Obseg: Kmetijsko razstave. — Grozdni mlin. — Boj proti krompirjevi gnilobi. — Opravila pri čebelnjaku meseca avgusta — Opravila pri čebelnjaku meseca septembra. Razno reči. Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati. Št. 17. V Ljubljani, 15. septembra 1891. Leto VIII. METOVALEC. Ilnstrovan gospodarski list s prilogo „Yrtnar". Uradno ^ glasilo c. kr, kmetijske družbe vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. .,Kmetovalec1 izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Odje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na 1/, strani 8 gld., na '/4 strani 5 gld. in na '/g strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5. Kmetijske razstave. (Konec.) Drugi in silno važen namen razstavam je ta, da poučujejo kmetovalca. Naj se tudi zdi ta trditev na prvi pogled čudna, češ, saj kmetovalci sami razstavijo, čemu bodo še ogledovali svoje predmete — vender je popolnoma resnična. Nikoli si kmetovalec ne bode razstave dosti ogledal, naj jo še tako ogleduje ; vedno mu bode še kaj man-kalo, o čemer bi se bil v razstavi lahko poučil. Ako si pred-očimo kmetovalce kakega kraja, ne bomo jih mogli vseh enako soditi, ampak priznati bomo morali, da je morda nekaj prav dobrih, vzglednih gospodarjev, nekaj jih gospodari precej dobro, nekaterim gre slabeje — tolike da „rijejo" —, oslali pa „nikamor ne morejo". Če pa so že kmetovalci enega kraja tako različni, koliko bolj lazlični so šele po večih okrajih, deželah ali celo državah i. t. d. Nekateri imajo več prilike, pripomočkov in veselja, da se izobrazijo za svoj poklic, drugi zopet menj; nekateri vse poskusijo, da bi si na najlaži način in z najmanjšimi stroški kar najbolj mogoče izboljšali svoje gospodarstvo, drugim tega. ni mar. Vsled tega tudi tolika razlika med gospodarstvi. Vsak razstav-Ijalec se hoče pokazati v razstavi od najlepše strani ; vsak kmetovalec razstavi torej najlepših in najboljših pridelkov ter ob enem pokaže, kako jih je pridelal. Tu ima vsak kmetovalec najlepšo priliko, da se o tej Podoba 28. različnosti do do- brega pouči, pa tudi vzroke te različnosti spozna. Pri vsaki stvari mora premišljati, ali je dobra ali ne, ali bi se pri teh razmerah dalo bolje storiti ali ne; primerjati jo mora svojim enakim stvarem ter si vse, kar dobrega zapazi, zapomniti. Vprašati se mora, zakaj je tamkaj drugače, nego tukaj, katero je boljše in zakaj je boljše? i. t. d. Na ta način si pridobi v nekaterih urah silno mnogo. Seveda mora biti pri ogledovanji le vedoželjen opazovalec, ne pa samosvesten pridelovalec, češ: le moje je dobro, drugo pa malo ali pa nič prida. Na razstavi kmetovalec tudi lahko spozna različne kmetijske stroje in različna orodja. Mnogo se še rabi takega blaga, ki ni prav nič prida in bi bilo že zdavnaj zaslužilo, da se zavrže. Toda ali nevednost ali nebrižnost je kriva, da kmetovalec ne spozna boljših priprav ter težko in slabo dela z neprikladnimi, ali pa si jih na slepo srečo naroči pri kakem agentu. Agent jih seveda hvali, kakor bi na vsem svetu ne bilo boljših; a le prerado se zgodi, da vse skupaj ni nič prida ali pa kmetovalec celo ne dobi tega, kar naroči, ter prepozno spozna, da je ogoljufan. Na razstavi si kmetovalec lako ogleda različne stroje, različna orodja, preudari njih vrednost (porabnost) za svoje razmere ter se tudi z drugimi lahko posvetuje o prikladnosti ali neprikladnosti posameznih sestav. Kar mu ugaja, to si naroči ali pa prosi „kmetijsko družbo", da mu priskrbi, kar želi. Omenil sem, da kmetovalci ne pridelujejo povsodi vsega, ampak da se pečajo najbolj s tem, kar v dotičnem kraji bolje uspeva. Pripoznati pa je treba, da bi se v tem ali onem kraji mnogokrat dalo kaj pridelovati, kar bi donašalo mnogo dohodkov. Kmetovalec vidi pridelek v razstavi, preudari razmere, in ker se mu zdi, da bi morebiti šlo, poskusi. Prav lahko se zgodi, da se stvar prav dobro sponese, in tako se odpre kmetovalcu nov vir dohodkov. Iz teh malih opomenj vsak kmetovalec lahko razvidi, kolike važnosti so kmetijske razstave v obče, posebno pa zanj samega. Ako vse to dobro preudari, nikoli ne bode zamudil udeležiti se razstave, ako bo le mogoče, sicer pa si jo bo vsaj ogledal; obakrat imel bo dobiček od nje. Važnost razstav so spoznale tudi više oblasti, zato jih pa tudi rade podpirajo z različnimi sredstvi. Običajno odlikujejo ali obdarujejo razstavljalce, katerih razstavljeni predmeti so posebno dobri in lepi, ter jih tako navdušujejo, da vztrajajo pri svoji pridnosti in podjetnosti. Kupci tako blago veliko raje kupujejo in mnogo draže plačujejo. To je zopet vzrok, da se vzbujajo tudi manj napredni kmetovalci in izkušajo doseči srečne svoje tovariše. Napisal sem te opomnje, da bi vsaj površno označil pomen kmetijskih