Ve ni
TOPLE MALICE IN KOSILA
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com
NOVO! NOVO!
ZBIRAMO PREDNAROČILA ZA KNJIGO Marino Šinkovič: RIBIŠKI DNEVNIK od Izole do Savudrije in malo čez Naročite jo na: 040 211434 ali: tajnistvo@mandrac.si
Domača spakedranščina še ni učni predmet
Po rodu nisem Istrijan, zato sem na prvi dan zaposlitve na Radiu Koper dobil nalogo: Če hočeš postati naš moraš znati povedati: Mož je neš. Je abile za portat arme. Dejte mu škalop na kapičur. Naslednji dan sem postal naš.
(Mef) Priznam, da sem se teh treh kratkih stavkov navadil na pamet, oborožen z nekaj posluha, z zelo malo znanja italijanščine in z nič od istrskega narečja. Tako dobro sem se jih navadil, z vsemi polglasnimi e-ji in zmehčanimi č-ji, da sem to svoje znanje prodajal vse dokler nisem srečal Daria Marušiča, ki mi je naravnost povedal, da naj raje govorim jezik, ki ga poznam, ker na ta način narečju samo škodim.
Glede na to, da tudi v svojem rojstnem kraju nisem pretiraval s postojnskim dialektom, ki seveda prav tako obstaja, mi ni bilo težko odreči se mojih treh stavkov, ki so me naredili za našega.
Kasneje sem delal ali srečeval veliko ljudi, ki so istrska narečja proučevali, jih zapisovali, primerjali in v njih ustvarjali. Govorim v množini, ker enotnega istrskega narečja pač ni, saj je skoraj vsaka vas imela svoje jezikovne posebnosti. Govorim v pretekliku, ker so tudi narečja ena od žrtev jezikovne globalizacije, čeprav jim nekateri napovedujejo, da bodo vzdržala dlje kot knjižni jeziki.
V radijskem uredništvu sem sedel nasproti Marjana Tomšiča, Štajerca, ki je jezikovni sprejemni izpit opravil na podoben način, le da se je kasneje narečja lotil zares. Kot raziskovalec in kot literat. Zanj lahko rečemo, da je postal naš.
Kulturno prebujanje Istre sem spremljal kot znanec in vrstnik Istranove in občudoval, kako so znali podeželje pripeljati v mesto, ne da bi pri tem kolo razvoja zavrteli nazaj. In niso bili edini. Istro in istrske dialekte so na kulturni zemljevid Slovenije in širše, umeščali pesniki, pisatelji, raziskovalci in predvsem glasbeniki, od Marušiča, Zonte in Kranjaca do Rudija, Igorja in Krkuča kunekšon.
Lepo in prav, če bi ostalo pri njih, ki se gotovo zavedajo, da obstajata le kajkavski in čakavski dialekt s svojimi podzvrstmi in da zgolj naključna uporaba te ali one besede, neglede na njen izvor, ne bo pripeljala do knjižne istrijanščine.
Pa bi jo nekateri očitno radi kar imeli, čeprav brez vsake teoretične podlage in resnih študij. Kar tako, na pamet, z mešano uporabo enega in drugega narečja pa še malo slenga, kakšna italijanska ali hrvaška beseda, samo da zveni »po naše«. Na Facebooku in drugih družbenih omrežjih se nadaljuje demokratično uveljavljanje jezikovnega neznanja do te mere, da se zadnje čase pačijo celo ljudje, ki jim česa takega ne bi pripisal. »To je dobro za volitve« so mi pojasnjevali. »Na ta način se približamo ljudem.«
In šrajajo ku matasti, full pensajo, vsih sorti čujejo in se ne zavedajo, da bodo dobili volivce pa hkrati zapravili jezik, ki ga tako častijo.
mn
INTES4 SNNB40ID BANK
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
ČLOVEK IMENOVAN MANONOBE
Če kdo slučajno nekje vidi sprednje kolo od kolesa brez prednjega kolesa, ali skoraj celo kolo brez sprednjega kolesa, naj to nujno sporoči Michelu Obengi, direktorju Francoskega inštituta v Ljubljani. Kolo so mu ukradli po delih - Najprej samo sprednje kolo, ker je bil preostanek kolesa zaklenjen, potem pa je nekdo pobral tudi to, s ključavnico vred. In zdaj je Michel čisto nesrečen, kar najbolj razumejo kolesarji, ki so na tako grob način ostali brez starega kolesa, novega pa (še) niso izbrali in kupili. Zato gre zdaj včasih na ples in na sprehode. Tudi v hribe. Rojen je v Gabonu..
»Tam so moji temelji, na njih sem ponosen, na svojo rojstno državo, ki jo vidim v zeleni, rumeni, modri. Moje korenine so tam, a zaradi moje lastne izbire, da pomagam svetu spoznati druge in drugačne, in da jih tudi sam osebno spoznavam, sprejemam in razumem, ena sama država človeku postane premajhna. Danes sem »citoyen de la terre« - državljan sveta. Mislim, da mora vsak človek po svojih najboljših močeh pomagati in sodelovati v družbi v kateri živi, jo doživljati, izbirati in se opredeljevati, biti aktiven v vseh procesih. Če smo zahtevni do sebe, pomagamo, da se družba razvija, če smo manj zahtevni, stagnira, ali pa nazaduje. In to velja za politično, kulturno, socialno in vsa druga področja. Govoriti »to me ne zanima«, »do tega sem ravnodušen«, »to je brez veze«, »naj to drugi urejajo«, je napačno, je narobe. Samo kadar daješ, dobiš. Moj odgovor na to vprašanje je, da je človek srečen samo kadar druge naredi srečne.«
Ali je zato najljubša beseda Michela Obenge »manonobe« (»rad te imam«), izrečena v njegovem materinem jeziku, bantuju? Bantu ni le ime jezika, bolje povedano jezične skupine, kakor je za nas »slovanski«, ali »germanski«, ali »romanski« jeziki. Oče je govoril enega, mama drugega, stara mama pa tretji jezik iz te skupine, vsi pa so govorili tudi francosko, ker je bil Gabon do začetka 60 -ih let preteklega stoletja francoska kolonija, in so vsi znali vse te jezike.
»Ko sem dobil vladno štipendijo za študij v tujini in ko so mi povedali, da grem v Jugoslavijo, v Slovenijo, v Ljubljano, sem doživel kulturni in civilizacijski šok. Iz razvite kapitalistične države, sem moral na študij v socialistično! Čeprav smo vsi vedeli da je takratna Jugoslavija bila drugačna od ostalih takoimenovanih socialističnih držav in čeprav je bil Tito pri nas med najbolj priljubljenimi svetovnimi politiki, nisem želel sem in vse sem naredil, da ne bi šel, tudi za ceno opustitve študija. Takrat mi je oče povedal: »Če te nekdo povabi, pojdi in se zahvali. Če ti ni všeč, se vedno lahko obrneš in greš, ali se vrneš, če ti je všeč.«. In sem ga ubogal. Če bi bil danes v podobni situaciji in bi dobil tako vabilo, ne bi premišljeval niti sekundo. Takoj bi bil spakiran in pripravljen za pot.«
Želel je biti pilot, raziskovalec, zdravnik pedijatar, ali porodničar, ampak - štipendija je bila za agronomijo. In jo je doštudiral.
»Človek lahko išče, izbira svoj življenski cilj, poklic, na koncu delo najde njega. Vsakega najde njegov naravni poklic, prej ali kasneje, poklic za katerega je rojen. Veliko prijateljev in znancev imam po celem svetu, in odločil sem se, da je največ kar lahko naredim v življenju, da prispevam k multikulturnosti, tolerantnosti, poznavanju, priznavanju in spoštovanju drugih in drugačnih. Začel sem se ukvarjati z poučevanjem jezika, ampak na drugačen način od klasičnega poučevanja, skozi naravno učenje, ne le jezika, ampak tudi kulture, navad, socialnih in etičnih vrednot in njihovo uporabo vsaj v času pouka in druženja po pouku.”
»Življenje je kot limonin sok,« pravi Michel Obenga. »Če ga samega piješ, je ogaben, kisel, ampak iz njega lahko narediš najboljše pijače. Jaz sem si svoje najljubše že naredil. In jih še naprej izboljšujem.«
In sva še klepetala z Michelom Obengo. Malo v slovenščini, malo pa v francoščini. Kar pomeni, da Michel Obenga bolj govori slovenščino, kot podpisani francoščino.
Aprila meseca bo Izola bogatejša za novo urejeno parkirišče za avtodome na parkirišču »Tomažičeva ulica«. Parkirišče je urejeno s 17-imi parkirnimi mesti za avtodome z možnostjo priključitve na električno omrežje, s platojem za izpust fekalne vode in praznjenje fekalnih kaset, ter priključkom za priklop na čisto vodo. Cena 24-urnega parkiranja od 1.10. do 31.3. znaša 10,00 EUR, od 1.4 do 30.9. pa znaša
15,00	EUR. V kratkem bodo poleg parkirišča uredili tudi otroško igrišče in sanitarije.
Parkirišče za avtodome je v neposredni bližini kopališča Simonov zaliv in kopališča Delfin. Lokacija parkirišča predstavlja odlično izhodišče za ogled starega mestnega jedra kot tudi širše okolice, s kolesi ali peš, saj je je od središča mesta oddaljeno le nekaj minut hoje. V bližini so tudi ostanki rimskega pristanišča, ki ležijo v Arheološkem parku Simonov zaliv.
Pohod po vodnih virih
Deseti tradicionalni pohod po vodnih virih izolskega podeželja, ki ga organizira Turistično kulturno društvo Šparžin iz Kort, bi sicer moral biti konec marca, a ga je preprečilo slabo vreme, zato so organizatorji to zanimivo rekreacijsko in kulturno zgodovinsko prireditev prenesli na prihodnjo soboto, 14. aprila. Pot polna zgodb z lokalnim vodičem, pelje po gozdnih poteh, mimo starodavnih znamenitosti, znanih domačij, oljkarjev in vinarjev kjer bo tudi zelena malica. Start bo ob 9 uri izpred Zadružnega doma v Kortah. Približno ob 14. uri se bo pohod zaključil pri zadnjem vodnem viru pod Kortami. Tam bodo pohodnike sprejele in razveselile pevke Ženskega pevskega zbora kulturnega društva Korte, sledilo pa bo domače kosilo na “balin placu”. Prijavite se lahko tudi vnaprej na tel. 041345984 Kozana Prešern
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.raandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Neprofitna stanovanja

Razpis za neprofitna stanovanja do konca leta?
Ob robu 26. redne seje občinskega sveta Obične Izola je direktor Komunale Denis Bele omenil, da so kot novi upravitelji neprofitnih stanovanj že začeli s preverjanjem najemnikov le-teh, Izkazalo se je, da nekateri izmed njih nimajo več pogojev za najem neprofitnega stanovanja in bodo morali plačevati tržno najemnino vse do naslednjega razpisa, predvideno konec leta.
Na 26. redni seji Občinskega sveta Občine Izola, ki je bila v čertek, ni bilo veliko razprave, je pa bilo nekaj več časa za pogovor z direktorjem Komunale Denisom Beletom, ki je občinskim svetnikom predstavil poslovni načrt javnega podjetja za leto 2018, v katerem je tudi govora o stanovanjih in poslovnih prostorih, ki jih je Komunala pred nekaj meseci prevzela v upravljanje od Občine.
Kot je Denis Bele povedal občinskim svetnikom, bo Komunala začela zaračunavati tržno najemnino tistim najemnikom neprofitnih stanovanj, ki ne izpolnjujejo več pogojev za njihov najem. Med prvimi dvajsetimi, ki so jih preverili, pa je kar pet takšnih. »Na Komunalo je bilo iz Občine prenesenih 303 neprofitnih stanovanj. Povprečna cena najemnine znaša 2.62 eur/ m2 in lahko izračunate, da gre za relativno nizko ceno, to pa predvsem zaradi starosti stanovanj, kar je eden od ključnih izhodišč izračuna najemnine. Predvsem nas je zmotilo, ko smo ugotovili, da nekatera neprofitna stanovanja zasedajo osebe, ki razpolagajo z drugimi nepremičninami.« Direktor Bele je poudaril, da je prvenstveni namen ta stanovanja nuditi osebam, ki izpolnjujejo pogoje, po drugi strani pa ne bi bilo ne racionalno, ne gospodarno, če bi ta stanovanja takoj izpraznili, saj bo treba do naslednjega razpisa čakati še slabo leto dni. »Želeli smo iz danih okoliščin iztržiti čim več. Rešitev smo našli u obračunavanju tržne najemnine. Za izhodišče smo izbrali pravilnik, ki obravnava kraško-obalno regijo in ki opredeljuje povprečno tržno najemnino na 6.5 eur/m2. Ti najemniki se bodo lahko sami odločili, ali se bodo izselili, ali bodo plačevali tržno najemnino dokler ne bomo izpeljali postopka dodelitve stanovanja drugemu upravičencu.« Tržna najemnina pa je, kot je še povedal Bele, celo nižja od dejanskih tržnih najemnin v Izoli, saj pravilnik obravnava širšo regijo in ne le obalo.
