PoStnlna plačana ? coiovttL Leto X9 št. 110 Ljubljana, nedelja 12. m*fa 1929 Cena 2 Din llredalštro i Dobilvm, Kdb0)eva afcc S. Tafcfca Mm 3123, 9123, 3124. 3129 ki »126. Maribor: Aleksandrov« cesta 13. Teiefoa it. 440. CaHat Koc eoora Talcto« Itcr. IMl BokopU aa m vračajo. . O&aM po Urita. UpravaUtroi DaMJaaa. Ptcieraova A $4 Tote)oa fe. »122, »123. »124. »12». J124. ■"Ml oddelek) LjtthUam. Preiemov ■fica 4. Telefoa fc. 2492. Podrnimca Mvttnri Afefcuodrora mM ^ it. Ii TeJefoo H «6. Podmftalca Celiei ICooeoova rfica SL t. TeJefoo ft. 190. Batatf pri poiL 6efc. »■vodih i UuMtana fc. 11 -842; Praha čisto 78.180; Wiea Nr. 105241. Ljubljana, U. maja Naša velika zapadna zaveznica je prevzela po slavni zmagi nad vojskami črnožoltega cesarstva pri Vittorio Venetu v svoj inventar iz zapuščine pokojne podonavske monarhije poleg izbo rnih strojnih pušk modela »Schwarz-lose«, gorske artiljerije in metalcev plamenov, tudi nekaj rekvizitov slabšega slovesa. Med te slabe pridobitve je treba v prvi vrsti prištevati zloglasne metode predvojne, po »Ballhaus-platzu« plačane dunajske svojevrstne žurnalistike, ki je s svojim nesrečnim pisanjem največ doprinesla k temu, da so zagrmeli 29. julija 1914. od Zemuna proti Beogradu avstrijski topovi in otvorili krvavi ples, ki se je za inspi-ratorje te dunajske žurnalistike tako tragično zaključil. Kakor so se pojavili v bivši predstol-nici ob modrem Dunavu, po zgodovinski beograjski majski noči I. 1903. razni žurnalistični strokovnjaki za razmere v Srbiji in na Balkanu ter pričeli s svojimi neprestanimi objavami razkritij »o resničnem stanju« v Srbiji in veliki opasnosti za svetovni mir; tako so se tudi pojavili po skupni zmagi nad centralnimi velesilami v zavezniškem italijanskem narodu možje peresa, ki so prevzeli konkurzno maso bivših židovskih dunajskih šmokov ter pričeli slikati Jugoslavijo v očeh dobrega italijanskega ljudstva kot njegovo največjo sovražnico. Zaman so bili vsi brezpri-merni napori in prijateljsko mišljeni poskusi naših odgovornih faktorjev ovreči zlobne in tendenčne vesti teh novih ekspertov. Izbrani laški poznavalci naših razmer so uporno vztrajali pri svojih insinuacijah in že tolikokrat ovr-ženih trditvah ter jih vedno znova ser-virali italijanskemu narodu in svetu kot Čisto zlato resnico. Med glavne kolovodje teh poklicnih Žurnalističnih obrekovalcev naše zemlje je prišteti jugoslovenski javnosti predobro znana imena Zingarellija, bivšega dopisnika »Popolo d' Italia« in sedaj najbolj aktivnega protiiugosloven-skega pisuna. direktorja poloficijelnega lista »Giornale d' Italia«, g. dr. Vir-gilija Gaydo. Dočim je Zingarelli že nekako obupal nad uspehom svoje kampanje, ki je dosegla višek v njegovi zloglasni knjigi »Veliki Balkan«, v kateri je opisal našo miroljubno in po desetletni vojni izmučeno zemljo kot pravi oboroženi Wailensteinov ostrog, pa gospod Gayda neutrudljivo nadaljuje svojo akcijo. Dr. Gayda je bil pred vojno dunajski korespondent turinske »Stampe« in je osebno gotovo pošten mož in zelo ambicijozen novinar, ki pa je iimel sedaj to nesrečo, da je zastavil svoje sicer dobro pero za zelo nehvaležen predmet. V svoji žurnalistični in naci-jona,!ni gorečnosti se je dal izrabiti za namene, ki niso niti malo častni zanj, niti za one. katerih interese zastopa, ko bojuje svoj tragi-komičen donkišotski boj z mlini na veter. Mlini na veter so Gaydove »vojne priprave« s strani Jugoslavije. Neumorni g. Gayda se v ostalem zaman trudi, da bi s svojim imenom prikril v ozadju stoječe režiserje nedostojne komedije. Dobro znani so nam informatorji, ki dobavljajo njegovim delodajalcem za težke tisočake otročje smešno falzificirane in sestavljene dokumente, katere mora potem on v potu svojega obraza prede-lavati in pripravljati za tisk. In ker so nam poznani ti informatorji, ki tvorijo družbo pokvarjenih in delamržnih kriminalnih tipov, pripravljenih vsak hip prodati mater in zatajiti svojega očeta ter izdati za par umazanih lir kogarkoli iz njihove srede, nam je v resnici žal lahkovernega g. Gayde, ki naseda tej umazani bratovščini in ji omogoča, da spušča pod njegovim imenom v svet svoje prozorne laži in tendenčne izmišljotine. Prav prijateljsko svetujemo g. direktorju Gaydi, da postane pri objavljanju in komentiranju dobavljenih mu dokumentov previdnejši. Prilike za to ima dovolj, saj je razpel svoje šotore v Trstu, torej par ur od jugoslovenske meje. Tam mu more sleherni laški me-šetar ali konjski Iišaj, ki je samo malce informiran o dejanskem stanju razmer v Jugoslaviji, pojasniti, da je n. pr. Orjuna, katere se on toliko boji, raz-puščena že mesece dni. Dalje tudi, da so srbski četniki, katerih mrgoli po njegovem mnenju kot listja in trave ob jugoslovensko - italijanski meji, danes eden najmiroljubnejših elementov v Jugoslaviji, ki se sestanejo morda komaj enkrat mesečno v Beogradu pri »Treh seširih«, kjer obujajo spomine na stare junaške čase borb za osvobojenje in se pritožujejo nad nehvaležnostjo domovine. katera je skoro že na ta dela pozabila. Morda mu bo lahko tudi pojasnil, da leži vojvoda Kosta Pečanac, ki ga predstavlja on v svojih razkritjih kot najopasnejšega protiitalijanske-ga konspiratorja. kolikor vemo, že mesece dolgo težko bolan v Toplici — daleč doli v notranjosti Srbije. Sicer pa naj bo g. Virgilijo Gayda uverjen, da so vsi njegovi napadi in razkritja povsem zgrešeni streli v praz- < Seja poslovnega odbora Zveze mesf Za predsednika Zveze je izvoljen zagrebški župan dr. Srindf, za podpredsednike pa ljubljanski župan dr. Puc in beograjski podžupan dr. Stojadinovič Zagreb, 11. maja n. Danes ob pol 10. do- poldne se je pričela v mali dvorani magistrata seja poslovnega odbora Zveze jugo-slovenskih mest. Udeležila so se ie v imenu ljubljanske občine župan dr. Puc. v imenu mariborske občine magistratni ravnatelj Vekoslav Kžchler, nadalje župani iz Pan-čeva, Cetinja Sarajeva, podžupan beograjske občine Miloslav Stojadinovič, šef statističnega urada beograjske občine dr. Laza Krstič ter zastopniki iz Karlovca, Novega Sada in Dubrovnika. Poslovni odbor Zveze iu®osWenskih mest tvori 14 članov, dočim obstoja nadzorni odbor iz treh članv. Na današnji seji je bilo zastopanih 12 mest. Zastopana niso bila mesta Mostar, Skoplje, Niš, Šabac in Splrt. Seji je predsedoval najstarejši župan dr. Markovič h Zemuna, ki Je uvodoma pozdravi! prisotne, nakar je tajnik poslovnega odbora zagrebški senator Šarič govoril o funkcijah zveze in očrtal zgodovino osnovanja Zveze. Zatem se je prešlo na volitev novega predsednika zveze. Izvoljen je bil zagrebški župan dr. SrkuIJ. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen podpred- sednik beograjske občine dr. Stoiadkiovič, za drugega podpredsednika pa ljubljanski župan dr. Dinko Puc. Po volitvah je župan dr. Srkulj pozdravil kot novoizvoljen predsednik prisotne in izrazil željo za najboljši uspeh dela zveze. Proračun za tekoče leto. ki znaša 236.268 Din je bil odobren soglasno in brez ugovora. Obč. svetnik zagrebški Raum je obsežno poročal o gospodarskih in finančnih razmerah mest ter je prečital spomenico, ki bo poslana glede na razna gospodarska in finančna vprašanja naših mest finanč. ministru. V debati je bil sprejet tudi predlog župana iz Novega Sada, naj se uredi vprašanje razmerja med mesti in oblastnimi samoupravami. Popoldne je bil izdan službeni komunike o seji, v katerem se na-glaša enodušnost vseh članov in velik pomen zveze za nadaljnji razvoj Jugosloven-skih mest. Seja je bila zaključena ob 1. popoldne, nakar se le vršil skupen obed v Gradskem podrumu. Popoldne so si udele-žniki ogledali razne mestne ustanove, nakar so zunanji delegati odpotovali domov. Madžarski špijon preti državnim sodiščem Kako je dvolastnik Boža Abrašin dobavljal Madžarom napačne podatke — Obsojen je bil na 4 leta ječe Beograd, 11. maja p. Danes se je vršila pred državnim sodiščem za zaščito države razprava proti Boži Abrišinu iz Darda, ki le bil obtožen zaradi špijonaže v korist Madžarske. Obtožnica navaja med drugim: V prve stike z madžarskimi špijonažnimi oblastmi Je stopil jesena 1. 1927. Kot dvolastnik je Imei pogosto opravka na madžarskem teritoriju. Tu se le nekoč seznanil z madžarskim narednikom Valero in mu potožil, da se nahaja v slabem finančnem položaju. Madžarski narednik je ponudil Abrišinu pomoč pod pogojem, da dobavi gotove dokumente in podatke o iugsloven-ski vojski. Abrišin je pristal na to veleiz-dajalsko delo in stopil v stike s svojim znancem, narednikom v našem generalšta-bu Jovanom Radišinom. Ta Je naiprvo služboval v Osijeku, kasneje pa v Beogradu. Abrišin le prišel v Beograd in skušal pridobiti narednika Radišina za svoj izdajalski posel, narednik pa Je energično odklanjal vsako udeležbo ter le stvar prijavil svojim predpostavljenim, ki so nato sestavili načrt, da bo Radišin dobavljal Abrišinu Izmišljene podatke in prejemal od njega tudi denar, tako da bodo naše oblasti mogle Abrišina ujeti na samem poslu. Abrišin je šel na led, prišel v Beograd, prevzel »dokumente m plačal Radišinu visoko denarno svoto. Kmalu nato pa so naše oblasti prijele Abrišina in ga izročili sodišču. Abrišin je pošiljal svoja poročila na Madžarslko pismenim potom in uporabljal kemično črnilo In poseben papir, ki mu ga Je dobavil madžarski narednik Valera. Obtoženca je branil odvetnik dr. Milan Kostič. V svojem govoru ie zahteval, naj se zaslišijo narednik Radišin in general-štabni oficirji In je govoril tudi proti moralni strani obtožnice in vsesa postopka proti obtoženemu Abrišinu. Državni pravdnik Ucovič Je ugovarjal predlogu obrambe, češ da je Abrišin Itak vse priznal, da ie dejanski stan neizpodbiten, da ga nihče ne zanika in da sodišče ne potrebuje nadaljnih dokazov. Razprava proti Abrtfšrou je bila zavrSena. opoldne. Ob 6. zvečer je predsednik državnega sodišča razglasil sodbo, ki uvodoma navaiia osebne podatke o obtožencu. Abrišinu je 27 let, ima ženo In dvoje dece. a špijonski posel je opravljal od decembra 1927. do marca 1928. Glede na njegovo neomadeževanost je sodišče obsodilo Abrišina po čl. 35 a odstavek 2 kazenskega zakonika na 4 letno Ječo. V kazen se mu prizna 7 mesecev in 24 dni, ki lih je prebil v preiskovalnem zaporu. Vrhutega Je bil obsojen na plačilo stroškov. Olafševalna je bila tudi okolnost, da obsojeni Abrišin taktično ni oškodoval državo. Spomenica škofov glede verskega pouka Beograjski nadškof dr. Rodic pri prosvetnem ministru _ Vprašanje verouka v Vojvodini Zagreb, 11. maja. r. »Narodna Politika« poroča iz Beograda: Včeraj je beograjski nadškof dr. Rafael Rodi6 posetil ministra prosvete in mu izročil spomenico jugosloven-skega episkopata, ki zahteva, naj se razveljavi odredba ministra prosvete. g katerim odreja, da vrše pouk veronauka v Vojvodini posvetni učitelji. Minister prosvete je opozoril nadškofa, da sloni ta odredba na srbijanskem zakonu od 1. 1904., ki je bil razširjen na Vojvodino. Zatem je dejal, da določbe konkordata med Vatikanom in Srbijo iz 1. 1914. ne veljajo v tem primeru, ker je konkordat mednarodna pogodba med Srbijo in Sv. stolico in zato ne more veljati za Vojvodino. Končno je minister prosvete pristavil, da to stanje ne bo dolgo trajalo, ker bo v kratkem sprejet zakon o osnovnih šolah, ki bo tudi to vprašanje uredil. Nadškof Rodič je obrazložil ministru stališče katoliške cerkve glede Ijudskošol-skega zakona, ki mora zajamčiti katoliški cerkvi oni vpliv na vzgojo mladine, ki ji pripada po njeni misiji. Maksimovič je odvrnil, da načrt ljudskošolskega zakona še ni končan. »Narodna Politika« pristavlja k temu poročilu še to-le brzojavko Iz Subotice. Škofovski ordinarijat je prejeh razpis ministrstva prosvete, da imajo v šolah, kjer eo učitelji iste vere, kakor šolska deca, učitelji vršiti pouk veronauka. Tam pa, kjer so no. Jugoslovenska javnost se jih je že privadila in prehaja preko njih le še s pomilovanjem nesrečne italijanske javnosti, ki mora prebavljati tako neokusno servirane senzacije in se plašiti strahov, ki jih ni, kakor nedorastla deca. Kar se pa tiče svetovnega javnega mnenja, kateremu so v prvi vrsti namenjena Gaydina odkritja, smo Jugosloveni tudi popolnoma hladne krvi, ker vemo, da jih ocenjuje brez ribniških očal, ki jih natika g. Gayda italijanskemu narodu in da svet prav dobro sodi, kje je pra\a>-da in kje nepravda. O tem smo se imeli že več kakor dovolj prilike prepričati ob vsakoletni spomladanski sezoni senzacionalnih razkritij o oboroževanju v Jugoslaviji, s katerimi osrečujejo svet razni Gayde in tovariši. učitelji druge vere, se dovoli duhovniku do-tične vere, da vrši pouk veronauka. Izdatke tega pouka naj nosi dotična cerkvena organizacija sama. Kraljeva rodbina prispe danes na Bled Beograd, 11. maja, p. Danes popoldne so s posebnim dvorskim vlakom odpotovali na Bled kraljica Marija, knez Pavle, kneginja Olga, prestolonaslednik Peter in princ Tomislav. V kratkem odpotuje na Bled tudi Nj. Vel kralj Aleksander, ki se bo ustavil za par dni v Zagrebu. Velik uspeh ljubljanske opere v Splitu Split, 11. maja. 5. Nocoj je bila prva predstava ljubljanske opere, in sicer »Faust«. Jutri bodo gostje dali »Ljubezen treh kraljev«, pojutrišnjem »Rigoleta«, v torek opero »Zaljubljen v tri oranže«, ▼ sredo »Borisa Godtunova«, v četrtek »Salo« mo« in »Gianni Scichi«. Bržkone bodo ola« ni ljubljanske opere poleg dogovorjenih predstav peli tudi »Traviato«, v kateri bi imela nastopiti gospa Tinka Vesel Pola. V »Faustu« je pel Križaj. Nocojšnja predstava je sijajno uspela. Pevci in orkester so bili burno aklamirani. Gledališče je bilo popolnoma razprodano. Zagoneten atentat pri Zagrebu Zagreb, 11. maja, 6. Kakor javljajo nocojšnji listi, je pred škofijskim dvorcem v Brezovici, ki je sedaj adaptiran za bivanje kralja in kraljice, nekdo bržkone z dinamitom pognal v zrak štiri metre dolg mostič preko nekega jarka. Most je bil zgrajen iz betona. Zagrebška policija je uvedla obširno preiskavo s pomočjo orožništva, da dožene, ali je bilo dejanje storjeno iz nagajivo-sti, ali pa morda iz kakšnih drugih namenov. Drakonska obsodba goriških mladeničev v Rimu Šest obtožencev obsojenih na 124 in pol leta ječe Rim, 11. maja, ds. Danes je bila pred sodiščem za zaščito države zaključena javna razprava proti goriškim slovenskim komunistom Hvaliču in tovarišem. Obtožbo je zastopal državni pravdnik Dessi, ki je v svojem govoru obrazložil obtožnico in končno zahteval, da je treba vse obtožene, kar najstrožje kaznovati. V obtožnici so bili Lon-go, Hreščak, Hvalič in Markič obtoženi, da so skupaj s pokojnim Bregan-tom sklenili na nekem tajnem sestanku ubiti fašista Kogeja, ki je do tedaj ž njimi sdeloval v komunistični organizaciji. Kogej je bil namreč ubit, ker je izdal komuniste in prešel v fašiste. Umor je izvršil neki Bregant, ki je pri tem ranil tudi nekega fašističnega miličnika. Bil pa je na begu ustreljen. Ob zaključku je poskušal državni pravdnik dokazati, da so bili Bregant in tovariši ne samo komunisti, temveč tudi slovenski iredentisti, katerim je služil komunizem samo za prikrivanje njihovih terorističnih akcij. Končno je predlagal za Avguština Longa dosmrtio, Dušana Hreščaka 30 letno, Vekoslava Hvaliča 22 letno in Vekoslava Markiča 20-letno, Viktorja Krasno sedem in pol letno in Milana Hreščaka 4 letno ječo. Po govoru državnega pravdnika so govorili zagovorniki obtožencev, ki so dokazovali nedolžnost obtoženih, ter predlagali, naj sodišče obtožence oprosti. Nato se je umaknil sodni dvor v posvetovalnico in se po enournem posvetovanju vrnil v dvorano, kjer je prečital razsodbo. Obsojeni so bili: Avguštin Longo, Vekoslav Hvalič in Vekoslav Markič na 30 let, mladoletni obtoženec Hreščak na 27 let ječe. Dalje sta bila obsojena še dva obsojenca, eden na 5 let in eden na dve in pol leti ječe. Vsem obsojencem je dalie odvzeta državljanska pravica do smrti in bodo po dosluženju kazni konfinira-ni v konfinacijskih taboriščih. Ruski odgovor na nemško noto Sovjeti zagotavljajo, da ne bodo več dopuščali sramotenja nemških politikov — Ruski listi svare Nemčijo pred nadaljnimi stičnimi notami I Ua v Rusiji za organizirano delavstvo svoboda govora in izražanja solidarnosti s trpečim svetovnim proletarijatom. Sovjetski listi, ki priobčujeio ta odgovor, se zelo čudijo nenadni nemški občutljivosti, ki se Je pokazala s tem protestom nemške vlade proti dogodkom, ki niso izvali v /Moskvi prav nikake posebne senzacije. Nekateri listi naglašajo. da Je to poskus Nemčije izvajati na Rusijo pritisk ter opozarjajo Berlin, da naj bo previden pri sličnih korakih, ker na ta način kaj kmalu lahko zaigra zadnje simpatije, ki jih še uživa v Rusiji. Odmev odgovora v Nemčiji Berlin, 11. maja. s. Izjava ruske vlade ni našla v nemškem časopisju ugodnega od« meva. »Germania* piše o neprijaznostih proti Nemčiji ter izjavlja, da si mora biti vodstvo stranke v Moskvi na jasnem, da je 1. maja organizirani komunistični pojč smatrati kot neprijateljski akt proti Nem« čiji. Se bolj obsodbe vredno pa je. ako se to v javnosti prizna in se smešijo nemške osebnosti in nemške institucije. Moskva. 11. maja a. Danes Je izročila sovjetska vlada nemškemj poslaniku v Moški odgovor na njegovo demaršo zaradi vmešavanja sovjetskih organov v nemške notranje zadeve. V oigovoru r.aglaša sovjetska vlada, da je natančno proučila tekst govora sovjetskega komisarja za vojne zadeve generala Vorošilova, ki ga je govoril na Rdečem trgu pred majskimi manifestan-ti in da ni našla v njem prav ničesar, kar bi moglo žaliti Nemčijo. Kar pa setičepre-peljavanja modela nemške okloptie križar-ke A, ki je imela izvešeno nemško vojno zastavo in bila popisana z različnimi napadi na nemško mornarico, obljublja sovjetska vlada, da bo v bodoče onemogočila slične izpade. Enako bo tudi prepovedala v bodoče karikature in sramotilne napise o nemških politikh, ki so jih nosili to pot še moskovski majski manifestanti v povorkah. Kar pa se tiče govorov in napadov posameznih govornikov na protestnih shodih proti Nemčiji in nemški socijalni demokraciji, ki je zakrivila nemile spopade med komunisti In policijo v Berlinu, pa sovjetska vlada ne more ničesar ukreniti, ker ve- Mislerijozni beograjski umor še ni pojasnjen O storilcu manjka zaenkrat še vsaka sled — V Beogradu nikogar ne pogrešajo ter sodijo, da je umorjeni tujec mena« od 30. aprila t. 1. Na vreči so našli štiri začetne črke K, B. N, A. Truplo je bilo odeto v zefirasto srajco z lilastimi progami. Na srajci Je bil pripet mehki ovratnik št. 37. Našel se je tudi kos ovratnice rjave barve, spodnje kratke hlačke iz navadnega belega platna. Po vsej priliki gre za 30-Iet-nega mladeniča. Nocoj se ie vrnil v Beograd šef tehnične policije ,g. Andonovid, ki je na prvo vest o nenavadni najdbi odpotoval v Niš in vodil prvo policijsko preiskavo. G. Andonovid ni zgubil nade, da bo oblast prijela neznanega storilca. Zaenkrat bo policija skušala najti nosača. ki je prinese! zavoj do postaje. Na ta način bi bilo morda moeoče ugotoviti, kje je stanoval neznani storilec, ki je izročii nesaču zavoj. Beograd. 11. maja p. Preiskava o zagonetnem umoru, ki Je bil odkrit v skladišču na železniški postaji v Nišu, zaenkrat še ni rodila pozitivnih rezultatov. Razse-kano truplo neznanega mladeniča je bilo z vso ostalo pošiljko prepeljano v Beograd ter oddano v prosekturo beograjske policije. Sef iavne varnosti v Beogradu, g. Popovič, je nocoj izjavil novinarjem, da je bil umor najbrže izvršen 7. maja. Ker pa do danes policija ni prejela nikake prijave, da bi kaka beograjska rodbina pogrešala svojega člana, ie verjetno, da neznani mladenič, ki ie bil tako grozotno umorjen, ni iz Beograda. Zanimivo je, da so v pošiljki, v kateri se je nahajalo razmesarjeno truplo, našli več drugih predmetov. Tako izvod »Vre- Madžarski optanti in Mala antanta BudimpeSta, 11. maja. č. Ker so drrekt« na pogajanja med Rumunijo in Madžarsko o optantskem sporu suspendirana do kan« ca ires ca. se vrše sedaj diplomatska po« gajanja med rumunsko in madžarsko vla« do. Kakor trdijo budimpeštanski listi, sta na predlog dr. Beneša Beograd in Praga po« slala rumunski vladi spomenico, po kateri naj bi se vsi optantski spori Male antante in Madžarske reševali po enotnih vidikih. Rumimija bi razen tega želela, da bi se optantsko vprašanje rešilo v zvezi z ma« džarskiimi reparacijami, kakor pa poročajo budimpeštanski listi, madžarska vlada sploh noče pričeti razgovorov na tem temelju Dr. Seipel na poti skozi Ljubljano Ljubljana. 11. maja. r. S popoldanskim dunajskim brzovlakom se je peljal »kozi Ljubljano proti Trstu bivši avstrijski zvezni kancelar prelat dr. Ignac Seipel. Kakor znano, bo dr. Seipel iz Trsta odpotoval proti Atenam in odtam dalje v Palestino. Na po-vratku »e bo zadržal nekaj časa v Jugoslaviji. Svečanosti ob desetletnici v Rumuniji Bofcare&ta, 11. maja p. Velike svečanost!, ki ao bale včeraj prirejene v proslavo 10. obletnice ustanovitve Velike R urnim s V«, so trajale do po»no v noč. mestoma kar do beteza dtie. V vseh parki'!! so »večer svnrale vojaške in civilne gtkdbe, prebivalstvo je na Javnih prostorih plesalo kolo. Vse mesto je bito ilumioirano. Kraljeva/ki rodbini so bile prirejene izredno prisrčne ovacije ju manifestacije. Gabrijel Šmit obtožen javnega nasilja Državni pravdnik zahteva smrtno kazen. Zagreb, 11. maja. n. Zagrebško državno pravdništvo je vložilo proti Gabrijelu Šmi« tu, v čegar zadevi se je dTŽavno sodišče v Beogradu izjavilo za nepristojno, obtožnico, ki mu je bila izročena danes. Obtožnica ga dolži javnega nasilstva šestega slučaja, označenega v § 87. k. z. in kaznjivega po § 86 k. z., ki pravi, da se ima povzročitelj kaznovati s smrtjo, ako ima njegovo deja« nje javnega nasilja za posledico smrt kake« ga človeka, kar je mogel povzročitelj slu« titi. Beograjski Šmitov zagovornik Bole je naprosil zagrebško sodišče, naj bi se Šmit izpustil na svobodo do glavne razprave. Sodišče je to prošnjo odklonilo. Sodna raz« prava proti Šmitu se bo vršila mod 20. in 25. t. m. Potres v Albaniji Tirana, 11. maja. p. Davi ob 2. je bil ▼ Tirani in okolici močan potres Prestrašeni prebivalci so se razbežali na vse strani. Kasneje se je pot.es ponovil, a ni povzro« čil, kakor tudi prvi ne. posebne materijal« ne škode. Človeških žrtev ni bilo. Mednarodni kongres za zaščito živali na Dunaju Beograd, 11. maja p. Prihodnjo nedeljo se vt-$i na Dunaju mednarodni kongres za zaščito živali io rastlin. Doslej je prijavilenih 600 delegatov, kii bodo zastopali nad 2000 društev za zaščito »vali m rastlin Beogra«^ društvo bosta zasrtoipala Vagner in Sfajič, dmštvo za r 4®to živali v Mariboru pa višji veterinar Pirnat. Senzaci jonalni razpust železničarskega društva Maribor, 11. maja Jutri dopoldne bi se imel vršiti v Mariboru redni občni zbor podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev, na katerem bi se imeli voliti društveni funkcionarji za tri leta. To društvo ima namen po smrti članov izplačevati zaostalim podporo v svrho dostojnega pogreba, ki je zna-Sala letos 8.000 Din za člana. Društvo obstoji že 35 let ln ima čez 3 milijone Din premoženja, med drugim tudi pet hiš v Mariboru. Včlanjeni pa so v društvu železničarji iz vse države in Je imelo letos društvo 13.000 članov. Pred par dnevi Je mariborska policija zahtevala od društva zapisnik odborovih sej. Prometni minister dr. Korošec je pri svojem zadnjem obisku delavnice državnih železnic pred dnevi ob navzočnosti velikega fupana dr. Schaubacha kritikoval napram deputaciji obratnih zaupnikov delavcev, da je podporno društvo lani dobilo od društva Ljudski dom dve hiši na Ruški cesti. Na občnem zboru glasujejo delegati skupin članstva na 100 članov po en delegat. Delegati so že danes prispeli v Maribor od vseh strani države. Nocoj pa Je bil nenadoma poklican predsednik društva Franc I Fišer, ki že 25 let deluje v društvu, na policijski komisarijat, kjer mu Je policijski nadsvetnik Kerševan izročil odiok velikega župana dr. Schaubacha, datiran z današnjim dnem, s katerim veliki župan razpu-šča društvo ter istočasno odreja tričlanski upravni odbor, da vodi nadalje društvene posle. Ta upravni odbor obstoji iz gospodov: Frana Fišerja, Leopolda Zavadala in Ivana Wurzingerja. Ti odborniki predstavljajo znane tri skupine železničarjev. Veliki župan dr. Schaubach utemeljuje razpust iz dveh razlogov, češ, da Je društvo prekoračilo svoj delokrog, ker Je izplačevalo članom že pred potekom članstva nekaka predplačila, tako da zaostalim ni bila izplačana posmrtnina v celoti in ker Je baje kupilo tako zvani Ljudski dom (dve hiši) na Ruški cesti za 1,100.000 Din, kar Je baje previsoka kupnina. Razpust, pi i ti kateremu bo vložena pritožba na notranje ministrstvo, je seveda izzvala pravo senzacijo med železničarji, ker ^e je izvršil tik pred občnirr zborom, tako da delegati ne bodo imeli možnosti izreči svoje sodbe o delovanju odbora. Občni zbor se torej Jutri ne sme vršiti. Predstavniki oblasti na pogorišču Kočevske Roke Veliki župan in sreski poglavar med pogorelci — Cenitev škode — Neutolažljiva žalost pogorelcev Obupanost povsod. Ljudje se zavedajo, da bodo težko dobili podpore in če bo prišla, ne bo zadostovala toliki škodi, ki je nastala. Zbirajo se v cerkvi kleče in prosijo pomoči Boga, da jim pomaga v stiski in v nesreči, ki jih ie zadela. Tako je na pogorišču sedal, ko se Je glavno razburjenje že poleglo in ko 1'iudje že mirneje računajo škodo, ki jo je pov. zročil nesrečni ogenj. Danes se je pripeljal v Kočevsko Reko veliki župan dr. Vodopivec v spremstvu kočevskega sreskega poglavarja vlad. svet. Logarja. Ogledal si je pogorišče in zagotavljal da bo ukrenil vse za pomožno akcijo. V Kočevsko Reko je nadalje tudi danes prišlo mnogo avtomobilov s pcrtniki, ki so interesirani na požaru. Pričela se !e tudi točna cenitev vse po požaru povzročene škode. V Kočevski Reki sami se je osnoval poseben pomožni odbor, ki bo zbiral darove za pogorelce. V seznamu pogorelcev so v včerajšnjem našem poročilu pomotoma izostala nekatera imena. Še naslednjim devetim posestnikom so pogoreli lepi domovi z gospodarskimi poslopji vred: Ferdinandu Wittine, kateremu je zgorelo tudi osem vozov in ki ima škode najmanj 200.000 Din, dalje Mari.ji Gerbitz, ki je v hiši ležala smrtnobolna ter jo je rešila njena hčerka. Ob vse svoje imetje so nadalie Fran Reischel. Marija Pristel, Magdalena Mifclič, Josip Repinc, Janez Žlindra in Josip Zekol. Zgorelo je nad 150 vozov ter mnogo gospodarskega in poljedelskega orodja. Kočevska Reka, 11. maja Kočevska Reka, ki je še v nedeljo bila lepa in mična. vsa v prvem pomladnem zelenju, je danes spremenjena v duščo. Ljudje, ki jih srečavam, hodijo s sklonjeno glavo, ženske še sedaj jokajo, starci sede na poo-gl.ienelih traraiih, ki so še ostali in gledajo mrko predse. Njih veselje, hiše in kašče, ki so jih v težkem potu postavili, vse je sedaj uničeno, zastonj ves trud in napor njihovega živlienia ... Orožniki hodijo po vasi in popisujejo: temu ie zgorela šupa s senom, onemu kašča z živili, vsem pa dom s posteljninami vred. z denarjem, z vsem pohištvom. Oddelek gasilcev iz bližnjih vasi, v kolikor niso morali domov zaradi najnujnejšega dela, vztraja še naprej in čuva upepeljene domove, pod katerimi še vedno tli. Šele na večer zažari tuintam izpod ožganega hloda ali izpodkopanega zidu žerjavica, znamenie, da treba še čuti in stati skrbno na straži. Pogorelci so se namestili kolikor so mogli, po hišah sosedov, ki so še ostale aH pa v bližnjih vaseh: Borovec, Koče, Novi Lazi. Srečen oni, ki ima kaj sorodnikov ali prijateljev, ki ga ne zapuste niti v nesreči. Iz Kočevja kakor tudi iz boli oddaljenih krajev prihajajo vsak čas ljudje, da se prepričajo o katastrofi, ki je zadela prej tako srečno vas. Prihaiajo in odhajajo molče, pogorišče napravi na vsakega globok vtis. Kdor more zavije v hotel g, Meditza ali g Lacknerja, da si privošči kozarec vina In molče posedi ob mizi. Eksplozija klorovega plina v Ameriki Newyork, 11. maja. d. V kemičnih to* varnah Solvay Company je eksplodiral ogromen tank z 9000 baloni klorovega pli= na. Leseno poslopje, v katerem se je naha jal plinov tank, je bilo zaradi eksplozije popolnoma porušeno. Plin se je razširil na* glo po okolici in zajel okoli 30 oseb, ki so jih le z največjo težavo rešili smrti. Ljud* stva se je polastila velika panika, tembolj ker se je baš za časa eksplozije nahajal nad mestom nemški zrakoplov »Los Ange* les*. Veliko ljudi je namreč mislilo, da je eksplozija posledica zračnega napada. Na drugi strani pa je bil prihod zrakoplova »Los Angeles« povzročil, da je večina de* lavcev v tovarni zapustila svoja mesta ter odhitela na prosto opazovat zrakoplov. S tem so si ti radovedni delavci na srečen način nehote rešili življenje. Obsodba mladoletnega zločinca na Dunaju Dunaj, 11. maja. g. Ferdinand Artmann, ki je bil zaradi zavratnega umora svojih staršev na obtožni klopi je bil po 6dnevni razpravi obsojen na 7 let zapora. Ako se v zaporu ne bi vedel dobro se mu kazen lah* ko zviša na 10 let zapora. Predsednik sena* ta je prečita! obsodbo ob velikanski pozor* nosti občinstva. Na cesti pred sodiščem se je zbrala velikanska množica, ker ie bilo v dvorani prostora komaj za 50 oseb. Obto* ženi je bil obsojen na podlagi novega mla* dinskega zakona. Obsodbo je sprejel z ve* liko trmoglavostjo in s protestom. Ko je predsednik prečital obsodbo je obsojenec zaklical: »To niso ljudje, ampak zverine.« Zagovornik j« vložil ničnostno pritožbo. Umorjeni neznanec je ruski emigrant? Beograd, 11. maja. Nocojšnja »Pravda« poroča iz Niša, da sta se tekom današnjega d:ne na tamošnji policiji zgla-sila drva ruslka emigramta in izjavila, da sta te dni pričakovala prihod nekega njihovega prijatelja in da sta v skrbeh zairadS njegove usode. Z ozirom na to prijavo, se je pojavila verzija, da bi morda truplo neznanega mladeniča, ki so ga n-ašM razmesarjenega v železniški pošiljki, utegnilo biti identično s pogre-šeniim ruskim emigrantom. Praški poslanik v Beogradu Beograd, li. maja. p. V Beograd je prispel nas poslanik v Pragi dr. Grga Andje-linovič. Puniša Račič si najame pariškega odvetnika Beograd, 11. maja 4. Kakor se do znava, |e Prniiša Račič naprosil pariškega odvetnika Mora Oiafferija za svojega zagovornika. Eden izmed prijateljev Puniše Rafiiča bo odpotoval v P«riz, da se®nani Giafferija z gradivom ter ga naprosi za zagovornika. Smrt starega parlamentarca Praga, 11. maja. s. Bivši minister dr. Josip Foft, ki je bil v spremstvu svoje hčerke na potovanju, je danes zjutraj v postaji Kahl ob Renu umrl zaradi srčne kapi. * Dr. Foft je bil pred vojno odlična osebnost v avstrijskem političnem in gospodarskem življenju. Rojen je bil 1. 1850. Med drugim je bil tajnik, kasneje pa ravnatelj praške trgovske zbornice, dalje poslanec v avstrijskem parlamentu, v letih 1906. do 1907. je bil v Beckovem kabinetu avstrijski trgovinski minister. Med vojno 1. 1917. je bil imenovan za člana gosposke zbornice. Udejstvoval se je tudi na novinarskem polju, ter je tudi v nemških krogih Avstrije veljal za avtoriteto na gospodarskem polju. Ker je za časa vojne zastopal in vztrajal na avstrofilskem stališču, se je p prevratu kot pošten človek popolnoma umaknil v ozadje ter ni prevzel nobenih funkcij v češkoslovaški državi. Milijonski dolarski zaklad Osijek, 11. maja. č. Po mestu se je raz* širila vest, da je nogavičar Ispanovič nekje izkopal milijon dinarjev, da pa so mu ta denar odvzeli orožniki in ga deponirali na policiji v Novem Sadu. Nadaljna preiska* va je ugotovila, da je nogavičar nedavno v Mitrovici spoznal kaznjenca Dušana Pa* jiča. ki mu je pripovedoval, da je bil ob* sojen na 15 let težke ječe, ker je svojčas ubil nekega svojega prijatelja. To pa zato, ker sta oba skupaj nekoč napadla nekega Američana in mu odvzela 1 milijon dolar* jev. Pri delitvi plena sta se sprla in Pajič je pri tej priliki svojega prijatelja ubil. Pa* jič je opozoril Ispanoviga, da je denar za* kopal v neko kolibo v Budrovcu, kjer se nahaja v levem kotu pod betonom. Polici* ja bo na podlagi teh podatkov razkopala betonski pod v navedeni kolibi in skušala dognati verodostojnost cele istorije z mili* joni ameriških dolarjev. Nesreča na prelazu na Galjevici Ivan Petkovšek, 42!etni posestnik z Ižan« ske ceste 24, se je sinoči okrog 19. na dvo* vprežnem vozu, s katerim je tekom dneva prevažal pesek, vračal proti domu. Na že* lezniškem prelazu na Galjevici, kjer ni no« bene rampe in se je primerilo že več ne* sreč, je Petkovšek ugledal, da se mu bliža dolenjski vlak iz Ljubljane. V domnevi, cla bo še pravočasno prehitel vlak, je pognal oba konja, toda živali sta se splašili in ni* sta pravočasno potegnili voza s prelaza. Vlak, ki je med tem prihitel, je sunil v zadnji del voza, da je Petkovšek odletel na tla in dobil prav hude poškodbe po glavi in rokah, dočim je bil voz ves zdrobljen, konja pa sta se iztrgala. Hitro so na po» moč prihiteli ljudje, ki so poklicali rešilno postajo in je bil Petkovšek prepeljan v ljubljansko bolnico. Bila je sreča v nesre* či, da ni Petkovšek padel naravnost na pro* go, kjer bi ga bila iokomotiva neusmiljeno razmrcvarila. Srbski književniki ♦ v Ljubljani Te dni se mudi v našem mestu še-storica srbskih književnikov iz Beograda, da z javnim nastopom v sloven-j skem gledališču manifestirajo potrebo j zbližanja med srbsko in slovensko lite-j raturo, ki sta hodili v preteklosti lo-i čena pota. Po pravici se pripisuje ve-| lik pomen temu prvemu oficijelnemu obisku skupine srbskih literatov, ki ni samo prijateljska vrnitev lanskega po-seta slovenskih pisateljev v Beogradu, marveč je vršitev lepe in nujne misije. V našem narodu obstoje tri tradicijo-nalne literature in trije kulturni centri. Srbsko in hrvatsko slovstvo loči pisava in pravopis, slovensko pa povrh še poseben pismeni jezik, če ne uvažujemo drugih, neliterarnih razlik. Problem zbliževanja teh tradicijonalnih edinic dozoreva psihološko in stvarno; naj ga valovi političnih vplivov potapljajo ali dvigajo, je jasno, da se zbliževanje vrši na vsej črti da pa hkrati izgublja tiste ostrine, ki so mu dajale nekoč značaj kulturnega bav-bava. To zbliževanje je mogoče na osnovi izvestnih dejstev, v duhu plemenite tradicije, v spoštovanju organskega razvojnega načela, na katerem sloni vsaka prava kultura, v ljubezni do pesniške besede, ki ni kakor naučeni jezik, marveč je izraz najglobljega, kar je nastalo v nekem historičnem krogu, produkt zemlje in genija, izpoved posameznika in ljudstva. Ta duh. ki se polagoma uveljavlja v vsem jugoslovenskem javnem življenju, je enako zoper vsak kulturni separatizem, ki pomeni obupno izolacijo, kakor zoper vsak kulturni imperijalizem, ki zna-či osiromašenje kulturnih vrelcev. Z vso nujnostjo se oblikuje iz prirodno, prostovoljno spojenih kulturnih indivi-dualitet nova, organsko pojmovana ju-goslovenska kultura, ki ji je zgodovina dala evropsko vlogo posredovalca med Vzhodom in Zapadom. Normalno delovanje tega skoraj fizikalno nujnega procesa na tako spojenem. politično, socijalno in ekonomsko vezanem ozemlju kot je naše, pa ni mogoče brez smotrenega pospeševanja medsebojnih stikov. Če se glede na dejstvo, da bodo pri nas prvič javno nastopili beograjski literatje, omejimo na srbsko-slovenske literarne stike, vidimo, da so se začeli že zgodaj, a nikdar dovolj sistematično: vsekdar so bili le stiki posameznikov. Dovolj je, če omenimo ob tej priliki važno vlogo, ki jo je imel slovenski jezikoslovec Kopitar v duševnem življenju iu pri delu Vuka Štefanovi ča Karadžiča. Politična razcepljenost in razni drugi vplivi so takrat preprečili, da bi bil hercegovin-ski dialekt postal pismeni jezik vseh južnih Slovanov od Soče do Črnega in Egejskega morja. Ko se je jei razvijati z novim razmahom pismeni jezik, ki mu je dal reformacijski p.ikret s Primožem Trubarjem prvo knjigo, ko je Prešeren sijajno dokaz?.l njegovo pesniško bogastvo in prožnost, niso prenehale n.:ti posamezne težnie po jezikovnem edinstvu, niti simpatije med tvorci jezika — literati — do krasne, čiste govorice, ki nam poje iz divne srbske narodne pesmi. Fran Levstik je čital te pesmi kakor sveto pismo. Simon Gregorčič in Anton Aškerc sta zajemala motive iz srbskega življenja, takisto Josip Stritar. Tudi iz novejšega časa imamo lepo vrsto primerov medsebojnih simpatij in zanimanja. Toda te literarne simpatije so le redkokdaj slonele na osebnih stikih; osebni stiki so bili preslabi, da bi zanesli medsebojno literarno poznavanje v širše kroge. S priznanjem široka javnost, kvitira delo vseh onih mož, ki so si nadeli nalogo, da razŠTijo in poglobe naše literarne stike. Srbska in hrvatska knjiga postani pri nas tako domača kot pri Hrvatih in Srbih slovenska! Umetniško ustvarjanje zahteva najintenzivnejše jezikovne poglobitve ter s svojo raznoterostjo samo pridobiva na čaru. Zato bodo umetn:ki besede slej ko pren brusili svoj jezik in slog. zato bo izvirna tvorba slonela tudi v okvirju skupne jugoslovenske kulture na vrelcu stoletnih tradicionalnih individualitet. Toda izginiti mora anomalija, da bi bili ograjeni s kitajskim zidom zaradi različne pisave, pravopisa in jezikovnih razlik, ki zahtevajo le neznatno truda, da se premagajo. Od zbliževanja naših literatur bo največ pridobila literatura sama. Domača knjiga (bodisi srbska, hrvatska ali slovenska) bo postala pestrejša, raznovrstnejša. mikavnejša po obliki in snovi, zato se bo rajši čitala in konzumirala. Literatje ne bodo več omejeni na eno ali dve reviji, dosedanja malenkostma naklada bo v njihov prid znatno poskočila. Živahnejša cirkulacija vseh kulturnih, posebej še literarnih vrednot po Jugoslaviji bo prinesla večjo silo in bodrost vsemu narodnemu organizmu. Iz vsega srca pozdravljamo odlične goste, ki prihajajo v našo sredino, prinašajoč nam diuha tiste literature, ki je dala že nekaj velikih, trajn h imen in ki nas venomer preseneča z novimi dokazi svoje originalnosti in svežosti. Literature, ki je vznikla na plodnih tleh najlepše ljudske epike, kar je ima Evropa, na