razstav ter pojasnil kmetovalcem, kolike vrednosti so take razstave za nje. Bodo naj torej te črtice tudi opomin našim kmetovalcem, da se uže sedaj začno pripravljati za razstavo, katero priredi c. kr. kmetijska družba kranjska prihodnje leto, da vredno pokažejo, kaj premorejo ter častno rešijo svojo nalogo. _ F. Š. G-rozdni mlin. , MHt trtn Bliža se trgatev, zato opozarjamo naše vinarje na stroj, ki je vsakemu umnemu vinogradniku neogibno potreben. Ta stroj je grozdni mlin, ki ga kaže podoba 28. Predno grozdje zrebljamo, moramo je zmečkati. A m čka se na več načinov, celo z nogami, ker ni le nič vredno, ampak tudi zelo negnusno. Ako umno napravljamo vino, treba da zmečkamo vsako jagodo, a to precej močno, da pridejo tudi v mošt one tvarine in dišave, ko se nahajajo v pelkih in lupinicah jagodnih in ki dajo vinu dober duh in okus. Tako pa je mogoče mečkati jagode le z grozdnim mlinom. Poleg tega se delo tudi hitro vrši. Grozdni mlin ima valjar, ki grozdje dovaja k valjarjema, katera grozdje močkata. Ta dva valjarja sta robata. Mlin se goni s kolesom na oraah, katero pregiblje valjarja s tremi zobatimi kolesi. Tak grozdni mlin stoji pri Ph. Mavforthu & Oomp. na Dunaji 35 gld. Boj proti krompirjevi gnilobi. Zaradi dolgega deževja gnije krompir po mnogih krajih. Dolžnost kmetovalcev je, da izkušajo z raznimi sredstvi zabraniti, da se ta bolezen preveč ne razširi na polji, pa tudi tačas, ko krompir spravljajo in pa pozneje v kleti. S temi vrstami hočemo poučiti kmetovalce, kaj naj store, da se to zlo preveč ne razširi. Kako nastane in kaj je krompirjeva gniloba ? Človeško oko opazi gnilobo že julija in avgusta meseca, če je dolgo deževalo. Krompirjevi listi dobe lise. Te lise so iz prva rjave, pozneje črne. Rastline venejo in posahnejo. Temu je kriva glivica, ki jo je moči videti le s povekševalnim steklom. Kadar se glivice bolj razvijejo, odpadajo same na tla ali jih pa dež spere. Tako pridejo do gomoljev v zemlji. Če dolgo dežuje, smrdi po polji po gnilobi. Ko čutimo ta duh, vemo, da krompir gnije, če tudi ne preiskujemo gomoljev. Glivice, ki jih je dež spral na tla, prišle so v tla in se prijele gomoljev. Čim mečo kožo ima krompir, tem hitreje gnije in izpridi se tako, da ni za jed. Krompir ne gnije enako hudo po vseh njivah, po nekaterih niti ne gnije. Da krompir bolj ali manj gnije, mnogo je zavisno od tega, kako lego in prst ima njiva, kako je obdelana in s kakim gnojem je gnojena. Že pri sajenji krompirja se torej lahko nekoliko pomaga, da ne bo preveč gnil in ne bode preveč škode, če bi tudi vreme pospeševalo bolezen. Sedaj pa vender ni čas, govoriti o tem, kako bi se krompirjeva gniloba odvrnila. Bolezen se je že začela, sedaj je le gledati, da se reši, kar se še rešiti da. Kaj je storiti proti krompirjevi gnilobi, dokler krompir raste ? Ko je pred petdesetimi leti prvikrat gnil krompir, premišljevali so ljudje takoj, s kakimi sredstvi bi se dala preprečiti gniloba. Poskušali so več reči, ali vse so bile ali predrage ali pa pretežavne. Poleg tega pa tudi uspeh ni bil gotov. Šele poslednji čas se je našlo sredstvo, s katerim se škoda vsakako znatno zmanjša, naj se že bolezen popolnoma ne odpravi. Krompirjeve rastline se škrope z raztopino modre galice in apna. To sredstvo imenuje se tudi „Bordoško lužiloSestoji pa iz modre galice, apna in vode in se rabi razno močno po tem, če je krompirjevo listje še nežno ali pa uže trd). To lužilo se napravlja tako le: 1.) 1'/.iOdstotno lužilo, to je 100 litrov vode, 1'/» kilo modre galice, 1 kilo apna. 2.) 2odstotno lužilo, to je 100 litrov vode, 2 kilo modre galice, 1 ■/« kilo apna. Modro galico raztopi doma v vroči vodi in potem, če je voda blizu, šele na polji prilij vode, kolikor je še manka, in primešaj apnenega prahu. To vse potem dobro zmešaj. Apno moraš poprej zdrobiti in z gostim sitom očistiti vseh kamenčkov in peska, da se brizgalnične luknje ne zamaše. To tekočino škropi po rastlinah s tako škropilnico, s kakeršno škrope po vinogradih trte, kadar jih napade strupena rosa. Ce je škropilnica dobro nare- jena, lahko poškropiš ž njo edenkrat štiri vrste krompirja, če greš mej drugo in tretjo vrsto. Če je lužilo na polji, lahko dobro poškropiš v dveh urah en hektar, torej en dan pet hektarjev, kolikor krompirja sade le taki gospodarji, ki kuhajo špirit iz njega. Seveda bi se prav za prav škropiti moralo že junija ali julija meseca, da bi se bolezen zabranila. Pa tudi poznej je še dobro škropiti po njivah, po katerih krompir šele gniti začenja. Kjer nimajo nosne škropilnice, naj pa vzamejo vodno brento, na katere dnu naj pritrde prteno cev s potlačenim ustnikom, da vsled pritiska voda s širokim curkom teče po rastlinah. Stroški za škropitev niso veliki, pač