Izhodišče je (tudi) sklep Ustavnega sodišča
Izhodišče za preverjanje najemnikov neprofitnih stanovanj je bil sklep Ustavne sodišča, ki je pred enim letom ravno na pobudo Občine Izola razveljavil del stanovanjskega zakona, kjer je bilo zapisano, da najemniki neprofitnih stanovanj izpred leta 2003 niso potrebovali dokazovati, da še vedno izpolnjujejo pogoje. Za dodatno pojasnitev pa je poskrbela tudi sprememba zakonodaje v stanovanjskem zakonu, kjer je zdaj jasneje opredeljeno, kaj lahko upravljalen naredi ob različnih primerih. Zaenkrat bodo namreč na Komunali preverjali predvsem, če imajo najemniki neprofitnih stanovanj v lasti še kakšno nepremičnino, bodisi bivalno, bodisi nebivalno. »Zakon opredeljuje različne kategorije lastnikov dodatnih nepremičnin. Bodisi so to nepremičnine primerne za bivanje, ali druge nepremičnne, naprimer parcele ali nebivalni objekti. Če najemnik nima v lasti nepremičnine primerne za bivanje nimamo vzvodov, da bi mu to stanovanje odvzeli, saj dejansko nima možnosti drugam, vendar imamo osnovo zaračunavati tržno najemnino. Ta sklep smo sprejeli, da ne bi prišlo do nejasnih situacij. Obstaja možnost, da nekdo razpolaga z nizom nepremičnin, ki pa jih ne more uporabiti za bivanje. V tem primeru nimamo osnove za izpraznitev stanovanja, vendar imamo osnovo za izračunavanje tržne najemnine.
Druga situacija pa je, da najemnik razpolaga s primerno nepremičnino za bivanje in ta ni upravičen za bivanje u omenjenem neprofitnem stanovanju. To stanovanje lahko izpraznimo, oziroma zaračunavamo tržno najemnino, dokler ga ne damo v najem upravičeni osebi. Občinski pravilnik je dopuščal tudi možnost preverbe prejemkov najemnika, ki so tudi eden od kazalnikov upravičenosti do neprofitnega stanovanja, odločili pa smo se za preverbo prvih dveh skupin, ki sta lažje preverljivi, kajti preverba prihodkov posameznikov je bistveno težja.«
Razpis do konca leta
Denis Bele je tudi povedal, da so si na Komunali zadali cilj, da bodo do konca leta izvedli razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj.
Teh je zaenkrat deset, čeprav jih bodo v prvi fazi obravnavali osem. V vmesnem času želijo namreč ta stanovanja ponuditi najemnikom, ki živijo v občutno slabših pogojih, njihova stanovanja pa nato preurediti in sanirati. Seveda pa ni nemogoče, da bi se število teh stanovanj v tem času še povečalo, če bi seveda preko preverjanja ugotovili, da je neupravičenih najemnikov neprofitnih stanovanj še več. Večina stanovanj, ki bodo predmet razpisa, je v starem mestnem jedru.
Kmalu nov neprofitni blok
Denis Bele pravi, da ima Komunala v upravljanju tudi veliko stanovanj, ki pa so neprimerna za razpis za neprofitna stanovanja, saj so nebivalna, nestrateška, težko dostopna, obnova pa bi bila predraga. »Za ta stanovanja razmišljamo o prodaji, s kupnino pa bi na neki novi lokaciji zgraditi večstanovanjski objekt neprofitnih stanovanj.« Kot je še povedal Bele, je to več kot le zamisel, čeprav ti postopki niso hitri. »Realno gledano mislim, da bi moralo biti kaj vidnega v naslednjih dveh letih, saj že intenzivno delamo na tem. Ko bo elaborat izdelan ga bomo predstavili na občinskem svetu, saj mimo tega ne moremo, potem pa se bo o tem predlogu tudi odločalo.«
AM
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic....

Zakuučni RAČUN OBČINSKEGA PRORAČUNA
Seja brez presenečenj
26. seja občinskega sveta je minila brez presenečenj in takorekoč brez razprave, Svetniki so sprejeli zaključni račun za leto 2017, določitev tržne najemnine za neprofitna stanovanja in nekaj uradnih prečiščenih besedil.
Četrtkova 26. redna seja Občinskega sveta Občine Izola je minila takorekoč brez razprave. Svetniki so začeli sejo s sprejemom zaključnega računa proračuna Občine Izola za leto 2017.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je bilo poslovanje Občine Izola v letu 2017 pozitivno, prihodki so bili večji kakor odhodki, prav tako so bile izpolnjenje vse zakonske obveze do uporabnikov v skladu s planom. »Tudi plačevanje finančnih obveznosti je skozi vso leto potekalo nemoteno. Občina je uspela s svojim poslovanjem pokriti tudi vse nove finančne obremenitve, ki so ji bile dane s strani države -sprostitev plač v javnem sektorju, socialni transferji, itd. Izvedene so bile načrtovane investicije, v skladu s pridobljenimi lastnimi in evropskimi sredstvi ter brez dodatnega zadolževanja. Občinska uprava je izpeljala vse načrtovane aktivnosti, med katerimi so bile najvažnejše zamenjava računalniških sistemov (iz finančnega sistema SAOP na CAD1S in iz prostorskega sistema GIZ na PISO). Novi sistemi bodo omogočili še boljši nadzor in delovanje občinske uprave.«
Občinski svet je nato potrdil predlog določitve tržne najemnine v primerih, ko imajo najemniki neprofitnega stanovanja v lasti premoženje, ki presega določeno vrednost in zato ne izpolnjujejo več pogojev za najem le-teh. To je bilo možno na podlagi spremenjenega stanovanjskega zakona, ki ga je Občina dosegla z dobljeno tožbo na ustavnem sodišču v lanskem letu, so še povedali na seji.
V nadaljevanju so svetniki potrdili uradna prečiščena besedila odlokov in statuta. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola so sprejeli v prvi obravnavi in ga posredovali v 15-dnevno obravnavo občinskim svetnikom.
Sprejeli so tudi predlog Odloka o razveljavitvi Odloka o načinu izvajanja dimnikarske službe na območju občine Izola po skrajšanem postopku. Prav tako so potrdili spremembe in dopolnitve letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2018.
Občinski svet je obravnaval in sprejel Poslovni načrt Javnega podjetja Komunala Izola, d.o.o. za leto 2018. Danilo Markočič (DeSus) se je pozanimal po višini cene storitev Komunale, na kar mu je direktor Denis Bele repliciral, da so cene v Izoli, ob istem imenovalcu, enake ali celo ugodnejše od sosednje Občine, ki je tudi večja od izolske. »Zakonodaja jasno zapoveduje, kaj je izhodišče za izračun, ne pa, kako določimo izhodiščne parametre«, je še povedal Bele. Vlado Marič (DeSus) pa je le pozval Denisa Beleta, naj pripravijo vizijo glede upravljanja stanovanjskega fonda. Svetniki so nato sprelei okvirni plan dela Občinskega sveta Občine Izola za leto 2018, na koncu pa še Program dela in finančni načrt Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Izola za leto 2018.
SZJ/ur
ZAVEZNIŠTVO LIBERALCEV IN ' DEMOKRATOV ZA EVROPO
MODROST LEONIDA IVANOVIČA
velikonočna skica iz Moskve)
piše: Ivo Vajgl
Leonid Ivanovič, šofer, ki nam ga je za štiri dni velikonočnega potepanja po Moskvi posodil prijatelj, poslovnež, ki že leta biva v Rusiji, se je živahno odzval na moje vprašanje, ali bolje ugibanje, da so bili Moskovčani v času socializma zadržani, zaskrbljeni, bolj ali manj mrki in resnobni, kot so bile ogromne, patetične stalinistične zgradbe ob napol | praznih širokih bulevarjih.
To po Leonidu sploh ne drži. Moja domneva je predsodek, ki ni ustrezal resnici tedaj in še več - povsem odveč je, da ga obujamo danes, ko so bulevarji natrpani s tisoči in tisoči avtomobilov s šoferji, ki se vdano pomikajo v vse smeri ogromnega mesta, kakor da se nikomur ne bi mudilo.
Leonid pove o svojem mestu povsem drugačno zgodbo. V njem da je bilo zelo malo starih in izvirnih Moskovčanov. Vsi ostali so od nekod prišli, iz bližnjih in zelo oddaljenih republik orjaške države. Prišli so s svojimi navadami in šegami, se družili in veseljačili, vsak na svoj način in ustvarjali razpoloženje, ki po mnenju Leonida Ivanoviča v ničemer ne ustreza moji predstavi o splošni sivini in množični osamljenosti.
Ruski mediji med velikonočnimi prazniki niso posvečali posebne pozornosti temi, ki je polnila natisnjene stolpce in dolge minute zahodnih elektronskih medijev: zastrupitvi bivšega ru-sko-britanskega dvojnega agenta in njegove hčerke z živčnim plinom dozdevne ruske proizvodnje, v dozdevni režiji Kremlja.
V krogih zahodnih diplomatov, ki jih še ni dosegla roka maščevanja za izgon njihovih ruskih kolegov, živahno, toda polglasno razpredajo o tem, kakšen naj bi bil resničen scenarij in kdo so režiserji tragične igre, ki buri duhove in fantazijo, ki dopušča vse mogoče interpretacije.
Razširjena resnica je, da je bila formula za izdelavo uporabljenega strupa zanesljivo znana specialistom v številnih državah, prav gotovo pa v vseh, ki v zapletih po spektakularnem zločinu vidijo, ali pa so ustvarili priložnost za stopnjevanje spirale hladne vojne, oboroževalnega šopinga in strahu. Rusom ne dovolijo, da bi s sodelovanjem v preiskavi bodisi potrdili sume, ali ovrgli obtožbe, ki so povod za najhujše zaostrovanje mednarodnega položaja po koncu že pozabljene hladne vojne iz druge polovice prejšnjega stoletja.
Rusija je ogromna in slikovita, nerazumljiva in zavestno nerazumljena. Putin je povsod, v kioskih, na plakatih, na majicah, na matrjo-škah. Putin je priljubljen, na po rusko odštekan način. Rusi ga vidijo in interpretirajo na drugačen način kot mi in na povsem nasproten način kot ; varuhi zahodnih demokratičnih vrednot. Putinova popularnost je zgra-jena na prepričanju, da je med vsemi politiki, ki so stopali na prizorišče po razpadu Sovjetske zveze prav on in samo on vrnil državi samospoštovanje in njeno protislovno, toda slavno preteklost povezal s sedanjim časom.
Spontano prijazni in gostoljubni Rusi ne ustrezajo agresivnemu stereotipu, ki ga o njih kar počez slikajo zahodni politiki in razmnožujejo zahodni mediji.
Nič ne bi bilo narobe, če bi spet začeli verjeti v evropsko partnerstvo z Rusijo in se vprašali, kolikšen del odgovornosti ima Zahod za krizo z nepredvidljivimi posledicami, ki narašča pred našimi očmi medtem, ko se zadovoljujemo s puhlicami o splošni nevarnosti, pred katero se lahko obvarujemo samo s še dražjimi in agresivnejšimi doktrinami in ravnanji. A Rusija je samo del sveta, ki ga s stereotipi obremenjeni Zahod ne razume, ni sposoben spoštovati in se z njim povezati, ne da bi poskusil nad njim dominirati.
Na poti do letališča na Šeremetovem, ko opazujemo neštete spomenike ruskim umetnikom, pesnikom in pisateljem, prekrite s svežim cvetjem in simboličnimi darili, me Leonid opozori na spomenik iz zvarjenih tankovskih ovir, ki stoji na mestu, do koder so prišli nemški tanki in so nacistični oficirji, ki so se povzpeli na tank, z daljnogledi, premraženi, opazovali veduto Moskve. Nekoč, davno, je tam stal tudi Napoleon ...
