Na pragu volitev Dve leti minevata, od-kar so naši študentski predstavniki dobiii v svetu redko priznano pravica, da za zeleno mizo enakopravno raz-pravljajo in odloeajo o vprašanjih nakih fakul-tet in univerz. Zakon je to pridobitev označil 20 družbeno upravljanje. In ker zakon tako dolo-ča, smo dve leti raz-pravljali, da bi dali pri-prevek družbenemu u-pra.vl3Q.nju univerze, iz-ražali pomisleke in predloge, glasovali za sklepe. in pomagah k&-liko nam je bilo mogo-če. Po dveh letih je čas, da napravimo obračun in zamenjamo svoje predstavnikč z novo-izvoljenimi. Zopet bomo glasovali kot smo že neštetokrat. Kadar glasufemo, zbi-ramo glasove za tiste, za katere smo prepriča-ni, da nam n« bodo za-pravili pridobljenega > ugleda. Z volitvami po-trjujemo zaupanje, da bodo naši predstavniki zagovorniki študentskih in družbenih telenj. Za-to na.teh volitvah izra-žamo svojo voljo in so- . glasriost s pridobitvami, ki.:jih je naša univerza z i&ružbenim upravlja-njem pridobila. Odloča-Tno o našem stališču v vseh vprašanjih, ki se tičejo iivljenja na uni-verzi in pišemo potni Ust svojim predstavni-kpm, v univerzitetni in fakidtetne svete. KajU njihova beseda bo toliko bolj trdna in prepričlji-va, če bodo volilni spisi oboroieni z znakl čim večje udeležbe. In to je pravzaprav velikega po- Zdaj je Čas, da razml-alim% kdo zasluži, da zasede izpraznjeno me-sto. Glasovali bomo brez očitkov, ko bomo prepričani. cfa smo iz-brali najboljše Ijudi svojeg-a časa. ki bodo delnli z zavestjo, da dt-lajo za vse čase. LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE STEV. 14 LJUBLJANA, 23. oktobra 1956 LETO VI DELEGHTI TBETJEGA KONGRESfl SO SE RAZŠLI DVE SENCI pomanjkljiva splošna razgledanost in slab odnos do dela V svečano ©krašenem ve!ikem amfiteatru pravnefakultete v Beogradu je bil od 6. do 8. oktobra tretji kongres /Zveze študentov Jugoslavije, na katerem je bllo zbranih čez 200 ddegatov iz vse države. Kongresu so poieg tujih študentskih predstavnlUov pri-sostvovali Rodoljub Colakovič, podpredsednifc zveznega kvršnega sveta, Milka Minič, član izvršlnega sveta Srbjje, Djurica Jokič. predsednikuniveržitetnega sveta beograj-skc univerze, Milijan Nelt>ri<5ič, predsednik centralnegakomiteja Ljudske mladine Ju-goslavije, prof. dr. Ilija Dlurišič, dosedanji rekttor beograjske univerae. prof. Bora Blagojevič, novoizvoljfeni rektor beograjike unaverze irištevilni drugi gostje. Ko je bilo izvzoljeno del»vno predsedstvo in sprejet poslovnik kongre«a, .1e zbra-ne delegate po.zdravil dosedanji rektor beograjske univerze prof. dr. IHja Djurišič, ki lie dal Studcntskj organirza ciji priznanje za «ieno vl^gop^ri vzgoji študentiov in družbenem upravljan>u. Predsednik Zveze štndentov Jugoslavije Mjlojko Drulovič Ije nato .prebral referat o aktuahiih problemih in bodočih nalogah Zveze študentov. Predsednik ZSJ, Milojko Dru-lovič, ua gorornici Osem universiteinih mest Ko je ocenil obdobje med dvema feoagre&oma, ki je imelo po njegovih besedah velik po-men »a razvoj študeirtsk&ga gi-banja, je tov. Drulov^č dejal, da 6O bil« v tem razd>ob'ju usta-novljene fakultete v treh' naših mestih. V Novem Sadu filoz.af-ska in agroniomska, v Zadru fi-lozofska in na Reki medicinska, medtem ko se je številto štu-den-tov povečalo pribliižno za S0.0O0. V tej pomembni dobi je Zveza študentov razžirMa svojo dfcjaivnost dn ¦ poveoala števiio članstva na 55.035. kar pomeni da je v ZS.J vključenih 80 od-stotkov vseh. št/udentov. Tudi družbeno upriavljanje je dalo prve rCzultate, saj im-a ta usta-nova za nas velik praktičnj po-mens ker je omogočila tAspešne:-še reševanje problemov refor-me šolstva, bolje rečeno, izpo-polnjevanje nažih univer«, kar je bilo nekoč in dane3 »s5'ne qua non« normalnega d«lovanja innadaljnje rasti naših univerz. Kio govorimo 0 na^em pretek- lem delu, moramo posebej ome- večino študentov ln »astopa nji-hove interese. n€ sme pozabiti na ta vprašanja. Razen t©ga &o tu še problemi r«iorme univer-afitetnega šolstva, možnosti t>a-poslitve, uveljavljanje mladih strokovnjakov ki druga, za štu-dente zelo važna vprašanja. Včasih dobdmo vtis, da jugoslo-vanski študentje nim-ajo ravner premalo materialnih težav. In zaradj tega nobeoa organizacija na univerzi ne more biti mno-žična, če pozablja n amaterial-ne potrebe ""n 'težave štud«ntov, pogoje študija, mo-žnostti na-daljnjega uveljavljanja v »liižb-i in družbi. Poljski študentje, ki so se tnudiii pretekli teden v Ljubljani, pred grobnico berojev Delo komisije za izdelavo osnullia zckono o univerzl NOVOIZVOLJEM CLAM CENTKALNEGA ODBORA ZSJ Badovina* Tomislav, Zagreb; Bjelič Jovan. Beo^rad; Bjellč Miloš, Beograd; Blaževic Draga, Sarajevo; Bojacijev Ihja, Skoplje; Bnkovac Josip. Sarajevo; Vranič Jovan, Sarajevo; Vnkos Milan, Beograd; Vnk Josip, Zagreb; Vnkičevič Vlastimir, Reka: Vrhnnc Janez, Ljubljana: Gerasimovski Dimitar, Skoplje; Draganjae Zdravko, Zagreb: Zjali« Milan. Zagreb; Ivatic Pero. Beograd; Jerala Milan, Ljubljaaa; Katošič Jakob, Zagreb; Keglo^-ič Moja. Ljnb-ljana: Loio Krsto, Sarajevo; Manoeva Elica, Skoplje: Nedog Tone, Ljubljaaa: Nikolič Milan, Beograd; Petkovic Juljana. Beograd; Papež Toin'islav, Skoplje; Periiič Zirota, Beograd; Per*'ič Mnha-rem, Beograd; Stambolič Vukašin. Beograd; Stojanovič Nikola, Sarajevo; Skok Lsjjza, Ljubljana; Štniek Anton, Ljubljana; Tan-kosič Bogdan. No^i Sad: Tomašič Boedan, Zagreb; Hacič Ibrahim. Beograd: Crnički Josip. Ža?reb; Čokrccki Tomislav, Skoplje; Cnntič Desanka, Zagreb; Skoric Kosovka, BeogTad. Zakon naj vskladi delo na univerzi niti često zapastavljanje eko-riiomskih problemov študent^v, kot so štipendije, menre, domn-vi, zdravstvena za&čita, potova_ nja, maierialna vpiaš-an^a pc?a-meznih un^verz in pcdobno. Or-gnizacija, kii vključuje pretežno ldejno-vzgojno delo med študenti Ocena idejnega in vzg-ojnegd dela med študentj vsebuje v re- feraf" i!flo*ovitv(». dq ;» ^;i^ •¦ (Nadaljevanje na 2. gtrand) Po sprejetju sploSnega za^ona o univerzah so vse republika za^ele % izdeiavo republiskih zakonov o univerzi in s sestavlja-njem univerzitetnih in fakultetnih statutov. Tudi na naši uni-verzi se že dolgo razpravlja o novem zakonu, posebno še po meduniverzUetni konferenci naBledu. Univerzitetni svet in uni-verzitetna uprava sta še pred koncem študijskega leta fonnirala posebni komisiji za izdelavo osnutka repabliškega zakona o univerzi. V sept^embru sta obekomisiji skupno začeli z delom. Studenta, .— člana unlverzrite tnega sveta tov. Marka Bujlca, ki tudi sodeluje pri izdelavi osnutka, smo prosiU za kratek intervju. Govor Rodoljuba Colakoviča na tretjem kongresu Družbeno upravljanje je sprostilo ustvarjalne sile Tretji dan kongresa ZS.T je na dopoldanskem ple-narnem zasedanju stopH na govornico Roddljub Colakovič, podpredsednik zveznega ievršnega sveta, ki so ga delegati toplo pozdravili. Ko je pozdravil kongres t imenu SZDLJ z željo, da bi bilo delo kongre«a uspeino, je tovariš Cola-kovič nadaijevah Pred varni je mnogo zelo reisfnih in težkjh nalog. Te na-loge bo lahko iz.poln.ila samo or-ganizacija, ki si je pridobila dovoij »izkušenj in potreben vzgled v sredini, v kateri deluje. Družbeno upiavljemje ni magično oko, ki vse vidi upravljanja, »birati in anaHzi-rati njihove izikuštlje, pomagati na razne načine pridnim in marljivim, 1ioda ne vedno dovolj izkušeniim ljudem, ki delajio v t.eh organih, da se bo>lje znaj-dejo prd deiui. Kar se tiče teh organov na univerzi, lahikio rečemo, ne glede rta to, da so storjeriji šele prvi koraki in da so reševali predvsem organiza-cijska in personalna vprašanja, da so se uveljavili k»t orgaiti upravJjanja. To, kar bi ž&IeLi je, da bi b'l.i hitrejši, odLačnejši m iznajdljivejši pri svojem delova-nju, da svobodnejše izkoriščajo široke možnosti, ki jih nudi zakon o unaverzah. Zafco priča-kujemo od organov dmžbenega upravljanja na fakultetah, da problematifco rešujejo na nov nač'in. Družbeno upravljanje pomeni tiisto obli'ko sociaListične demo-kracije — je dejal tovariš Co-lafkovit — ki omogoča delovn.im Ijudem, da neposredno sodelu-jejo. pri upravljanju gotspodar-istva, prosvete Ltd. Naša prak&a j» potrd'ila 'predno&t takšnega načina upravljianja, ki je vzbu-dil in razgibal ogromno število Ijudi, dal pospešek njihovi tistvarjaln.i pobudi dn jih vklju-Čil v razvoj izgradnje 'sbcialis.