tleh homerskih epopej o junaških dejanjih, o odporu rase proti tujemu nasilju, o pravdi zemeljski in nebeški. Pozdravljamo pesnike, ki nam prinašajo svetlo dušo Šumadije, pesem ši.roke vojvodinske ravni, tugujoči zanos kršne Hercegovine, lepo. polno, v ognju tvorne inspiracije očiščeno besedo Vukovega jezika. Mi smo iih pričakovali z zavestjo, da pridejo prvič , med nas itn vendar — domov. Blesk gorenjskih gora, modri očesci sloven- ske zemlje — Blejsko in Bohinjsko jezero, — Ljubljana s svojimi zakladi stoletnega, tihega kulturnega življenja, naj jim vzbude zavest, da naš svet išče razširjenja in izpopolnitve, da niso tu meje in da jih ni tam spodaj, da je vse ■ eno samo hotenje: skupna slavna bo-| dočnost, skupna pot v vekove. j Prihod srbskih in hrvatskih književnikov j Danes ob 8. zjutraj dospe v Ljubljano : šest odličnih srbskih književnikov. Čez ne* deljo si bodo gostje ogledali Gorenjsko, , Bohinj in Bled, v ponedeljek zvečer ob 8. i pa bodo recitirali svoja dela v dramskem j gledališču. V ponedeljek zjutraj ob 8. do* i spe v Ljubljano tudi šest hrvatskih knjb j ževnikov, članov zagrebškega PENMuba, da se skupno s srbskimi in slovenskimi j književniki udeleže kongresa vseh treh ju goslovenskih PEN*klubov, ki bo.v pone deljek ob 10. dopoldme. Hrvatski književni ki bodo tudi prisostvovali književnemu ve čeru, ki bo v ponedeljek ob 8. zvečer. Na | ta pomembni literarni večer, prvi te vrste v Ljubljani, vabimo vse naše občinstvo. Pismo iz Češkoslovaške Praga, 11. maja. Kakor se je pričakovalo, je Švehlova poslanica agrarni stranki in nje kongresu vzbudila velikansko senzacijo in razburjenje v stranki sami, še bolj pa v ostali javnosti. Senzacija ni bila samo v tem, da se je prvič oglasil in javno nastopil politik in državnik, ki ga priznavajo za veliko avtoriteto, marveč v tem, kako je nastopil in kaj je govoril; baš to je vsesplošno presenetilo. Vsebina Švehlove poslanice stranki je naslednja: Poljedelec prideluje najpotrebnejše življenske predmete, dela potrpežljivo in zvesto za človeško družbo in je njegovo delo večje vrednosti, nego delo kateregakoli narodovega sloja. Naučil se je sam sebi dajati ukaze in zakone, vendar so nad njim vedno vladali in še vladajo drugi, katerih poslanstvo v človeški družbi često dale-ko ni tako važno, kakor poslanstvo kmeta, hranitelja naroda. V tej zvezi je Švehla kot anomalijo navedel boljševi-ke in fašiste ter je mestnega človeka nazval zajedalcem. Nad kmetom so vedno vladali nekmetje, ki jim je bil poljedelec vrhu vsega še v posmeh. Poljedelec pa se je zavedel svojega poslanstva in važnosti v družbi in državi, zato se bo branil proti podobnim izpadom. Sedanjega položaja ne bo dalje prenašal. Ne bo prosil, marveč si vzame sam, kar je po pravu njegovega. Branil pa se bo v mednarodni skupnosti, kajti zlo samo je takisto mednarodno. Poljedelec mora provesti v človeštvu svojo misijo in mora svoje zakone diktirati ljudstvu, ker je to v interesu napredka človeštva. Pri tej odločni izjavi ne smemo po zabiti, da je poslanica naslovljena in namenjena kongresu agrarne stranke. V zadnjem članku smo že naglasih, da je kongres namenjen predvsem pristašem stranke, zato se mora vzeti izjava predsednika Švehle samo s tega stališča. Pri tem pa je treba upoštevati, da je to izjava človeka, ki je bil še nedavno hudo bolan in je bil poldrugo leto popolnoma ločen od političnega življenja in sveta. Treba pa je nadalje tudi vzeti v obzir, kako je nastala ta izjava. Poslanica Švehle je v svojem temelju sestavljena iz 701istkov, ki jih je pisec postopoma iztrgal iz bloka, kakor je postopoma nanje zapisoval svoje bežne misli. Ti zapiski niso do konca izdelana spomenica aktivnega politika, marveč so opazke človeka, ločenega od političnega življenja. Na pisalni mizi Švehlovi je bil vedno blok ali kup iztrganih listkov, kajti predsednik si je sproti s svinčnikom beležil svoje misli. Vsako vprašanje je obdelal na papirju in njegova okolica je v toku časa zbrala na tisoče takih listkov. V ostalem je Svehla tudi v privatnem razgovcfru kratek ter govori po večini v glosah, operira z gesli in odlomki. »Venkov« je pravilno pripomnil k Švehlovi izjavi, da je ta sestavljena pač iz 70 listkov, ki jih je predsednik vzel iz predala ter jih izročil deputaciji za uporabo stranki. S tem jim je dal na razpolago svoje misli v obliki opazk. Da-li je stranka na tem kaj popravila, ali ne. je njena stvar; gotovo pa je, da se je pri spoštovanju, ki ga Švehla uživa v svoji stranki, vodstvo stranke trudilo podati na kongresu Švehlove misli doslovno, kakor si jih je zabeležil, kakor je v njih premišljal in kakor jih je čutil. V tem oziru imajo te opazke značaj zabeležk pristaša stranke za samo stranko. V sedanjih političnih razmerah stranka ni smatrala za potrebno popravljati za javnost Švehlovo izjavo. Zato je izjava vzbudila tako s stvarne, kakor s formalne strani zgražanje in ni nikako čudo, da so jo takoj na prvi pogled označili kot drzko. Predvsem zato, ker današnja politična generacija pozna samo Švehlo kot državnika, ki se skrbno ogiblje in skriva pred nepotrebnimi javnimi nastopi, kot moža kompromisa in molčečega arbitra. Javnost je pozabila, ali pa več ne pozna onega prvotnega Švehle. bojevitega, silnega in brezobzirnega stran-karja, ki je ustvaril trdni položaj Švehli kot državniku. Javnost se ne spominja več onega Švehle, ki je pred 20 in 30 leti hodil po vaških krčmah od shoda do shoda, se bojeval s socijalisti in z velikim trudom izbojeval temelj za današnji veliki uspeh svoje stranke. Na kongresu je tedaj progovoril agrarec Švehla k svoiim agrarcem. Drijatelj Ra-diča. Stamboliiskejra. in VVitosa ter je njegova izjava imela vso prejšnjo brezobzirno vero. Na strankinem shodu ni mogel govoriti Švehla kot državnik, marveč se je tu morala čuti beseda Svehle kot strankinega pristaša, ki se zaveda, da se v sedanjih političnih razmerah njegova osebnost uveljavi lahko v polni meri samo na ta način, ako njegova izjava odgovarja današnji velikosti in strnjenosti njegove stranke. Ako bi bil nastopil kot molčeči Švehla, arbiter v ministrskem kabinetu, bi ne imel prave cene in bi bil njegov nastop zato jalov; ako pa nastopi kot oboževani voditelj velike stranke, mora vsakdo z njim računati in se pogajati. Švehlova izjava na kongresu stranke vsebuje tedaj misli človeka, ki je razglabljal te principe v samoti poldrugo leto, človek, ki hoče biti najsilnejši v najmočnejši stranki, ker je to spoznal za nujno in možno na temelju današnjega političnega položaja. V njegovo samoto je prodiral šum političnih bojev med strankami in osebami. Predsednik je slišal, da njegovo stranko ostro napadajo, zato ni mogel storiti drugega, nego vrniti se najprej k stranki in z njo korakali dalje. V njegovih opazkah se zrcali veliko osebno ogorčenje pristaša stranke, ki je ne glede na le*'o ali na pravo stopil v boj na strani svojih političnih prijateljev in pristašev. Politična javnost upošteva Švehlov nastop popolnoma s strankarskega gledišča. Vendar je javnost predvsem iz-nenadena, da naenkrat vidi novega Švehlo, ki je nanj že davno pozabila. Prvi so planili po njem klerikalci, kajti ti so najbolj zadeti. Oni se borijo z agrarci za kmečko ljudstvo in bodo od nastopa Švehlovega gotovo utrpeli največ izgub. Proti Švehlovemu principu razredne opredelitve, ki ga imenujejo sebičnega, pozivajo oni ves narod k ozkemu sodelovanju. Izrabljajo, kar se da porabiti iz opazk in stoje naenkrat v boju iz oči v oči s Švehlo kot agrarcem. Primerjajo nastop Švehlov z delovanjem Radiča in Stambolijskega ter ugotavljajo, kam sta ta dva prišla po tej poti. Tudi socijalisti so že nastopili proti Švehli. »Češke Slovo« naziva njegovo poslanico agrarni marksizem in ga odklanja na celi črti. V »Pravu Lidu«, organu socijalnih demokratov, objavlja prvak te stranke Bechynč, ki je dolgo intimno sodeloval z državnikom Šveh-lom, da ne veruje v to poslanico, češ da je izpad delo sedanjega strankinega vodstva, ki ne deluje v Švehlovem duhu. Povsem prirodno je. da socijalisti v agitacijske svrhe porabljajo ne samo Švehlovo poslanico, marveč vse delo kongresa, ker pričakujejo, da nastopa v političnem življenju doba hudih bojev. Kongres je poslal predsedniku Masa-ryku pozdravno brzojavko in ta je odgovoril v zelo prisrčnem tonu zahvaljujoč se za prijateljski pozdrav. Povdaril je, da spoznava iz programa in iz referatov, da je kongres po svojem pomenu kongres delovnega ljudstva. Predsednik je želel, delu kongresa vsakega uspeha naglašujoč svoie zadovoljstvo, da se je tega dela udeležil, čeprav za sedaj samo s poslanico, vodia in stvoritdj velepomembne stranke. V tem okviru je odgovor predsednika Masaryka vsekakor važen in upoštevanja vreden. Binkoštne počitnice samo 2 dni Beograd. 11. maja. č. Po naredbi ministra prosvete bosta za binkoštne praznike šole prosta samo nedelja in ponedeljek, v soboto in torek pa bo v vseh šolah reden pouk. Jubilej „Sloge" Izmed ljubljanskih godbenih društev uživa narodno - železničarska godba »Sloga« med ljubljanskim kakor tudi podeželskim prebivalstvom zelo dober sloves Zato tudi vsa naša javnost s prav toplimi simpatijami spremlja njen jubilej, dasi ga društvo samo praznuje preskromno spričo svojih razveseljivo lepih uspehov tekom 10 let obstoja. Včeraj popoldne se je v društveni dvorani v Ljubljanskem dvoru vršilo slavnostno zborovanje, ki je bilo prav častno obiskano. Zaslužni predsednik, postajenacelnik g. Adolt Ludvik je toplo pozdravil vse navzoče in nato v lepo zaokroženem govoru podal kratek pregled društvenega dela in prizadevanj v glasbeni umetnosti. Društvo premore danes izvrsten in številen pevski zbor, močno godbo na pihala, čvist orkestralen odsek in lastno društveno glasbeno šolo — vsekakor močni dokazi visoko aktivne bilance prvega desetletja, ob čigar zaključku je »Sloga« pod vodstvom svojega neutrudnega zborovodje in kapelnika Herberta Sv«»-tela vsega uvaževanja vreden faktor našega glasbenega življenja. V imenu UJNŽB je slavnostni občni zbor pozdravil gosp. Zupan z daljšimi izvajanji, nakar so sledile čestitke raznih pevskih in glasbenih organizacij. Ob pol 19. se je v »Zvezdi« vršil slavnostni promenadni koncert godbe društva »Sloge«. Zelo številno navzoče občinstvo je s pravim užitkom sledilo izvajanim točkam pestrega sporeda in je kapelniku g. Svetilu prirejalo tople ovacije. Sofijska Slavija v Zagrebn Zagreb, 11. maja č. Nogometna tekma med bolgarskim prvakom Slavijo proti reprezentanci Zagreba se je končala z rezultatom 4:2 (3:0) v korist Zagreba. Češkoslovaška zmaga v Davi-sovem pokalu proti Belgiji Praga, II. maja h. V double igri za Davisov pokal je zmagal češkoslovaški pair Jan Koželuh-Macenauer nad belgijsko d svojo 501etnico. Milan Marjanovič je rojen 12. maja 187! v Kastvu nad Reko ter se je že kot dijak odlikoval po svojem žurnalističnem talentu in svojem nacijonalnem delu. Marjano vič je osnoval celo vrsto listov, uveljavlja se od mladih let plodovito v literaturi, je duhovit člankar, izvrsten organizator, tehnično odlično kvalificiran novinar. Po atentatu na Čuvaja'je bil Marjaaovič, ki je takrat zbral okrog sebe nacijonalno mladino izgnan iz Zagreba kot >inozemec« ter je odšel v Beograd, kjer je vstopil v srbski presbiro. Iz Beograda je Marjanovič vzdrževal zelo živahne osebne in novinarske stike z nacijonalnimi krogi v Hrvatski in tudi v Sloveniji. Vojna ga je najprvo spravila v internacijo, končno mu je uspelo, da pobegne. V inozemstvu je takoj vstopil v Jugoslovenski Odbor ter je zlasti zaslužno sodeloval pri njegovi amerikanski akciji. Po povratku v osvobojeno domovino se je Marjanovič stalno naselil v Zagrebu, odkoder je opetovano odšel v Ameriko kot nacijonalni in prosvetni propagator, v ostalem pa se je posvetil publicističnemu, literarnemu in predavateljskemu delu. Čuvena so njegova predavanja o Meštroviču, znan je kot propagator teozofske ideje, zaslužen #ot zastopnik socijalnih interesov naših izseljenikov. Kot književnik in dramatik je Marjanovič zelo uvaževan, njegovo dramo Tlavato so opetovano igrali tudi v Newyorku in povodom njegove oOletuiee pripravlja zagrebško Narodno gledališče njegov >Bezposlen svet«. V novejšem času se je Marjanovič posvetil študiju filmske tehnike ter je po zadoblje-nih izkušnjah v Ameriki uredil v Higijen-skem zavodu filmski laboratorij, kjer se XXXS SXX0 nxxx x AM KAMENIMA S Greta Garbo - lohn Gilbert ki sta v tem filmu na višku. Povest nesrečnega zakona in neizmerne zabranjene ljubezni po istoimenskem s-Iavoem romanu ruskega velegenija L. N. Tolstega Mladini neprimerno! Film, ki zapušča globok dojm v duši slehernega gledalca. Tel. 2124. ELITNI KINO MATICA Ob 3., 'A5.. 6.. K-8. in 9. uri. Krasna godba! X XXX pod njegovim nadzorstvom izdelujejo krasili higijensko - propagandistični filmi. Milan Marjanovič je človek realne akcije Zato je njegovo imenovanje za šefa cen tralnega presbiroja dvojno pozdraviti: na Želo te važne institucije je postavljen mož, ki je delavec in organizator. Strašna avtomobilska nesreča na Korenskem sedlu Jesenice, 11. maja Na praznik Vnebohoda se je pripeljala oa Jesenice z avtobusom gospoda hotelirja Matschnigga iz Podrožčiče večja družba izletnikyv, broječa okrog 20 oseb, ter se ustavila v znani Peklarjevi gostih ; na Jese* nicah. Družba se je prijetno zabavala ob dobri vinski kapljici, ki jo ima g. Peklar »talno v zalogi ter so se v najboljšem raz« položen ju okrog 20. ure zvečer vračali z avtobusom, ki ca je vodil šofer g. Matsch« nigga proti Kraniski gori, kjer so se zopet zaustavili v neki odndotni "ostilni. Proti polnoči so se vsi precej vinjeni podali z vozilom naprej na Podkorensko sedlo. Na koroški strani je šoferju nenadoma odpovedala zavora zaradi česar je krenil avto s ceste po pobočju navzdol in poko* pal ood seboj vso družbo. Pri tem se je smrtno ponesrečil neki krojač, doma iz Podrožčiče, oče treh otrok, vsi ostali pot* niki pa so bili več ali manj težje poškodo* vani. Avtobus sam je ostal daleč v gozdu pod cesto popolnoma razbit. Vse ponesre* čenče so z drugimi vozili prepeljali v bol* niči v Beljak, kjer so jim zdravniki nudili prvo pomoč. ?koda je za g. hotelirja go* spoda Matschnigga tem občutnejša, ker je imel baje koncesijo za vožnjo z avtobusom le za smer Podrožčica*CeIovec in je le na tej progi bil avto tudi zavarovan, zato v tem primeru nima pričakovati od pristojne zavarovalnice odškodnine za škodo, ki jo je utrpel zaraui te katastrofe. Kakor oujemo, sta v beliaški bolnici pod« legla poškodbam še dva udeleženca vožnje. Tragična nesreča naj bo zopet v svarilo pred zauživanjem alkohola na avtomobil* skih izletih. Za zgradbo vodovoda v Hrastniku Hrastnik, 11. maja. Na praznik Vnebohoda popoldne je skli* cal občinski svetovalec za Hrastnik g. Ma« lovrh na deški šoli sestanek posestnikov in davkoplačevalcev v zadevi zgradbe vodo* voda v Hrastniku. Sestanka se je udeležilo 40 oseb. Uvodoma je omenjal g. Malovrh predzgodovino zgradbe vodovoda in pozval vse Hrastničane k skupnemu delovanju za uresničenje tega perečega vprašanja. Vsi prisotni posestniki in zastopniki industrije so poudarjali splošno potrebo po vodbvo* du in pomankanje dobre pitne vode. Ugoto* vilo pa se je tudi, da občina dosedaj ni iz* polnila svoje dolžnosti v tem pogledu. Hrastnik je zapostavljan in v še večji meri potreben pomoči kakor Trbovlje, kjer se je že mnogo storilo. G. Malovrh poziva tudi vse merodajne faktorje k skupni pomoči, predvsem sanitarno oblast, ki je že mnogo* krat zahtevala preskrbo z dobro pitno vo> do zaradi ponavljajočih se epidemij, dalje državno oblast in oblastni odbor. Nato je šoL upravitelj g. Lebar prečital naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno 6prejeta: »Posestniki in davkoplačevalci iz Hrast« nika, Praprotn« in Studenc, zbrani 9. maja 1929. v deški soli v Hrastniku, ugotavlja* jo, da se ni doslej Hrastniku z okolico že desetletja sem od strani občine Trbovlje nudilo tega, kar se je Trbovljam. In vendar ima ta kraj, ki obsega tretjino vsega prebi« valstva občine Trbovlje, pravico do vseh onih dobrin, ki jih uživajo Trboveljci. Za* htevamo z vso odločnostjo, da se zamujeno popravi, zlasti, da se v najkrajšem času prične z gradnjo prepotrebnega vodovoda. Smatramo, da bi vsako oklevanje v tem po* gledu od strani občine bilo v nasprotju s programatično izjavo sedanje vlade, ki na* laga občinam dolžnost brigati se zlasti za fcolstvo, sanitarne in socijalne naprave.« Konstituiral se je tudi odbor za zgradbo vodovoda, v katerem so gg.: Malovrh Kari, Roš Nande, Pečnik Franc, Arnšek Janko, Plaznik Janez, Urbajs Janez (Praprotno) in Lojze Hofbauer. Navedeni odbor se bo bri* cal, da se končno uredi zadeva vodovoda, ki bo Hrastniku dajal nele dobro pitno vo* do v zadostni množini, marveč tudi odstra* nil nevarnost požarov in ponovnih epide« mi j. Na sledu za roparjem Jakopinom Zagorje, 11. maja. Kakor je »Jutro« že poročalo, sta ušla iz zaporov v Višnji gori nevarna potepuha France Kolenc in Ignac Jakopin. Kmalu nato sta bila strah prebivalstva okrog Trebnjega in Mokronoga, kjer sta izvršila več roparskih dejanj in nato izginila kakor da sta se vdrla v zemljo. Zadnje čase sta se najbrže potikala po Kumljanski okolici, ki je pripravna za skrivališče raznih potepuhov. V petek dopoldne okrog 10. se je v trgovini g. Kende v Šklendrovcu pojavil Ignac 'Jakopin, ki ga je trgovec takoj spoznal. V trgovini se je fant zadržal dalje časa in pripovedoval, da je v Trbovljah iskal dela, a ga ni dobil, in da je prenočil v gostilni onkraj Save, pri trboveljski postaji. Med tem pogovorom pride v trgovino neki okoliški posestnik, ki je Jakopina tudi takoj spoznal. Kmet se je obrnil in hitel zadevo javit orožnikom v Zagorje. Ko pa je on zapustil trgovino, se je začel odpravljati tudi Jakopin. Pred odhodom je še ponudil trgovcu v nakup dve pištoli, ki jih pa trgovec seveda ni hotel kupiti. Jakopin je nato šel za Savo proti Litiji in so ga z železniške proge videli tudi železničarji. Orožniki ,ki so čez čas prispeli v Šklendrovec, so Jakopina zasledovali, a je bil že preveč oddaljen in ga niso mogli dohiteti. Ako Jakopin ne bo zašel zopet v hribske vasi, pride gotovo v roke litijskim orožnikom, ki so bili telefonično obveščeni in so pohiteli lopovu nasproti. Domnevamo pa, da sta Jakopin in Kolenc najbrže dogovorjena, da se kje v polšniški fari zopet sestaneta in izvršita kak nov vlom ali rop. Delavce, ki so v Zagorju zaposleni, je vest o pojavi Jakopina tako razburila, da so zvečer pohiteli na svoje domove v okolici Polšnika, da opozorijo domače o nevarnem vlomilcu. Ker so orožniki v Polšnikti tudi obveščeni, je mogoče, da ga že v kratkem času izslede in spravijo nazaj za zamrežena okna. ;,Jutrove" nagrade za srednješolce v Sloveniji Glavne osnove našega razdelilnega načrta — Število nagrad znatno povečano Glavne osnove našega razdelilnega načrta. Število nagrad znatno povečano. Da se javno odlikujejo stremljenja in napori naših srednješolskih zavodov ter da se moralno podpre in prizna plemenito tekmovanje našega dijaštva v pridnosti in v vnemi za šolsko učenje, je »Jutro« v svoji velikonočni številki razglasilo razpis večjega števila nagrad za srednješolce v Sloveniji. Našemu dijaštvu naznanjamo, da se bo prvotno zamišljeno število nagrad znatno povečalo, ker je naša dijaška akcija vzbudila v vsej slovenski javnosti izredno veliko pozornost in se je prostovoljno zglasilo tudi več vele-uglednih tvrdk, ki so se ponudile s po-klonitvami svojih predmetov moralno in materijalno podpreti našo dijaško akcijo. Načrt za podroben razpis je malone že gotov in bo objavljen čim bo defi-nitivno ugotovljeno število predmetov za nagrado. Merodajno bo. da damo priliko vsakemu dijaku ali dijakinji, ki bo končal III. tromesečje z boljšim kakor z zadostnim redom, doseči kako nagrado. Zato bomo nagrade razdelili tako, da bo nekaj splošnih in glavnih. za katere se bodo lahko potegovali vsi dijaki ne glede na zavod, na katerem so študirali. Splošna in glavna skupina nagrad bo razdeljena na dva oddelka. Prvi oddelek za višje razrede, drugi oddelek za nižje razrede srednjih šol, vsak teh dveh oddelkov pa zopet v 3 pododdelke (za dijake z odliko, s prav dobrim in z dobrim uspehom. Druga skupina nagrad bo namenjena poedinim šolskim zavodom. Tudi ta skupina se bo delila v dva oddelka (za višje in nižje razrede). V I. skupini bodo samo prvovrstne nagrade (radioaparati, godbeni inštrumenti, biciklji, fotografični aparati, a tudi v II. skupini, namenjeni poedinim zavodom, bodo krasna darila. Prepričani smo, da bo »Jutrov« razpis naše dijaštvo, ki se itak odlikuje v splošnem z dobrim napredkom, še bolj vzpodbudil, da bo z resno vnemo in marljivostjo zadnji mesec pred koncem šolskega leta doseglo še lepše uspehe. »Jutrove« nagrade naj bodo nova vzpodbuda in po doseženem uspehu javno priznanje. Tega želimo čim večjemu številu našega dijaštva. »Jutro«. Veleuspešno delo Zveze za tujski promet L]ubi]ana, 11. maja Dopoldne ob 11. se je vršil v mali posvetovalnici Zbornice za TOI redni občni zbor Zveze za tujski promet za Slovenijo. Udeležili so se ga vsi člani odbora, številni delegati včlanjenih društev iz ljubljanske in mariborske oblasti, zastopniki železniške direkcije in razni zastopniki korporacij. Zborovalce je pozdravil predsednik dvorni svetnik dr. Rudolf Marn, ki je v lepem uvodnem govoru izrazil posebno zahvalo in hvaležnost zveze načelniku oddelka za tujski promet v ministrstvu trgovine in industrije dr. Cirilu Žižku, ki kaže vedno in povsod največje umevanje za potrebe organizacije. O delovanju Zveze je sestavil njen ravnatelj Vladimir Pintar izčrpno poročilo, iz katerega posnemamo: Naša letovišča in kopališča so bila v pretekli sezoni prenapolnjena. Zveza je spričo tega pričela posvečati posebno pažnjo propagiranju zgodnje in pozne «ezone, dočim se je za glavno sezono omejila samo na informativno službo. Prošlo leto je bilo za slovenski tujski promet zelo plodonosno. Zveza je delovala roko v roki z oddelkom za tujski promet v ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu. Enako je bšte t na« ožjih stikih tudi s centralo »Putnika v Beogradu, ki je dala večkrat znatno gmotno pomoč. Propagandno in informativno delovanje Statistični podatki so pokazali, da zahaja v naše kraje največ gostov iz srednje-in severno evropskih držav, v pretežni večini Nemcev, Cehov in Madžarov. Zaradi tega je bilo umestne usmeriti informativno službo v glavnem na Nemčijo, Avstrijo, Češkoslovaško in Madžarsko, v manjši meri pa je Zveza obračala pažnjo tudi na potovalno publiko zapadnih držav in Amerike. Zveza je ponatisnila in izpopolnila informativne tiskovine v petih jezikih, ki so služile kot izborno sredstvo in jih je pošiljala interesentom skoro po vsem svetu. Izmed važnejših razstav, ki se jih Je udeležila Zveza lani in pričetkom letošnjega leta, je treba navesti: Dunajski pomladanski velesejem, velese-jem v Budimpešti, velesejem v Turinu in zimsko-sportno razstavo na jesenskem ve-lesejmu v Leipzigu. Dalje je poslala Zveza svoj razstavni materijal na jugoslovensko-tujsko prometno razstavo na pomladanskem velesejmu v Lipskem, zastopana pa je bila Zveza tudi na tujsko-prometni razstavi v Frankfurtu začetkom aprila. S članki, slikami in klišeji je sodelovala Zveza tudi pri posebnih izdajah inozemskih tujsko-promet-nih in strokovnih revij. Dajala je Zveza tudi priliko in inicijativo domačim in tujim filmskim operaterjem za posnetke v naših krajih. Ni treba posebno poudarjati, da je smotreno in metodično delo Zveze izkazalo odlične uspehe. Kakor je pokazala statistika, ki pa se ne more nikdar voditi zadosti točno, je posetilo Slovenijo lani najmanj 700.000 gostov, vštevši prehodnih. Organizatorično delo Zveza združuje 54 društev in korporacij. interesiranih na procvitu našega tujskega prometa. Zveza je po članih zbirala podatke in načrte ter želje glede eventualnega izboljšanja prometnih zvez. Sodelovala je pri pavšalnih potovanjih, ki jih je priredila centrala »Putnika«. Predvsem je obračala pažnjo tujcev na našo domačo industrijo Mlad je on!, kdor to hoče biti. V udobni sobi v prijetnem razgovoru se starčki spominjajo svoje mladosti. Pijača, ki jih je spremljala vse življenje jim je tudi tu dobro došla družba. To je skodelica čiste, nepotvorjene zrnate kave. JTnlio Meinl, nvoz kave osnovano 1862. čipk. V lastni režiji je vzdrževala galerije, pota in mostove v soteski Vintgarja. Eden najvažnejših faktorjev našega tujskega prometa je vsekakor zimski šport, ki se je lani posebno živahno razmahnil. Zveza je vodila stalno zimsko-sportno informacijsko službo ter imela kolikor mogoče točno evidenco stanovanj. Po svojem glasilu »Slovenija« so bila podana tujsko-pro-metnim interesentom različna navodila in nasveti glede ravnanja s tujci. Zveza se je udeležila raznih akcij za vpeljavo in gradnjo novih prometnih sredstev. Omeniti velja predvsem akcijo za zgraditev ceste iz Kamnika v Kamniško Bistrico, dal.ie za zgraditev ceste iz Kamnika v Lu-če, za železnico Kamnik-Kranj-Gornji grad in za zgraditev žične železnice na Veliko planino nad Kamnikom. Nekateri teh načrtov se že bližajo svoji izvršitvi. Finančne razmere Zveza se je vzdrževala predvsem iz lastnih sredstev ter iz dohodkov svojih podjetnikov. Zaradi premajhnih podpor države, samoupravnih teles, gospodarskih korporacij in zaradi premalega razumevanja tuj-sko-prometnih interesentov se mora Zveza precej boriti z gmotnimi zadregami. Treba bo poiskati zopet novih pridobitnih virov, obenem pa apelirati tudi na državne, samoupravne oblasti ter gospodarske zbornice, da intenzivneje podpro delo Zveze, ki je pokazalo velike uspehe za slovensko narodno gospodarstvo. Izčrpno in nad vse vestno sestavljeno poročilo ravnatelja Pin-tarja zasluži vse upoštevanje. Tekom nadaljnjega zborovanja je bilo stavljenih več predlogov glede enotne reklame v inozemstvu, ki naj gre v bodoče vsa preko Zveze. Dalje je stavil g. Makso Hrovatin tudi predlog glede očuvanja Bohinja, kjer naj se v bodoče grade samo stavbe, ki odgovarjajo tamošnjemu miljeju. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti, nakar je bil po kratki debati občni zbor za-klučen v najlepšem soglasju. Belokranjsko pismo Metlika, 11. maja Kakor smo pred dvema tednoma poročali, je 8-letna učenka Angela Kosova utonila, ko je šla pit vodo v Kolpo. Njenega trupla niso mogli najti ter se je splošno pričakovalo, da ga bo Kolpa vrgla na kopno v Ozlju ali Karlovcu. Toda verjetno je, da se je truplo bilo zataknilo globoko v vodi na štrleče v vodi vrbove veje. Zato se je sestra odločila, da plača ciganom 100 Din in ti so v sredo z dvema čolnoma brodili po Kolpi in z dolgimi koli zabadali v vejevje. da bi trupelce osvobodili, ker ga ni Kolpa nikje iznesla. To je rodilo uspeh. Trupelce so naslednje jutro našli na slapu pri Ivanetičevem mlinu onstran železniškega mosta. Ni še bilo dosti razjedeno, čeravno je bilo skoraj tri tedne v vodi. Tako so sestre vsaj potolažene v toliko, da so mogle sestrico pokopati na domačem pokopališču pri Treh Farah ravno na pastirski praznik, v četrtek, v času, ko se se pastirčki veseli in ukajoč vračali z živino domov. V predvčerajšnji številki »Jutra« je izostal nenaveden med Slovenci, ki so položili v Sarajevu izpit za rezervne podporočnike. naš Metličan, g. Lojze Franz. Pretečeno nedeljo in naslednja dva dneva so imeli naši sosedje Zumberčani v najlepšem vremenu zares krasne velikonočne praznike. Tokrat se jim je slučajno vrinil vmes tudi praznik sv. Jurija. V znatnem številu praznujejo Zumberčani ta dan svojo krstno slavo in to prav svečano. V pravoslavno vas Bojance pri Vinici pohiti vsako leto tudi dosti naših ljudi, da z domačini zaplešejo naše narodno kolo, ki je res jugoslovensko, kajti v kolu se najdejo i Srbi i Hrvati i Slovenci. V četrtek je bilo proščenje v sosednji hrvatski Vasi Bubnjarci, kjer se vrši ob tej priliki tudi vsakoletna gasilska veselica. In Metličani romajo ta dan po večini zopet v Bubnjarce. Letos jih je še bolj vleklo, da slišijo drašičko godbo, ki je prvič nastopila na taki veselici. Priznati moramo, da je v kratkem času precej napredovala. Metliški gasilci so imeli na Florijanovo svoj občni zbor, kjer se je izkazalo, da je društvo bilo pridno, ko je skoraj na čistem s težkim računom, vsebujočim nabavo motorne brizgalne. Društvo je številno. Dočim odhajajo posamezniki za kruhom v Kanado in Argentino, se v njih nadomestilo prigla-šajo drugi. V razpravi je bila na občnem zboru tudi nabava slavnostnih krojev, kar se je rešilo tako, da plačujejo člani kroj v obrokih, do popolnega plačila je kroj društvena last. Svetovali pa bi, da se zdaj vrše bolj pogostoma gasilske vaje. ne samo dnevne, ampak tudi alarmne, da se pokaže prava pripravljenost in takojšnja akcija za primer nesreče. Zadnji dve katastrofi v Glinku ln v Kočevski Reki kllčeta k popolni usposobljenosti gasilcev. Veliko razburjenja in nejevolje vzbuja v našem mestu ustanovitev sirotišnice v gradu Komendi, ki je last križevniškega reda (prejšnjega nemškega viteškega reda). V tej splošni stanovanjski bedi je ta grad bil zaseden po posameznih strankah, državnih uradnikih in drugih, danes pa vse ven mečejo in zemlja se odvzema revnim agrarnim interesentom. Danes nas je zapustila poštna uradnica gdč. Binca Ilnikarjeva ter odšla na svoje novo službeno mesto v Črnomelj. Bila je uslužbena na naši pošti skoraj dve leti ter si je v tem času pridobila simnatiie vseh, ki so imeli opravka pri pošti. Diči jo posebno prijazno občevanje s strankami. Poslovilni večer je dokazal, da je vsem žal, ker nas zapušča, a prepričani smo, da nam jo bodo kmalu vrnili v Metliko, ki jo je tudi sama kot uradnica vzljubila, P. MAGDIČ modna in športna trgovina LJUBLJANA DANES! DANES! bluze, moderne bluze, svilene popella bluze, kre

Domače vesti * Promocija za Častnega doktoria t Beo-gradu. Danes bo promoviran za častnega doktorja filozofije na beograjski univerzi g. Charles D i e 1, profesor pariške univerze. . • Napredovanje ▼ JustičnI službi. V sodni službi so napredovali v 5. skupino I. kategorije: Ivan Trinkaus, predstoinik okraj, sodišča v Ljutomeru; dr. Franc Tavželj, predstojnik okraj, sodišča v Sv. Lenartu; dr. Tomo Turato, predstojnik okraj, sodišča v Gornji Radgoni; Mihael Cernoš, predstojnik o-krai sodišča v Tržiču: Emil Kra-mer, sodnik pri okrožnem sodišču v Mariboru in dr. Josap Čemer, sodnik pri okraj, sodišču v Sv Lenartu; v 6. skupino I. kategorije Pa Srečko Verbič in Adolf Hudnik, sodnika pri deželnem sodišču v Ljubljani. • Iz ljubljanske škofije. Župni upravitelj v Gornjem Logatcu g. Kari Supin je imenovan za župnika pri Sv. Trojici v Tržišču. • »Uradni list« objavlja v 49. številki zakon o Privilegirani agrarni banki ter pravilnik za opravljanje državnih strokovnih izpitov v rudarskem resortu ministrstva za Sume in rudnike. V isti številki je objavljen razglas velikega župana mariborske oblasti o prestanku obstoja političnih društev, ki niso zaprosila do 6. februarja 1929. za dovolitev nadaljnjega obstoja io so torej prestala obstojati. • Društvo slovenskih sodnikov bo fonelo svoj redni občni zbor 2. junija ob 10.30 v Ljubljani. • 10-letnlca smrti koroškega Junaka. Včeraj 11. t. m. je poteklo 10 let. odkar je padel na koroški fronti v boju z Nemci pri razvalinah graščine Buckstein pri Vuzenid poveljnik prve čete bivšega slovenskega planinskega polka, sedaj 40. triglavskega pešpolka, .podporočnik Milan Kvartič. Padel je junaške smrti kot borec za domovino ter bil po smrti odlikovan z redom Belega orla. Pokojnik Je bil eden onih mladih in vztrajnih oficirjev, ki so se zavedali po osvobojenju svoje težke naloge ter so skušali obdržati v naših polkih disciplino. Bil Je vedno navdušen Jugosloven in odličen Sckol. Podporočnik Milan Kvartič je bil rojen 3. novembra 1898. v Šoštanju. Ker so sa stariši preselili v Gorico, je tam posečal osnovno šolo, a v Ljubljani le pozneje dovršil gimnazijske študije. Pri vojakih Je služil od 11. maja 1916. neprestano do svoje smrti 11. maja 1919. Bojeval se je na soški fronti, a po prevratu na koroški. Na prošnjo njegove matere vdove je bilo nje. govo truplo na Koroškem izkopano ter so bili njegovi zemski ostanki z vojaškimi častmi prenešeni 17. mala 1919. na ljubljansko pokopališče k Sv. Križu. * Jugosloven zmagovalec na šahovskem turnirju v Londonu. Predsednik Šahovskega kluba v Karlovcu šahovski mojster Izidor Oross je dobil na mednarodnem šahovskem turnirju v Londonu prvo nagrado. Tekmovalo ie okoli dvesto šahovskih mojstrov. * Blagajniške ure pri davčnih upravah. Zaradi nove organizacije finančne stroke, ki nalaga davčnim upravam izredno mno-iio internega uradnega dela, se ie do na-daiinega odredilo, da bodo tradale Izza 5. t. m. blagajniške ure pri davčnih upravah le ob delavnikih, in sicer samo dopoldne od 8. do 12 Strankam se priporoča, da se v čim večji meri poslužujejo plačevanja raznih davščin v poštnem čekovnem prometu, in to tem bolj, ker bodo pri vsakem poštnem uradu poštne položnice na razpolago. Na hrbtu poštnih položnic pa naj vedno označijo namen plačila. * Avstrijski novinarji v Dalmaclfl. Avstrijskim novinarjem, ki bodo prišli v Dubrovnik, pripravlja Jugoslovensko novinar* sko udruženie lep sprejem. Gostom na čast se bo priredil izlet na Orjen, Krivošije in Radostan. ♦ Napovedadna knjiga »Državoznanstvo« ki jo je spisal dr. Fran Ogrin (Kamnik) izide v samozaložbi koncem meseca maja. Ker je obseg te knjige zaradi novih zakonov naraste! na 160 strani, se ie morala cena povišati in znaša za broširan izvod v subskripcifii do 25. t. m. 40 Din. v knjigarnah 50 Din, po pošti 2 Din več. Knjiga obsega razen splošnih pojmov o državni ureditvi pregled naše državne organizacije in zakonov (deloma v popolnem besedilu) do konca marca t. 1. in sledniič misli o novi državni ureditvi. • Razpis zdravniške službe. Komisar ljubljanske oblastne samouprave razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Raka pri Krškem s temeljno plačo 9000 Din letno in pripadajočimi petletnicami. Krajevna doklada znaša za krajevno okrožje Raka 9000 Din letno. Prošnje je vložiti do 15. t. m. pri komisarju samouprave. * Pri okrajnem sodišču v Velikih Laščah se odda mesto pisarniškega uradnika. Prednost za to mesto gre prosilcem, ki imajo tudi zemljiško - knjižni izpit. Prosilci, ki še niso v državni službi, se opozarjajo na čl. 12. uradniškega zakona. * Pri gradbeni direkciji ▼ LJubljani se odda več mest inženjerjev - pripravnikov gradbene stroke v I. kategoriji državnih uradnikov. Prošnje naj se do 25. t. m. vlo- Sanatorij »Slavia" Dr. Vladimira Brezovnika in Dr. Radovana Klisiča BEOGRAD — Deligradska ulica 12. (Na Slavii) Telef. 32-31. Z vsemi modernimi pripomočki urejeni ki-rurgično - ginekološki institut Sprejema bolnike za vse operacije, ležanje ln nego. Zdravniki - Specialisti za vse bolezni ordiniraio preko celega dne. Rontgen in fizikalna terapija. (Kvarc, Solux L t d.). Kemično - bakteriološki laboratorij. — Tramvaji štev. t, 2, 10 in avtobusi do sanatorija. že pri gradbeni direkciji v Ljubljani, kjer se dobivajo tudi nadaljnja pojasnila. * Nova vojašnica na Trsatu. Na Trsatu nad Sušakom je vojaško oblastvo zgradilo novo vojašnico, ki bo v kratkem izročena svojemu namenu. Tjakaj bo premeščena tudi vojaška godba iz Karlovca. Za gradbo Oficirskega doma v bližini voiašnice je odobren kredit v znesku 1,500.000 dinarjev. Gradbena dela so poverjena inženjerju Miku! i čaču iz Kraljeviče. * Smrtna kosa. V Radovljici je preminul g. Josip Bogataj, posestnik in trgovec, ugleden član ravnateljstva in uprave Mestne hranilnice v Radovljica. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Jugoslovenski klub ▼ Buenos Airesu. Jugosloveni v Buenos Airesu so si že pred leti osnovali svoj klifb. ki je priljubljeno družabno shajališče tamkajšnjih naših rojakov. Klub, ki ima svoj sedež v ulici Bo-livar 1101, je imel na velikonočni ponedeljek svod redni letni občni zbor. na katerem sta bila izvoljena g. Mihael Mihanovič za častnega predsednika in g. Alfred Ma-rangunič za častnega člana Jugosiovenskega kluba. Za predsednika kluba je bil zopet izvoljen g. Josip Barbič. * Planinci, pozor! Aljažev dom v Vratih bo ob binkoštnih praznikih o tvori en in bo ostal nadalje oskrbovan. Kdor še ni videl veličastnega umiranja zime v planinah, ka' ko se rušijo snežne mase raz sten, naj pohiti za binkošti y dolino Vrata v Aljažev dom. — V dolini se pa vzbuja pomlad, vse je že oživelo Slap Peričnik je sedaj velikanski; njegovo šumenje in bobnenje udari turistu na uho že od daleč. Ne zamudite si ogledati ta svetovnoznani slap. — Kakor nam poročajo, bo na binkoštno nedeljo ob enajstih prof. MlakaT služil sv. mašo v Aljaževi kapeli. * Angleško taborišče pri Sarajevu. Mestno poglavarstvo v Sarajevu ie nedavno prejelo dopis angleškega Camping Cluba, ki prosi za informacijo, ali ie v sarajevski okolici kak primeren kraj za taborišče tega društva, ker bi v tem primeru društvo rado prišlo tjakaj na letovanje. Občina '"e odgovorila, da je primeren krai za taboriš-če na razpolago. Camping Club je svo! prihod prijavi! za meseca julij in avgust. Vim Sn nt priljubljena ameriška junaka smeha, veselja in zabave v filmu Cirkuška novinca Smeh! Smeh! Ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. KINO IDEAL. * Izlet na PUtvička Jezera priredi III. OFS v Ljubljani za svoje člane od 18. do 21. t. m. Odhod iz LJubljane gl. kol. 18. t. m. ob 17.50 s potniškim vlakom preko Zagreba. Vrnili se bomo 21. t. m. istotako preko Zagreba ob 10.02. Zbirališče pred glavnim kolodvorom ob 17. Stroški brez hrane za člane 130. nečlane 150 Din. Prijave se sprejemajo samo še do 14. t. m. Prijave brez denarja se ne upoštevajo. Obleka za izlet mora biti topla, obuvalo močno, najbolje turistično. * Za binkoštno razstavo psov Je dovolilo prometno ministrstvo v Beogradu vsem udeležencem, to je razstavljalcem in obiskovalcem 25% popusta pri prevozu po že. leznicah. Vsak razstavljalec, oz. obiskovalec mora kupiti pri odhodni postaji polno vozovnico za sebe in za razstavljenega psa. Karte pri dohodu v Ljubljano ne sme oddati, marveč jo mora pri dohodu na razstavni prostor dati žigosati od razstavnega odbora. Na podlagi te žigosane železniške karte dobijo vsi obiskovaloi za povratek polovično karto, dočim se vozijo razstavljeni psi nazaj brezplačno. * Rekorden ribji lov. Kakor poročajo Iz Šibenika, je tiha in jasna noč od srede na četrtek omogočila prav rekorden lov tunov in sardel na morskem področju Rogoznice. Ribiči so nalovili 80.000 kg sardel in nad 40.000 kg tunov. Večji del rib je prodan v inozemstvo. Za naslednje dni se obeta še obilnejši lov, ker se opažajo v morju velike množine tunov in sardel. * Komu Je kaj znanega, kje se nabada Matevž Jesenovič, roj. 1865. po poklicu pekovski pomočnik, pristojen v škofjo Loko? Njegova žena Karolina, ki živi v njegovi domači občini, je od moža prejela poslednjo dopisnico v decembru 1916., ko se je nahajal v vojaški rezervni bolnici v Bregen-zu. Nato je bil baje v Ljubljani dodeljen vojaški pekarni in je menda s trenom odšel na italijansko fronto. Komur je kaj znanega o pogrešanou, naj blagovoli to sporočiti občinskemu uradu v Škofji Loki. * Krčevina proti priključit?! k Ptuja. Iz Krčevine smo prejeli naslednjo izjavo: Ker je bilo iz časopisnih poročil posneti, da je mestni svet v Ptuju v svoji sen dne 28. fe-bruarja t. I. sklenil, da bi naj kompetentne upravne oblasti velik del občine Krčevine priklopile k mestu Ptuj, je občinski odbor v Krč§vini v svodi seji dne 5. maia t. I. soglasno sklenil, da tako željo mesta Ptuj v svojem in v imenu vsega perizadetega prebivalstva odločno odklanja, to pa zato, ker Je bilo, je še sedaj in bo tudi v bodoče mestno prebivalstvo z občanskimi doklada-mi mnogo višje obdavčeno, kakor ono v Kr-čevini. Mestna občina ima še tudi iz pred-prevratnih »Omikovih« časov gotovo obveze, ki morajo prej aH slej globoko poseči v žepe davkoplačevalcev in konzumentov; od nas okoličanov pa ne more nikdo zahte. vati, da bi pomagali s svojimi žulji sprav. Mati zadeve v red, katerih mi nismo zakrivili in na katerih nastanek in razvoj mi nismo Imeli nikake insrerenc«. Povrh tega Binkoštno prodom moškega sukna v največji izberi, dalje obleke, elegantne čepice, klobuke, trpežno perilo, samoveznice ter vse druge oblačilne potrebščine s 15—30 % popusta A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. nima noben del občine Krčevine značaja mesta, nasprotno so po vsem krčevinskem teritoriju raztresene med poljskimi kulturami posamezne, po ogromni večini kmečke hiše: — mi smo torej seljaki in nočemo postati (na papirju) meščani! Ostane naj torej vse lepo pri starem, odnosno: lahko se združimo s kmečkimi občinami. * Prekmurskim romarjem na Brezje In Bled. Posebni vlak bo vozil iz Murske Sobote na binkoštno soboto ob pol 6. zjutraj in bo sprejemal romarje na progah Hodoš-Ormož, Gornja Radgona - Ljutomer rn DoL nja Lendava - Ormož. V Ljubljano bo prišel po 12., na Otoče pa po 2. popoldne. Natančni vozni red bodo prinesli časopisi prihodnje dni. Božjepotniki kupijo cel vozni listek od vstopne postaje do postaje Bled-Jezero, ki stane iz Murske Sobote in Bel-tincev 103.50 Din, z ostalih postaj pa primerno več ali manj. Učenci vseh šol plačajo približno 52 Din. Z mokro žigosanimi listki in potrjeno izkaznico se bodo peljali zastonj. Za prehrano le povsod oreskrblje-no, prenočišča so povsod urejena. Brezje Bled, Ljubljana in vsa Slovenija bo Prek-nrurce kot mati svojega srčnolj ubij enega, a dolgo ločenega otroka slovesno sprejela ter storila vse, da bodo Prekmurci spoznali lepoto naše zemlje in se v verskem duhu prenovljena ter v narodni zavesti in ponosu poživljeni vrnili v tiho Slovensko Krajino. * Še en slovenski svetovni potnik ▼ Ameriki. Zužemberčan Mirko Vehovec sporoča slovenskim listom v Clevelandu. da je za njim dospel v Nuevo Laredo v Mehiki njegov spremljevalec in tovariš Franc Vider-gar, ki je na potu iz Južne Amerike zbolel v republiki Costa Rica, a je okreval in dospel zdaj na mejo Zedinjenih držav. Če premore 500 dolarjev za »fonde, bo lahko z Vehovcem nadaljeval pešpot v Newyork. * Elektrika ga je usmrtila. V Beogradu se ie v službi smrtno ponesrečil vojak kraljeve garde Dolfe Valentinčič. rodom iz Ljubljane. Kot poklicni električar Je tudi Pri vojakih opravljal svoj posel, pri čemer ga je usmrtil električni tok. * Tatvina konja. Prejeli smo: Posestnid Mariijani Kepičevi v Zejah prf Komendi je bil v noči od 9. na 10. t. m. ukraden 7 let star konj črne barve, ki ima na čelu nekaj belih dlak. Konj ima močno zraščeno grivo in rep ter je na levi strani malo ožuljen od komata. Ako bi kdo videl .tega konja, naj nemudoma javi bližnji orožniški postaji. Orožniške postaje se vljudno naprošajo, da pomagajo izslediti tatu. ITO — zobna pasta najboljša! * Klobuke Iz klobučevine (F1U), damske in moške, kemično čisti in lika tovarna Jos. Reich. * Obleke kemično čisti, barva, pllsira hi lika tovarna Jos. Reich. * Tkanina »ETERNUM« davna zaloga za Jugoslavijo nri I Medved manufaktnra. * Opozarjamo na danes priloženi cenik priznano dobrih čevljev »Humanik«. * Darujte »Podpornemu društvu slepih« v Ljubljani. WoIfova ulica 12. 186 * Ure za birmo: Slavko Rus. Dunajska štev- 9. 656 * Ko nastopi toplo vreme In se začno pojavljati moli, je zoper nie najboljše sredstvo TARMOL. Izdeluje ga »Chemotechna« družba z o. z., Ljubljana, Mestri trg 10. 554 * Apotheke »Zum helHgen Gelst«, Wien L, Operngasse 16, je prevzela generalni de-po za Avstrijo od lekarne Bahovec v Ljubljani proizvajanega zdravilnega čada »Pla-ninka«. 633 * Zupanova Jama. Na binkoštni ponedeljek bo ob 10. maša na Taboru, nato pa ve. lika veselica s pestrim sporedom. Igrala bo godba na pihala. Vsakdo si lahko ogleda krasoto Zupanove jame. Zatorej vsi na Tabor! Izstopna postaja Grosuplje, kjer so ob vlakih na razpolago vozovi. 682 * Še v petek v kemično čiščende oddane obleke, plisiranje, barvanje in pranje perila izgotovi sigurno do binkoštnib praznikov tovarna Jos. Reich. 681 * Snažnost je važen faktor kulture. 2e mnoga stoletja je dokazano, da ni beljenje, temveč temeljito pranje s prvovrstnimi, brez vseh kemičnih dodatkov izdelanimi mili pred vsemi nalezljivimi boleznimi obvar-Ijivo in da obenem tudi zajamči dolgotrajnost vsakega perila. Milo »ALBUS« je že več dec&nijev enake polnovredne kakovosti in zato opozarjamo p. t. čitatelde na in-serat tvrdke »ALBUS« v današnii številki našega lista. 86 Iz Ljnbljane Birmanske oblekce ▼ vseh velikostih po zelo nizkih cenah dobite edino le pri tvrdki Belihar in Velepič, Ljubljana, Mestni trg 13. Oglejte si zalogo. 646 Med. Univ. 638. u— Prihod odličnih hrvatskih pisateljev v Ljubljano. Drevi in jutri zjutrai prispe v Ljubljano več članov zagrebškega PEN-kluba, da se udeleže sestanka vseh treh jugoslovenskih PEN-klubov. ki se bo vršil ob priliki obiska beograjskih književnikov dne 13. t m. v dvorani Trgovske zbornice v Ljubljani. Napovedani so med drugimi gg. dr. M. Dežman, direktor »Obzora« in pisateH, dr. D. M. Domjanič, pesnik in član Jugoslov. Akademije, dr. Milan Curčin, urednik »Nove Evrope«. Tudi te odlične predstavitelje hrvatskega kulturnega življenja iskreno pozdravljamo v Liubliani in želimo, da bi dal zagrebški PEN-klub pt>. budo za slično prireditev hrvatskih knji ževnikov v Ljubljani in Beogradu, kakor so jo priredili slovenski v Beogradu in kot se bo vršila s srbskimi književniki v ponedeljek v Ljubljani. u— Izprememba v programu bivanja srb skih književnikov. V včerajšnjem »Jutru« objavljeni program bivanja srbskih književnikov v Ljubljani se izpremeni v toliko, da odlični gostje dopotujejo v Ljubljano šele danes zjutraj ob 8. uri. niso pa prišli v soboto ob 9.47. Pričakovati je tudi neka. tere osebne izpremembe v sestavi delegacije, ki se je napovedala. Vstopnice za ponedeljkov recitacijski večer -srbskih knjl ževnikov se dobe pri gledališki blagajni v predprodaji. Priporočamo občinstvu, da si jih preskrbi v naprej. Polno gledališče pokaži, da se Liubljana v polni meri zaveda važnosti jugosiovenskega kulturnega zbli-žanja! u— Proslava materinskega dne na Uceju Mestra ženska realna gimnazija ie že včeraj popoldne na prav dostojen način proslavila materinski dan. V telovadnici so se zbrale mnoge matere in gojenke. Direktor g Jug je pred proslavo imel kratek pozdravni nagovor na matere, v katerem ie orisal temeldne vzgojne naloge matere, ki naj stremi za tem, da bo umela pri svojih otrocih odkriti prave talente. Koncem svojega govora je med viharnimi ovacijami pozdravil našega prijatelja pisatelja in voditelja Lužiških Srbov g. Jana Skalo, ki se je po svojem potovanju po naši državi znova ustavil v Ljubljani. Nato so gojenke posamezne in v skupinah nastopale po določenem programu. Gdč. Vlasta Kroftova je imela prisrčen govor v proslavo matere, gdč. Majda Jamnikova ie deklamirala prisrčno pesem prigodnico »Ob 10-letnici«, gdč. Smiljana Sugjičeva Je temperamentno deklamirala Hranilovičevo »Maiki«, a gdč. Mira Gatškova je v ruskem jeziku deklamirala rusko narodno pesem »Majka zo-lotaja«. Nato ie izvajal več pesmi zbor, ki je s svojim nastopom zadivil vse navzoče. Kaj zmorejo marljive goienke. ie pokazala tudi igra v treh dejanjih »Čar kresne noči«. To ljubko Igrico sta sestavili goienki IV. b razreda Vojka Prelovčeva in Marinka Pristovškova. Igra posamnih gojenk ie bila prav dobra. Naštudirala ie z gojenka mi plese in celo igro ga. prof. Virglerjeva. Gojenke so žele za svoj nastop prisrčno odobravanje. u— Opozarjamo na današnlo vprizorltev komedije »Utopllenca« z gg. Cesarjem. Le-varjem in Kraljem v glavnih vlogah. Bo tg 15. repriza te komedije v letošnji seziji. Vršila se bo kot ljudska predstava pri znižanih cenah Začetek ob 20. u— JAD Triglav priredi v sredo 15. t. m. popoldanski izlet svojega članstva v Domžale, kier bo ogled radijske oddadne postaje. Odhod z glavnega kolodvora ob 14. (ob lepem vremenu). Ker bo to običajni triglavanski majniški izlet, je za vse članstvo obvezen. Gg. starešine so vljudno vabljeni., Odbor. u— »Narava hi ljubezen«. Danes bo predvajala ZKD v prostorih kina Ideal in Matice prekrasni naravoslovni film »Narava in ljubezen«, in sicer v ločenih predstavah za ženske in moške. Film. ki ie mogoče edinstveni na tem polju, nam predočuiie razvoj življenja ter človeškega rodu, klic in zahtevo po ljubezni, kar se pojavlja ne samo pri človeku, temveč ▼ vsem vesoljnem stvarstvu. Predstava za ženske bo v kinu Ideal ob pol 11. dopoldne, za moške ob 11. dopoldne v kinu Matica. a— Promenadni koncert muzike dravske divizije v nedeljo 12. t. m. ob 11. v »Zvezdi«. Spored: 1. Fučik: »Meč zmage«, koračnica. 2. Sedlaček: »Za moje prijatelje«, srbske pesmi. 3. DvoFak: Odlomki iz opere »Trdoglavd«. 4. Massenet: »PhddTe«, uver. tura. 5. Čerin: »Miljenci«, slov. pesmi. 6. Nevin: »Narcissus«, ameriška pesem. 7. Strauss: »Rože z juga«, valček. 8. Cerin: »Dragi i nedragi«, srbska koračnica. Dirigent višji kapelnik dr. Jos. Cerin. u— Geografsko društvo na univerzi bo priredilo v torek 14. t. m. svoje tretje redno predavanje v tej seziji. Predaval bo prof. Kuščer o geografskem pomenu sladkovodne faune. Predavanje bo kot običajno v predavalnici št. 77 in se bo pričelo ob 6. Vstop prost. u— Kolektivna razstava Rlharda Jakopiča se bo zaključila v ponedeljek 13. L m. ob 18. (fahman&fla dariCa v veliki Izbiri po znižani ceni L. VILHAR. nrar. LJUBLJANA Sv. Petra cesta 36 dr. Ivo Bajželj specijalist sa koine in spolne bolezni je začel ordinirati na Miklošičevi cesti 7 (palača Vzajemne posojilnice) od 10—12% in 2H—4. Zdravljenje kožnih bolezni i rOntgen-iarki. m Takoj s prvim solncera moramo pričeti s solnč-nimi kopeljmi, tedaj pa je posebne važnosti maža z Jhggerol oljem ah ggerol kremo (Patent št. 5922) za solnčenje in masažo-Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah* Drogeriia Gregorit, ijubjana. Prešernova ulica 5. Kr°:e,rna {^T^^^r-n" nrila-"0 samo 5e do srede 15. t. m. Pojasnila v pisarni dnevno do 18. do 20. Odbor. u— Podmladek Rdečega križa na I- drž. gimnaziji v Ljubljani bo ime' svojo prireditev v sredo 15. t. m. in v četrtek 16. t. m. v opernem gledališču in ne 10. in 27. t. m., kakor ie bilo v nedeljo pomotoma javlieno. V sredo 15. t. m. bo dijaška prireditev ob 15. v četrtek za ostalo občinstvo ob 20. Člani bodo igrali v režiSi g. Lipaha dramo Rdeči taur« od francoskega dramatika Eugena Brieuxa. Snov drame ie čisto sodobna. zaieta iz sodniškega življenja, io. obravnava na videz neznatno dogodbo. kakor se jih vrši na stotine okrog nas. Delo e preve! dr. J. Šolar. Ker ie čisti dobiček nameniien za počitniško kolonijo, prosimo cenjeno občinstvo, da se predstave v čim večjem številu udeleži. Vstonmce se dobe na 1. državni gimnaziji od 9. do 11. in od 14. do pol 16., od torka dopoldne dalje pa pri dnevni blagajni v operi. u— Cepljenje svinj proti rdečici. Me-stni magistrat ljubljanski poriva lastnike svini. ki jih hočejo imeti cepljene proti rdečici, da sporoče mestnemu magistratu nemudoma svoj naslov in število svinj, ki jih žele dati ceniti. i— Onemogel na ulici. Pred hišo št. 14. v Gledališki u!id se je zerudil neman človek in obležal na hodn'ku. Okrog onemoglega so se pričeli zbirati pasanti, ki so avizirali tudi stražnika. Stražnik J« mni^' / ZA BOTRCE IN BIRMANCE priporočamo veliko iabero ravnokar došJdh krasnih &>viiev najmodernejše oblike v vseh modnih barvah. Cen« Okrajno solidne. Državni nuneščend dobe iste tudi pro« meseS-nema odplačevanju. VOIKA —Krekov trg 6491 reveža na stražnico, kjer so ugotovili, da gre za rudarja Jakoba štelcerja, iz Stare Loke. Nezavestnega moža so odpeljali z rešilnim vozom v bolnico. u— Nesreča na Blelwelsovl cesti. Pod tem naslovom smo prinesli v sobotni številki kratko poročilo, ki ni točno. Od priče dogodka smodoznali, da se jedotični godbenik France B. počasi peljal z motornim kolesom, ki je imelo prikolico na levi strani voza, v smeri od Narodnega doma proti Dunajski cesti, in sicer po desni strani ce. «te, kar je popolnoma pravilno. Pred njim #e vozil kolesar Zalaznik, kateremu je gosp B. dal opetovano signal, nakar se Je B. umaknfl in vozil po desni strani. Ko ga !e pa B. z motornim kolesom sko.ro prehitel, Je Zalaznik nagloma zavil preko ceste, tako da ga je prednji del prikolice zadel v zadnje kolo, zaradi česar le padel. O. B. Je takoj ustavil svoj motor in pomagal kolesarju vstati, ki je nato sam odšel. Krivda zadeva torej kolesarja. u— Pobeg umobolne deklice. Te dni le pobegnila iz hiralnice Sv. Jožefa v Ljubljani na Vidovdanski cesti umobolna in gluhonema Marija N., o kateri se ne ve, kje Je bala rojena in kam Je pristojna. Njeno zadnje bivališče, predno fe bila oddana v hiralnico, je bilo v Mariboru, kier se je nahajala v Dečje-n domu. V hiralnico zv. Jožefa je bila 'sprejeta leta 1926. Navedena je velike postave, ima poševno ležeče od ter le popolnoma gluha. Oblečena je bila v te-nnozeleno obleko. Imenovana se le odstranila pri nabiranju cvetlic v gozdu v bližin cerkve na Rakovniku. o— Tatvina kotla. Ključavničarski pomočnik Stanko Štrukelj je imel shranjen star bakren kotel pod šupo poleg hiše št. 12 v Kolezijski ulici, kjer stanuje. Kotel pa Je izvohal neznan tat In ker }e ugotovil, da Je bakren in da se ga da spraviti v denar, se Je vtihotapil v petek ponoči pod skedenj ter kotel odnesel. Ukradeni kotel |e bil vreden 400 Din. u— Tatvina listin. Pred nekai dnevi Je bilo ukradenih delavcu Hasanu Golobovi-ču, ki je zaposlen na stavbi Angele Vojsko v Sp. Šiški, več raznih civilnih in vojaških Estin. Med temi listinami se Je nahajali, tudi dovoljende, da sme kot delavec odpotovati v Turčijo. n— Foto-Staut, Kolodvorska 18, fotografira po znižanih cenah ves maj. 644 u— Občni zbor Udruženla obllkuiočih umetnikov bo v torek 4. junija ob 20. v Prešernovi sobi gostSne pri Mraku na Rimski cesti. 611 u— Občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v LJubljani se bo vršil v torek 14. t -n. ob 19. v zeleni dvorani hotela »Uniona« v Ljubljani. Poleg običajnega dnevnega reda se bo razpravljalo o mestnem proračunu za leto 1929. ter novih občinskih davščinah. K obilni udeležbi vabi odbor. 683 Iz Maribora Mariborska redakcija »Jutra* ima telefon številko 440. a— Iz gledališča. V nedeljo 12. t. m. »večer bo premijera ameriškega senzacij-"kega komada Proces Mary Dugan. V ponedeljek 13. t. m. bo koncert svetovnozna-nega kvarteta Zika. a— O čarovništvu In čarovnlšklh procesih na Spod. Štajerskem bo predaval v ponedeljek 13. t. m. v Ljudski univerzi sodni svetnik g. dr. Vladimir Travner. a— Razpisana mesta. V moški kaznilnici t Mariboru je razpisanih več mest pazniš-kega osobja, in sicer 10 mest paznikov zva-ničnikov, 3 mesta paznikov služiteljev in 1 do 8 mest paznikov dnevničarjev. Lastnoročno pisane prošnje popolnoma zdravih reflektantov močne postave ie treba vložiti do 26. t. m. pri kaznilniškem ravnateljstvu. a— Dijaki mariborske trgovske akademije se najtopleje zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli k uspehu družabnega večera v čast beograjskim tovarišem. Iskrena hvala vsem tvrdkam in cenjenim damam Ašič, * Hvalenc, Kronvogel, Mirk, Novak, Pečov-nik, Senkovič, Sturm, Soštarič, Urbas, Vidmar in Vodeb. a— Osebna vest Minister pravde Je Imenoval Ivana Kaniča, višjega paznika - zva-niouika v mariborski moški kaznilnici, za strokovnega poslovodjo v 3. skupini III. kategorije državnih uradnikov. a— Himen. Danes sta se poročila v Ljubljani g. Karlo Pahor in gdč. Zmagoslava Cingerli iz Maribora. Mlademu paru iskrene čestitke! »— Slovo g. davkarja Jagodlča Iz Sv. Lenarta. Te dni se je poslovil od Sv. Lenarta davkar g. Lojze Jagodič, eden naj-agiJmedših tamkajšnjih sokolskih delavcev, duša dramatičnega odseka ter delaven poveljnik gasilskega drušva. Sokol in gasilno drušvo sta mu priredila v slovo časten večer, na katerega je prihitelo leno število njegovih prijateljev in znancev. Z g. Jago-ddčem je zgubil Sv. Lenart moža. ki ni nikdar skrival svoje narodne zavednosti, tudi ne v najtežjih časih v tujini. a— Prvi čebelni roji. Zadnji poletno topli dnevi so po dolgotrajni in kruti zimi prebudili čebelice-brenčelice. V Brestrnici so imeli v Ravnjakoven čebelnjaku prvi roj, vendar pa je imela matica pri slovesnem izletu letos manjše spremstvo kakor druga leta. Tudi v Hočah in Podovl so imeli te dni prve čebelne roje. a— S trebuhom za kruhom ie od romal včeraj zopet nov transport naših delavcev v Nemčijo. To pot so bili med PrefanurcI tudi naši roJaki iz Belokranjskega. Odšli so v tujino v trdnem prepričanju, da še pred zimo prinesejo svojcem domov precej pri- št edemih mark. Kakor Cujemo, te organizi ra še več transportov naših delovnih moči v tujino, ki se Je o pridnosti slovenskih rok prepričala že pred svetovno vojno. a— Odaja hiš v delavski koloniji Mestni magistrat opozarja interesirane stranke, da ta čas ni prosta nobena hiša v delavski koloniji in tudi nobeno stanovanje v mestnih hišah. Prošnje za hiše oz. stanovanja se ne predzna-mijejo, pač pa bodo eventualno izpraznjene hiše ali stanovanja objavljena na magistralni uradni deski. a— Nesrečen skok raz svisii. V Franko-panovi ulici v Studencih je 52-letni Ivan Jauk iz Limbuša med delom tako nesrečno skočil raz svisii, da ie obvisel med skokom na nekem močnem zakrivljenem klinu, ki mu je raztrgal mečo desne roke. Ponesrečenca je rešilni avto odpeljal v splošno bolnico. Iz Celja Celjska redakcija »Jutra« ima telefon 5fe« vilko 190, ponoči v nujnih zadevah št. 191 e— Iz gledališča. Mariborčani bodo gostovali v nedeljo 26. t. m. v CeKu z dvema operetama, in sicer ob 16. z melodiiozno in zabavno Leharjev0 »Grof Luksembur-ški<, ob 20. pa z Nedbalovo »Poljsko krvjo«. Ker je verjetno, da bosta zopet obe predstavi razprodani, se priporoča takojšen nakup vstopnic. e— Materinski dan v Celin. Danes bo proslavilo Celje praznik materinstva na svečan način. Organizacijo Ima v rokah Kolo jugoslovenskih sester. Donoldne se bodo prodajale cvetlice po mestu, od 11. do 12. bo promenadni koncert v mestnem parku, ob 16. pa bo v gledališču akademija. Pri kateri bodo sodelovali gojenci vseh celjskih šol. Dohodek Je namemen v prvi vrsti ubožni In bolehni deci. katero bo poslalo Kolo poleti v treb skupinah na morje. e— Plesni večer. Znana celjska plesalka Erna Kovačeva bo priredila v sredo 15. t. m o-b 20. v dvorani Mestnega kina svoi III. plesni večer, ki obsega prav len in pester spored. Med. dr. JOS. Celin * špecijalist za ženske bolezni in porodništvo ordinira 9—11 hi 14—16 v CELJU, Breg, vfla JaniC (čez Kapucinski most.) 6383 e— Ureditev mestnih nasadov. Cvetličnj nasadi na mestnem teritoriju so bili pred kratkim urejeni in zasajeni s pestrobarvnim cvetjem. Te dni pleskajo pleskarji ograjo ob štirih cvetličnih gredah v malem parku poleg kolodvora nasproti pošte. Ako pride tujec iz kolodvorskega poslopja na Krekov trg, se mu nudi prav prijazna slika. Edina nesrečna zadeva je cestni tlak. ki je ves zakrpan. Tudi tega bo treba renovirati. e— Posledica gostilniškega pretepa. V tukajšnjo javno bolnico je bil pripelian 29 letni posestnikov sin Anton Šket iz Čače vasi pri Kostrivnici. Med prepirom v vaški gostilni ga je nekdo s topim predmetom udaril po glavi tako, da so ga morali v nezavestnem stanju odpremiti v bolnico. e— Nesreča pri de'u. V petek popoldne se je pripetila pri stavbnih delih Dri hiši trgovca Stermeckega huda nesreča. Z nakladanjem malte je bil zaposlen med drugimi tudi 20 letni Adolf Kranjc iz Gaberja. Malto spravljajo z ročnim dvigalom v I. nadstropje. Nenadoma se je utrgala na dvigalu vrv in je padla lesena posoda, polna malte. Kranjcu na desno roko in mu jo hudo poškodovala. Prvo pomoč ie nudil ponesrečencu dežurni zdravnik v iavni bolni- ci. h Kranja r— Zakup občinskih lovov. V soboto se je vršila pri sreskem poglavarstvu javna dražba občinskih lovov Sv. Jošta in Smled« nika. Prvi lov je izdražil gostilničar Pavel Smid iz Stražišča za 8000 Din (dosedaj Din 4060), drugi lov je bil podeljen izvendraž« beno po soglasnem sklepu občinske uprave za dobo 5 let dosedanjemu zakupniku Hen« riku Lazzariniju. r— Sokolski oder v Stražišču bo ponovil v svojem domu danes ob 4. pop. prekrasno igro »Beda«. r— Cepljenje koz za otroke bo v petek 17. t. m. ob 2. popoldne v mestni posveto« valnici. Iz Škof ie Loke SI— Kralju je mestno županstvo poslalo naslednjo brzojavko: Občinska uprava me« sta Škof j a JLoka izreka Vašemu Veličanstvu povodom prevzetja pokroviteljstva nad univerzo v Ljubljani najvdanejšo zahvalo. šl— Današnje prireditve. V kinu Sokol« ski dom se bo danes vršila vprizoritev kras« nega šestdejanskega filma s predigro: »Le« pi Rajmond«. Predstava ob 20. v primeru slabega vremena tudi ob pol 17. šl— Sprememba voznega reda. Avtobus vozi odslej ob delavnikih iz Škofje Loke ob 8.15 in ob 13., iz Ljubljane pa izpred Kmet« ske posojilnice ob 12. in ob pol 19. Ob ne« deljah in praznikih ne vozi. šl— Občni zbor podružnice SPD se bo vršil danes ob 18. v občinski posvetoval« niči. šl— Godba gasilnega druStva, katere du* ševni oče je a gibi i g. Ravnihar, prav do« ■»to uspeva. Le umnemu vodstvu 9e imamo zahvaliti, da ima Loka kot manjše mesto danes disciplinirano godbo, ki se v naše veselje lepo razvija. Sleherno nedeljo do« poldne imamo na Glavnem trgu promenad« ni koncert, pridni godbeniki pa so nam pre« tekli praznik proti večeru privoščili še iz« reden užitek in zaigrali več lepih komadov raz vrha Kranceljna. šl— Kam se preseli poŠta baje še vedino ni gotovo, ker menda ni upanja na novo poslopje. Govori se, da se bo preselila v prostore, kjer je sedaj davkarija, kar bi od« govarjalo tudi vsem potrebam. Meščani naj ne cincajo, ker bi štedljiva poštna uprava pyav rada prihranila stroške za poštne vož« nje na ta način, da urad premesti na Tra* to, kjer bi takoi ponudMi -rostor za poš^o. SI— Davčna uprava. Razpored zgrada« rine za davčno leto 1929. je končan in odo« ?ren ter je davčnim obvezancem pri davč« ni upravi v času od 11. do vštevšega 18. maja med UTadnimi urami razgrnjen v pogled. II— Novi tovarni. Pri Škofjeloškem kolodvoru na Trati bodo pričeli v bližnji bo dočnosti z izkopavanjem za stavbo nove tovarne, v kateri se bodo izdelovale vse potrebščine za industrijo mlinov. Podjetje bo edino te vrste v naši državi in bo po« polnoma v slovenskih rokah. — Inž. Schnei« ter je te dni odkupil od g. Krennerja več« ji kompleks ob cesti na kolodvor pred Plev« no, kjer bo zgradila tvrdka, ki izdeluje ši« rom države znane vodne turbine, tovarni« ški objekt, v katerem bo zaposleno večje število delavcev. Iz Tržiča č—Tujski promet čez Ljubelj. Na praz« nik Vnebohoda je pripeljal prvi večji av« tomobil čez Ljubeli iz Rožne doline na Ko« roškem večjo družbo, ki je šla dalje na Bled in s« vračala preko Podkorena. Avto« bus je bil od tvrdke Sauer in je gladko premagal vse ovire ljubeljske ceste. Upaj« mo, da se bo letos razvil tujski promet ta* ko, kakor zasluži lepota naših krajev. č— Občni zbor gasilnega društva se je vršil na praznik dopoldne. Po običajnih poročilih, ki so mestoma izzvala ostro de« bato, je bil izvoljen z malimi izprememba« mi, zopet stari odbor z gg. Dornikom in Bocakom na čelu. Na pomoč! č— Vandalizem. Na tukajšnjem poko« pališču se je dogodil primer najgršega van* dalizma. Nedavno se je glasila cerkvena pridi«-, naj se spoštujejo grobovi umrlih in naj se primerno okrase. Pouk o tem je tudi v vseh šolah v vsakem primernem času. Pa ka' v zasmeh \sem, ki ozna« njajo spoštovanje do grobov, je neznan zli« kovec v ponedeljek zvečer porezal na gro« bovih^rodbini Hnvk in Šubert že večletne vrbe žalujke nrav pri korenini Zadeva je naznanjena orožništvu, ki pridno poiz« veduje po storilcu. Upamo, da bo pade! kmalu v roko pravice, ki ga bo poučila, da se tako z grobovi ne sme delati. Vseh ob« čanov dolžnost pa je, da pomaga zatreti take izrodke. Z Jesenic s— Izredna glavna skupščina sokolskega društva na Jesenicah se je vršila v sredo zvečer v društveni telovadnici in je bila ze« lo dobro obiskana. Skupščino je otvoril društveni starosta br. dr. M. Obersnel, ki je iskreno pozdravil vse navzoče, predvsem pa narodnega voditelja lužiških Srbov in člana češkega Sokola v Berlinu br. Jana Skalo, ki se je udeležil skupščine kot gost ter je bil od navzočih živahno pozdravljen. Nato je br. starosta podal besedo predsed« niku društva za zgradbo prosvetnega do« ma br. dT. Ernestu Rekarju. ki je izčrpno poročal o dosedanjih predpripravah in fi» nančnem stanju društva za zgradbo pro« svetnega doma. ki se začne graditi v nekaj dneh. Občni zbor je soglasno sprejel pred« ložene sklepe. Zelo zanimiva so bili izva« janja Sokolov«delavcev br. Lojzeta Božiča in Janka Ravnika, ki sta v imenu- delavcev izjavila, da tudi oni radevolje sodelujejo pri finančni akciji za zgradbo doma, v ko« likor dopuščajo njih skromna sredstva za« vedajoč se, da je le v skupnosti in slogi moč in da je nujno potrebno, da pomaga vsak po svojih močeh, da pridemo čimprej do lastne strehe. Iz Kamnika ka— Prvi občni zbor okrajne blagajne se bo vršil v nedeljo 21. t. m. ob 10. dopol« dne v dvorani Kamniškega doma. Za pred« sednika občnega zbora je imenovan župan mesta Kamnika g. Kratnar. Dnevni red: vo« litev odbora, posvetovanje o delovnem pro« gramu okrajne blagajne v svrho sestave proračuna za leto 1929. in razni predlogi. ka— Cesta v Kamniško Bistrico. Akcija za uresničenje te gradbe napreduje. Kam« niški občinski odbor je že dovolil prispe« vek za gradbo in vzdrževane. Cesta bi bila dolga 8607 m; od teh odpade na korpora« cijski svet 4560 m, na ostale interesente pa 4047 m. Skupni gradbeni stroški so pred« videni na 1.500.000 Din. Vzdrževala se bo cesta s taksami, ki se bodo pobirale od av« tomobilov in drugih vozil. Razumljivo je, da bi s to prepotrebno cesto pridobilo mesto Kamnik mnogo na tujskem prometu. Nov planinski dom v Kamnirki Bistrici bo potem brezdvomno najpriljubljenejša izlet« na točka domačinov in tujcev. Apeliramo na Meščansko korporacijo v Kamniku, da tudi ona pripomore k gradbi ceste. ka— Cesta se je udrla pod tovornim av> tomobilom. V sredo popoldne je pripeljal tovorni avto družbe »Union« pivo v Kam« nik. V Majstrovi ulici ob Gasilnem domu se je nenadoma udrla zemlja in se je zad« nje desno kolo avtomobila pogreznilo. Pod cesto teče voda m je bil prekop krit z de« skami, ki so pa bile popolnoma preperele. Avto so potem dvignili po 1 in polurnem naporu z dvigalom toliko nad cesto, da so podložili tramove, po katerih je speljal. Cesta na tem mestu bi zahtevala po tej nezgodi, ki je prešla zelo srečno, temelji« tega popravila, in sicer z napravo beton« skega mostiča ali pa s poglobitvijo struge in mostičem z močnih lesenih hlodov. ka— Redni živinski sejem v Kamniku se bo vršil v torek 14. t. m. Iz Trbovelj t— škropljenje cest. Vse prebivalstvo, ki stanuje v bližini glavne ceste, trpi pod ve« likanskim prahom, ki ga vzdigujejo avto« mobili. Pri takem avtomobilskem irometu, kot je pri nas, bo treba v tem oziru nekaj ukreniti. Škropilni voz, ki ga je naročila lansko leto občina, se je izkazal za Trbovlje nezadosten. Treba bo ali voz temeljito po« praviti ali škropiti iz hidrantov. Na vsak način p« je nujno potrebno, da se prične s Škropljenjem cest takoj. t— Trboveljska podružnica SPD priredi tudi letošnje binkošti dvodnevni izlet v Kamniške ali Julijske Alpe. Člani in člani« ce, ki imajo »korajžo«, naj se prijavijo na« čelniku Begu ali tajniku Kostanjšku. V če« trtek 16. t. m. ob 18. je v šoli na Vodi se« stanek vseh udeležencev. Zaradi podrob« nega programa udeležba potrebna! Iz Zagorja tr— Keglanje na dobitke. Zagorski keg« ljaški klub prične v nedeljo pri g. Tomo Koprivcu s kegljanjem na dobitke. Deset izredno lepih dobitkov bo gotovo privabilo prijatelje kegljanja, da poizkusijo svojo srečo. z-r- Pomoranče po 10 para. Nekemu bra« njarju je tekom noči iz shrambe izginila večja množina pomaranč m raznih sladka* rij. Ko je zjutraj lastnik nameraval iz shrambe prenesti zalogo na stojnico, je pre= senečen opazil, da se mu je zaloga znatno zmanjšala. Slučajno je opazil, da več otrok slastno melje sladkarije, iz žepov so pa otrokom gledale pomaranče. Na vprašanje, kje ao jih dobili, so povedali, da jim jih je neki 12 letni fantiček prodal po 10 para. z— Materinski dan in varstvo mladotetf nih delavcev. Težka socijalna kriza je naj« brže vzrok, da starši zahtevajo že od 14« letnih, da si sami služijo kruh. Iz Zagorja se vozi dnevno v Hrastnik 14 letna mladež, ki je zaposlena v steklarni. Ako bi jih za« poslili v dnevni službi, bi še nekako prena« šali delo, ali ta mladež se z večernim vla« kom odpelje na delo in se z jutranjim vr« ne. Nočno delo je še za odrasle naporno, kaj šele za mladino. Nedeljska propaganda materinstva naj bi bila tudi zaščitnica mla« doletnega delavstva, če hočemo ohraniti rodbini in narodu dobre moči. Iz Hrastnika h— Pevski koncert v Hrastniku se je vr« šil v dvorani konzumnega društva rudar« jev preteklo nedeljo. Priredil ga je pevski odsek »Svobode« s sodelovanjem Podlogar« jevega okteta. Proizvajale so se pesmi sta« rejšega datuma. Izvajal jih ie moški zbor, fci šteje okrog 40 pevcev. Zbor je discipli« niran, vendar bo treba še truda, da se po« vzpne na dostojno višino. Marljivi pevo« vodja g. Podlogar se resno trudi in mu mo« ramo na uspehih le čestitati. Pokazal pa je že lepše uspehe in leži krivda najbrže v tem, ker se ne vrše redno vaje. Obisk je bil srednji. h— Dram. odsek »Sokola« na Dolu je uprizoril »Sestrično iz Varšave« v Boso« jilniški dvorani, ki je zelo dobro uspela. Nastopile so samo 4 osebe pod režišerjem g. Ferenčakom. h— Renovirati je začela steklarna bivši 2vovkovi hiši. Tudii kemična tovarna bo nadaljevala, kakor čujemo, renoviranje svo« jih stanovanjskih hiš, kar je prekinila zara« di zime. Z delom prične, ko bo zgradila apnence. Iz Ptuja j— Glasbena Matica v Ptuju bo priredi« la v ponedeljek 13. t. m. ob 18. javen na« stop gojencev nižje stopnje, v torek 14. te« ga meseca ob 20. pa glasbeni večer gojen« cev višje stopnje. i— Slike z našega juga. V ponedeljek 13. t. m. ob 20. bo predaval v tukajšnjem Sokolskem domu br. Vekoslav Bučar iz Ljubljane o južnih krajih naše države. V preko 300 skioptičnih slikah nam bo prika« zal zanimivosti južnih pokrajin: mesta, zgo« dovinske znamenitosti in narodne noše iz Srbije. Črne gore, Dalmacije ter Bosne in Hercegovine. Na to velezanimivo in pouč* no nacijonalno predavanje pozivamo član« stvo sokolskega društva in ostalo občinstvo. Iz Lratomera lj— Gasilska vaja. V soboto je naše mestno gasilstvo skupno z okoliškim pro« slavilo Florjanovo na tradicijonalen način. V nedeljo, dne 5. t. m. pa so društva iz Ljutomera, Cvena, Mote. Noršincev in Ra« domerja priredila gasilsko vajo v obsegu, kakoršne še v Ljutomeru ni bilo. Ob 11. uri, ko je mestna godba priredila na tr» gu promenadni koncert, da opozori občin« stvo na popoldansko dirko, je nastopilo ljutomersko gasilsko društvo s suho vajo na treh orodjih, ki je potekla eksaktno. Nato je sledila mokra vaja. Objekt je tvo« rilo poslopje glavarstva in občine na Glav« nem trgu. Delovale so 3 običajne brizgal« ne poleg dveh motornih. Prvi so dobili vo» do gasilci s Cvena, takoj nato pa tudi osta« li. Vaja je dokazala lepo izvežbanost na« šega gasilstva. V kratkem se vrši še večja vaja, kar je vsekakor pozdraviti. Zanimi« vo je to. da so gasilci črpali vodo iz raznih kleti, zakaj v mestu je malo kleti, v kate* re bi ne prišlo vode v izdatni množini. lj— Vlomi. V zadnjem času eo se v okolici Ljutomera začeli množiti vlomi. Osobi-to poslednje dni so postali vlomilci predrzni. Tako so vlomili v noči od 7. na 8. t. m. kar v več trgovin, tako v Ceranjevcih pri Ljutomeru v trgovino g. Rajha, kjer so odnesli blaga za 8000 Din, v trgovino Lovren-čič v Križevcih, kjer jih je lastnik pregnal 3 streli; dalje so poskusili svojo srečo tudi v trgovini Šijanec v Križevcib ter pri trgovcu Vrbnjaku. Najbrž je na delu cela vlomilska tolpa, ki pa se — tako upamo — ne bo dolgo veselila svojih uspehov. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Nedelja, 12.: Utopljenca. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. Ponedeljek. 13.: Prireditev PEN-kluba. Recitacije srbskih književnikov. Torek, 14.: Zaprto. ljrbuanska OPERA. Zaprto do 26. maja. (Turneja v Dalmacijo.) MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 12. ob 20.: Proces Mary Dugan. B. Premijera. Ponedeljek, 13. ob 20.: Kvartet Zika koncert. C. Pred sodniki Ponočnjaki Pred kratkim so roaoviliU veseii fantje ponoči okoli kurilnice na ljubljanskem kolodvoru. Na lepem pa so pričeli zavidati onim, ki so sedeli v kurilnici na eorkem in kmalu so zažven-ketale šipe v oknih. Sedem fantov le bilo naznanjenih, pa le le eden priznal, da ]e eno Sipo ubil, a ostaK so vse zanikali. Prič ni bito, zato so oproščeni; oni grešnik, ki Je Sipo ubiJ, se bo pa 2 dni pokori J. Nov način goljufije Dva Dolenjca, mož in žena, sta imela v JJuto-ldansScem predimestii. pekarijo. Pa srta s« spomnila, da bi se dalo lepše živeti, če dasta pekarijo lepo v najem in vlečeta naletmiano. Rečeno, storjeno. Ljudje so kmalu brali oelas, da nekdo oddaja pekarijo in več se fih )e oglasilo. Dolenjca sta bila zadovoljna, oddala sta pekarijo in vse je bilo v redu. Pa se je oglasil sknšnja-vec. Ko le bila pekama že oddana, se !e javil spet nekdo, ki Jo le želel dobiti v najem. Mož in žena sta se kmalu sporazumela. Tudi temu sta dala pekarijo v naiem proti večjemu posojilu. Ko pa Je prišel novi najemnik, ni mogel pričeti s svojo obrtjo, ker ga je že nekdo prehitel, ki ]e tik pred njegovim nosom pobiral iz pe5 dehteče žemlije. »Zakaj ste me goljufali? Naznaaton vas!