pa je velika korist. Švicarski gospodarski list poroča, da se je na eni njivi nekaj krompirja škropilo, nekaj pa ne. Kjer se je škropilo, bilo je na 48 kilo zdravega krompirja 1 kilo izprijenega, kjer se pa ni škropilo, pa na 34'5 kilo zdravega 6-5 kilo izprijenega. Priporoča se tudi zmes zelene galice in apna. Tvrdka Dietsch in Ivellner v Schonbergu priporoča moko iz rumene modre galice in salovca (menda zmes iz modre galice in magnezije.) Kmetovalci naj po malem poskušajo to in ono, a ne drže križem rok, ko jim bolezen končuje krompir. Kaj je storiti proti bolezni, ho se krompir spravlja. Gotovo je, da moča gnilobo jako pospešuje. Če ni suhega vremena, naj se čaka, da krompir popolnoma dozori, potem naj se pa, kakor hitro je mogoče, pokoplje. Krompirjevice ne smeš požeti dosti poprej, predno se krompi- koplje, kajti to bi škodovalo pridelku. Koplje naj se krompir kolikor je mogoče ob suhem vremenu, ko vsaj ni dežja. Krompir naj leži kaki dve uri zunaj na polji, da se presuši. Glavna stvar je, da se krompir suh pokoplje in suh spravi. Krompir, ki se pokoplje ob mokrem vremenu, naj se pa posuši na svislih ali v kakem drugem prostoru, kjer veter prepihuje. Odbrati se mora lisast ali nagnil krompir od popolnoma zdravega. Rajši naj se eden hektoliter nagnilega in sumnega krompirja več da živini, da se le gniloba mej drugim krompirjem ne zatrosi. Nadalje odberi že na polji za seme dvakrat toliko krompirja, kolikor ga spomladi potrebuješ. S tem krompirjem, kakor sploh z vso zimsko zalogo, ravnaj pametno, da se ga ne prime bolezen. Kiihn je konstatoval, da so se gnilobne semenske klice razvile v kleteh na krompirji, ki je bil popolnoma nepoškodovan. Zato je mogoče in tudi dokazano, da popolnoma zdrav krompir naleze bolezen, če se z bolnim skupaj hrani. Kako naj se zimska zaloga varuje gnilobe. Vlažnost in gorkota pospešujeta bolezen, hlad in suhota jo pa ovirata. Krompir se spravlja v kleti ali pa v jame. Kleti so navadno pomankljivo narejene, jame pa naredimo lahko po svoji volji. Po dobro napravljenih jamah se krompir bolje ohrani nego po slabih kleteh. Jame za krompir naj se napravijo na suhih in nagnenih krajih, da se vlaga lahko odteka. Široke naj bodo 1 do 1'/2 metra in ne predolge, globoke pa k večemu eden meter. Njih dolgost naj se ravna po potrebi. Kadar se jama odpre, mora se popolnoma izprazniti. Odpiranje in zapiranje jame ob mrazu škoduje krompirju, ki še v jami ostane. Jama naj se zakrije s prstjo, gorenji rob ali vrh lahko ostane še odprt. Če nastane hujši mraz, pokrijejo se jame bolj. Cevi za paro iz desk in slame ni treba, ker se je pokazalo, da pri tem krompir le trpi. če se jame semtertja preiskujejo in se poskrbi za odtok vode, ki se nabira, ohrani se krompir zdrav do spomladi. Če se krompir hrani v kleti, skrbi naj se, da je na suhem. Napravijo naj se odtoki za vodo, ali naj se pa v mokrih kleteh po tleh polože drogovi ali deske druga poleg druge, in na nje naj se naspe krompir. Pod drogovi ali deskami se lahko pretaka zrak, in krompir je zaradi tega na suhem. Klet se mora večkrat preve-travati. Klet bode bolj suha, če se vanjo dene več kosov neugašenega apna ali pa postavijo vanjo koši z apnom. Dobro je tudi z apnenim prahom posipati krompir, ki je za seme. S tem se pokončajo gnilobne glivice. Dobro sredstvo, da se gniloba po kleteh ne širi, je žveplanje. Kadar je krompir spravljen, zapro se okna in druge odprtine in se na črepinjah sežge nekaj žvepla, potem pa se vrata zapro. Nastale žveplene pare naj nekaj dni vplivajo, potem naj se pa klet prevetra. Po zimi je treba krompir večkrat prebirati. Kdor ga ne, ima veliko izgubo. Posebno je gledati ob letih, ob katerih krompir gnije, da se prihrani kolikor moči veliko zdravega krompirja za pomlad, kajti drago se bode prodal za seme. Če se bodo kmetovalci ravnali vestno po teh navodili, krompir ne bode preveč gnil. Naj se tudi izprijeni krompir daje živini, vender se toliko ne priredi, kakor bi se za zdravega dobilo, če se proda na trgu ali pa za seme. Od izprijenega krompirja tudi živina lahko oboli. Opravila pri čebelnjaku meseca avgusta. O začetku, ali saj prve dni tega meseca začne po Kranjskem in Štajarskem ajda cvesti, in čebele dobivajo na njej največ zaloge za se čez zimo in za čebelarja, če je le vreme ugodno. Preveč dežja ali prevelika suša oboje enako škoduje; tudi sploh viharno vreme je dostikrat krivo, da ajda ne zadeluje, ali kakor navadno pravimo: gluha ostane, in takrat tudi čebele malo naneso. Kakor ajda dobro ali slabo obrodi, so tudi čebele dobre ali slabe. Po južnih avstrijskih deželah se polovica ali saj dobra tretjina čebelarjev lepih dni ob ajdovem cvetji veseli, nasproti — žaluje. Že meseca julija povsod na vreme pazijo, da