-tičnih družbenih odnasov. Drui-b«no upraivljanje v prosveti in kulituri je razen teh pbzitivnih izkuSenj pokazalo vrsto slabosti, ki j.ih moramo čim prej odpra-viti, č« hočemo, da nam bo ifiružbeno upravljanje dalo tiste »ezultale, ki j-ih lahiko da. Neka- teri mislijojda je draižbeno upravljanje neik magični obr:a-Eec, ki lahko reiii vse zapjetene problerrie v našem §ol&tvu. Ne razu-mejo, da neko ustanovo lahko razvije saroo delo ljud*, ki poz.najo stvari, otočut'jo odgo-vornost pired sikupnostjo in se trudijo pri delu. Zaradi takšinh napačn.ih pojrraovanj pride več-krat do tega, da včeisih v crgane družbenega upravljanja izvolijo ijud'i, ki niso za to dek>. Moramo bitii bolj previdnl pri izbiri ljudi v organe družbenega upravljanja. Ne smejo bHi samo ,»pr.isoitni državljani«, ampak graditelji n&ke določen-e politič-ne ustanove, katero upravljajo. Moramo se vsi bolj zanimati za delo organov družibenega Nalezljiva ohromelosf trojasiskega konja pogledu, na priorner v pagledu študij&tefti načrtov? Z eno bese-do: moramo bolj angažirati Letna skupščina tehniške lakultete Ovire so materialni problemi Dne 11. oktobra je bili javna fakultetna skupsčina univerzitet-nih uČiteljev, fa)ku'ltetnih sodelav-cev in studentov tehni&e fakul-*ete v Ljublijani. Skupščino je vo-«Ji] predsednik /akultetnega sveta tehniške faikuitete ing. Ivo Kle-menči naših faksul-tetah. O ^krčeVanju >in uiktnitvi nepoitrebnih predmetov se go-vor^ že več let, toda naprav-lj&no1 je v tem pogledu z&lo malo. V zadnjeim času je bilo v«č medfakulteitnih konferenc, na katerih bi mor-ali urediti vprašanja štadijskih programov. Na iteh konferencah dostifkrat ni hilo predstavniikov faikulitetnih svetov. Dosti se je govorilo in predlagalo, napravilo pa zelo malo. Ce bomo' čakaH, da nam medfalkultetae konference stare-ga tipa uredijo kankoli na naših fakultetah, bonuo čakali še 100 let. Tretoa je reševatt stvari na nov način. Zaikaj Iju-dje v fakultetnih svetih, ki po-znajo na$e potrebe in so sposob-ni da objektivno, brez klikastih pčal, viidtjo probleme fakultet, ne najamejo š^rokega kroga stroikovhjakbv, da bi povedali kaj je treba napraviiti v tem ljud? izven un^verze p-ri reše-vanju problemov posam«znih fakultet. Mislim, da je zelo važno — je dejal tovariš Čolaikovič — da Zveza študentov Jugoslavije pio-sveti še večjo pozornost sode-lovanju z organi družbenega upravljanja in da jitn pomaga pri rsševanju nerešenih zadev. Dpužbeaio upravljanje ai samo dalo item znanstvenim tistano-vam samostojnosti in svobodo, kakršae pr©j nikoli niso imeli, temveč je istooasno utvar^lo (Niadaljevanje aa 3. strani) Kako poteka delo komlsij in kdaj bo predvidoma končano? — Komisiji razpravlja/ta na podlagi a tekšno stanie no&i pomanjkljivi sistem mašega šoltstva, od os^ novne šole do sredaje šole, vključno tudi študij na univerzi. Prazndn v znanju in kulturi je veliko. Sl-^ka, ki jo dobimo z ra^nimi aniketami, verjetno o tem pro-bleonu ne more datd prave predstave, pomaga pa lahko pri raizirnišljanjih, kako bi iizboljšali razgledanost povprečnega visokošoloa. V Sara'jevu od 30 anketiranih Studentov filozoi^je 16 odsto-1>-kov sploh ne bere leipoislovnih knjig; od 38 študentov tehnike 9'študentov ne prebere nobene knjige v teku semeatra, med-tem ko 27 študentov ne bere nobenaaa družbeno-politi čnega časoplsa; od 61 anketiranvh štu-dentov prava jih redno bere leposlovne knjige 19; medtem ko je njihovo zan*manje v& aktualne poliitične dogodke ve-liko — blizu 80 odstotkov jih obiskuje predavanja na delav-skih in -jud^kih univerz,ah. 91 odstotkov anketiranih pa bere dnevno čc^pJs. V Beog^radu je bilo anketira-riih 60 študentov. Prinašamo v Del deiovaega j?redsed«fcvft II}. fco»gresa ZSJ mecl r^zprava celoti njihove . odigovore. Na vpražanje, fcaj je COSEC, je ne-gativno odgovorila več kot po-lovi.ca — 35 študentov. Na vpra-šanje, če 50 sodelovali v raz-pravah Meološko - političnega zma^aje v zadnjem šolskem le-tu, i« negativno odgovorilo 26 §t\identqv. »Kaj Je pr&dmet AnitiiDUhTinga«? je negativno odgovorilo 41 študentov. »Ka-tere tuje jezike govorite?« — na to vprašanje je bilo 44 negativ. nih odgovorov; na vprašanje, kdo je avtor slike Mona Liza, je negativno od.govorilo 33 štu-dentov. Na vpražanje »Kdo igra vlogo Pameta v Držii«vi kdmediji »Dundo Maroje«? je bilo negativniih odgovorov 25, čeprav ie jugoslovansko dram-sko gtedališče to kamedijo upri-zorilo okoli 200-krat. Na vpra-šanje, h katerih svetovnih knji-ževnih del so imena — Vron-ski (19 Tiegativnih odgovorov), Dasdemona {27 negativnih od-govorov), Ofelirja (24 negativnih odgovorov). Rosinanta (46 ne-gat>vn:h odgovorov). Udeležen-ci, Studenti huimanistLčnih fa-kultet, so smred petnajstimi leti. Va&a bor-ba je imela odmev po vsem Bvetu. PriboriH ste svobodo tej tepi dežeH. In zato, vidite, mo-ramo biti alžlrski študentje da-nes po planinah in v tabori-šfrih, da bi jutri živeli samostoj-no, v svobodni državi. Takšen krvav dogodek, kot sta ga iroeli vi pred petnajstimi leti, je bil za alžirske Studente 28. maj, ko stno razgla&ili sploš-no stavko. Ta stavka je hneU za naše študente težke posle-dice. Materialni položaj Štu-dentov se je silno poslabšal, odvzeli so nam štipendije in tz šfudentskih domov so nas po-tnetali na u'Hco. V tako težkem in tragičnem položaju pričaku jemo pomoč vsega šudentskega sveta in mislim, da ne bomo ostali brez pomoči, ne v Pragl in ne na Ceylonu. Pomo8 mladi alžirski unl.ii odpira pot bodoče-mu študentskemu sodelovanju. Naj končam te besede z željo, da bl imeli jugoslovanski štu-dentje mnogo uspeha pri svojem delu. Predstavnica francoskih študentov-sonialistov ~ Poznanstvo ln vezi med Ju-goslovanskimi in francoskimi študenti so stare in prijatelj-ske. Moram reči, da je bilo so-delovanje med mladima štu-dentskima gibanjima vseskozi plodno. Ceprav sem na govorni-ci študentskega kongresa, ne bom govorila o študentskib Od tu in tam Zamenjava študentov s Poljsko Poljski predstavnik na tret-jetn kongr«su ZŠJ Emil Dorosi je predlagal za prihodaije leto izmenijavo itudentov. Ta pred-log ln vse ostale, ki so Jlh h~ rekli tuji študentski predstavni-ki med svojim bivanjem v naš} drzavi, bo obravnaval novo iz-volteni centralni indbor ZSJ. ; Univerza in družba Po besedah predstavnika mia-dinske sekcije UNESCO Pie-a Francea bo ta mednarodna kul- iurna organlzaclja kraalu orga-nizirala konferenco z naslovom »Univerza in družba«. Predstav-nik sekcije je posebej želel, da na tej konferencl sodelujeio tu-di predstavniki tfugoslovanskih študentov. Delovna nkcija makedonskih študentov Letošnje počiinice jo univer-aitetni odbor ZSJ skopjanske univerze organiziral študentsko delovno akcijo na regulacij! Čr-ne reke v Pelagoniji. Na tej de. lo\ah družbenih ved, da bi bilo strokovno znanje stušateljev, kii končajo fakulteto, izpopolnjeno z odgbvarjajočo idRJno razglp. dahostjo. Zveza študent-ov mora sodelovati in vztrajati na «t-ali-šiu, da je šola dolžna prevzeti Rled šestimi slovenskimi ituden-ti, ki so bili izvoljeni v novi centralni odbor ZŠJ, sta tudi tovariša Nedog Tone (zgornj) in Skok Lojze (levo) skpb z,a marksisti^no izobraže-vanje študentov, da se zagotovi kvalHeta pouka. da pa s svojo aktivnostjo v idejnem d&lu na-doknadj trenutne slabostd in po-mianjkljivosti. V nadaljevanju j« Drulovič razložll poglede ln nazloge. ki govorijo o potrebi širega splo-šnega izobraževanja študentov. Skrb z.a š'"rš,o splošno 'teobrazbo ¦n kultumo razgledanost bi mo-rala postata dolžnost šole. PreveS pozitivizma pri predavanjih Na naših univerzah imamiO profesorje, ki pogosto zaradi nepopolnega znanja družbenin ved in 'teorije razLagajo posa-mezne dogodke, zgodiovinjk; razvo.i, književnost itd. nia poz'r-tiviistiični način s tem, da na-števajo dejstva in dogodke, ne da bi poudarili nMbovo vsebdao Takšna metioda poiuka nekaterih pr^dmetov h družbenih ved. po-sebno pa zgodovine jn knjižsv-nosti-;, je površn-a. Imamo ceio učbenike. ki so nješanica razniU filozofskih pogledov. čeprav si vedno hitreje utirajo ipot rrnar-ks'st:'5ne metode, znanstvene razlage družbenih pojavov. Skrb za kultumo vz,gojo štu-dentov je ra n>aš,o organi^cii.o prvenštvene va-žnostš. V tem po_ gledu sm.o dosegli že lepe uspe-ne. Te uspehe potrju.ie dejstva da imamo v naših uiiiverzitetnih središčih 500 ra^novrstni-h kul-turn:h društev in klubov. V de-vet znanih kulturno-umetniških društev je vključenih 5.000 čla-nov. Dejavnost teh društsv zda-leka presega o^tvtir univsrze. Se več, ta društva igrajo pomemb. no viogo v mestih, kjer deluje-jo in predstavljajo vrhunske kulturne ^kupine v državi. Stou dentska .kulturno-umetniska drustva i« Jugoslavije so sade-lovala na številn^h mednarod-nih festivalih jn dobila več na-grad in lepa priznanj>a. N,a jugoslovan^kih univerzah študira danes 93.842 rednih in izrednih Studentov z absolventi, kar je 5 krat več kot leta 1939. V zadnj:'h desetih letih je diplo-miralo 39.683 študentov, kar predstavlja večjo število kot jih je diplom:Talo ves čas obstoja stare Jugoolavije. Ko je govoril o problernih pouka in pogojih študiranja, je Drulovič QP'Ozoril na veltk.o število študentov, k'i štud''ja ne dokončajo, na dejst-vo, da študij traj.a relativno ze-lo dolgo. da se določeno število študentov n« trudi dovolj. itd. Poleg objektivn-lh težav — po-manjkanje prostorov j.n oprem«, malega žtevila predavateljer ia pomožneg,a osebja — se js Dru-lovič dotaknil tudi subjektiraiU slabosti. Do polovice živlienjskt dobe na univerzi Studije na jugosiavanslMh. univerzah trajajo relativno d^l-go. Naši študentje so povpr«č-no 3—5 let istarejai odsvojihHe-legov v inozemstvu. Naš n*>r mlajši diplomirani študent Ufca 23 let, toliko kcjlikor ima ,n*j-starejši d;plomiranec v Veliki Britaniji, Sovjetski zvezi la ZDA. Znano je, da imajo t*M. diplomirani študenti povpreča* 25 — 27 let. Se vedno imamo ze^o malo M^ kultet, kjer s.o programi in na» črP študij:a dckončni. Samo b«» ograjska univerz.a Je do sedflf predložila - .statut skupš5:.ni, me-dtem ko bodo na ostalih unl* verzah tr> delo oP^avili do kon» ca leta. Ceprav so fakulte+ni ia univerzitetni organi pri izdelavt načrtov napravili revizijo štu-dijskih prcgramov in nairtov. z nj'hovim sprejetjem ne bo rs-¦ šen osnovni problem šolanja n* naših fakultetah. .Rsfo-rmia Sol-a-n.ia