Političen list za slovenski národ.
P« pefitl prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veijd: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan veljA 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratH se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankov&na pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob llt6. uri popoludne.
ištev.
V Ljubljani, v ponedeljek 4. marca 1889.
Letnilt XVII.
IM/avni zbor.
Z Dunaja, 1. marca.
Budgetna razprava.
(2. in 3. dan.)
(Konec.)
Ob s/44. uro predsednik sklene sejo in prihodnjo sejo napove za zvečer ob 7. uri. Prvi je prišel na vrsto mladočeški poslanec dr. Vašatty, ki je razpravljal vnanjo politiko in zlasti razmero z Berolinom, ki nas spravlja v nesrečo. Konečno naznanja, da s svojimi tovariši ne glasuje za budget.
Za njim pride na vrsto poslanec dr. Vitezič ter opisuje razmere v Istri, katere so za hrvatski narod jako žalostne. Deželni zakoni in ukazi se ne razglašajo v hrvatskem jeziku, deželni predstojnik ne ume niti hrvatskega, niti slovenskega jezika, in v Trstu sploh pri namestništvu sedaj ni nobenega uradnika, ki bi bil zmožen teh dveh jezikov. Ko je pripovedoval, da so bile volitve za trgovsko in obrtniško zbornico v Kastvu razglašene samo italijanski, dasi tega jezika tam nihče ne umeva, in da na-mestništvo dotične pritožbe do ministerstva še ni odposlalo, začne mu nedavno izvoljeni istrski poslanec Vergotini v besedo sezati s klici: To ni res, to je obrekovanje itd. Vitezič je prosil tovariša, naj dil mir, d» more dalje govoriti, in tudi predsedujoči I. podpredsednik Chlumecky ga je opominjal, naj govornika ne moti; ali vse to ni nič pomagalo. Vergotini je silno majhne postave, najmanjši med vsemi; ali postavlja se kakor kak velikan, kar ga dela še-le prav smešnega. Kakor so pa mali sitnejši, navadno nagajivi in se brez strahu zaganjajo v velike, tako je tudi Vergotini navzlic Ca-hejevi postavi nenavadno zbadljiv in prepirljiv, ter je sinoči jezno poskočil in se zaganjal v Viteziča, ko je ta omenjal, kako italijanska stranka v Istri gospo-
dari. To je opravljanje, to je obrekovanje, kričal je na vso moč, ne zmeneč se za opomine poslancev, naj molči in govorniku pusti govoriti. Kričanje bilo je čedalje hujše in ker Vitezič ni mogel več do besede, se z enako krepkim glasom zagrozi nad pritlikovcem : „Halten Sie das Maul!" Sedaj pa je bil šunder še večji. Levičarji so upili: To je žaljivo; poslanci na desni so svarili Viteziča in Ver-gotinija, ki sta drug v druzega silila in jeden poleg druzega kričala, naj se pomirita, predsednik je na vso moč in srdito zvonil, pa vse zastonj. Še-le čez dolgo se vrišč toliko poleže, da so bile slišati besede predsednikove, ki je oba gospoda k redu pozval in zapretil, da sklene sejo, ako gré tako naprej. Ker se pa Vergotini in Vitezič le še dalje prepirata, nenadoma sklene sejo in prihodnjo sejo napove za danes.
Celi škandal je bil provzročen po poslancu Vergotiniju, ki še ne vé, kako se mu je obnašati v parlamentu, ali slovenski poslanci so vendar močno obžalovali, da se dr. Vitezič ni mogel premagati, in da je vsled tega sebe in vse južne poslance po nepotrebnem v zobe dal svojim protivnikom. Ko je porednemu nagajivcu rekel: „Halten Sie das Maul", zaklical je dr. Menger: „To je slovanska kultura !" na kar mu poslanec Su ki je odgovori: „Ne govorite splošnje !" Mengerja je to tako razsrdilo, da pravi Šukljetu: „Hočete mar mojo vizitko?" (v znamenje namreč, da se hočeta v dvoboju meriti) in ker je bil Suklje takoj pripravljen, spravil ju je baron Švegelj iz dvorane ter reč med njima poravnal.
Pri današnji seji govoril je prvi poslanec Steinwender in se hudoval nad slovenskimi poslanci, ki se vtikajo v koroške zadeve, za njim pa je prišel na vrsto dr. Pokiukar, ki je vladi priporočal raznotere domače zadeve in potrebe. Na-prošen od drugih poslancev, ki ne morejo vedeti, jim bo li mogoče govoriti v posebni razpravi ali ne,
govoril je on tudi za preložitev državnih cest na Dolenjskem.
Za njim sta govorila danes še Plener in finančni minister, ki še ni bil sklenil, ko sem moral zaradi poznega časa oddati to poročilo.
Z D u n a j a, 3. februarija.
Budgetna razprava.
(4. dan.)
Splošnja razprava o državnem proračunu je bila včeraj dovršena, ker sta govorila le še glavna govornika Herbst in Hausner pa poročevalec Mattuš. Za ministrom Dunajevskim je namreč v petek govoril samo še poslanec Pscheiden, ki je povdar-jal posvečevanje nedelj in vladi priporočal, naj drugim dober zgled daje in naj ne trpi, da bi njeni uradniki ob nedeljah in praznikih dslali. Tudi za versko šolo se je potegoval in izrekel željo, da bi se ta za katoliško prebivalstvo tolikanj pereča zadeva že skoraj spravila na dnevni red.
Iz drugih govorov ravno iste seje naj še omenjam, da je koroški poslanec Steinvvender slovenskim poslancem oponašal, da slovensko prebivalstvo za njih posredovanje ne mara, kar pričajo protesti, ki so jih skoraj vse (?) slovenske občine sklenile zoper njih zahteve glede šolstva. Tudi jim svetuje, naj ne pridejo na Koroško, ker bi se jim sicer utegnilo kaj primeriti. Vidi se, da Stein-\vender slabo pozna razmere na Koroškem; slovensko prebivalstvo je hvaležno našim poslancem za njih posredovanje, kar pričajo lani razglašene za-hvalnice, in omenjenih protestov ni sprožilo slovensko ljudstvo, ampak oni izvirajo od nekaterih nemških hujskačev, ki v nekaterih občinah še zmerom zvonec nosijo. Naši poslanci so v sredi slovenskega prebivalstva na Koroškem enako varni kakor doma, in če bi se komu kaj primerilo, gotovo bi tega ne storil noben Slovenec, ampak kak prenapet nemški liberalec. Konečno je Steinvvender stavil
LISTEK.
Predpustne misli.