vsak po svojem za mesec avgust prorokuje. Tega meseca naj skrben čebelar dobro opazuje, da mu čebelni molj (phalaena cereana) ne bo škode delal. Kakor vsak umen čebelar ve, pritepe se mali pepelnati metuljček najrajši zvečer o mraku ter poskuša pri žrelci ali pri kaki drugi luknjici v panj priti. Kjer mu je le mogoče, leže Jajčeca, in kadar plod izleze, prevrta in pre-vleče vse satovje s svojo moljavino, da najboljši panj dostikrat hira, dokler čebele vsega ne popuste. Zato je za-nikarnost, če čebelar ne pogleda, da bi roj v dober panj dejal, ali saj razpokline zamašil in zamazal. Zato naj skrben čebelar ne le jeseni zaradi prezimovanja, ampak tudi čez leto zaradi toliko škodljivega metuljčka zamaže vse razpokline in raze skrbno s kravjakom. Naj tudi panj večkrat pregleda, da črvičke iz njega spravi, in prevlečeno satovje osnaži. Seveda se to le v panji s spre-mičnim satovjem da storiti; zato, kakor pri vsaki priliki, tudi tu našim čebelarjem kličemo: popustite vender uže stari navadni panj z nepremičnim satovjem! Marsikaj starega je dobro: stara petica, staro vino, naš stari panj pa za čebelarstvo ni pripraven. Kdor pa hoče od cvetoče ajde ali kmalu potem od cvetočega jesenskega vresja obilno dobička imeti, naj gleda, da bodo vsi panji imeli matice in da bodo sicer kolikor moči čebelni; torej naj brezmatične ali sicer slabe panje združi, ker čebelni, močni panji kaj naneso in se tudi ropnicam najbolj gotovo ustavljajo. Meseca avgusta je tudi navada čebele prevažati iz hribov ali sploh viših krajev v niže, na pr. na Kranjskem z Gorenjskega na Dolenjsko, z zgornjega Koroškega v ravnine okoli Celovca, itd. Po Kranjskem je tudi zelo v navadi ob ajdovem cvetji čebele na dobiček kupovati. Opravila pri čebelnjaku meseca septembra. Poglavitna žetev medu iz ajdovega cvetja in paberkovanje po cvetočem jesenskem vresji je ta mesec končano. Zdaj pride poglavitno delo za prihodnje leto na vrsto; zdaj namreč mora čebelar presoditi, kteri panji bodo za med, kteri pa za pleme čez zimo. Prav je, kar previden čebelar stori, da panje tehta ter si težo vsacega panja zapomni. Izpod 5 kar je malo in zadostuje le pri posebno ugodnih okoliščinah, naj se noben panj za pleme ne pušča; zato recimo rajši, da srednja, pravilna teža plemenega panja bodi 8 % ; ker nekaj tehtajo čebele, nekaj satovje. S panjem vred, kteri ima navadno 5 do 6 hjg naj tehta vsak za prezimovanje odločen panj 13 To bodi srednja, pravilna teža navadnega panja. Tega pa nočemo trditi, da velja taka teža za vsak panj; morebiti je za katerega premalo, spet drugi preživi z manjšo težo. Umen čebelar mora sam vse okoliščine presoditi, na pr. koliko tehta panj nov ali star, iz debelega ali tankega lesa, koliko je čebelno satovje staro ali mlado i. t. d. Prelahkim panjem pa z mladim satovjem in rodovitno matico se pomaga s pitanjem. Pri naših navadnih panjih z nepremičnim satovjem je pač težavno pomagati. Kdor hoče pomagati s polnim satovjem, mora ga kolikor mogočo blizu gnezda devati. Ali kako težavno je delo! Dostikrat se z medom ves panj pomaže, zlasti če je čebelar dela malo vajen; če ropnice to ovohajo, dostikrat več škode storijo, nego čebelar dobrega z vsem svojim medom, ali še celo panj končajo. Če se s tekočim medom obilno pita in če je vreme toplo, lahko se zgodi, da matica zalego nastavlja; treba bi jo bilo med pitanjem pri-preti, pa v navadnem panji kako težavno! Panji, kteri imajo blizu žrelca veliko praznega prostora in so satovje sredi panja začeli, malokdaj dobro prezimujejo. Panjem s premičnim satovjem seveda je veliko laže pomagati. Težkim panjem se vzame polno satovje in se obesi v prelahke. Le toliko je paziti, da se polni sati obesijo kolikor moči blizu gnezda, potem pa drug za drugim manj polni. Če se je to o pravem času zgodilo, (sredi tega meseca) si čebele same med bliže gnezda prenesejo. Kdor pa hoče s tekočim medom pitati, naj da veliko na enkrat, na pr. med tem pa naj, kakor je bilo že rečeno, matico pripre, kar se v premičnem sa-tovji brez velike težave lahko zgodi. Tudi je še opomniti, da naj se v čebelnjaku bolj lahki panji na sredo denejo, na vsako stran pa bolj težki, ker tako imajo čebele topleje v panji. Za zimo naj se dobro vse zapaži, kakor že vsak umen čebelar ve, s suhim mahom, z mehko otavo, še najbolje pa s pezdirjem. Kolikor toplejše, toliko boljše. Tega meseca je treba dostikrat na čebele paziti zavoljo ropnic, kakor spomladi na roje. Zlasti naj čebelar gleda, da ne bo brezmatičnih panjev v čebelnjaku imel, ker taki so vselej najprvi na vrsti. Tudi ose in sršeni so dostikrat zelo nadležni; zato naj se žrelca primašijo, da so le za kak palec odprta, pozneje je tudi '/„ palca zadosti. Prazno, pa lepo satovje naj se skrbno