Letalo iz Moskve je bilo napol prazno.
Objavo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu
Ivo Vajgl je dolgoletni novinar, diplomat in evropski poslanec AtDE/Desus, vedno bolj Izolan in naš politični komentator. Eden tistih s katerimi se lahko pogovorite tudi med sprehodom po našem mestu.

Naš prostor
Eno deponijo zapiramo, drugo odpiramo
Pogled na izolski vhod v tunel Markovec jezi že kar nekaj časa, pravzaprav od takrat, ko je Občina Izola začela obravnavo Odloka o plakatiranju in so se nad tunelom pojavili prvi jumbo plakati. Zdaj jih je dopolnila še prava deponija gradbenih odpadkov.
Na to odlagališče so najprej začeli opozarjati tisti, ki imajo kmetijska zemljišča v bližini, potem pa je bilo mogoče odvrženi gradbeni material videti že z avtoceste. Sledile so razprave na različnih ravneh, vključno s tisto na občinskem svetu, ob sprejemanju že imenovanega Odloka in tudi že prej, vendar so na Občini vztrajno odgovarjali, da nimajo nobene pristojnosti za ukrepanje na zasebnem zemljišču. “Zdaj je deponija dobila že razsežnosti pravega odlagališča, ki se širi natanko nad vhodom oziroma izhodom iz tunela, ki je zaščiten zgolj z žičnato ograjo višine slabih dveh metrov. Glede na to, da so nad mrežo tudi leseni odpadki in manjši delci gradbenega materiala je samo še vprašanje časa, kdaj bo kakšen del deponije priletel na avtomobile, ki vozijo skozi tunel.” Tako nam je zapisal bralec in spraševal, kdo je pristojen za nadzor takšnega odlaganja, zato smo ponovno povprašali na Občini Izola, kakšne aktivnosti izvajajo v zvezi s to problematiko.
Prijava na prijavo
Iz Občine Izola so nam odgovorili, da je za to zadevo je pristojen Inšpektorat RS za okolje in prostor in da je, v zvezi z odlaganjem gradbenega in ostalega materiala na tistem območju, Občina Izola podala sedem prijav na Inšpektorat RS za okolje in prostor.
Tudi glede postavitve jumbo plakatov, je bil obveščen: Inšpektorat RS za okolje in prostor (okoljska in gradbena inšpekcija), ob tem pa še Inšpektorat za kulturo in medije in Kmetijski inšpektorat, če gre za kmetijsko zemljišče.
Upravna enota nima nič
Povprašali smo tudi na Upravno enoto Izola, ki je v tem primeru pač predstavnik države v lokalni skupnosti, od koder so nam odgovorili, da glede deponije gradbenega materiala in postavljenimi jumbo plakati nad vhodom tunela Markovec nima UE Izola nobenih konkretnih podatkov, ker ni bil v zvezi z navedenim voden noben gradbeni postopek.
“Po naši presoji je za kontrolo in ukrepanje pristojna okoljska inšpekcija ter najverjetneja tudi kmetijska, če se material odlaga na kmetijske površine,” so še zapisali v odgovoru.
Država še brez odgovorov
Odgovora Ministrstva za okolje in prostor oziroma njihove inšpekcije, do zaključka redakcije, žal nismo prejeli, so ga pa obljubili v kratkem.
Prav tako nismo prejeli nobenega odgovora DARSa, ki, v skladu z državnim prostorskim načrtom upravlja s cesto in njeno neposredno okolico. Tudi iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine odgovora še nismo prejeli.
Nevarni odpadki niso dovolj?
Ob tem, seveda ne gre prezreti, da Občinska inšpekcija in redarstvo na tem območju nimata nobene pristojnosti, kar je posebej nenavadno ob dejstvu, da je med gradbenimi odpadki moč opaziti tudi azbestne kritine (vsaj po fotografiji sodeč), za odlaganje katerih veljajo prav posebna pravila.
Pri iskanju odgovorov nismo izvedeli niti tega, kdo na tem območju odlaga gradbeni material, očitno pa gre za nekoga, ki ni pripravljen plačevati cene občinske deponije.
Glavno, da je zbor krajanov bil
Stanovalci tistega dela Livad, ki se navezujejo na Kajuhovo cesto, so te dni dobili obvestilo sveta Krajevne skupnosti Livade o tem, da se pričenja gradnja štirikrakega krožišča ki naj bi olajšalo vključevanje vozil z Industrijske ceste na Kajuhovo ulico.
V kratkem obvestilu je še zapisano, da je projekt štirikrakega krožišča med Industrijsko cesto, Ulico Ivana Regenta in Kajuhovo ulico izdelalo projektantsko podjetje Jernej Volk iz Kopra, na koncu pa so še dodali, da je bila idejna zasnova za krožišče predstavi)e na na zboru krajanov 22. 9. 2016.
Zanimivo je, da se nekateri udeleženci omenjenega Zbora krajanov spominjajo, da so prisotni takrat nasprotovali predlagani gradnji krožišča in vztrajali pri hitrejši gradnji podaljška južne ceste, kar bi glavne prometne tokove premaknilo na začasno krožišče “pri Ritoši”. Toda v obvestilu je le zapisano, da je Zbor krajanov bil. Res pa je tudi, da se je v dobrem letu in pol precej spremenil prometni režim in je na sedanjem križišču prihajalo do velike gneče in slabe volje.

Naš prostor
Dan za spremembe - dan za okolje
V soboto, 7. aprila, se Izola že tradicionalno pridružuje vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe, ki poteka pod okriljem Slovenske filantropije. Rdeča nit letošnjega dogajanja je Povezana skupnost. Na ta dan prostovoljci na različne načine poskušajo narediti nekaj dobrega v svojem okolju.
Kot so zapisali v občinskem sporočilu za javnost smo v Izoli zadnji dve leti pozornost namenili ozelenitvi mesta v okviru akcije Izola, zeleno mesto, letos pa Dan za spremembe združujemo z Luka Koper 5. Istrskim maratonom, saj so ravno prostovoljci glavna gonilna sila tega velikega, športnega dogodka. Soustvarjalci letošnjih sprememb na bolje bodo tudi učenci šol in vrtcev s prireditvijo Spletimo vezi.
V	soboto bo živo
V	soboto dopoldne bodo aktivna številna izolska društva in združenja ter posamezniki. V akciji bodo sodelovali: Društvo upokojencev Izola in Jagodje-Dobrava ter Društvo invalidov Izola, ki bodo s svojimi člani pomagali pri izvedbi maratona. Mestna knjižnica Izola, skupaj z Lutkovno kulturnim društvom Mari o net.te in Zavodom RS za varstvo narave, ob 10. uri vabijo na krožno učno pravljično pot po zemljevidu označenih dreves v Izoli. Športno društvo »Naredi nekaj za naravo« pa bo izpeljalo zahtevnejšo čistilno akcijo Počistimo pod morsko preprogo, s katero bodo skupaj z obalnimi potapljači, taborniki, pripadniki civilne zaščite in različnimi prostovoljci, očistili večji del izolskega priobalnega pasu, s poudarkom na čiščenju morskega dna. Člani društva Izolani in stanovalci Ljubljanske ulice pa bodo tako kot že nekaj let doslej imeli veliko čistilno akcijo z zasaditvijo prvih začimbnic na »Ulici tisočerih dišav.«
Akcija se bo zaključila s srečanjem izolskih brigadirjev ob IZuri. Stanovalci neprofitnih stanovanj bodo v Smrekarjevi ulici urejali notranje dvorišče med stavbami in še bo takšnih, večjih in manjših skupin občanov, ki bodo sobotno dopoldne namenile skupnosti.
Če je v lanskoletni prostovoljski akciji sodelovalo več kot 300 prostovoljcev, pa letos, tudi zaradi Istrskega maratona, organizatorji pričakujejo več kot 1000 udeležencev, ki bodo s prostovoljnim delom pokazali, da jim ni vseeno za skupnost v kateri živijo.
Pletli bodo vezi
Ves teden pred dogodkom po izolskih osnovnih šolah poteka izmenjava knjig, Osnovna šola Livade pa organizira prireditev Spletimo vezi, ki bo na Lonki po zaključenem pohodu učencev vseh izolskih osnovnih šol in vrtcev. Ti bodo z odtisi rok pripravili ištrijanske zastave, ki bodo izobešene na odru prizorišča.
Od 11. ure naprej bodo učenci na glavni lokaciji Istrskega maratona pletli vezi ob kulturno obarvanem dogajanju, za katerega bo poskrbel Center za kulturo, šport in prireditve.
Sodelovali bodo Kulturno umetniško društvo gledališče Steps, Tvvirling klub Perla, finalistka letošnje Eme, Lara Kadiš, uživali bomo ob glasbeni animaciji Dua Pingo in nastopu pevcev glasbenega izobraževanja CIRQUE. Komunala Izola bo v sodelovanju z Metko Šori in s pomočjo maskot Cuperman, Fujman, Bepi in Bo-škarin, brez katerega ni Istrskega maratona, na zabaven in interaktiven način predstavila pravilno ravnanje z odpadki. Na prizorišču bosta prisotna tudi tiger Sixty košarkarskega društva Sixt Primorska in Kapko z Rižanskega vodovoda. Na stojnicah bodo prisotni Turistično združenje Izola, Zdravstveni dom z meritvami krvnega tlaka in sladkorja in predstavniki Komunale Izola.
Za konec še brigadirsko srečanje
Akciji Dan za spremembe, ki bo v soboto, 7. aprila, se bodo, vsak v svojem okolju, pridružili tudi izolski in obalni brigadirji. V popoldanskih urah, po končani akciji, pa bodo pripravili še krajše brigadirsko srečanje z začetkom ob 17 uri v Ljubljanski ulici “pri špini.” Na srečanju se bodo dogovorili o svojem aktivnejšem sodelovanju pri organizaciji te akcije v naslednjem letu in predstavili dejavnosti Kluba brigadirjev, ter obujali spomine na brigadirsko mladost. Če ne bo tehničnih težav bodo zavrteli tudi dva dokumentarna filma Davorina Marca o mladinski delovnih akcijah v Suhi krajini in na Goričkem.
“Če imate doma kakšne zanimive dokumente ali spominke z mladinskih delovnih akcij, jih prinesite pokazati tudi drugim” je ob koncu vabila zapisal vodja izolske sekcije brigadirjev, Zoran Ivančič in povabil tudi tiste, ki niso bili brigadirji a so jim blizu.
0 drevesih, krajinski arhitekturi in kulturni dediščini
April je Svetovni mesec krajinske arhitekture, v Izoli pa ga že tretje leto zapored praznujemo z dogodkom »O drevesih ZA drevesa«. Letos ga povezujemo s praznovanjem Evropskega leta kulturne dediščine, ki poteka pod geslom »Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost.« Dogodek bo eden od več kot štiridesetih, s katerim Društvo krajinskih arhitektov Slovenije praznuje po vsej Sloveniji, v Izoli pa njegovo izvedbo koordinira Zavod RS za varstvo narave.
Na dogodku se bomo družili ljubitelji dreves iz Izole in drugod, podporniki njihovega ohranjanja. Mi smo tisti vezni člen, ki omogoča, da se preteklost sreča s prihodnostjo. Brez nas ni dediščine, brez nas ni tega srečevanja in tudi ali predvsem od nas je odvisno, v kakšno prihodnost bomo stopili. Izola je bila že v preteklosti bogato zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo, česar smo večinoma veseli, včasih pa nam to povzroča tudi težave. Na dogodku bomo govorili o tem, kako ohranjati bogato krajinsko arhitekturno dediščino, ki je pomembna tako za kvaliteto našega bivanja, kot tudi za ohranjanje identitete našega mesta. Skušali se bomo vživeti v svet živih bitij, ki čas doživljajo drugače kot mi, nam ogromno dajejo, v mestih pa je njihovo preživetje največkrat odvisno od našega ravnanja.
Krajinska arhitektura je relativno mlada stroka, ki se je razvila konec 18. stoletja. V urbanizem in urejanje prostora prispeva znanje o delovanju narave in varstvu okolja ter povezuje funkcionalnost prostora s podobo.
Krajinski arhitekti s svojim delom uresničujemo temeljna načela krajinskih arhitektov Slovenije, kot so zavedanje o nujnosti vzdržne rabe naravnih virov ter spoštovanja dostojanstva človeka, narave in kulturnih sestavin prostora.