Bog mi je priča, da ne imenujem nobenega velečastnih gospodov bralcev pijanca; a žalil, menim, nikogar ne bom, ako rečem, da ga večina rada pije. Ste si pa vže katenkrat stavili vprašanje: Zakaj pijem, čemu pijem vino? Mnogi morda ne, ker za taka temeljita vprašanja je svet dandanes prelahko-mišljen. Modri možje starih časov bili so bolj temeljiti. Vsaki reči so hoteli priti do dna, zato jim tudi zgornje vprašanje ni odšlo. Odgovor so nam pa tak-Ie zapustili:
Zakaj pijemo vino?
„Ako so to vprašanje prav premisli,
Imamo vino iz petili vzrokov jako v čiBli.
Prvič sc pije, da se praznik prav pozdravi;
Drugič, da se huda žeja odpravi in prihodnji v bran
postavi.
Treba s pitjem novo vino počastiti,
Slednjič, zadnjič tudi brez vzroka piti."
To je gotovo temeljit, da, vsestranski odgovor, ki dela čast modrih m6ž Častiti modrosti. Svoje veljave tudi v naših časih ni izgubili Kako tudi?! Tudi mi, potomci onih, ki jih ni, mi Slovenci g» pijemo — samo zato, da pijemo. Vsak „brihten" Slovenec — v tem ozira so tako vsi „brihtui" — si
pa izbere iz zgornje zaloge še kak posebno tehten in važen vzrok, da pije rujno vince. Domu se zibajoč ž njim tolaži svojo kričečo vest in polni zevajoči mošnjiček:
„Vsaj je moralo tako priti, Da jaz sem moral vinee piti."
Pravijo, da dela vino človeka učenega, — skušnja bi kmalu pritrdila tej trditvi. Slovenec vsaj zna tri jezike takrat, ko je svojega zapil. Jaz Vam pa pov&n, da vino človeka celo s pesniško žilo nadari
—	kar dobijo v delež le izvoljenci božji. Ko bi vina ne bilo, pol manj bi bilo pevcev in pesmij.
Kako lepa je n. pr. ta-le stvarica pevca-pivca: „Vina hoč jo moja usta, Ker je voda tako pusta." „Žena moja mi je osorna, Vino stori, da mi je pokorna."
No, kjer tako tehtni vzroki govore, mi molčimo, za nameček pivcem vse dobro voščimo, naj bi njim vino duha vedrilo, srce zveselilo, telo krepilo. Pa žal!
—	vsem in vsakemu vino ne stori dobro.
Pivci so, kar vina tiče, kakor rastline glede vlage. Mah ali lišaj krepko raste na goli skali, brez vse mokrote se počuti izborno. Loček — ali biček hočeta biti z vodo zalita, da krepko vspevata. Taki so ljudje — pivci.
Mnogi je čvrst v besedi in hoji, a drugi ga izpije lunek mali in vže neumno vije, najrajši po štirih leze. Kozarec, kateri pravi vinski bratec
zaničljivo nazivlje „bore lunek", — se premeni v roki uboge revo v posodo polno strahu in groze.
Ta dva pivca pa stojita na skrajniku, med prvim in drugim jih je legijon vmes, kateri se ločijo med seboj, ločijo tako, kakor njihovi — nosovi.
Kaj ne, nos ni nič posebnega, znamenitega —■ in vendar kolik razloček med navadnim nosom brez lepote, pa tudi slave, pa med krasnim kopitom, ki se sveti in žari na obrazu mojstra-pivca!
In nevedni človek strmi in se ne more načuditi spretnosti vinske kapljice, katera najbolj navadni nos premeni v svetlo luč — bliščeče svetlobe.
„Kdor stoji, naj gleda, da ne pade." Da, da, lahko modrujete in svete dajete, težko pa jih je spolnovati takrat, ko človeka vsa modrost zapusti.
Nikdar in nikjer ljudje tako zmešano ne hodijo, kakor ob času trgatve v solnčnojasnih vinorodnih deželah — ako imajo ob novini še kaj starine.
V trumah in trumah hité ljudje tje, „kjer ljuba vinska trta raste". Pripravljajo novo — drže se pa starega.
Sivolasi modrijan, kateri je v vinstvu imel gotovo izborne skušnje, pravi, da vino preveč vžito vrže človeka na hrbet. Vsa čast modri njegovi sodbi, gotovo po mnogih skušnjah storjeni — mi si upamo trditi, da vino vrže človeka naprej ali za plot, ali xa zid.
Stvar ni niti toliko vredna, kakor Paris-ov«
m*
samostalni predlog, naj se posebna razprava o državnem proračunu za toliko časa odloži, da finančni minister zbornici predloži načrt gledi osebnega prihodninskega davli». Steinvrender je hotel s tem predlogom miuistra prisiliti k omenjenemu predlogu, ki pa po izreku ministrovem ni tako lahek, kakor si misli Steinvvender. Sicer bi pa izročitev dotičnega predloga sama že nič ne pomagala, ker bi se mu kaj lahko prav tako godilo, kakor Liechtensteinovemu šolskemu predlogu, ako bi vlada ne želela hitre rešitve njegove. Dr. Poklukar je torej prav imel, ko je Steinwenderja opominjal, da bi moral dosledno prav za prav zahtevati, naj se posebna razprava za toliko časa odloži, dokler zakon o progresivnem pri-hodninskem davku ne dobi najv!šjega potrjenja.
Iz Plenerjevega govora hočem samo to še posneti, da je voditelj nemških liberalcev v svoj govor vpletal tudi verske resnice, v katerih je pa tako malo podučen, da ga prekosi vsak otrok v drugem razredu ljudske šole, ki ti v6 na vprašanje: Kdo je Kristus? odgovarjati, da je Sin božji, druga oseba sv. Trojice, Bog in človek skupaj, naš Od-rešenik, naš Zveličar in naš prihodnji sodnik. Kaj pa Plener pravi? Njemu je Kristus samo vtelesena strpljivost in svoboda ; on mu ne pripoznava božje natore, ampak vidi v njem samo osvoboditelja človeštva, ki je stari zakon, staro šaro odpravil in ljudi naravnost pred Boga postavil! To je krščanstvo, rekel je z nekakim ponosom najnovejši prerok liberalcev, in tega krščanstva se z vsem prepričanjem drži množica liberalnega in olikanega prebivalstva v Evropi. (Pohvala na levi.) Kar vi učite, je le vera farizejev in pismoukov. Levičarji so te puhle fraze pozdravljali z živahnim odobravanjem in ploskanjem ter niso pomislili, da s tem sami sebi dajejo naj-žalostnejše spričevalo. In taki ljudje hočejo soditi in sklepati o zadevah katoliške vere? Njim v resnici velja izrek Kristusov, ki ga je Plener v svoji slavohlep-nosti in neizmerni dozdevnosti pri isti priliki oponašal katoličanom: „Pustite jih, slepci so in voditelji slepcev." — Mi pa še dostavimo: „Ako slepec slepca vodi, oba v jamo padeta." V tako jamo so naši nemški liberalci že zabredli, in Plener s svojo dozdevno modrostjo in njegovi tovariši jih iz nje ne bodo mogli izvleči, ako se jih Kristus v svoji neskončni dobroti ne usmili in jim svoje rešilne roke ne poda.