ne vsebuje samo ureditva študiiskih načrtov in progra-mov, temveč potrebno kvalitsto pouka, sodobno podajanje [n. povezanost s potrebami gospo-darstva in razvoja dežele. Tak> so na nekaterih fakultetah for-malno združi'li pTedmete in » tem zmanišali število izpitov, rnedtem ko je snov ostala. ista. Na farmaciji v Zagrebu so p-r> ¦razpravi o "reviziji študijskih načrtov povečali §tevi;lo iz-pitov od pre.išn.i^h 27 na 30. Tako fe« na farmaciji v Zagrebu predava 30, v Beogradu pa 20 predme-tov, Ko je gov-oril o družbenem upravljanju, je predsednik Zve-ze študentov Jugoslavije dejal, da je največ;a zasluga d-užb«-nega upravljanja, da so začsli reš-evatj najtežje nalogs, uredi-tev študijskih programov, na-črtov in pogojev študija. O>b3-npm pa naglaša. da določeno število organov družbenesi upravljanja ni uspelo v tsh dveh letih poiakati .radikalnih mer, da bi se razmere na la-kultetah uredile. Na koncu je tov. Drulovič go-voril o materialnem položaju študentov, zdravstveni zaščiti in mednarodni dejavnosti. DRAGO COP NEOSNOVANOST IDEALISTICNIH . OSEBNOSTI Osebnost in zgodovina (Nadaljevanje) TEORIJ O VLOGI Kako je mogla nastati, sc ulrdi-i. m irazsu-iti trditev, da velike osetaosb igrajo odiočilno vlogo v j-azvoju aruzbe in r, da se smatra /sodovina č.o-vt-štva kot -/godovina velikih Hudi. Milijone ustvaT.ialcev materialnih e To^stoj — da so bili vzroki tega dogodka krivica povzročtna vojivodi Oldenburškemu, nespo-štovanje kontinentalne zapore, Napoleomovc oblasliželjnosti, ne-uik.ionijivost Alek&aadra, napake diplomatov itd.« Tolstoja torej samo ti vzraki ne zado'vo.l}ujejo in ipdše o vseh neštetih okoliščinah, ki so povzro-čile vojne. Če se ena izraed teh okoliščin ne bi bila zgodila, bi tudi do vojne ne prišio. Vse to pa so stvari, pri katerih si z razu-mom ne moremo dostj pomagati, i-n zaro »fatailizem je v zgodovini neizbežen in čc hočemo pojasni-ti nerazumne pojave (to je tiste, katerih razumnost mi ne moremo doumeti)«. In o vlogi osebnosti v »zgodovm-skih dogodkih so takoimenovam veliki ijudje samo na tisti listi, ki dajejo naslov dogodkom s kate-rim pa imajo prav malo veze...«.. Ne gledc na pravično kritiko po-vršnih nazorov subjektivistov sma-tra satn Tolstoj vso množico vzrokov, ki so povzroeili vojno za eaako važne- To nerazlikova-nje bistvenega od nebistvenega pa ,1e ravno slabost fatalistov in subjektivislov nad katerimi se sam posmehuje. Razlika je samo v tem, da je za subiektiviste vsc samo jlučajno in vse enako važ-no. Za fataiista ni slučajnega, vse je vna.pirej določeno in zato vse enako važno. Tolstojeva podoba vojne je ve-ličastna. Podal je resnični narcd-ni znaČaj vojne in adlcKfilno vlo-ge v francoskem porazu. Umetmi-?'ka sirn-aoija in smise! dogodkov sita geniailni. Toda zgodovinsko -filozoftka razmišliania o V7,rok'h vojne ne vzdržijo resa« krit&e. Tohtoj veruje v usoilo, v naprej doiočen pctek dogodkov, v delo-vanje nadnaravnih, božjih sil. Kar se mora zgoditi se mora zgo-diti - fatalizem je v zgodovini neizbežen. Poiniemben korak naprej v raz-voju pogledov na vlogo osebno-sti jn ljudskih množic v zgodovi-ni pomenijo nazori francoskih zgodovinarjev za časa restavra-cije — Guizota, Thiersa in Mig-neta. Oni niso samo kritizirali mnenia, ki so viadala v 18. voku, temvcč so v vseh svojih zgodovin-skih raziskavah upoštevali vlogo ljudikih množic v zgodovini m vlogo razredne borbe kot glavne-ga faktorja v zgodovin&kem raz-voju (v kolikor je bila beseda o borbi proti fevdslizmu). Vendar so v svojih stremljenjih, da bi v nasprotju z subjektivisti pou*darili pomen z.godovinske nujnosti de-lovanja. splošnih Ln glav-nih vzro-kov preliajali v drugo skraiino^t — zanemariali so vlogo osebno-sti v pospeševanju ali oviranju ¦ zgodovinskega razvo.ia. Pisali so o tern, da so zgodovinarji večkrat vsc pr:vcč poudariali blesteče in enodnevne pojave člo!veikega . življen:a, namesto, da bi opisova-li velika in počasna glbanja do-zorevanja ekonomskih pogojev in socialniVi ustanov, ki predstavlia-io resnicni, zan-imivi in neizogib-ni de! člove.Škega razvoja — to ie tisti del zgodovine, ki je pod-vržen zakoiiirosti in se zato lahko do določenc mere podvrže točni analizi. Po njihovecn mnenju so pomembni dogodki in osebnosri va/.ni samo-kot 7jiia.ki ali simboH razlicnih momentov pokazanoga razvoja. Leta 1869. je Bismark govoril v severno - nemskem RiechsUg-j o tem, da ne more niti ¦igtiij-ri.rati pretekle- zgodcivine, niti ustvarjati bodoče. In da bi hotel obvamvati tist-e 'judpl, ki s premikaajtm ui> nih kazalcev mi&lijo, da s tem čas hitreje teče. Govoril je o svo jem veliketn vplivu na določene dogodke in dejal, da kljub temu trikomur ne oiride na tnise'1, da bi od njega zahteval naj dela zgo-dovino. Zgodovina se tlela sama in treba je čakati na to kot na sad, da dozori. Bismarik je pripadal naifboLj neizprosnim in energičnim držav-nikom. V svojih rckah je im^l ogrcmno oblast in ta politik go-vori, da je ncmogoče pospešiti tek zgodc-vine, da rooramo čaikati da se ustvari %sama. S premikanjera kaza;lcev res nc moremo pos-pesi-ti tek časa, toda zgodovinski raz* vo«j laW\o pospešimo, ker zgodo-vino človestva delaio liudje in ta zgodovina se ne gvblje vedno % enaiko hitroistjo, primerjajmo sa-mo srednji vek in dobe revolueij. Od česa zavisi ta razli v hi-irosti zgodovinskega procesa? Od pogojev ekonomskega razvoja, od obsega liudskih množic, ki se ak-tivno udele-žujejo >politicnega živ-!.i?n.ia, od prisotnosti odgovarja-iočih vodile^iev — ideoiogov, od stop^nje zavesti mnOTic '.n njiho-vega jasnega razumevanja svojih osnovnih inreresov. Vse to p>a se ne vrsi samovoljno. temveč na osnovj praviJnega razumevanja /afconitosti razvoja, ne taiko, kot hi se ko-mii zIjubMo in pcl poiljub-no ii?,braxi!h okoH^inah, terovoč v ra7merah podedovanib. o4 p-rcjšajih pokolenj. Govor R. Čolakoviča fcNadaljevanje s 1. strani) pogoje, da se v delo vključuje gile izven univerze, da se pouk in znanstveno delo tesno povežeta s pratoso. V kakšni meri bo ta možnost postala stvarnost je odvisno v prvi vrsti od napredndh sil, ki deJajo na univerzi — med le sile sp-ada tudi vaša zveza, ki je s svojo doisedanjo aktivnostjo dosegla d-oločene uspehe. Zmedci po|m@v o delu Zelel bl povedati še nekaj be-fced o važmosti idejno-vzgojnega dela v vaši organizaciji. V njej pireživijo nekaj l©t tistl naši državljani, ki se pripravljajo zi visoko kvaii'ficirane strokovnja- ' ke v različnih področjih zna-mostt, prosveti — skratka izo-braženstvo. Ta čas rnoramo pametno izrabiiti, da bo izobra-žea-.tv>o, ki pride z naših faikul-tet, čtavbolj socialistično. Zak> Ltro'k:ovn'h klubov. Koliko so t,i kuubi važni zaradi vzgtojnega pomena, toli'ko so lahko pomembni na faktiltelan, kjer rvi kvaHtetni'h predavanj. V teh strokiovnih ikLubdh se zb'<-rajo bodoči socialistični intele-•btualci, ki se ne učijo za oceno, temveč za znanje, da bi jutri po&tali dobri delavci pri svojem delu. To so Ijudje, ki žWljenje pojmujejo resno in ima-jo odgoviornost pred skupmostjo. Klesati na<šega človeka, našega inteligenta — to naj bo v S]*edi^ču delavaosti vaše organi-zacije. To ne pomen,i obliko-vanje človeka, ki bo teore>tično in' politifrno razgledan, ampak človefka, ki s svojdm staUščem v vsalkdanjem ži-vljenju in delu dokazuie, da so njegove besede in delo eno. Predstavnik italijanskih atudentov v kongresnj dvorani Neprimerno obnašanje Na koaigresu ste govorili 'tudi © materialn.ih vprašanjih. V poTOČiiu ste videli, kaJkšna sredstva je izdala naša skupnost za štipeindije, otroške doklade, zdravstveno zaš.č.1^0, študenteke ciomove, me-nze i-td. To je za nas resen napor, čeiprav so ta sredstva doliočena po potrebah. 2eiel bi opozorHi, ne samo kongres, temveč vs« va^e orga-nizacije, na nespodoben pojav. V študenitstkih doimovf.b. Sfivi določeno število štud&ntov, ki imajo isikrajno maJomaven odnos, da $e uporabim os,l;rejšega izra-za, do Ijulske imovdhe. Ti snafcrajo za »vojo pravico, da v dctmovta starnujejo, ddbivajo dotacije za stanovanje in hrano. Toda vanova;i stavbe, opremo an piodobno, to jim niti na misel ne pride. Mislim,. da se proti iakšnim pojavom ne b-OTiimo dovolj energ^ično. Zelel bi poveda.tl — je rekel na itotmcu tovardš Colaikovič — da bo SZDLJ spremljala vaše delio s pazomostjo, da bo potna-gala vsalkemu va-šemu litične ali socialne diskrimina-cije in da nasprotujemo tuji in-tervenciji in kolonializrau. Delegati so ponovno potrdili načelo umiverzitetne avtonomije in sklenili nadaljevati borbo za undverzitetmo avtonomijo v Ni- ceragui in Hondurasu. Sekreta-riat bo izdelal predloge za usta-novitev študentskih klimk Pri državnih boLnišmicah. za eko-nomsko pomoč študentom in unifikacije študijskih načrtov v srednji Ameriki. Petai listj za študentske voditelje. kj delajo za združenje, naj s« ukinejo v vseh petih državah. !!ovo unlverza v Sudanu Po 50 letih -samostojnost Pred nekaj td s&boj. Nenidcaia se pojavi skupina strainiko^v in jih vse acetira. Obdoleiii so jih, da so pobirali kamenje z namenccn, da bi z njimi po- magaii pri neredih, ki so se 'prarfcair zaceti v mestu zaradi po- visanja cen tramvajskim voznim lislk&m. Ljuidje v RJu s° znani po svo-jem smisiki za huanoor; ipolitiaio 2iVii)enje, diievni dogodici, nogo-metne ranimivosti — ničesa.r ne uide njihovini astrim kcvmentar-jan- Toda