spravlja, ker drugo leto prav pride. Razne reči. — Škodljivost solomurje za domačo živino. Če tudi je že skoro obče znano, da je solomurja škoiljiva domačim živalim, vender se še gode nesreče, ker jo dajo živini. Nedavno so pri neki grajščini nakrat zboleli štirje prašiči. Hudo jih je vil krč. Živinski zdravnik je konstatoval zastrupljenje krvi. Pokazalo se je, da so jim bili dali solomurje. Ko so jim dali bljuvala, rešili so dva, ali vender sta dolgo bolehala. Dva sta pa poginila. Po poskusih so se prepričali, da konj pogine, če se mu da dva litra solomurje, ovce in prašiči poginejo, če se je jim da pol litra, perutnina pa, če se je ji da tuii manj. Nekateri mislijo, da zastrupljenje provzroča slana voda, drugi pa mislijo, da so škodljive nastajajoče tolščne kisline in pa belja-kove razkrojine. Solomurja je tem škodljivejša, čim starejša je. — Odvajanje žrebet. Žrebeta navadno odvajajo v četrtem mesecu. Odvajajo naj se polagoma, kajti vsaka nagla premena ovira organizem v razvoji. Poleg maternega mleka dajaj žrebetu vedno več kravjega mleka, zmečkanega ovsa in nekaj sena. Vedno manj krat žrebe spuščaj k seseu, iz prva je le včasi loči od kobile in deni poleg nje v posebno pre-grajo. Pred tretjim mesecem ni pametno odvajati žrebet, kajti težko je potem ustaviti delovanje mlečne žleze Če je vender le potrebno odstaviti žrebe, hladi vime, namazi je z ilovieo in močno delaj s kobilo, da bode imela manj mleka. Ko pa ima žrebe štiri mesece, pa se mora odstaviti že zaradi novega žrebeta v maternem telesu, ki že potrebuje tačas več hrane. — Dobrota kozjega mleka. Kako je dobro v manjšem gospodarstvu imeti koze, prepričamo se, če po dobroti primerjamo kozje in kravje mleko. Dr. Segler je primerjal in našel, da ima kozje mleko sedem odstotkov manj vode, skoro dvakrat toliko boljše in petdeset odstotkov več suhih snovi nego kravje. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 216. Imam konja, ki se močno poti pri delu, ob vročem vremenu pa tudi uže v hlevu Ali je zoper to kaka pomoč? (F. S. v K.) Odgovor: Potenje kože je važno ter zavisno od delovanja notranjih organov telesnih. Nenavadno močno potenje ni nikaka bolezen, pač pa je morebiti znamenje kakega nereda, recimo bolezni v živalskem telesu. To preudariti in potem do-tično bolezen, ki tako silno potenje provzroča, zdraviti more le živinozdravnik, ki mora konja pregledati in se ozirati na vse okoliščine, ki bi utegnile biti vzrok potenju. Ako pa silno potenje ni nasledek kake bolezni, potem je pa z zatiranjem potenja pazljivo postopati, ker je tako zatiranje vedno združeno z vplivom na vse telo. zlasti na delovanje vranice, pluč in črevesnih žlez. Prav zelo Vam priporočam, obrnite se do izkušenega živinozdravnika, ne pa do kakega mazača, ki niti pojma nima, kaj je potenje. Ta Vam bode tudi dal navodilo, kako ravnati s takim konjem, zlasti kako ga snažiti, kopati in odevati. Vprašanje 217. Kako naj odvadim tele, ki je uže sedem mesecev staro, da ne bo sesalo na paši. Posluževal sem se uže raznih sredstev, navezal sem mu na pr. na glavo ježevo kožo, ki naj bi kravo zbadala, a bilo je vse zamanj. (I. R. v B.) Odgovor: Teletu se da na glavo uzda, t. j priprava, narejena iz jermenov, ki drže železen obroč toliko visoko nad nosom, oziroma nad gobcem, da se lahko pase. Na gorenji strani obroča naj pa bodo vdelani kaki trije ali štirje ostri žeblji, s katerimi tele kravo rani, kadar hoče sesati. Spomi-namo se, da smo nekje brali o deščici, ki se vtakne teletu v nosnici in katera prepreči, da ne sesa, pase pa se lahko. Ta deščica ima obliko trikota, na enem voglu je pa tako iz- rezana, da se da zatakniti na hrpelj, ki loči obe nosnici. Ta deščica je nekako taka, kakeršno kaže podoba 29. Koliko bodi velika, ne sf vemo, a težko vam ne bode pogoditi prave velikosti. Ta naprava, ki sega \ t-ez gobec prepreči sesanje, pri paši pa g g doli visi, zato se tele lahko pase. Vprašanje 218. Prosim pouka, kako naj njive obdelavam, namreč, kako naj se vrste razne gospodarske rastline ena za drugo, kaj naj sejem prvo, kaj drugo i. t. d leto, da je najboljši uspeh? Imam namreč veliko njivo, na kateri je uže več let krompir. Kaj naj sedaj denem na to njivo, da bom mogel drugo leto zopet krompir saditi? (A. L. v II. B.) Odgovor: Na kratko Vam ne moremo dati povoljnega odgovora na Vaše vprašanje. Kolobarjenje t. j. vrstitev rastlin, katere pridelujemo na njivi, je zavisno od premnogih reči, pred vsem od načina gospodarjenja, od rastlin, katere hočemo pridelovati, od zemlje, podnebja i. t. d. Priporočamo Vam kupiti od družbe sv. Mohora knjigo „Umni kmetovalec1; tam berite na straneh 162. do 182. o kolobarjenji in o vrstilni setvi, in potem si lahko za svoje razmere sestaviti primerno