Po Pscheidnovem govoru bil je sprejet sklep razprave in so ostali k besedi oglašeni poslanci izbrali glavna govornika. Na levi je bil izvoljen dr. Herbst, na desnici pa Hausner. Govorila sta oba včeraj. Herbst je na vso moč grajal predloženi proračun, češ, da je vsa njegova lepota le umetna, in da so presežek dosegli le s tem, ker so v budget sprejeli izvanredne dohodke, ker so mnoge prihodke previsoko, mnogo troške pa prenizko zaračunili itd. Tudi politične razmere je pretresal in ministru Taaffeju sicer priznaval, da nima namena državi škodovati, da pa tje v en dan životari brez pravega programa. To je menda tudi vzrok, da šolski predlog, ki bi bil državi na škodo, toliko časa za-
jabolko — ako bi človek ne imel žalostne slutnje. Staro vino, da je imelo toliko ognja v sebi, da je s silovito svojo močjo vrglo, izpodneslo kakor snop korenjaka na tla — a dandanes ne tako!
Ne motimo se! Žalostni časi so prišli! Naj se tudi proslavlja in v zvezde kuje sedanji vek, češ, da je vek napredka, telegrafa in teletona, za uboge vinske brate je to stoletje trtne uši in Sternove sleparije. Kje so vinca, katera bi se še vstavljala groznemu opustošenju! Moj duh že gleda čase, ko bo z zadnjim grozdom preminul i zadnji pivec na veke. Vinsko trto bodo djali pod steklo ▼ okvir, da se bodo učili učenci na suhi vejici spoznavati njo, na katero mi stavimo upe svoje. Bakren nos pa — bo v špiritu plavajoč glasno klical: O časi, časi, kako ste se premenili!
Da, da, krčmarji, daleč ste prišli, strašno napredovali !
Ko bi nam samo grenkega sladili, omotnega čistili — vsaj bi se potrpelo —! a nesrečneži nam postavijo ostudnega praskača na mizo za — šampanjca.
Prašam, kje je tisti srečni človek z izvoljenim nosom, da bi tual ločiti pravo vinsko kapljico od narejene brozge! ?
No! taki so redki, redki tako, kakor bele vrane ali beli zamorci To mora biti čloreku prirojeno. Najboljša skušnja pusti človeka na cedilu.
držuje. ali to ne more več dolgo trajati, in treba se bode neizogibni osodi udati.
Jako trezno je govoril včeraj poslanec Hausuer. Ou prav daje Herbstu, da so nekateri dohodki, n. pr. vojaška taksa, previsoko proračuiyeni, ali nekateri drugi doneski bodo proračun močno presezali, zlasti pri tabaku in žganji. Ko je bila lani povišana cena smodkam, se je nekoliko časa res manj kadilo, ali meseca januarija tega leta se je za tabak skupilo 280.000 gld več, kakor meseca januarija lanskega leta, kar priča, da bodo dohodki pri tabaku gotovo dra milijona več znašali kakor v preteklem letu. Kavno tako se pri špiritnem davku ni bati zgube. Govoreč o neposrednem davku omenja dveh prihodkov, ki nista posebno častna. Prvič je cena soli za živino silno previsoka in drugič mala loterija, ki se še zdaj ni odpravila. Konečno je zavračal še nasprotne govornike ter zlasti prav dobro prijemal Carnerija in Plenerja.
Zadnji govornik je bil poročevalec Mattuš, ki je opravičeval nekatere od nasprotnikov napadane številke, pa razpravljal tudi politične razmere. Lien-bacherju nasproti je omenjal, da desnica ni brez programa, da je ta program zapisan v adresi do cesarja in da namerava primerno decentralizacijo uprave in večjo moč in pravico posameznih dežel. Prav primerno je omenjal, da na desnici ne sede samo Slovani, ampak tudi nemški konservativci. Lienbacher je sicer govoril o samostalni konservativni stranki, toda kaj bi bila ta stranka? Morda bi bila jeziček pri tehtnici, morebiti pa tudi zrno med mlinskima kamnoma. Konečno razpravlja še zadeve na Češkem in sklepa, da je zboljšanje proračuna dobro znamenje, da bo pa odslej glavni namen vlade svojo pozornost obračati na zboljšanje narodno-gospodarskih razmer, ki so v marsikaterem oziru še jako žalostne. Da pa to tem laglje dosežemo, nas mora voditi prepričanje, da imamo skupne naloge, katerih politični in narodni prepiri ne smejo motiti.
Ko je prišlo do glasovanja, bil je Steinvvenderjev predlog z veliko večino glasov zavržen, ker so zanj glasovali samo skrajni levičarji in mladočeški poslanci. Potem je bilo glasovanje o pričetku posebne razprave. Poslanec Kaiser, ki še-le nekoliko tednov sedi v zbornici, nasvetoval je glasovanje po imenih, češ, naj ljudje zved6, kdo sedanji vladi še kaj zaupa in kdo ne. Mož ni vedel, da je državni proračun potreben iz državnih ozirov in da se utegne zaupanje do vlade pač razodevati pri posameznih točkah, ne pa pri splošnjem proračunu. Ali včeraj je bil o tem poučen, ker je s svojim predlogom dokaj osamljen. Po tem propadu zahteval je od predsednika, naj naznani vsaj število glasujočih, kar predsednik res tudi stori naznanjujoč, da je bila posebna razprava o državnem proračunu sklenjena s 135 glasovi proti 44. Več kakor tretjina poslancev je bila torej že odšla domov na — pustne počitnice. Nikomur sicer ne zavidamo počitka, vendar pa ne moremo hvaliti poslancev, ki kakor mali šo-larČki komaj čakajo ure, ko morejo malo domov
Pa pustimo to, je prežalostno.
„En vinograd bom kupil, Bom trte sadil, Prijatlo bom vabil In sam ga bom pil."
To pa je pesemca, da je je človek vesel. Jaz ne vem nobene lepše in pomenljivejše, kakor je ta v zelo bogatem slovenskemu pesniškem slovstvu. Kakor nebeška godba!