« se }e razhudil mož. »I, kaj naju boste naznanjali, kar pustite. Kadar bova imela denar, vam ga pa vrneva,« Je hitela Dolenjka. Pa se bosta Dolenjca le morala navaditi tr-de;a ovseni aka, kajti sedriki ne poznajo šale. Sokoli In sokolarsfvo Velika krivica se pri nas godi krasnim viteškim pticam sokolom. Kar le kdo vidi, da kroži po zraku, naziva za sokola, če pa je izredno veliko, pravi, da je orel. Nihče ne razlikuje plavajoče kanje od bistrega sokola, ki tudi tu pa tam nekoliko zaplava po zraku, nato pa kakor puščica frči skozi ozračje in spretno zasleduje enega naših najboljših letalcev .divjega goloba. Najmanjši zastopnik sokolje vrste pa je v stanju vloviti celo lastovico. Stari narodi so vse bolj poznali naše ujede. Kaj dobro so jih ločili, kajti gojili so jih in cenili prav tako visoko kakor dragocene konje, včasi pa še mnogo bolj. Sokol je bil najbolj čislana žival vitezov, ki so jo uporabljali za lov na divjad. Ko so pa razpadli gradovi in je izginila iz naših krajev viteška romantika, so odleteli tudi sivi sokoli. Ker so lovili tudi duhovniki s sokoli, se je dogodilo, da je njih ljubljenec sokol sedel na oltarju, medtem ko je njegov gospodar opravljal veliko mašo. ki se je vršila navadno pred večjim skupnim lovom. Najbolj strastni sokolarji so bili Nemci in Orijentalci. Na jugovzhodu so najbolj uporabljali velikega sokola »morileac in pa sokola »selca«, ki je gnezdil po vsej Evropi. Ali najbolj so cenili svetle norveške, posebno bele islandske sokole. Skoraj vsako leto so plavale iz severa proti jugovzhodu ladje s sokoli, katere so vzeli z gnezd ali polovili v jeseni. Posebno priljubljeni in najbolj uporabni so bili slednji, kajti bili so mnogo bojevitejši in drznejši kakor tisti, ki so bili v človeški družbi že od rane mladosti Nad leto dni starih pa niso več mogli priučiti za viteške posle.. Za gojitev in čuvanje sokolov so bili določeni posebni vzgojitelji, ki so na dvorih zavzemali važna mesta. Močnejše sokole so uporabljali za lov na čaplje, zajce in vodno perjad, manjše pa za lov jerebic in prepelic. Lov se je vršil na sledeči način: Večja družba vitezov je jahala v gozd. Na roki, oblečeni v rokavico iz jelenje-ga usnja, je čepel sokol. Glavo mu je pokrivala čepica, segajoča preko oči. Ko so opazili lovno divjad, je sokol ar snel sokolu čepico in ga vrgel v zrak. Sokol je bliskovito odjadral in planil v prestrašeno divjad. Včasi se mu je posrečilo, da je ujel plen takoj z ozračja, včasi pa je ponavljal napad in mu je uspelo to šele po drugem aH tretjem napadu. Najzanimivejša je bil borba s čapljo, ki se ni dala kar tako tebi nič meni nič spraviti na zemljo. Z velikanskim užitkom je občudovala gospoda to ne posebno usmiljeno igro. Višek je bil dosežen, koi je uboga divjad padala in so vitezi spodbodli svoje iskre konjiče. Tekmovali so kdo bo prej na cilju, pri uplenjeni divjadi. Tako ie bilo s sokoli nekoč, v času viteštva. Dandanes pa le redko kdo razloči lepo ptico od preprostejših ujed. ki pri nas gnezdijo. Najnavadnejša ujeda je pri nas za kmeta precej koristna kanja, ki jo kaj radi zamenjamo z najhujšim škodljivcem naših lovišč, kraguljem. Poleg teh stalnih prebivalcev gnezdijo pri nas prav pogosto izredno drzni skobci, ki neusmiljeno morijo med pticami pevkami in se kljub neznatni velikosti, ki pr! samcu ne doseže niti velikosti goloba, lotijo celo odraslih jerebic. Redkejši je pri nas sršenar, ki je kljub svoji velikosti in širini, ki doseže preko peruti pri večji samici 1.30 m. najnedolžnejši med vsemi našimi ujedami. Hrani se po večini z osami, sršeni in drugimi žuželkami. ki jih kaj spretno izkoplje iz zemlje. Sršenar uniči tudi mnogo druge golazni. V predpomladl posečajo naše kraje še drugi gostje. Največ je med selivci lunov in milanov. Pa tudi koconoga kanja ni posebno redka. Railikuje se od navadne kanje po kosmatih nogah. Baš sedaj med selitvijo pa nas posetijo tudi sokoli, in sicer sokol morilec, islandski sokol, sokol selec je mali so-količ (mrlin), ki je le malo večji od bri-njevke. Mali sokolič je potoval čea ljubljansko barje letos prve dni marca, kjer ga je dohitela smrt iz cevi lovske puške. Kot precej redkega gosta so ga sprejeli v ljubljanski muzej. Čez poletje ostane pri nas le maki sokolov. Razen podvrst, h katerim prištevamo obe postovki, navadno in južno. gnezdijo pri nas od pravih sokolov le škrjančarji in tu pa tam kak sokol selec. Druge vrste nas obiščejo samo med pomladansko in med jesensko selitvijo, ko odhajajo, odnosno prihajajo t juga. Sokoli se razlikujejo od ostalih njeiven konkurence igral z dunaisklm mojstrom prof. dr. Beckerjem sledečo zanimivo partijo, ki pa je na žalost ostala prav za prav nedokončana. Remis, ki ž njim igra oficijelno končava, je rezultat okoliščin. Potrebno je bilo upoštevati program prireditve, ki ni dopuščal nadaljevanja baš v trenutku, ko bi v partiji morale pričeti odločilne operacije. 1.) e2—®4 e7—e3 2.) Sgl—f3 Sb8—c6 3.) Lfl—c4 Sg8—f6 črni se feogiba takozvanl italijanski partiji, ki po Lf8—c5 navadno vodi do mrtve iere. 4.) d2—d4 e5Xd4 5.) 0—0 --- Beli bi rad prišel do znanega napada dr. ■Maksa Langerja, ki sledi na potezo 5.) ----Lf8—c5 črnega. Ta napad je tako temeljito preanaliziran, da bi do prave igre skoro ne prišlo. Izognil sem se radi tega vsem znanim stvarem in igral 5.)------d7—d6 Poteza je solidna, vodi pa do dosti žive, težke igre. 6.) Sf3Xd4 Lf8—e7 7.) Sbl—c3 0-0 8.) Lcl—f4 — --- Beli že misli na napad. Zamenjal bi rad va c6 in nato nadaljeval z e4—e5. 8.)------Sc6—e5 Prekriža načrte belega in uvaja originalno mobilizacijo črnega damskega krila. p.) Lc4—b3 Tf8—e8 Črni mora pritiskati na kmeta e4, drugače zgubi v sredini deske balanso. Bell zopet mora misliti na napad v sredini. Okoli točke e4 se razplede interesanten boj 10.) h2—h3 --- Važno. Beli mora črnim figuram vzeti po-Ue g4. 10.)------Le7—f8 11.) Lf4—g3 --- Itgral bi rad f2—f4. Bell lovec pa naj ima vedno možnost vezati skakača na f6. Zato lovec ne gre na h2 in zato črni tudi ne igra Se5—g6. 11.)------c7—06 12.) f2—f4 --- Ta napadalna poteza ima prece>1 dvomljivo vrednost. Kmet e4 postane slab. Seveda upa beli na e4—e5, toda baš te poteze črni ne dopusti. 12.)------Se5—d7 13.) Ddl—f3 Dd8—c7 14.) Tal—el a7—a6! V kritični situaciji začenja črni z napadom na damskem krilu. Moral le seveda ostro Izračunati vse posledice potere e4— e5 belega. Sledečo potezo je beli oddal pismeno vodji turnirja ob opoldanski pavzi. 15.) a2—a4 --- 15.) e4—e5 vodi do Izgube kmeta In velikih zapletljajev. 15.)------c6—c5 16.) Sd4—f5 c5—c4 17.) Lb3—a2 b7—b5! 18.) Kgl—h2 --- Beli se izogne šahu na b<5, da dobi več prostosti na damskem krilu. 18.)------b5—b4 19.) Sc3—d5 Sf6Xd5 20.) e4Xd5 Te8Xel Zelo v poštev pride tudi Lc8—b7 21.) TflXel Sd7—c5! 22.) Tel—e8 --- Grozi Sf7—e5+ 22.)------Lb7Xf5! 23. Te8Xa8 b4—b3! 24.) c2Xb3 c4Xb3 pozicija po 24. potezi črnega f S h 8 7 6 5 4 3 2 1 KomMnacfla črnega, ki }» dal te kmeta pa sloni na sledečem 2 Črni se }e dokopal do ofenzive. Beli kmet na a4 je zapuščen, damsko krilo je v rokah črne dame. Še vedno pa ima beli opasno orožje dveh lovcev. 28.) a 4—a 5 --- Kmet mora zapustiti ogroženo mesto. 28.)------Db2—d4! S to svojo jako potezo tešili črni vaiSno poenostavljenje igre, ker beti sedaj brez škode ne more obdržati obeh lovcev. 29.) Df—e2 Lf5—d3! 30.) LcX rom okoli mene mnogo ljudi. Tako se pri« meri, da že pri snemanju čujem smeh svo* je publike in prihajam ž njo v kontakt, ki mi je potreben za delo. Jaz publiko štu* diram. Komedijanstvo mi nikakor ni pri« rojeno; nisem sicer mizantrop, vendar po« polnoma resen človek. Meni nikoli ne uspe, da bi že s samim nastopom povzročil sal« ve smeha, razen kadar igram ženske. Harold Lloyd in moj brat Charlie sta Scila in Karibda, med katerima moram ja« drati. Nikdar se ne bom mogel osvoboditi vzporejanja, a publika in kritika ne vidi« ta, da imata Lloyd in Charlie svoja last« na podjetja, svoje lastne režiserje in da delata z lastnim denarjem, jaz pa imam pogodbo in moram igrati, kar mi predpiše režiser. Najtežje je ugotoviti, katere vrste komedije si publika želi. Moj brat Charlie ima svojo posebno metodo za presojanje svojih filmov. Ko je film dovršen, pozove k sebi nekega starega železničarja, ki mu pokaže film. Prizore, ki se jim starec na« smeje, smatra za dobre, ostale pa enostav* no izreže. Te fine filozofske metode mojega brata zanesljivo ni moči prekositi in je ne bom nikoli skušal posnemati. Sodim, da ima si* tuacijska komika vedno upanja na uspeh. Ni lahka stvar, najti na človeškem telesu točko, ki jo je treba najti, da se človek nasmeje. In čim bolj se nasmeje, tem več* ja postane komikova plača. Charlie je strahovito slavohlepen. On že« li z vsakim svojim novim filmom prekositi vse prejšnje, jaz pa imam namen ostati pri filmu samo tako dolgo. dokleT moj bančni račun ne narase toliko, da bom mogel živeti po svojih nagnjenjih in po svoji volji. Rad imam knjige in zanje iz* dam mnogo novca. Dotlej pa bi se v prvi vrsti rad osvobo* dil vzporejanja z bratom Charliejem. Po* skusite tedaj pozabiti moje ime in premo« trivajte samo mojo igro — ako boste zme« rom samo vzporejali, boste škodovali sa* mo sebi samemu. Želim vam, da se sme* jete, nasmejete od srca, in ako to dose* žem, bom srečen.« Ta članek Sida ChapLima karakterteira umetnika bolje od vsakega popisovanja njegove osebe. Drobne vesti Claea Bow se j« pred tedni mudila v Newyorku, ne da bi jo bili novinarski re« porterji odkrili V hotelu, v katerem se je bila nastanila, se je namreč prijavila pod imenom Stella Ames. Pod tem imenom igra v svojem filmu »Divja igTa«. Olga Baklanova je bila angažirana za govoreči film v angleškem jeziku, v kate« rem nastopa v vlogi Rusinje. Ž njo igrata Clive Brook in Neil Hamilton. Film še ni dobil definitivnega naslova; za zdaj se imenuje »The \Voman who needed kil« ling«. (2ena, ki je morala ubijati). Conrad Veidt je bil v Nemčiji angaži« ran za film »Grof Cagliostro«. Luigija Pirandella »Sest oseb išče avtor* ja« prirejajo v Nemčiji za film. Avtor je bil sam napisal scenario in bo tudi nasto* pil v filmu. \V. Mitrnau snema v Hollvwoodu film »Our Daily Bread« (Naš vsakdanji kruh) s Charlesom Farrelom in Marv Duncanovo. Film »Poslovna žena*, v katerem nasto« pa John Gilbert z Greto Garbo, je dovr* šen. Cecil B. de Mille zbira igrale« za svoj novi film »Dinamit«. Izvleček iz programov: LJUBLJANA (57/m 4 kw), ZAGREB (309 m 0.7 kw). PRAGA 349 m 5kw), BRNO (441 m 3kw). VARŠAVA (1111 m 10 kw). BERLIN (484 m 4kw). FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw). STUTTGART (3-90 m 4 kw). DUNAJ (517 m 15 kw). LONDON (Daventrv 1604 m 25 kw) RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw), STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 kw). Nedelja 12. maia. LJUBLJANA 10.30: Oskrbovani e crvetHc. grmičevja in ostalega dTevia (it.Kafol). — 11: Koncert radioorkestra. — 15: Mladinska akademija s petjem hi deklamaciiami v dveh delih, ki iih ooklamia šentiakobska dekliška šola zlati slovenski mamici. — 16: Humoristično čtivo. pisateli Milčlnski. —16.30: Reproducirana glasba in koncert radio-orkestra. — 20: Koncert eodbe Dravske divizije: koračnice. — 22: Napoved časa in poročila. — ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert. — 16.30: Prenos nogometne tekme. — 19: klavirski koncert. — 20: Prenos opere te gledališča. — BEOGRAD 12.10: Koncert skladb B. Smetane. — 17: »Narodno selo«. Citraški zbor. netie ln recitacije. — 20.30: Koncert na harfo. — 21.45: Poročila. — 21.55: Godba za ples. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Brna. — 18.05: Otroške pesmi in usnavanke. — 19.05: Godba za ples. — 20.30: Narodne pesmi. — 21. Koncert glasbe B. Smetane. — 22.20: Lahka godba. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 19.05. Koncert iz Prage. — 20.30: Koncert Foer-sterjevih skladb — 21: Prenos koncerta ii» Prage. — 22.20: Lahka godba. — VARŠAVA 15.15: Prenos koncerta iz filharmonije. — 20.30: Poliuden koncert orkestra. — 21.15: Nadaljevanje koncerta. — 23: Godba za Ples. — DUNAJ 10.20: Koncert za orgle. — 11: Koncert dunai. sinrf. otkestra. — 15.45: Popoldanski koncert. — 19.10: Materinstvo v pesmih. — 19.35: Komorna glasba. — 20.05: Veseloigra. — Večerni koncert orkestra. — BERLIN 16: Bachove kantate. — 17: Koncert orkestra. — 20: Flotowa opera »Marta<. — Godba za ples. — FRANKFURT 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Verdiiev »Reauiem«. — Godba za ples. — LANGENBERG 16.30: Orkestralen in pevski koncert. — 20: Oneretni večer. — STUTTGART 19.,30: Prenos orosrra-na iz Frankfurta. — 21.30: Mešan večer. — BUDIMPEŠTA 10: Cerkvena elasba. — 12.25: Simfonični koncert. — 16: Predavanja in koncert pevskega zbora. — 17.25: Kabaretni program. — 19.30: Prenos iz kr. opere. — 22.30: Koncert cforanslke godbe. — TOULOUSE 21.30: Orkestralen koncert. — 21.45: Petje. — 22: Koncert simfoničnega orkestra. — 22.25: Odlomki te oner in godba za ples. — LONDON 19.55: Prenos večernic. — 21.05: Orkestralen in pevski koncert. — RIM 17: Popoldanski koncert. — 20.45: Odlomki iz italijanskih oner. — STOKHOLM 18: Prenos večernic. — 20.15: Zborovski koncert. Ponedef'ek. 13. mala. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba — 13: Napoved časa in remr. glasba. — 13.30: Borzne vesti. — 17: Koncert radio, orkestra. — 18.30: Ceščina. — 19: Francoščina. — 19.30: Organizaciia borbe proti raku dr. Zalokar). — 20: Koncert nemške glasbe: izvaia radio-orkester. — 22: Napoved časa in poročila. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta te Varšave. — BEOGRAD 12: Napoved časa. — 12.30: Gosuodarske in borzne vesti. — 12.45: Radio-kvartet. — 13.15: Poročila. — 19.30: Ciganska godba. fri slabokrvnosti po prestani težki bolezni uživajte samo Chinofernin Dobi se v vsaki lekarnL 3-a — 20.55: Komorna glasba. — 22.25: Poročila. — 22.55 :Program za inozemstvo. — PRAGA 16.30: Koncert v0iaške godbe. — 19.05: Program iz Brna. — 20.30: Prer.o« mednarodnega koncerta iz Varšave. —«■ 22.25: Reproducirana glasba. — BRNO 19.05: Kabaretni program. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. — VARŠAVA 16: Reproducirana glasba. — 17.55: Orkestralen koncert lahke godbe. — 20.30: Mednarodni koncert poliske zlasbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: koncert kvarteta. —<' 20: Večer balad. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. Koncert godbe za ples. — BERLIN 17: Orkestralen koncert lahke godbe. — 20.30: Preno* mednarod. koncerta iz Varšave. — FRANKFURT 17: Koncert operetne srlasbe. — 20.15: Prenos opere te Stuttearta. — Večerni koncert orkestra. — LANGENBERG 17.45: Reproducirana glasba. — 20: Koncert klasične glasbe. — Lahka godba. — STUTTGART 16.15: Odlomki iz nemških oper. — 20.15:Lortzincova romantična opera »Regina«. — Koncert orkestra mando« lin in kitar — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Koncert clgansk« godbe. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta te Varšave. — Godba za ples. TOULOUSB 20.30: Koncert orkestra. — 20.50: Glasbena burka. — 21: Koncert PoH-ske glasbe. — 21.35: Odlomki te komičnih oner. — LONDON 19.45: Prenos te gledališča: n. deianie Wasrnerieve onere »Slesr-frled«. — 22.20: Orkestralen koncert. — RIM 17: Popoldanski koncert. — 20.45: Večerni koncert lahke glasbe. Torek. 14. mala. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana ria». ba. — 13.: Napoved časa in reoroducirana glasba. — 13.30: Borzne vesti. — 17.: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Zur Gexen« standstheone der PersOnlichkeit (prof. dr, Veber) — 18. Zgodovina Slovencev. — 19-; Nemščina. — 19.30: Naše sosedne države: Geografski oris Dunaja. — 20: Schwab! »Kandidat« izvajajo člani Nar. gled. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Naooved časa in poročila. — 22.15: Prenos inozemskih postaj. — ZAGREB 13.15: Renroducirana glasba (Jugoslovenska nar. muzika. — 17.: Jugoslovenski program. — 20: Svečanost povodom 3 letnice zagrebške radio-stanice. — BEOGRAD 12: Napoved časa in reproducirana glasba. — 12.30: Gosuodarske in borzne vesti — 13.15: Poročila. — 20.25: Koncert radio-kvarteta. — 21.55: Poročila. — 22.05: Koncert tambura^kesra zbora. — PRAGA. 16.30: Popoldanski koncert. 19.30: Večerni koncert. — 20.30: Koncert orkestra in solistov. — 22.20: Lahka godba. — BRNO 19.05 Koncert orkestra. — 20.30: Prenos koncerta te Prage. — 22.20: Lahka godba. VARŠAVA 17.55: Večerni koncert orkestra. — 19.20: Prenos opere iz gledališča v Poznanm. — DUiNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16. Koncert orkestra. — 17.40 Glasbeni program za deco. — 20: Koncertna akademiiia. — 21.40: Zborovski koncert. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. — 20.10: Zabaven večer. —' Orkestralni koncert lahke godbe. FRANKFURT 16.35: Preno? koncerta iz Stuttgarta. — 20: Pevski koncert Giovannia Manuritta. člana milanske Scale. LANGENBERG 17.45: Večerni koncert. — 20: Orkestralen in pevski koncert. STUTT GART 16.35: Popoldanski koncert orkestra. — 20: Prenos koncerta h. Langenber. ga. — BUDI.MPEŠTA 9.15: Koncert tria. — 11: Koncert godlbe na nihata. — 17.40: Popoldanski koncert. — 19.30: Dramski večer. — 22.30: Ciganska godba. — TOULUSE 20.30; Koncert vojaške godbe. — 21.: Odlomki iz oper. — 21.25: Dunaiska glasba in godba za ples. — LONDON 19.45: Orkestralen koncert. — 21.15: Koncertni večer. — Godba za ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 20.45: Vokalen in Instni-mentalen koncert. POZOR! Kdor hoče sobno slikarijo po najmodernejših vzorcih in prvovrstno Izvršitev, se bo oelasil le pri MARTINCU ^ F Ks Starč). — NaroEila sprejema Poljanska cest« št. 20 ati pa TavSarleva al št. 12 Cene solidne. Saloni cementno azbestni škrilj je za pokrivanje zgradb najboljši materijah M ar d Stahl: , Njegov edini prijatelj Rdeča opečna zgradba na hribu je bila kaznilnica. Zid okoli nje je bil siv in visok z železnimi roglji in vzidani* mi črepinjami steklenic. V solncu so se lesketale ko žlahtni kamni. Z oken bi bil lep razgled na kraji* no ob vznožju, da ni bilo na njih toli* ko železja in pločevine. Le iz mizar* ske delavnice, kjer okna niso bila za« delana, se je odpiral prostrani svet: re* ka, ki se je srebrno vila v dolini, goz* dovi, ki so se višnjevih na obzorju, in za njimi si slutil morje. Kadar je vihar v noči divjal na orjaških krilih čez ravan in se zaganjal ob zidovje kaznilnice, si čul, kako buči in besni razjarjeno morje, ali se ti je vsaj zde* lo, da ga čuješ. Nekega dne so sc duri odprle na ste* žaj in izpljunile dva človeka. Obraza sta jima bila siva, prsa upadla, hrbta ukrivljena kakor pod težkim breme« nom. Telo jima je tičalo v prazničnih oblekah, urezanih po kroju, ki je bil v modi pred desetimi leti. Progasto ob* leko sta bila notri lepo zložila s Števil* kami navzgor, devet sto štiri in devet sto pet. Samo majhen sveženj sta ime« la pod pazduho: srajco, glavnik in ne» kaj tobaka, to je bilo vse. Spustila sta se v korak, v popolno* ma enakemu tempu, tako kakor sta bi« la hodila vseh teh deset let, desetkrat po tri sto pet in šestdesetkrat, drug za drugim — ena — dve — ena — dve — bilo jima je docela samoumevno, da sta šla skupaj. Tudi obsodili so ju bili skupaj in skupaj oddalivkaznilnico. Komaj sta se spomnila svojega dejanja, saj ni bilo nič. Nekdo je bil umrl in ona sta bila temu vzrok, iz gole neumnosti. Na ni* kogar se nista jezila zaradi tega. Prav se jima je videlo tako, zašla sta bila s prave poti in ju je bil zgrabil stroj postave, ju zmlel in spet izpljunil, in zdaj je bilo treba najti spet pot v svet. Votloprsa moža sta z dolgimi, ne* spretnimi koraki stopala po hribu ni« zdol. Hodila sta kakor v snu, nista se ozirala, kakor v strahu, da ju ne bi po« zvali nazaj. Kar nerodno jima je bilo v prazničnih oblekah, pretesni sta jI* ma bili; ko so ju bili zaprli, sta bila še dečka. Večjemu je bilo Ime Bogumil. On je prvi izpregovoril: — Domov bi šel pogledat, ali je ne* mara vendarle čakala name ... Mlaiši in manjši je odkimal. — Pusti! Oni pa je trdovratno vztrajal. Tako sta sedla v vlak in se odpe* Ijala v domačo vas. Ona ni bila čakala nanj, vzela je bi* la imovitega kmeta, imela je otroke in dosti živine in hišo, skoro tolikšno ka* kor graščino. Šla sta dalje. Bogumil je bil redkobeseden, zade« fo ga je bilo huje od kazni. Mali Friderik je pavlihoval. Sviral je na orglice šegave popevke, pripo* vedoval burke in se kar moči prizade* val, da bi razvedril otožnega tovariša. Bogumil je bil resen in boječ, težko* krven kmet, ni ga bilo lahko ozdraviti. Ranilo ga je bilo prav v sredo mozga, jel je hirati. Bežal je od ljudi in zato jih je mrzil. Ni se umel šaliti, če ga je bolelo. Nobene burke ni vedel pove* dati, končano je bilo ž njim. Časih je položil malemu roko na ra» mena: — Ne trudi se * menoj, prijatelj, končano je. Toda mali se nI vdal; šla sta čez me* jo na tuje. Pomlad je prešla v poletje, vroče Je bilo, rž je zorela, dozorela, poželi so jo; imela sta posla, dela je bilo v iz* obilju. Napravila sta si bila dostojnejšo obleko, Bogumil ni bil ravno neimovit z doma. Imeli so ju za človeka, ki de* lata za zabavo. Tako sta prišla h brhki plavolasi kmetici. Sama je bila na kmetiji, mla* da vdova. Delo je pritiskalo. Bogumila je rada videla, bil Je kri njene krvi. Mali ji ni bil po godu. Bil je prenemiren, previhrav, nikoli nisi vedel, ali te ne vleče za nos. Čutila je, da mu ni kos, zato ga ni marala. Lepega dne ga je zmanjkalo. Samo H« stič je bil pustil Bogumilu: Ostani in oženi se! Bogumil je ostal. Na zimo se je ože* nil. Vzcvel je in se opomogel. Zemlja mu je dala novih moči, rana se mu je jela celiti. Ljudje niso ničesar vedeli o njegovi prošlosti. Prijazni so bili ž njim, bil je kmet kakor oni. Mali Friderik je romal dalje. Imel ni drugega kakor orglice, vesel dovtip in veliko žilavost v prenašanju napo« rov. Pretolkel se ie. Ni mu šlo sijajno — toda živel je. Poleti se je klatil oko* li, po zimi se je zaril na toplo. Več ni zahteval. Zadovoljil se je s krompir« jem in soljo, če ni šlo drugače. Tako je preteklo mnogo let. Njegovi lasje so se bili že v rdeči hiši zredčili in nekoliko osiveli, zdaj so se pobelili. Prsa so mu še bolj upad* la, časih je pljunil kri. Njegov obraz je bil od vetra in solnca temnorjav, sicer bi bil siv kakor pri drugih sušič* nih ljudeh. Zima siromaku ni prijetna. Se manj bolniku. Obležal je v bolnici. Ko je nastopila pomlad, se mu je zboljšalo. Odpravil se je spet na romanje brez smotra. Nihče ne vzame rad v hišo sušične* ga človeka. Če tudi je marljiv in pora* ben za delo, je njegovo lajajoče kaš« Ijanje nadležno trudnim ljudem, ki jim kali spanje, in deca kriči "in beži, če se mu iz ust vlije kri. Mali se je utrudil ln naveličal. Nič več ni mogel igrati na orglice, ne da bi ga bilo zbodlo v prsih in hrbtu. Ni zamerjal ljudem, da so bežali pred njim, ki ga je bila smrt zaznamovala Toda želel si je človeka. Mislil je na Bogumila, edinega prijatelja, ki ga je imel. Hotel ga je spet videti. Hotel je na vsak način še doseči deželo, kjer je bil Bogumil. Bilo je zelo, zelo daleč. A vendar se je odpravil na pot. Živel je domala od zraka in je vso pot prehodil peš, vsak dan malo. za* kaj mnogo že ni več prenesel. In tako so minevali meseci. Prišla je jesen, bližala se je zima. Kraljestvo mode Kopalne obleke Moda ra kopanje se je v zadnjih letih ze-Jo tzpJtemenila, a k »reči tako, da Ji je naj-«trožJ5 kritik ne more ugovarjati. Resnica je namreč, da smo dobili popolnoma nov slog. Pretje je bila namreč kopalna obleka nekak nestvor za kopanje, sedaj ima pa toliko apartnih idefl, da ie prav za prav popolna obleka ali kostum, ki ni samo za kopanje, temveč sploh za življenje na obali rlasti pa za promeniranje in igre ob vodi. Prej smo se ogibali pisanim barvam, ki »o bile uprav prepovedane kot nemoralne, sadnji čas pa je dobila umetnostna obrt na ta mala oblačila tako velik vpliv, da ]e dovoljen tudi najživahn&Jši efekt in ne samo to, da Je dovoljen, temveč celo predpisan, ker te barve v živem solncu tudi najboljše delujejo. Seveda se Je tu za modo pletendn odprlo novo Široko polje in v resnici tudi vidimo vedno več pletenih kopalnih oblek, med tem ko so svileni modeli že skoro izločeni Iz modne slike, ker so se izkazali za ne-sportne in neprimerne za štrapac in so imeli na sebi vedno nekaj salonsko-sport-nega. Dolgo je sicer prevladovalo mnenje, da so trikoli za kopanje najprimernejši, vendar pa samo za vitke postave dekliških oblik, kar je bila pa velika napaka, ker danes največje modne hiše izdelujejo tudi za močnejiše osebe prav individualne modele, ki napravijo figuro zelo sloko. Novost kopalne mode je ta, da le obleka za plavanfie skoro brez Izjem zvezana z ogrinjalom, pa naj bo to ogrinjalo že ohlapna jopica, telovnik, napol kratek paletot aH ruta. Na ta način je bil ustvarjen kopalni komplet, ki bo gotovo v kratkem zmagal, ker je v resnici mičen, praktičen in todi apartnejši, kakor zastareli dolgi kopalni plašč, ki napravi damo negracijozno in »koral okorno. Ta ogrinjala so tako ravnovrstna, da se r2m ni treba bati monotonije, ki bi delovala ob vodi dolgočasno. Nekaj najnovejših modelov vidimo na naši sliki, ki nas Informira, kal naj pripravimo za kopalno sezono. Da se pletilna industrija trudi izrabiti vse tehnične mogočnosti, vidimo na prvi sliki, ki nam kaže pleteno kopalno obleko v in-tarzijskl maniri. Ima dolg kazaki podoben zgornji del svetle barve z mnogobarvniml geometričnimi omamenti ln temu prikladne fclaSce, ki se jim vidi rob Izpod gornjega dela. Cez tako obleko nosimo ohlapno jopico, širok slaminik z resam! na robovih in sandale, ki so letošnjo sezono zelo priljubljene. Zelo zanimive so tudi obleke fz vzorča-stega trikoja, ki sicer ne delujejo tako ži- vahno, vendar pa dosegajo IzJborne efekte, če so nijeni vzorci originalni. Tako obleko vidimo na tretji sliki, kijer so zgornji del in hlače združene, vendar imamo pa kljub temu močan kontrast, ker so hlačke pletene iz temne volne, zgornji del pa je svetel. Zelo dekorativni so mali pisani solnčniki, ki obleko prav ugodno poživljalo. Pas iz kavčuka je praktične jši kakor iz vsakega drugega materijala. Ameriška mornarska čepica ugaja prav zelo tudi letos, prav tako kakor kopalni čevlSi iz gumija v barvi obleke. Razun opisanih vzorcev so zelo priljubljeni tudi povprek črtasti modeli, ki seveda prihajajo v poštev le za prav vitke kopalke, kakor vidimo na predzadnB sliki. Prav mična kombinacija k takim črtastim triko-jem je velika ruta s pikamii iste barve kakor črte trikoja. Za močnejše postave priporočamo kopalne obleke iz trikoja s preprostim gornjim delom in zvončastim krilcem. To obleko krase le pisani robovi, prav dobro se ji pa poda tudi cvetlica iz kav. čuka. Na zadnji sliki, k! nam predočuje tak model, lahko vidimo tudi izvrsten učinek napol dolgega kopalnega paletola z velikimi cvetlicami, ki je za vse obleke letos priljubljen oraament. Večkrat bomo ob vodi srečali tudi nenavadno žive fantastične kreacije, kakor n. d)ečvine rute Jžin , ^fopa|atida (Deere* •MiGfcsiceva cesta TVRDKA J. C. MAYER. URBANC. SOUVAN. SKABERNE, TOMŠIČ. ČEŠKUTI, ZAJC, EGER, MERŠOL. PERSCHE, PODKRAJŠEK, MAYER - MARIBOR. STERMECKY - CELJE. OBLAČILNICA MIKLOŠIČEVA CESTA pr. obleko te trfkoja, ki Io vidimo na nali drugi slild. Ima temne hlače s svetlim zgornjim delom, ki )e okrašen s pisanimi aplikacijami iz trikoda, ki nam predočuje stilizirano kmečko hišico z drevjem in vrtom. Dečve Čeprav imamo lepo in originalno domačo dečvo, vendar bomo tudi še letos videli mnogo drugih, ki so pa naši vendar kolikor toliko podobne. Moderne so letos zelo ro-žaste dečve, a nikakor ne svilnate, ker te delajo nekako vtis bahavosti. Pač pa jih sešijemo iz kašmiriu podobnega tankega blaga, ki je zelo mehek ali pa satinastega blaga, ki se sveti. Taka obleka sestoij navadno iz treh delov: iz širokega zvonča-stega krila, iz moderčka in pa iz belega ošpetlja iz batista ali pa lz drugega blaga, ki se lahko pere. Verižica okrog vratu se vedno prav dobro prilega taki kmečki gospodični. Paleto za kopanje Kakor že gori rečeno to novo oblačilo ni samo šik, temveč tudi nenavadno porabno, ker nadomešča kopalni plašč, kakor tudi vsako drugo ogrinjalo pri kopaniu. Ta novi paleto nosimo čez kopalno obleko aR pa tudi čez pdžam ob morski obali. Ce hočemo imeti na emi strani dekorativnega na drugi strani pa tudi uporabnega, ga sešijemo iz frotarnega blaga, ki je seveda take barve, da zdrži vodo in solnce. Robove temu pa-leto.iu, kS mora imeti velike vzorce, napravimo iz enobarvne tkanine in tako obrobi-mo tudi rokave. Na naši sliki vidimo tak paletot v zvezi z enobarvno obleko In solnonikom. ki mora biti iz iste tkanine kakor paleto, zlasti ker so solnčmiki iz frotimega blaga najnovelša moda. Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica G. 1. Z. v Č. Poskusite doseči z odvajal« nimi sredstvi iztrebljenje, osobito z isace* nam, od katerega vzemite zvečer 2 — 3 pa« stile. Proti bolečinam mrzle obkladke, si« ser cepiče. Edino radikalno sredstvo je pa operacija. — Ce ste svojčas res imeli ka« pavico, je jasno, da ste jo nalezli. Na tak način, kot vi pripovedujete, ta bolezen ni« kdar ne nastane. Možno pa je, da ste tr« peli na iztoku iz povsem drugega vzroka, ki nima s kapavico ničesar opraviti, ali vsaj treba ni, da bi imel. Morda bolehate na oboleli kostanjki (prostata)* S to pod« meno bi postala razložljiva vaša domneva, kot vse ostalo. Obrnite se na kakega ki« rurga, da vas natančno preišče. — »Rez/« ka« Iz vašega povsem nedostatnega opisa ni moči posneti, za kaj gre. Še najprej bi mislili na ozebline, odnosno na nabrekline po njih. Poskusite masirati členke z 20 odstotnim jothionovim lanolinom; škodo« valo gotovo ne bo. Lahko je pa seveda tu« di kaj drugega, česar ni mogoče povedati, če obolelih prstov ne vidiš. Z revmatiz* mom pa po našem mnenju nima stvar nič opraviti. — Fango«blato lahko naročite v vsaki lekarni. Zdi se nam pa, da bi bilo najboljše bolnico poslati v kako večjo bol« nišnico, da se enkrat definitivno dožene za kaj gre. — »Bohinj«. Žveplene maže ne uporabljamo za srbečico. Ni vsaka stvar za vse. Poskusite se mazati z inotiolom, in prosite morda svojega zdravnika, da vam napiše kak arzenov preparat kot po« možno sredstvo. — G. P. B. v O. Če se je zarastla brazgotina po rani na kostno pod« logo in vam dela neprilike, jo bo treba pač operativnim potom ali odstraniti ali vsaj izboljšati. Vendar se da mnogokrat z ma* sažo take brazgotine izdatno izboljšati, se« veda pa ne od dan« na Jutri. Treba je vztrajnega, doslednega zdravljenja. Posku« site se masirati z 10 odst. jothionovim la« nolinom. — G. D. T. v P. Za take kostne narasline je potrebna, če »o količkaj več» je, ali če bole, operacija. Z drugimi sred« stvi ne opraviš nič. — »A. BZdravila ne morejo take »morske kosti« odstraniti. Za to je potrebna operacija, ki je malenkost« na in brez vsake nevarnosti. — G. V. F. v S. p. M. 1. Po vašem opisu ne vemo za kaj gre. Poskusite se dvakrat na dan nadrgni* ti z 1 odst. salieilovim špiritom in se na« štupati s cinkovim pudrom, ko se koža po« suši. Paziti pa na oči. — 2. Bolnica naj ve« čerja zgodaj in če le možno malo, in to iz večine tekoče, lahko prebavljive stvari. Slanih jedi, kot mesa vobče naj ne je. Vsak večer naj vzame eno noževo konico bromovega natrija. Ce napadi ne minejo, pa pošljite bolnico v bolnišnico. _ G. AL P. v S. F. v P. Skoro v vsaki številki piše« mo. da je treba kožne bolezni zdravniku videti in da čestokrat niti strokovnjaški opis ne zadošča za diagnozo. S takimi na« vedbami, kot »imam pikice« ali »lišaj« in podobno, ne vemo, kaj naj počnemo. Za mnogo ljudi je orel ptič. a prav tako tudi netopir rogač! — G. V. L v F. Na opisa« nem učinku je kafra povsem nedolžna, prav tako tudi na sedanji osumitvi. Kar je pomagalo, je bila masaža v prvi vrsti; ne« koliko seveda tudi kafra kot špirit nabo« drč žilje kož in jo prekrve. Ker oteka sa» mo ena okončina, bo pač otoku iskati lo« kalnega vzroka. Dožene ga seveda lahko samo osebna preiskava. Polagajte morda bolno nogo po noči vzvišeno na kako bla« zmo, da splahne. — G. A. S. v ? Mislite si lahko, če zdravniki, ki so imeli priliko videti in opazovati vas, niso mogli izlečiti vaše bolezni, kot si vi to želite, — da mo« remo mi, ki sploh ne vemo, na čem trpite, tem manj najti primernega zdravila in vam ga nasvetovati. Opozarjamo vas, da je mnogo kožnih bolezni, ki so silno trdo« vratne in imajo naklon, da se vedno in vedno zopet vračajo, ki pa končno le pre« minejo, če jih bolnik dosledno zdravi. Po« skusite se mazati z inotiolom in prosite svojega zdravnika, naj poskusi z vami ka« ko temeljito kuro z arzenikom. Ali se pa odločite in vstopite v kako večjo bolnico, ki ima svoj oddelek za kožne bolezni. — G. N. A. v Č. Kolikor je nam znano, so se doslej z radijem in njegovimi preparati okvarjali samo eksperimentatorji (fiziki, zdravniki itd.) Navadne svetilne barve je smatrati kot nekake svetlobne akumula« torje, ki izžarevajo požito luč, pa samo kratek čas. V glavnem obstoje iz kalcije« vega sulfida in ne vsebujejo nikakih radio aktivnih snovi. Druga vrsta svetilnih barv sestoji iz cimkovega sulfida in neznatne primesi radioaktivnih substanc, navadno mesotorija. Te barve svetijo same ob se« bi (torej neobsevane), a tudi ne, vsaj kar jih je dobiti v trgovini, nad 8 let. Kolikor je nam znano, ni nobenih varnostnih pred« pisov glede njih za delavstvo, ki ima opra« viti ž njimi, ne glede kupujoče jih publi* ke. V. L.: Sofija Andrejevna velika žena in mati Svet malokdaj zve. koliko bremen vzema nase žena in mati, jih tiho in potrpežljivo nosi; nobena tožba, noben vzdih iz njenih ust ne opozarja okolice na njeno trpljenje. Zgodi se vendar, da včasih svet ostrmi ob tihem heroizmu žene. Veliki geniji se slavijo in takrat se primeri. da pade kak pogled na tiho, ob kraju stoječo družico ali mater, klonečo od prevelikih dolžnosti in skrbi, ki ji nalaga ireni-jalni drug. V mislih imam mogočnega slovanskega velikana: Leva Tolstega, kateremu je bila naklonila božja previdnost razumno in plemenito ženo. Ali vemo, kaj se pravi biti pol stoletja družica genijalno ustvarjajočemu, nepotrpež-ljivemu. lahko razdražljivemu človeku, kakršen je bil Tolstoj? Kolika krivica se je zgodila Sofji Andrejevni, ko so ji očitali, da je njena krivda, ako Tolstoj ni živel tako, kakor je pisal! Kaj bi ji šele očitali, ko bi se bila re« popolnoma predala idejam velikega soproga, ostavila gospodinjstvo in otroke ter opustila vsako materialistično skrb za telesni blagor moža in svojih tri-najsterih otrok? Oseminštirideset let je bila družica velikemu geniju, rodila kopico otrok, jih vzgajala in poučevala, poglobila se z vso ljubeznijo v duševnost svojega soproga ter v nočeh prepisovala njegova dela in čitala njih korekture. Tako je veliki roman >Vojna in mirt lastnoročno sedemkrat prepisala. Gorkij opisuje svoje prvo srečanje s Sofjo Andrejevno: Bilo je na Krimu. Tam je ležal Tolstoj težko bolan in malo je bilo upanja, da okreva. Ena izmed sinah je pričakovala dete in ker se je nekje ponesrečila, so se bali zlih posledic. Drugod je bil zopet zet težko na srcu bolan. Eden sinov se ni zmenil za nič, koinponiral je venomer prazne kabaretne sonete in jih prednašal vsakemu došlecu. Vse te in še mnoge druge nezgode Mali Friderik jo je ubiral kar moči na« ravnost proti novi Bogumilovi domo« vini. Toda pogosto je vendarle moral kreniti v stran, da si v vaseh izprosi miloščine; časih je celo ukral, če mu niso nič dali. Jemal je perilo z vrvi in ga prodajal za kruh in meso. Ljudje so ga nezaupno gledali. Vabil je race iz ribnikov in katere so mu prišle na lu» čaj, jih je pobil s kamenjem. Moral se je skrivati in potovati tudi ponoči, da ubeži orožnikom. Potem je začelo snežiti in pritisnil Je moker mraz. Friderik je hodil vse delj; hodil je kakor žival, ki išče pri« mernega kraja, da tam pogine. Vedel je le eno: Bogumil, moj edini prija« telj! To besedo si je tisočkrat ponovil v mislih; bila mu je jed in pijača in ga je grela ponoči. Naposled je dospel. Konec je bilo ž njim. Roko je pri« tiskal na prša, da bi zadržal val krvi, ki ga je davil v grlu; obleka mu je visela v capah, obraz mu je bil brez barve, mrtvaško bled. Tako je prišel do hiše Bogumila, svo« jega edinega prijatelja. Zavlekel se je čez dvorišče v izbo. Bogumil je sedel z ženo za mizo. Di« šalo je po pečenju. Zredil se je bil in tudi postaral, videti je bil zelo zado« voljen. Počasi se je obrnil k došlecu; ko ga je spoznal, je hotel vstati, toda žena je planila kvišku, kakor bi jo bila ka« ča pičila. Bogumil je pobesil glavo ln se za« gledal v tla. Mali Friderik je bil iztegnil roke, zdaj jih je spustil. Rejeni mož za mizo je nekajkrat težko pogoltnil in rekel: — Orožniki so ti za petami! Jaz sem zdaj župan v vasi in ne moreš ostati pri meni. — Da, da, je rekla žena. Idi! Česa iščeš pri mojem možu, ti tat! Mali Friderik je srepo odprl oči. Stal je kakor omamljen, potlej pa se je obrnil in odšel skozi vrata. Leden veter mu je udaril naproti, odprl je usta, da bi zasopel. Toda dolgo zajezena kri je porabila tisti trenutek in bruhnila, v velikem curku se je ulila iz ust. Kolena so mu klecnila, s čelom je težko udaril ob podboj vrat. Hotel je še nekaj reči, nekaj zavpi« ti, nekaj zakričati, toda brez prestanka bruhajoča kri mu ni dala. — Ti robijaš, je hotel reči, ti robi« jaš? Pa ni rekel nič. Ležal je na pragu pred vrati svojega edinega prijatelja. Ko so prišli orož« niki, je bil že davno mrtev. Fr. Na stopnicah Saj se ni prav za prav nič zgodilo. Samo, glejte, tolikim ljudem je hudo. Nekateri še imajo kaj stalnega, na primer: sluga kljuke čisti, prah stepa z aktov, pometa, ženo ima in otroke — tako se že še kako živi. Pa še njemu ni dobro; ves kljukast in ves zaprašen je v dušo od svojega dela. Drugi pa sploh nič nimajo, kdo ve, kod spijo in ali kaj jedo. Tak človek ukrade kaj ali pa ponori in sitnjari na vratih, da bi čistil kljuke in otepal prah — kar tako, zastonj in bi si lahko rekel potem: še to-le moram, še to-le imam. Kosili so in pri kosilu je človek rahločuten. Naglo se mu zagnusi kaj in se razburi. Pa je potrkalo, nerodno so se odprla vrata in zagugalo se je med podboji. Raztrgan, umazan, ušiv sveženj, šop razmršenih las in črno poraščen obraz nad njim, roke so s sramom tiščale spredaj klobuk in so prosile. Vse je drgetalo in žgoč duh, morda po žganju, morda po bolnem drobovju, mu je prihajal iz ust. Gospod je odložil vilice in nož in je iztegnil roko. Sveženj pa se je še kar gugal med vrati in je drgetal. Gospoda je minila potrpežljivost, vstal je in ga z obema rokama sunil čez prag in ga je še enkrat sunil po stopnicah. Potem se je vrnil, si umil roke in kosil. Tedai je spodaj prišla mala gospodična Vanda. bela, svetla, čez pas pre-vezana — kakor z zlatim trakom darilce v svilnatem papirju za praznik, in kakor drobna otroška pesem so odmevali njeni koraki ob stenah hodnika. Čudeži so v takih drobnih dekletih: hodijo med ljudmi in so dobra kakor solnce. Časih pa so zaprta kam. po več skupaj, sklonjena nad knjige in nad klavir, in časih je tako žalostna tišina, da čuješ kako ti žile v senceh bijo, in čutiš kako z vsakim udarcem umiraš. In umro najprej oči in srce. životek pa še kar hodi" okrog in se veseli svojega mrtvega življenja. Gospodična Vanda se .ie vračala v Inštitut. Sklonila se je nad sveženj, ki je obležal na spodnji stopnici, in mu ie s čela obrisala kri. Človek pa — glej. v še tako umazanem svežnju je nekje spodaj, čisto na dnu človek: samo raz-grebi malo in^dobro poglej, na dnu ga boš našel — Človek je ujel njeno roko in jo je del na dlakave ustne. Potem se je pobral in se .ie odgugal. Saj se ni nič zgodilo prav za prav. A pripeti se tu pa tam, da se srečata dva človeka, in je eden iz življenja Izgnan. drugi pa je v življenje zaprt ln oba bosta umrla. ^eleznato Chino-vina povzroča izvrsten tek, pojačuje živce, popravlja kri ter 6e rekomalesrentom in slabokrvnim od zd ravniškib autoritpt zelo pri-poroča. Jxhot.„i cGu*. Čez 10.000 zdravniških priznanj. Dobi se po vseh lekarnah. 