razvrstitev. Da bi na njivi, na kateri je bil več let krompir, prenehali le za eno leto s krompirjem in ta čas kaj drugega sejali, potem pa zopet krompir, to ne gre, ker tako kmetovanje je najnespametnejše. Ako se v vaših krajih sploh tako kmetuje, potem ni čuda, če se toži o slabih časih in letinah, če se govori, da krompir več ne uspeva, da ima vse mogoče ttolezni i. t. d Krompir ob umnem kmetovanji sme k večemu vsako četrto leto priti na isto njivo nazaj. Vprašanje 219. Kako naj ravnam s kravo, katera sama sebe sesa, in te stoje in leže? (J. L. na C. v.) Odgovor: O tej reči smo odgovarjali uže večkrat v našem listu, in to tudi Mos. Poiščite v prejšnjih številkah in berite. Na novo priporočajo kot jako zanesljivo sredstvo lopa-tiko ali aloo. katero prodajajo po lekarnah Vzame se namreč košček lopatike, velik kakor oreh, ter se raztopi v pol litra : vode. S to tekočino se namažejo po trikrat na dan vime in sesci. Okus in duh lopatike je kravi nesnosen iu uže čez nekaj dni se ne sesa več. Lopatika je prav ceno. Priporočamo Vam, ako se bodete poslužili tega sredstva, da vime vselej pred molžo dobro izinijete, ker drugače bi se mleko navzelo kaj duha po lopatiki. Vprašanje 220. Meni se je preteklo zimo nekaj Češplje-vega drevja posušilo, in pomladi so ptiči lubad njegovo popolnoma odluščili, ker so skoraj gotovo črvičev iskali. Sedaj sem to zapazil na drevji daleč na okolo prav zelo. Ker bi to utegnilo, če se širi, hude nasledke imeti za nas sadjarje, prosim pouka, kako to preprečiti, ker pri nas daje sliva precejšnje dohodke. (F K. na V.) Odgovor: Škodo na češpljevem drevji, kakor jo Vi popisujete, delata hrošča „svetli likar" (scol.vtus pruni) in „vraskavi likar" (scoljtus rugulosus), ki oba živita pod lubom "zlasti starega drevja. Da se na našem češpljevem drevji kažeta ta dva škodljivca, ni se prav nič čuditi, če poznamo naše češpeljnjake. Pregosto nasajeno drevje, kateremu pomankuje hrane in solnca, polomljene veje, razpraskana in z lišaji ter mahom obraščena lubad, to vse je krivo, da se vgnezdita ta dva huda škodljivca. Ako se jih hočete varovati in sploh imeti dobrega užitka od češpljevega drevja, razredčite drevje, iztrebite suhe veje, obdrgnite jim lubad, jeseni jih pa namažite z beležem. Najboljši zavezniki človekovi v boji proti tem hroščem so pa ptiči, zato: Varujte ptiče! Vprašanje 221. Ker je letos po nekaterih krajih mnogo sadja in mnogo kmetovalcev želi delati sadni mošt, dobili smo veliko vprašanj, kako je postopati, da se napravi dobra in stanovitna pijača. Na vsa ta vprašanja dajemo naslednji odgovor: Ako se hoče narediti dober sadni mošt, vzeti je le zrelo sadje, a odbrati vse nagnilo. Zimsko sadje naj se nekoliko obleži en teden ali malo dlje na 3/4 m/ visokih kupih. Sadni mošt se prične delati s trenjem sadja, t. j. zdrobi se na kosce '/s do 2 cfm dolge. Pri tem delu seveda se narede tudi manjši kosci, a večina naj bo omenjene velikosti. Iz sadja delati tekočo kašo, je napačno. Sadje se stre v posodah, v katerih se tolče (zato po nekaterih krajih imenujejo sadni mošt tolkovec), ali se drobi z mlinskim kolesom v pripravnem koritu, ali pa, kar je najboljše, zdrobi se na sadnih mlinih, ki so navlašč za to prirejeni. Zdrobljeno sadje dene se takoj v stiskalnico ter odtisne Dobljeni mošt se skozi kako cedilce pretaka v dober, zdrav in čist sod, in sicer do vrha Tako napolnjenega soda pa ne zapiraj, ampak pusti, da mošt iz njega med kipenjem izmeče razno nesnago, katero pridno odstranjuj, ia sodu vedno z drugim moštom dolivaj. Mošt imej na precej gorkem kraji, najbolje v prostoru, ki ima 15 do 18° C toplote, čez tri tedne burno kipenje poneha, in sedaj pretoči mošt v drug dober sod. Ta sod" pa mora biti sedaj zaprt, da ne pride mošt z zrakom v dotiko, ker mošt drugače cikne. Ker pa mošt še vedno kipi in se dela ogljikova kislina, ki bi utegnila sod raznesti, če bi bil zabit, zato zapri sod s kipelno veho ali pa položi na odprto veho vrečico, napolnjeno s peskom. Iz tako zaprtega soda more ogljikova kislina uhajati, a zrak ne more dohajati. Toliko odgovarjamo na to vprašanje za danes, a prihodnjič hočemo obširneje govoriti o tem predmetu. Naj še dostavimo, da je glavni pogoj trpežnega mošta največa snaga. Gospodarske novice. * t Gospod Alojzij Košir, konsistorijalni svetnik, župnik v Št. Rupertu ter ud naše družbe od 1. 