Kake pol ure od vasi vidim prijazen griček. Zelen je od vrha do tal. Pa ne zeleni na njem pusto grmovje ali dolgočasno robidovje — ljuba vinska trta daje mu ves zeleni kras.
Med zelenimi brajdami pa hodi srečni otrok te zemlje — vinogradnik. Kdo je? Kakega stanu? Imeniten, priprost, bogat, reven? Naj bo ta ali drug — srečen je. Daleč od posvetnega vrišča živi vesel. V pričo njega cveti trta, zori grozd, vri vino. V napol temni kleti, kjer ga noben človeški glas ne moti, zatopi se v vinske skrivnosti. Tu si nabira modrosti, tu se srce radosti.
„Zjutraj, ko se zdrami iz spanja, Žeja huda piti ga naganja. Opoludn«, ko solnee je tak' vroče, Da bi ne pil vina — to ni mogoSe. In po noči, ko mila lun» sveti, IiSče vina z lučjo v temni kleti."
J. L.
mahniti, in si nič iz toga no store, ak<» nekaj šolskih ur, oziroma sej zanemarijo.
Prihodnja seja bo v četrtek 7. t. bk; na dnevnem redu je nekaj volitev in iiročite» poslanca Vergwija v sodnijsko preiskavo pa rudarske Magajuice. Steinwender je predlagal, naj pride na vrsto tudi volitev poslanca Blocba, ali ta predlog ni obveljal, ker je predsednik rekel, da hoče blagajnice rešiti v eni seji, potem pa precej naáaljavati posebno razpravo o državnem proračunu. Volitev poslanca Blocha pa je taka, da se bo za njeno rešitev potrebovala posebna seja. Odsek priporoča sicer, naj se ta volitev potrdi, ali pri volitvi so se vršile-tolike nepravilnosti, da bode volitev gotovo zavržena.
Gospodska zbornica
imela je včeraj in predvčerajšnjim tudi seji ter je rešila in brez premembe sprejela postavo o kmet-skem dednem pravu, dasi so se liberalci močno upirali in sta Hasner in Schmerling zoper omenjeni načrt govorila.
Govor poslanca 91. Vošnjaka
v državnozborski seji dne 19. februarija 1.1.
Ni še 16 let, ko je postala naša postava o zadrugah pravomočna, in že so moremo na bogate skušnje na tem polji sklicavati. Pred vsem moramo povdarjati veseli napredek posojilnih in kroditnih zadrug tekom te dobe v Avstriji in srečen slučaj moremo imenovati, da je naša zadružna postava postala gotova ravno takrat, ko je gospodarski razvoj nenadoma propal leta 1873 vsled borznega poloma in je nastopila splošnja gospodarska beda. Zadružna postava je kolikor moč lajšala to nezgodo, ne samó po mestih, marveč posebno tudi še po deželi.
Da so od tega — in to posebno povdarjam — imele korist tudi državne finance, je gotovo, kajti delovanje posojilnic je tudi pripomoglo k točnemu dohajanju davkov, v toliko namreč, v kolikor so posojilniee davkoplačevalcem dovoljevale majhna posojila, da so mogli poravnavati davke. Mnogo važnejše pa je bilo njihovo delovanje glede zmanjšanja, ako ne popolnega preprečenja zemljiščoib prodaj.
Zanimivo statistiko bi si mogla vlada pridobiti, ako bi dala preiskati, koliko so se v onih okrajih, kjer so se osnovale posojilnice, točneje plačevali davki in za koliko se je zmanjšalo število zemljiščnih prodaj.
Dobri razvoj teh zavodov in njihov vsestransko koristni vpliv na povzdigo gospodarskega blagostanja je napotilo visoko zbornico k davčnim olajšavam, takó na primer leta 1880 in 1885, toda kolikor bolj se je pri nas razširilo posojilništvo, tem bolj so postajale te naprave poželjivi predmeti finančnim organom. To je prvotni vzrok, da se je zadnje mesece vložilo toliko predlogov v tej visoki zbornici, ki namerjajo razbremenjenje zadrug v davčni in pri-stojbinski stroki. Takó na primer predlog tovariša Hevere, da se odpravi dvaodstotna pristojbina od obresti hranilnih vlog, potem predlog o veljavnosti postave z dne 27. decembra 1880 tudi pri takih zadrugah, ki sprejemajo tudi nečlane kot poroke, in tretjič prošnja, katero imam čast visoki zbornici predložiti in katere smoter je olajšava gledé kolkov pri dolžnih pismih v toliko, da pri dotičnih dolžnih pismih zadostuje navadno kolkovanje.
Jako važno delo pa je v tem oziru pričel pred dvema letoma nižjeavstrijski deželni zbor, ko je namreč predlagal in deloma tudi sklenil nekatere polaj-šave tako s strani dežele kakor države pri takozva-nih Raiffeisenovih posojilnicah.
Menim, dfc je ta okoliščina v prvi vrsti podlaga dauašnji vladni predlogi o pristojbinskih olajšavah pri hranilnih in posojilnih blagajnicah po sistemu Raiffeisenovem.
No, gospoda, pred vsem mi ni všeč naslov. „Blagajnice po sistemu Raiffeisenovem." Kaj pa je prav za prav ta sistem? Sliši, čita in govori se toliko o Beiffeisenovem sistemu.
Poznam celó izkušene posojilnične može v južnih provincijah, ki so mislili, da je ta Raiffcisenov sistem popolnoma nova iznajdba, katera je prišla iz Nemčije v Avstrijo. Toda Raiffeisenov princip ni nič druzega nego neka oblika posojilnice, ki se klanja gotovim načelom, ki pa ne morejo biti vedno me-rodajna za deielno prebivalstvo.
Ako se govori o principu Raiffeisenovem, misli se pač na načelo ekonoma Raiffeisena, po katerem se posojilnice omejujejo na majhne okraje, morajo biti zadružni deleži majhni.
Meni nižjeavstrijske razmere niso znane; toda v mojem volilnem okraji in južnih pokrajinah sploh
c
bi imel ta sistem malo vspeha, zato ima pa vladna predloga v obliki, v kateri leži pred menoj, jako malo vrednosti. Pokazal bodem točko za točko razloček mej tem, kar nam ponuja vladna predloga, in olajšavami, katere bi morala vlada dovoliti posojilnicam.
§ 1. pravi, da morajo neomejeno zavezo imeti hranilnice in posojilnice, ki hočejo vživati ugodnosti vladne predloge.
