvarjalnih delavnic Art Down Up, ki jih za uporabnike vseh enot VDC Koper organizira Center za komunikacijo, sluh in govor Portorož. Vsi v družini, oče, brat Boris in sestra Barbara, si kot aktivni člani nevladne organizacije Sklad Silva - Fijeroga prizadevajo za dvig kakovosti življenja ljudi s posebnimi potrebami na obalnem področju. Boris in Barbara lepo skrbita za svojega brata. Jure rad pripoveduje o svoji družini, nečake in nečakinje pa srčno in z nasmehom našteva enega za drugim. Nihče ni kriv, da se rodi z Dovvnovim sindromom, posebnim stanjem kromosomov, ki upočasnjuje telesni in duševni razvoj otrok. Duševne zmožnosti oseb z Dovvnovim sindromom so sicer ovirane, a to jim ne preprečuje, da bi lahko bile ustvarjalne na mnogih področjih. O tem se lahko prepričate v sredo, 21. marca, ko se v Avditoriju ob 20. uri prične gledališki koncert Slovenska popevka. V predstavi nastopajo profesionalni umetniki, igralci Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana v sodelovanju s pevci, plesalci, recitatorji in glasbeniki - varovanci Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič. Če ne utegnete priti v Izolo, si lahko na ta dan v avli Avditorija Portorož ogledate še razstavo izdelkov varovancev VDC Koper, tudi vezene slike Jureta Svaglja. Mira Gllntlč In Špela Pahor Obvestila Društva invalidov Izola Terme Dobrna Obveščamo vas, da smo pričeli z vpisovati za 7-dnevno ohranjevanje zdravja , ki bo v Termah Dobrna, dne 26.03. - 02.04.2018. Možnost plačila tudi na obroke. Vse informacije dobite na društvu 22.3. četrtek 9.00 Kulturni dom Izola Gledališka predstava za otroke MALI STRAH BAV BAV 17.00 Sončna dvorana Območno srečanje lutkovnih skupin Zajček bosopetnik in hrast stoletnik Tobija Psiček špiček in kosmata copata Nastopa Kulturno društvo Lutka iz Pirana 19.00 Manziolijeva palača Predstavitev knjige Daniele Paliaga Jankovič Per piazze e cortili alla ricerca deN'acqua V iskanju vode med piranskimi trgi in dvorišči, Katalog piranskih vodnjakov in vodometov danes in v preteklosti. 19.00 Mestna knjižnica Izola Pozor, otrok prihaja Predstavitev dela obporodnih spremljevalk Doula (izg.»dula«) je izkušena oseba, ki spremlja žensko (ali par) v času nosečnosti, poroda in po porodu ter jima nudi praktično in čustveno podporo. Izbereta jo bodoča starša sama, da bi varovala njun spomin na porodno izkušnjo in ju podpirala na njuni poti v starševstvo. Ob obeležitvi tedna obporodnih spremljevalk, ki poteka vsako leto od 21. do 28. marca, se bodo dule predstavile nosečnicam in njihovim družinam ter ostalim, ki jih zanima njihovo poslanstvo. Obiskovalce bodo seznanile kakšno vlogo igrajo v obporodni oskrbi. V ta namen bodo prikazale nekaj kratkih filmov, ki prikazujejo, kaj dula je, kakšno delo opravlja, kako lahko pripomore k lepši porodni izkušnji. V pogovor in razmislek o delu dule bodo povabile tudi udeležence in udeleženke. Dogodek bodo vodile Tanja Potočnik, Anja Brus in Iviana Dilove. 23.3. petek 19.00 Mestna knjižnica Izola predavanje Rastline so mi povedale Rastlinstvo slovenske Istre je pestro in zanimivo, saj odseva vse okoljsko-geo-grafske značilnosti tega območja, na prepihu med Sredozemljem in srednjo Evropo. Pestra in živahna je tudi zgodovina tega prostora, ki je zaznamovala podobo rastlinskega pokrova pri nas. Predavatelj nas bo popeljal v rastlinski svet slovenske Istre skozi zgodovino njene preobrazbe. Predava Peter Glasnovič. 20.00 Kulturni dom Izola Glasbeno - gledališka predstava TESLA Predstava se sprehodi skozi 9 poglavij Teslovega življenja, ki s pomočjo glasbe, poskusov, biografskih odlomkov in citatov dostopno predstavijo svet Nikole Tesle, njegovih izumov ter predvsem njegove neizmerne humanistične želje po izboljšavi sveta za naslednje generacije. V izvedbi Janeza Dovča. 