ta incident se je zigo-dil v resnici in nam kaže, kaj je Vlada ukrenila, da bi prepre-čiila Študemtom eno njihovih naj-vsižnejisih zjnag. Takrat so bili štuidenti aredisče Bajiatunja. Nascalo je prereka-nje po casoipisih in v parlamentu. Predsednik repuibiike, ki je bil odsiotesi, se je vrniJ $ posebnim letalocn v Rio in sklicil v z-god-njih j.t»t:ranjih urah zasedamje ka-bineta. Prosvetnd minister in ik> pravo vojno stanjc — odda-je ladia so bile cenzurirane in sbiranje Jjudi prepovedajio. Med žtudenti so bile mnozične aretaci-je. Zgodilo se je, da so jih na-erakrat aretiraiif 150. Žtucientie so trajnvajski promet popolnoma onemogočili in dva miHjona in pol Ijudi j« ostalo hrez promet-n«ga sredisr-v-a. Toda giba.nfe ni bi'!o otnej«no saimo na Rio. Tudi v Saovedano z-vijanje, sicer bodo pairaliziraii vse m.esto. Obilasti graženj niso vzele res-no. Govorili so o študentskem »brava'd'u« (izzivanju). Medtem t>a je položaj vedno holj dozore-val. V Študentskem vodstvu so pripravljali na^rt, po katcrem b> ustavili promet v vsem mestu. Ob pod sedmi.li popoldne so ^jud-sue ba,riere ustavnie ves tramvaj-ski promet. Na tramvajikih pro-gah so se dogajale čudovite stva-ri. Pred stoječinni voio.'vi so bili klavirski koncerti, šahovski dvo-boji, plesi, teikmovanja v namiz-nem temsu itd. Nek študent >e iezal kot m^rtev na progi in ko mu je stražnik jezno z&v|pil, naj vstane, je dejal; »Ne morern, miricev sem«, Drugi je prenesel na pnogo posteljo, se med sme-hom pirijateljcv dblekel v pidza-mo in zlezel v po&tel}o. Kljub tem.u, da je bilio gibanje miroljubno, je policija uporabila palice, solziilne pline in celo krog-le. študenti prava ni«o dovolili policiji vstop na fakulteto, čeiprav je po-licija uporabila sl\o. V tej borbi je bilo mnogo ltuvišanja in zavračali vsako drugo rciitcv tej: represa-iije s stra.ni poHcije, jim jc pridobilo močno pcniporo prebi-valstva. UčiteLji so rajzpravljili o možnostii da se pridruiijo gi|ba-nju, Univerzitetni rektorji in pesem »Ve-cer«; blizu je tisti organski pre-prostcsti, ki na prvi pogled ka-kar da ni povsem izvirna, tako je samoumevna. V taiki struktu-iri utegme prenovljen zaživeti tudi zelo star izraz, celo znan vtiz. Ostaie pesmi (jutro, OpoLdne, Z vztrajnostjo sonca, V pričakova-nju novega bec bo iri z maice intelektualnim stirlom. Po močni čustvenosti ga prekaša Dane ¦Zajc. Njegovi »Črni možje« 60 doiga poema o tragediji pesni-kovega detinstva. Pn nas nismo z.eio vajeni -daljsih pesnišikih tek-stov, razen morda v citkličnih povaz.avah, kljub ternu Zajc ni vu:ko tvegal. Njegov obs«Lni lirski ie-Hv žubari ves čas zelo nepirisiljeno in nara:av!;.i d.iiv'- pe.-eni, ki se nagiiba bol! v humo«' kakor v sa-tiro. Pesem je nejasno poatttirana in iposega v estetsko nevarna ipo-drdčja. Po •daJjsem presledku objavlja prozo Lojze Kovačič (»Molk«). Zgodba je dei vežiega teksta. To-ci triir: »Nikoli nc i>om mogel biti mož v meseou«. (Stran 337). Mrtve-mu i'jud'je niso mogii niti napisati lmena na grofo. Zgodba v nekoliko fantastični oWiiki pro- f:stira proti veliikim in malim ne-loveskostim drvaijsetega etoletja. V odliko ji je zdo objtktivi-stično pripovedno hotenje, ki p odda.ljuj€ od sirnboličnosti. Najmanj nedvcumen je Andrej Hieng (»Usodni rob«). Junak je 5labič. Kot na primer nekatere SmcMetove osebe tudi njega gra^ bijo neke čisto fizične notranje boiecme, v katerih je izvor nje-govega značaja. Že samo ta mo-tivacija ni izdel-ana. Siccr je Hi-eng motjster v prikazo^nju moč- JANEZ KNEZ: V ateljeju iz prejžnje Kovaci&ve proze r »Besedi«), toda v bistvu je vsc eno saimo veliko in silno abžutje, skoraj uničujoča statika člove-Liih spominov, boiecin in naf€-zanosti na pretekk»t. Soroden subjdctivizem, Wa prav tako ali še boij -umirjen, stvaren, s težnjo po }asnosti in logiki, napolnjuje novo prozo Petra Božiča, »Mož v mesecu« je veMko botj zac^rožeoa, kompo-zicijsko in vsebinjko bolj izde-laaa zgodba in Wi dosti kraj-ša od »Človeka in sence«. Fabu-lc to pot ni teiko rdkonstruirati. Otrok, ki so mu med vojno ubi-li oČeta in mater ter požgali »a-motni ¦dom, je neopažen ostal v gczdu in raste brez stika 7. lju>d-mi- Njegovo daživljanje je soci- nih strasti, v katerih se nagio me-njarata pohlep in odpor, ter ima skorajda manijo za hude dušev-ne kcsnplokse, ki ovirajo njego-vim ijudem naravno čustvovanje. Hiengova in konec koncev vsa ta proia vz.buja v bralcu boie-če raz'položenje, morebiti raradi brezizhodnosti situacij, ki jih opi suje. Ta črta, ki spoiminijia na Cankarja, pravzaprar ni epsika, temveč prej poerična. To je proib-lcm vse moderne prcze, n« samo naše. UrednLštvo »Besede« je pred-lagalo ndkaterim sodeiavcem re-vije, naj se prigil&sijo k debati o razli^nih problemih sodobne lite-rature. V pričujoči številki $e je odzvalo temu poizrvu j-več iskirenosti in tem$>eramenta ;e v Zajčevem ra.zmi?ljanju. Na sjp^lošno pa vsi niso v igranju otaeh rornantikov. Braiims: jasen in umirjen, Čaj-ksi!si pa <5po.ien In zivahen. Pu-blika ;e tMnetnika ponomo 7,aihte-vaila na o6e.r Jn tako ie dod'al moister Xe BeethovrKv^o Romanco. Orkesier {d'"rigent Hubad) je sto- jo nalogo doibro opravil, Za uvod" smo slišaiii Webrovo uverturo 0'beron. Drugi koncert je bil solističen. Pianist Nikka Magalof je igrai saima Ohopinova dela: improimp-tuje, sonato in etude. Magalof je velik pianist. Njegna sk.latelj. Zadnja leta so njagova de-la ve&rat na spoTedih. Suita je bila .prvič izvedena 1. 1951, prvi stavek ipa }e nastal kot g/la*ba k fi^nru »Univerzitetna knjižnica«, pisan v sonatni oblifei. Dirigetit Carv-alho je d&o odlicno Jzvedei. Posebno čudoviti prvi staveik hx> ostal nf^ozaben. Suita je delo močnc in razvite umetniške oseb-nosti. —pk RflZMlSLJANJfl Z NENAVADNIH VIDIKOV Reklama, kazala in popravki Vsi časopisi — in deloma tudi revije — skuSamo biti pestri in polni razno-ličnega gradiva. Tako snio tudi sestavljeni. Vsebujemo članke, dolge, srednjega obsega, kratke in še krajše, razprave, ankete, polemike, pozive, predloge, pro-' teste, notice, glose, belcžke, vse 0 najrazličnejših vprašanjih in predmetih, dalje slike, skice, načrte, vinjete, celo osnutke in nazadnje tudi kazala, popravke in re-klamo. Troje zadnjih nekateri Ijudje omalovažujejo in imajo na videz prav. Toda kot šo članki sad tradicije, je ustvarila tradicija reklamo, kazala in popravke. Se več — njihova vloga v časopisih ni nič manjša v primeri z ostalimi prispevki. To je dejstvo, ki naj ga doka&e popclnoma racionalna analiza. Ljudje vse prispevke be-rejo ali prebirajo, ra-zen reklame. Ta je v bistvu samo formalnost. Na prvi pogled bi jo bilo čisto lahko omejiti. V kratkih vrsti-cah bi se dalo zabeležiti, ka-tere ustanove in podjetja so materialno prispevale k ob-6toju časopisa. Ce bi razen te-ga bile objavljene tud^ na-tančne vstfte, bi marsikateri bralec nemara z zanimanjem prebral tudi reklamni del ,v tej skrčeni obliki. Toda to ni mogof«. Ustanova ali podjetje je kakor živo bitje. kakor člo-vek, ki ima vse njegove sla-bosti. Ako naredi dobro delo, je ni mrvgoče odvrniti od in-timne želje, da bi bi]a oveko-veče^a, v primerni obliki i;i v pravem sorazmerju z dru-gimi dobradelniki, in od pre-pričanja, da ji ta čast popol-jsoma upravičeno pripada. Ča-»opisi pa smo no&ilci civiliza-tije in humanizma in kot hu-r^^nisti nočemo storita ničesar, JRIBUNA k Str. 4 kar bi rušilno vplivalo na psi-hologijo tako človeških stvari, kot so ustanove in podjetja. Moramo jim biti hvaležni, kar je najosnovnejši etični impe-rativ, in če pomislimo, je taka formalnost, kakor so reklame, zelo majhna cena in skoraj premalo, ako naj s hvalež-nostjo izkažemo svojo visoko moralnost. Vendar včasih zelo primanjkuje papirja in tedaj se odpovedujemo iastni vse-bini, da lahko vendarle z de-janjem dokazujemo svojo ve-liko ppžrtvovalno naklonje-nost. Kultura se žrtvuje etiki in izpričuje s tem svojo kul-turnost. Torej so tudi reklame važen element naše vsebine, važen za nas, za časopise, in važen za ustanove ter podjetja, in če jih ljudje pravzaprav rte be-rejo, jih vendar zlahka jem-ljejo kot dejstvo, mimo kate-rega ni mogoče. Če ne dru-gega, predstavljajo zanje vsaj tiho zagotovilo za našo na-daljnjo pestrost. se pravi sploh za našo nadaljnjo eksistenco. Tudi časoplsi snao iiamrač air vi organizmi. Imamo svojo vsebino z določenimi elemen-ti, kakor ste vi, ljudje, sestav-ljeni iz kosti, mišic, tkiv in organov. In kakor vam vsi ti deli ne zadoščajo za življenje ter vam je potfebna še neka vitalna sila, ki se odraža v nevidnem krvnem obtoku in neopaznem dih-anju, tako nam ne zadoščajo sami članki in nam je potrebno nekaj, kar ne-zapaženo giblje naže življe-nje. To je reklama. Zanjo se vam ni treba meniti, kakor si sami ne deiate nobenih vpra-šan.i in misli iz dejstva, da di-hate. Nekaj drugega so kazala in popravki. Tudi ti so važne se-stavine časopisja, kakor član-k; in notice in reklama. Toda prav kot reklama predstavlja-jo med njimi svojevrsten pri-mer. Ljudje berejo — razen reklame, ki je ne berejo — vse, kar prlnašamo časopisi, \z zanimanja, "\z želje po i"az-vedrilu ali pozabi ali znanju, iz dol&očasja, iz kakršne koli potaseJao. S&ttio kazala in po- pravke berejo, ne da bi vedeli zakaj in ne da bi imeli za to kateri si že bodi razlog. To je tisto, kar veže kazala in po~ pravke. Vendar so