To se mi zdi pretesno. Zakaj naj bi se ne vzele v okvir te postave vse hranilne in posojilne blagajnice, ko je vendar načelo omejene ali neomejene zaveze odvisno le od krajevnih razmer?
Naglašam, da se bavim z ustanovljanjem takih zadrug že blizu deset let in da se še danes ne morem nepogojno izreči niti za prvi niti za drugi način zaveze.
Ako vodijo posojilnico osebe, ki imajo oseben kredit, nikdo ne bo prašal, ali ima zadruga omejeno ali neomejeno zavezo.
Ako pa ljudje brez sredstev ustanovi zadrugo, potem neomejena zaveza nekoliko pomirja onega, ki dovoljuje kredit. Po mojem mnenji bi morala odpasti določba, da bodo dobile pristojbinske olajšave le zadruge z neomejeno zavezo.
Kot daljen pogoj se navaja, da se mora delokrog teh društev omejevati na manjše okraje (župnije, občine itd.).
Načelo, katero je postavil Raiffeisen in za njim nižjeavstrijski deželni zbor, je sicer pomisleka vredno ter priznavam, da so morebiti pokrajine, kjer more biti strogo izvrševauje tega načela jako plodonosno. Toda pojdimo v druge kraje, v južne provincije. Od tod mi je znano, da se dostikrat ne dobi v župniji, v veliki srenji, da, celo v celem sodnjem okraji oseba, kateri bi se mogla ustanovitev ali vodstvo izročiti. (Prav res! na desnici.) V Nemčiji temu menda ni tako, priznavam tudi glede Nižje-Avstrijskega; južnim pokrajinam pa ravno ta določba jemlje vse ugodnosti.
Predloga tudi ne omenja, kako sme zadruga izvrševati svoj delokrog. Delovanje zadruge je dvojno, aktivno in pasivno; pasivno, v kolikor jemlje denarna sredstva, aktivno, v kolikor dovoljuje posojila. Kak6 si predočujete delovanje društva v revni občini? Sto članov ima, a vsi so reveži.
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. marca. Notranje dežele.
Ministerstvo zunanjih zadev z velikim zanimanjem zasleduje dogodke v Rimu, ker jim pripisuje veliko važnost. „Agr. Tagbl." je dobil z Dunaja brzojavko, ki pravi: Razmere mej Avstrijo in Italijo so se preeej ohladile, ker je dunajsko ministerstvo vse drugačnih nazorov glede rimskega vprašanja, kakor pa italijanska vlada. Tudi italijansko-nemški odnošaji niso nič kaj trdni, ker v Italiji pridobiva Francozom prijazna stranka vedno več tal.
NauČno ministerstvo je z otirom na vložene šolske postavne načrte zaukazalo, da se na novo preišče položaj ljudsko-šolskega pouka, kakor tudi to, kako se je razvijal, odkar se je uvedla zadnja ljudsko-šolska novela.
Trgovinsko ministerstvo je, kakor že znano, uvedlo nove znamke za pisemski, denarni in vožni poštni promet, ravno tako nove zalepke in zavitke. V državni tiskarni so se že pričela dotična dela.
F ogerskem državnem zboru se je dne 1. t. m. pri razpravi o §§ 24 in 25 minister Fe-jervary če enkrat vroče potezal za nemščino pri častnikih, ki bi se inače morali pred sovražnikom sporazumevati enako matcem.
Ogernka vladna stranka ne zre več zaupno v prihodnjost. Veliko se govori, toda malo ve, kaj namerava v tej zadevi storiti krona. Ministerski
Jredsednik Tisza je dobil sicer zadnje dni mnogo okazov Najvišjega zaupanja, vendar pa celo njegovi najboljši prijatelji ne dvojijo, da so dogodki zadnjih dni jako omajali njegovo stališče.
Vnanje države.
Predvčeraj so se kardinali in prelati poklonili papeiu Leonu XIII. ter mu čestitali k roj-stvenemo dnevu in obletnici kronanja. Kardinal Aionaco La Valletta je prečital adreso, na katero je odgovoril sv. Oče: V osemdesetem letu svoje dobe in dvanajstem letu svojega poutilikata čutim posebno potrebo v sebi prositi Boga pomoči. Kardinali sami poznajo nevarni položaj v Evropi, vsled katerega trpi tudi Cefkev. Oropana samostojnosti in suverenitete ter podvržena toji sili trpi pri vseh uevarnostih, ki preti Italiji od sunaj. Trdi se mnogokrat, da je Cerkev v Italiji bolj prosta kakor kje drugod. To
ni res. Že oropanje papeževo je hud pregrešek zoper njegovo neodvisnost. Škofom se delajo težave, cerkev se izključuje iz šol, verski redovi se razpuščajo, duhovniška posestva se konfiskujejo; in pri vsem tem naj še kdo trdi, da je v Italiji cerkev prosta. Toda Italija bo sama vsled tega najbolj trpela, kajti smešno jo misliti, da bode mogla napredovati, ako bo nadaljevala boj zoper papeža in Cerkev. Italijanski narod naj to dobro pomisli ter naj se povrne k tradicijam svojih očetov. Konečno Vas prosim, da mi pomagate v teh težavnih časih.
Tako v Belemgradu kakor po celi Srbiji se dolajo velikanske priprave, da se bo dostojno praznovala dne 22. februarija (G. marcija) obletnica, ko je bila Srbija proglašena za kraljevino. Ta dan bo uradni list, kaicor je to že sam naznanil, objavil kraljevo naredbo, ki konečno završuje ministersko krizo.
Iz ruske prestolnice se poroča: V kazenski pravdi zoper štiri protestantske pastorje iz ruskih vzhodno-morskih provincij, ki so bili zatoženi, da so pravoslavne osebe poročili po luteranskem obredu, obsodil jo senat tri na štirimesečno odstranjenje iz službe, četrtega pa na jednoletno ječo.
„Post" pravi, da bo nemški cesar obiskal angleški dvor koncem avgusta. Ruski car ga bo prišel obiskat sredi tekočega meseca; kje in kdaj, ni še določeno, le toliko je gotovo, da v Kielu ali pa Berolinu. Italijanski kralj Humbert bo prišel v Nemčijo še le potem, ko se bo cesar Viljem preselil v Friedrichskron.