20.30 Hangar Total Metal: M1ST / HELD ATLAS / KHOLN 18.00 Manziolijeva palača TEKMOVANJE VELIKONOČNIH SLADIC Tradicionalna degustacija velikonočnih dobrot. Večer bo popestril glasbeni program. 25.3... nedelpIIHHHHHHBHHIHHHHi 16.00 Kulturni dom Izola KUD Balerima / Plesna pravljica Skrivnostni grad Zgodba o duhcu sanjaču 27.3. torek 17.30 Mestna knjižnica Izola Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov TAČKE POMAGAČKE Vas vabita na pravljično uro Pravljice s tačkami pomagačkami Na pravljični uri bomo izvedli program Pravljice s tačkami pomagačkami, enega od dveh programov, ki se bosta izvajala v Mestni knjižnici Izola. Vabljeni 28.3. 19.00 Mestna knjižnica Izola pogovorni večer na temo Potovanje k resnici Že od nekdaj je človek na poti skozi dolga obdobja iskanja resnice. Na tem popotovanju je doživel neskončno vsega. Nesmiselno se mu zdi ponavljati lekcije, katerih konec že pozna. Utrujen je, hrepeni po miru, notranji radosti in ljubezni - po notranji izpolnitvi. Kje naj jo najde? Predava Mara stegovec. 29.3. četrtek 19.00 Mestna knjižnica Izola predavanje Pisanje fantazijskega romana Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa http://center-izola.si Center za kulturo, šport in prireditve http://www.odeon.si Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola cm Ta teden v Izoli ne spreglejte Petek, 23. marca, ob 20.00, Kulturni dom Izola Glasbeno^gledališka predstava fESLA v izvedbi JANEZA DOVČA i Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (05/64184 39, 051394 133, galerija@center-izola.si) - ponedeljek - petek: 10.00-12.00/ 16.00-18.00, sobota, nedelja in prazniki: zaprto; A rt kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (051/ 396 283, info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom. , 13 URAkulture----------------------------------------------------- Galerija Plač Ljubljanska 32 V soboto 24. marca ob 11.00 uri vas vabimo na otvoritev razstave Vianney Lefebvre Brez naslova Galerija I n s ulnBBjlliiKMMMl razstava JASMINA ROJC waves Razstava bo na ogled do 10. aprila 2018. Kulturni dom Izola skupinska slikarsko-kiparska razstava ^ ZENSKE razstavljajo članice: KOLU LIK Izola, KOLU TUBA Izola, SLIKARSKA SKUPINA MORJE Galerija Alga retrospektivna razstava 20. LET KOLU TUBA Retrospektiva Razstavljajo: Zdenka PETEK, Jožica GOUA, Liljana ČEBOKLI, Helena BALENTIČ, Danjela BUCAJ PARADIŽ, Katja DEBEVEC, Suzana ZORČ, Saša KUDER, Veronica SEDEVCIC. Mentor: akademski slikar Gani Llalloshi Manziolijeva palača razstava slik Silvana Rebula članica likovnega krožka Sl PBDU Kavarna ZVON razstava slik Darja Mahnič Pred 5 leti, se je Darja iz Postojne preselila na slovensko obalo, kjer je začela obiskovati slikarski tečaj pri likovni pedagoginji Suzani Bertok. To je njena prva samostojna razstava. Kava barJTISA ' fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje ADRIJANA MANDALENIČ Dekle je po vodo šla... SERGEJ SASA MERKANDEL Na vrtu MESTNA KNJIŽNICA IZOLA Razstava TAPISERIJ JURIJA ŠVAGUA in razstava VDC LUCIJA RADI USTVARJAMO 23.3. petek/20.30 Hangar TOtd I M6t3l ! MIST/ HELD ATLAS / KHOLN KHOLN Black metal skupina, ki je bila ustavljena pozimi leta 2013, kot nadgradnja black metal projekta, ki ga je začel basist Chrnobog. Kasneje so se mu pridružili še ostali člani Varpulis na kitari, Vrag na vokalu in Morgoth na bobnih. Po nekaj mesecih je skupina že imela dovolj lastnega materiala, da je lahko prvič