O tem in še čem se bomo pogovarjali v petek, 6. aprila, na sprehodu ob 16:30 (zbirno mesto v Parku Arrigoni) in predavanju v Mestni knjižnici Izola ob 19:00. Vabljeni, da se nam pridružite!
Tina Trampuš, Zavod RS za varstvo narave, OE Piran (s sedežem v Izoli)
Podlistek: Franko Hmeuak- oseminšestdeseto
MAJ 68 s pol stoletja dolgo brado
1. nadaljevanjec

V	medijih so se že začela obeleževanja znamenitega maja 68, za ene začetek revolucije, za druge zgolj uporništvo mladih, za tretje pa začetek družbenih sprememb v času porajajočega se povojnega obilja z nastopom množične kulture zlasti mladih v svetu televizijske planetarne globalne vasi.
Maju 68 je bil posvečen tudi januarski 29. tržaški filmski festival, ki je tradicionalno posvečen pregledu vzhodno evropskega filmskega ustvarjanja. Odločil sem se za sobotni filmski maraton in si ogledal dokumentarce Generacija 68 Nenada Puhovskega, Junijska gibanja Želimirja Žilnika in Sovjetski hipiji Ter-je Toomistu. Puhovski in Žilnik sta občinstvu razlagala okoliščine delovanja upornikov svoje generacije, za katere je Puhovski potrdil, da so bili voditelji študentskega upora leta 71 v prvih nacionalističnih vrstah zadnje jugoslovanske tragične vojne, Žilnik pa še zmeraj čaka na totalno revolucijo in snema dokumentarne filme. Zatem so zavrteli tudi njegov igrani film Zgodnja dela, ki je leta 1969 na berlinskem festivalu prejel glavno nagrado srebrnega medveda, kar je hkrati sklenilo plodno jugoslovansko filmsko obdobje imenovano črni val.
V	Godardovi maniri je tedaj Žilnik posnel skupino mladih uporniških zanesenjakov, ki se v vojvodinske vasi s spačkom odpravijo ozavestiti kmete s citati mladega Mam. Žilnik je za snemanje tega filma zaprosil Karpa Godino. Za nadaljevanje ga je zaprosil, če bi mu posnel dogajanje v Ljubljani, sam pa se je s kamero odpravil v beograjsko študentsko naselje. Te ohranjene posnetke zdaj montira režiser Janez Burger za dokumentarni film Tribuna, tako boste lahko prebrano preverili s pogledanim.
Ob ponovnem gledanju Zgodnjih del sem se spomnil filma Alekseja Fedorčenka, ki je leta 2014 posnel film Angeli revolucije, ki smo ga leto zatem gledali na izolskem Kinootoku. Po oktobrski revoluciji se skupina avantgardnih kulturnikov odpravi v sibirsko vas revolucionarno ozavestiti vaščane, kar pa se konča tako, da jih vaščani pobijejo.
O študentski bedi
Kmalu zatem sem lahko zahvaljujoč mladi dobri vili, prebral brošuro anarhistične Založbe Avtonomija z dopolnjenim prevodom pamfleta O bedi v študentskem okolju z ekonomskega, političnega, psihološkega, seksualnega in predvsem intelektualnega vidika, s skromnim predlogom za njegovo izboljšanje, ki je prvič pri nas izšel v Časopisu za kritiko znanosti leta 1997. Bedo so tako ubesedili:
„Biti študent je le oblika iniciacije, univerza v svoji sodobni različici je prostor produkcije podrejanja, študent pa zgolj pripadnik armade delovne sile, ki nima nikakršnih znanj in se tega tudi zaveda.
Študentova vloga je provizorična, zgolj generalka za prevzem končne vloge potrošnika-su-žnja v sistemu potrošniškega blaga in prisilnega dela....Proletarske revolucije bodo prazniki ali pa jih ne bo.
Igra je osnovni princip, edini pravili sta svobodno in neovirano uživanje...Dejanska realizacija resničnih želja, se pravi, odprava vseh psevdopotreb in psevdoželja, ni mogoča brez ukinitve spektakla blaga in njegovega pozitivnega preseganja."
Začelo seje v Strasbourgu
Zgodba se je začela spomladi leta 1966 na univerzi v Strasbourgu na volitvah za predsedstvo lokalne univerzitetne študentske organizacije, ko je nastopila tudi skupina zmagovalnih prevratnikov nekateri med njimi so bili podporniki Situacionistične Internacionale, radikalne, a tudi obskurne mednarodne združbe, ki je že dalj časa pripravljala teren za revolucionarni obračun z družbo spektakla. S kratkim, jasnim in zelo konkretnim programom sabotaže buržoazne univerze so na relativno periferni univerzi v Strasbourgu prepoznali priložnost za resen udarec v ideološko srce obstoječega reda. Sklenili so, da bodo ves razpoložljivi denar 1500 frankov namenili za tisk in razpečevanje 10.000 izvodov omenjenega pamfleta. 22.novembra so med ceremonijo na uradni slovesnosti ob začetku študijskega leta okravateni študentski predstavniki lokalni eliti razdelili okusno oblikovane sveže izvode pamfleta. Ko je zbrano občinstvo ugotovilo, kaj se dogaja, je bilo že prepozno.
Naslednji dan je predsedstvo študentske organizacije na tiskovni konferenci razglasilo samo-razpustitev študentske organizacije, študente pa spodbudilo k zasedbi univerze, kraji knjig in hrane, študentsko psihiatrično organizacijo pa razglasili za center za nadzor mišljenja. Učinki celotne akcije so bili izjemni.
Študentje so po evropskih državah pamflet spontano kopirali in ga prevajali, na drugi strani pa so bile univerzitetno-državne strukture šokirane. Uradniki komunistične partije, politiki z obeh polov, poslovneži, profesorji, sindikalni voditelji in župniki so se sicer strinjali, da je na univerzah sicer nekaj narobe, da so pa v tem škandalu najbolj zlovešče sile, ki se zavzemajo za uničenje družbe v njeni tedanji obliki, to pa so anarhisti in situacionisti.
Šest tednov je trajalo, da se je univerza postavila nazaj na svoje noge tudi s pomočjo sodnega pregona. Sodnik je v zaključnem govoru sklenil: »Potrebno je zgolj prebrati, kaj so obtoženi napisali, saj je očitno, da si teh pet študentov, ki so komajda zlezli iz adolescence in so brez kakršnihkoli izkušenj realnega življenja, jemlje prazno, arogantno pravico, da podaja končne sodbe, u katerih zdrsnejo v odkrite žalitve kolegov študentov, učiteljev, Boga, religije, duhovščine, vlad in političnih sistemov vsega sveta. Zavračajoč vso moralo in zadržke ti ciniki ne oklevajo, ko priporočajo krajo, uničenje študija, ukinitev dela, totalno subverzijo in svetovno proletarsko revolucijo, ki bi za edini cilj imela »brezpogojen užitek."
Intenzivne razprave so odpirale prostor za tisto domišljijo, ki je na presenečenje vseh dežurnih poznavalcev in ideologov, nedolgo zatem po ameriškem zgledu proizvedla prelepi maj 68 v obliki splošne stavke in zasedbe univerz, kar je podprl tudi Sartre, premier in general De Gaul-le je preprečil njegovo aretacijo z besedami: "Voltaira ne moremo aretirati." Sledil je Berlin, kjer je Rudi Dutschke priporočil pohod skozi institucije, Poljaki so začeli demonstrirati proti komunistični režimski prisili.
Drugače je bilo v Jugoslaviji, saj je Kraigherjeva gospodarska reforma leta 1965 z uvedbo tržnega gospodarstva proizvedla inflacijo in odpuščanja, ljudje so začeli množično odhajati na delo v Nemčijo in druge zahodne države, prihodnjič: Študentski punt v Beogradu

Za prihodnost rokometa se ni bati
3. SNL-zahod
Rezultati 19. kroga
Elta Izola: Farna Vipava 2 : 2 (0 :1) Vitanest Bilje: Jadran HK 4:0 (2 :0) Ilirska Bistrica : IKK Tolmin 0:3 bb Ajdovščina : Adria 3 : 2 (3 : 0)
Elta Izola : Farna Vipava 2 : 2 (0 : 1)
Izola, 31.03.2018 ob 16.00, gledalcev 60
Elta Izola: Gustinčič Tomaž, Jur-šič Erik, Mandir Marin, Ečimo-vič Nikola, Pletikos Chris, Zyba Adem, Osikel Joel Aiyetoya, Me-mič Aldin (46’ Nardin Kevin), Ba-novič Dejan (67’ Rastovac Erik), Babič Oskar (85’ Franjčič Klemen), Nikolič Žan Strelci: 0:1- Pahor Žiga (26’), 1:1- Nikolič Žan (59’, llm), 2 : 1 - Nikolič Žan (60’), 2:2- Kera-novič Alen (65’, llm)
Rdeči kartoni: Pletikos Chris (65’)
Lestvica: 1. Vitanest Bilje 43, 2. TKK Tolmin 35, 3. Adria 32, 4. Elta Izola 30, 5. Farna Vipava 28, 6. Ajdovščina, 25, 7. Jadran Hr-pelje-Kozina 11, 8. Ilirska Bistrica 7
Primorska članska liga
Rezultati 15. kroga
Koper B : Rakek 24 : 0 (11 : 0) Piama Podgrad: Postojna 2 :0 (0:0) Korte Avtoplus: Košana 4 : 0 (1: 0) Komen : Cerknica 1 : 3 (0 : 1)
NŠ Ankaran : Renče 4 : 1 (4 : 0)
Korte Avtoplus - Košana 4 : 0 (1 :0)
Izola - Stadion Malija Gledalcev: 30
Korte Avtoplus: Romanešen Gregor, Kleva David, Koščak Nan-dino, Sajinčič Miha, Lizalovič Adis, Dulič Anis, Maletič Željko (46’ Viler Rok), Mahnič Gašper, Kefert Dejan, Stojanovič Nikola, Jerkovič Aleksander Strelci: 1:0- Mahnič Gašper (81), 2:0- Jerkovič Aleksander (48'), 3:0- Lizalovič Adis (56'), 4:0-Dulič Anis (91')
Lestvica: 1. Koper B 43, 2. Piama Podgrad 29, 3. Cerknica 28,4. Nš Ankaran 26, 5. Korte Avtoplus 24,...
Tesno z Grosupljem
Butan plin Izola - Grosuplje 25:24 (12:11)
Butan plin Izola: Gregorič, Jurič, Smej, Božič 7, Beganovič 8, Zorič Stepančič 1, Žgavec, Puha-nič, Vukovič 3, Peharc, Poberaj 1, Konig 1, Golič 3, Madžare vič 1, Milunovič.
Prav je imel trener izolske članske ekipe Peter Pucelj, ki je po zmagi nad S višem dejal, da za-dnjeuvrščenega Grosuplja ne gre jemati zlahka. In res je na tej tekmi, ki bi morala biti že pred sedmimi krogi, šlo kar na tesno. Izola pa je prišla do novega uspeha, s katerim ostaja na domačem parketu že sedem krogov neporažena. V prvem delu tekme smo v enakovrednem nastopu do 9:9 videli izenačenje na vsaki točki. Pet minut pred koncem prvega dela so Izolani pri 9:9 zadeli trikrat zapored in pobegnili za tri točke, a so gostje uspeli znižati prednost naših fantov na minimalno razliko.
Prva polovica nadaljevanja srečanja je bila v stilu prvega polčasa in izid 15:15 je dopuščal vse možnosti odprte. Zatem sta Peter Božič ter Teo Beganovič s po dvema zadetkoma pripeljala Izolo do treh golov prednosti (21:19). Vendar igralci Grosuplja niso popuščali in so čvrsto držali korak z domačini. Največja prednost Izole v tem obdobju je bila dva gola. Takšna pa je bila tudi v 60. minuti, ko so imeli naši rokometaši, vsaj teoretično, zmago že v žepu. Zadnji zadetek je pripadel gostom, za kaj več pa je slednjim zmanjkalo časa.
Izola je napredovala na šesto mesto in ima 23 točk. Vodi Sviš (36), pred Škofljico (33) in Hrastnikom (31). Pred Izolo sta še Slovenj Gradec ter Krško, h katerim odhajajo Izolani v soboto na gostovanje.