3225 in napake je morala žena skrbno prikrivati soprogu. Najtežje je skrivala časopis, ki je dan na dan sramotil Tolstega, in tega časopisa stalni sotrudnik je bil njegov sin. Bognedaj, da bi zvedel to živčno bolni Tolstoj ! Poleg vseh teh skrbi Je pazila na vsak migljaj, na vsako željo soproga; vse kar je rekel, si je notirala; ker vedno je Tolstoj Sofji Andrejevni prvi zaupal svoje misli, svoje ideje in jo vprašal za svet. Na brezštevilna pisma je sama takoj odgovarjala, sprejemala goste, ki so tr umoma prihajali v hišo, se zanimali za bolezen velikega moža ... »Tako je bilo vedno v hiši Tolstega.« pravi Gorkij. Z budnim očesom je pazila na vse in heroično je nosila vse duševne in telesne napore, ki jih je nalagala vez s soprogom. Vendar je bila vsa okolica, vse javno mnenje sovražno razpoloženo napram njej in težko je prenašala to sovražnost. Ker vedno in vedno so prijatelji Tolstega huj-skali proti njej ter ji poizkušali odtrgati moža, češ, naj ee da pisatelju možnost, da živi popolnoma po svojih idealih. Toda Sofja Andrejevna ni bila samo dobra soproga, ampak predvsem požrtvovalna, blaga, vse razumevajoča in odpuščajoča mati. Tu je ldjuč k pravični oceni vsega velikega duševnega trpljenja te plemenite žene. Tolstoj, ki ni imel nobenega smisla za praktično 6tran. se je v svojem duhovnem življenju bogoiskateljstva ter v svojem hrepenenju po večni Resnici in Dobroti, vedno bolj oddaljeval od sveta in prišel je končno do zaključka, da je vsaka posest krivična. Hotel je razdeliti svoja posestva med kmete, zahteval, da se odrečejo otroci in žena vsem zemskim dobrinam, sledeči samo Kristusovemu evangeliju, po katerem ni bogatašev in ni siromakov. Ali je mogla Sofja Andrejevna, mati trinajstih otrok, večina še nepreskrbljenih, na to idejno pot svojega soproga? Ali je mogla na mah razdreti rodbinsko življenje, oropati otroke domačega ognjišča, pustiti odtrgati jim očeta?... Po besedah ruskega književnika Kamenec-kega je pojmovala Sofia Andrejevna nalogo materinstva ne samo kot skra jno odgovorno, nego tudi kot sladko in poetično. Z nesebično ljubeznijo je negovala svoje malčke, vse enako, vsi napori materinstva so ji bili sveti. Z ljubeznijo in vestnostjo se je posvetila duševni naobrazbi svojih otrok in pozneje se je ž niimi preselila za časa šolskega 'pouka v Moskvo, kjer so nadaljevali 9Voje študije pod njenim nadzorstvom, medtem ko se je Tolstoj na Jasni Poljani sam popolnoma poglobil v svoje ideje in dela. Kakor vsaki materi. Je tudi njej lebdela bodočnost dece vedno pred očmi; hotela jo je pripraviti duševno in telesno čim najboljšo. Seveda je zato skrbno pazila na umno gospodarstvo posestva, si očuvala vse vire dohodkov, in često skrivaj, da Tolstoj 'hi vedel, nosila preostali denar hranit v banko. Poznala in razumela je vse vrline, pa tudi napake otrok in vedela, da bo treba enega ali drugega gmotno podpreti tudi, ko bodo že izlete!i iz domačega gnezda. To materialistično skrb ji je zameril Tolstoj, so ji zamerili njegovi prijatelji, pristaši in oboževatelji. Pa ne samo svojim otrokom, vsej svoji okolici je bila Sofja Andrejevna dobra, plemenita mati. Njen dom je bil pravo zavetišče siromakov in kmetov. V svoji hiši sta Tolstoj in njegova žena ustanovila šolo, kjpr sta skupno s svojimi odraslimi otroci poučevala otroke svojih podložnih kmetov, poučevala pa tudi odrasle kmete in večkrat se je zgodilo, da je vsa rodbina Tolstega delala na polju ramo ob rami s svojimi kmeti. pridelke so pa razdelili med vdove in sirote. Ko je bila okoli devetdesetega leta izbruhnila lakota v Rusiji, se je Sofja Andrejevna postavila na čelo dobrodelni akciji. Žrtvovala je čas. denar, vse lastne pridelke; za dom si je prihranila samo najnujnejše. Nakupovala je žito: na njene časopisne oglase so tovarnarji in trgovci trumoma pošiljali blago, iz katerega so pod njenim vodstvom krojili in šivali obleko za uboge. Tu vidimo, kako je delovala Sofja Andrejevna prav v velikem duhu svojega soproga; poleg svojih trinajsterih otrok je našla še čas, da ie lajšala gorje in bedo drugod, učila svoje podložnike, jih umstveno dvigala. Tolstima so umrli trije otroci. Vsako smrt sta globoko in težko občutila. Najtežje jima je bilo spremstvo za najmlajšim Vanječkom. Dolgo, dolgo sta žalovala za njim. Najtežji udarec je doživela Sofja Andrejevna. ko je njen soprog kot 82ietni starček zbežal od doma v sneg in mraz, da vsaj zadnje trenotke preživi v hrepenenju po Bogu. prost vseh zemeljskih dobrot. A na poslaji v Astapovu ga je dohitela smrt; onemogel se je zgrudil na slamnjačo. katero so mu v naglici pripravili prijatelji kot zadnje ležišče. Ti prijatelji niso dopustili, da mu življenska družica zatisne oči Tedaj vidimo Sofjo Andrejevno, čestitljivo starko, kako v hudi zimi stoji pred poslopjem, naslonjena ob okno. nepremično zroča skozi šipe v čakalnico, kjer umira ves njen Tolstoj. Vsak utrip njegovega 6rca ji je bil znan, nobena misel, nobena želja ji ni ostala prikrita, saj ji je nekoč zapisal v pismu: »Edino s teboj mislim glasno.« Sele ko je bilo vse končano. je smela stopiti k mrtvemu tru;,;u KLJUČ Najboljše, naftrajne£e, zato u Sostršlri in kaseljski hribi Mak) obsikovani koti ljubljanske okoHce Po daljni dobi, ko je utihnil rog poštnega voza, je zvezda v Ljubljani povezanih deželnih cest spet oživela in se postavila čvrsto ob boke svoji dosedanji konkurentinji, železnici. Pa* jek avtobusa je razpredel po njej z le« tošnjo pomladjo prav gosto mrežo svojega prometa. Na štirih razkrižjih cest, na Ajdovščini, v Zvezdi, Pred mostom in v Kurji vasi, so zrastle po« staje, polne nervoznega potniškega življenja. Matevž, hudomušni nasled« nik Andreja Smoleta, ponuja že par mesecev svojim gostom mesto častne« ga komandirja, njegove starodavne Itacije. po lepi senčni poti. Ko si obšel tri stra« ni strmega pobočja, tedaj šele stopiš od južne strani na sleme, oziroma na njegov skrajni nos z razvalinami. Na prvi pogled zagledaš tu nedavno opu« ščeno enonadstropno hišo, ki je bila zidana komaj v preteklem stoletju. To }ie vila, ki je vanjo prihajal na oddih ^aš politik in veliki kmetijski strokov« njak pokojni Fr. Povše. Ob natačnej« šem ogledovanju pa se boš prepričal, da imaš poleg tega še opravka z zi» dovjem iz dveh starejših dob, in raz« umel, zakaj se ta točka imenuje Stari grad. Zidanje srednje starosti nam je ohranjeno le v tleh prostrane štirivo« Zgoraj: razvaline gradu, V sredi: pogled na oba gradova. Spodaj: prizidek iz novejšega časa ■■■^■■■■Mf M Piitlii m 1P ll i® | Pred kratkim upeljanl avtobusni čr« ti po Zaloški cesti do Vevč, oziro« ma mimo domovine ljubljanskih peric do Sostrega, sta nam približali tudi del ljubljanske okolice, ki je bil izmed vseh najbolj od rok. Odprli sta nam hribovsko pokrajino Sostrškega Za> savja, zahodni del domovine jančar« skih črešenj. Da, ta trikot, ki leži med Zalogom, vzvišenim oreljskim Molni* kom in skrito gorsko župnijo v Javor« ju, je bil za Ljubljano tako malo pri« vlačen, da ga je mogel naš dični Bad« jura kratkomalo preskočiti. In vendar ni ta predel v nobenem oziru manj za« nimiv od drugih prelestne ljubljanske okolice. Po dolgih dolinah Besnice — 10 mostov in 10 mlinov — in sostrške Reke, kakor okoli malih vasi na višje ležečih zaravneh, povsod se ti nudijo pogledi na lepoto prirode in pridnost tod živečega ljudstva. Nad vse užitke vzvišena pa je hoja vrh gorskega sle* mena mimo dolge vrste posamezno 6toječih kmetij. Videl boš njive v ve« tru se zibajočega lanu; prišel boš do teričnih jam, ki so ostale do danes v nikdar pretrgani funkciji; iz hiš ti bo donelo živahno šklopotanje statev iz* pod pridnih rok domačega tkalca; na fotu pa boš srečal plahe črede ovac. n ljudstvo! — Stopi n. pr. do Mlakar« jevega gospodarja. Opazil boš pri njem kupe doma vezanih, temeljito preštudiranih knjig. Prav majhen je odstotek Ljubljančanov, ki bi poznali v ljubljanskem muzeju na ogled po« 6tavljene predmete tako dobro, kakor on. Mnogokaj ti more torej v teh kra« jih pričarati bujne predstave o minu« lih časih. Preko te pokrajine je pred več ko 240 leti jezdaril slavni gospod Valvasor z Bogenšperka, kadar je bil namenjen v Ljubljano. Ovčjerejo bi bilo potrebno priklicati pač k zviša« nemu življenju, saj je od Javorja do višnjanske Police razprostrto zemlji« Sče, ki se ga da umno izkoristiti edino na ta način. Najvišje točke Sostrškega Zasavja se dvigajo le za nekoliko više, kakor leži n. pr. Ljubljančanom obče znano Toško čelo nad Podutikom. Na Ilov kah (460 m, gostilna pri Pečarju), kjer se prevali preko slemena cesta Ljub« ljana«Litija, se prične severna polovi« ca razgledne slemenske ture. Na teh 6 km pota drži res eno samo ozko sle« me sila strmih bokov od poljske, ka« kor besniške strani. Ta del je iz Ljub« ljane dobro viden. Tri velike rjave li« se sredi zelenega pobočja, kdo jih v Ljubljani ne pozna! Daleč so 8 km od mesta tam na vzhodnem gorskem obo« du ravnega Ljubljanskega polja, in vendar jih vidimo vselej s prostimi očmi. To so trije zaloški kamenolomi za cestnim in železniškim mostom čez Ljubljanico pri Zalogu. Pod kamnolo« mi ležita nad levim bregom Ljubljani« ce veliki vasi Spodnje Kaši je in Zalog. y mnogih njunih velikih, starih hišah so še ohranjeni spomini na dobo, ko »ta bila pristan znatnega vodnega pro« pieta. Danes imata v svoji sredi veli« ko ranžirno železniško postajo, ki v mnogem razbremenjuje ljubljanski glavni kolodvor. Dobre gostilnice obeh vasi so zvabile semkaj z vlakom že marsikaterega oddiha željnega izletni« ka. Vendar prav redki izmed njih se potrudijo, da pogledajo tudi na sleme Kašeliskih hribov. (Velik del teh po« nestnikov so tudi ribiči, ki za hribe ni« majo smisla.) Vsak se ustraši strmin, ki jih vidi pred seboj, ker ne ve, da jih je mogoče prav udobno obiti. Na skrajnem koncu Kašeljskih hrU bov, kjer se pritiskajo k znožju Ljub« Ijanica, cesta in železnica, stojita na izvrstno izbranih višinskih legah raz* valini dveh gradov. Priložena slika nam ju kaže od vhoda v dolino Bes« niče. Bližnji Stari grad (345 m nad morjem) je vzvišen komaj za toliko, kot naš grad nad Ljubljano. Z gladke ceste prekoračiš nasnroti gostilne »Pri Peclju« progi železnice in že se dvigaš glate planote (20 X 28 m); le mestoma mu je še mogoče razkriti 120 cm de« beli zid. Oblike njegovega vrhnjega dela pa nam je rešila neizčrpna Val« vasorjeva »Knjiga gradov«. Grad je bil v 17. stoletju že zapuščen, ker so si bili njegovi prebivalci sezidali v bliž* njem Dolu na oni strani Save udob« nejše, času primernejše bivališče. Mno« go več ostankov je videti od zidanja iz najstarejše dobe. To je 12 m visoka, izredno močno zidana stena na vzhod« ni, besniški stranici gradu. Ta stena je vzbujala že pozornost Valvasorje« vo, nanjo se je bilo treba, kakor stare« mu sostrškemu gradu, tako tudi naj* novejši Povšetovi vili samo prisloniti s prizidki. (Glej sliko desno spodaj). Na strani edinega dostopa je bil grad zavarovan po umetnem jarku, ki je danes zasut le na širino kolovoza. Pra« vo ime Sostro je dobil grad po svoji znameniti legi nad največjim sotočjem naših rek, namreč Besnice, Ljubljani* ce, Save in Kamniške Bistrice. Nemško ime Osterberg pa bi se dalo menda najlepše razlagati po njegovi legi v primeri z ljubljanskim gradom. Grad Sostro je bjl pač temu najbližji gorski sosed, obenem straža na vzhodni meji področja ljubljanskega mestnega sod« nika. Lepi dohodki so mu morali do« tekati od pobiranja vodne mitnine. Kaj pa pravi o njem pisana zgodo« vina? Valvasor nam trdi na podlagi Schonlebnovih del, da ga je sezidala okoli 1. 1015. veja mogočnih Scharfen« bergov — Ostrovrharjev, ki so imeli svoje središče in trg v danes zakot* nem Svibnem pri Radečah. Ali te tr« ditve niso zanesljive in se jih bo dalo težko kdaj izpričati z listinami tistih dob. Nepobitni podatki o gradu so ohranjeni iz srede 13. stoletja. Ko je dne 4. januarja 1256 umrl največji ko« roški vojvoda Bernard, njegov mlajši sin Filip starejšega vojvode Ulrika III. ni hotel priznati za glavnega dediča. Po štirih mesecih pregovarjanja sta se brata glede dedščine končno pogodila z listino, pisano v Sevnici dne 4. apri« la 1256. Ulrik je odstopil Filipu poleg dveh gradov na Koroškem tudi grad Kravjek pri Stični in naš »Oster* berch«. Od zadnje gospoščine si voj« voda pridržuje samo 20 služnih kmetij z ribarstvom in loviščem vred. V 16. stoletju so gospodarji Sostrega grofi Gallenbergi. Ko je 1562 padel v boju s Turki pred Bihačem zadnji moški te rodovine, je podedoval grad zet baron Rasp. L. 1688. ga je odkupila mecen« ska rodbina Erbergov in ga držala v rokah, dokler ni prišel v posest Pov* šetovo, oz. njegovih dedičev. Dober kilometer dalje proti jugu če« pijo sredi bukovja na strmem, stožča« stem vrhu razvaline Novega gradu 445 m nad morjem). Njegova roman« tična lega je na sliki prav dobro izra« žena. Da ga ne zakriva spredaj stoje« či Kozjakov hrib s svojimi kamenolo* mi, bi stal prav nad Zalogom, dosto« pen pa je le od Kozjakovega hriba, či« gar odrastek je: na vzhodu ga v lo« ku obteka globoka Besnica. Njegova zgradba je dokaj manjšega obsega (7 X 14 m). Ohranjene pa so mu še stene krog in krog tja v drugo nad« stropje, mestoma celo omet. V njego« vo močno obokano klet se radi zate* kajo cigani. Ker ga Valvasor ne pozna, smemo sklepati, da je bil sezidan šele v 18. stoletju. Opremljen pa je bil prav po vzorcu gradov iz srednjega veka i jarkom, pridvižnim mostom in opazovalnim stolpom. Iz žive skale iz* sekani jarek na strmem zveznem grebe* nu se na stranski sliki vidi prav jasno. Obljuden ni več, odkar se je zgradila na Starem gradu Povšetova vila in so mu pred dobrimi tridesetimi leti od« vzeli škriljnato streho in okvire iz oken. Ako hočei po istem potu spet v Zalog nazaj, prideš od Novega gradu v dobri uri hoda po slemenu Kašelj« skih hribov do gostilne pri Pečarju in od tu po cesti navzdol do avtobusa, če ne že v Zadvoru pa vsaj v industrij« skih Vevčah, ali, kakor pravijo doma« čini? v Vevčem. J. R. Kadar majski vetrovi božajo blejske valove.. Draga! Se danes ne morem preboleti, da si me ostavila na cedilu. Brzovlak je divje sopel v mlado, zlato jutro in se poganjal proti Gorenjski. Takega dneva ne doživiš vsak dan. Vrhovi kamniških planin na desni so se bleščali v srebrnih nijansah kop-nečega snegu, na levi skromna pobočia s kričeče svežim zelenjem. Zraven stezice, poti. vasice, vodice, grmičevje in drevesa v cvetju in brstenju. O, kako glasna je bila ta pesem majskega presnavljanja, zaodeta v simfonično glasbo omledno dobrikajočega se solnca na visokem nebesnem svodu. Vlak se vzpenja na Radovljico, še par sunkov, prijazne Lesce me sprejemajo v svoje avtobuse. Drvimo jadrno po klancu k Savi. Motor robni v reber, na klancu se vzravnamo. Pred očmi se blešče prve lise blejskega jezera. Sedaj pa hajd, da si ogledaš življenje ob jezeru, hotele in ssezono«. Svarila si me pred Bledom, češ da je še prazen in da spi zimsko spanje. A ni res! Na Bledu je že napol sezona. Povsod vidiš že tujce in posebno mnogo je gostov z Bavarske, hoteli odpirajo 6voje duri na stežaj. V Parkhotelu, izpred katerega je božanski pogled na očaka Triglavva, imajo že fiad 50 tujcev. Hotelu prizidujejo novo >halo«, pri kavarni gradijo veliko teraso ob jezeru — zopet se bo to najintimnejše in najsimpatičnejše blejsko gostišče povečalo in spopolnilo. Tudi povsod drugod prenavljajo in izpopolnjujejo — a mimo zidarjev, mizarjev, tapetnikov že hodijo vedno številnejši gostje v hotele in restavracije. Bil sem okrog Jezera. Zal je cesta deloma silno zanemarjena, a to ti ne more vzeti veselja in občudovanja. Lahko Ti je žal Tvoje zanikrnosti. Da si z menoj videla Bled v tem majskem jutru, v pomladnem solncu, v zelenju mladih kostanjev. In ja- blana in češnje in vzcvetele neveste med bohotnimi lesovi! 2e kar ta skrivnostni kotiček v Zaki. pa pod strmim skalovjem gradu. Ne nekajkrati, neštetokrat me je prešinila koprneča misel po Tebi. Pravijo, da ljubav ne potrebuje estetike. Kaj še! Ali se še spominjaš, kako sva se šetaia ob tisti stezici kraljice Marije in kako je tisočletni čar blejskega otoka segel v Tvoje oči in mi obetal večno srečo ...? Zakaj si me. draga, ostavila samega? Ne, Bled ne spi. vstal je že v vsej svoji bohoti. Vse je zeleno, vse je v cvetju in okolna narava je le|«a. kakor v nobenem drugem času, ako izvzameš sorodni vzdih jeseni. Čudim se, da naši ljudje, da Ljubljana, ki se ponaša s tolikimi gurmani življenjskega razkošja, ni ž* davno spoznala tajnih čarov Bleda v pomladi. Ni mi manjkalo, porednica, družbe. Našel sem polno prijateljev. Spraševali so me, ali sem se neki s Tabo spri. Na popoldanskem koncertu v kavarni Kazino sem se Ti pošteno maščeval. Zavrtel sem se po voščenem podu ob zvokih divnega jazza. Ti, v nedeljo moraš z mano, da čuješ te svirače. Vzeti so bili iz razkošnega hotela v Miinchenu, a saksofonist drobi melodije, kakor goslač na violini. Igrajo najsodobnejše popeve, šlaser-je od jutri! Na enem mestu me je ta pro-kleti saksofonist uprav v srce rezal in mi s svojo obupno melanholijo grenil trenutno upornost do Tebe ... V soboto Te pričakujem zanesljivo. Na mojem klavirju boš našla popev »Kadar majski vetrovi božajo blejske valoveč. Poslušal sem ga s srcem, z vsem bitjem. V nedeljo greva sigurno na Bled! Kako težko je slovo z Bleda v maju! A praznično Ti je vseeno pri srcu. Na Lescah stopiš v brzec in že divjaš proti Kranju, proti Ljubljani. Parkhotel na Bledu Kako je prišel k nam krompir Še celo svoj regiment krompirjevcev smo imeli, pa vendar nikdo ne more verjeti, da pred 150 leti v Sloveniji še skoraj nismo poznali krompirja, ki danes brez njega biti ne moremo. Težko se je udomačil pri nas in kmetje so se ga branili, kdikotr so mogli. Sicer pa tudi v drugih deželah ni bilo drugače, saj so se temu koristnemu pridelku upirali čez 200 let. dokler se ni popolnoma udomačil in razširil. Cesarica Marija Terezija in cesar Jožef II. imata največ zaslug, da so ga začeli pridelovati tudi v naših krajih. Že na prvi seji 1. i 767. ustanovljene Kmetijske družbe je vlada naročila izdelati pouk. kako je treba saditi »zemeljska jabolka« ali »podzemeljski kostanj •<, kakor so tedaj imenovali krompir. Še več! Cesarica je celo obljubila dva cekina nagrade vsakomur, kdor bi v štirih letih, t. j. do 1. 1771. zasadil kak prostorček s krompirjem, če tudi Ie toliko sveta, kolikor ga more en delavec prekopat v enem dnevu. Še celo dvojno nagrado je lahko dobil, kdor je zasadil krompir, ker je cesarica leto dni prej razglaslila: »Kdor obdela kak pust ali zboljša kak malo rodoviten kraj. bo prost 12 let vsakega davka.« Kljub nagradam se Slovenci niso hoteli oprijeti krompirja, da je cesar Jožef II. moral pozvati mestno in deželno gosposko, naj priporoča sajenje krompirja. Cesar Jožef je tudi obetal po 2 cekina nagrade, a že samo za 2 leti. Preverjen v uspeh svojega oklica, pravi cesar, da čez 2 leti teh daril siploh ne bo več treba, ker bo med tem že vsak kmet sam spoznal krompirjevo korist in ga sadil, češ. da j3 krompir vendar najboljši nadomestek za žito ob slabi letini. Po Nemškem — pravi oklic — ga sade že splošno in tudi na Češkem ima že več stotisoč ljudi velike koristi od njega, bodisi da pitajo ž njimi govedo ali perutnino, bodisi da delajo iz njega žganje, škrob in puder, da ga mešajo med kruh in ga rabijo pri raznih kuhali in pekah. Iz teh oklicev se vidi, da se našim prednikom ni mogel krompir prikupiti več desetletij, zlasti so se ga pa branili Ljubljančani. Ljubljanski magistrat je na cesarjev oklic kar naravnost odsvetoval sajenje krompirja, češ, da ni upati, da bi ga kdo nasadil, ker v okolici Ljubljane pridelujejo le žito in tudi zemija ni zanj ter zato kmetu v s:.k sadež vrže veliko več. Vendar je pa krompir preveril tudi naitrše butice o svojih koristih, da je bil v francoskih časih pri nas že splošno znan sadež. Najvnetejši zagovornik krompirja je bil pa naš pisatelj, dobri pater Marko Pohlin, ki je 1. 17S9. na Dunaju izdal svojo koristno knjigo »Kmetam za potrebo inu pomoč«, za naše razmere prekrojen prevod Beckerjeve knjige iz nemščine. Pater Marko in pater Mar-celin. kakor je bilo pri frančiškanih ime Valentinu Vodniku, torej nista pisala samih pesmic in povesti, temveč sta s svojimi literarnim udejstvovanjem storila svojim sodobnikom tudi kaj boli koristnega, saj sta vendar napisala pouk babicam, kuharske bukve in pa »ukapolne vesele inu žalostne pergod-be . . . za m''ade inu stare ludy*. Skrbni oče Marko imenuje krompir »krc-ži-če« in ga priporoča tako-le: "Krožiči jen turška rejpa, lepa vela (bela) ien erdeča, oboje se berš restepa v želodcu. Jej njo. če nis' trepa (trapa)! zvini jen ludem ta lepa repa zdrava je jen všeča. Krožiči. lili toku tudi turška repa (Helianthus tuberos., Edbirn, Grund-birn. ki io sedaj sade noredkoma še na Dolenjskem in ji pravijo papeževa repa) so en cel (prav) posebne sad te zemle, za katirega volo be mi imeli Boga inu tega hollendarskega baika-dorja Franceta Draketa. katir je nar-poprej v leitu 1586. iz unega kraja svejta na naše kraje čez morie perpe-lal .hvaliti Krožiči se puste suhi iz soljo poštupani jesti, se pusie med kislu zele. korenje, repo, grah, opresnu zele' ohrovt inu škorci med uso za kuno mei-šati; ti manjši se znajo v župo dijati, koker knedelni, iz njeh se zna sok narediti. krofi inu kruh peči. Modre inu šparovne gospodi ne per veliki domačiji vedo ludi iz krožičov Klobuke zadnje pomladanske novosti v najrazličnej-ših modnih barvah in oblikah ter razne športne klobuke in slamnike nudi bogato založena specijalna tr-—: govina klobukov :— JOS. POK naši. M. BOG A"T A J Ljubljana, Stari trg štev. 14 Sprejemajo se popravila. Cene zmerne! Solidna postrežba! kerfkyo (štirko) narejati kolk&r nje čel lejtu per domu potrebujejo.« Koker je dobru de človek per useh rečeh pamet nuea tok more tudi per temu toku nuciiem.it sadu previdn biti. Ako namreč grompori per mokrotnl lejteni (letini) premokru zraseio ali scer v enemu mokremu gruntu se zore, tok se nasmejo tolkukrat koker scer, ampak usak teden ki 2 krat jesti, scer utegnejo škoduvaU Ker nimamo dosti prostora, moramo izpustiti tudi žalostno istorijo, kako je v »brandenburgarskj pokravni« popadla vse ljudi huda griža, ker so jedli preveč nezdravega krompirja, bolj zanimivo .ie pa navodilo, kako se krompir izboljša. Nekega leta, pripoveduje oče Marko, so ljudje opazili, da se ta novi sad zvrže in je vedno slabši in bolj nezdrav. »Zastopni« gospodarji so našli »2 mikelna (dvoje sredstev), kako se krompir poboljša. Prvi način je ta, da se krompir seje. Dober, svež in zdrav krompir se na vrtu vsadi in pusti do jeseni, da seme dozori. »Tedaj se te zrela jabuka (seme) pobero te se skus en precejavnek v eno kad polno vode spušajo- in.u sejme pade na dnu.« Potem se seme posuši med pivnikom in shrani na zračnem prostoru čez zimo. Spomladi se seme zelo redko vseje, okopuje in na-greba, jeseni se pa drobni krompirčki zakopljejo v globoke jame, da ne poganjajo, prihodnjo pomlad se pa sade, »lli da eno cel novo dobro sorto teh krožičov.« Kot drugo sredstvo za poboljšanje krompirja pa Pohlin, svetuje, naj se sadi nerazrezan krompir. »Aku kedu tu toku ene lejta zapored triba, tok bode tudi celo sorto na žmahu inu dobičku pobuišil.« Tudi kuharic ni pozabil bosonogi redovnik in jih uči tako-le: »Per kuhi nesme voda krožičkov po-polnema čezpokriti inu, če hitrejši per enemu močnemu ognu zavro t>el (bolj) gerlu duše (diše).« Za krompir vnetemu pridigarju se trdovratni kmetje niso moglj ustavljati in novi sadež se je kmalu udomačil. Ljudstvo je spoznalo njegovo vrednost in kmalu mu je gorenjski šolmašter zložil naslednjo himno: Pesem od podzemeljskih jabolk En nov gostač je peršu v Krajn, Časti jen hvale vreden, Pred nekaj lejtmi tukaj zajn Nej vejdu skor nobeden; Vikši so ga perporočvali, Deb ga s častjo gor uzell En dober mož je. smo spoznali, De smo ga vsi veseli. Oospud Krumpir je ta gostač Dosti dobriga je sturu Tu spriča gospud. kmet, bera£ Lakote je pornuru. On dosti jezar ludem Cev a, trebuh razširu Tud dosti kašt jen skrinj per tem Je s žitam namiru. On je po cel deželi zdej Na jerperge nastavljen, Zuper sovražnika vselej, Je on na boj napravlen. Ce je žitu in mesu dragu, Lakoto proč odžene. AI ku bi kdu izreč mogu Na kulk viž da življenje. En pošten mož je ta gostač, Gospod na mizo hodi, Ja ona ga naprav drgač Ca bolj žlahtno obtodi; To ravnu je zajn ena čast, k mu po pravici sliši. On zadubi skuz tu oblast Perstopit k vsaki hiši. Gradnik ga rad u solati jej, Al' sparjenga v kožici, Nekteri tudii to povej De dober je v potici. On bo večkrat mešan v testu Tudi per ognu palen, dobro diši. jen bo zatu Od pametnih pohvalen. Kmet ga prav žlahtnu ne naprav rad iz njega žganjce kuha. Med zele jen repo ga stav, in stem perš-para kruha. V oblic je dober, prav berafi, Tud lakot peč odpele, Ce ga nej moč napravt dergač, Ker nej moke, zabele. Ne deb na dosti vjj sam«, bil za špižo človeku. On je tudi raztrganemu dav gvant, je ga obleku. Dosti pridelku kmet proda, Ktere krumpir peršpara, In za žlahtne gvante da, ker prej nej mu denar*. Ženske z njega StiTko sture Inu nih gvante kerpčajo, I>e jem na glav terdu stojo Kader prijatlje imajo. Prepisati mogoče nej, Dobrot tega gostača, Kdur ga ne hval, ta vrejden nej De se u Krajni obrača. - Socijalna politika Nov pravilnik o bratovskih skladnicah Kakor poročalo te Beograda Je v ministrstvu za šume ta rudnike izdelan nov pravilnik o bratovskih skladnicah. Točna vsebina novega pravilnika še ni znana. Pravi se, da ima pravilnik predvsem odredbe, s katerimi nai bi se saniralo finančno stani« bratovskih skladmic. Kakšne so te mere, nd še jasno. Zato tudi ni znano, ▼ koliko bodo rudarji sami k teti sanaciji v eni ali drugi obliki prispevali, v koliko pa rudniška podjetja. Delavsike zbornice osnutka pravilnika niso dobile na vpogled in tudi n! gotovo, če ga dobe. To bi ne bilo v red-u. Predvsem zaradi tega ne, ker je zakon o delavskih itoornicah še v popolni veljavi in so po teh zakonitih določilih delavsike zbornice dolžne, da dajejo svoja mišljenja k zakonskim osnutkom socijalno-političnega in d el avsko-varstv enega značaja. Zato p o stoji tudi dolžnost na drugi strani, da take osnutke pristojnim zbornicam v mišljenje tudi predlagajo. To pa je potrebno tudi iz stvarnih razlogov in ne v zaduši vrsti tudi fe političnih motivov. 2 al i bog naša ministrstva še ne razpolagalo z dobrimi strokovnjaki, ki bi nudili garancijo, da bodo osnutki zakonov t e hn ično -imridlčiK) popolni in materijelno pravno dobri. Manjka jim teoretične in praktične popolnosti. Zlasti v konkretnem slučaju Je dvakrat potrebno, da v tako važnih vprašanjih sodeluje širša strokovna javnost. Osnuitek pravilnika j« brez dvoma izdela! inženjer ministrstva rud gotovo pa ne oseba, ki bi bila v socijalno-politični zakonodajni tehnologi i i ln terminologiji doma. Zato je dana velika nevarnost, da bo nravi Me oredvsem iuridično neno-pota, nejasen, si v raznih določbah nasprotujoč. Zlasti socijalno-zavarovalni zakoni morailo biti jasni, precizni, v vseh točkah nedvoumni. In čas je, da tudi v tem pogledu krenemo na boljša pota. Dalje pa bi bilo nerazumljivo, zakaj bi ravno delavski zakoni, lei imajo mnogokrat dalekose-žne posledice na gospodarsko ln sociialno živ-frenje, ne bili vredni, da o njih razpravlja širša javnost po svojih strokovnjakih. Za v$a mogoča strokovna vprašanja imamo pri ministrstvih posebne odbore, sestoječe is strokovnjakov prakse ali teorije. Tako v ministrstvu prosvete posluje prosvetni sa-vet, za železnice tarifni odbor itd. Mnemtia smo, da Je delavstvo po svoji gospodarski in tudi politični važnosti vredno, da o njegovih zakonih razpravlja poseben socijalno-političen odbor pri ministrstvu za socijatno politiko. S tem bi se postavila tudi formalna enakopravnost stanov, delavstvo bi izgubilo vtis, da se njegovim vprašanjem posveča manj pažnje, kakor vprašanjem gospodarskih krogoV. Poleg tega pa je v polnem obsegu respektirati poslanstvo delavskih zibornic. V novem pravilniku Je zlasti potrebno, da se v polni meri uveljavi načelo paritetnega zastopstva, ako je neizvedljivo dve-tretjinsko zastopstvo delavstva. Bratovsko skladnice ne smejo ostati nedotakljive domene rudniških podlietij. Rudarsko delavstvo prispeva v bratovske skladnice ravno toliko kakor podjetja. Ako so enake dolžnosti, morajo biti enake tudi pravice. Raz-žaljivo omalovaževanje delavstva Je, ako bi bil predsednik bratovskih skladnic vedno le zastopnik podjetja. Osnutek pravilnika predvideva odpravo pokrajinskega pokojninskega sklada. Kot surogat predvideva osnutek prenos dolžnosti izplačevanja draginjskih doklad na bratovske skladnice samo z letnim naknadnim rEziporedovamjem prispevkov na rudniška podjetja, če bo strogo izvedeno načelo paritetnega zastopstva in bo izključeno vsako majoriziranje, bi s to rešitvijo še nekako mogli soglašati. Toda s tem le oa rešeno samo vprašanje draginjskih doklad rudarjem. Pokrajinski sklad, ki naj se ukine, je pa kril tudi draginjske doklade rentnikov Pokojninskega zavoda, okrožnega urada in rentnikov-železničarjev. Z ukinitvijo sklada bi omenjen* institucije izgubile sredstva, s kateri-ni so krile draginjske doklade, ki so imele značaj vsaj delne valorizacije rent in pokojnin. Socijalna beda prizadetih bi bila z ukinitviflo draginjskih doklad strašna. Zato se mora tudi to vprašanje urediti. Vodstvo pokojninskega sklada mora ministrstvo na to dejstvo opozoriti. Izključeno ie. da bi prizadete institucije dratrinis>ke doklade Driznale iz lastnih tekočih dohodkov, ki ne zadoščajo niti za kritje rednih tekočih potreb. Zato mora tudi mtafstrsfrvo za »o- cifjalro politiko paziti na posledice tikS-nitve Pokrajinskega pokojninskega sklada. Križanka »Srnjakova glava" Pomoč delavcem Članom Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Praktična navodila o pravicah in dolžnostih zavarovanega članstva. Cena 4 Din. Tako je naslov kmfižici, ld Jo Je izdal Okrožni urad za zavarovanje delavcev v LJubljani spisal pa znani strokovnjak dr. J. Bohinjec. Knjižica ima namen nuditi za. varovanemu članstvu splošna praktična navodila, kako mu je postopati v slučaju obolenja in obratne nezgode. Knjižica ni suho. parno ponavljanje zakonitih določb, temveč vsebuje poljudna, vsem razumljiva praktična navodila o pravicah in dolžnostih zavarovanega članstva. Taka navodila so bila zelo potrebna, ker se od članstva ne more zahtevati točnega razumevanja zakona o zavarovanju delavcev. Poljudna razlaga zakonitih predpisov bo širila v članstvu razumevanje za sociialno zavarovanje in ga bo seznanjala z velikimi dobrotami t« institucije.. Brošura Je namenjena zlasti tudi delodajalcem, da se bodo seznanili s pravicami ln dolžnostmi svojih delavcev v pogledu socijalnega zavarovanja, ter občinam, ki morajo izdajati razna potrdila v smislu zakona o zavarovanju delavcev. Tudi vsak obratni zaupnik in funkcijonar strokovnih organizacij mora biti z vsebino te knjige točno seznanjen, da bo mogel dajati potrebna pojasnila vsem interesentom. Knjižica obsega 96 strani" ln ima priključen pregled prispevkov, ki se nredpisuleio delodajalcem, in navaja zneske, ki jih sme delodajalec odtegovati od delavčevega zaslužka v namene zavarovanja. Knjižici so pridejane razne tabele o prispevkih, dajatvah in rentah. Cena je fzvanredno nizka, ker stane knjižica samo 4 Din. Dobiva se pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, pri njegovih ekspoziturah, naroča se tudi pri Tiskovni zadrugi, Prešernova ulica 54. Besede pomenijo: Vodor&vno: 2. kratica pri podpisih; 3. os. eaimek; 6. darilo; 7. veznik; 10. medmet; 12. predlog; 13. del obraza; 15. franc. spol-nik; 16. ptič; 17. veznik; 18. če solnce zaide; 21. plosk, mera; 22. hrv. kaz. zaimek; 23. žuželka; 25. plosk, mera; 26. otok v Egejskem morju; 28. mesec; 31. žensko ime; 83. »toda< v nemščini; 35. predlog; 37. pod Avstrijo zelo čislana osebnost; 38. žensko ime; 39. pom. glagol; 40. določitev vrednosti; 44. del voza; 45. del posestva; 47. egipt. božanstvo; 49. je na glavi; 52. riba; 53. zver, brv.; 55. vzročni veznik; 57. pregovor; 58. egipt. božanstvo; 59. označuje simetričnost; 60. glasb, instrument; 61. os. zaimek; 626. ptica; 63. zver; 64. 4/9 mesta, kjer se je vršila pred nedavnim velika olim-pijada; 66. vrsta pesnitve; 67. sram; 69. kaz. zaimek; 62. ptica; 63. zver; 64. 4/9 mesta, jico; 72. se javlja v hudi vročini; 73. začetek upora; 74. del leta; 75. predlog; 77. os. zaimek; 79. grška črka; 80. it. Marija; 82. fitevnik. Navpično: 1. benzolov derivat; 2. otok v Sredozemskem morju; S. zobna krema; 4. obična beseda med »Malimi oglasi« pod rubriko >Sobe<; 5. pl. mera; 8. gora na Notranjskem; 9. je v Zedinjenih državah; 11. ■o je deležni veliki možje; 13. predlog; 14. pomožni glagol; 19. zločin; 20. del cerkve; 23. del voza; 24. bog ljubezni; 27. turški sultan; 29. karta; 30. trdilna clenica; 31. važen dogodek v svet. zgod.; 32. mesto na Arabskem; 34. mesto v Zedinjenih državah; 36. del obleke; 37. os. zaimek; 38. del obraza; 40. os. zaimek; 41. pripadnik živalskega razreda bičarjev; 42. otoček v Kurdskem otočju; 43. pl. mera; 46. os. zaimek; 48. pogojni veznik; 49. zver; 50. kljuka; 51. erup-tivna kamenina; 52. povratni zaimek; 54. naselbina; 56. veznik; 57. otok v Jadranskem morju: 58. uradna oseba; 63. ima okostnjak: 65. kaz. zaimek: 67. kem. kratica; 68. kaz. zaimek; 71. pesnitev; 72. del glave; 73. predlog; 75. z njim je napolnjen zrak po hudi uri; 76. kaz. zaimek; 78. mesto v Arabiji; 79. kein. kratica; 81. predlog. Rešitev križanke »Tulpa« Vodoravno: 1. Eos; 2. os: 4. slov.; 7. As; 9. iz; 10. rov; U. Matin: 13. reka; 14. ena; s 15. Ivo; 17. ko; 18. as: 19. iv; 21. ali; 24. ja; 25. Ikar; 27- Trst; 30. kos: 33. kes; 35. otok; 37. Ares: 39. apis; 41. a ve. Navpično: 1. Efez: 2. šef; 4. sraka; 5. Lota; 6. ovi; 8. Sicilija; 9. Ida; 11. monolit; 12. naval; 13. reka: 16. os: 20. va; 22. ikre; 23. krt: 26. Safi; 29. rk: 31. oko: 32. Seta; 34. Sora; 36 kepa; 38. siva; 40. as. Kmetijski vestnib Fižol Gotovo spada fižol med rastline, ki se v naših krajih poleg raznega žita in krompirja največ prideluje. Naš fižol je znan kot prvovrsten in najokusnej* ši v trgovini, zato ga tudi lahko pro* damo. Pri nas v Sloveniji ga prideluje« mo na površini okoli 3200 ha. Letni pridelek znaša nad 300 vagonov, od Katerih se izvozi okoli 200 vagonov v vrednosti nad 12,000.000 Din, ostalo pa porabimo doma. Kultura fižola se pri nas vsekakor izplača, ker mu ugaja ne samo zemlja, ampak tudi podnebje. Najbolj mu ugaja srednjetežka ilovna* ta zemlja; uspeva pa tudi v drugih zemljah, samo. da so dovolj gnojene. Fižol je proti mrazu zelo občutljiv, zato ga sadimo šele v prvi polovici ma* ja, zlasti visokega ni saditi prej. Največ pridelujemo pri nas nizkega fižola. Sadimo ga kot vmesni sadež med krompir in koruzo v vrstah ali ob razorih, včasih ga gojimo tudi samega na večjih njivah. V manjši meri sadi« mo visoki fižol, koljevec ali preklar. ki zrase po več metrov visoko in se ovija na kolih. Ta fižol je mnogo okusnejši kakor nizki, a slednji je zgodnejši. Fižolu ugaja dobro obdelana zemlja kakor za okopavine. Kot stročnica po* trebuje pred vsem fosforove kisline in mnogo kalija, v prvem času tudi duši* ka. Od umetnih gnojil mu najbolj uga* jata superfosfat in kalijeva sol, ki jo podorjemo pomladi tik pred saditvijo. Na 1 ha je vzeti 250 k g superfosfata in 150 kg kalijeve soli. V novejšem času se izredno dobro obnese mešano gno* jilo y>Nitrofoskal Ruše«, ker vsebuje 8 odst. fosforove kisline in prav toliko kalija ter 4 odst. dušika. Na 1 ha je vzeti 400 kg tega gnojila. Nizki fižol sadimo na vrtovih v vr* ste po 40 cm narazen v dveh ali treh presledkih do konca junija. Na ta na* čin imamo vse leto dovolj stročja. Sa* di se z motiko v jamice, katere sproti napravljamo, vendar pa ne pregloboko, rajši bolj plitvo. V vsako jamico se strese po 6 do 8 zrn in nato zagrebe. Za seme je odbrati le najlepši fižol, ki ni plesniv, počen ali razbit. Računa se, da je potrebno na 1 oral 50 do 70 kg semenja. Visoki fižol je najbolje saditi šele po 8. maju. Priporočljivo je, da se posta* vijo koli prej v razdalji najmanj 80 cm narazen in ob vsaki strani kola se na* pravi plitva jamica, v katero se denejo po 3 — 4 zrna. Sicer se pa priporoča, da se visoki fižol sadi po več metrov narazen, tudi med krompirjem in ko« ruzo ali okoli zeljnikov, ker se v tem primeru bolje razvije. Na vrtovih gojimo fižol, ki ima soč* no stroči - in malo ali nič niti. Izmed nizkih vrst za vrtove se priporočajo: mont d' or. voščeni flageolet, medeni krhki in Heinrichov orjak. Visoki fižol za vrtove: masleni krhki, sladkorni krhki, voščeni oriak in grof Zeppelin. KTa'boljše sorte za pridelovanje na njivah so od nizkih: nizki prepeličar ali koks. mandalon. zelenček ali rume« ni kanarin in ribničan; od visokih pa cipro in visoki koks. Navedene sorte so izredne važnosti za trgovino in za domačo uporabo. Fr. K. " —■ Nov mednarodni znak Rumunije. Ker je sovjetska Rusija osvojila za svoje avto« mobile mednarodni znak Sli n je s tem postala črka R nr^sta, je Rumimija svoj dosedanji znak RM spremenila v R. zo AU- KAKO BOLI u b o g e g c bolni zob, ga so b a nemoteno otroka katere-k t e r i j e razjedle. OH - KAKO GRDE praznine med zobmi in nagniti zobje, ker se je pri srčkanem otroku pozabilo na redno negovanje zob. so w KAKO LEPO je pa dete z zdravimi in blestečimi zobki, ki bodo tudi tako ostali, ako vzamete za negovanje Fr. Ž.: > Peti skavtski zakon in radio Peti skavtski zakon se glasi: »Skavt ravna lepo z živalmi.