tudi kazala in po-' pravki nujen element naše vsebine. Kazala vršijo namreč važno funkcijo tudi v sodob-nosti in niso samo nekak ob-vezni tribut bodočim rodovom, zlasti znanstvenikom. Le za-tegadelj imajo svoje mesto v okviru Časopisa. Ta funkcija kazal izhaja iz globoke dušev-ne potrebe tistih, ki pišejo in objavljajo in jim ljudje pra-vite sodelavci časopisov. To so bitja, ki imajo zmerom kaj povedati, ali pa se delajo, kot da bi imela, in vrhu tega ne morejo prebiti brez izredno prijetne rešitve svojih notra-njih teženj, kar pa dosežejo s svojim imenom. To srečno šele s tistim trenutkom, ko zagledajo svoje besede natis-njene in od spodaj obžarjene občutje je kratkotrajno, zakaj ljudje časopise preberejo in prelete, nato pa nas zavržejo, in zaradi tega je treba spet in spet imeti nekaj povedati in spet in spet pisati nove član-ke, nove razprave, nove glose in vse mogoče druge stvari. Tako si sodelavd zmerom spet ustvarjajo svoje ugodno pačutje ob lasitnih besedah in natisnjenem svojem imenu, kar učinkuje blažilno na nji-hovo bivanje. Vendar jim to ne zadošča in pomagati jim mora kazalo. To se pojavi v časapisu — če izvzamemo manjša kazala ob posameznih številkah — zjnerocn ob za-klj\^ku l#te in pop^a t©r pr«- gleda celotno vsebino časopisa v preteklem letui po rvaslovih člankov in imenih sodelavcev. Na ta način se bralci še en-krat utegnejo spomniti na vse, kar so v tistem letu v tera in tem časopisu brali ali vsaj re-gistrirali in kateri so bili, ki so vse to zasnovali in sesta-vili. Tako se sodelavcem ča-sopisa posreči, da ne samo po-novno opozore bralce na svo-je ime, ki se bo tako in tako še nadalje pojavljalo v slede-čih številkah časopisa, pač pa še zadnjikrat obudijo v nji-hovi zavesti vse, kar so sode-lavci v tem letu napisali, in zlasti kojiko je bilo teh član-kov, preden le-ti po neizpros-ni logiki usode dokončno ne zatonejo v pozabo in tem6 preteklosti. Potem jim ostane samo še tolažilno zaupanje v kulturno zavest prihodnjih ro-dov ter v lastno nadaljnje pri-zadevanje. Tako vrše kazala ražno funkcijo pri notranjem spod-bujanju in krepitvi časopisnih sodelavcev, v zadovoljevanju njihovih osnovnih duševnih, da ne rečemo eksistenčnih po-treb po časti, slovesu in slavi. Kakor torej časopisi ravnamo s pomočjo reklame v smislu pravega, klasičnega humaniz-ma nasproti podp:)rni.:cr.m, ta-ko igramo v okviru kazal po-membno humanistično vlogo v odnosu do teh, ki nas obli-kjajejo in ustvarjajo. Tretja specifična sestavina naše vsebine so popravki, neo-gibni kakor reklama in kakor kazala, vendar nekaj bistveno drugega. Reklame in kazala so obstoj, medtem ko so popra\'-ki v časopisju neogibno zlo-Casopisi smo živi organizmi in kakor ti niso možni, ne da bi se rodili in ne da bi se hra-nili, tako so zanje nekaj pri-rodnega tudi bolezenski poja-vi. Mi se porajamo iz dušev-nih prizadevanj sodelavcev in hranimo iz virov, ki nam pri-tekajo po poti reklame, a ena izmed neogibnih bolezni, ki jih poznamo in od njih trpi-mo, so popravki. Vrhu tega je to nalezljiva bolezen, epide-mičen pojav. Nastane nenado-ma in brez nevarnega videza in čeprav popred o njej ni bilo duha ne sluha, se brž raz-pase in razširi. Šele po dalj-šem razdobju upade in se po-razgubijo poslednji sledovi, kar pa nikakor ne pojmeni, da so ne bo prej ali slej zopet pojavila. Zgodi se takole. Eden iz-med sodelavcev zapazi, da je v tisku, pri nastajanju časo-pisa, prišlo do pomote v nje-govem prispevku: namesto ,njegovih besed stoje natisnje-*ne druge, bogvekatere ali na-pak zapisane, ali so nekatere izpuščene, ali kako drugače. Skratka — pisateljeve misli ni več možno razbrati, zlasti še, če že sama na sebi ni bila zelo razvidna. Zaradi tega se vznemiri vsa njegova psihična struktura: njegova samoza-vest je porušena. Strah pred bralci zraste do pravcatega vrhunca. Ti bodo nesmisel, ki je nastal zaradi tiskovnih za-pletljajev, imeli za natančen odraz njegovega duha in nje-gov slo^/es bo padel za natanč-no toiliko, kolikor so izpačene misli zavile vstran od logike. Edino zdravilo in edina možna rešitev iz stiske more biti v tem resnem primeru samo po-pravek, ki ga prinese nasled-nja številka časopisa in ki de-mantira lažnivi odraz neke biti, kakor jo je izmaličil ne-mili poseg tiskarskega procesa. Sodelavčev ugled je rešen, njegova čast oprana in celo podprta, ovekovečena vrhu tega njegova velika pozornost in natančnost in nič manjša skrbnost ter njegov očividni smisel za potrebe bralcev in zlasti samega sebe. Morda ga pri tem vodi ali vsaj spodbuja skrita želja, da bi bralci spri-čo popravka namah ponovno sedli in posegli po tisti šte-vilki časopisa, v kateri je bil objavljen popačeni njegov članek. in prebrali ta članek v drugo in to v njegovi pravi podobi, v zvezi s korenitim po-pravkom; s tem bi bilo dose-ženo celo več, kakor je mogo-če doseči po poti kazala. Toda to se zgcdi poredko, kajti bralcem popolnoma zadošča nova številka časopisa in z njo v njej natisnjeni popravek. Zato pravzaprav tudi ne vedo, čemu berejo popravke, a be-rejo jih vendar in zlasti sode-lavci so o tem do dna prepri-čani. Prav na podlagi tega pre-pričanja, se pravi te zavesti, je njihov porušeni mir po-temtakem s pomočjo poprav-ka popolnoma vzpostavljen, njihova čast v polni meri re-habilitirana in s tem je dovolj utemeljena humana vloga po-pravkov v okviru časopisja. Toda 6eprav je s poprav-< kom sodelavčev ugled. popal^ OllmpIJska potnica odgovarja na 21 vprašanj Trlbune SREČNO POT! TE2AVE ŠPORTA NA UNIVERZI Enkrat naprej in enkrat nazaj Delo nošega športnega društva 01ympie in telesno-vzgojna dejavnost na univerzi sta tesno povezani. Zato je prav, če ob pričetku novega šolskega leta pogledamo nazaj in analiziramo dosedanje delo NASA OLIMPIJSKA ODPRAVA SE JE UTABORILA V SPLITU, KJER ČAKA NA POTNE LISTE ZA POLET PREKO DVEH OCEANOV V MESTO OLIMPIJ-SKECA OGNJA. TA ČETA OLIMPIJSKIH IZVOLJENCEV BRUSI MECE V PRI-PRAVAH ZA TEKMOVANJA V MELBOURNU. IN KO BO MALOSTEVILNA JUGOSLOVANSKA ODPRAVA NAJBOLJSlH SPORTNIKOV ZAPUSTILA EVROP-SKO CELINO IN ODLETELA V ODDALJENO AVSTRALIJO, BOMO NESTRPNO ČAKALI VESTI O NJENEM PRISTANKU. SE VEC. KER JE TO DRUZlNA SPORTNIH VELIKANOV, BOMO POZORNO SPREMLJALI VSAK NJIHOV NASTOP V TEZKI MEDNARODNI SREDINI. IN NE BO LAHKO, KAJTI VROČA AVSTRALSKA TLA ZAHTEVAJO REDKIH PODVIGOV. ZATO SO NAŠI UPI NEDOLOČENI IN PRIČAKOVANJA TOLIKO BOLJ NEUČAKANA. Ceprav Olympia kot društvo bbstaja šele približno poldrugo leto, smo začetke iportne dejav-nosti na na&i univerzi zasledili že poprej. Od leta 1950, ko so na univerzi vzklile prve športne crganizacije, ki so kasneje preko akademskega športnega odbora v okviru UOZŠJ dobile pravo organizacijsko obliko in trdnost v ustanovitvi novega centralne-ga akademskega športnega dru-štva, je preteklo precej časa Bilo je v&Hko sprememb in po-izkusov in na podlagi pridob->•«»»»««»»««»««»«¦««<«¦»¦»»»»»««¦«¦»¦»*«« SKRIPTA in STR0K0VNE KNJIGE olajšajo študij, in sicer: fJRADBENIKOM: Lapajne: Tabela za dimenzio- niranje pravokotnih prerezov lz ojačanega betona +——*———^»» «»««—«¦¦¦¦¦»«»«¦¦¦¦« Ijenih izkušenj je špori na uni-\erzi — v koraku s kvaliteto in množičnostjo dobil odgovarjajo-io organizacijsko obliko. Vendar ima tudi ASD Olym-Jtia le prehoden značaj. Ze ob Ustanovitvi društva je bilo pou-darjeno, da je gdavna naloga tiruštva pripraviti pogoje za Uvedbo obvezne telesne vzgoje »a univerzi. V našem društvu deluje 13 klubov, ki so leto« v raznih re-Jjubiiških in zveznih ligah, tur-nirjih in drugih nastopih do-segli dobre rezultate. S tem so afirmirali naše društvo kot močno športno cdoto. Uspehi so toliko pomembnejši, ker so kiubi delali pod zelo težkdmi pogoji. Zaposlene s tekmovanji in s svojimi problemi pa uprave klubov-niso posvetile dovolj po-zornosti športnemu življenju po fakultetah. Sicer ne moremo tr-diti, da ni bilo poizkusov pozU viti športno dejavnost tudi na fakultetah, vendar to ni doseglo cbsega, kakršen je bil planiran. Množičnost in povečanje član-stva ni problem. Na začetku lanskega študijskega leta se je prijavilo toliko novincev, da upravni odbor ni vedel kam bi z njimi in kje bi dobil zanje dovol.j strokovnega kadra. To je problem. Društvo ima na razpolago le igrišča pod Cekinovim gradom in sedaj s priključUvijo SD Ljubljane še teniška igrišča in kotalkališče v Cufarjevi ulici. Toda večina klubov je brez ig-rišč. In kje so tdovadnice za cimski trening? S temi problenvi se je uk-Varjala strokovno-tehnična ko-misija, ki jo je uspešno vodil prof. Danilo Korče. Pokazalo se je,da je edino na ta način mo-goče reševati probleme ne sa-mo društva, ampak tudi splošne telesnovzgojne dejavnosti na univerzi, glede na to, da smo v prehodni dobi. Za naše društvo ni pereče samo pomanjkanje najnujnejših športnih naprav, ampak tudi po-nian.fkanje strokovnega in orga-nizacijskega kadra. Vse bremo organizacijskega dela je na ra-mah nekaterih posameznikov, ki ne zmorejo niti vseh organiza-cijskih in tehničnih nalog. Kje je šele idejnovzgojna stran na-šega društvenega dela? Društvo pa mora dobiti pomoč tudi iz-ven študentskih vrst. Študente ne moremo brez škode za njihov študij žadolžiti za razna stro-kovna vprašanja. Bilo bi dobro, če bi — v kolikor je to mogoče — na univerzi nastaviti nekaj strokovnjakov za telesno vzgojo in šport. To bi bil tudi prvi