Živahen rokometni utrip
Vse kaže na eno izmed najuspešnejših sezon moškega rokometa v Izoli. Prerez dogajanja v izolskem rokometnem dogajanju kaže na izredno pozitivne smernice.
Pri moških članska ekipa že nekaj časa igra v zmagovalnem ritmu, podobno uspešni pa so tudi mladinci, ki po desetih letih pod vodstvom Petra Božiča znova igrajo v prvi ligi. Če gre po načrtih, bodo zabeležili uvrstitev med najboljših šest ekip. Do konca je sicer še nekaj tekem, vendar bi razlika pred prvimi zasledovalci Izole morala zadoščati za obstanek med prvo šesterico.
Ob tem gre omeniti, da sta Urh Jakob Poberaj ter Luka Logar uvrščena v državno kadetsko reprezentanco.
Tudi kadeti trenerja Petra Mi-čoviča so z uvrstitvijo med najboljših 16 slovenskih ekip dosegli omembe vreden uspeh. Čestitamo pa lahko tudi starejšim in mlajšim dečkom - vodita jih Borut Hren in Brane Franovič, ki so se, tako kot že omenjeni kadeti, uvrstili v polfinalne izločilne boje in bodo naskakovali najvišja mesta v državi.
Zenski rokomet
mMmsrnmm. ROKOIV,ET
Mladinke in kadetinje v boje za medalje
Rokometašice Izole po krajšem odmoru v soboto odhajajo na Goriško, kjer jih čaka primorski obračun s Šempeter Vrtojbo. Od deklet v članski ekipi, ki nastopa v l.B ligi gre pričakovati, da se bodo vrnile z novo zmago, saj ima Izola doslej zbranih štirikrat več točk od tekmic. Trener Matej Nadoh ima štiri kroge pred koncem še nekaj možnosti za točke, kajti zatem prihaja v Izolo zadnjeuvrščeni Tržič.
Z naslednjim letom pa v ekipi načrtujejo dopolnitev ekipe iz mladinskih in kadetskih vrst, ki so štartale v finalu za uvrstitev od prvega do šestega mesta. To je izjemen uspeh za naša mlada dekleta in upamo, da bodo segla čim višje, tudi po medaljah. Vsi ti rezultati pa kažejo na odlično delo trenerjev v in vsekakor lahko rečemo, da ima klub ponovno zelo svetlo pri-
Ne smemo pozabiti tudi na ekipo starejših deklic, kot eno izmed najbolj nadarjenih in perspektivnih generacij v našem pogonu. V pravkar končanem mednarodnem velikonočnem turnirju Koper cup, so si namreč z odličnimi igrami priigrale prvo mesto.
Vsekakor se za moški in ženski rokomet v Izoli ni bati. Forza Izola!^
Zabukovec zmagovalec Velikonočne regate
Po sedmih plovih od predvidenih devet je Luka Zabukovec (JK Jadro Koper) slavil v Portorožu v razredu Optimist. Na drugo mesto se je uvrstil Paul Clodi (AUT), na tretje pa Michael Meier. Najboljša med dekleti je bila Johanna Boeckl (AUT), druga je bila Alenka Valenčič (JK Burja Izola) in tretja Alja Petrič (JK Jadro Koper). Po predlanskem slavju kluba Adriaco in lanskoletnem slavju Maltežanov, je pokal za najboljši klub osvojil JK Jadro Koper.
V	nedeljo, ob zaključku tekmovalnega dne, je podelitvi pokalov sledilo žrebanje glavnih nagrad. Glavna nagrada, optimist Devoti, je osrečil Maxa Winklerja iz Nemčije, jadro One Sails pa je šlo v roke Krištofa Kollikerja iz Avstrije.
Na regati je sodelovalo okoli 400 jadralcev iz trinajstih držav. V JK Pirat so izredno zadovoljni s potekom prireditve. V 26-ih letih je regata postala ena najpomembnejših v Evropi. »Sailig Point Velikonočna regata je za JK Pirat zelo pomembna, saj gre za najbolj prestižno prireditev, ki jo v klubu organiziramo. Z logističnega vidika je regata sicer precej zahtevna, hkrati pa zelo dobrodošla, saj klub z organizacijo takega dogodka pridobi prepotrebna finančna sredstva za nemoteno delo pri izvajanju načrtovanih programov. Zato ne skrivamo dejstva, da si želimo še takšnih dogodkov, saj bi s tem tudi popestrili jadralno sceno in obenem prispevali k turističnemu utripu Portoroža,« pove predsednik kluba Marjan Matevljič in doda, da ta regata že sama ustvari blizu 5000 nočitev v času velikonočnih praznikov, ki so tako rekoč šele uvertura v pravo turistično sezono.
V	klubu se tako veselijo skorajšnjega zaključka gradnje novega Doma vodnih športov, ki bo vsem jadralcem omogočil boljše pogoje.
Smeli načrti kluba se v letošnjem letu prvič spogledujejo tudi z organizacijo regate za jadralni razred 420. »To je razred, ki jo ozirajoč se na tradicijo z drugimi dvosedi,
razvijamo na novo. Tu zagotovo ne moremo zbrati toliko jadralcev, kolikor jih prinese velikonočna regata za razred optimist, vendar pogovori potekajo na navoju več klubov iz tujine. V prihodnjem letu pa smo pridobili organizacijo mladinskega svetovnega prvenstva za jadralni razred 470, ki bo poleg velikonočne regate tudi prva menda-rodna prireditev v novem centru, ki bo še kako dobordošel za kakovostno organizacijo regate,« je ob zaključku regate sklenil Matevljič.
Prihaja peti istrski maraton
Drugi dan regate za pokal Princese Sofije
Tudi drugi dan prestižne regate za olimpijske razrede na Majorki za pokal Princese Sofije so zaznamovali spremenljivi pogoji. Dekleta v olimpijskem dvosedu 470 so danes odjadrala še zadnja dva kvalifikacijska plova. Našima Tini Mrak in Veroniki Macarol (JK Pirat) je šlo nekoliko slabše, zdrsnili sta na skupno 11. mesto. V šibkem vetru in velikem valu sta Mrakova in Maca-rolova prvo današnjo regato končali na 17. mestu, drugo pa na 4., skupno sta na začasnem enajstem mestu. Tina Mrak: "Pogoji danes so bili zelo zahtevni. Prvo regato smo odpeljali v šestih vozlih vetra in po zelo velikem valu. Najina taktika in manevri so bili slabi. V drugi regati je bilo vetra nekoliko več in po odličnem startu sva bolje odvozili. ’’ Jutri so predvideni prvi finalni plo-vi, posadke so razvrščene v zlato in srebrno skupino, Mrakova in Maca-rolova jadrata v zlati skupini, v kateri je skupno 24 posadk. Vodilne tri v razredu 470 ženske po današnjem dnevu delijo le po ena točka razlike, vodstvo sta prevzeli Izraelki BarAm in Amir, na drugo mesto sta zdrsnili včeraj vodilni Švicarki Fahrni in Si-egenthaler, tretji pa sta Nemki Boe-hm in Goliass.
V	razredu 49er sta Peter Janežič in Sebastian Prinčič po drugem dnevu jadranja z uvrstitvami na 13., 17. in 20. mesto sedaj skupno na 64. mestu. Z odličnim jadranjem sta se na vrh lestvice prebila svetovni prvak Fletcher Scott in Bithell iz Velike Britanije.
V	razredu laser standard so danes nadomestili manjkajoči plov od včeraj in izpeljali tri plove, v katerih je Žan Luka Zelko nanizal uvrstitve na 40., 38. in 29. mesto ter drugi dan zaključil na skupno 131. mestu. V vodstvu ostaja Avstralec Alexander.
V	razredu laser radial je po drugem dnevu Kim Pletikos na 53. mestu, Lin Pletikos pa na 57. mestu. Vodstvo je prevzela Grkinja Karachali-ou.
Včeraj je na Občini Izola potekala novinarska konferenca v luči prihajajočega 5. Luka Koper Istrskega Maratona. Istrska tekaška prireditev, ki združuje štiri občine - Ankaran, Koper, Piran in Izolo, ki jo letos tudi gosti, bo potekala to soboto, 7. aprila in nedeljo, 8. aprila. Prijavljeni tekači se bodo pomerili v treh tekaških preizkušnjah: Luka Koper maraton v dolžini 42 kilometrov, OMV polmaraton v dolžini 21 kilometrov in rekreativni tek, dolg 8,5 kilometra.
Skupaj so organizatorji našteli prijavljenih okoli 5.000 tekačev: približno 2.300 na rekreativnem teku, 2.300 na polmaratonu in 400 na kraljevi, maratonski preizkušnji. Tekači tudi letos prihajajo v večini iz Slovenije, ne manjka pa niti tujih tekačev: teh bo približno 480. Ob teku bodo, še posebej gostje iz tujine, dodobra spoznali celotno območje slovenske Istre, saj jo trase (z izjemo rekreativnega teka) dodobra zaokrožijo. Kot zanimivost bo tokrat najstarejši tekač prav Izolan, rojen leta 1933.
»Tako velika prireditev je velik organizacijski zalogaj, ne le za same organizatorje, pač pa za celotno destinacijo,« je na današnji novinarski konferenci poudarila Marijana Sikošek, predsednica društva Istrski maraton in se v naprej zahvalila vsem prostovoljcem in domačinom, ki so na različne načine vpeti v sam dogodek. Prav tako je pohvalila sodelovanje z lokalno skupnostjo, občinami in komunalnimi podjetji, ki aktivno sodelujejo pri vsakoletni izvedbi prireditve.
Organizatorji opozarjajo na zapore prometa in se že v naprej zahvaljujejo stanovalcem za strpnost ob izvedbi dogodka. Več o zaporah ceste si lahko preberete na straneh: http://istrski-maraton.si/.
Dvodnevni tekaški program
V	soboto, 7. aprila se bo glasbeno-zabavni program pričel na Lonki z DJ Lovrom in Tomažem Klepačem, sledila bo GET WET animacija: obmetavanje z baloni na vodo. Sočasno bo potekal istrski sejem športa, PASTA FEŠTA in druga gastronomska ponudba, ki jo pripravlja Slorest. Prireditev se bo povezala tudi z Dnevom za spremembe - vseslovensko prostovoljsko akcijo, ki se je v Izoli, pod vodstvom Občine Izola, udeležujemo že nekaj let zapored. Kapkovi otroški teki se bodo pričeli ob 14.00 uri. Na ta dan bodo potekale tudi kreativne delavnice za otroke in delavnica Colorado counrty line dance. Sledil bo plesni nastop društva AKS dance studio, nastop plesnega kluba Swank in pevski nastop otroške rock skupine 8 energy.
V	nedeljo se bo dogajanje pričelo ob 8. uri na Lonki z Istrskim sejmom športa in gastronomsko ponudbo, ki jo pripravlja Slorest. Uradna otvoritev bo povezoval Iztok Gutinčič, sledilo ji bo ogrevanje tekačev rekreativnega teka in OMV polmaratona v štartno-ciljnem prostoru. Start rekreativnega teka bo ob 10.15, sledilo bo postavljanje pol-maratoncev v štartne cone. Ti bodo štartali ob 10.30. Maratonci bodo letos štartali v Ankaranu, kjer bo za glasbeno-zabavni program poskrbel DJ Merenge, skupaj s povezovalcem Radom Trifkovičem. Ob 9.35 bo sledilo ogrevanje za tekače Luka Koper maratona, ki mu bo sledila uradna otvoritev in seveda štart ob 10. uri.
Športno dogajanje bodo popestrile tudi otroške delavnice, GET WET animacija in glasbeno-zabavni program z DJ Lovrom, ki ga bo prav tako povezoval Iztok Gustinčič. Ob 12.15 bo sledila podelitev medalj za rekreativni tek, sledil bo koncert finalistke Eme, Izolanke Marine Martensson. Ob 13.20 bodo podeljene medalje zmagovalcem OMV polmaratona, ko bo obiskovalcem zapel tudi Rudi Bučar, avtor himne Istrskega maratona. Po koncertu bo sledila še podelitev medalj Luka Koper maratona, ki ji bo sledil zbor prostovoljcev ekipe Istrskega maratona in že tradicionalni razrez torte.