V soboto je francoski poslanec Laguerre naznanil v začetkn zbornične seje, da želi interpe-lovati zaradi sodnijskega postopanja zoper ligo pa-trijotov. Zbornica je sklenila, da se takoj prične razprava o tem predmetu, nato je Laguerre utrdil svojo interpelacijo ter vprašal, zakaj vlada ni prosila zbornico pooblaščenja za kazensko postopanje zoper njega samega. — Ministerski predsednik je opravičeval naredbe, ki so se izdale zoper ligo, ter je konečno rekel, da vlada ne bo opešala nasproti spletkam in žuganjem nasprotnikov. — Pravosodnji minister Spuller pristavi, da jo organizacija lige pa-trijotov hinavska, ker hoče jedui sami osebi pomagati k veljavi. Preiskava se je pričela; odgovoril bo Laguerre-ju, ako bo končana. Sodnijski se bo postopalo zoper Laguerre-ja takrat, kadar bo to hotelo storiti sodišče, ne pa, kadar se bo njemu zlju-bilo. — Laguerre je odgovarjal mej veliko razburjenostjo zbornice, ki je sklenila s 348 proti 220 glasovom, da se preide na dnevni red, ter je s tem izrekla vladi zaupnico.
Italijanski uradni list objavlja kraljevski dekret, s katerim potrduje pogodbo o sueškem prekopu. — Kakor trdi „Capitale", svetovala sta senatni in zbornični predsednik kralju, naj zopet izroči sestavo kabineta Crispiju, kar je tudi že storil minolo soboto. — General Mattei, ki je bil od vlade zaradi znanega glasovanja v zbornici dne 22. decembra m. 1. začasno odstavljen, prosil je sedaj sam za umirovljenje, vlada pa mu je seveda z velikim veseljem izpolnila željo.
Ilumunska vlada je začetkoma nameravala pretrgati zbornično zborovanje, a se je premislila ter je zasedanje celo za eden mesec podaljšala. — Parlamentarna komisija v zadevi zoper Bratianovo ministerstvo je pričela preiskavo v registrih vojnega ministerstva. Kakor se poroča, dognala je komisija, da je pri zalaganji smodnika vlado neki Milller ogoljufal za več milijonov. Ta Miiller je baje izmišljena oseba ter se za njo skrivajo mogotci. Treba je pred vsem še počakati, da se zadostno potrdi ta vest.
Iz Kajira se poroča dni 28. februarija: Iz Vadjhalfe je došel ubežnik, ki trdi, da je Emin paša mahdijevce znova občutljivo potolkel pri Bahr-el-Ghazelu.
Izvirni dopisi.
Iz Zatičine, 28. februarija. — Sneg gre pri nas „vse na en" in imamo slaba pota. Kdor mora veliko peš hoditi, je revež. Radi bi imeli kapelana, ker so naš gosp. župnik vže poštami, in se bojimo, da bi jih pri slabem vremenu in težavnem potu kaj ne prijelo. Z drugimi gospodi smo zadovoljni; pri sodnlji so prijazni in gredo radi na roko, če vidijo, da bo prav. Tudi novega gosp. notarja imamo, kakor se kaže, bomo se na druzega privadili.
Novega se pri nas zmerom kaj izve, ker ljudje od vseh stranij hodijo se tožit, pa prineso veliko novic. Te novice pa menda niso za časnike, ker so povsod jedne in tiste.
Zadnje dni pa so bile tožbe, kakoršnih še uaši ljudje ne pomnijo veliko. Tam iz sosednje fare je tožil neki človek svojega gospoda župnika zaradi razžaljenja časti, ker so jednega druzega namesto njega v knjige vpisali kot pričo pri poroki. Pri nas so pa gospodje tako razsodili, da to ni nikako raz-žaljenje časti, saj bi še ne bil nihče zato vedel, ko bi ne bil on sam okoli pravi). Nekaj časa pozneje sta zopet od tiateg* kraja priila dva moža pred sodbo. Jeden je pesmi koval, drugi jih je pa med ljudi spečal; pesmi so pa mtnda slabe, ker so tako
obsodili, da morata oba po tri mesece v ječo iti zaradi teb pesmij. Pravijo, da je tisti človek več pesem spisal in dal med ljudi; ljudje 80 pa hudi minj, ker stoje notri tako grde reči zapisane, da so se vsi otroci pohujšali. Zato se je menda zbal, ker pravijo, da je pobegnil v Ameriko, da bi ga v tisti vasi ne pretepli. Mi pa radi imamo, če se ljudje močno tožijo, ker veliko novega izvemo, in ker so ti tožiirji dobri ljudje, ki radi puste pri nas kaj drobiža.
Iz Boštajna na Savi. Pomlad in zima že nekoliko časa pri nas bijete ljuti boj, in upali smo, da v kratkem prva pride do svoje pravice, kajti že 18. m. m. so prinesli otroci, šolarji seboj cvetočega teloha, nabranega po solnčnatih bregovih. Huda burja priskoči zimi na pomoč, in zopet imamo skozi in skozi belo odejo in zopet so morali nestrpni vinogradniki pustiti svoje obrezovanje. Najhuje se pri tem godi onim gospodarjem, kateri imajo več živine kakor krme; krmiti je ne morejo, in prodati tudi ne. Poslednje je pač marsikdo upal, posebno pri rejeni živini, kajti imeli smo v kratkem dva somnja v bližnej Štajarskej, došlo je tudi kupca, toda zarad koz sta bila oba prepovedana. Prav, boste rekli, da se ljudje v kužnih bolezuih ne shajajo. Vzemimo, da se res tem potom, po dotikanju namreč, širijo koze, toda jaz z dovoljenjem dozdaj še ostajam neverni Tomaž. Kar se nam je pri teh prepovedih zdelo smešno, da ne rabim ostrejšega izraza, je to, da so bili ravno somnji živinski prepovedani, ko pa je od-zvonilo poludne, so se ljudje shajali, kakor jim je bilo drago, da so se nejevoljni kupci in prodajalci popraševali, ima li živina koze in ne ljudje?! Prepovedan je bil ravno somenj in nič druzega. Iu morala? V kako budalost zaidemo, ako 8e postave izpolnujejo po črki in ne po duhu! Ljudje pa šalo zbijajo!
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je daroval občini selški na Gorenjskem za šolo 250 gld.
(Umrl) je v soboto zjutraj kurat na Slapu pri Vipavi č. g. Matej Koder, rojen dne 13. sept. 1820 v Idriji, posvečen v mašnika 1. 1845. Služboval je najprej v Št. Vidu pri Vipavi poleg tedanjega pisatelja slovenskega Matije Vrtovca. Na Slap je bil premeščen okoli 1. 1850. Ze več let ni bil trdnega zdravja, po osemdnevni bolezni ga je pobrala pljučnica. Pogreb je bil danes zjutraj ob 10. uri, osmina bode dne 11. marca na Slapu. Pokojnik je bil vzgleden duhovnik in vrl narodnjak. Naj v miru počiva!