« Pa si je skavt Peter neugnano prizadeval, da ustreže tudi temu zakonu. In kadar je bilo kaj boljšega na mizi, ni maral jest; koštruna. Rekel je, da ni skavstko, koštrunom jemati življenje. Kdor da ubije koštruna. o njem se ne da reči, da lepo ravna z živaljo. Kdor pa je tak. da koštruna uživa, ta potuho daje onemu, ki ga kolje. Seveda pri ocvrtih piščancih je bil položaj čisto drugačen. Ocvrte piščance je skavt Peter silno ljubil. Toda je dejal, da ocvrti piščanci nikakor niso zoper skavtski zakon. Nasprotno: piščancu da je v izredno pooaščenje. če ga nežna roka razdeli v lične kose. ga povalja v jajcu in drobtinah in je potem v dehteči masti ocvrt, pa še ni konca njegovi slavi, nego čim je ocvrt, ga nežna roka razloži po najlepšem krožniku, okrasi ga z zelenim petršiličkom in svečano postavi na belo pogrnjeno mizo. Vse oči so vprte vanj in ga pozdravljajo z blagimi in prijaznimi občutki. Piščanec da gine s krožnika, pa čim hitreje izgine, tem večja je njegova zasluga, in ko ga ni več. še živi v hvaležnem sponrnu. Tolikšna posmrtna slava, da je in mora biti piščancu več vredna, nego klavrno življenje v tesnem kurniku in si piščanec sploh ne more misliti več.ie sreče in lepšega ravnanja, nego da bo ocvrt. Tako krasno ie znal govoriti skavt Peter in ne le govoril, nego je tudi verjel. kar .ie povedal. Bil je velik dobrotnik živalstva v obče niti ni pozabil kuže Zvestina posebe. Privoščil mu ie slušalke, da je poslušal radiokoncert. Kuža Zvestin je obupno tulil, otepal je z glavo in smukal s taco toda zastonj — slušalki sta se mu držali ušes kakor prirasli. Pač pa je bil aparat oni, ki je odnehal — zaropotal je na tla; bil je. hvala Bogu. le detektor. Potem šele so prihiteli in kužo rešili slušalk. Skavt Peter je dejal: »Sonato igrajo sonate meni tudi ne diše.« Oča pa ga je prijazno podučil: »Šema mar mislš. kar človeku ugaja .da ugaja tudi psu? Saj še ljudje nimajo enakega okusa.. Psa veseli pasja reč, ne pa koncerti in čtiva in Cankarjevi večeri. Za pse moraš sestaviti posebni pasji spored!« Še je izrazil oča pobožno željo: »Bog ti daj pamet!« in je z glavo majaje šel v kavarno. Skavt peter pa je premišljeval očetove besede in je sipoznal, da so resnične. Ni mu daio mira in je preudarjal in še se je posvetoval s kužo Zvestinom pa je bil že tretji dan gotov in je odposlal sledeče pismo: Bi-pi! Radio je zelo koristen za šole in gostilne in posestnike in gospodo in zimske večere in brivnice in bralna društva in mladino in deževne popoldneve in slepce in rudarie in smo vsi jako zadovoljni. Le kuža Zvestin ni zadovoljen in drugi psi tudi ne. Program se prav nič ne ozira na pse in rajih kulturne potrebe, to ni prav in žali skav+skizakon, ki ukazuje. lepo ravnati z živalmi. Tudi oča pravi, da za psa ni vse dobro, kar ie dobro za ljudi, in da je za vse potreben poseben program Zato Vam priporočam za pse sledeče točke in bi se morebiti lahko priredil poseben pasji večer: 1.) Dramatični prizor: »Boj z muco«. Eden bi moral zaklicati: »Kje je muca? Primi jo!« To bi na mah in sijajno zbudilo pozornost in zanimanje vseh čislanih poslušavk in poslušalcev pasjega stanu. In potem bi moral kak vrli so-trudnik radia posnemati mačje mijav-kanje in pihanje in pasri lajež in ves boj in bi bil uspeh gotovo frenetičen. Naš Zvestin .vem, da tako reč rajši posluša kakor kakršnega koli Shakespearea. drugi psi pa tudi. 2.) Kdorkoli, ki zna, bi ostro zažvižgaj na prste in se potem zadri: »Kuš!« ali: »Gest erajn!« in »Beštija«. Ta dramatičen prizor ni težaven in bi šel brez režiserja. pa vendar bi jako pretresljivo vplival na občutke cenjenega poslu-šavstva. Mislim, da bi se lahko priredil za pse tudi poseben tečaj iz nemščine, kajti se občevanje z boljšimi psi vrši v tem jeziku. Seveda gramatike jim ne bo treba in nepravilnih glagolov menda tudi ne. 3.) Nemški še ne znam dovolj; znam pa jako krasno lajati, tuliti in renčati in bi bi! že davno napravil izpit iz tega veščastva. Pa je dejal starejšina. da ne more sestaviti komisije za ta izpit, ker so veščaki za to reč prav za prav le psi in če bi same pse pozval v komisijo. ne bi bilo nikogar, ki bi pisal zapisn k od blizu in daleč in so vsi vneti za junaški boj. Mislim, da bi lahko gostoval v radiu in bi bila to zelo zanimiva točka za pse in bi jim nadomestovala vojne koračnice in signale in fanfare. In Vam lahko pošljem svojo fotografijo in ne zahtevam zanjo nikake nagrade. 4.) Tudi znam cviliti kakor cvilijo psi nežnega spola, in je rekel oča, da tako cviljenje za pasja ušesa ne doni dosti drugače kakor za ljudi opera. Sem takisto pripravljen gostovati, ako radio izprosi od našega gospoda ravnatelja dovoljenje. Brez dovoljenja so nam javne produkcije prepovedane. In bi se teh pasjih točk lahko udeležile tudi mačke in mislim, da bi jih razumele; le ne vem. če ne bi postale nervozne in bi ušle na peč, na sitreho in na drevesa. Tudi mijavkati znam jako krasno in sem se naučil pri skavtih. 5.) Posebno sijaina točka za pse višje izobrazbe bi bil lovski rog, ta naj bi tulil, vmes bi se morala oglašati kaka divjačina — za te glasove se dobe posebne piščalke: sprožilo bi se par strelov. jaz pa bi lahko posnemal lovske pse z dovoljenjem gospoda ravnatelja in bi bila ta točka resnično zelo sijajna. Toda bi bilo treba zanjo spretne roke kakega režiserja. In bi bla ta točka lahko vkupno za pse in za gospode lovce. Za prvi začetek bodo nemara zadoščale te točke in se bom morebiti še spomnil na katero, ker sem zelo navdušen za prospeh radia v .naiširših krogih. Toda prosim da ne bo tisti večer motenj od tramvaja in od on h. ki se masirajo. zakaj te stvari zelo jeze človeka, pa bi osi nemara še stekli, kar je zoper narodno zdravje. Bi-pi! Brat Peter« Ni minilo teden dni, pa je skavt Peter prejel odgovor. »Ljubi brat Peter! B-pi! Najprej smo poizvedeli. kaj pomeni: »Bi-pi!« »Bi-pi!« je skavtski pozdrav in pomeni: »Bodi pripravljen!« Torej smo pripravljeni. Pripravljeni, prirediti pasji večer. Prosimo pa. da nam sporočiš tisoč plačujočih pasjih abonentov! Samo za pasie komarje ne bcmo prirejali večerov. Bi-pi!« _ Radio.« Cekin Tam, hjer gre solnce za goro, je ži« vel nekoč majhen pritlikavec, ki je imel lep cekin. Nekega dne je cekin izginil in uhogi pritlikavec je tri ure neprestano jokal za njim. Nato je pre* iskal vso hišo, a ni ga mogel najti in tako je odšel v gozd pogledat, če ga ni morda tam izgubil. Tu je srečal gospoda in gospo Ves verico, ki sta nabirala orehe. »Dober dan, gospoda!« ju je pozdra« vil pritlikavec. »Izgubil sem cekin. Ali ste ga morda videli?« »Nisva!« je odgovorila zakonska dvojica, »a rada ti bova pomagala iskati. Več oči več vidi.« In res sta šla s pritlikavcem. Hodili so skozi gozd in gledali na desno in na levo. toda o cekinu ni bi* lo ne duha ne sluha. Tedaj so srečali gospoda Lisjaka, ki se je baš sprehajal ob robu gozda. »Izgubil sem svoj cekin!« je dejal pritlikavec. »Ali ste ga morda kje vi* deli, gospod Lisiak?« »Nisem ga videl,« je odgovoril go» snod Lisiak in s prijaznim glasom do* dal: »Rad ti bom pomagal iskati!« In odpravil se je s pritlikavcem in gospo« dom in gospo Veverico. In ko so nekai časa tako hodili in gledali na vse strani, da b? našli cekin, iih je srečala gospa Zajekova in jih prijazno pozdravila. »Izgubil sem svo j cekin in zda i ga v«si iščemo. Ali ste fa morda kje vide« li?« ie vprašal nri+likavec. »Nisem ga virMa.« je zacvilila go» spa Zaičkova. »Toda imam rav« no nekai časa in ti lahko pomagam iskati cekin.« Tako se je tudi ona pridružila mali družbici in vsi so iskali in gledali na vse prebege, a cekina niso našli. Tu iib ?da?ci ustavi vesela miška Kratkonožica in iih vnraša: »Zakai se pa vsi tako kislo držite? Solnce siie in veter se že ves dan no« igrava 7 drevesi, vi na "legate, kakor da b? že vsa? deset dni deževalo!« »Izgubil cem svoi cekin in moii spremljevalci mi pomaga?n iskati. Ali si ga morda ti kip videla?« »Na žalost. virMa <*a nisem, a tudi jaz ti hočem nomarfa+i iskati.« 7^ai lahko prestavljate, kako smešno jih ie bilo videti, ko so hodili drug ~a dn"*'m in stezali vratove na vse strani Terla? jim ie prijel n^nroti rfospod in ko so mu noveda'? da cekin, se jim ie tudi on pridru* žil. Gledali co nori vsak grm, potolice. Na povratku iz Berlina bo Hašk igra! v Hoffu tekmo s FC Bayern. V nastopnem še nekaj rezultatov zadnjih dni v inozemstvu: Bern: Sheffield \Vednes* day (nov prvak angleške lige): Young Fel* lows 3 : 0. Ženeva: Dunajsko mladinsko moštvo : ženevska mladina 5 : 0 Lvov: Pogon : Simmering 4 : 2. Prosnice: SK Pro* snice : Teplitzer FC 7 : 1 (1). Draždane: DFC (Praga) : Guts Muts 4 : 1. Predrunda letošnjega tekmovanja za Da« ■visov pokal je v evropskem pasu malone dvigrana, Posamezne rezultate smo že ob* javili. V svrho pregleda še to; Prvo zmago so bili dosegli Monegaski. ki so v Monte Carlu presenetljivo odpravili Švicarje s 3 : 2. Čehi so se morali na Dunaju že bolj truditi, da so z istim rezultatom izločili Avstrijce iz nadaljnega tekmovanja. Jugo* slavija je nepričakovano izgubila v Atenah J roti Grkom z 1 : 4 in prav tako nepriča* ovaro so v Helsingforsu Egipčani zmagali s 4 : 1 proti Fincem. Belgija se je v Bru« siju osvetila Rumunom za lanski poraz (4 : 1), v Kodanju pa so Danci brez Peters* na, ki je šel med profesijonale, odpravili Chilence s 4 : 1. Edini matcb predrunde, ki še ni odigran, je med Norveško in Ma« džarsko v Oslu. V sredo je bilo stanje 2 : 1 za Madžare. V prvem kolu se srečajo: Spa« nija in Nemčija od 11. — 13. t. m. v Bar* celoni, Irska in Italija od 15. — 17. v Daj« blinu, Čehi in Belgijci od 10. — 12. v Pragi. Danska in Grčija, Norveška (Madžarska) in Monaco, Egipt in Holandska, Švedska in Južna Afrika od 17. — 19. v Stockholmu, Angleži in Poljaki od 10. — 12. v Varšavi. ASK Primorje : ISSK Maribor Danes ob 17. na igrišču Primorja; p red tekma ob 15.30 Današnja tekma med trenutno najmoč* nejšima slovenskima kluboma Primorjem in Mariborom, prvakoma svojih okrožij, nam daje povod za nekatera zanimiva razglab* ljanja. Povodom tekme, ki se je minule ne« delje odigrala med obema moštvoma na ma« riborskih tleh. je kritika — da ne govori« mo o publiki — z začudenjem konstatirala, da je izgubilo tekmo moštvo, ki je »imelo mnogo več od igre«, ki je znaten del igre »bilo v premoči« itd. In vendar je izgubilo s tako močno diferenco! Borba dveh sistemov Treba je kar v naprej povedati, da so ta« ka mnenja pogrešna in v nasprotju z real« nostjo, sicer bi bil današnji nogomet čist paradoks. Pred par tedni je isto moštvo Primorja premagalo dcbro Hermesovo enaj* storico z impozantno diferenco 12 : 0, se« daj je odpravilo Mariborčane na njih last« nem terenu z izdatnim rezultatom. Odkod ta pojav? Obe moštvi, tako Hermežansko kot Mariborsko gojita sistem kratkih pa« sov, in če moštvo s takim sistemom drži odprto igro, mora postati sčasoma žrtev sistema nagle kombinacije s težiščem na krilih, hitrega prenosa žoge na »kraj, kjer je možno hipno ustvariti opasno situacijo injo bliskovito izkoristiti, la sistem, ki ga lahko imenujemo sistem modernega, ko« ristnega nogometa, si je v zadnjem času prisvojil moštvo Primorja in ga v nekate« rih prilikah s pridom uporabilo. Tudi dru« god se je ta sistem dobro obnesel, a v na« lih krajih je morda žel največji triumf ob priliki letošnje prvenstvene tekme BSK : Jugoslavija, ko je tudi Jugoslavija imela 75 odst. tekme v »svojih rokah«, pa je ven* dar odšla z rezultatom 1 : 7 z bojišča. Beo« grajska kritika je to dejstvo znala pravilno oceniti. Šanse Primorja so odločno ugodnejše To pravi rezultat 7 : 3, ki nudi"Primorju toliko prednost, da bi moralo podleči na* sp; tniku z diferenco petih golov, če naj bi izgubilo podsavezno prvenstvo. Ima pa tudi prednost v domačih tleh in v svoji pu» bliki, n ? glede na samozavest, izhajajoče iz teh momentov. Mariboru se nudi prilika za revanš Lani mu je uspel da se je močno afir« mira. ..a ljubljanskih tk"i proti istemu na« sprotniku. Znano je, da na orovo moštvo goji lep nogomet škotskega sistema, ki je lahko, če naleti na šibkejšega ali indispo* niranega nasprotnika, sila opasen. Torej je še vedno dana možnost, da mariborovo moštvo uspe, in končno v nogometu je ha« zardni, odnosno aleatorični moment vsega upoštevanja vre^ n faktor. Nepričakovano se k i lahko — pričaka! Predtekma Krakovo : Reka šteje k prve! stvenemu tekmovanju prvega B*ra~ da. Obe moštvi gojita lepo fair igro, in ker ne g-e niti en mu niti drugemu klubu za bogve kake ambicijozno'ti, se bo ta tekma sigurno odigrala v stilu prijatelj« skega srečanja dvojice športnih nasprotni* kov za 90 minut Protest Primorja Prejeli smo tale dopis ASK Primorje: Danes smo naslovili na sekcij zbora no« gometnih sodnikov v Ljubljani protest te vsebine: P. n. sekcija zbora nogometnih sodnikov (pitko LNP), Ljubi; a. Iz službenih objav SZNS v »Siov. Naro* d j »Jutru« .vemo, da je za finalno pr* venstveno tekmo °rimorje : Maribor, ki se odigra jutri na .ašem igrišču, delegiran za sodni! a g. Deržaj. Proti tej de'egaciji vlagamo nastopni protest iz razlo« jv, ki jih v naslednjem na« vajsimo: Stvarno imamo oporekati delegiranju go« snoda Deržaia, ker je že ponovno pokazal, da je nedorasel sojen' težjih tekem: to se je moglo ugotoviti ob priliki lanske je* senske prvenstvene t~kme Primorje : Slo* van, preskrbljeno. Ves čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilnega orodja. Zato vabimo vse prijatelje planinskega zraka in lenega razgleda, da nas ta dan obiščete v obilnem številu. Reklama po^ebirh zavodov v Madridu Reklama povsodi in za vse. V Madridu so podjetniki pogrebnih zavodov moderni ljudje. Njihovi uradi so ponoči močno razsvetljeni rdeče ali modro kakor vhodišča v gledališča. Ljudje ne umirajo samo po dnevi in človek ne ve ne dneva ne ure. kdaj g adohiti smrt. Ta ali oni se ima obrniti do pogrebnega zavoda ponoči pa morda ne ve uTce ali hišne številke. Velika razsvetljava ga pripelje v pisarno pogrebnega zavoda. kjer se odredi takoj, kar hoče in ie vedno vse pripravljeno za prevažanje mrličev. ToraTBjiha zaloga in sssmprcdaja za SloaerJiti svetovn h tovarn ..Homocord" srrasnofcnou in elektroploiC po originalnih cenah samo pri Eiekfrchnski T družbi z o. z. 4/ Ljubljana, Aleksandrova c 7 jjj Največja zaloga in izbiral Gospodarstvo Načrt gradbenega zakona V posvetovalnici ljubljanske sekcije Udru-fenja inženjerjev in arhitektov je v petek predaval gradbeni inšpektor inž. Ot&hal o načrtu gradbenega zakona, ki ga je centralna uprava Udruženja koncem aprila predložila ministrstvu za zgradbe. Iz izvajanj predavatelja posnemamo naslednje: Potreba po enotnem gradbenem zakonu je v naši državi zelo nujna, zlasti za konsolidacijo neurejenih gradbenih razmer v Južnih pokrajinah. Pa tudi za naša mesta bi bil v predloženi obliki velike važnosti, ker bi olajšal ves postopek pri ureditvi in regulaciji mest ter bi v najobsežnejši meri eavaroval interese skupnosti pred neutemeljenimi spekulativnimi izkoriščanji lastnikov jcniljišc. Definitivni osnutek tega zakona je sestavila šestorica zastopnikov posameznih sek-eij Udruženja iz vse države, v kateri je inž. Otžhal zastopal ljubljansko sekcijo. Namen zakona je, ustvariti enoten administrativen postopek v vseh krajih naše države, pri temer je treba upoštevati različnosti razmer, običajev ter socialne in razvojne stopnje. Zato je načrt gradbenega zakona izdelan kot okvirni zakon, ki enotno urejuje pravne odnošaje, dočim prepušča ureditev vseh vprašanj, ki so odvisna od lokalnih razmer, oblastem in mestom. Njegove določbe so v prvi vrsti važne za regulacijo in ureditev naselbin. V splošnem morajo izdelati regulacijske načrte občine, odobravajo jih pa gradbene direkcije, le za Beograd ministrstvo za zgradbe. Pred se-•tavo regulacijskega načrta mora občina easlišati mnenja vseh interesiranih strokovnih korporacij. Regulacijski načrti morajo ▼ splošnem ustrezati prometni potrebi, javni varnosti, preskrbi z vodo, elektriko in plinom, upošetvati morajo estetske in kul-turno-historifne smernice ter določiti linije, kjer je dovoljeno graditi stavbe, dalje terenske in višinske kot«, način zazidanja, regulacijo vodotokov, kanalov itd. Za javne ceste določa zakonski načrt minimalno širino 8 m, dopušča v nujnih primerih tudi privatne ceste z minimalno širino 6 m. Kjer je pričakovati povečanja prometa, pa mora predvidevati možnost razširjenja cest. Da se prepreči špekulacija z zemljišči, mora regulacijski načrt v naprej določiti načiD zazi-dave, in sicer ne po odstotkih zazidane ploskve, temveč po gostosti zazidave. Za razvoj naših mest so velike važnosti tudi predpisi, ki se nanašajo na ekspropria-eijo, apropriacijo in komasacijo. Ekspropri-irati 6e smejo po zakonskem načrtu zemljišča za gradbo cest, kolikor ne obstoja obveznost brezplačnega odstopa, dalje za zgradbo nasipov, kanalov, za razširjenje in postavitev javnih zgradb in za gradbo malih stanovanj. Za ekspropriacijo sme zaprositi občina, toda le tedaj, če se naj vrli v javnem interesu. Zemljišča, ki po odobrenem regulacijskem načrtu niso sposobna za zazidanje, se smejo ekspropriirati in koma-flirati. To velja zlasti za one dele zemljišč, ki po regulaciji ostanejo ob cesti in ki po 6voji obliki niso sposobni za zazidanje. Z zložbo ali komasacijo takih zemljišč se v Javnem interesu doseže, da posestnik ozkega pasa ob cesti ne zadržuje možnosti zgraditve poslopij in ne izkorišča položaja. V vsakem takem primeru mora občina preje poskusiti, da reši vprašanje s pogodbo. Lastniki zemljišč imajo pravico pritožiti se le proti odmeri cene. Za naše mestne občine so iz komunalno-finančnih ozirov dalje važne določbe, po katerih morajo posestniki zemljišč v še nezazidanih delih občin prispevati k zgradbi eest, in sicer z eno tretjino gradbenih stroškov običajne makadamske ceste v razmerju dolžine fronte. Nove so v zakonskem načrtu tudi določbe, ki ee nanašajo na ohranitev in vzdrževanje gozdov in parkov iz !ii-gijenskih razlogov. Glede zgradb samih določa načrt le minimalne meje v tehničnem, higijenskem in varnostnem oziru. Podrobnejše določbe glede gradbenih predpisov izdajajo oblastne samouprave, odnosno mesta v obliki posebnih gradbenih pravilnikov. Postopek gl->de stavbnih dovoljenj se bistveno ne spreminja. Nanovo uvaja le posebne gradbene odbore, ki imajo kot posvetovalni organi občine izdajati svoja mišljenja o dopustnosti posameznih zgradb. Taki gradbeni odbori morajo imeti najmanj tri člane, v mestih pa najmanj 5 do 10 članov. Osnutek gradbenega zakona ustvarja torej v glavnem možnost enotnega administrativnega postopka in z uvedbo gradbenih pravilnikov dopušča obenem prilagodenje Zgradb krajevnim razmeram in običajem. Z olajšanjem postopka pri regulaciji naselbin pa ustvarja po svoji vsebini vse pogoje za neoviran razvoj naših mest Kontrola izvoza poljskih pridelkov Preteklo sredo se je vršila v trgovinskem ministrstvu v Beogradu anketa o načrtu okvirnega zakona o kontroli poljskih pridelkov, ki so se je poleg zastopnikov trgovinskega in kmetijskega ministrstva udeležili delegati trgovskih zbornic. Zbornico za TOI v Ljubljani je na konferenci zastopal tajnik gosp. Ivan Mohorič. Ob priliki pismene ankete, ki jo je priredilo trgovinsko ministrstvo, so zbornice zavzele napram prvotnemu načrtu različna stališča. Zagrebška zbornica je proti uvedbi kontrole izvoza zavzela odklonilno stališče, ostale zbornice pa uvedbo kontrole niso odklanjale, pač pa so označile načrt kot nepopoln in nezrel. Ljubljanska zbornica je na podlagi razprav trgovskega odseka predložila ministrstvu obširno mišljenje, v katerem je razložila položaj slovenske izvozne trgovine in opozorila ministrstvo, da večina naših izvoznikov gleda na tak zakon z neko bojaznijo, odnosno nekim nezaupanjem, da ne bi njegovo izvajanje v praksi zgrešilo prvotni cilj in da ne bi zakon, namesto da postane sredstvo za pospeševanje izvoza kakovostnega blaga, postal v rokah nekaterih organov sredstvo za neutemeljeno šikaniranje izvoznikov. Zato bi se morala kontrola ozirati na kompliciranost izvozne tehnike, zlasti ker obstojajo v trgovskih običajih in v kakovosti blaga med raznimi pokrajinami velike razlike. Namen konference je bil, da skuša zbližati različna stališča in da se doseže sporazum glede definitivne oblike zakona. Predvsem je bilo načelno rešiti vprašanje, glede katerih predmetov se ima uvesti kontrola kakovosti. V tem pogledu je bilo sporazumno določeno, da imajo spadati pod nadzorstvo pri izvozu vse žitarice, sveže in predelano sadje in povrtnina ter konoplja in opij. Glede nadaljnjih predmetov imajo zbornice sta- viti svoje predloge. Soglasno je bilo tudi sklenjeno, naj se vsi pravilniki in naredbe k temu zakonu izdajajo po zaslišanju zborničnih mišljenj. V prvi vrsti bodo izdani predpisi za kontrolo izvoza češpelj in pek-meza. glede katerega je izšla tudi inicijativa za tak zakon, kajti mnoge izvozne tvrdke kvarijo s svojimi pošiljatvami sloves in cene našega kakovostnega blaga. Glede kompetence in poslovanja kontrolnih organov se je konferenca izjavila za ko-legijalni sistem sestave kontrolnih organov in za uvedbo druge instance za pritožbe. Za-sigurano mera biti sodelovanje zbornic pri kontrolnih organih po enem delegatu, ki bo lahko branil interese izvoznikov. Kot polnovreden dokaz v presoji prestopkov po tem zakonu morajo veljati samo soglasni sklepi komisije. Načrt je bil tudi spremenjen glede izvoza nekvalitetnega blaga, glede katerega bo trgovinsko ministrstvo izdalo po zaslišanju zbornic posebne predpise. Nekvalitetno blago bo v izdanih uverenjih izrečno kot tako označeno. Določba prvotnega načrta, da mora izvoznik na embalaži z žigom označiti izvor blaga, odpade. Omiljene so tudi kazni za prestopke. V tej predelani obliki bo zakon najbrž v kratkem uzakonjen, tako da bodo za izvoz češpelj že za letošnjo izvozno sezijo izdelani podrobni predpisi. Socialna preskrba trgovskih nameščencev in trgovcev V zadnjem času se opaža med trgovskimi nameščenci pa tudi med trgovci in obrtniki gibanje za socialno preskrbo, ki je v ozki zvezi z velikimi spremembami, ki so po vojni nastale v slovenski trgovini. Na nedavnem občnem zboru Trgovskega društva »Merkur« je o tem vprašanju obširno razpravljal predsednik dr. Fran Windischer, ki je predvsem poudarjal, da potreba po socialni preskrbi doslej ni bila tako pereča, ker se je v zadnjih desetletjih prodiranje in vstopanje naših ljudi v trgovino hitro vršilo in je imel vsak stremeč in marljiv trgovski sotrudnik, pomočnik ali kon-torski nameščenec vse izglede, da v najlepših letih pride do gospodarske samostojnosti. Nacionalno tuj živelj v naši trgovini se je zlasti po prevratu hitro umaknil, deloma iz strahu in negotovosti, deloma pa zato, ker je izgubil svoje stare zaščitnike. Ta preporod v naši trgovini je napredoval tudi po deželi. Socialne razlike v teh odno-šanjih niso prišle toliko do izraza. Doba učenja in službovanja je veljala za prehodno dobo, saj je bilo začetniku mogoče postati samostojen trgovec z malenkostnimi denarnimi sredstvi. Prerojevanje v naši trgvini v nacionalno političnem pogledu je danes precej dokončano. Število malih in velikih trgovin /e v Sloveniji že leta 1925 naraslo na 12.419! lani pa je znašalo 12.920. Zato mora danes velik del tistih, ki služijo v trgovini, računati s tem, da bo moral ostati v službi do kraja. Čim zaposlenost v trgovini ni samo prehodna in je nameščenstvo postalo številen faktor, je treba računati z drugimi razmerami in potrebami. Zato postaja izrazita potreba po preskrbi za slučaj bolezni, onemoglosti nesreče in tudi starosti. Računati je, da bo starostna preskrba privatnih nameščencev v doglednem času zajela tudi prodajalce. Dalekovidni gospodarji spoznavajo, da ni umestno upirati se taki napravi, ker je vendar boljše, da pristanejo na gotova mesečna plačila, pa se ognejo svoj-čas mučnemu očitku, da je bil nameščenec dober le, dokler je bil pri moči. Seveda so tudi gospodarji, ki se še niso ogreli za starostno preskrbo, toda duh časa" je tak, da bodo splošne razmere postale tako močne, da pride do razširjenja kroga zavarovancev pri našem Pokojninskem zavodu tudi na trgovske prodajalce. Dandanes pa je že krepko gibanje tudi med samostojnimi podjetniki, med obrtniki in trgovci za naprave, ki pomagajo v nesreči in revi priti preko bolezni, starosti in njih zlih posledic v gmotnem oziru. Tudi pomislek, da starostna preskrba nima vrednosti za take. ki upravičeno mislijo na gospodarsko samostojnost, gubi in izgine, ker se je že večina gospodarjev po svojem položaju danes nagnila k prepričanju, da treba misliti na čase potrebe in zadrege v všečnih razmerah. = Zaključni ra?un uprave državnih mo- 1927 _ 1928, iz katerega je razvidno, da so nopolov za I. 1927 — 1928. Uprava državnih monopolov je objavila zaključni račun za 1. vsi dohodki od prodaje monopolskih izdelkov in monopolskih znamk ter vrednostnih papirjev znašali v tem letu 2963 milijonov Din. vsi izdatki pa 536 milijonov Din. tako da je za državo znašal čisti dobiček monopolov in taks 2427 milijonov Din. Izdatki uprave mnnnopolov so se v zadnjih letih znatno znižali. Leta 1925-1926 so znašali še vsi izdatki 789 milijonov, leta 1926—''7 757 milijonov, leta 1927 — 1928 pa le še d36 milijonov. Za enkrat nam še ni znano, koliko odpade od tega nazadovanja izdatkov na zmanjšanje izdatkov za odkup tobaka, ki predstavljajo največjo postavko v izdatkih uprave monopolov. Napram letu 1926 — 1927 so se dohodki od prodaje tobačnih izdelkov povečali za 55 milijonov Din na 1706 milijonov Din, dohodki od prodaje soli pa so nazadovali za 37 milijonov na 246.7 r milijonov Din. Dohodki od petrolejskega monopola pa za 8 milijonov, povečali pa so se dohodki od prodaje cigaretnega papirja, in sicer za 8 milijonov. = Redna glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo. V nedeljo 26. t m. se bo vršila redna glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo in sicer ob pol devetih predpoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu. Na dnevnem redu je letno poročilo, letni račun, volitev glavnega odbora za dobo 2 let, volitev 5članskega razsodišča in 2 namestnikov za dobo dveh let, določitev članarine za 1. 1930 in deleža, ki odpade podružnicam za L 1929, določitev roka, do katerega se mora vsako leto vršiti redni glavni občni zbor in določitev časopisov, v katerih se imajo razglašati društvene zadeve. Glasovalno in posvetovalno pravico imajo le po društvenem vodstvu legitimirani delegati onih podružnic, katerih pravila je potrdil veliki župan. Vsi člani Hmeljskega društva imajo pravico prisostovati glavnemu občnemu zboru. Za primer nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje glavni občni zbor pri vsakem številu navzočih delegatov. = Petmllijonsko dolarsko posojilo požarevač-ke oblasti za gradbo železnic. Kakor poročajo iz Beograda, je finančni minister odobril pogodbo, ki jo je sklenila požarevačka oblast z gradbeno družbo Oriental Goostruktion Sitidicat s sedežem v Newyoirk.ii. Po tej pogodbi dobi po-žarevačka oblast 7% posojalo od petih milijonov dolarjev z izplačilnim tečajem 87%. Amortizacija tega posojila se ima izvršiti v 14 letih. Iz posojila se imajo v požarevački oblasti zgraditi naslednje železnice: Požarevac—Kučevo do meje oblasti; Požarevac—Svilajnac; Petrovac— Zagubica do meje oblasti In Petrovac—MeSnica. Prve dve pro®' sta normalni dru®i dve pa ozkotirni. Družba )e prevzela obvezo, da izdela v®e potrebne načrte za vsoto 100.000 dolarjev. Vsa dela in nabavit« se imajo Izvršiti potom javnih ofertalmib licitacij, pri čemer ima družba pod istimi pogoji pravico prioritete. Poleg tega se družbi priznava provizija od 10% za izvršena dela in nabavike materijala. zato pa ona sama nosi vse stroške za nadzorstvo gradbe teb prog. Čim bo pogodba stopila v veljavo, bo družba tafooj pričela izdelovati potrebne načrte ter se bo z gradbo železnic pričelo še to leto. = V Jugoslaviji so Ljubljanski velescjmi že tako udomačeni, da jih pozna tako reknč že vsaka vas od Triglava do Ohridskega jezera. Množice, ki so obiskale Ljubljano in njene velesejme, so se vrnile domov in so naravno razširile vesti o tem, kar so videle in slišale. To je povzročilo, da so dovažali vlaki od leta do leta več obiskovalcev. Letošnji velesejem se bo točno po programu otvoril 30. maja in se bo prav tako točno zaključil 9. junija. Naj že sedaj vsakdo gleda na to, da ne zaide med zamudnike. Zadovoljstvo nas navdaja, ko moremo objaviti, da so za letošnji velesejem že vsi razstavni prostori zasedeni. Ne bo ga stanu in posameznika, ki hi na razstavnem pro6tru ne prišel na svoj račun. Zbrano bo prilično vse, kar more zanimati našega človeka, brezkončna vrsta stvari, ki jih je človek ustvaril s trudom svojih rok in s svetlostjo svojega uma. Kaj pomeni tak nazoren pouk, tak neposreden stik z razstavljenimi vzorci, na podjetnost posameznika, si lahko mislimo. Prav dobro je, da pade velesejem letos v šolsko leto, tako da bo šolam dana možnost mladinskega obiska in razlaga pod vodstvom strokovnega učiteljstva. posebno z ozirom na veliko velesejmu priključeno razstavo meščanskih šol Slovenije. Na drugi strani pa si more vsakdo nabaviti to, kar rabi, baš na velesejmu najceneje, ker bo razstavljeno najboljše blago naravnost od producentov. Legitimacije za obisk velesej-ma v zvezi s pravico na polovično železni- ško voznlno so £e dane v promet ln se dobe pri županstvih, župnih uradih, šolskih vodstvih, strokovnih društvih itd. po Din 30.—. Kjer jih ni, naj se zahtevajo naravnost od urada veiesejma. = Zakon o Privilegirani agrarni banki je objavljen v 49. številki »Uradnega lista« od 11. maja. = K°nkurz je razglašen o imovini Viljema Goloba, trgovca v Ljubljani, Prešernova ulica 7 (prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani 25. t m., oglasitveni rok do 30. junija, ugotovitveni uarok 20. julija). Odpravljen pa je konkurj o imovini Franceta Svetela. trgovca v Ljubljani, ker se je sklenila prisilna poravnava. = V likvidacijo je stopila »Obnova«, splošna produktivna zadruga v Celju. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave hrastovega skretniškega lesa, prometno komercijalni oddelek do 24. maja t m. ponudbe glede dobave 1200 doz »Sidola«, 600 doz »Globus« paste in 1400 komadov smirkovega platna, do 27. t. m. pa glede dobave 600 komadov šip. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 800 kg žebljev, vijakov in pločevine, do 23. t., m. glede dobave 300 kg pocinkane pločevine. 800n kg karbida, 3000 komadov gorilcev in razne žice. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 1300 kg koruznega zdroba, do 21. t. m. glede dobave krožnih žag, podkovnikov, obesnih ključavnic, mavca, vijakov ter glede dobave hrastovih plo hov, do 27. t m. pa glede dobave škarij za rezanje pločevine. — Dne 22. t., m. se bo vršila pri ministrstvu za vojsko in mornarico, ekonomski oddelek v Beogradu, licitacija glede dobave 1000 komadov vagonskih plaht. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Položaj na naših borzah Ljubljana. 11. maja. Na ljubljanski borzi je bila pret teden potreba po jiev. srednja. Ker v četrtek borza zaradi praznika ni poslovala, je znašal tedenski devizni promet le 148 milijona Din napram 17-8, 18.5, 14.5 in 17.7 milijona Din v zadnjih štirih tednih. V tečajih posamez nih deviz ni bilo pomembnejših sprememb. Devize na Berlin, Dunaj, Newyork. Prago in London notirajo dalje zelo nizko, kar je v zvezi s čvrstim tečajem švicarskega franka, s katerim je dinar povezan v trdni relaci ji. Napram koncu zadnjega tedna sta se za malenkost okrepili deviza na Berlin in deviza na Dunaj. Tečaji ostalih deviz pa so ostali skoro nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda tudi pretekli teden dalje močno popuščala in je v četrtek dosegla izredno nizek tečaj 411 napram 416 — 417 koncem tedna. O špekulativnih vzrokih tega nazado vanja smo že tekom tedna obširneje poročali ter izrazili mnenje, da bi morala Poštna hranilnica, ki je od vlade dobila pred tedni nalogo, da vodi skrb za trgovanje z državnimi papirji, odločno poseči vmes. Glede na izjavo predsednika beograjske obči ne gosp. Savčiča, da beograjska občina ne namerava prodajati svojih obveznic Vojne škode, se je koncem tedna tefaj zopet ne koliko dvignil ter se je včeraj gibal na višini 415. Nazadovanje Vojne škode ie le malo vplivalo na tečaje ostalih državnih papirjev. Tržišče zasebnih vrednot ie bilo ves teden bolj zanemarjeno. V bančnih papirjih so bili zabeleženi običajni zaključki po nespremenjenih tečajih in tudi med industrijskimi papirji ni bilo večjega prometa. Po- VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani. 11. maja 1929. Višina barometra 308 8 m. Kraj Čas Barom. Temper. M tt J3 s Opazovanja C> en > Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 764-1 764.8 764*2 763-2 762-9 17 14 18 19 18 70 80 70 80 50 Skoplje 7. 763-2 19 70 Split 760*4 22 60 Smer vetra in brzina v m in sek. mirno N 3 SS\V 2 mirno mirno SE 0 mirno Jo - I -o A o 10 7 K 8 1 Padavine Vrsta dež dež r mm do 7. are Soince vzhaja ob 4.36, zahaja ob 19.17, luna vzhaja ob 5.43, zahaja ob 22.48. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 21 C, najnižja 15.6 C. Vremenska situacija je nad Evropo nena* vadno stacijonarna. Nad severnozapadno Evropo se drži nizek zračni tlak; središče depresije se nahaja domala nepremično nad morjem med Norveško, Anglijo in Ho» landsko. Zato je tudi vetrovni vrtinec moč» no konstanten in za kontinentalno Evropo zelo ugoden; srednje predele preplavlja ves čas precej močna južnozapadna struja, ki dovaja močno segreti zrak iznad SredOzem« skega morja daleč tja na sever. Pri nas je učinek južne poplave tolik, da smo kar brez prehoda planili v najbujnejšo pomlad in da smo že dobili malodane prve pozdra* ve poletne vročine. Kakor že tolikrat se je tudi letos zimska doba z neznatnim po« mladnim prehodom naslonila na poletje, ka« kor je tipično za kontinentalno podnebje. Tudi v Rusiji je zime temeljito konec. Ker se je razvil nad vzhodom visok zračni tlak, se je južna zračna struja tudi tod močno uveljavila; topli južni zrak je pro* drl daleč na sever in potisnil ostanke zime v neposredno bližino Belega morja. Čez te* den je bilo v Rusiji toplo kot v Franciji ali še bolj; v sr.Jo, dne- 8. maja zjutraj je kazal toplomer v Ljeningradu 15 stopinj Celzija, a v Parizu le 10 stopinj, na Duna= ju 15 stopinj, v Beogradu 19 stopinj in v Rimu 18 stoninj. Vidi se, da ->e je ruska zima še bolj ..anaglo umaknila zelo topli pomladi, ki bo pač prav kmalu prešla v pravo vroče poletje. Povečini ima Evropa zelo suho vreme. Največ dežja so dobili v območju Skandi* navije, kjer se stikata topli južni zrak in hlaJiieiša oceanska struja. Koncem tedna se je že zdelo, kakor da se hoče vremensko ravnotežje porušiti. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Večinoma jasno, možnost neviht, tempera« tura se bo dvignila. zornost je vzbudil nagel padec delnic Brod-eke tvornice vagonov, in sicer v zvezi z in-eolvenco budim peštanske bančne tvrdke Krausz. Še nedavno so te delnice notirale 250 _ 290 Din za komad, potem pa so padle kar na 150. Glede na padec delnic je ravnateljstvo tvornice izdalo komunike, v katerem izjavlja, da insolvenca budimpeštan-ske bančne tvrdke nikakor ne more vplivati na rentabilnost in sigurnost tvornice vagonov na Brodu, ki je z naročili preskrbljena celo za več let Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 13.49, Curih 1094.4, Dunaj 7.9956. London 276.03, Newyork 56.78, Pariz 222.27, Praga 168.33, Budimpešta 9.9178, Trst 297-97. Curih. Zagreb 9.1275, London 25.19875, Newyork 519.30. Pariz 20.285, Milan 27.195. Berlin 123.105. Dunaj 72.95, Praga 15.37, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.50, Žitni trg Ljubljana. 11. maja. Baissa na svetovnem žitnem trgu se je tudi pretekli teden nadaljevala. Koncem zadnjega tedna je majska pšenica na chica-ški borzi notirala še okrog 111, v preteklem tednu pa se je gibala na višini 103 — 105-Povod za to nazadovanje so dala ugodna poročila o stanju posevkov vseh glavnih produkcijskih držav. Tudi na kontinentalnih tržiščih je bila tendenca ves teden mlačna. V Vojvodini je cena baški pšenici nazadovala od 244 — 245 na 240 Din za 100 kg fco nakladalna postaja, na kateri višini se je koncem tedna več ali manj ustalila. Tudi koruza je glede na še vedno razmeroma visoko ceno dalje popuščala ter se je koncem tedna nudila po 250 Din napram 257.5 koncem zadnjega tedna. V kupčijskem pogledu je ves teden vladalo popolno mrtvilo. Konsum je ostal skrajno rezerviran in tudi trgovci so postali zelo previdni, ker s* zaradi nazadovanja cene v zadnjih messcih utrpeli na prej sklenjenih terminskih kupčijah velike izgube, izgledi za novo letino so v Vojvodini zelo ugodni. Tudi na ljubljanski borzi je cena pšenici popustila. Koncem tedna je promptna pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačilo 30 dni) notirala 285 — 287.5, moka fco Ljubljana, plačilo po prejemu blaga) pa 405 — 410 Din za 100 kg. + Xovosad«ka blagovna borza (11. t. m.) Tendenca mlačna. Promet: 24 in pol vagona pšenice. 56 vagonov koruze in 1 vagon moke. Pšenioa: baška promptna 235 do 240; baška potiska 240 — 242.50; banaška pariteta Vršac 235 _ 237.50: sremska 237.50 do 242.50. Ot*s: baški 232.50 - 237.50. Koruza: baška promptna 247.50 — 250; z? junij 252.50 — 255; banaška 245 — 247-50. Moka: baška »Og« in »0gg< 335 _ 345; >2« 315 — 325; »5< 295 — 305; »6 : 285—292.50; >7« 275 — 282.50. Otrobi: baški 175—177.50, Cevi n mreže rabljene kupim za ograjo, debelost 1-5 do 2 cole, visoke do 3 metre. Naslov na upravo. 650 6472 Klavirji! Tovarna in zaloga klavirjev prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila Uglaševa-nja in popravila za konservatorij, Glasbeno matico in druge inštitute izgotavlja moja tvrdka. Gre tudi na deželo Točna postrežba in zmerne cene — tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. VVARB1NEK, LJUBLJANA, Gregorčičeva al. 5. Sprejemam naročila za posteljne odeje in pernice od enostavne do najfinejše izdelave. Predelujem tud: stare odeje! Solidne cene! 6521 Ana Stuhec izdelovanje posteljnih odej Maribor, Slovenska ul. 24 Mlinski koncem s prvorazrednimi proizvodi, dobro uveden, išče za Slovenijo agilnega, dobro uvedenega zašlo m s sedežem v Ljubljani. Za konsignacijsko skladišče in delkredere se išče odgovarjajoča garancija. Obširne ponudbe poslati sub .Veliki dohodak" Za-19725, Publicitas, d. d. Zagreb, Gundu-ličeva U. na 6'87 ALBERTA PETRIČ JUhlJ BAR poročena. Brezje, 12. V. 1929 L*.. Ljubljana Izpraznjena zastopstva v krajih Mežica, Pre valje, Guštanj, Dravograd, Vuzenica, Muta, Marenberg, Vuhred, Ribnica na Pohorju, Sv. Lovrenc na Pohorju, G. Sv. Kungota, Sv. Jakob, Sv. Trojica. Sv. Lenart v Slov. Goricah. Gornja Radgona, Slatina, Siov. Bistrica, Konjice. Poljčame odda prvovrsten domači zavarovalni zavod. Isti sprejme tudi kupčijske posredovalce za mesito Maribor in okolico. Pohudbe do 20. t. m. na oglasn; odidelek »Jutra« pod šifro »zavarovalno zastopstvo 3150« Maribor. 