Za najmlajše obiskovalce bo oba dneva organizirana otroška dnevna animacija. Igrali bodo otroške tekaške igre in tekmovali na športnih poligonih, ustvarjali v mirnem kotičku ter se zabavali ob raznih družabnih igrah. V soboto, 7. 4. bo otroško dogajanje potekalo od 13. do 17. ure, v nedeljo, 8. 4. pa od 10. do 17. ure.	szj
Soba ustvarjalcev je celoletni sejem
Na Manziolijevem trgu že skoraj dve leti deluje Soba ustvarjalcev, ki izolskim obiskovalcem in občanom predstavlja, kaj se na področju ustvarjalnosti dela v Sloveniji. Razstavljenih je 50 ustvarjalcev, vsak s svojo tehniko in svojo umetnostjo.
Na Manziolijevem trgu že drugo leto deluje Soba ustvarjalcev. Gre za edinstveno trgovino, ki to pravzaprav niti ni. V Sobi ustvarjalev, ki jo vodi Kulturno društvo Alle porte, namreč svoje izdelke razstavljajo ustvarjalci in umetniki iz vse Slovenije.
Kot nam je povedala Etena Men-dizza, ki tudi vodi kulturno društvo, ima vsak od ustvarjalcev v »sobi« svojo polico, poskušajo pa jih predstaviti čimveč. In če je le mogoče, takšne, ki se ukvarjajo s čimbolj raznolikimi tehnikami. »Imamo od akademskih slikarjev, kot sta naprimer Edvard Belsky in Mojca Gulič, do ustvarjalcev, ki se ukvarjajo s keramiko, lesom, žico, kvačkanjem, pletenjem, madreperlo, titansko žico, raku tehniko, dekupažem, poslikanim lesom, steklom, plato in tako naprej.« Soba ustvarjalcev nudi ustvarjalcem iz vse države nekakšno stalno postavljeno stojnico, kjer si obiskovalci našega mesta lahko ogledajo njihove izdelke in jih seveda tudi kupijo. »Izdelke lahko kupijo, lahko pa tudi direktno kontaktirajo ustvarjalca, saj ima vsak, poleg svojih izdelkov, tudi svojo vizitko. Kot da bi imel svojo stojnico, a ne bi bil prisoten v fizični obliki. In to se čuti tudi pri cenah izdelkov, saj gre celotni zaslužek prodaje ustvarjalcem samim, brez marže.« Dejansko, kot da bi sami prodajali svoje izdelke.
Kje pa je računica?
Elena Mendizza pravi, da je preprosto ni. »Kulturno društvo je neprofitno. S prispevki ustvarjalcev pa lahko pokrijemo le osnovne stroške, torej najemnino, elektriko, vodo in tako naprej. Vsi, ki pomagamo, to delamo »pro bono«. Upamo, da bomo kdaj prišli do kakšnih subvencij, da bi uspeli zaposliti eno osebo, saj bi tako tudi dvignili nivo ponudbe.«
Kako pa je Elena prišla do zamisli o Sobi ustvarjalcev? »Veliko sem potovala in kot ustvarjalki mi je šlo vedno na živce, da je treba vedno, ampak res vedno iskati kompromise. Ustvarjalci se trudimo izdelovati te ročne izdelke, a ta trud je redko povrnjen s plačilom. Ko izdelke ponudiš trgovinam, moraš upoštevati maržo, kar je povsem normalno, saj imajo tudi oni svoje stroške, ampak na koncu si prisiljen iskati kompromise pri ceni, da ne bi bil izdelek predrag za kupca.«
Podobnih trgovin, pravi Elena Mendizza, v Sloveniji niti ni, le v Mariboru imajo atelje, ki deluje na podobnem principu, ampak ne tako, da bi v enem samem prostoru združil umetnike in kreativce iz vse države. »Soba ustvarjalcev je način, da umetniki nudijo svoje izdelke vse leto, ne le v času poletnih ali novoletnih sejmov. Turisti pa imajo najraje ročne izdelke, takšne, kijih drugod težko dobiš in to se pozna.
Posebej všeč pa jim je tudi sama zamisel Sobe ustvarjalcev.« Police v Sobi ustvarjalcev so povsem zasedene, kar priča o povpraševanju po tovrstni ponudbi. »Trenutno predstavljamo kakšnih petdeset umetnikov in ustvarjalcev in seveda je veliko povpraševanja, žal pa ni prostora prav za vse, ki bi si to tudi zaslužili. Dejstvo je, da si ustvarjalci ne morejo privoščiti svoje trgovine, pogosto gre to za dopolnilne dejavnosti in to pač ne pride v poštev.«
Organizirajo sejem in delavnice
Kulturno društvo Alle porte poleg Sobe ustvarjalcev redno organizira tudi Art sejem in vsaj dvakrat mesečno brezplačne delavnice. Prejšnjo soboto so tako imeli delavnico o izdelavi pirha nekoliko drugače, teh pa bi bilo še več, pravi Mendizza, a težave so predvsem finančne. »F slabih dveh letih smo organizirali dvajset Art sejmov, petindvajset brezplačnih delavnic za občane, turiste in otroke, med katerimi sta tudi dve delavnici o izdelovanju mozaika, organiziramo zamenjave igrač za otroke, pa tudi festival ulične hrane, štiri razstave, in vse to sami, brez subvencij. To seveda ni lahko in vsaka pomoč bi nam prav prišla.«	am
Mali grafiki vabijo
Društvo prijateljev mladine Izola vabi na otvoritev obalne razstave Mali grafiki, ki bo v petek, 6.4. ob 18.00 v Kulturnem domu v Izoli. Razstava bo odprta do konca aprila, na njej pa sodelujejo otroci iz: Viz Mavrica Izola, enota Livade, Viz Mavrica Izola, enota Školjka, Viz Mavrica, Bolnišnični oddelek, SM Dante Alighieri, OŠ Vojka Šmuc, 3.a razred, DPM Izola, CKSG Portorož, 1. In 2. razred, CKSG Portorož, predšolski oddelki, Večgeneracijski center Morje Koper, Vrtec Koper, enota Bonifika.
Zanimivosti
Slikarska delavnica “pri špini”
Mladi francoski umetnik Vianney LEFEBVRE, ki si je za svoj nov dom izbral slikovito vasico Kavaliči in te dni razstavlja svoja dela v galeriji Plač Izolanov, je v torek, učencem izbirnega predmeta Likovno snovanje OŠ Livade, demonstriral postopek izdelave slike brez čopiča. Kartonček ali stara kartica evropskega zavarovanja je zamenjala čopič in učenci so se poglobili v mešanje in prelivanje barvnih ploskev.
Da le ni tako zelo enostavno, kakor morda zgleda, pa se prepriča vsak, ki se zadeve zares loti. Da izrazimo neko barvno skladje, je potrebno poznati teorijo in lastnosti barv, predvsem pa opazovati spremembe in odnose med barvami in začutiti, v katerem trenutku je potrebno zadevo zaključiti. Skratka ustvarjalni dogodek, ki je zahteval zbranost in stik s sabo, so učenci preživeli na prostem, v drugačnem okolju, z mimoidočimi in prakticiranju angleškega jezika z mladim umetnikom.
Zahvala Vianney-ju za prikaz izdelovanja njegovih slik, kakor tudi za vodstvo po razstavi, razlago in svetovanje učencem ob njihovem ustvarjanju. Hvala Elvisu in osebju bifeja Pri Kralju za pripravo miz za delavnico na Largu pri Špini.
Bili smo ustvarjalno razpoloženi in delavnico »potegnili« čez zastavljen urnik, za kar se opravičujem skrbnim staršem, ki so čakali na povratek svojih otrok iz starega dela mesta v »daljne« Livade.
Likovna pedagoginja, Ingrid Knez
Avto-dron z Ženevskega avtomobilskega sejma. V živo ga je videl Silvo Vran in prihodnji teden sledi njegova reportaža s sejma..
Že res, da je zgodovina pač zgodovina, toda vprašanje je, ali je prodajanje nacističnih in fašističnih simbolov res primerno tudi na sejmu starin. V Italiji in še marsikateri drugi zagodni državi bi bili za kaj takega kaznovani, mi pa še nismo sprejeli ustreznih zakonov, menda zato, ker se ne morejo dogovoriti ali med totalitaristične simbole spada tudi rdeča zvezda. Mi že vemo.
ČAS JE ZA MENJAVO GENERACIJ
piše: Aleksandra Krejči Bole
Upokojenci, ki nas je v Izoli že okoli 4.000, smo tisti, ki se jim pogosto obeta zelo slab razplet dogodkov in neizpolnitev danih obljub, ne glede na našo strankarsko pripadnost. Politika nas velikokrat dobesedno ignorira in prikrajša za marsikaj, pogosto prav za tiste osnovne življenjske potrebe, ki smo si jih zaslužili s svojim dolgoletnim delom v raznovrstnih podjetjih, tovarnah, šolah, agencijah, bolnišnicah in uradih. Zato je naša najbolj občutljiva točka sramotno nizka višina pokojnin. Poznam kar nekaj znank in znancev, ki dobivajo manj kot 500 evrov mesečno, kljub dejstvu, da so delali 40 let, ali več, in dali svoj aktiven prispevek pri gradnji te naše družbe.
Zanimiv preobrat v odnosu do nas se začne dogajati pred državnozborskimi volitvami. Takrat vse politične stranke, vključno z našo, ta-koimenovano, upokojensko stranko, obljubljajo višje pokojnine, odprtje novih domov, varovanih stanovanj in zavodov za starejše občane, dodatne olajšave in podobno.
Kaj se resnično dogaja po volitvah, pa nam je predobro znano - nič novega. Nadaljuje se ista mantra: neizpolnjene obljube nadaljujejo svojo uspešno pot. Mi, upokojenci čakamo, čakamo in seveda dočakamo 2% povišico že tako „mizernih“ pokojnin. Kakšen dosežek! Dvoodstotno povišanje pokojnine ni vredno komentarja. Vredno je nekaj kapučinov.
Osebno ne vidim kakšne posebne koristi za upokojence od takoimenovane upokojenske stranke. Pravzaprav, ko vidim in slišim v parlamentu tiste starejše, priletne gospe in gospode si mislim svoje in se vprašam: Kaj sploh počnejo tam? Kakšna je njihova vloga v tem hramu demokracije? No, o tem koliko je to sploh „hram demokracije" bi se dalo marsikaj povedati - pustimo to za drugič.
Čeprav sem sama upokojenka in priletna gospa, se mi zdi, da nekateri poslanci te in drugih strank enostavno ne spadajo več v to okolje. So dejanja in so stvari, ki jih enkrat enostavno treba izpustiti iz rok, ter dati prednost mlajšim, izobraženim, sposobnim osebam.
Mi, upokojenci, bi morali uživati v pokojnini, posvetiti prosti čas sebi, svoji družini, zadevam, ki jih še lahko uresničimo in, če smo zdravi živeti življenje, ne se „igrati politike".
Aleksandra Krejči Bole je upokojena profesorica angleščine in ruščine, kot upokojenka je aktivna v andragoškem društvu Morje. Rada piše in potuje. O sebi pravi, da verjame v človeka in njegovo pravico, da sam odloča kaj želi in hoče -■ doseči v življenju. Njena stališča niso brezpogojno tudi stališča uredništva.
5.4.	četrtek
18.00	Mestna knjižnica Izola
predstavitev knjige Ni je šole brez karjole
Andreja Jelačina - Tonija Karjole, Primorcem znanega gledališkega in radijskega ustvarjalca, humorista in pisca komedij, ki v novi knjigi humorno in kritično piše o družbenih pojavih od razpada socializma do današnjih dni. Z avtorjem se bo pogovarjal Tone Hočevar.
16.30	zbirališče Park Arrigoni
Sprehod po Izoli - o drevesih za drevesa
Parki, vrtovi in drevoredi v Izoli-izzivi interpretacije, ohranjanja in nege
18.00	Kulturni dom Izola
Otvoritev obalne razstave otroških grafik
Mali grafiki
Razstava bo odprta do konca aprila.
18.00	Manziolijeva palača
Predstavitev in otvoritev razstave
Potovanje po mojem mestu
Predstavitev del, učencev OŠ Dante Alighieri Izola, pripravljenih na delavnici o arhitekturi mesta Izola pod mentorstvom arhitekta Chiarastella Fatigato. Razstava elaboratov učencev.
19.00	Mestna knjižnica Izola
Predavanje
(Etbin Tavčar - ZVKDS OE Piran, Tina Trampuš - ZRSVN OE Piran in Lena Marion -Tisa d.o.o., Arboristično društvo Slovenije). Na ogled bodo knjige o drevesih in zemljevid za sprehod po Izoli.