nastopila, seveda v domačem kranju v Velenju, ter kasneje še nekaj koncertov po Sloveniji. V letu 2015 so posneli prvi demo pod imenom VVrath of the Forgot-ten, ki je naznanil prihod prvega albuma, ki ga je možno pričakovati letos. MIST Doom metal bend iz Ljubljane, ki ima za seboj že več kot 50 koncertov v Sloveniji in tujini. Nastopili so tudi na festivalu Bloodstock v Angliji in dvakrat na domačem MetalDays. Letos bo izšla njihova prva plošča, sicer pa so izdali demo (2013) in EP (2015) pri nizozemski zalozbi Soulseller records. V soboto, 17. marca ob 11.00 bodo v galeriji Plač Izolanov, v Ljubljanski ulici, odprli prvo samostojno razstavo francoskega slikarja Vianney-a Lefebvra v njegovi novi domovini. Vianney namreč živi v Kavaličih je pa že dolgo povezan z vzhodno Evropo. Slikarstva se je tri leta učil pri Stevanu Veljkovicu (ki je bil študent Fakultete likovnih umetnosti v Beogradu v 80. letih) v mestu Lihe (Francija). Prejel je Veliko odkupno nagrado LIL mednarodnega slikarskega ex-tempora Piran 2017 z delom iz serije »Sp serie«. Pred tem je imel veliko razstav v Franciji: Salon des artistes (Roubabc, musče La Piscine, 2016), Art Travers Bois (Bondues, 2014) itd. Predstavil se bo iz deli z njemu najljubše serije “Sp”, ki jo je začel ustvarjati pred štirimi leti. Ljudem bi rad dal možnost, da si ogledajo razstavo brez razlage, kaj dela predstavljajo. O svojih slikah ne želi ničesar razlagati, da so lahko obiskovalci razstave popolnoma neobremenjeni z interpretacijo in svobodni v svojih občutjih, kulturi, čustvih, duhovnosti, starosti itd. Menim, da njegovo mnenje ni pomembno, saj naj bi bilo vsako mnenje o umetniškem delu izvirno in enako pomembno kot vsa druga. Zato želim svoja dela razstavljati v najpreprostejši, najosnovnejši, najčistejši možni obliki, brez kakršnih koli naslovov. Moj cilj je dati gledalcu popolno svobodo in naj čustven vpliv umetniškega dela deluje nanj sam po sebi. NAGRADNA IGRA TESLA V petek, 23.3., ob 20h, v Kulturnem domu bo potekala glasbeno-gledališka predstava z naslovom Tesla, v izvedbi Janeza Dovča. V ta namen izvajamo nagradno igro za 2 brezplačni vstopnici za ogled predstave. Nagradno vprašanje: Katera svetovno znana glasbena skupina se imenuje po prvem Teslinem patentu na področju električnega toka (pomoč: izmenični tok)? Odgovor pošljite na info@center-izola.si Odgovore sprejemamo do petka, 23.3., do 12.00, ko bomo tudi žrebanje. Moški pevski zbor Izola pod vodstvom profesorja Antona Baloha nadaljuje uspešno koncertno sezono, ki jo je začel z januarskim letnim koncertom v izolskem kulturnem domu.Z obnovljenim, zahtevnejšim programom redno nastopa v strunjanskem hotelu Svoboda, pred domačim občinstvom je zapel ob kulturnem prazniku in dnevu žena, konec prejšnjega tedna pa so se pevci udeležili revije Primorska poje, najbolj množičnega srečanja slovenskega zborovskega petja. Tokrat so v družbi zamejskih in koroških zborov nastopili v Trbižu, kjer so poželi obilico odobravanja številnega občinstva. Pot na revijo so izkoristili tudi za postanek ob spomeniku padlim slovenskim vojakom v 1. svetovi vojni, ki so ga pred dvema letoma postavili v zamejski vasi Doberdob. Ob pomniku na vojne grozote seveda ni umanjkala že ponarodela istoimenska pesem, ki so ji dodali še skladbo Škabrijel, prav tako posvečeno grozotam morije na začetku prejšnjega stoletja. m.k. Pekle in cvrle bomo po starem V četretk 15.03.2018 smo člani Turistično kulturnega društva Šparžin sodeloval V Galeriji AvanTuristica Fakultete za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem, kjer je bila fotografska razstava popotnega