korak k uvedbi obvezne telesne vzgoje na univerzi. O problemih Olympie In teles-novzgojne dejavnosti na uni-verzi so. razpravljaili tudi pred-stavniki študentov z vseh fakui. tet na seminarju v Ankaranu. Sprejeli so več zaključkov, med katerimi so najpomembnejšl tile: — ker so študentje na ob-močju OLO Ljubljana močan družbeni činiteU, jc potreb- STROJNIKOM: Struna: Motorji z notranjlm izgorevanjem, Vodni pogonskl stroji Strojnik: Isa. Tolerance in sd- zložja Rant: Energetska oc«nitev po- stopka fabrikacije sode. no, da itnajo svojega zastop-nika v komisiji za telesno vzgojo pri OLO Ljubljana aili cdo v komisiji za telcsno kulturo pri izvršnem svetu LRS; — za boljšo povezavo z UOZSJ bo imela Olympia svojega predstavnika v pred-sestavu UO; — izve-n Olymple ne more obstajati nobena druga štu- dentska športna organizaci-ja, ker bi bilo to cepljenje sil in gmotnih sredstev, obenem pa bi onemogočalo kontrolo nad telesnovzgojno dejavnostjo študentov; — okrepiti je treba organl-zaoijski kader v društvu z mlajšimi močmi: — do začetka študijskega leta je treba ustvariti pogoje za izgradnjo športnega par-ka v Tivoliju in zimske športne hale v mestni elek-trarni; — pri mednarodnem odboru ZSJ naj bi bil zastopnik Olympie, ki bi vodil razgo-vore za razna mednarodna srečanja, potrjeval dogovore In kontroliral organizacijo takih tekmovanj; — ker ne sprejemajo tekmo-valci in trenerji Olympie nobenih nagrad, naj bi jim UO iZŠJ po svojih možnostih nudil pomoč, če izpolnjujejo „ potrebne pogoje. Glede množičnosti In novih &lanov pa ne smemo vso skrb prepustiti posameznim klubom. To je delo za športne referente pri odborih združenj in oddel-kov. Ze ob začetku študijskega leta je treba resno začeti,. Ne smemo dopustiti, da bi se šport-na dejavnost abiturienlov ob vstopu na univerzo nehala. Za-gotoviti je pa treba seveda tudi vse pogoje, da bomo res dosegli pri telesnovzgojnem delu na univerzi določen uspeh. DUSAN PETROVI8 «¦«¦¦¦»»»¦»¦¦¦««»«¦¦«¦»»¦¦*¦»*«¦»¦««¦¦¦« AGRONOMOM: Sadar: Trave, KljuC za dolo- čevanje travnatih semen, de- telje in plevela Vovk: Nauk o kmetijfskih tlch Fakin: Splošna botanlka Janežič: Zaščita kmetijskih rastlin Blejc: Kmetijska statlstika Tudi študentke s« scanimajo za tenis noma rešen, ni z njim rešen V stadiju popi-avkov se iz nas tudi sam časopis. Sedaj se še- izločijo številne snovi in na- le pokaže bolezenski značaj plavine, ki so posledica po- popravka. Časopis je tako re- manjkljvosti v izumu Johanna koč obsojeh na daljšo bolezen- Gutenberga in nič manj tudi sko krizo, brž ko se v njem aksioma, ki mu pravite ljud- pojavita eden ali dva poprav- je: Errare humanum est. To ka. Kajti neprimerno bolj kot izločanje je važno za prihod- pri bralcih se prebudi spričo nost, in ko bolezen preide, se tega pozornost sodelavcev. V zdi, kakor da smo se ponovno njih se porodijo klice, ki pola-goma povzroče pravi bolezen-ski stadij v življenju in raz-voju časopisa. Morda še ne v prvi, toda gotovo se pojavi v drugi naslednji številki še en popravek ali celo dva ali trije in potem spet in spet novi v vrsti nadaljnjih številk. Vznemirjena fantazija sode-lavcev se je ob usodnem po-javu prvega popravka narav-nost nevrotično spustila na lov za pomotami. Sodelavcev polašča vročičnost in z peto ostrino, ki je neprimer-no večja kot navadno, zasle- dujejo tisk svojih prispevkov, pri čemer se jim v razpaljeni olepšali in spet enkrat dozo-reli, za kar pa so potrebna tu-di nekatera druga znamenja. Casopisi namreč zmerom zo-rimo in se ne smemo starati; starost nas dosti hitreje in zanesljiveje pokon&a, kakor vas, ijudi. Tudi s popravki smo torej časopisi nosilci pra-vega humanizma, dagiravno ne samo nasproti sodelavcem in bodočnosti, marveč tudi nasproti samim sebi. In znano se je, da hoče biti humanizem, Če na~ je iskren, zmerom vseobči in ne namenjen samo posamez-nikom. V tem je skupna lastnost in zavesti oorajajo cele vizije sa- najvišja motivacija vseh treh mih popravkov Epidemija v svojevrstnih in izjemnih se- časopisu je izbruhnila in se stavin časopisa: reklame^ ka- ne umiri, dokler niso številni in obilni popravki potolažili vrsto razburjenih avtorjev. Ko je kriza minila, pride do sta- nja, v katerem popravki sploh niso"več sestavni del naše vse- bine. Toda to stanje je začas- no in kratkotrajno, kakor je začasno zdravje in sploh živ- ljenje organizmov. Kl.iub te- mu priča prav to umirjeno stanje, da imajo popravki ne samo važno vlogo nasproti so- deiavcem — prav tako kakor kazala — paf pa tudi po- merhbno funkcijo pri realjza- ciii vsebine časopisja. Bole- zen; kakor floveka, nekako (tt&istj va prerodi tudi časopis. zal in popravkov. V njih se odraža humanistična nota, ki ste nam jo vcepili ljudje, ko ste nas izumili. Z njimi slu-žimo prav tako vašim idejam in vašim potrebam, kot z osta-limi elementi. Ceprav vsebin-sko niso vsi trije toliko važni, pa so pomembni in nujni pq tej funkciji in po svoji struk-turni vlogi, po vlogi, ki jo im.a.io in vrše v strukturi 5a-sopisa. Zaradi tega imajo in brado zmerom ohranili ugledno in znktno mesto v okviru naše vsebine, v okviru časopisov, v tem je njihova eksistenčna upravioenost ijn logična ne-osibJiofrt Vj:K >¦¦¦¦¦¦¦¦»»»¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦< Nogometno prvenstvo zagrebške univerze Postalo je že tradidonalno, da se vsakio leto v jesen začnejo v Zagrebu tetame v nogometu za prvenstvo univerze. Letošnje teikirae bodo študentje ©ledali na športmiih. igriščih zagrebške un;i-verze ob Savi. Sportni od^bor je za to prvenstvo .ngbavil potreb- Med redkimi belimi vrana-mi, ki jeseni zapuščajo mrzlo eviropsko celino, je tudi ime Milene Usenikove, ki v jugoslo-vanski ženski atletiki pomeni pojem vlsokih atletskih sposob-nosti in" še boljših tekmovalnih rezultatov svetovne vrednosti. T-a odlična metalka krogie bo edinia zastopala na olimpijskih ¦igrah v Melbournu slovenske študentke - športnice. Sportni vzpo.n Milene Usenikove je hi-t-er, čeprav to ne pomeni, da je bil lahek in brez truda. V n«-kaj letih se je razvila v šport-nico svetovnega slo.vesa. Njeni letošnji rezuLtati jo postavljajo na 9. mesto v svetovni lestvici. Pred odhodom iz Ljubljane je preteklo nedeljo lahkoatlets-ke-mu občmstvu utrdila prepriča-nje, da na olimpiadi z njenim nastopom lahko pričakujejo do-ber. uspeh. Zato im.a odločitev za njeno udeležbo na olimpij-skih i.grah z metom krogle 14.81 metra v z*okah zrelostni izpit. Ko je ta odlična športnica iJi metalka knogle, ki študira na Inštitutu za tele5>no vzgojo v Ljubljani, pripraVljala kovčke za Avstralijo, smo ji spčvtoma postavili nekaj vpražanj, na ka-tere nam je zaradi pom.anjkanja časa kratko in zgoščeno odgovo-rila. Kljub temu, da So njeni odgovori kratki in zgoščeni, iz-povedujejo misli jasno in od-krito. Za6eli smo kot običajno a športno bio.gTafijo. Rojstop leto načrtnega tren n-ga in atietskih nastopov je 1955. ,SpoS'0>bn.ost iin niadarjenost za met krogle je v njej odkril prof. Sturm, ki je od takrait naprej njen s^talni trener in športni svetovalec. Za njene uspeiie ima veliiko z.a.sl'Ug. SpOimmj.a se, da »¦¦¦»¦»»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦»¦¦¦¦¦»¦««¦¦»»»¦«¦< KEMIKOM: , Perpar: Vaje Iz organske ke-tnije, Organska kemija 1, II Premrl: Organska kemija Nikitin: Kristatografija grad je bll za-me čo takrait raj-večje atletsko lekmovanje. Kro-glo sem metala z izredno lah-koto in postala baLkanska piv:-i- — Dveletna doba odka-r go-jim atletiko. je prekratka, da bi lahko odgovorila na to vpraša-nje. Mislim, da se ne bom urnak- Kat«ro srečanje s športffft* kom ali športnioo se vam j^ vtisnilo najgloblj« v »po^ min? — Letošn,je srečaoje z atl«ti« njami in atleti v BukareŠtk Tekmovanja so se udeležill špoirtniki [z 20 držav, med njim^ tudi trije ameriški atleti. Kateri narod ima po va-šem mnenju niajpravilinejšl odnos- do športa in najveS športnih uspehov? — Najboljši odnos do šporfcal imajo Svedi, pravzaprav vsi skandinavski inarodi, pa tudi njLhovi športni uspehi ne za- kinja. Za menoj Je bila moja nila od tekmovanja I« lep C. ^,o Z ve«1o SS' Tbi iS ve^na nasnrnt.nioa Kntlnšlrr>va. ,, , ... P. Ostajajo. ^ večjO tradiCijO bl jlH, večna nasprotnica Kotluškova. Kakšna je po vašem mnenju skrivnost športni-h uspeho'v? Ne bom pa s«veda vse živ-ljenj© tekmovala. Metalke pridejo v primerjavi s tekačieami v polno formo šel« po nekaj l«tih vaje vzhodnoevropsk« države lahkoj dohiitele. Ali je nujm.o, če hoč« bit$ daies kdo v.rhunski športnik^ je prvi m.et krogle izvedla zelo nie®pr€Lno. Kragla ije obležala na razdalji 10 m. Poiem se je razdalja Po om večtala, postopo-ma ins precaj truda pa je do- ne reikvizite, tako da bo prven- segla najboljši lelošnji rezultat stvo potekalo y |>opolni nogo- 14.81 m. metni opremi. Boj za obstanek Te dnl se v RogaSki Slatinl bije težak boj na šahovskih de-skah za moštvena prvaka Jugo~ slavije v šahu. Na tem moštve-nem prvenstvu sodeluje tudi naš itudents.k;i' predstavnik LUSK-Olympia. Ker nastopa moštvo oslabljeno, bretz inž. GabrovSka, bo moralo vlož'ti precej truda, da si zagotovi otostanek v družbi najboljših jugoslovanslkih šahov-skih ekip. Kaj pričakujete od M©1-bourna? ~- Od olimpijskih lger priča-fcujem dvoje: odličen rezultat in dobro zastopati jugoslovansko atletiko. Dve želji. ki s€ m«d&e-bojino