4445 Globoko potrti javljamo pretresljivo vest. da je dne 10. t. m. ob 20. uri nenadoma preminul naš ugledni in požrtvovalni član ravnateljstva in uprave, gospod _ Josip Bogataj posestnik in trgovec v Radovljici Vestnemu, prevdarmemu in dolgoletnemu sotrudniku ohranimo neminljiv spomin. V RADOVLJICI, dne 11. maja 1929. Uprava in uradništvo Mestne hranilnice v Radovljici Vam t preti I od vboda otrovnih. muh, ki nosijo s seboj bacile najgroznejših bolezni. Muha seda na najkužnejša mesta in tako okužena inficira Vae, Vašo deco in Vašo jed. Branite se te golazni in uporabljajte naj-| iovršenejše sredstvo za uničevanje Razpršujte Shelltox samo potom Shelltox pršilnice, ki Vam oeigura-va maksimum delovanja. Razpršena meglica Shelltoxa zalotene in-sekte SIGURNO ubija n v teku nekoliko minut osvobodi Vašo hišo muh, moljev, komarjev, bolh, stenic, mravelj, ščurkov, njihovih jajc in ličink | Tiskana navodila za uporabo dobite pri Vašem prodajalcu. Uporabljati Shelltox znači vzdrževati hišno higijeno v največji meri. Dobiva se v vseh mestih. I I J&atma zahvala* Podpisana Rezi Zalaznik, posestnica in re stavraterka >Pri šestici« v Ljubljani, čutim kot svojo dolžnost, izreči javno zahvalo g. dr. Walterju Scarpatetti, imetniku sanato-rija dr. Scarpatetti - Westende v Wetzels-dorfu pri Gradcu, za njegov strokovnjaški, Ijubeznjiv, obziren in požrtvovalen trud pri zdravljenju mojega težko in nevarno obolelega sina, katero zdravljenje je imelo popoln uepeh. Ljubljana, dne 12. maja 1929. REZI ZALAZNIK. frčOt Sprejemajo se obvezne predbilježbe za Trgovske prostore (lokale) stanovanja etc. v novozasnovani stavbi na Miklošičevi cesti vis a vis Uniona. Podrobne informacije na razpolago. — Naslov na upravo tega 1 sta. i ^ateakice toplice pri (Brežicah vis o (ca radioaktivna (trato ter m a do +54" S Otvoritev 15. maja (D predsexoni popust t Zahtevajte prespefete ! "1 Pozor kolesarji! 65' 7 Pri dobro znani tvrdki A. KAVČIČ, mehanična delavnica ====== Tržaška cesta 12, Ollnce ===== dobite vse posamezne dele za »Peugeot«-kolesa, kakor tudi motorje iste znamke. Lastno izdelovanje koles tip »Bianchi«, >Wolsit«, »Legnano< in »Alcjon* _ krmil (bilance) novega modela in vilic za motorje vseh znamk. Špecijalna delavnica za avtogenično varenje litega železa, bakra, medi, aluminija in srebra; cilindrov, blokov, poljedelskih strojev in kmetijskega orodja. Za vsa dela se prevzame popolno jamstvo. Prodaja tudi na obroke! Cene brez konkurence! Speci} mehanična delavnica ia popravilo vseh pisalnih, računskih tn kopirnih strojev, razmnoževalnih apa. tatov bi blagajn. Cud. Baraga, £fuhtjtma, Selenhurgeva uKca štev. 6 Točna postrežba/ Konkurenčne cene/ Telefon 2980. RADIOTEHNIKA - Tone PoSjšak Ljubljana, Aleksandrova cesta 5 PROČ Z BATERIJAMI! Radtoaparat, Id Jih ne potrebuj hi je radi teta najcenejši, Je: 4-cevnI radio-aparat »Poltoslnm IV« ea prikiMiuCek na elefatridcii tok, valovna do lita a 200—2000 m, skrajna selektivnost in lakost, vsa Evropa v zvočniku, brez motenj električnega toka. Cena z elektronkami Din 5250.—» Vse radlopotrebščlne najceneje! \\fliTE! BINKOSTNfl VELEPRODAJfl O. I 22 APRIL J. GROBELNIK « MAJ LJUBLJANA • H2STNI TRG 22 • LJUBLJANA Vam nudi dobro blago do sledečih cenah: Športni ševiot Couvercoat po Din 52 po Din 85 . « BO ,,110 - » 72 > , 135 - » 85 , „ 150 - - 98 , , 180 * » 120 , , 220 . , 155 Angleški itof od 260 do 350 naifin. kvalitete Damsko vohno: Svile: Pralno blago: Umetna po Din 24 Rožaste „ „ 27 Tkane „ , 38 Foulard „ „ 75 Crepp de Chine enobarvni in rožasti od Din 110 naprej Molinos po Din 7 gQ Belo blago, , 7-99 Tiskovine , „ 9». Cefirji , , 10-« Oxfordi „ , 12'-Kloth „ „ 17-- Preproge - Preti-posteljniki ZASTORI IN ŽEPNI ROBCI 813 Razen tega pa popolnoma zastonj pri nakupu volnenega blaga do 400 Din — 6 robcev; do 1000 Din — ostanek za otroško obleko pri večjem nakupu pa po dogovoru do 10% vrednosti! Prepričajte se! svaa skladišta družfes z. 0. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33 vrši obrat Javnih skladišč na podlagi koncesije ministrstva za trgovino k industrijo v obsežn;h in suhih prostorih — izvršuje šped.icijo blaga — prevaža pohištvo v špecijalnih pohištvenih vo-zeh, kakor tudi na navadnih tovornih vozilih — zveza z glavnim kolodvorom po železniškem tiru — carinsko prosto skladišče. Telefon št. 23fi(i Brz. naslov: Skladišta Objava. Upirava dir&avnifo monopola nabavite pnitein I. ofertalne licitacije, k»«a če se održatl na dan 14. juna 1929. god. u ka,ncelarJjj Uprave u 11. 5a®ov a: 650 bo bi .na sirove svilaste hartij« za potreba fabrike duvana u Sarajevu. Uslovi, mu-stre i sva ostala obaveštenja mogu se dobiti u kan cel ariji Uprave — odsek za ku-povinu — ekonomno odelenre — s v ako z radnog dana od 10. do 12. časova. Iz kancelarije Uprave državnih monopola E\tBr. 10023 od 9. maja 1929. godine v Beogradu LOKCSBflOBiLE ŠIVILJA £eopoldina Sternad se je preselila na Celovško c. 14 (svečarna Kopač, nasproti velesejma) ter se priporoča centi, damam. 6519 Vrtne klopi in mize izdelujejo Strojne tovarne in livarne d. d. v L;i'Viani. Dunajska cesta 35. Kup Šm« 65C1 Siti dve hiši v mestu od 100.000 do 300.000 Din. Prodam dve dobro vpeljani gostilni in špe-ceiijsko trgovino, eventuelno dam tudi v najem. Poizve se v Sp Šiški, Kobiridska cesta 4. 122 a P!NI I KAY na sesalni plin Diesel 1000 dinarjev MAG ZAGREB, !iLLAŠ5K3A MLADOSTNA LEPOTA NOVA KOZA OBRAZA. — Z uporabo epohalnegu medicin, biološkega preparata dr. Dorraine & Cie., Pariz — »Astrigent Special Venu.-< poslane obraz v 10—H dDeli pomlajen, izgubijo se za vedno gube, madeži, pe-ee, boboljice maščoba in groba Koža. Obraz postane nežen, s rež in mthok, kakor pri majhnem otroku. — Garnitura atane 92 Din. LJUPITEV KOZE. Znani specialitet »Elixir Mvsti-cum« od dr. Dorraine & Cie., Pariz za nevidno lupljenje kože To eredfitvo je nenadkriljivo za odstranitev velikih napak tena. Velike gube, groba minirana, stara in uvela koža, mastni rdeči in rumeni madeži se že s prvim dnevom izgubijo. Po ljupljenju dobimo mlado in gladko kožo. — To biološko vulkansko sredstvo absolutno ni škodljivo Garnitura vsebuje 5 preparatov. — Stane 185 Din. FLUID DE BEAUTE »NOVELIA«. Moderna izumitev franc. kozmetike, katfTa v 5 minutah pokrije v»-e napake obraza. Ako smo indisponirani ali pa nezadovoljni s svojim obrazom radi gub, podočnjakov, podbuhlostj ali ovenelosii, prevlečemo obraz z Flu-idoan »Novelia« in za 5 minut je ten obraza popravljen. Obraz dobi svojo ncžno?t polnost in mladostni izgled. Nenadomestljivo za veselice, gledališča, promenado. — Stane 65 Din. LEPA, OKROGLA IN POLNA PRSA so okras vsake dame. Ce prav so prša še tako jako zakržljena in vi-seia. dobila bodo z uporabo >Lait de Juno« zavidno bujnet, okroglost in trdo6t v najkrajšem 5asu. 85 Din GOLD POWDER, naJldealneJSl bloloSM angl. puder. Kakor dahek »e priljubi vsakemu obrazu teT ga del« nežnega In pikantnega. Fino parfumiTan. Puder par exellence t vseh barvah. — Stane 27 Din. CENTIFOLIA, kozmetiki zavod, Zagreb Jurlšifeva 8 — Zahtevajte brezlačne ilustrirane prospekte! Vam plačam, ako Vam Vaših bradavic, kurjih oči rožne kože. otiščancev v 3 dneh ne odpravi brez bolečin im opasnosti in brez noža korenine zatirajoči Riabalzam. — Zdravniška priporočila. Dr. Cyrakus B.. Dunaj, piše: Sem z Riabalzam-oin zadovoljen, pošljite še nadalje 24 lončkov, ki jih hočem uporabiti pri svojih pa-ci'jent:h. Cena z garancijskim pismom Din 9. B lončki 18 Din, 6 lončkov 32 Din. — Dr. Nic. Kemenv, Kosile. Kasrhau. poštni pre-'lal 12/59. češkoslovaška 5480 a Xovi Vinodol najlepše kopališče na Jadranu. Lepe prostrane plaže, do-lga obalna pot kraj udobnega parka, tenis-igrišče, prvovrstni hoteli in mnogoštevilne moderno urejene vile. Dnevno izleti po kopnem io po morju, kakor tudi plavalni, veslalni in ribiški šport. Pojasnila daje zdraviliščno poverjeništvo Novl-Vlnodol. 550$ Mreže za postelje in ograje v vsaki velikosti in množini. Za postelje po zahtevi tudi iz ognjeno pocinkanežice 0.9 dobite najceneje pri tvornici žičnih pletenin Josip Bernard, Jesenice-Fužine Opetcarsiei strop kompletno z lokomobiio za 60 HP, vse v najboljšem stanju naprodaj. Pojasnila daje: Ivan Ogrin, stavbenik, Ljubljana, Grub. nabr. 8. 6403 Zdrav ali bolan vedno potrebuje dobro milo. Slaba mila v so naredila že mnogo škode. Kot res dobrim milom zdravja in lepote in v najvišjih krogih se daje prednost FeUerje-vim Elsa-mikmi in to: lilijlno, rumenja-kovo, glicerinovo, boraksovo. katrano-vo ter milo za britje. Ta vsebujejo dobro delujoče sestavine. Za poizkus 5 komadov Elsa-mila po izbiri pošilja za vnaprej poslanih 52 Din franko lekarnar Feller, Stubica Donja, Elza-trg 245. Hrvatska. Za pranje glave: Elsa-Shampoon, Din 3.30. Zahvala. Vsem, ki so v znak spoštovanja in priljubljenosti sprem>ili našega predobrega, nepozabnega očeta, oziroma brata, tasta in starega očeta, gospoda IVAMA ŽITNIKA na njegovi zadnji pofi, se tem potom najtopleie zahvaljujemo. Posebno hvalo sino dolžni čč. duhovšč ni, g. zdravniku dr. Janežiču za njegovo požrtvovalnost, zastopnikoma mestne občkie ljubljanske gg. občin, svetniku ravnatelju Jegliču in občin, svetniku O!upu ter g. direktorju I. drž. gimnazije v Ljubljani dr. Lokarju in članom profesorskega zbora. Najlepša hvala glasbenemu društvu »Ljubljana« in njenemu pevovodji g. dr. Dolinarju za krasne žal#st:nke ter darovalcem cvetja in vencev. Iskrena hvala končno vsem, ki so na kakršenkoli način pokazali, da sočustvujejo z nami. LJUBLJANA, dne 10. maja 1929. Žalujoče rodbine ŽITNIK, LONČAR, JURJOVEC. / *y • | Jaz v A ii Ji €ilag « mnojtoii 188 can dolskni, div-tviini borelei-Jasmi, sem to dobila x uporabo pomade, ki sem io sama izumila. Ona >e edino priajiano sredstvo proti izpadanju te v pomoč za rast go-I »tih la« io m okrepitev las. Pomore pri gospeh, aospodih m deci k rasvittou gostih in močnih las in daje že po | kratki uporabi prirodni so-j-aj in zunanjost in varuje pred pre-rano osivelo sd preprostega do najfinejšega, iti igračni vozičici v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevnm tika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Kupim stalno vsako množino ftosfanieiigga fssiinskega iesa smrekove skorje, cele in drobljene, smrekove hmeljeve droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. Franc Oset, Sv. Peter v Savinjski dol. w3flBflBBSBB»BSBflB8BB&3msusg3BSBBBa»SBBBa Mag. št 16448./29. ref. XXII. RAZPIS. Mestna občima ljubljanska razpisuje razvažanje umetnega ledu iz mestne klavnice po mestu. Pismene ponudbe je vložiti do 27. maja opoludne pri ravnateljstvu mestne klavnice, kier so na razpolago tudi ostali razpisni pogoji. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 7. maja 1929. ZAHVALA. r5ll Ob pretežki nenadomestljivi izgubi, ki me je doletela s tragično smrtjo mojega nad vse ljubljenega soproga, skrbnega očeta, gospoda osa komisarja finančne kontrole v d. se zahvaljujem vsem, ki so mi v moji neizrečni tugi kakorkoli lajšali bol. Globoko zahvalo izrekam prečastiti duhovščini, gospodoma zdravnikoma dr. Marčiču in dr. Kogoju. pevcem za globokočuteče žalostinke, osob-jm finančne kontrole z Jesenic iin onim stanovskim tovarišem, ki so prihiteli k pogrebu iz drugih krajev, dalje žandarmerijski stanici z Jesenic ter vsem darovalcem cvetja. JESENICE, 10. maja 1929. KRISTINA KOS s sinom Dragom in hčerkama Milico in Ladico. Za vse tolažilne izraze sožalja, ki so nam bili sporočeni bodisi pismeno bodisi ustmeno povodom nenadne smrti naše nepozabne, srčno ljubljene, zlate matere, stare matere, sestre, tete, tašče in svakinje, gospe MnSdalsns Kom rej. Kerže izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Zlasti pa se iskreno zahvaljujemo vs^m darovalcem krasnih vencev in cvetja, sorodnikom, številnim prijateljem in znancem, ki so spremili drago nam pokojnieo na njeni poslednji poti ter sploh vsem, ki so se kakorkoli potrudili, da nas tolažijo v naši neizmerni tugi in nam lajšajo neizrekljivo bolest Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi ' Sv. Jakoba v Ljubljani v ponedeljek, dne 13. maja 1929 ob 7- zjutraj. V Ljubljani, dne 11. maja 1929. 6srs ŽALUJOČI OSTALI. KOLESA Dflrkopp in drugih najboljših svetovnih znamk. GRAMOFONI Columbia, Odeon in drugih najpop.lnejših tvrdk ŠIVALNI STROJI najlepši v opremi in najboljši v materijalu POMNITE, da ima velikansko izbiro koles, šivalnih strojev ter gramofonov in plošč po najnižjih cenah tvrdka: JOSIP BA^JAI, Ljubljana Pražakova ulica 19. Ljubljanski Dvor. V neposrednji bližini glavnega kolodvora. PRIDITE IN OGLEJTE SI, ALI ZAHTEVAJ 1 E PONUDBE. Prodaja tudi na obroke! Prodaja tudi na obroke-' Č3S je, da se opremite za ribolov kar Vam nudi bogata izbira F I/ |//UC£n puškar' LJUBLIANA • IVM? JI«.K|| Kongresni trg št. R Vsem uradom, zlasti občinskim, sodnim in žandarmeriiskim priporočamo Zakon o posesti in nošnji orož ja pravilnik k temu zakonu, pravilnik o izdelavi in prodaji orožja in komentarji k njim, v izdaji dr. OT. PIRKMAJERJA. Vezana knjiga velja g poštnino vred Din 67.50 ter se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54, v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. BBVSBBBBSfSFSBBBHBBaBBBSBBSSBBSBBBBBBBSIBaBMUn«) Redni oljen! zbor TISKOVNE ZAI>KUGE, r. i. x o. v Ljubljani se vrši dne 22. maja ob 6 url zvečer v prostorih Zveze kulturnih društev v Kazini s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva, 2. poročilo o računskem zaključku, 3. poročilo preglednikov, 4. razdelitev prebitka, 5. volitev načelstva in računskih preglednikov, 6. slučajnosti. Vabimo Vas, da se kot član zadruge občnega zbora zanesljivo udeležite. Načelstv« Tiskovne zadruge v Ljubljani. BMMBBBBBBBEB&BBBBBBI£9!igB8&SV8B<29SSSSMfl peCole ^N i etikete, graverstvo \ SITAR & SVETEK ] LJUBLJANA S J . stra C®! Turistovski najbolje in najceneje v delikatesni ti sovini K. JARC »Pri turistu« Ljubljana, Dunajska cesta 7 6276 Mladost, svežost, lepota! CREM IRUilfiRl) Najbolj dovršen proizvod moderne in znanstvene kozmetike. Kar po prvi uporabi postane koža sveža, mehka in fina, o-dstrani vso nečistost, mozolje, spušoa-je, pege, rdečico nosu in drugo. Na zahtevo smo razposlali okoli 30.000 po-skušnjih puščic ter na temelju tega prejeli mnogo priznanic in nad 20.000 naročil. Ne verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate. Pošljemo Vam jo brezplačno, ako nam pošljete za stroške v znamkah Din 2.—. Originalne trioglate puščice dobite po ceni od Din 15,— v vsaki boljši strokovni trgovini. S pošto pošlje: 112-a Apoteka BLUM, Subotica 3. KLAVIRJI pianini: BOsendorter, HOtil, Fcr-rftar. Stingl. Steinwaj etc d* najmanjSe ohrokt <-<1ino t velikaaf^i tal ogl Alfonza Breznika OiT aiit Ula!>b Untice. Ljubljana. Mestni trg St 3 l iglašrv.-inje popravila ••■»••jša uposojevalnica. Veliki ilustrovani CeniiC dobite zastonj Zahtevajte ga od skladišča MEINEL & HEROLD tvornica glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger MARIBOR, št. I01-B Violine od Din 95 Ročne harmonike od Din 85. Tambure od Din 98 Gramofoni od Din 345 dalie Pristni Harzerji od 10 M naprej predprreL piemontki pari. »neinobeli kanarčku kletk«. ti5ja krma, tdravila u tiSe. — Ilaetrovaul eenik u»tonj Veleptiijceja Hevdenrelch Bad Suderode 150. — Har» ■BBBBBBBBBBBBB Izjava. Vse, kar sem na sefrnu v Grahovem dne 23. marca 1929 žaljivega govoril glede g. Antona Bernika, trgovca z živino v Ljubljani, s tem izrecno prekli-cujem in izjavljam, da obžalujem žaljive besede, ki sem jih izrekel. Gospodu Antonu Berniku dajem s tem popolno zadoščenje. 6514-a D AKO SELJAKOVlC. BBBI Solidna postrežoa 1 — Zahtevajte ponudbo 1 ! Zvenoma In livarna, SI. Vid nad LMano Zvonovi za cerkve iz zajamčeno prvo« vrstne bronovine v akordnem skladu in v vseh velikostih. Odlikujejo se po iz» redno lepem, čistem in močno donečem glasu. Mnogobrojna priznanja na razpo* lago. . 49-a Kovinoli varna - Železolivama Vlivat.je odlitkov po vzorcu, modelih ali načrtu iz litega železa, bakra, fos» forne in strojne kompozicije, rdeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin — surovo lito ali po želji obdelane. Odlitki za ležaje, vagonete, peči, Ste« dilnike, spominske plošče, telovadno orodje, avtomobile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši in zajam« čeni kvaliteti. Konkurenčne cene! — Hitra in točna _postrežba!__ ZA BIIOIO! Srebro ^^alitev^jte^TreipiacnT cenik poštnine prosto lamstvc Klefrantna plojnata nikelj., cilinder ura ftH. ? kamni kot »lika Utli Jf? lata » 8kat- £.Q Ijici »R o s k o p f« OO NajcenejSe kakovo- .R o i k o p f« ",fl 5tetno jamstvo. Za n»o<1 jovarjajofit vrne denar. Anton Kifftnann Maribor 36-a Specijalist za samo boliSe švicarske are. Cenik brezplačno. (štjeles cRiglo n Prvovrstni francoski irdelek. Kajlotji tek Cene brez konkurence Viktor Bohinec LJUBLJANA, Dunajska eesta Stev. 81 Ceniki brezplačno! Mlcbel Zčvaco: 122 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. »Zakaj?« »Zato, ker moja ura še ni prišla,« je hladno odvrnil Pardaillan. »In ker mi je usojeno, da vas ubijem.« »Zakaj me ne ubijete pri tej priči, če je tako usojeno?« »Tudi vaša ura še ni prišla.« »Vi tedaj mislite, da se bo ponesrečil vsak moj poizkus zoper vaše življenje?« »O tem sem trdno trverjen,« je odkritosrčno rekel vitez. »Vaša prizadevanja, da bi me spravili s sveta, so bob v steno. Opustite iih rajši. Saj ni potreba ubijati ljudi, ki se jih hočete iznebiti. Pomislite malce. Ne manjka se sredistev, da človek, čeprav živi, prestane biti napotje.« On se je šahi toda Favsta je resno sprejela njegove besede. V svoji prazno vernosti si je dejala, da ji hoče Pardaillan nemara sam odkriti tajnost svoje moči ter ji povedati, kako ga lahko stori neškodljivega. Z mehanično prostodušnostjo ga je vprašala: »Kakšna so ta sredstva?« Na njegovih ustnicah je komaj opazno zaigral sočuten nasmešek. Ali je morala biti potrta, ali se je morala čutiti poraženo* da ga je sama vprašala, kako ga lahko spravi s poti, ne da bi ga umorila! »Kaj vem, kakšna!« Je dejal, šaleč se kakor preje. »Moja moč Je v možganih. Tu me izkušajite zadeti!« »V možganih!« je pomislila Favsta. »Zadeti ga v možgane! Doseči, da mlcl 67 Stlrl cilindri 32 k. s. 90 km na uro. Vo* s tored- no elastičnim motorjem. Elegantne, udobne karoserije. V normalni izvedbi se more dobaviti takoj. Šest cilindrov 5(1 k. s. 110 km m aro. Dolga, posebno n.i»ka Sasija. Karoserija elegantne linije, krasne barve t. ItiksurijoMio, a vendar de-centno opremo. Zelo kratek dobavni rok. Vsak voz reprezentira v svoji kategoriji prvovrsten izdelek glede kakovosti elegance in varčnost! v pogonu. Te prednosti kakor nizke cene in povoljni plačilni pogoji povzročajo rastočo priljubljenost Škodovih avtomobilov. Zahtevajte brezplačno in neobvezno predvajanje voz. Škodo vf zavodi, zastopstvo Ljubljana, Selenburgova ulica Telefon 2966. Zagreb, Račkoga ul. br. 2 Telefon 6306 Najboljše tambarice Farkaševega m (romskega sistema izdeluje in razpošilja ob jamstvu stara tirv. tvornica tambnrtc Stjepan UL Gilg SISAB 610 «. Kačlteva 174 (Hrvatska) Cenovnih cambunc pošljem na zahtevo zastonj. Odlikovan z 2 zlatima kolajnama. Kostoniev les za tanln plačuje stalno nalugadnele vsaki vagon sproti na željo tudi potom akreditiva poliubno pri vsakem večjem denarnem zavodu Slovenije les'•a tvrdka ERNEST MABINC. Celie Zrinjskega ulica št 4. Telefon št 136 Dražba lova bčine Dolenji Logatec se bode vršila dne 22. maja 1929 ob 8 uri v uradu sreskega poglavarja v Logatcu. Pogoii so tamka na vpogled med uiad nimi urami. Občinski nrad Dol. Logatec. Pod južnim solncem raste zdravilno reliSCe. fe katere ea se 1-zdeluie poznana zdravilna speci-Jaliteta FIGOL eliksir. FIGOL ie si-Kiirno in preizkušeno sredstvo uri motnji vseh prebavnih organov, t I želodca in dreves, ter ž njimi v zvezi mi boleznih tete.r tn ledvic, glavobolu, nesuanhi in hemeroddih. FIGOL proizvaia in razpošilja do poštnem povzetiu lekarna dr. SEMELIČ. DUBROVNIK. Cena 3 steklenicam 105 Din: 8 steklenicam 245 Din: poskusni steklenici 40 Din. Zahfevaite na osrled prospekte, mnoeobroiine zahvalnice in priznanla o FIGOLU. 233 z 10 stroji, kompletnim priborom, ee poceni proda. Eventualno se da v najem % lepo delavnico in električno napravo v Zagrebu, kjer ee more takoj obratovati. Vpra5anja in ponudbe na Jugomosse, Zagreb, Zrinje-rar 20, pod >48 B<. 6460 Hnnnmnnnnn V*!iki um>} soli »▼. Roki ta nog« IS Din. Bolne, goreče, ranjene, ozeble noge m • kopel jo tr. Roka •o 11 n nog« takoj »pravijo r red. Zadostuje, da rai-rtofiile jedilno žličko »oii «▼. Roka ia noge v umi Tilniku tople vode in t njem močite noge okrog 10 minut. Po tem čaru Vam bodo nog« kakor prerojene. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah Glavni depo za Slovenijo: Drogerija «*» 17 r. ~ » f- v Ljubljani Prešernova ulica 4 j>ole>g Frančiškanske cerfcve H. Snttner Ljubljana 4 NajvečBa zaloga ur, zlatnine ln sre-brnine. Lastna protoflcoMrana tovarna ur v Švici Birm a ii ska a Birmanske i?re za dečke od Din 49.60 napred Birmanske zapestne ure od Din 98.— naprej Srebrne vratne verižice (Colliers) od Din 20.— naprej Zlate vraitine verižice (Coiliers) od Din 85.— naprej Gledališke odre opozarjamo na ljudsko igro Rokovniači spisal Fr. Govekar III. Izdaja. Broširana kniiga velja Din 21).— Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani n 23« OULE JUU-JL FtJUL JLO JJUUt U. JIJOIOJLOU različnega platna in Sifonov iz domaČih tovarn, kakor tudi svetovno znane znamke „Schrolfi" A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA MESTNI T§£G štev. tO Ugodne cene! Na žeifo vzorci! Cen« malim oglasom t Za oglase, ki služijo v posredovalne tn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 \ iff^,11 <0€dov hoče mo malih og1amov naj pr da oo mu pošlje po posti naslov ali QaQo drugo informacijo ticoco a sicer no ho ™ prejel odgovora t Ho ii v snamCah Cene malim oglasom s Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. ! Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. Dobrega risarja prejme tajtoj stavbno podjetje. Naslov v ogla« od tte.ku »Jutra«. 12606 Več čevljarskih pomočnikov prvovrstnih sprejme takoj Jadransko posavska čer Ijarna v Kranju. 12393 Brivski pomočnik perfekten bubi Stucer in frizerka-manikerka event. zmožna volne ondu lacije, se sprejmeta proti visoki plači — Peter Ur.-u leten, Murska Sobota 12592 2 mizar, pomočnika dobro izurjena sprejme Jo ta V i i i n, Dorfarje pri Skofji Luki. 12587 2 bolničarki •no xa kirurški, drugo " notranji oddelek -prejmemo Plača 400 Din mesečno in vsa oskrba Javijo naj se aamo pridne poštene in do brosrčDe osebe na naslov: Anica Klampfer. Niš. NiSki lanatorijum. 12570 Učenko sprejmem v trgovino ▼ me šanim blagom v večjem in dustrijskem kraju One z meščansko ali trg šolo imajo prednost Ponudbe po motnosti s sliko na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Učenka 21«. 12475 Gospodinjo ki opravlja vsa hišna dela m zna dobro kuhat:, sprejmem k samskemu gospodu Ponudb« s sliko in zahtevo plače on oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena in zanesljiva gospodinja« 12451 Kontoristinjo e perlektnim znanjem nem ške in slovenske »tenogra rije. sprejmem v tehnično pi.-arno Sam'., pismene po nudbe t navedbo zahtev kov na poštni predal 103 — Ljubljana. 12443 Vajenca [roštenib staršev sina. želim za peka^ko obrt takoj Matevž Zadravec, Celje, pekarna. Gosp 3 12317 Vajenca za fotografsko obrt »prejme fotoatelje F. Uudnik — Celovška cesta 41. 12633 Čistilca oken s prakso sprejmem takoj Ponudbe z navedbo piače in kako je dolgo v tej stroki na Phflbus, Zagreb Ilica 12. 1255 2 ključavničarska pomočnika zanesljiva nad 20 let starosti sprejme v trajno zaposlitev takoj Jakob Preželj ključavničar in vodovodni instalater v Novem mestu Prednost ima oni. ki se razume pri vodovodnih in štalacijah. 12582 Trg. pomočnika agilnega. spretnega proda jalca. zmožnega slovenšči ne in nemščine .-prejme ga lanterijska trgovina. Na tančne ponudbe j sliko na oglasni oddelek Jutra pod »galanterija« 12588 Brivskega Trgovskega učenca krepkega tn zdravega sprej me v trgovino mešan blaga Ivan Razboršek, Smart »o pri Litiji. 12551 Absolventa vis. šole za svet. trgovino eprejme kot uradnika vele-podjetje v Ljubljani Po Eudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Siužba pri velepodjetju«. 12358 2 mesar, pomočnika dobita takoj s!užl>o — Po Sudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »M.-ear« 1.347 »--- Slikarske in pleskar, pomočnike dobro izvežbane sprejme takoj Mih. Dobrave. Celje. Glavni trg 15. 12672 Pletiljo n Dubied stroj, dobro pro dajalko ». lepim na>to[>om eprejmem Ponudoe s sliko na oglasni oddel-k »Jutra« pod značke »Agilna 45« 12245 Krepkega dečka •a kovaško obrt, s hrano in stanovanj'-!!) v hiši ■prejme Frane Švegelj. kovač. va= Goriče št. 22 — pošta Golnik, Gorenjsko 12438 pomočnika mlajšega sprejme takoj Rožič v Šiški 12668 Damske frizerje in frizerke dobro izurjene, za Ljublja no in Bled iščem za takoj ali po dogovoru. — »Salon Mila«. Ljubljana. Dunajska cesta 7 12655 Šoferja zanesljivega in marljivega, ki je obenem izvežban me bamk, z dobrimi referenca mi sprejmemo Nastop ta koj. Predstaviti se v Ko iinski tovarni v Ljubljani 12746 2ensko osobje »uhane«, sobane« dekleta za vse prodajalke, nataka rice in uradnice najhitreje namešča v Beogradu tn v orovinei Zavod za uaraje štenja Vi-e čarapiCa 6 — Beograd. 10273 Šofer mehanik dobi stalno 6lužr>o K osebnemu in tovornemu avtomobilu na deželo. dober vozač in popravljač ima prednost Nastop takoj. Po nudbe pod »zanesljiv 80« na oglasni oddelek Jutra 12580 Pomočnik mešane strekt. mlajša moč dobi mesto. Dober želez-ninar ima prednost. Ponud be na oglasni oddelek Jutra pod samostojen proda •alec železnine«. 12581 Vrtnarja za vzdrž-vauje te obstoje čega parka sprejmemo Ker n.ma drugih vrtnarskih opravil, bi bil obvezan opravljati razna ntšna dela kakor avto snažiti. drva denašati itd Ponudbe na 1 vornieo Arko. Zagreb I pošt pretinae 41. 12556 Vajenca sprejmem takoj v trgovine manufakture in špecerije Prednost imaio s par razre di meščanske šole ter višje postave. Valentin Dreo. Sv Trojica v Slov. goricah 12704 Trgovskega učenca krepkega m zdravega s pri merno šolsko izobrazi«-sprejme takoj Rudolf Der gan. trgovina z mešanim blagom in letom. Laško. 12700 G. Tb. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 31. Le-ta pa je še vedno slonel ob svojem razbitem tramu, bolj mrtev nego živ. \vto-mobili, kolesarji, vse je vozilo mimo, ne da bi plačalo. Kar žalost je bilo gledati. Toda ko je gospa Mrcinova pogledala v zrcalu svoj nos, bi bila najrajša na glas zatulila. Če bi ji bil kdo pa«tnvil stol za hrbet, bi bila gotovo pala v omedlevico. 82. Med tem je bil gospod Kozamurnik dospel ▼ Volarje. Še vedno ni mogel ustaviti ▼osra; kakor besen je zdrevil po vasi. Vse, kar mu je bilo na poti, je postalo žrtev njegovega avtomobila. Vaščani še niso pomnili take strahote! Služkinjo mlado, zdravo, pošteno že lim na deželo. Predriogoj ljubezen do otrok in kuha nja. Plača dogovorna. Po nudbe na podružnico Jutra Celje pod »Savinjska doli na«. 12673 Blagajničarko ki je zmožna položiti 20 000 din kavcije, sprejmem ta koj Ponudbe na ogia.-ni oddelek Jut:a v Mariboru pod »Blagajničarka« 126W Sodarja ki se je pred kratkim Izučil sprejmem takoj Pismene ponudbe na ogla-n1 oddelek Jutra pod »priden 94«. 12694 Vrtnarja mladega marljivega, vestnega. poštenega treznega oženjenega -»prejme Tovarniško podjetje v Sloveniji Ponudbe poo , | ovarna« na oglasni oddelek Jutra. 12752 Vešč strojnik k pletiluemu Jaquard-stro ju in mlajša moč k plet stroju št 8. dobita name. ščenje Naslov v oglasn-m oddelku Jutra. 12751 Knjigovodinjo fierfektno bilancistko z znanjem nemškega jezika in kores|>onpala samskega gOs|K> la. starega 30 let ter ob «nem vodila blagajno. Z« nitev ni izključena Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna moč«. 12046 Gospodično zanesljivo in čisto, ki je te bila v sličm službi — -prejmem k 2 leti ,-taremu otroku Stanovanje in hra na v hiši. Ponudbe z na vedbe dosedanjih slujb in plače na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Blizu Ljubljane«. 12848 Mlad trgovec " ki bi vložil event. potrebno kavcijo, želi mesto letnika pri kaki ugledni tvrd-ki. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12618 Trg. potniku kateri zna šoftrati. se nudi ugodna prilika, da lahko stalno z avtomobilom prepotuje vso Sloveni:o in Prekniurje. Na-lov v oglas, oddelku »Jutra«. 12675 Potnike ra obi'k privatnih strank iščem. Fiksna plača in provizija. Ponudbe na oglasni oddHeik »Jutra« pod šifro »Agilen«. 12647 Potnike za vpeljavo »Bazler« kreme sprejmemo v vsakem me-stu Slovenije za enkratni cbisfc privatnih strank proti visoki proviziji Dnevni zaslužek 4-500 din. Potrebni — poliuhni — kapital za b'a to Ponndhp po lati tvrdki »Bazler«. Petrovče Za od trevnr priložite znamko 1 dinar. 12671 Akviziterje in krajevne zastopnike — az-ilne ter s prakso išče domača zavarovalnica, zlasti za požarni- neziodni in živ Ijenski oddelek Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalno nameščenje«. 12495 Zastopnika za inozemske predmete, po enega glavnega v vsakpm srezu Slovenije želimo. Brez kavcije Vfcok za-lu-žek in bodočnost osigurana. Dopise ni oglasni oddelek Jutra v Mariboru pod »stalna eksistenca«. 12681 Postrežnico za dopoldan želim Naslov v oglasnem oddelku Jutra. Prodajalka poltena m zmožna blagajniških ter pisarniških del, specializirana v šivalnih strojih ter ročnih delih, vešča tudi kolesne stroke, želi premeniti službo 1. ju nija. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »vestna 92«. 12692 Blagajničarka (začetnica abeolventiuja me -čanske šol*- tn trgov teča a e prav dobrim uspehom želi službe in gre za 2 mes. brezplačno da se privadi Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod >1. ali 15 iu-nij«. 12711 Strojnik vešč parnih in električnih strojev tei del na žagi. že li spremeniti službo. Naslov Dove ogl. oddelek Jutra 12712 Strojnik neolenjen vest v-akovrst-nih popravil, išče primerne službe Najraje gre k žag-nem obratu. — Ponudbe na naslov Strojnik. Vič pri Ljnbljani, gostilna »Ame rika«. 12790 Gospodična zmožna italijanske, nemške francoske in -loven.- ke ko respondence išfte primerno celodnevno ali poldnevno «lužbo Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Korespondentinja«. 12832 Kot pomagalka v trgovini, trafiki ali na velesejmu želim il » službo pod ugod nimi pogoji. Prednost ima -trojni obrat Ponudbe na Jutro. Marihor pod »Dobi ček in zasigurani odjema I ci«. 12674 Sobarica stara 30 let želi službe s 1 julijem. Zmožna je nem ščipe. slovenščine in srbohrvaščine. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Sobarica«. 12683 Mesto sobarice ali natakarice želim za »e-zijo. Ponudbe na ogla-ni oddelek Jutra pod »sezija«. 12755 Za slugo, vratarja ali kaj podobn-g* bi rad vstopi! slovenščine, nem ščine in italijanščine ter litografiranja zmožen 38 let star, oženjen reduciran državni uastavijenec — Po nudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten in p"šten uslužbenec« 12795 Prošnja javnosti! «0% vojni invalid, ž vsem udi. 57 let star. dolgoletni kTojaSki mojster, a veled vojne propal od svojih otrok ki so vei preskrb I jeni zaničevan in zavržen se obračam do gospodov trgovcev, gostilničarjev in lustrijeev in podjetnikov da bi me eden ali drug sprejel v službo v mestu ali na deželi. Službo izven -vojega ohrta sem primo ran iskati zato. ker so m' ►pešale oči in ker je moja telesna, v vojni dobljena hiba takega značaja, da težko sedim m da bi se več gibal. Ne iščem velike >lače. le da bi mogel žive ti in lepo ravnanje Ker mam Se nekaj gotovine, b' na zahtevo lahko položil kavcijo O mojem vedenju so na razpolago najboljše reference Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skromen«. ur Plačilna natakarica kavcijo želi službe v boljši gostilni ali restavraciji. Gre tudi na deželo. Nastopi takoj. Naslov v Oglasnem oddelku Jutra. 12759 Preizkušen šofer mehanik, srednje starosti želi službe šoferja. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod značko trezen in zanesljiv. 12748 Cntlanje in šivanje belega in barvastega perila lepo in natančno izvršujem po izjemno nizki ceni — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 12168 Natakarica želi službe bodisi v restav raciji ali o» v kavarno Po možnosti na sezijo Grem tudi k morju Reflektanti naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »natakarica. 12413 Začetnik zmoieD 50.000 Dni garanci ie. želi službe T Ljubljani, v pisarni ali kot blaga ini čar Uvedel bi se Tanko kot potnik, ker ima nekaj trg praks«. — Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod »Strogo zanesljiv«. 12631 Starejša gospodična inteligentna, vestna in zanesljiva, ki ima veselje do otroik. lSče službe k 1 ali 2 otrokoma, za ves dan ali poldnevno proti zmernemu honorarju. Naslov prosi na oglas, oddelek »Jutra« jhhI šifro »Sirota 109«. 12629-a Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, dober prodajalec in z večletnimi spričevali, želi službo v mestu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12623 Brivski vajenec priden in vporaben. želi premeniti mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. _ 12589 Spreten električar z dvajsetletno prak.-o. išče 'ltižhr. v samo večjiem podjetju. kot samostojen električar Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Samostoten« i2575 Prodajalka samostojna, dobra moč. ab-solventinja trgovskega tečaja. e prodajalsko in pi sarniško prakso — zmožna kavcije n samostojnega vodstva trgovine, išče me «ta Cenjene ponudbe prosi pod »Odgovarjajoče me«tn« na podružnico »Jutra« v Maribora. 12535 Uradnico z večletno not prakso. ve£ča slovens''-". ga nemške ga in srbohrvaškega tezika Ponudbe pod »marljiva 9t« na ogl. odd. Jutra. 12691 Starejša gospodična ■kavcije zmožna želi primerne službe. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod 12726 »mali honorari 12744 Ekonom z 8 najboljšimi spričevali in 201etno prakso, želi sluz bo oskrbnika, event vrtnarja. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strokovnjak«. 12765 Gospodična ki zna ueinsko i" otroške stvari šivati, želi mesto vzgojitelj-ce. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gospodična«. 12764 Mizarski pomočnik z večletno prakso verziran v vseh panogah mizarstva popolnoma samostojen dela vpc. išče nampščenja za takoj ali kesneje. Cenjene l>onudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod »Praksa. 12645 Gospa iz dobre hiše želi mesto gospodinje ali v trgovini Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Deutsch erzo gen« 12527 Za sobarici, natakarici ali perici greva na sezijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sezija« 12612 14letna deklica :e želi izu<"iti frizer.-ke obrti. Nastopi lahko takoj ali pozneje Pojasnila daje M. Jereb, Sodražica. 12573 Letoviščarju odstopim i-tanovanje v Trstu, ki mi preskrbi primerno stalno službo v Ljublja ni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12563 Za zobotehnika se želi i»učiti absolvent meščanske šole, star 15 let Cenjene ponudb" na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zobotehnik«. 12566 Prva oblast, koncesllonlrana šoferska šola Camernik Ljubliaua (Jugo avto) Dnnajska eesta 36 I elefon 2236 Strokovnjaški teoretični pouk in praktič ne vožnje oa različnih mo dernih «vt.oronbilih s pn četkem vsakega prvega 254 Kremo za čevlje, muholovce, žganje in razne kemične pred mete va' poceni naučim iz delovati. Pišite pod >š« na oglasni oddtlek Jutra Ma ribor. 12677 V hrvaščini se želim perfekcijonirati Ponudbe z navedbo honorarja pod »Hrvaščina« na oglasni oddelek »Jutra« 12831 Brivci, pozor! Dve toaleti z ogledali, umivalnik z marmornatimi ploščicami ceno proda He-šik. Ljubljana VII 12420 Vrata za garažo ter žično vrv za apnenco proda Cvek Kamnik 12343 Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 0 kg po Din 38 kg Izkoristite (viliko dokler traja zaloga L Brozovtt Zagreb llioa 82 Kemična čistilnica perja 189 Kemični laboratorij kompleten, ugodno prodam Naslov v ogl. odd. Jutra 12685 Fijaker. koncesijo f rodam. Poizve e v K a- pro dežni ulici 24. 12797 Radioaparat izvrsten, lovsko puško tn kratek klavir, pripraven za učenje, prodam Na.-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12776 Železno firmo (napisno tablo prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12S15 Gonilna jermena la češko blago tvrdke t Policky Varomer ima stal no v "zalogi Rudolf Deržaj. Ljubljana. Kolodvorska ul. št 38. 120 Prodam razno: Nov gramofon »Voi« s 24 ploščami, prikladen za salon ali gostilno; Zeiss 1'rieder. šestkratni, Goerz povečalni aparat od 4% X 6 na 13 X 18- 1'enis-raket (nov), visokofrekvenčn apa rat za masažo \Volfov slov nemški slovar. Scbiller ilu stnrane zbrane spise Koer ner. HaeklSnder Ogledati v Gregorčičevi nlici 7, pritličje. desno. 1SS37 1 Javna dražba Dne 14 t. m. se vrSi v Mariboru. Cvetlična ul 13 ob 16 ar! javna dražba raznih predmetov pisalne ga stroja, železne blagajne. 2 pisalnih miz klavirja, di-vana daljnogleda. ročne blagajne, zlatnine itd 12392 Prostovoljna javna dražba v komisijo oddanih pred metov se vrši 15. in 16. t. m. — Agenturna in komisijska trgovina. Študentov -ka ulic« 7 12800 Neutrovox A 25 prodam. 