fotografa Iztoka Bončine na temo kulinarične dediščine Slovenije. Fotografa, njegovo fotografijo in tematiko je predstavil dr. Aleš Gačnik, študentje 3. letnika pa so predstavili zgodbe o živilih in jedeh s fotografij. Slavnostni govornik je bil dr. Stanislav Renčelj, ki je izpostavil pomen raziskovanja in dokumentiranja prehranske dediščine. Ob tej priložnosti smo pekle naše tradicionalne fritule, po receptu naše mame. Poleg tega, da je prijetno dišalo, so bile fritule zelo okusne, pravilne oblike in velikosti. Dobili smo pohvalo in priznanja od Dr. Stanislava Renčelj. Ob tem sem se spomnila, da včasih vprašajo ljudje na stojnici po fritulah z nutelo in se čudijo, da je mi nimamo. Tako je in tudi je ne bomo imeli. Še naprej bomo delovali v smeri ohranjati kulturno dediščino tako v kulinariki in običajih. Rozana Prešern Pohod po vodnih virih prestavljen Iz turističnega društva Šparžin so sporočili, da so napovedani Pohod po poteh vodnih virov izolskega podeželja, zaradi varnosti pohodnikov na zelo spolzkih in blatnih gozdnih poteh, prestavili iz te sobote, 24.03.2018 na soboto 14. aprila 2018. Opravičujejo se zaradi nevšečnosti in vabijo, da se jim pridružite v lepšem, čeprav aprilskem vremenu . Ljubezen, delo in poštenje tvoje je bilo življenje. Mnogo si bolečin prestal, a z nami boš vedno ostal. Zahvala Zapustil nas je ljubljeni sin, mož, oče, tast, nono in prijatelj DAMIR BERNOBIČ-FRANKO (1953 - 2018) Od njega smo se poslovili v torek, 20. marca 2018 na pokopališču v Izoli. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo zdravnikom, patronažnemu osebju, Marjetki Popovski, Loreni, župniku za opravljen obred, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem in vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu in darovali cvetje. Žalujoči: mama Marčela, žena Vesna, sinova Robi in Franko z družino in ostalo sorodstvo. Izola, marec 2018 Mnoge izolske ceste in pločniki res ne dajejo lepega videza. Nekatere pač niso bile deležne rednega vzdrževanja vrsto let in posebej ob sedanjem hladnem vremenu, deževju in celo snegu so se pokazale številne razpoke, ki jih še najbolj poznajo gibalno ovirani, matere z vozički in otroci s kolesi. Seveda bi bilo pretirano pričakovati, da bi občina lahko ustrezno vzdrževala prav vse prometnice in pločnike v mestu, med tistimi, ki kar kličejo po popravilu pa je gotovo Smrekarjeva ulica, ki s svojimi vegastimi kamnitimi ploščami in avtomobili, ki vozijo po njej nažira živce tam stanujočim. Tudi zato je dobra vest, da se obeta popravilo pločnika pred izolsko tržnico. Menda se bo vreme ja usmililo izvajalcev v naslednjih dneh. V spomin Minilo je leto, odkar nas je zapusti VLADIMIR GLAVAŠ (2017-2018) Mineva leto dni odkar nas je zapustil naš oče, nono in pranono Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga, tako kot mi, ohranili v lepem spominu, obiskujete njegov grob ter mu prižigate sveče in polagate cvetje. Vsi njegovi Izola, marec 2018 Morje je široko, globoko in neskončno, podobno ljubeči misli.... misli nate. ZAHVALA STANE RUDL (1943-2018) S težkim srcem in žalostjo smo se poslovili od našega ljubega moža, očeta in nonota. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in nam izrekli tolažljive besede. Posebna zahvala njegovemu dragemu prijatelju Borutu Venturiniju za ganljiv govor, sodelavcem inšpektorata RS za ribištvo, družini Zver -Skomina, dr. Andreju Dernikoviču in sestri Karin ter patronažni službi. Hvala vam iz srca. Žena Marta, hčerki Bojana in Katja z družinama. Izola, avgust 2017 Predzadnja Nekajletna skrivnost je razjasnjena V sklopu globalne pobude v boju proti podnebnim spremembam - Earth hour ali Ura za Zemljo, bomo tudi letos v soboto, 24. marca, za eno uro ugasnili luči v izolskem starem mestnem jedru. Ura za Zemljo je največji svetovni okoljski dogodek, ki letos poteka že enajstič. Vse se je začelo leta 2007, ko so z ugašanjem javne razsvetljave prebivalci Sydneyja poslali sporočilo svetu, da se moramo zavedati škodljivih posledic podnebnih sprememb in velikega ekološkega odtisa našega načina življenja. Že dve leti kasneje se je Ura za Zemljo vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov kot naj večja svetovna prostovoljna akcija, rezultati pa so iz leta v leto boljši. Lani je v akciji sodelovalo kar 178 držav in preko 7000 mest. V Sloveniji se je v enourno temo pogreznilo 27 občin in mest. V soboto, 24. marca, bomo tako med 20.30 in 21.30, v starem mestnem jedru Izole ponovno ugasnili luči. Hkrati pozivamo tudi vsa izolska gospodinjstva, da v tem času izključijo luči in elektronske naprave, ki jih nujno ne potrebujejo. Na ta način bomo skupaj naredili majhen korak proti negativnim spremembam v okolju in varčevanju z električno energijo. Za okolje skrbimo tudi kot povezana skupnost Spoštovanje okolju pa bo v Izoli ponovno izkazano tudi v okviru vseslovenske prostovoljske akcije Dan za spremembe, ki bo v soboto, 7. aprila 2018. PRODAMO - Na Brkinih prodam lepo veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel: 031 688 900 - Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Oktavio - v Semedeli PRODAM garsonjero (22,53 m2) + klet 3m2, prodam za 55. 000 evr ali zamenjam za podobno v Izoli. (inesmayer67@ gmail.com NOVO!!! - Za daljše obdobje iščemo dva sostanovalca v dvosobnem stanovanju v Livadah. Informacije na telefon 041 633 987 KUPIM Kupim dvosobno stanovanje ali del hiše na slovenski obali. Telefon: 051 311 180 ZAMENJAVA Menjam novo opremljeno stanovanje v bloku Velenju (2. nad. - 60m2)za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino. Tel: 070 780 530 KUPIMO - Zamenjam pol hiše z dvoriščem v Kortah za garsonjero v Izoli (doplačilo), tel 051 640 876 Zaposlimo Zaposlimo prodajalca na BS OMV v Izoli, zainteresirani pokličite na Tei.041 345 750. LP BS OMV IZOLA Občina Izola bo skupaj z javnim podjetjem Komunala Izola ponovno pridružila akciji, ki letos že devetič poteka v okviru Slovenske filantropije. Rdeča nit akcije bo Povezana skupnost. Na ta dan prostovoljci z različnimi akcijami poskušajo narediti nekaj dobrega v svojem okolju. V občini Izola bomo tokrat aktivnosti v okviru dneva za spremembe združili z Luka Koper 5. Istrskim maratonom, ki se bo 7. aprila ob 14. uri pričel z otroškim tekom na Lonki v Izoli in nadaljeval v nedeljo 8. aprila. V lanskoletni akciji nas je sodelovalo več kot 300 prostovoljcev, verjamemo pa, da bo akcija uspešna tudi v tem letu, saj pričakujemo več kot 1300 udeležencev, ki bodo na različne načine s prostovoljnim delom povezali skupnost in naredili nekaj dobrega v svojem okolju. szj NAJAMEMO - Najamem ali kupim zemljišče za postavitev srednjega kontejnerja. Tel. 068153959 - Umirjen in urejen par srednjih let najame delno ali v celoti opremljeno stanovanje za daljše časovno obdobje v centru Izole ali okolici. Najemnina do 370 eur plus stroški. Tel. 040 955 440 Barbi. - Najamem osvetljeno eno-posteljno sobo v Kopru, Izoli ali Portorožu kjer je na voljo uporaba kuhinje in kopalnice ( pečica,pralni stroj- nujna). Tel: 070 655 346 - V Izoli ali okolici najamem svetlo in primerno ogrevano garsonjero za eno osebo, zaželeno brez televizorja in zgolj osnovno opremeljeno. Ponujam in pričakujem mir, čistočo in skrbno ravnanje z lastnino. Zanima me izključno resen dolgoročni najem pri poštenem lastniku z odgovornim odnosom do ljudi. 