21:30 Hangar
Barbara Munjas (alternative rock)
7.4.	sobota
10.00	Mestna knjižnica Izola
Učno pravljična pot po zemljevidu označenih dreves
od drevesa do drevesa po izoli
Spoznavali bomo pomen dreves za Zemljo, drevesa v središču Izole in njihove značilnosti ter poslušali pravljične pripovedi o drevesih in naravi. V primeru dežja se pohod prenese na naslednjo soboto ob isti uri. od 11.00 dalje Lonka Izola
Dan za spremembe - Prostovoljska akcija
Na ta dan prostovoljci z različnimi akcijami poskušajo narediti nekaj dobrega v svojem okolju. Z akcijo bomo pokazali, da s prostovoljstvom lahko spreminjamo sebe, druge in naše okolje. Nastopili bodoo: Lara Kadiš, Tvvirling club Izola, Duo Pingo, vokalistke Glasbene šoleCirpue, Gledališče, učenci izolskih osnovnih šol
20.00	Kulturni dom Izola
Linhartovo srečanje Območno srečanje odraslih gledaliških skupin
Gledališka srečanja / Matjaž Zupančič: Vorkšop na Moliera / Režija: Gregor Geč
Sobota in nedelja, 7. in 8. aprila - več lokacij po Izoli
ISTRSKI MARATON
20:30 Hangar
Šinobusi (bluesrock)+OK Junior (rock)
18.00	Kulturni dom Izola
Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov 2018
Nastopajo: Mlajši OPZ OŠ Livade - Livadske ribice, OPZ OŠ V. Šmuc, OPZ OŠ Livade - Livadski metulji, OPZ GŠ Izola, MPZ OŠ Šmarje pri Kopru.
18.00	Manziolijeva palača
Projekcija kratkih filmov
ki sojih izdelali kinematografska skupina Skupnosti ter vrtci in šole, z italijanskim učnim jezikom, z Izole in Pirana.
11.4.	sredSHHHIIHBHIHHHHHl
20.30	Kino Odeon
CIKEL ITALIJANSKEGA FILMA
projekcija filma SICILJANSKI DUHOVI
2017. Režija: Fabio Grassadonia in Antonio Piazza.
V majhni sicilijanski vasi ob robu gozda izgine trinajstletni Giuseppe, sin mafijskega skesanca. Sošolka Luna, ki je v fanta zaljubljena, se noče sprijazniti z njegovim izginotjem. Upre se zakonu molka in vzdušju strahu, ki jo obdaja. Da bi našla prijatelja, se spusti v mračen svet, do katerega vodi skrivnostno jezero ... Film, posnet po resničnih dogodkih, je zgodba o neuničljivi moči ljubezni, v kateri fantastični svet pravljic trči ob kruto realnost mafijskih ugrabitev.
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si
Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni	ry|
Izola - Isola	iUS 13
Ta teden v Izoli ne spreglejte
11
»	O
O
»	o
e
DANrZATSRREM EM BE
ROVEZUJMOJSKURNOST:
to
&
■V,	^
apriFzOlSIzola
ratBn
iti II"
sSaitei kil
-	ART KINO ODEON
Od S.aprila doS.aprila 2018
"tat-	!
-*/K ' z , S -,
*	Nvr
<lPwt	W
Čuten, duhovit in pretanjen film
- w «	>W11; W «r v
ŽAREK V SRCU
Režija: Claire Danes
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (05/64184 39, 051394 133, galerija(5>center-izola.si) - ponedeljek - petek: 10.00-12.00/16.00-18.00, sobota, nedelja in prazniki: zaprto;
Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (051/ 396 283, info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom.
MnA	M^rraM^č 13
URAkulture------------------------------------
V	četrtek 5.aprila ob 19.00 vas vabimo na otvoritev skupinske razstave Društva likovnih pedagogov Primorja
Vizije
Kulturni dom
V	petek, 6. aprila ob 18.00 uri vas vabimo na otvoritev razstave
Mali grafiki
Predstavitev mladih obalnih ustvarjalcev. Razstava bo odprta do konca aprila.
Manziolijeva palača
V	petek, 6. aprila ob 18.00 vas vabimo na predstavitev in otvoritev razstave
Potovanje po mojem mestu
Predstavitev del, učencev OŠ Dante Alighieri Izola, pripravljenih na delavnici o arhitekturi mesta Izola pod mentorstvom arhitekta Chiarastella Fatigato.
Razstava elaboratov učencev.
Galerija Plač Ljubljanska 32	. .
razstava
Vianney Lefebvre Brez naslova
Galerija Insula
razstava
Razstava bo na ogled do 10. aprila 2018.
JASMINA ROJC waves
Kavarna ZVON
razstavasiik Darja Mahnič
Pred 5 leti, se je Darja iz Postojne preselila na slovensko obalo,
kjer je začela obiskovati slikarski tečaj pri likovni pedagoginji Suzani Bertok.
To je njena prva samostojna razstava.
Likovni pedagogi z vizijo
V	četrtek, 5. aprila 2018 ob 19:00, so v Galeriji Alga na Kristanovem trgu odprli razstavo Društva likovnih pedagogov Primorja z naslovom Vizije. Društvo likovnih pedagogov Primorja so ustanovili likovni pedagogi obalno kraške regije leta 1998. V letošnjem letu zaokrožujejo dvajset let delovanja. Dvajset let, v katerih so ob svojem rednem delu ustvarili veliko različnih projektov, o katerih se s ponosom pogovarjajo s kolegi po celotni Sloveniji.
V	društvu redno skrbijo za lastno ustvarjalnost zrazličnih področij. Rezultat tega dela so tudi mnoge razstavne akcije, ki so večinoma postavljene v kontekst drugih projektov kot spremljevalne prireditve. V zadnjih letih pa se lahko pohvalijo tudi s kar pestrim naborom skupinskih razstav članov društva.
Tokrat se v Galeriji Alga predstavljajo z razstavo z naslovom »Vizije«. Deset članov društva je sprejelo ta izziv in svojo vizijo postavilo na ogled. Ker gre za ustvarjalce, ki so doma na različnih likovnih področjih, je tudi razstava precej raznolika. A v vseh teh letih delovanja, so se med njimi navezale tudi številne nevidne niti, ki te vizije povezujejo v eno »Vizijo«. Predstavljene vizije so trenutki, ujeti koraki na življenjski in profesionalni poti vsakega posameznika. Na poti, ki so jo začeli skupaj in ki gre pri vseh približno V isto smer.	Predsednik društva, prof. lik. umetnosti Vasja Nanut.
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
VINKA KASTELIC Bogomolke
OSKAR JOGAN Kozjansko
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
OBVESTILO
Uporabnike obveščamo, da bo Mestna knjižnica Izola od petka, 6. aprila 2018 do vključno srede, 11. aprila 2018, zaradi inventure knjižničnega gradiva, zaprta.
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Razstava TAPISERIJ JURIJA ŠVAGUA in razstava VDC LUCIJA RADI USTVARJAMO
		Art bino Odeon	
	KINO VETRNICA		• ■ 1
	Otroški program	m j		
			!■:
	r 7.	april i PETER ZAJEC^"«!^	_
	8.	april: PETER ZAJEC	
! ™1!		V kinu ob I6.00 uri. V	
U	V V		u
Razstavljajo: Izr. prof.dr. Bea Tomšič Amon, mag. Vesna Marion, Matjaž Borovničar, Mojca Lenardič, Romeo Stubelj, Ervin Pregelj, Tatjana Samec, Vasja Nanut, Vlasta Markočič in Ksenija Pfeifer
OBALA INTERNATIONAL ART v Pretorski palači Koper
Multikulturnost je vrednota, ki plemeniti naš Obalni prostor in zaradi tega morda ni naključje, da je tu v zadnjih letih našlo svoj dom kar nekaj tujih likovnih umetnikov. V koprski Pretorski palači je na ogled razstava, na kateri so predstavljena dela sedmih ustvarjalcev, ki prihajajo iz petih držav. Gre za umetnike, ki imajo za seboj utečeno profesionalno kariero in so svoje delo večinoma uveljavili v širšem mednarodnem prostoru. Njihove življenjske poti so prepletene in ravno zato je njihova izpovedna sporočilnost toliko bogatejša. Na fotografiji so Miriam Elettra Vaccari, Paride Di Stefano, Edvard Trobec, Vianne Lefabre, Eduard Belsky, Katerina Budina in kustos razstave Dejan Mehmedovič.
Rastline so mi povedale
Rastline povedo marsikaj, predvsem pa vedo veliko povedati o zgodovini našega ali kateregakoli drugega kraja. Izola in obala seveda nista izjemi.
V	okviru študijskega krožka Drevesa pripovedujejo, smo v Mestni knjižnici Izola gostili biologa, ki ga je v ta poklic popeljala neizmerna ljubezen do rastlin, Petra Glasno-viča. Tokratno predavanje je bilo še posebej zanimivo, saj je bilo zastavljeno kot zgodovinski sprehod po Istri ter o navadah ljudi, ki jih odkrivajo rastline. Le kaj so torej tokratnemu gostu povedale rastline?
Dovolj prepričljive in imenitne zanj so bile v času obiskovanja srednje šole, ko se njegovo zanimanje od favne preusmeri v floro in ena prvih stvari, ki jih naredi, je nakup knjige Rastline od Krasa do Jadrana, botanika Toneta VVraberja, ki velja za tistega, ki je ponovno odkril dolgo pozabljeno rastlinstvo Slovenske Istre.
A kam sega popisovanje biotske raznovrstnosti naših krajev? Konec 17., začetek 18.stol. Zanichelli, beneški lekarnar, prvi obišče Istro in poroča o tukajšnjem rastlinstvu. Je tudi prvi, ki omeni mirto [Myrtus communis), katere rastišče je na Obali.
V	začetku ISLstoletja je bil pobudnik vala ponovnega odkrivanja flore v Slovenski Istri, Tržačan in lekarnar Bartolomeo Biasoletto. Bil je prvi, ki je popisal rastlinstvo slovenske Istre. Kasneje se mu pridruži Muzio Giuseppe Spirito de Tommasini, kasnejši tržaški župan, ki je še zlasti pomemben za taksonomijo rastlinstva. Na ta pomen kaže število rastlin poimenovanih po njem, kot so Tomma-sinijeva popkoresa, ki uspeva le na Kraškem robu, Tommasinijeva kozja brada (rastišče na Krasu), Tommasinijev petoprstnik in še. Tudi iz naših koncev prihajajo popisovalci rastlin. Tako je iz Kopra, gimnazijski učitelj Antonio Loser opisal floro Kopra, na območju Pirana pa Attilio Stefani, ki napiše knjigo Flora Pirana. Slednje delo velja še posebej za temeljito, saj podaja natančna imena tamkajšnjega rastlinstva. Najbolj zanimivi so opisi halofitov ali slanuš. To so rastline, ki uspevajo na slanih tleh in prenesejo oziroma potrebujejo velike koncentracije soli. Namreč v času popisov je bilo v okolici Pirana več solin in prav popis teh rastlin, ki jih sedaj ne najdemo več.
pričajo o določenih spremembah v prostoru skozi čas. V tem konkretnem primeru o izginjanju slanih rastišč.
Piran je okno v zgodovino
Je pa Piran nasploh nekakšno okno v zgodovino kadar govorimo o rastlinah. Piransko obzidje je z bližnjo okolico posejano z rastlinami, ki kot etnobotanični dragulj priča o tradiciji, ki se je tukaj dogajala. Tako ob piranski cerkvi najdemo zdravilno borago (Baraga offi-cinalis) kot tudi pravi brošč (Rubia tinctorum), iz katerega so pridobivali barvilo. Druga skupina, ki priča o nekaterih navadah preteklosti pa so okrasne (arhaične) rastline. Tako najdemo v okolici cerkve neapeljski luk (Allium neapolitanum) ali pa rdečo špajko (Centranthus mber).
Izola je drugačna
Za nas še posebej pomemben je Carlo de Marchesetti, ki je napisal Značilnosti flore Izole (Particolari-ta' della flora dTsola), kjer opiše zakaj je izolska flora drugačna od ostalega dela Istre. Tako izvemo, da je Izola nekakšen otok apnenca sredi fliša. Apnenec je suh in posledično bolj topel, zaradi česar je tudi flora drugačna. Seveda so se od takratnega opisa prostorske razmere spremenile (pozidava in še enkrat pozidava) zaradi česar ni moč pričakovati kakšne posebne flore ali pa celo samo Izoli lastnih rastlin.