dopolnjujeta. Povejte nam ''kaj študiraie in zakiaj s-te se odločtLi za ta poklic? ; — Obisikujem inštitut za te-lesno vzgojo. Ved.no sem čuti".a posebno veselje do telesne vzgo-je in športa. v športu s^m našia D0klicn^> zadovoliatvo. Milen« Usenlkova ]n Maca Kregova na stadionu — Skrivjnosti n.i nobene. Samo »ta-len in vest«n trening, nepre-magljiv« volja. samoz.avest, spo-eobnost ' in nadarjenost seveda. Katere športne panoge so pri nas po vojni najbolj ^ia-predovale? — To ne bo neka reakia ocena In natan6na primerjava- Na prvi pogled brez večjega in temelji-t«jšega • razmlšljanja: atletika, odbojka in košarka. Katerl jugoslovanskl lah-fcoatlet ali lahkoatletinjia od-haja v Melbournu, z najbolj-šimi izgledi? r~: Vsi s prec«j enakimi. Kdaj se mislite umakniti iz športnega življenja kot aktivna tekmovalka? »¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦<«>»«»»«*»¦¦» VETERINARJEM: Zibert: Veterinarstvo, Nekuž* ne ŽTvalške boftztitc ^ '" a Lusičky: Prispevek k bioener-getiki glodalcev Zahtevajte cenik skripta in Ju-bilejni katalog pri DRŽflVNl ZAL02B1 SLOVENUE LJUBLJANA, Mestni trg 28 in izpopolnjevanja tehnike. In tehnika meta je moja Ahilova peta. Ko se boste umaknili iz športnega življenja, name-ravate pr«trgati stik z atle-tiko popolnoma, »li pa se boefte posvetili vzgoji mladih metalk krogle? . — Vsekakoir se misilim posve-titi vrgoji mladih atletinj. Kaj mislite o žportu med študenti? — PremaLo množičen in pre-malo upoštevan je. Kdo je po vašem mnenju najboljši jugoslovanski po-vojni športnik? — Zarko Dolinar. S katero tekmovalko ste imeli najtežjo borbo v do-sedanjih tekmovanjih? — S Kotluškovo imava zagri-z&n-a borbood* pfveg« "sftnpnega nastopa. Neka,ikrat *e mi je po-srečilo, da sem ji ušla. SiceT pa jo zvesto spremljan kot senca. Kako se počutite pred važ-nimi tekmovanji? — Nervozna sem in nimam nikjer miru. Hladnokrvnost je za atletiko najboljša deviza. da se posveti samo športuf^ — Ni nujno. Ce bi odlofali o udeležbf na olimpijskih igrah v Mel^ bournu, katereiga športnik* oziroma Sportnico, bi še po^ slali, ki pa sedaj ne odha^af — Od atletinj KaluševičevOjj strelca Ježa in boksarje. Kateri film, ki ste ga vi* deli vam |e bil najbola všeč? — Težko je izbrati enega. Me tragedija« pisatelja Dreiserja. Kateri film domače proiz^ , vodnje t>i izbrali za najbolj^ šega? — Bosanski koprodukcijskj film »Hanlivala? — Pisatelji: Hemingway, DU ckens, Tavčar, knjigi pa »Ame« riška tragedija« in »Komu zvo« ni«. Katero od umetnosti naj^ raje spoznavate? v^ — Likovno. USPEH STUDENTSKE KOSARKARSKE VRSTE V LETOŠNJEM DRŽ. PRVENSTVU Mreže košev mirujejo Rokometno prvenstvo v Beogradu čez nekaj dai se bo v Beo-gradu začelo rokometno prven-stvo univerze. Letošnje prven-stvo se bo odvijaU) po liga si-stemu. V A razredu sodeluje šest najmočnejših ekip in sicer: »Študentsko naselje«, »SASK«, »Strojnik«, »Medi«inec«, »Elek-tričar« in »Zvezdara«. V B raz-redu pa tekmujejo mostva slab-še kvailkete, ki jih je po številu osem. Na igrišču se obetajo za-nimive borb^ S katerimi špo-rti, razen atletike se še ukvarjate? — Studij na šali je t»k, da gojimo vae špoTtne painoge. Za lastno ziabavo jn veselje smučam in plavam. Pred tremi leti sem »ačntno gojila tudi orodno fe o-vadibo. Nastopila sem takrat v republ.iški telovadni v^rsti. N.>kaj ASK 01ympia ima najboljšo obrambo v državi • Vedno večje zanimanje za košarknrske tekme študentov • Prvenstvo brez večjih disciplinskih prekrškov Se preden je mraz pnitisnil s pravo nročjo, so se končale bor-be pod koši. S kostanjev na 6asa serrr pridtio igrala fudi od- igrišču pod Ceikiinovim gradom bojkio. Leta 1952 pa sem na ge ni odpadlo llstje in že so sredniešolskern prvenstvu Slo- fcošarkarji pospravili točke in si veinije positiavila rekord nadarjenih in zelo mladih igral^ cev ki ?o šele na začetku sro- gia posebno cenite? — To so ba.lkansike atletske p,ie n,ad usipešno končanim pr-igre 1. 1955 v Čarigradu. Cari- venstvom se ne more kar preko noči pozabiti. Uspeh je prodo-ren. Drugo mesto v zboru naj-boljših jugoslovanskih ikošarkaT-skih ekip pomeni ponoven vzpod tega nadarjenega in kva.litetne-ga mladega šbudentskega košar-karskega kiLuba. Drugi del pr- našega predstavnika ASK-Olym- tej tekmi &o Ljubljančani lahko mirno čakali konca prvenstva. novorojenCki znajo igrati kosarko Letošnje državao prvenstvo. pomeni za vrsto ASK-01ympie zameno generacije. V drugem delu prvenstva so igrali s po-mlajenim moštvom. Od starejših igralc&v sta ostala po kaz,nova-nju Miillerja satno še Kristan-čič in Škrjanc kot stebra nekda- venstva &o študentje igrali v ve-llkem »tilu. Posebno se je vrsta Olympie odlikovala po učinko- viti, hitri in prodorni igri, ki je nJe8a ASk- Udarao mot studen- S olezalnega tečaja PD Univerza etrla odpor tudi najbo-Ljših imo-štev. Košarka napreduje. Dokaz je dejstvo, da .1e Crvena zvezda po desetih letih. nesparne vla-davine zasedla v letošnjem dr-žavnem prvenstvu šele četrto mesto. Ne zsto, ker je košarka Crven« zvezd« nazadovala, am-pak ker «o jo ostale vrst? v kvaliteti igre diohitele. Za na-predek koša.rke imajo nemale z-aslug ljubljan.ski košarkarji-študentje. USODNI KOS PRED SODNIKOVIM 2VIZGOM Najboli ratfburljivp Io napeto tekmo so naši košarkarji od-igrali v tem prvenstvu z mo-štvom Partizana v drugem delu prvenstva v Beogradu. Na vseh ostalih tekmah v drugera d€lu prvenstva so imeli študentje to-Iiko košev naskoka, da zmaga ni bila nikoli ogrožena Na t Sata.novo«, in Š.vicarski pri-vicu smejal kafcor pa vicu samem. Imajo se tudi za narod lastovk. Ob iastovkafo se ka.r raznežip. Bolestno pono*ni so na vse, kar je švicarjkega. Zelo so navu hoiandske-ga ncgometaša Van Keyba, ki je Uaje lani igral na medtiaro-dni no-gometni tekmi Švica : Nizczfm-ska. Toda kdo jim to verjamc: To je ;le vic kateremu se pa se-veda vsi zelo smej-ijo in so nanj z«lo ponosni. Svicarji nimaijo pojrna o tem. ka} .ie vojna, saj je nLso imeli že sto Tet Vendar je' klrub tenru to strahotno militaristična dežela. Vsako nrdeiljo je kje kašno strc!-sJko telkmovanie, vsaki-h štirinajst dni pa kakšno tokmovanje v raz-ličnih vojažkih mnogo.bojih za rekrute, podoiicirje, kadete itd. Ko sem se zanimal za njihovo vojsko in jih tudi vprašai. kako to, da Hitler ni napade! Š\nce, so mi rekli. da se je bal njihovih go-ra in njiihcvvih topor(!) TaikSm »o: vtdno -doibre volje, ¦ ker so gilcde humorja v vseh po glcdih zelo skromni, in ponosni, ker oni tako pravijo nalenru «mžni«. Droga^e pa kar simpa- Mfl^f TO^fitge »^natni^ega reda« na ^rtora-kl falfulfeti Nova magna carta Nek starejši študent ekranomije je fejaviil, ko so ga vpra-šali, zakaj ne študira v ekonomski čitalnici, da >bi rabil dva semestra. preden bi preštudaral poslovanje te kulturne ustanove. Preid kratkim je bil objavljen podrofoen čitalniški red, ki do potankosti rasčleni ipravice in dolžno&ti »čitalnč-čar/ev«. č&prav je pravilnik iizdelala spretna vn iznajdljiva rioka, je vendar opazriti vnjem še precej prazmin. Posa-tnezne določbe so zelo splošne in manjkajo podrobnejši in natan6nejši predpisii. V splošni razpravi so študentje izdelaii dopolndlne določbe, ki bi jihbilo treba naknadno vnesti v 6italn:iški red, čeprav ta že vel.ia. Pri-našamo v skrajšain.i obliki te dcipolnitve. že formuliiran© in prirejene po vzor-cu »Litalnišk€ga reda«. AD 1. Krženje predipisa o pre-stopu praga 6i'ta!nace naj se do-loč: s sankcijo. Tako bi i*e ustre-lajoča določba o popravku pra-viliio glasila takole: Kdor v pla&ču, s klobukom. gaJošami, dežnikom, aktovko ali kakšinim podobnim predmetom prestoipi pr-ag oitalnice, se kar-nuja s smrtno kaz,nijo na elektritčne-m stolu. Predmeti kaznivega pre-stopka se odvzamejo in posta-nejo oitalniška last. AD 2. V enaki me.ri je treiba varovati noti-ainja red v črtal-nici. Zato naj se v posetmi točki obdela to področje na naslednji način: zoper vsakega. ki škripa viaduje, bi za izstavitev Član-ske izkaiznice niorali študenti predložiti: potrdilo o vpisu, po-trdilo o opravljendh izpitih, po-trdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o nekazr.toivainju, potr-dilc, da prasilec ni v preiskavi, svečano izjavo, da prostovoljno vsiopa v čitalnico, rojstni Mst, potrdiilo o vpisu v državljansko knjigo in stalnem prebivališču, svftčano izjavo dveh polnoletnih državljanov, da prosile-c ne pod-črtava knjiig, ne kopira sliik in zeml.jevidov z oljnatim papirjem, ne viha straini in ne dela made-žev s črnilom, kratek življenje-pis in izjavo dveh prič, da je proHiilec pismen in zna brati. AD 7. Sibka je tudi točka, ki govori o odnosu do čitaJniške jmovine. Iz obstoječih predpisov natnreč ni razvidno, da se mize, sto-li, električna napeljava im kajižne omare lahko izposoiajo, če služijo za poglotejen eko-nomski študij. Vsa na dom iz-posojena dela je treba vrniti ob predpisanem roku. drugače se poiOjLl-o kvalificira kot grabež. Kdaj si ie dovoljeno iz knjižni-c,3 izposoditi kakšno de-k-le, od-Io4a knjlžničar-izposo^evalec, ki vodi ustrezmo evidenco v poseb-nem delovniku. »Po vsfan tem bom menda lahk0 vstopil v čitalnico?