/'oJfć/iincz p/ctćcz/icz is gr&foot/hr.
Pmtni Wa*ni£g

i *.f ,;•»••.••

Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani.
Letnik Vili.
V Ljubljani, dne 1. januarja 1928.
1. številka.
Novo leto, nov list, nova organizacija.
V tisoč devetsto us em m dvajseto leto stopamo. Koliko jih je še pred nami, ne vemo. S pozornice tega sveta odhajajo eni, na njihova mesta pa prihajajo drugi. Kadar primerjamo preteklost s sedanjostjo, najrajši pravimo, da je vedno slabše. Tako so govorili naši predniki, tako robantimo mi, tako bodo kleli naši potomci. Pa ni vedno ras tako. Mnogo period človeštva je bilo hujših od sedanje in vzlic naši revščini je dosti večjih revežev kakor smo mi. Tega se zavedajmo, kadar nam je najhuje. Vsi mi smo preživeli štiri leta vojne, pomanjkanja in odpovedi. Štiri izgubljena, negativna leta. Dvakrat izgubljena in dvakrat negativna, komur so bila mladostna leta.
Kakšno bo ravnokar vzišJo leto 1928? Težko je prerokovati, vendar utegnemo prej pogoditi, če rečemo, da državni uslužbenci ne moremo in ne smemo pričakovati še v tem letu zboljšanja. Zdi se, da bo to leto doba preizkušnje. Zgoraj in spodaj. Doba odločitve za prihodnja leta: ali splošno ozdravljenje naših bolnih razmer, vstajenje duševnega proletariata, ali pa zlom in pogin. Organizacija je zgrajena na idealizmu. Zato nas mora vzlic vsem črnim oblakom prevevati vera v zjasnitev, v izboljšanje, v ozdravitev mas in naše domovine. S to vero, z odločnostjo, da vsak po svojih močeh pripomoremo do izpolnitve tega ideala, stopimo v novo leto Gospodovo!
V	osmo leto stopa naš list. Naš vodnik, branik in učenik. Naš »Poštni glasnik«. Dokler ni shodil, je imel majhno obliko. Potem je rastel in se razvijal vsestransko, tako da mu je postala lani — saj mu je bilo že 7 let — skromna oblekca že na vseh koncih im krajih pretesna. Treba ga je bilo razširiti. Pa kako bi vsem ali vsaj večini naročnikov ustregli? Razglasili smo svojo namero in vprašali, ali žele naročniki in društva, da naj list večkrat izhaja ali da naj bo obsežnejši ali pa po obliki večji. Tega »plebiscita« se sicer ni udeležilo mnogo interesentov, vendar 90 odstotkov prijavnikov se je izreklo za to, da naj list izhaja trikrat na mesec. Oblika je priročna, pripravna za spravljanje in vezavo posamez-nih letnikov, na štirih straneh se tudi že nekaj pove, le predolgo morajo čdkati na list. Posebno kadar je kaj važnega in aktualnega na dnevnem redu, je vrzel 15 dni od ene do druge številke prevelika.
Zato je organizacija sklenila, da bo izhajal »Poštni glasnik« od 1. januarja 1928 dalje po trikrat na mesec, in sicer vsakega 1„ 11. in 21. v mesecu. To je gotovo najlepše novoletno darilo, ki ga moremo dati našim prijateljem, podpornikom in sotrudnikom. Smelo tudi trdimo, da ima naš list glede cene rekord med vsemi jugoslovanskimi strokovnimi listi. Od ISdnevnika se je pomnožil na lOdnevmik, od 24 letnih številk je poskočil na 36 številk, pa ni pri tem povečal naročnine. Tako znaša celoletna naročnina našega stanovskega im strokovnega glasila 24 Din. To je tako smešno nizka cena, da ne more biti nobenega drugega izgovora, če ne naroči vsak poštni uslužbenec lista, kakor popolno nezanimanje, če ne celo sovraštvo do lista.
V	področju naše direkcije je okrog 2000 ptt. uslužbencev. Toliko bi moralo biti tudi naročnikov »Poštnega glasnika«. Če že ne
čutijo te potrebe posamezniki, ki stoje izven vrst naše organizacije, je tem večja potreba in dolžnost, da je vsak član organizacije naročen tudi na glasilo organizacije. List je maše edino orožje, pa tudi naša šola in zabava. Ideja organizacije ter smisel in ljubezen do skupnosti more pronikniti v vsakega posameznika samo z listom. Temu cilju, tej idejni svrhi je organizacija pripravljena žrtvovati denarne prihranke, ki jih ima list. S tem, da izdajamo na mesec 3 številke, to je na leto 12 številk več, povečamo izdatke za okiroglo 18.000 dinarjev na leto, ne da bi dobili za to dinar poviška pri naročnini. To je velika materialna žrtev. Odgovornost za njo prevzemamo samo v upanju, da bo ptt. usluž-benstvo znalo ceniti to žrtev, da bodo list vsi naročili in točno plačevali ter da se ga oklenejo z ljubeznijo, kakršno zasluži.