1856., umrl je 26. avgusta -t. 1 S smrtjo tega gospoda je izgubila naša družba enega najstarejših svojih udov, a ob enem moža najboljšega značaja, vnetega za kmetijski napredek. — Dne 29. avgusta t. 1. je umrl na Dolenjskem dobro poznani grajščak Vinoenc Smola, mnogoletni ud naše družbe in bivši posestnik grajščine Grm ki je sedaj deželna lastnina iu na kateri je deželna kmetijska šola. — 8. septembra t 1. je pa umrl gospod Beno baron Taufferer, gospod Višnjegorski, grajščak, deželni in državni poslauec in ud naše družbe. — Naj počivajo v miru! * Na razglas zarad oddaje ameriških trt, ki je pri- občen med današnjimi uradnimi vestmi, nujno opozarjamo naše vinarje, da ne zamude roka naročitve, ki je določen na 10. dan oktobra. Razglas velja za vsa glavarstva. * Na konjsko dirko V trab, ki bode prihodnjo nedeljo 20. t. m. v Šent Jarneji, opozarjamo še enkrat vse konjerejce. * Semenske rži, in sicer Šlanstedske ter Probstajske ima družba še nekaj ter jo oddaja 100% po 14 gld. Kdor je želi, naj jo nemudoma naroči in naj nikar ne odlaša do zadnjega trenotka. Manj nego 25 lljg se je ne odda. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 1. septembra 1891. Posvetovanje je vodil družbeni predsednik gospod cesarski svetnik Ivan Murni k, navzoči so bili gospod podpredsednik Jos. Fr. Seunig ter odborniki gg.: baron Lazarini, Lenarčič, Ogorevc, Povše, Witschl, Žirovnik in tajnik Pire. Predsednik objavlja, da se je v imenu družbe poklonil o priliki rojstvenega dne presvetlega cesarja gospodu deželnemu pred- sedniku ter ga prosil prijaviti na Najvišem mestu družbena voščila ter izraz udanosti. Odbor vzame to z odobravanjem na znanje in ravno tako došlo najmilostivejšo zahvalo. Tri odboru v deželi ponujene bike čiste beljanske krvi ukrene odbor predlagati deželnemu odboru v nakup ter ob enem ukrene, da jih prilično pogleda gospod družbeni podpredsednik. Odbor ukrene še ta mesec kupiti 12 bikov Muricedolcev in z ostalim denarjem kmalu za tem nekaj bikov Beljancev. Na podlogi došlih prošenj ukrene odbor oddajo teh bikov. Z ozirom na došle prošnjo za ovno Borgamaškega plemena ukrene odbor glede na precejšnjo ceno teh plemenih živali in na veliko število prošenj prositi še deželne podpore ter naročiti vsega skupaj 14 ovnov in 14 ovac, ki se razdele po ukrepu. Razen teh živali bode odbor naročil nekaj ovnov in ovac tega plemena na račun gospodarske zadruge v Materiji v Istri ter enega posestnika na Koroškem ih enega na Štnjarskem. Odbor ukrene dati vsled došlih prošenj nekaterim podružnicam prispevke za nakup skupnih kmetijskih strojev. Za nove ude se vzprejmejo nastopni gg.: Hvastja Franc, posestnik v Savljah; Lenče Fran, posestnik in gostilničar v Klečah; Zakrajšek Anton, posestnik in Žagar na Vrhniki; Vilar Fran, posestnik in Žagar na Vrhniki; Šuflaj Daniel, c. kr. okrajni sodnik v Vel. Laščah; Kirchschlager Moric, c. kr. inžener v Ljubljahi; Gross Jakob, župnik v Zagorji ob Savi; Svetlin Marjeta, posestnica v Podgorji; Peršin Janez, posestnik na Prevalah. št .16607. R a z g- j a s. Na pomlad 1. 1892. se bodo oddajali iz državnih trtnic na Nižem Avstrijskem, Štajarskem, Kranjskem in Primoiskem rezniki in ukoreninjene sajenice ameriških trt, in sicer občinam, društvom in vinarjem tistih krajev, po katerih so vinogradi uže okuženi po trtni uši, in to, dokler bode kaj zaloge, pod sledečimi pogoji: 1.) Tisoč reznikov Riparije sploh, Solonis ali York Madeire po 3 gold. 2.) Tisoč izbranih reznikov navadne Riparije, dalje Riparije Portalis, Pailleres, Perrier in Jaquez po 6 gold. 3.) Ukoreninjene trte pa brez izjeme po 10 gold. tisoč. Brezplačno se bodo oddajale le izjemno, in to le tedaj, kadar se narejajo trtnice ali ameriški poskusni nasadi ob občinskih tro-ških ter se je nadejati, da oitanejo ti nasadi vsaj 10 let in da se bodo oddajale pridelane trte pod istimi pogoji kot državne. To se po ukazu vis. c. kr. deželne vlade z dne 22. avgusta t. 1. št. 10182 naznanja s pristavkom, da se morajo dotične prošnje vložiti pri glavarstvu ali pri občinskem uradu zadnji čas do 10. oktobra 1891. 1. C. kr okrajno glavarstvo v Krškem dne 31. avgusta 1891. Tržne cene. V Ljubljani z dne 12. septembra 1891. Pšenica gld. 9.18 kr., rž gld. 7.15 kr., ječmen gld. 4.16 kr., oves gld. 3.15 kr., ajda gld. 5.61 kr., proso gld. 4.77 kr.. turšica gld. 5.55 kr., leča gld. 10,- kr., grah gld. 10.— kr., fižol gld. 9.— kr. (Vse cene veljajo za 1 hektoliter.) Krompir 100 kgr. gld. 2.67 kr. Prašičje salo 66 kr., špeh svež 58 kr., špeh prekajen 64 kr., surovo maslo 74 kr., goveje meso 62 kr., telečje meso 60 kr., svinjsko meso 58 kr. (Vse cene veljajo za 1 kilogram.) 100 kgr. sena gld. 1.78 kr., slame gld. 2.14 kr Na Dunaji do dne 15. septembra 1891. Pšenica gld 10.60 kr., rž gld. 10,— kr., ječmen gld. 7.50 kr., oves gld. 6.49 kr., turšica gld. 6.23 kr., fižol gld. 8.50 kr., grah gld. 10.50 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.) Suhe češplje gld. 16.50 kr. 100 kilogramov. Goveda (lepi voli) gld. 65,— kr. za 100 kgr. mesarske vage. Prašičje salo gld. 48.25 kr. za 100 kilogr. Špeh gld. 48.25 kr. za 100 kilogr. Loj gld. 30.