45 evropskih po staj. Amerika na kratike valove Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »4000 Din«. 12603 Fiat avto 8 tonski, takoj za rabo. prodam. Janez Breg pri Ptuju. W:ndii. 11653 Motor Indian Skaut, v dobrem stanju, z novo prikclico proda Frančiška Mrak. Vič 21. 12602 Motor s prikolico kupim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ]rod Šifro »Motor«. 12824 F. N. motorno kolo 350 fcm e v , doseže bi trost do 90 km na uro. po rabi 2 in pol I bencina na >00 km in stane samo Din 12 700. — Oglejte si ga brezobvezno pri tvrdkah H Kenia. Ljubljana A Bremec. Celje, J Gustin čič. Maribor 10403 Renar kolo 15 mesecev rabljeno prodam za polovično ceno Naslov: K. pod Ježama 142. Udmat. 11997 Žensko kolo prodam. Zg. Šiška 160. 12723 Kočijo enovprežno polkrito. v dobrem stanju (Keršičevo delo). zelo pripravno za iz-voščka v letovišču, proda hotel »Bellevue« v Ljublja ni. 12368 Vozovi, dira, vlnta truge, vozna plahta, koma ti. prsne opreme, sedla in zapravljivček (brek) naprodaj na Dolenjski cesti 72. 12669 iLfc iT.' Kožuhovino damske in moške plaSče sprejemam v shrambo ia popolno prenovo Cez poletje popravila računam samo polovično ceno Peter Semko. krznar. Ljubljana, Miklošičev\ 14. 118 Stare moške obleke in drugo kupujem Dopisnica zadostuje, da pridem na dom A Dramo, Ljubljana, Gallusovo nabrežje štev 29 12474 ■frifA* OA 'ittff Weltgeschichte Leopold v. Ranke. devet knjig prodam za Din 750. Naslov v oglasnem oddelko Jutra. 12730 Hrastove hlode kupi J. Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg St. 8. 1262« Hlode hrastove, od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga V Seagnetti. Ljubljana — za gorenjskim kolodvorom. 9101 Jesenovega lesa kolov&kega, vezanega e« vagon in večjo množino suhih jesenovih kolesnih osti proda Petkovšek Fr., kolar. Drenov grič 28. pošta Vrhnika 12708 Dve kočiji polkrito ln landauer prodam. Trnovo, Kolezijska ul. 12. 12740 Harley-Davidson 1200 ccm s prikolico skoraj nov. ugodno naprodaj Zirovnik. Ljubljana, Trži ška cesta 47. 12632 Moto-karoserije izdeluje solidno in po celo zmerni ceni Ferdo Laznik strojno kolarstvo. Radeče 669H Avto »Praga« sestsedeini. renoviran, naprodaj Na ogled v Tržiču St. 124. 12129 Motorno kolo znamke A. J S., v zelo dobrem stanju, s prikolico ali brez prodam Vprašati v Irnovem. Kolezijska ul 18 12448 Šofer-ključavničar zmožen samostojnega popravila. želi s nžbo i 10. junijem. Ponudbe na oglasni cddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiv šofer«. 12803 Enodružinska hiša ^iiovozidana. blizu me?ta zelo ugodno naprodaj. Takoj potrebno 50.000 Din Na-slov pove ogla.-ni oddelek »Jutra«. 12811 Šofer dober in zane-ljiv vozač išče iltižr.f, Na-toni lahko takoj. N.-rloi v oglasnem oddeliu »Jutra«. 12777 Različnih okvirjev prodam 3a) tekočih metr. v izpod dnevne cene. Ponud be na oglasni oddelek Ju tra pod »Okvirji«. 12707 Kopalno kad veliko, pločevinasto, moderen otroški voziček na peresih in več kozarcev kislih kutrare prodam zelo poceni Naslov v ogl od delku Jutra 12642 Leseno kad veliko prodani Gal eviea. nova hiša. Ljubljana. 12758 Betonske stebre za vrtno ograjo po Din 8 komad prodam Friškevc 8. 12743 Traverze za mostove, zakovane (ge-nietet) ugodno prodam Na slov pove oglasni oddelek Jutra. 12725 Namizni štedilnik in otroški voziček poceni prodam Frankopanska 12. 12733 Kopalna banja in bela peč skoraj novo naprodaj na Mestnem trgu St. 13/11. 12768 Lepo palmo in 4 bršliane po nizki ceni prodam Na lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1-808 Autobus Chevrolet 15 sedežen, v najboljšem stanju prodam za 48.000 Din. Naslov v oglas od delku »Jutra«. 12699 Prikolico najboljšega sistema takoj ugodno prodam Na ogled pri Kopač & Uranič, Blei-weisova cesta 12486 Torino Fiat 6 sedežen 45 K s pripraven za tovorni avto za 17 000 Din naprodaj Na slov v ogl. oddelku Jutra. 12699a Harley-Davidson motor e prikolico, v najboljšem stanju, kompletno opremljen, ugodno naprodaj Na ogled v garaži Žužek. Kolodvorska ulica 12760 Motorno kolo znamke »Puch«. brez ventila 220 ccm. 4 5 HP nov. z Bosch razsvetljavo — Ltehtmaschine. dva sedeža (Sozius*.-itz). stransk" tor be naprodaj — Tvornica sladne kav, Viktor Jarc. Marihor Lajtersberg 12453 Kdor prodala ali kopoie AUTO naj ee obrne oa naslov Karo1 Camernik Ljubljana Dunaiska eesta 36 Jugo Auto telefon 2236' in vt~. 41 je popis roza kakrSneg« želi orodati ali Kupiti Pn tem uo-redovanru se oar holj varujejo interesi pro laialea in kupca 83 Osebni avto »Daimler«, popolnoma v dobrem stanju. 22—27 k. s., temno-zebnn oleskan skoro nove pnevmatike. 1 rezerv no kolo. 4 -»sedežni. t"žak 980 kg. rabi zelo malo ben cina. razsvetljava na kar bid. ta'sa p'ačana. se za 18 000 Din takoj proda. Voz ee lahko ogleda v Moj. «trani ali na Jesenicah in :e pripraven za gg potnike ali na deželi za avfotakso. — Vpraš.nnia na ravnatelja Mihajla Rozman a, Mojstra oa, Gorenjsko. 12552 Polkrito kočijo z gumijem tu železnimi kolesi prodam za nizko ceno. Cegnarjeva al. 4. 12738 Peki, pozor! Dobro ohranjen voz za prevažanje peciva poceni proda Josip Zunko, Selnica ob Dravi. 12455 Otroški voziček dobro ohranjen, nanrodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12798 Vsakovrstno zlato kupuje po najviSiih cenah Č e r n e — juvelir Ljubljana, VVotfova ulica 3 38 17? Zaradi preselitve dobro ohranjeno pohištvo poceni naprodaj v Čopovi ulici štev. 21, pritličje 2. 12615 Več spalnic hrastovih m mehkih ter kuhinjskih oprav proda Av Cerne, Zg. Šiška. 12259 Pohištvo Več hrastovih ia mehkih spalnic ter kuhinjskih oprav proda Josip Kurnik. Zgor nja Šiška 12187 Gredenco navadno, rabljeno, iz trdega lesa in okroglo mizo, staro, z eno samo nogo. kupim Ponudbe pod »rabljeno «na oglasni oddelek Jutra. 12698 Mecesnove deske 20. SO in 40 mm debeline, zajamčeno euhe ter štafel-ne 8 cm* kupim. Ponudbe s ceno pod »Prva in druga« na oglasni oddelek »Jutra« 1281» Sadjevca imam več vagonov v zalogi ter nudim istega po najnižji ceni Oddaja najmanj 300 1. Naročila sprejema Leo Rataj. Sv Lenart v Slov. goricah. 12534 Ajdovo moko po 5 Din. fin zdrob iz argentinske koruze po Din 4 30. fino moko St 0 is banaške pšenice po Din 4 30 razpošilja od 25 kg naprej Pavel Sedej. umetni mlin. Javornik. Gorenjsko 10254 Okrog 40 hI pristnega Jeruzalemca proda A. Pela«. Sv Miklavž pri Ormožu. 12676 Krompir zdrav, v manjših pošiljkah razpošiljam kg po 1.55 Din Naslov v oglas, oddelku Jutra. 12695 Vrtno marelo rdečo, kupim Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 12767 Pisalni stroj dobro ohianjen. pisalno mizo. omaro, ročni voziček, tehtnico decinialko z uteži kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 12772 Dve spalnici iz trdega lesa, 1 iz čreš-njevega in 1 iz javorjeve-ga. obe dobro 'Zdelani prodam. Poizvedbe: Franja Kušar. tigovka, Dravlje. 12544 Vitrino starinsko (steklena omara), prodam Star trg lla. II nadstr., od 1—3. 12757 Salonsko garnituro lobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglas oddelek Jutra« pod »Priprosto« 12782 Orehovo spalnico koro novo, poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12771 Spalnico rabljeno, a dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Spalnica«. 12762 2 lepi novi opravi obe ma-ivni, izdelani v naj modernejšem slogu, iz 6reš-nevega. oziroma javorje-vega lesa. proda po izredno nizki ceni Franja Kušar. trgovka, Dravlje pri Ljqb-Ijani. 12544 Lepe spalnice 10 5700 in kuhinje po 1250 [>:n prodaja Vidmar. Zgornja SiSka 2. 12812 Moška obleka še dobro ohranjena, srednje velikosti, s« kuipd takoj Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Obleka«. Kompanjon Vložil bi v dobro idoS* podjetje 70—100.000 Din. V podjetju želim osebno sodelovati Točne in resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vsestrano ko-merc. naobražen«. 12370 Družabnika sprejmem za novo velepo-tezno industrijsko podjetje z začasno malim kapitalom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Monopol« Ljubljana. 12279 Družabniku(ci) kot samostojnemu vodji podružnice Ljubljana, proto-kolirane vpeljane tvrdke. ee nudi sigurna eksistenca. Potreben kapital kot kritje za blago in inka«o Din 100 ti.-oč Dobiček osigura stalno eksistenco. Strokovna izobrazba ni pogoj, ker uradništvo. potnik na razpolago Dopisi v Marihor poštni predal 16. 6458 Samostojne priletne osebe, odnosao družahnik s kapitalom od Din 300.000 dobe za financiranje dobičkanosnib pod-jetii blizu mesta popolno Ofkrbo. vknjiženje in odplačilo. Nikakeg* rizika. Podrobnosti ustmeno. Samo resne, lastnoročne ponudbe pošljite na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod Šifro »Srečna bodočnost 300«. 12714 »JUTRO« It. HO 19 NeSeTJ* R. V. 192$ Izpnščaji na obraza, mozolji, ogrol, zajedavcl (Mittesser) itd. »o če«to vzrok Milite krvi. Zato naj očisti, kdor hoče imeti resnično lepo poit kote, svoje telo, kri ln koto t 6—12teden.-ko karo * , Plani nka' zdravilnim čajem. Zahtevajte ▼ lekarnah MJno pravi L A \ I H H A" Bdravilni £aj ki m ne prodaj« odprto, temveč samo t plombiranih paketih po Din 20,— x naoiaom proizvajalca: Lekarna MR. L. BAHOVEC, Ljublj'ana. Kongresni trg. Depot »a Avstrijo: Hefllgen Geist Apotheke, Wlcn I., Operngass« 16. Vodstvo trgovine z usnjem prevzaire kavcije zmoien foepod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ilfro »1001«. 12793 Hiša z gostilno dobro iiioča. blizu Tabora naprodaj najvišjemu ponudniku. Ceno ln naslov pove otrlaani oddelek »Jutra«. 12387 Pozor, trgovci! JM 84. Vidu nad Ljublja-»o J« radi premestitve naprodaj stavbna parcela med občiaiko ln državno cesto, kjer so 4 vasi brez trgovine. Načrti gotovi. Meri nekaj čez 1800 m«, cena po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Redka prilika«. 12630 Stavbne parcele ▼ meetnem logu. pripravne tali za velika podjetja, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11815 Velik kompleks •b Dunajski cesti v Ljub-Ijani, Uredno pripraven za vsako podjetje, s stanovanjsko hišo, pisarniikimi prostori in skladišči prodam it Froste roke za ugodno ceno oaudbe sprejema ln po-tosnlla daje odvetnik dr. M. l>trc v Ljubljani. Ci?aleto-va ul. Si. 1 od 16—18 ure. 11814 Vila v Logatca Vik hotela »Kramar«, vlso- koprltlična, 4 »obe, kopalnica in vrt, radi eelitve ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »JutTa«. 12478 Vilo na Bledu T sob ( inventarjem in pri tikllnami, velik park. relo ugodno prodam xa 150.000 Din. Vprašanja do 15. t. m. na naslov: Joie Bere, Bled 12430 Gozdno posestvo 48 ha s ca 18.000 smrek, jelk in mecesnov, od 17 cm naprej, 1 uro od kolodvora Prevalje na Lešah proda Kuni, po domače Podlesnik 1-2429 Prodam hišo dvodniiinako stanovanje 2 »ob. kuhinje, jedilne ehram-be ln kleti. Hiša je nova in pritlična, t nekaj vrta. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 12644 Gozd s travnikom ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 120i5 Gostilna 6 sob, mesarija, ledenica, elektr. iaga. polnojarmenlk in venecianka, pri farni eerkvi, n« državni cesti, v polnem obratu, je radi visoke starosti posestnika, ugodno naprodaj. Izve se pri I. Pfeifer et., Hof* pri Mariboru. 12579 Parcelo r bHSIni cerkve ev. Jolefa prodam. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 12686 Večje posestvo • kulturo vina, hmelja ali sadja, z dobrimi stanovanjskimi in gospodarskimi po slopji kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »poeest 713«. 12713 Hišo s pekarijo ■vrtom 'n nekaj'zemlje dam talVoj v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 12671 Majhno posestvo obstoječe iz hi4e, gosp. poslopja, njive, travnika in gozda, približno 9 oralov poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12454 Dvodružlnsko vilo B o v o, i lepim vrtom po ugodni ceni (135 000 Din) prodam radi Izselitve v Ameriko. Ponudbe na ozl. oddelelk »Jutra« pod šifro »Amedkanec«. 12817 Lepo posestvo na Štajerskem, ležeče ob glavni progi železnice, se-stoječe iz stanovanjskega ln gospodarskih poslopij, 2 senikov, vse opremljeno z iivim in mrtvim inventarjem, velikost 24 oralov, od tega 16 oralov gozda primernega za pose>ko, 6 oralov travnikov, g ca 150 oplemenjenimi sadnimi drevesi in polji, 2 orala vinograda. et«. prodam za ceno od Dn 180.000,— Tozadevna vprašanja ie nasloviti na Celje, poštni predal 60. 12578 Krasno vilo velekomforcno. dvodružlnsko, z velikim kultiviranim vrtom in kopalnim bazenom prodam iz proste roke. — Bližnji del Dunajske ceste. Ona 800.000 Din, ugodni plačilni pogoji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Idealna lega«. 12818 Pozor kapitalisti, bančni zavodi in zdravniki! Prodam penzion s kopališčem na morski obali — v najlepši poziciji Kastelan-sks rivijere. Bealiteta je pripravna la letno kopališče, zimsko okrevališče ln sanatorij. Interesenti naj se obrnejo na lastnika: M. BudattVo, Kaštel Stari — Dalmacija. 9919 Velike trg. lokale za teleznino ali kako dru-go podjetje oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Železoma«. 12395 2 veliki skladišči s pisarno v sredini mesii, blizu glavnega kolodvora in glavne pošte oddsm Eno skladišče ln pisarna takoj na raspo-lago. drugo pa z avgustom Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 12763 Trgovino v Mariboru z mešanim blagom, 8 let obstoječo, na prometni cesti, brez konkurence, radi preselitve v lastno hišo prodam. Pojasnila daje Koeec, Državna cesta 24 — vogal Tržaške. 12766 Lepe urad. prostore celo drugo nadstropje na turjaškem trgu št. 3. ob stoječe iz 7 velikih sob oddamo » 1. avgustom 1929 v najem. Reflektanti naj se čimprej zgladijo pri Kmetijski družbi v Ljubljani. 12806 Pisarn, prostore v centru me^tn ugodni cen; oddam. Ponudbe pod šifro »Pisarna 27« na ogl. oddelek »Jutra«. 128Ž9 Trgovino mešanega blaga, 2 odkupom blaga in inventarji, e hišo na zelo prometnem kraju, poleg farne cerkve in blizu postaje oddam v najem. Za odkup blaga potrebno 50.000 Din. Do[>ise na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Zelo ugodna prilika«. 12617 Skladišče s pisarno na prometnem kraju takoj oddam. Ponudbe na poštni predal 2, Ljubljana 12586 Stanovanje 2 »ob, kuhinje in pritiklin, z elektriko taioj oddam za 1. junij mirni stranki brez otrok r Kožni dolini, cesta I V/28. 12601 Hišni posestniki! Stanovanja, ki jih oddajate bodisi u maj ali poznejši termin, prijavite za oddajo tvrdkl »Posest«, Miklošiče va cesta 4. — Prijava in posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno 78 Zamenjam stanovanje 2 sob la kuhinje v sredini mosta za manjše, istotako v centru, event za 1 ali 2 prazni sobi. separlrani, najraje kar iz stopnišča. Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj — junij«. 12359 Stanovanje 2 sob. kuhinje s pritfklina-mi želi solidna stranka. Ponudbe pod »Mesec junij na ogl. oddelek Jutra. 12651 Stanovanje 2 »ob, kopalnice, verande, kuhinje in kleti oddam za avgust. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 12719 Stanovanje 2 parke ti ranih sob. s kopalnico in prittklinami oddam 1. junija. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 12721 Stanovanje 5—6 sob, i TSPmi pritlklinami, na prometnem kraju mesta Iščem. Ponudbe na oglas, oddelefc »Jutra« pod »Nujno«. 12688 Iščem stanovanje 2—8 sob in pritiklin, 6e mogoče z vrtom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zračno in solnčno« 12689 Stanovanje v Celju 1 sobe in kuhinje iščeta za takoj 2 osebi brez otroik Ponudbe na upravo »Jutra« v Celju pod značko »Takoj«. 12576 Stanovanje 2 sob in kuhinje, ali sobe, kabineta ln kuhinj« išče za takoj mlad par brez otrek. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Mlada zakonca«. 12810 Iščem gostilno na račun ali v najem, za takoj ali pozneje Julija na Erlač, Sv. Ema. Pri-stava. 12319 Manjšo trgovino z mešanim blagom v lepem kraju, z močno razvito lesno Industrijo, blizu farne cerkve in šele, dam radi bolezni v rodbini takoj v najem peni ugodnimi pogoji. Z ali brez zaloee! Potreben kapital Din 30.000 Vprašanj« na ogla-ni oddelek jutra pod »Zdrava trgovina«. 12550 Pekarno brez konkurence oddam proti odplačilu Din 5O.0OO. Ponudbe na Jutro v Mariboru pod »Prima«. 12679 Lokal za mesarijo ali kako drugo obrt dam v najem v Industrijskem kraju Anton Lipovec. Koroška Bela št. 65., Javornik. 12710 --j- Trgovski aH obrtniški lokal l stanovanjem vred oddam takoj na Triaški cesti 5. Ljubljana. Pojasnila pri hišniku. 12722 Večjo brivnlco vzame v najem ali kupi Matija Bukovčan, Celje 12574 Trgovino z mešanim blagom, na deželi. obstoječo že 45 let, blizu farne cerkve, z letnim prometom do 400.000 Din. radi rodbinskih razmer oddam pod ugodnimi posoji v najem, ozir event. tudi prodam Resna vpraša-nja na ogl. oddelek Jutra pod »Dobra eksistenca« 12846 Stanovanje sobe ln kuhinje, z vrtom oddam v novi hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Okolica« 12813 Stanovanje sobe in kuhinje oddam s 1 junijem. Istotam oddam manjše stanovanje s 1 septembrom. Krekov trg 10/11. 12805 Stanovanje 2 sob. event. 1 velike sobe, kuhinje in pritiklin, išče mirna stranka dveh starejših oseb. za takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stranka je mirna«. 12791 Stanovanje sobe, kuhinje in vseh pritiklin oddam s 15. junijem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12783 Dve gospodični boljši, sprejmem v lepo ln zračno sobo — z izvrstno hrano, i-ouporabo VTta in event. tudi klavirja. Elek trika. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. 12376 Separirano sobo nasproti sodnije oddam so lidnemn gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12618 Sobo oddam solidni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 12595 Opremljeno sobo parketirano. z elektr. razsvetljavo. separiranim vhodom in uporabo kopalnice oddam » 15 majem solidnemu eospodu [iod Rožnikom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12585 Opremljeno sobo v sredini meeta oddam gospodu s 15. majem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 12510 Svetlo sobo s kuhinjo in elektr. razsvetljavo, iščem v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro .Svetlo«. 12643 Večjo prazno ln suho sobo ali manjše stanovanje (soba. kuhinja) želita dve starejši osebi, najraje v Rožni dolini, plačala za pol leta naprej. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Takoj stanovanje 44«. 12514 Sobico brez oskrbe želi za takoj aH za 1. junij gospodična, ki je ves dan odsotna. Ponudbe na ogl. oddelek J pod »čista sobica«. 12693 Opremljeno sobo s strogo prostim vhodom, parketom in elektriko, v Gledališki ulici takoj oddam boljšemu gospodu. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutira« pod značiko »Gledališče«. 12786 Sobo lepo opremljeno s vfeodom • stopnic t elektriko oddam stalnemu gospodu — Rožna dolina, Cest« X.-1S. 12749 Prazno sobo ▼ tivolskem gradu takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12735 Dve prazni sobi teli drutina treh oseb. Ponudbe na ogl. oddelek J. pod »Prazno«. 12728 Dve sobi z elektriko in parketom takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo 6vetlo«. 12715 Opremljeno sobo i S & s zakonski par v centru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod znamko »Zakonca«. 12820 Sobico s hrano oddam v Gorupovi ulici 8/11, levo. 12799 Opremljen kabinet separiran. z elektriko takoj oddam v sredi mesta za 200 Din. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 12802 Preprosto sobico opremljeno — s posebnim vhodom — tudi na koncu mesta išče gospodična Ponudbe na oglasni oddeltfk »Jutra« pod »Šivilja 64«. 12564 Solnčno sobo parketirano, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddsm. Naslov v oglasnem oddellku Ju*ra. 12781 Zračno sobo lepo opremljeno, sepa/rira-no ln z elektriko, iSče zakonski psr. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Cisto 7« 12807 Dva gospoda sprejmem na stanovanje in na dobro domačo hrano, z vso oskrbo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12822 Prazno sobo solnčno, z elektriko, t n. nadstropju nove vile blira cerkve ev. Jožefa oddam za 800 Din mesečno. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »C. K.« 128.14 Sobo oddam mlademu gospodu ali gospodični v Sliki, Maverjeva ulica 29. 12756 »Nemško« Dvignite pismo. 12867 Nesrečna žena na} javi svoj naslov na oglas oddelek »Jutra« pod 1002«. 12794 Pepca zvečer gremo radio poslušat. — Toijub Pepe. 12697 Gosp. Ing. Zelenko se naproša, da dvigne pismo pod Šifro »B3sen ioTfer« 12614 Vse minulo. — Lepe so bile »Sanje« žal p-ekratke. Slutim, da je tretja oseba temu Jsrrva. Prosim, sporočite Dama v črnem. 12825 Tovariša inteltgenia, za skupne Izlete Uče samostojna gospa Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gentle-man 40«. 12727 Trst — Venezla 13/5. do 15/5. 1927! rilka. dve letil Razmere obeh i* premenjene. Pozabljenja ni ■'»m našel. Ce ni« pozabila. piši pod polnim mojim naslovom: Zagreb, reetante 12838 aa Sp tt«J«»keat — pri zdraviaKu. Poseduje Din 80.000 goto vin«, po materini smrti dobi te 40.000 Din — s svojo opremo kakor pohištvom is perilom. Lo resne ponudbe do 20. t. m. če mogoče s sliko, katera se vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Binkoftl 20«. Tajnost zajamčena. 13667 Dekle srednjih let, kuharica, leti resnega znanja v svrho ženitve, s stareittm fantom, najraje p« vdovcem brez otrok, i kako obrtjo, resnega hi pametnega vedenja, v starosti od SS—50 let. — Dopise na oglasna oddelek »Jutra« pod šifro »Resno«. 12720 Simpatija! Gospodična v »vetlosivem plašču, ki je v uedeljo ob 8. uri zvečer t spremstvu gdč. T. hitela v kino ter pred trgovino fcigon z živahnim pogledom pssiraU mene, prosim za njen cenj. naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »V Skofji Loki«. 13600 Tudi me bi rade ljubile! Katera mlada in inteligentna goepoda bi si hotela osvojiti dve luttni mladenki, nrepeneiib src in vročih usten, naj pišeta na naslov: Sonja Manon Kin-sky, Pesje, poit« Velenje. 12228 Dva mlada gospoda lqpa, trgovec in las. trg. telita takojšno poročkev dveh inteligentnih gospodi-čen e premoženjem, ki imajo veselje do teh strok. Ločena pisma a sliko pod »trgovec 34«. »lee. tre 27« na oglasni oddelek »Jutra«. 12505 Mlad akademik v sta'ni službi, značajem in marljiv, želi iskrenega zaupanja « pošteno, simpatij no Ljubljančanko, staro do 28 let, ki ima veselje ta dom in vzajemnost. Dopise pod šifro »Mati«. 12697 Znanja želi dobro situiran uradnik z gospodično ali vdovo iz mesta ali dežele, ki govori tudi nemško in ki ima primerno premoženje, v svrho ženitve in ustanovitve skupnega doma. Zeljena starost nad 30 let. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »1001«. 12577 Stavbni pollr želi znanja z damo v starosti de 24 let, lepe zunanjosti, prednost imajo Primorke. Dopise s polnim na-.»lovom in po možnosti s sliko na oglasni oddelek Jutrj pod šifro »Primorec«. 12340 Gospoda v stalni državni službi telita znanja v svrho poznejše ženitve s simpatičnima gospodičnami od 23 do 28 let, neomadeževane preteklosti, po možnosti z nekaj gotovine ln nekoliko Izobražene, čigar smisel nI varanje Dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Mirko — Zvonko 34«. 12741 Iščem znanja za mojo sestriiuo. ki se misli poročiti z višjim častnikom ali drž. uradnikom Je inteligentna, 28 let sta ra, neomadeževana. Ima šole, stanuje pri svoji materi Vdovec brez otrok, s premolenjem čez miljon dinarjev, posestnik, gostilničar ln obrtnik v prometnem kraju poleg železnice, tel! gospo dinje in poroči takoj vdovo tli gospodično 45 do 55 let s 150.000 Din gotovine na soposes-tvo. Gostilničar-ke ali trgovsko naobražene imajo prednost. Resne ponudbe pod »Srečna bodočnost 9« na oglasni oddelek Jutra. 12709 Vdovec star 56 let, posestnik in rpokojenec, brez otrok — žela znanja v »vrbo ženitve z gospodično ali vdovo nad 80 let staro, blagega srca ln nekaj premoženja. Dopise na upravo »Jutra« v Mariboru pod šifro »Pen-zionist«. 12082 Kateri drt. uslužbenec ali obrtnik bd poročil preprosto gdč. z 12.000 Din gotovine. Resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno življenje«. 12773 2 mlada trgovca dobro situiranj družabnika v manjšem mestu, telita znanja z dvema mladima inteligentnima gospodičnama, z nekaj premotenja, v svrho takojšnje tenitve. Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa bodočnost 42« aii »Diekre-oija zajamčena«. 12729 Obrtnik SI let staj. ločan brez lastne krivde, bi poročil gospodično, vdovo ali ločenko brez otrok, staro do 32 let. Prednost imajo Izvež bane kuharice. Ponudbe s sliko n» podružnico »Jutra« v Celiu pod »Jesen 56«. 12572 Učiteljica definltlvna. dobra gospodinja, srednjih let, si želi vsled tenitve seznaniti z gospodom, njej primerno izobraženim, od 40—50 let »Kje je junak mojih »anj?« Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Karakter • intelekt«. 12611 <Prqpe'ica«. 12847 Kovčeg rdečkast, v sivem blagu omotan. s pasom prevezan, ki je vseboval čipke, tem pustila r torek 7. maja pop. r gorenjskem vlaku proti Jesenicam, ko sem izstopala V »kof« Loki. Poštenega najditelja pro.-im. da ga odda aa kolodvoru Skofja Loka ▼ gostilni Hafner. 12739 Infernuuiie G. Franjo Stuhec knjlgovcdja, na; takoj javi svoji fiimi sedanje svoje bivališče, Se ne bo službeno zasledovan. 1275Sa uS Kam pa kam? Idemo v turško kavarno — »Ljubljanski dvor«. Tam so takoj na razoolago ražniči. fevabčiči ln druge orientalske stvari. 12047 Samo v gostilni na Mestnem trgu »Pod Skalco« se toči čet ulico pristno rdečt vino po 10 Din ter mnogo drugih prvo vrstnih vin Sprejemajo s« abonenti na izborno celo dnevno hrano po 12 Din 113S2 Vabilo na vrtno veselico, ki »e vrii 12. maja na Aleksandrovi e 79 Za obilen po s«t »e priporočata gostilni čarja A M. Medved preje Kirbiš v Mariboru. 126&J GasIL društvo Barje vabi na vrtno veselico dne 1S. maja t. L pri Vrbincu. 12109 Kam — kam ▼ eedeljo do« 12. maja? Val r Vevče na vrtno veselico gostilne Guetl Kuharja, kjer bo godba in plee na prostem. Vstopnine ni! Različna dobra kapljica, gorka in mrzla jedila! — Avtobusna zveza iz Marijinega trga do Vevč vsako uro! V slučaju slabega vremena se preloži na drugo nedeljo! Vljudno vabi gostilničar. 12662 KHmatično višinsko letovišče Ramsau pr; Schladmingu. Štajersko, Penzi;a »Alm-frieden«, llU) m. krasno, v igličastem gozdu ležeče, elektr luč. kopelji. dunaj ska kuhinja, maščobne in ležalne kure. 10272 Penslon Verwega Fenz. — Planina, Jesenice, Gorenjsko Zdravniško priporočeno najvišje gorsko okrevališče. 1050 m, v Karavankah pod Golico, brezprašna solnčna lega, lekovlto podnebje za bolne na pljučih in živcih, prvovrstna oskrba, zmerne cene. 12701 Za čas počitnic oddam t lepem kraju na Gor. Teč lepih zračnih »ob z uporabo vrta. Primemo za letoviščarje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 12652 Več kot 21 lei se uporabljajo Larucin kap-■ule t najboljšim uspehom pri kapavici (triperju), belem perilu tensk in bolezni sečnin organov V vseh le karnab škatljica po 25 Din — Po poit' pošilja lekarna Blum, Bubotica 13. 115 Stroj za gumbnice (Knopflcchmascbine) za sukno in usnje proda Vo-kač, Ljubljana, Krekov trg 10. 12414 Električni motor dobro ohranjen, 2—3 HP, za vrtilni tok. 220 V, kupim. — Ponudbe na na-lov: Janez Bogataj, Gorenja vas St. 16. 12569 Lokomobila stabilna, 50 HP, skoro nova, ugodno naprodaj. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1-534 Dinamo za 10 luči kupim. Ponudbe z navedbo cene naj 6e pošljejo Antonu Stante, mlin Poljčane. 12705 Drobilca za kamen (Stemlirecher) kupim sli vzamem na posodo Ponud-be; Grom, mizar, Logatec. 12660 Mlinarji Čistilnico za zdrob, novo. 3 novi cilindri, 2 novi dvigali, motor na upojnj plin 18 k. 6., kočijo proda Josip Flego, Cakovec. 12656 Cas je zlato! Pred nakupom oglejte si veliko Izbiro po najnižji ceni. DvoVoleM rasnih modelov. Motorje? *tC »r«. šivalnih »trofev najnovejlt (M^dbe. Otroikih vozičkov. Športnih vozičkov. Igralnih vozičkov. Triciklje* Skiro. Holender)«* Otroikih avtomobil o* Stolic sa uCcnje hoj«. Trlcikljc s« prevoi blag* Dele ta vsakovrstne stroft t» kolesa. Pnevmatika itd. Ceniki franka Prodaja tudi m obrok«. V posebni oddelek se sprejemno vsa popravil* ..TRIBUNA ' P. B. L Tovarn« diokoles t» otrolklk ioAm ljubljena. Karlovska cesta 4. Parni kotel leteč, 2 plamenski jevi, Se v zelo dobrem stanju, izdelan od firme Bromovsky, Schulz In sin. KfiniggrStz. 10 itm., 50 m kurilne plo skve, incl armature, pro ilamo. Kotel se lahko ogleda pri Kolinski tovarni v Ljubljani. 12745 Vrtalni stroj z« železo na pogon knpl Herman Štele, Zalog, pošta Dev. M. v Polju. 12737 Singer stroj krojaški, N. SI-81, 2 obroča za patent nogavice, plošfni stroj br 10-35 prodam. Jan-to Krapec. Zagreb, Peja čovičev trg 12. 127ft Kotel (Reservoar) . sesafko na bencin, popolnoma nov — proda Franc Vokač. Ljub-Ijana, Krekov trg štev. 10. 12792 Poravnalni stroj 340 X 50 cm in 2 elektr motorja, 3 ln 4 HP, na vrtilni tok ter več pohištva ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1-780 Krznar Ivan Knehtl v Ljubljani Marijin trg 1. IV. nadstr. t« vljudno priporoča za popravila koiuhovloastib plašče* — vsakovrstnih jopic in vrat nikov ter v»eh v krznar 'ko stroko »padajočih del. čez poletje po polovičnih cenab 116 V Rožni ulici 19 Izdelujem in popravljam odeje s vato. puhom in volno. 12169 Preselitev Cenjenemu občinstvu rljud-no naznanjam, da sem »vo-jo šivalnico za izdelovanje perila preselila it Škofje ul 17. z« Bežigrad v rilo »Rozink«. ter se nadalje priporočam «» cenj naroČila. — Gorič&n Mari a. 12742 Brivski salon M. Valentič, Kongresni trg 12., strogo solidna postrežba, m priporoča. 12690 Jermenarsko obrt staro, dobro vpeljano prodam. Naslov v ogi. odd Jutra. 12C87 Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-precizneje Franc Wolfing, urar, Gosposvetska e 12. 12747 Pozor ženini in neveste! 2IMNICE (matrace), posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, di-vane, in tapetniSk« iz-delk« nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg it. 7. poleg Mestnega doma (ptiCjuUjeni motoci&Ci 9tiU°n prispela nova pactiil* po znižani cena 2% HP Din 7250.— Minimalna vporaba bencina. O. ŽUŽEK, LJubljana Tavčarjeva 11. Stalna umeln ška razstava sli ! Velika izbira okvirjev A. KOS, Mestni trg št. 25 Nasproti magistrata Vreče nove tn rabljene rseb vrat tei •ito za embalažo ima t • d B o v talogi Mirko Mlakar Ljubljana. Slomškova 11 Drva ta kurjavo (odpadki od ta ge) v t e a k i množini se dobe pri IVAN ŠIŠKA parna taga in tovarna par ketov, Ljubljana, Metelko v« ulica 4. 6490 ssssassis Prodam po ceni Unks-linhs Dletin? strel marke H. S oll '!„„ skoro nov, in Oberlock stroj z mo to iem. Plačati treba ob novem letu. Se iajš bi p odal takemu, kateri bi meni /a iesen dobavil lepega p etene-ga>9 aga Hitre ponudbe •li pa osebno priti do B. TKALK trgovec,Zasreb.HIca 72 NajveOa izbira rabljenih in dobro ohranjenih luksuznih 2, 4 ln 6-sedežnih ter tovornih avtomobilov, nadalje moto ciklov znanih znamk t in bre* prikolic po na.hisodnejših cenah! O. ŽUŽEK, Ljubljana Tavčarjeva 11. Zahtevajte ponudbe! Lisičje, polhove kože m vseh drugih divjih 11-v«li kupuje stalno skozi eelo teto D. Zdravit, trg usnja, Ljubljana, rionjan-»ka ulica 9. 1880 -» Žimo c Vlit ln druge potrebščine kupujte redno samo pri strokovnjaku Rudoll Sever tapetniltvo, Marijin trg i, ki vas najbolje is najcenejše postreže. I ttirmance oddajamo več 100 parov firvh čevljev po reklamnih cenah. — Botrom in bo-tricam pa svetujemo, da si kupujeio le najboljše čevlje (Do/cc, (Prešernova ulica 9 (dvcriico) Hfasne oMelke bluze in nogavice dobite najceneje v trgovini I. čemite, Sv. 'Petra e. 88 OPEKARNA Jože Gražem ml. Srednje Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano proizvaja 5574 priznano najboljše zidnike in zarezane strešnike Zmožnega in dobro vpeljanega potnika za vino »prejme veletrgovina. Ponudb« pod šifro Potnik z v nomu na podružn co „)utra" v Ma iboru. b^Al iitadttiče z večletno prakso v lesni stroki, natančno ln hitro račomaroo sprejme za takojšnji nastop lesna tvrdka v Ljubljani. Prednost znance tujih jezikov. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na poštni predal 153. 6512 Na obroke! OMacDniea rodi! flajvečja i$Gha fla^oijlc CCago najnižje cene a}daljši i*cfc odplačevanja V (prepričajte &e Zahtevajte v$otee Zahtevajte po&et potnika OblačilnicA »Ilirija" Ljubljana Mestni trg 17/1 DANES OTVORITEV HOTELA „BELLEVUE" Cenjenemu občinstvu naznanjam, da otvorim danes v nedeljo 12. maja hotel .BELLEVUE", ki je na novo opremljen in popolnoma restavriran. Vodil ga bom osebno in jamčim za prvovrstno kuhinjo. Dobra domača hrana, izbrana in pristna šta erska, dolenjska in dalmatinska vina! Dopoldanski in popoldanski koncert ob nedeljah in praznikih ter ob sredah in sobotah popoldne. 987 Priporoča se pero &terk, hotelir in restavrater Morsko kopališče Sutivan na otoku Bračn (Dalmacija) Prekrasna lega, južna vegetacija. Kopališče na plaži s kabinami. Penzijon (hrana in soba) 68 Din dnevno s turi-stovsko posteljo 53 Din dnevno. Informacije daje uprava Hotela „ Vesna" Sutivan. 559? Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji za Šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom. Preden si nabavite •troj, oglejte si to izrednost pri tvrdki Lud. Baraga, Ljubljana Šelenburgova ulica 61, Irazolatan jouk iS-ittm ««ranci)t Telefon St. 980. j* DALMATINSKI Ia Portland cement svetovne znamke ,SALOMJ (Tour) dobavljamo v juta in papirnatih vrečah promptno iz naše tovarne manjše količine pa iz našega ljubljanskega skladišča poleg špedicije Ranzinger „SPIiIT" d. d. za cement Portland 9Iasarykova cesta 23. 6368 Najboljši in najekonomičnejši elektromotorji iz znanih čeških tovarn Škodovl Zarodi v Plznjn se nahajajo v velikosti 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na: Zastopstvo Skodovih Zavodov Ljubljana, Šelenburgova ul, 7. Telefon m«. 97; Priporočamo Uam Piich kolesa hi so uedno najboljša s Dobe se po solidni ceni, tod! na obrobe le pri tordhl IGfl. VOK. Ljubljana — Hodo mesio. BOJTOT i s =i iiiiiiliiiitiiiifit iittiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiinnNMff iitiiiiiiiittiiiiii>iiitit*itittiii>ia*i*(t(fvf (••••iiittiaiiitiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiititiitiitlttiiiiiiiMiiiiBifittiiii i • n mmii i • 11 • 111 iTn 11 iTTTT • rm^ I MMiiiirmnimuiiiHimiiiiiuiMi liuiuuuiiiiiiuumsiiiiiumniniiumii!; IlillllllHlilllllllllllllilllilllliilill awiiiwwmuiiiiuiiiiiuiiiUHiiiiiiiuiiiNuiuiiiniiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiim mimiiiiim* REVOLUCIJA V LEPOTI AU TO M O B IL A Kakšen je to voz — z niskimi, harmoničnimi, linijami, kateri tako mirno hiti skozi besni veter s histrojstjo od lestin-devet-deset, stodvanajst, stoosemindvajset kilometrov na uro? Kak?no je to ime na tem visokem, lepem hladilniku, obrobljenem z najožjim trakom, sijajne chromium-kovine? Kakšen je to voz, čigar dolgi motorni pokrov se zliva z mehkimi krivuljami njegove prostrane prikupljive karoserije, z velikimi, zgoraj zaokroženimi okni, z globokimi, elegantnimi blatniki. KakSen je to voz, tako lep, tako očarljiv, tako zadovoljiv, in tako nenavaden? Chrysler! Preglejte ga pri zastopniku sedaj. CHRYSLER! Tri velike kategorije Jestcilinderskih poz, Chrysler lmperial, Chrysler '75', Chrysler '65'. Chrysler vseh tipov in cen! Zahtevajte kataloge. GLAVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO: H. SMYTH, BEOGRAD, ZASTOPNIŠTVA: LJUBLJANA: AMERICAN MOTORS LTD. ZA MARIBORSKO OBLAST-MARIBOR: AMERICAN IMPORT CO. Chrjsler Motors Detroit, Michigan. Svila za obleke: foulard vzorč.. šir. 90 cm m Din 78.— crepe de chine, vzorč., šir. 100 cm » » 128.— crepe de chine, vzorč., najtežja kvaliteta » 148.— crepe george » 158.— crepe de chine z borduro, šir. 130 cm » » 225.— crepe georgette z borduro, šir. 130 om > » pralna svila črtasta, šir. 80 om » » pralna svila vzorčasta, šir. 80 cm » » 68.— surova svila. šir. 90 cm » > 69.-92.-138.-148.-186.-195.-39.- 59.-39.- apaške rute svilene *i>aSki šali svileni d. nogavice svilene d. nogavice svilene flor d. rokavice glace Din 58.- » 78.- » 19.- » 19.-» 42.-49- 16.-17.-59.- Za gospode priporočamo: srajce vzorčaste iz najboljšega frenča z 2 ovratnikoma samo Din samoveznice, čista svila, za poletje » Klobuki v modnih barvah » Oglejte si kvaliteto blaga! Zahtevajte vzorce! Pošiljamo po pošti. 68,- 25.-75.- amaterji •bCajvišfa crio^romaficnosi visoka splošna občutljivost pri ploščah in filmih do sedaj nedosegljiva Sivi lasi© §o t resnici največji sovražnik mladosti, a gotovo kvarijo lepoto vsake dajne «EXCELS'OR HENNE. k od dr. Doraine & Cie., ■ l'ariz. bana lasp perfekt- no in enako v vseh niansab Samo barvanje je jaKo lahko in enostavno za vsakega posameznega Ne mažP roke. glave niti peri's Popolnoma neškodljivo za la-e in m uspeh v.-akeaiu jamčimo Garnitura 36 Din CENTIFOLIA, kozmetiškl zavod. Zagreb. Jnrlšičeva I — Zahtevajte brezplačne ilustrirane prospektel 226-» JžaiiiCa dhmance po zm'-skanth cenah 4nt. Kajfež, urar, Ljubljana Miklošičeva c. 14 (nasproti Uniona) Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši v opremi so šivafni siroji in kolese uGritzneP'' »n „ Adier" za dom obrt in industrijo le pr' JOS. PETELINC LiU3l:sna 30lag PrtUrnovtfa ioomcnik« ob vodi Jouk »ezene brtipleitn Večletna garancija Zahteva jte ponudbe Strokovno izdelovanje in popravila vseh vrst pii (tur-pija) ai rašpel po najnižjih cecah. Zaloga vseh vrat pil (turpija) in rašpel FIGAR I. Ljubljana. Gosposvetska cesta • Vošnjakova ul. 6 v bližini -restavracije .Novi Svet« Vsakovistne trgovske kniige, štrace, mape, noteze, herbari e od emalne knjižice, bbke, zveike i. L d. nudnn po skrajno ngfdnih cenah! nn DEBELO---HH BRSBn& Anton Jane iic LJUBLJH1H Florjanshaul 14 Kn igoveznica in črtalnici trgovskih knji j Urejuje Davorin Bavljcn. izdaja za konzorcij «Jutra» Adoll Ribuikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot U>karuaxj« tram. Jezeršck Za in»eratiu del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.