051 205 609 (klic ali sporočilo) Razno NOVO!!! - Prodam dobro ohranjeno žensko kolo Aurora. Te. 041 520 373 - Prodam gumirano obleko za suho potapljanje - (in reševanje) - Canepa & Canpi Genova (Italia) - Ni bila še uporabljena. - Velikost do 180 cm. Cena 120 Evrov. Tel. 031 779 282 - Prodam belo posteljo, ogrodje iz masivnega lesa (185 x 160 x 55 cm) z gibljivim letvenim dnom in kvalitetnim posteljnim vložkom. Pokličite na 030 356 542. - Prodajam avto C3 VTR HD1 92 diesel, letnik 2005/125 000 km. Podrobnosti na 041 692 389 - Elektroakustično kitaro znamke Melo-dy - Rondo (kopija Ovation, italijanske izdelave), odlično ohranjeno, skupaj s pasom in stojalom, zelo ugodno prodam. Cena: 100 Eur. Tek: 031 359 269 Brezplačno energetsko svetovanje v Izoli Od meseca februarja pisarna Ensvet v Izoli deluje na novi lokaciji, in sicer na Sončnem nabrežju 4. V pisarni svetujejo usposobljeni neodvisni energetski svetovalci mreže Ensvet, ki deluje v okviru Eko sklada. Z brezplačnimi nasveti in razgovori vam bodo pomagali pri izboru, načrtovanju in uresničevanju investicijskih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah. Ravno tako vam bodo pomagali pri kandidiranju za nepovratne subvencije in kredite Eko sklada. Svetovanje povečuje energetsko ozaveščenost občanov, povečuje prihranke energije in zmanjšuje emisije toplogrednih plinov ter s tem olajšuje uresničevanje nekaterih ukrepov in programov energetske politike. Vabimo vas, da se za pomoč pri izpolnjevanju vlog in preverjanje možnosti pridobitve subvencij obrnete na Ensvet Izola, kjer vam bodo brezplačno svetovali in pomagali. Naročite se lahko po telefonu 070 429 021 vsak delovnik, od 15. do 20. ure. Svetovanje poteka po predhodnem dogovoru v torek in sredo, od 17. do 20. ure. szj Obvestilo Rdečega križa “Zbiramo hrano. Lahko prispevaš?” V soboto, 24. marca 2018 med 9.00 in 12.00 uro vljudno naprošamo občanke in občane Občine Izola, da po svojih zmožnostih prispevate hrano in higienske pripomočke za naše upravičence. Darove lahko odložite v vozičke, ki bodo pred vhodi v naslednje izolske trgovine, zraven katerih bodo pomagali prostovoljci našega Rdečega križa Izola: - Mercator Jagodje - Mercator Livade - Mercator center (pri pošti) - Spar Izola in - Eurospin Izola Iskrena hvala v imenu vseh, ki jim bo vaša pomoč pomagala k lažjemu življenju. MALI OGLASI Nepremičnine +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 8,00 € prava nedeljska KOSILA 9,0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Bralec iz Jagodja je očitno slabe volje, saj nam je v štirinajstih dneh poslal kar nekaj podobnih fotografij. Zapisal je, da se takšna slika ponavlja že od božica. V petek je vse polno in potem v soboto, nedeljo in ponedeljek, v sredo opoldne, potem ko so v torek smeti odpeljali, pa spet takšna slika Do torka komunalcev ne bo, priloge ob kontejnerju pa se samo večajo, tako da nekateri smeti zadržujejo v garažah, hkrati pa se naša Komunala zgolj hvali, kako učinkoviti so. Res je, da smo za takšne težave delno krivi tudi občani, ki grmadimo kupe in kupe smeti, toda verjetno bi na javnem podjetju le morali kaj postoriti za rednejše praznenje kontejnerjev. Tako je namreč iz tedna v teden, v garažah pa se stanovalcem nabirajo smeti če niso prvi pri odlaganju. Ankete pa pravijo svoje. Stiskama fflandrač »366040/43-29-43 spJef: sfjsfeama.maniirac.sl fb. iMm.facektok.com/mandrac.sl mi sfekarna.!7}5rdrac@gmai( coro majice !'• 7^' sžsslm stenske nalepke urnik nalepke