(V Radovljici) je v soboto zvečer ob 6. uri umrl znani kiparski mojster g. Janez V urnik. O njegovi izvedenosti priča mnogo cerkva. Rodil se je dne 18. avgusta 1819 v Stari Osilnici na Poljanskem. N. v m. p.!
(Od Temenice.) Kaj bo, povprašujejo se ljudje? Dan za dnevom sneg. Po vinogradih ni moči delati, in vendar je že skrajni čas za obrezovanje trtja. Nastilja ni, žito bo najbrž pod snegom poginilo, kakor pretečeuo leto. Bog se usmili že tako oboža-nega kmeta. Zemljišča gredo kar eno za drugim na boben, kar od Temeničanov dosedaj ni bilo slišati. — Šolski pouk je v Št. Lovrencu ustavljen, pa ne zaradi koz po ondotni fari, temveč ker je učitelj g. Vinko Kmet nevarno zbolel in že od dne 30. jan. ne more poučevati. Naj bo vsem prijateljem in znancem v molitev priporočen!
(Zlata poroka.) V Stehanji Vasi župnije sv. Lovrenca ob Temenici se je vršila 27. febr. t. 1. prav redka slavnost. Lužarjev oče in mati, stariši čast. g. Fr. Zorca, kapelana na Trebelnem, sta praznovala 501etnico svoje poroke (s/a. 1839). Otrokom, sorodnikom, svatom in drugim navzočnim so solze igrale v očeh, ko stopita oče in mati, obadva še trdna, k altarju v domači podružniiki cerkvi pred svojega sina duhovnika, ki je prav spodbudno in resnobno izvrševal svete obrede ter sam ginjen do solz prav po sinovski ogovoril svoje roditelje. Po dokončanem cerkvenem opravilu se je pomikala dolga vrsta svatov v rojstveno hišo, kjer so bili primerno pogoščeni. Ginljivo je bilo videti, ko so staremu očetu in materi solze veselja stopile v oči in ko sta videla krog sebe zbrane vse svoje otroke, vnuke in vnukinje, toliko bolj sta bila slavljenca vesela, ker se vsem otro* kom tudi v časnih zadevah dobro godi. Ker sta. svoje zakonske dolžnosti vsestransko zvesto in vestno» izpolnjevala, razprostira! se je oiividtrO božji blagoslov nad njujinim imetjem. O mraku so se jeli sva tj»
razhajati vsi 8 srčno željo, da bi se po teku 10 let k demantni poroki seáli, kar ]e mogoče, ker eta obadva slavljeuca še čvrsta iu zdrava, zlasti mati. Tudi tii veljajo besede: To je bil dan, kateri je Gospod naredil.
(Umrl) jo dne 1. t. m. v Bmihelu pri Rudol-fovem učitolj g. Janez Novak. Rajnki je bil rojen v Orehovici pri Št. Jerneji 1. 1823, služboval je od 1. 1847 v mnogih krajih, zadnji čas v Žmihelu, kjer je umrl po kratki bolezni. Pokopan je bil včeraj, Bil je blag mož, trden značaj, od vseh spoštovan poštenjak stare koresine. N. v ra. p.!
(Svarilo.) Z Gorenjskega se nam poroča: Pred kratkim se je klatil tukaj neki človek srednje starosti in velikosti, suhega obličja, z očali, in vabil bližnje sorodovinee na pogreb njih sorodovineev, ki so v bolj oddaljenem kraji umrli. Ko so pa povabljeni sorodovinci tje prišli, našli so srečno svoje sorodovinee vse žive in zdrave, kaj pa da v svoje veliko začudenje, da so bili tako osleparjeni. Za svoja povabila k pogrebu je zahteval slepar goldinar plačila, katerega pa tukaj ni dobil. Morebiti utegne ta slepar še kje drugje poskušati svojo srečo in vabiti na pogreb. Naj se takim sleparjem prehitro ne verjame!
(Drobne novice.) Profesor slovanske filologije na Dunajskem vseučilišči g. dr. Vatroslav Jagic je dobil naslov dvornega svetovalca. — V Korminu na Goriškem je umrl g. G. S tu a, bogoslovec drugega leta, za pljučnico. — Dne 25. m. m. je v Gorici umrl A. Haller, c. kr. okr. zemljemerec, mlad, uljuden in postrežljiv mož. — Neki K. Fonzari v Gorici je imel predzadnjo soboto nekaj opraviti s puško na vrtu. Po nesreči se je puška sprožila in strel je zadel moža v prsi, da je drugi dan umrl. — V Gorici se je pričelo živahno gibanje med volilci in v tamošnjih listih za prihodnje volitve v mestni zastop. Kakor povsod, so tudi tam liberalci slabi gospodarji. — Upravitelj „ekonomata" pri finančnem ravnateljstvu v Trstu, A. pl. Pitá, je dobil naslov in značaj računskega svetovalca.
(Za „Sokolski Dom") je darovala znana češka rodoljubna gospa Neureutter-jeva 50 gld.
(Za slovensko šolo) se je oglasila tudi občina Sromlje na Štajerskem ter odposlala dotične vloge na deželni šolski svet in naučno ministerstvo.
(Ogenj.) Dne 25. februarija zjutraj je na neznan način začelo goreti v hlevu Janeza Eržena v Ilobovšem, v kranjskem okraji. Pogorela je hiša, kozolec in pridelki. Škode je do 800 gld.
(Premembe pri nčiteljstvn.) Stalno so nameščeni gg.: Eajmund Justin v Preloki, Pr. Gregorač kot učitelj na II. mestu in gdč. Matilda Parma na III. mestu v Metliki; Fran Šešark II. in Frid. Kaucky, III. učitelj v Kočevji, Karol Simon v Lescah, Fran Rus v Ribnem. — Premeščeni so gg.: Anton Maier z Jesenic na mestno nemško šolo v Ljubljani, Janko Toman iz Hotiča v Moravče, Fran Lovšin iz Št. Vida nad Ljubljano na Vinico, Fran Slanec z Blance na Štajerskem v Radeče, Anton Kadunec iz Banjaloke v Adlešiče, gdč. Ema Ravnahar in gdč. Frančiška Ileršič na mestno dekliško šolo v Ljubljani.
(Notarski substituí za Kozje) je notar v Sevnici, g. Fran Veršec.
(Neznan hudobnež) je nocoj ponoči na Tržaški cesti z nožem napal Antona Ileršič a, delavca pri Samassi, ter ga sunil v desno oko. Ranjenca so prenesli v bolnišnico.
Telegrami.
Pulj, 3. marca. Ladija „Fasana" je danes dopoludne po poldrugoletnem potovanji v indokitajskih pokrajinah z nadvojvodo Leopoldom priplula v osrednje pristanišče.