— kr. za 100 kilogr. Goveje kože čez 50 kgr. težke gld. 47 do 48, od 40 do 50 kilogr. težke od gld. 41 do 42, od 35 do 39 kgr. težke po gl. 32 do 33 za kilogramov. Kože od jagnet po 110 do 115 gld. za 100 komadov. Med 100 kgr. gld. 35.— kr. Vosek 100 kgr. gld. 140.50 kr. INSERATE sprejema ?Kmetovalec" po ceni, zaznamovani na prvi strani. V .Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je kmetovalec* za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. Beljaška tovarna za stroje EGGER, M0RITSCH & C0MP. v BELJAKU prodaja najsolidnejše izdelane naprave za žage in mline, vse stroje za navadne papirnice in take, ki izdelujejo lesno tvarino, dalje za rudokope i. t. d. Stroje in orodja za obdelovanje kovin, transmisije, lito blago in raznovrstne sestavne dele strojev. (72—1) Vodovodi, vodnjaki in kopelne naprave. Na vsa vprašanja se radovoljno in takoj odgovori. JUT Žaga in mlin na Lokah v Tuhinjski dolini blizo Kamnika in okoli 6 oralov zemlje da se od novega leta naprej za več let v najem. Pri posestvu se lahko redijo 4 govedi in 1 konj, kakor tudi več svinj. Več poizve se pri Fran Tomcu, sedaj oskerbnik v Tobring pri Beljaku (Tobring bei Villach). (70 -1) Lepo obširno posestvo ležeče prav blizo Ljubljane, odda se v zakup (v najem) takoj ali od sv. Mihela naprej prav po ceni. Priročna poslopja, hlevi itd. Posestvo se tudi proda pod prav vgodnimi pogoji. (61—2) Obrniti se je do J. Rode-Dogana v Ljubljani. Nik. Hoffmann, tovarnar kirurgiških inštrumentov, umetalni, ter orožni kovač in nožar 7 Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12, priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena. Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vi-nogradarje, kakor sploh nožarsj H „ « uj C O) rt ^ s | ^ - U >9} &S W U/.orce mi vse strani zastonj. Suknjo za vsako porabo, samo dobro, trpežno, pravo in cenejši kot povsod drugod, pošilja na zasebnike za prihodnjo pomlad in jesen zaloga c. kr. priv. tovarn za suknjo in volnene izdelke Morica 5Schwarz-a y Svitavi (pri Brnu) na Momskem. Tisoči ostalih koncev se za res ceno prodado. Kdor enkrat poskusi, ostane vedno naročnik. V zalogi so vse vrste suknja za uniforme, društva, zavode, samostane, itd. Poletnje domače suknjo, nevaljano suknje za gozdarje in turiste, na željo tudi nepremočno za vodo. (25—15) 5 S jra _ o O g O — C.w M V O Ss ^ p •oooooooooootoooooooo o o o o o o TVillielm Klenert prej Klenert & Geiger I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice v Gra» »2>» »25 » Glavna zaloga pri C. Blortijj-, drogerist v Gradci, Tinktura za želodec katero pripravlja G. Piccoli, lekar pri ..Angelu" v Ljubljani na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izde-lovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček po 12 stekl. velja gld, 1-36, z 55 stekl. (zabojček 5 kg.) velja gld. 5-26. Poštne troške plačajo naročniki. Stekleničice po 15 kr. dobivajo se tudi v raznih lekarnah. Odrašeni jemljejo na tešče po eno žlico na dan, otroci po eno kofetno z vodo pomešano. Učinek bo potem ali večji ali manji. kakoršna je narava dotičnika. in pokaže se ali preje ali pozneje. Zato treba se je vsakemu po svoji telesnosti ravnati, da tudi več ali pa še manj vzame. Ta tinktura ozdravi prav hitro bolečine v prebavnih delih; kot čistilno, telo odpirajoče sredstvo pa deluje bolj počasi in to šele čez nekaj ur. Ako se naredi na dnu steklenice gošča, naj se pred poraba tinkture steklenica do dobrega pretrese, kajti ravno gošča sestoji iz onih snovij rabarbare. ki se izločijo iz sestavine zdravila. Pri vživanji te tinkture treba natančno se držati zmernega, ne preobilnega uživanja jedil in pijač. Vsaka steklenica te tinkture ima utisnjeno ime izdelovateljevo (G. Piccoli, Laibach) in jej je pridejan popis o rabi v treh jezikih, na kojem ovitku je natisnjena postavno zavarovana znamka ali marka. (58_5) Naroča se ta tinktura v lekarni G. Piccolijevi v Ljubljani na dunajski cesti, kjer se po poštnem povzetji najhitreje odpošilja. Bartheljev izvirni Karbolinej je najboljša in najcenejša maža za les nepresežene kakovosti. 5 kgr. stoji 1 gld. 50 kr., 100 kgr. 16 gld. na Dunaji. Ijiiieilo za senu; kot varstvo proti snetljavosti 1 zavoj za 100 litrov semena 15 kr., več skupaj tudi cenejši. Mast za varstvo usnja., ki naredi usnje mehko, trpežno ter varuje pred mokroto in mrazom. O. kr jjatentov:m:i mast za kopitu, ki varuje kopita pred raznimi boleznimi. 1 kgr. stoji 80 kr., 5 kgr. 2 gld. 50 kr., 100 kgr. 40 gld. in sicer na Dunaji. Mast za vozove maznti, olje za sti-oje i. t. d. se prodaja naj cenejši. MICHAEL BARTHEL & COMP. na Dunaji, X., Keplergasse 20. (Ustanovljena hiša 1. 1781.) Zaloga v Ljubljani pri bratih Eberl. Dopisuje se slovenski. (67—2)