Dandanes se opaža veliko tujerodnih in tudi invazivnih vrst iz preostalih delov sveta, kar je predvsem posledica novih prometnih povezav, potovanj, razvoja gospodarstva in ne nazadnje umetnega vnašanja tujerodnih vrst v naš prostor.
Ob koncu velja bralce še povabiti na petkov (6.4.2018) sprehod po Izoli v mesecu krajinske arhitekture, O drevesih ZA drevesa, ki ga organizira Zavod RS za varstvo narave OE Piran s soorganizatorji, v soboto, 7.4. 2018 pa se bomo v okviru Dneva za spremembe sprehodili po krožni učno pravljični poti po zemljevidu označenih dreves Od drevesa do drevesa po Izoli, v sodelovanju z LKD Mari o net.te, ZRS za varstvo narave in Mestno knjižnico Izola, ŠK Drevesa pripovedujejo. V soboto, 7.4.2018 se pot začne pred Mestno knjižnico Izola, Ul. OF 15.
Jan Bednarik
Izola ima novo mrliško vežico
V	lanskem letu smo na pokopališču v Izoli pričeli z ureditvenimi deli. Opravljena sta bila dva večja gradbena posega, v sklopu katerih smo uredili dva vhoda na pokopališče in novo mrliško vežico.
Prvi poseg je zajemal tlakovanje vhoda na stari del pokopališča, kjer je bila pohodna površina utrjena le s peskom. Z namenom olajšati dostop na pokopališče invalidnim osebam in obiskovalcem z vozički, smo istočasno izvedli tudi preboj zidu in uredili dodaten vhod.
V	sklopu drugega posega, smo uredili novo, sodobno, predvsem pa večjo mrliško vežico. Pred tem smo razpolagali z dvema manjšima vežicama, kateri, ob večjem številu udeležencev pogreba, nista omogočali dovolj primerno izvedbo poslovitve od pokojnika. Ravno slednje je bilo povod za odločitev, da pristopimo k ureditvi večje vežice.
Z združitvijo predhodne manjše vežice in prostora za stranke, smo tako pridobili večji prostor za novo vežico. V slabih dveh mesecih smo izvedli sanacijska dela na ometih, zamenjali stavbno pohištvo ter obnovili električno instalacijo, ki sedaj omogoča primerno ambientalno razsvetljavo. Notranjost vežice smo sodobno opremili z moderno pogrebno opremo. Prvo pogrebno slovesnost v novi vežici smo opravili v sredini meseca marca.
Poudariti velja, da je stari del pokopališča Izola in vhodni objekt v pokopališče, kjer se nahajajo mrliške vežice, razglašen za kulturni spomenik. Slednje pomeni, da vsak gradbeni poseg zahteva usklajevanje in pridobitev ustreznega dovoljenja s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kar smo uspešno izpeljali in seveda pridobili vsa potrebna soglasja za izvedbo sanacijskih del.
Za Komunalo Izola je obnova mrliške vežice pomembna pridobitev, saj smo zaradi restriktivnih pogojev do sedaj lahko izvajali le manjša vzdrževalna dela.
Aktivnosti v objektu so vse bolj narekovale nujo za ureditev ustreznih pogojev za izvajanje dejavnosti na višji ravni, kar je naše vsakodnevno vodilo. Za informacije v j zvezi s pokopališkimi in pogrebnimi storitvami nas lahko pokličete v času uradnih ur, in sicer v ponedeljek, sredo in petek med
8.00	in 10.00 uro ter med 10.30 in
12.00	uro na tel. št.
05/66 34 925 ali pišete na elektronski naslov: pokopali-sce@komunala--izola.si. s7i
Predzadnja
V prvi vrsti v boju proti jetiki
Dr. Andrej Trauner je izolski mikrobiolog, ki je pred dnevi dobil švicarsko nagrado za boj proti tuberkulozi. S svojo ekipo je namreč naredil pomemben korak naprej k spoznavanju delovanja te, še vedno smrtnonosne, bolezni.
Pred nekaj dnevi je dr. Andrej Trauner, eden vodilnih svetovnih znanstvenikov na področju tuberkuloze in Izolan, prejel švicarsko nagrado za delo na področju, jasno, tuberkuzole.
Dr. Andrej Trauner je diplomiral na sloviti univerzi v Cambridgeu, doktoriral pa iz mikrobiologije na Imperial collegiu v Londonu. Nato sta ga radovednost in ambicija vodila preko ameriškega Harvarda do Švičarskega inštituta za tropsko in javno zdravje (TPH), inštituta, ki se ukvarja z zdravjem tako na domačih tleh, kot tudi širše mednarodno, s posebnim poudarkom na državah v razvoju.
Dr. Andrej Trauner dela na področju raziskovanja tuberkuloze, ki vsako leto povzroči smrt 1.7 milijona ljudi, s tem, da je vedno bolj odporna na zdravila. Ker je torej ključno bolje spoznati to smrtnonosno bolezen, so letos v Švici ob svetovnem dnevu tuberkuloze, 24. marca, podelili nagrado prav izolskemu mikrobiologu in Anni Rominski.
Eden od načinov za uspešno zdravljenje tuberkuloze je kombiniranje različnih antibiotikov, a doslej še ni bilo znano, zakaj to pravzaprav pomaga. Dr. Andrej Trauner pa je v zadnjem obdobju naredil pomembne korake k boljšemu razumevanju delovanja bolezni.
Kot je sam povedal za švicarske medije, »Uspešno zdravljenje tuberkuloze temelji na istočasni uporabi kombinacije različnih antibiotikov. V naši študiji smo to uspeli tudi dokazati. To znanje pa lahko uporabimo za še kakovostnejše zdravljenje.«
S sodelavci je namreč dr. Trauner ugotovil, kako se v pacientu bacil tuberkuloze deli in s tem razmnožuje. Ob vsaki delitvi pa lahko pride do mutacije, ki je lahko odporna na določeno zdravljenje. Bakterija se skoraj neprestano razmnožuje, bacil tuberkuloze pa išče način, da bi postal odporen na različne antibiotike. Zaradi tega, če kombinacija antibiotikov ni dovolj močna, zdravljenje ne more biti uspešno. Potrebno je torej bacil zatreti še preden sam postane imun na znana zdravljenja.
Študija dr. Andreja Traunarja pa je prva, ki je to delovanje tuberkuloze dokazala na živem pacientu, kar bo morda pripeljalo do boljše izbire antibiotikov ter v prihodnosti tudi za kakovostnejši način zdravljenja.
Odpornost bakterij, virusov in ostalih bolezni na zdravila je eden večjih problemov sodobne medicine in študije našega sokra-jana bodo morda omogočile, da bomo nekega dne vendarle korak pred boleznijo.
ur
ZAHVALA
ČRNAC PAVLA
(1959-2018)
Pokopana v Trseku po hudi bolezni. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in prija- fHF teljem, ki so nam stali ob strani.
Žalujoči sin Peter, partner Branko
Izola, Marec 2018
	
	
PRODAMO
-	Na Brkinih prodam lepo veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel.: 031 688 900
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji.
Tel.: 041/478-034 Oktavio
-	v Semedeli PRODAM garsonjero (22,53 m2) + klet 3m2, prodam za 55. 000 evr ali zamenjam za podobno v Izoli. (inesmayer67@ gmail.com
NOVO!!!
-	Za daljše obdobje iščemo dva sostanovalca v dvosobnem stanovanju v Livadah. Informacije na telefon 041 633 987
KUPIM
Kupim dvosobno stanovanje ali del hiše na slovenski obali. Telefon: 051 311 180
ZAMENJAVA
-	Menjam novo opremljeno stanovanje v bloku Velenju (2. nad. - 60m2)za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino.
Tel: 070 780 530 KUPIMO
-	Zamenjam pol hiše z dvoriščem v Kortah za garsonjero v Izoli (doplačilo), tel 051 640 876
Zaposlimo
Zaposlimo prodajalca na BS OMV v Izoli, zainteresirani pokličite na Tel.041 345 750.
LP BS OMV IZOLA
NAJAMEMO
novo m
-	Najamem enosobno stanovanje v Izoli za dlje časa. Tel: 041 909 615. Nina.
-	Umirjen in urejen par srednjih let najame delno ali v celoti opremljeno stanovanje za daljše časovno obdobje v centru Izole ali okolici. Najemnina do 370 eur plus stroški. Tel. 040 955 440 Barbi.
-	Najamem ali kupim zemljišče za postavitev srednjega kontejnerja. Tel. 068153959
-	Najamem osvetljeno eno-posteljno sobo v Kopru, Izoli ali Portorožu kjer je na voljo uporaba kuhinje in kopalnice ( pečica,pralni stroj- nujna). Tel: 070 655 346
-	V Izoli ali okolici najamem svetlo in primerno ogrevano garsonjero za eno osebo, zaželeno brez televizorja in zgolj osnovno opremeljeno. Ponujam in pričakujem mir, čistočo in skrbno ravnanje z lastnino. Zanima me izključno resen dolgoročni najem pri poštenem lastniku z odgovornim odnosom do ljudi. 051 205 609 (klic ali sporočilo)
-	Prodam dobro ohranjeno žensko kolo Aurora. Te. 041 520 373
-	Prodam gumirano obleko za suho potapljanje - (in reševanje) - Canepa & Canpi Genova (Italia) - Ni bila še uporabljena. - Velikost do 180 cm. Cena 120 Evrov. Tel. 031 779 282
-	Prodam belo posteljo, ogrodje iz masivnega lesa (185 x 160 x 55 cm) z gibljivim letvenim dnom in kvalitetnim posteljnim vložkom. Pokličite na 030 356 542.
-	Prodajam avto C3 VTR HDI 92 diesel, letnik 2005/125 000 km. Podrobnosti na 041 692 389
-	Elektroakustično kitaro znamke Melo-dy - Rondo (kopija Ovation, italijanske izdelave), odlično ohranjeno, skupaj s pasom in stojalom, zelo ugodno prodam. Cena: 100 Eur. Tel.: 031 359 269
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Zbor članov DU Jagodje-Dobrava
Zbor članov DU Jagodje-Dobrava, ki se je odvil 28.marca v hotelu Delfin, je po krajši kulturni točki, v kateri so nastopili pevci MPZ Delfin, sprejel vsa poročila o delu društva v letu 2017 in potrdil program dela društva za 2018.
V zadovoljstvo članstva je bilo ugotovljeno, da je bil lanskoletni program v celoti izpolnjen, tako na športnem, izletniškem, kot tudi humanitarnem področju in ostalih, kot so ročna dela, udeležbe pri varovanju udeležencev na cesti in sodelovanju z drugimi društvi. Število članov se ves čas spreminja, v lanskemu letu smo se poslovili kar od 20 članov, vstopili pa so novi, tako da nas je blizu 400. Društvo pričakuje, da bo v letošnjemu letu zaživel tudi medgeneracijski center, ki nam bo omogočil lažje izvajanje nekaterih dejavnosti zaradi znane prostorske stiske. Vemo, da razpolagamo z res skromnim prostorom 9m2, ki nas sili v organiziranje dejavnosti širom Izole, z ročnimi deli pa smo prisotni tudi v Kopru.
Med članstvom je prisotna tudi želja, da se občina loti zahtevne, vendar nujno potrebne naloge, ki se imenuje organizacija javnega prevoza. Vemo, kako je javni prevoz pomemben za starejšo populacijo, ki jo je v Izoli tako kot po Sloveniji vsak dan več. To pomanjkanje občutijo še najbolj primestna okolja, med katere lahko štejemo tudi Jagodje z Dobravo. Javni promet je tudi ena od temeljnih želja udeležencev projekta starejši za starejše.
Zbor je bil zaključen z dobrimi željami predstavnika izolskega društva upokojencev po tesnem sodelovanju, tudi na nedokončani zgodbi statuta zveze društev in pri izvajanju projekta starejši za starejše.
Pred nami so že nove naloge v okviru društva pa tudi volilno leto nosi s sabo kar nekaj odgovornosti za vse nas. Predvsem, da se volitev udeležimo in s svojim glasom prispevamo k boljši prihodnosti.	Jožica Radujko
Stiskama fflandrač
»366040/43-29-43
spief: sflskamamandrac-sl fb. wm.hcehook.com/mandracsi md stiskama,mndrac@gmaiicQm
majice
kape
-S®	nalepke za avto
saice	nalepke za računalnik
stenske nalepke urnik nalepke