Pariz, 3. marca. Pravosodnji minister jo zahteval v zbornici izročitev poslanca La-guerre-a.
Umrli no:
2. februarija. Jožef Čakš, hišnega posestnika sin, 4nies., Kravja dolina št. 1(5, bronchitis. — Matija Marbock, delavec, 56 let, Poljanski nasip št. 50, pneumonia. — Ferdinand Go-gala, erkostaveo, 35 let, Pred škofijo št. 18, jetika
Vremensko sporočilo.
Dan I	Čas	Stanje		Veter	Vreme	> Sg iE-Si O®* fc 55 x a
epazovanja		mkoain t mm	toplomera po Celzijn			
2.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 u.zvec.	729-7 730-4 731-8	-	5-8 28 —	22	brezv. si. vzh.	megla oblačno n	0-00
3	7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zve«.	73-12 7320 733-7	-	30 —	12 - 2-2	si. vzh. rt	oblačno	0-80 sneg
Srednja temperatur» obeh dni —1-7° in 3 4° nad normalem.					in — 1-3°C., za 3 6°	
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 4. marca.
Papirna renta 5 * po 100 gl. (s 16% davka)	83 g). 70 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	84	„ 05 „
">% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111	„ 45 „
Papirna renta, davka prosta......99	n 70
Akcije avstr.-ogerske banke ......	886	„ —
Kreditne akcije ....................305	„ 25 l
London............181	„ 30 „
Srebro..............—	n —
Francoski napoleond....................9	„ 58 "
Cesarski oekini......................5	„ 68 „
Nemške marke ..........59	„ 22'V,
Zahvala.
Za v resnici krščansko požrtvovalnost o dolgo trajajoči bolezni, za darovane krasne vence in za spremstvo k zadnjemu počitku o smrti iskrenoljubljenega našega sina, oziroma brata, gospoda
Ferdinanda Gogale
izrekamo vsem, osobito še prečast. duhovščini, lastnikom „Katoliške Tiskarne" in gospodom članom „Tiskarskega društva" naj-iskrenejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
Učenca,
starega 18 do 16 let, ki zna slovenski in nemški, sprejmeta takoj v svojo specerijsko in galanterijsko prodajalnico
%T. & Gr. Jelovšelt na Vrhniki.	(4-3)
Zaloga zanesljivo dobrega
fiiga ?iia
Istrijanca razne vrste (6-3)
| jo na ponudbo častitemu občinstvu. — Kje? pove opravništvo „Slovenca".
Izvrstno sredstvo
zoper kašelj, hrlpavost, kakor tudi izborno hranilno sredstvo zoper davico, bolezni v grlu, pljučnih vejah in pljučah so	(20-17)
protikataralične krogljice,
koje izdeluje lekarnar Piccoll -v
Dunajska cesta. Njemu naj so pošiljajo tudi zunanja naročila, koja izvršuj» proti povzetju izneska. Škatljica 20 kr.
Krogljice iz sladnega ekstrakta, salmiaka, eks-trakta sladkih korenine, sleznega testa, poprove mete
in santonina v škatljicah po 10 kr. Pri večjem nakupu rabat.
——————mt
xxxxxxxxxxxxxxxxxx X Brata Ebcrl, x
JC izdelovalca oljnatih barv, flrnežev, lakov X K	in napiHOv.	K
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. *
S	3LjwlblJ*»ii»,	K
J za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i X
^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse S v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot X znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve JTT v plošoevinastih pušicah (Blechbiichson) v domačem ^ || lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše X nego vse te vrste v prodajalnah.	J
«g UT Oenilfo lin. iKulitcvaiijo. m S
xxxxxxxxxxxxxxxxxx

Odlikovan: 1873, 1881.
»0-
Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =— na Dunaj i VII., Zieglergasse 27. zastopnik Franc llriickiicr.
Proti gotovi narocbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
-K3-
Odlikovan: 1873, 1881.
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
Tujci.
1. marca.
Pri Mallču: V. Pucher, Mebus, A. Miiller, Kullman, Ballcr, trgovci, z Dunaja. — Boettcher, trgovec, iz Berolina. — Ant. Serravalle, inženir, iz Trsta. — Jožef Brecir in Steiner z Dunaja.
Pri Slonu: Rosner, e. kr. nadporočnik, iz Kamnika.
Avstro-ogerska karavana v sv. deželo.
Prihodnja avstro-ogerska karavana v sv. deželo bo okrog 21. dne marca 1889 iz Trsta odšla ter naj se vdeleženci obrnejo do podpisanega, ki jim bo takoj poslal obširne vsporede.
Potovanje obsega: Trat — Aleksandrija — Kajiro — Kajfa — Nazaret — Tiberija — Jeruzalem — Sv. Janez — Betlehem — Jeruzalem — Ramleh — Jala - Port-Said — Aleksandrija — Trst oziroma Carjigrad in Solun.
Potovanje bo trajalo 45 dni.
Cena I. razredu s popolno hrano........6:15 gld. v bankovcih
»t H- »» « >> n ........545 ,, „
■ Zadnji dan za oglašenje 12. dan marca 1889. ■-
Te karavane se smejo vdeležiti osebe tudi iz Nemčije in drugih dežel.
Na Dunaji, I., Spiegelgasse 12.	LeOIl "Woerl,
ces. br. dvorni knjjgotržec, založnik, komtur (16—12)	in vitez mnogih visokih redov.
Diseldorfske oljnate ^
barve v tubah.
Akvarelne barve
mokre in suhe.
a
2 M
n «
wa c -
ss * s
a 33.
s.
rti
ADOLF HAUPTMANN,
prva krnnjNka tovarna
oljnatih barv, tirneža in laka~w
v
IJubljniii.
'Pisarna in zaloga: Šolski (lrovorod O (semeniščno poslopje).« ,	J-'ilijala: Slonov« ulice lO-l«	J
[ priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim mi- <
. znrleni. Ilkurlcm kakor snloh D. TI nlu»infltvil evnin n^7nann i^vrrofnA ^
ZRrjem, likerjem kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne izdolke ter pošilja nA zahtovanje cenilnike zastonj in franko.
Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravno za razprodajalce, po znižanih cenah ; v, dežah od naprej primorno ceneje.
S^UKs) Kupovalcem večjih množin prednostne cene.
ta
Pörstens, mineralne in kemične barve.
1
F
I"
, po 25 klgr. (100-)
03
I
n
» n te S
-i P 2.
C
e S. i
se vrste slikarskih in likarskih čopičev in slikarske patrons