« Pozdrav »siare bajte« s taborjenja Drobtine smeha v drobnogledu « stolom in s takšnim ravnanjem spravi precejšnjo Število čital-ničarjev ob spanje, se naj uve-de postopfk pri sodniku za prekršk© zaradi kalitve nočnega miru. Poskus je kaznlv. AD 3. Poipolnoma neobdelani Eo v »čitalniškem redu« prime-ri prinašanja alkoholniih pijač v (Mtalmoo. Prepove naj s« v čital-nid v&ako to-Cenje in nalivanje alfcohola, ^e ni predpisano od zdravniika za zdravstv&ne na-men*. AD 4. Glede mrčesa, ki moti čitalnj'ški mir v »Čitalniiškem redu« tudi ni nobenih predpfisov. Zato predlagamo, da se razplšejo visQ"ke nagrade za tiste, ki ulo-vijo ž^ve ali mrtve predstavnike mrčeamih skupin. AD 5. Predpisi o oiblaollih so skrajno pomanjkl.iiivi, če.p,rav ie ta gtvar za normalno posLovanje čitalnice veliik&ga pomena, Pred-logov je več. Nekateri predlaga-ja, da dekleta, ki obiskujejo čitalnice, ne bi smela nosdti več kot tri dei starega ptrila. Za kontroLo b.i bi'l'poooia5čein knjiž-ničar. Podroibnejši pravilnik pregledov in kda,] bi ti pregledi bili, bi izdelal citalndžki odbor. Drugi pa smatrajo, da bi čital-niškii odbor s pomočjo industrd-je in gosipodarsfcih podejtij na-bav.il za čitalnrčarj© potreibno delovno obJeko. Pred odhodom v čitalnico bi se vsak obisko-valec najprej okopal, porezal noht&, obri.1. počesal in oblekel delovno obleko. Lastma ofoleka bi se mu medtem prezračila. Za to b,i skrbeil garderob&r. AD 6. Naijvečja poraanjfelji-vost »Ci-talniiškega reda« je v tem, da ne predpisuie pogiojev za pridobitev čitalniške članske izkaznice. Po mnenju, ki pr€- Beograd gotovo ni velemesto zato, ker v najbolj zakotni in umazani krčmi pe-čej-o čevapčiče po osemdeset dinarjev za ,porcijo, pred njo pa stojijo štirinajstletni pobaliini, toi pnoda-jajo bučne koščice za vsako pri-ložniost: zia kino, nogometno tek_ mo in ples, ampak morda zato, ker ima nad 48.000 študentov, ki se v iprostem času pogovarja-jo o tem. kaj je Mitič misldl, kb je z daljave 20 metrov do-segel zmagoiviti gol. In te pogo-von? o nogometu slišiš povsod, na koncertu, v gledal.išču, po ra-ddu. na predavanjih. profesorji pnpwedu.jejo svoja znanstvena zap-aiže-nja o in.ofi»m«'tinlih tek-mnh in cedo pni vsakein obroku jedi moraš užiti kakšen vitamin iz nogometine problematike. Beograjski študent živi z nogo-metom v enakli meri kot s svo-jimi iztpiti dn vajami na fakul-teti. Stirje dnevi, kodlkoir je trajal kongres v Beogradu, so pre-kratkd, da bi človek nabral več kot dro'btine. Toda življenje je tako, da drobtine smeha pušča na vseh geografskih širinah in jih tudi velemestni golobi n« marajo pozobati. Harvej zaspi na svetišču Vožnja skoz.i enolifeo Posavi-no in ravninski Srem utrdi človeka. Zav.ore im kolesa ro-potajo in to je pravzapirav vse, kar v tej ravndni odm&va. Ce si utrujen. zaspiš. Toda samo tisti, ki v vlaku lahko zadremlje. Ostalj se premetavajo po lese-ndh ali poiivindlskih sedežlh. Po prihodu v Beograd je odšla skupina slovenskih študentov-delegatov na itretjern kongre&u na večerjo v restavracijo »Ja-dram«. Med njimi je bii tudi Harvey, ki ga je vožnja do Broda tako utrudila, da je v Vin-kovcih moral iskati tolažbe pri pristni srbski slivtovki. Večeria je bila velemestna. Toda tudi utrujenost je napravila svoje. Harvey se ,ie za trenutek opra-vičil dn odšel neznano kam. Ko ga po polumi odsotnosti ni bilo nazaj, j& začelo famte skrbeti. Odločild so, da gapovščejo. Kma-lu so ga našli za zaprtimd vrati. z-označbo »Za gospode« v pra-v«m spaLnem razpoloženju, kli se je tudi glasovno manifestiralo. — Harvev, zbudi se, v restav-Taciji imaš neplačan račun! Ta račun ga je tako predramdl, da pozneje lep čas n>i mogel zaspati, niti pono6i. Neke deževns noči v oklobru Zadnji dan kongresa 3« biia za zvečer predviaena »veselica boljšega tip-a« za vse delegate. Pozni gosti imaj-o po navadi. smolo. Vse sobe v Domu JLA so bdle zasedene z domačimi, zunaj pa je čakala še truma. de-legatov. Del sloven=kih študen-tov si je poiskal zabave drugod. Ko so se kmalu po polnoči vra-čali v študentski- dom, kjer &o pre^rvočevali, so se Fomotoma za-peljald s trolejbusom dve postaji predaleč. To jih je zmedlo in zgubili so prisotnost duha. Za-čeli so tavati po Beogradu. Med-tem pa je dež padal, padal. Na ulicah zaradi dežja ni b-ilo nd-kogar. Hodili so "orcz postanka v popolnoma nasproTTnj smer. Šele proti jutru so s pomočjo miličnikov našli svoje prebiva-lišče. Brem»>čeni do kože, seve-da. Zopet noč, to pot predolga Preden je začel poročevalec komisije za pouk tin študijska vprašanja brati pred plenumom kongresa zaklj-učke, se je opra-vičdl zaradi stilističnih in. $lov-ničmh napak, ker j© zaključke pisal ponočd. Toda stvar ni bila v tem. Nje-govi zaključki so bdli v bi&tvu nov referat. Ko ie Po 50 minutah brania končai s svojimii zaključki. je delegat, kd nj mogel prenestd dolžine njegovetga p^ročanja, dejal: »Drugič moramo imeti kongrsg v jtiliju. Takrat so n-očd krajše.« Proznine v glavi Pri glasovanju o spremembi statuta je n«k delegat glasoval proti enemu ijlenu spreimenje-nega statuta. Glasovali so naj-prej o posameznih členih. Ko ga j« nekdo iz delovnega pred-sedstva vpirašal, zakaj je glaso-val proti, je obrazložil: — Glasao sam pr<>tiv jer ima praznina u glavti. Mednarodni nemir Ves i&s sasedanja koTndsij© za mednarodna vprašanja je bil v amfiteatru IV. velik nemdr. Po-roč&val&c .komisdje, ki j© vodil delo, ni zahteval tižine. Delu komdsdje za mednarodna vpra-&anja so namreč prisostvovali vsi ^uji gostje, ki so s pomočjto prevajalcev sledili razpravi. Ko je nekdo govoril, recimo sirbo-hrvaško, so v CA-ofann hkrati prevajali njegove besede v 7 do 10 tujih jezdkov. Pozabljeno darilo — Na koncu mi dovolite, da svoj govor komčam smešno — je dejal predsednik francoske naci.onalne unije študentov Michel de 1-a Fourni&re. V dvo-rarnd je zavladala radovednost. ¦»»¦¦»¦¦¦»¦¦¦»¦¦¦¦»¦¦»¦»»¦¦»¦» Obvestilo Vse, katere zanimajo narodni plesi in običaji, opozanja odbor akademske folklorno — plesne - skupine »France Marolt« na sprejem novih clanov. Prijave bomo spreiieiriali vsak dan do 29. ioktobra od 12 — 14 ure v klubskih prostorih na Mikloši-čevi 5/a. Vnatprei opozarjamo na avdi-cljo, V*i 'kateri se bo strokovno vodstv» skupine osiralo na 1. posluh in pevske sposobno-sti posameKnikov; 2. smisel aa fitem; 3. višino (dek!eta okrog 167 can, fantje 179 cm). F\o«ebej zaželeni ^o štuclentje, ki znajo tamburnške l?nstrumen-te rairoma ki bi imfeli 'ves«}j€, n&učdti se igraoja. Simpatičnd Francoz j© do ta^krat zelo resao razpravljal o P-r°" blemih mednarodnega štud?nit» skega sodelovan.ia, zatd js bilo zanimdvo, kakšen bo ta njegcv humor. — Za vas imam namreč majh-, no darilo. toda na žalost sem ga pozabil. Samo... na vso sr&io ne doma. ampak v hotelu — je končal. Nasldnjd dan je. M. Fourmere" predad delovnemu predsedstvu zbirko plošč francoskih šaason.. Zdravje, skroranost in uspeh »Bitj zdrav, do-bro se uWti ial delati vestno — to je cilj kitag--skih študentov« — j& dejal v svojem pozdraivnem govoru Cung Ti Lin, predstavnik kitajskih študentov. Njegove Deseae v kt-tajščini, je prevajal na kon« gresu v srbohrvaščiai anani fci-tajskd študent Si. Si js skupaj s štirimd tovariši prišel točno pred enim le-tom na beograjsko uni-verzo, kjer študiira jezik in kul-turo. Njihov primer dokazuj*; da je Ljimova formulacij«. eiija kitajskih študentov točha iri do-bra. V pičlem letu so s& KdUjei naučrlj s.rbohrvaš^ine tako do» bro, da obvladajo pogovorni j«» zik, kar ni lahko stvar. Mreže košev rairujejo (Nadaljevanje s 5. strani) vilo ko&ev od vseh možtev. St«w bri njihove" obrambe so igrald. Dermastia, Danev in BrSt^kj, OSVETA PROTI CRVENI ZVEZDI Vprašali smo trenerja Olym-pie in večletnega državnega re-prezentanta Knstandiča, katero zmago naj.bolj ceni. Brez obo-tavlja-nja je izjavdl, da sta i»u tekmi i-n zmagi nad nekdanjtin absolutnim državnim prvakoi^a najdražji- To sta bill za igralče obenem najtežjd tekmi. Zmagali so na obeh frontah, v Ljubljani in Becgradu, obakrat povsem ž-a-sltiženo. O najlepši košarki ia najbolj zreii igrd je že težje go-voTiti. V prvenstvu za tren-erja O!ympie ni bU0 tekme. na ka-terd bi bU z igro svojega mo-štva papolnoma zadovoljen. So pa na več tekmah taktično od-liono zaigrali- Igre so bile sicer iepe in tekme razburljive, toda študentje lahko po njegovena mnenju še bolje igrajo. Vzroke za uspeh študentor v letošnjem državnem prvenstvu moramo iskati v zorelosti in vrednosti jgralcev. V klubu, kjer vJada tovarištvo, disciplina. red-ne priprave, izbira igradcev in volja do zmage, uspehi ne mo> rejo izostati. Vise te športn« vrldne Ijubljanski študentje na* črtno vz.gajajo. Tudi svojih na-sprotndkov nis>o podcenjevali. Z vsakim so igrali tako, kot ja bilo potrebno. Domačega igri-šča v drugem delu tekmovanja niso zapustili nikoli poražeai. Svoje nasprotnike so amleli ka-kor ziino m&d mlinskimi kamni in jim natresli. do 20 košev raz-like. Taktiko svoj-e igre so z dobrim paznavanjem prilagodili tako, da so z vsakim nasprotni-kom igrali na eniakopravni osno-vi. Pohvaliti moramo tudi iz-redno bonben-ost v drugem delu tekmovanja in učinkovito igro. Tako se bord za barve svoj«ga kluba! TRIBUNA, Ust Studentov iJalH IJanske univene. UredniStvo In aprava: LJablJa-na, MiklošiCeva cesta 5a, telefon Sl-102. — Urejuje uredniški odbor. — OdgovornJ nrednik: Janko Popovič, $tudent prava. — Tekoči račun Narodne banke 80-PB-l-Z-567. — Letna narofnina 20« dJn. — Rokopisov ne vračamo. — Tislt Casopisno založniškega podjetj* »Slovenski poročevalec«.