Če pravimo v naslovu tega članka »nov list«, ni novo samo to, da bo izhajal zdaj po trikrat na mesec. Kar poglejte ga: novo glavo ima! Moderen, učinkujoč naslov, vso nebistveno' navlako smo potisnili zadaj. S tem smo pridobili precej tudi na prostoru. Tudi vsebinsko bo list nov, boljše urejevan. Uvodni članki morajo biti kratki, jedrnati, aktualni. Suhoparni sejni zapisniki izginejo, mesto' njih pridejo kratke, najvažnejše notice o delu in sklepih odbora pod zaglavjem »Iz naših sej«. Že lani smo obetali »Listek«. Zaradi stalnega pomanjkanja prostora te obljube žalibog nismo izpolnili, če izvzamemo strokovno razpravo »Ljubljanska pošta«, ki je izhajala v obliki listka skozi 17 številk. Letos pa bodo čisto gotovo. Pa ne suhoparni strokovni listki, ampak zabavni, leposlovni, pripovedni. Ne rečemo, da bo- listek raVno v vsaki številki, večkrat nam bo gotovo zopet primanjkovalo prostora, toda vsak mesec najmanj en podlistek pa sigurno prinesemo. Kot posebno novost uvedemo kratke satirične beležke, puščice, glose, smešnice — vse iz območja ptt. stroke. Imele bodo stalno mesto na drugi strani v tretjem stolpcu zgoraj in stalni naslov »Petetefilm«. Tudi v drugih ozirih bo uredništvo skušalo napraviti list čim najbolj pester in mikaven,
Ker stojimo na stališču, da mora biti vsako delo primerno nagrajeno, smo' tudi zvišali honorarje. Dosedanji način odmerjlanja honoraiija ne ustreza namenu. Morjenje in honoriranje člankov samo po centimetrih dolžine je neokretno, pa tudi pravično ni, zakaj velikanska je razlika med člankom in člankom. Ne samo iz splošnega merila, ampak še bolj iz vidika, koliko služi eden ali drugi članek namenu lista in naše organizacije. Zato smo uvedli plačevanje honorarja od vrste, višina honorarja — 40 do 60 par od vrste — pa je odvisna od vsebine članka. Kako bomo honorirali ene in druge članke v letošnjem letu, je objavljeno v današnji številki pod rubriko »Iz naših sej«.
Da se napovedani razvoj in napredek našega lista resnično izvrši in vzdrži, je potrebno sodelovanje vseh. Peresa zmožni naj zalagajo list z duhovnimi prispevki. Delovni in trgovsko navdahnjeni naj nabirajo oglase. Bralci naj pridno plačujejo naročnino in agitirajo za list. Če storimo vsi svojo dolžno'st, če bomo list duševno in materialno podprli, potem pot našega napredka še ni končana. S časom postavimo list na širšo podlago, da bo
ognjišče našega stanu, naše stroke in službe, pa tudi našega gospodarstva, pouka in zabave. Z božjo pomočjo doživimo tudi še to, da bo izhajalo naše edino stanovsko glasilo nekoč kot tednik.
V deveto leto stopa naša organizacija. Mar bo tudi ta nova? Seveda mora biti. Danes se hitro živi, vse se z naglico razvija. Kdor temu tempu ne sledi, zaostane in naposled pogine. Naša organizacija ima preveč zdravja in moči, da bi šla poginu nasproti. Naprej drži njena pot!
Prevrat 1. 1918. je našel slovenske ptt. uslužbence razkosane na 10 ali 12 društev. Ustanovila se je »Zveza poštnih organizacij«, ki naj bi tvorila vez med temi kosi in koščki. Zlimaina stvar p,a ne drži dobro in dolgo. Saj je bila največkrat to zveza organizacij, ki bi najraje druga drugo' požrle, ali vsaj bistvo medsebojnega razmerja je bilo — nezaupanje. Zato je šlo vse naše delo sistematično za ciljem: čim najmanj društev in na ta način pritegniti čim največ ptt. osobja v enotno stanovsko organizacijo s centralo v Beogradu. Prevrnili smo kuliso »Zveze poštnih organizacij« ter ustanovili enotno »Oblastno organizacijo ptt. uslužbencev«.
Naše dosledno delo ni bilo brez uspeha. Od kopice poštnih društev v Sloveniji jih je danes samo še polovica, čez nekaj tednov ali mesecev jih pa ostane še od te polovice samo polovica. Na uslužbence, ki stoje danes še izven vrst enotne stanovske organizacije, ne moremo vplivati. Zato pa moramo napraviti red v lastnih vrstah. Danes sestoji — po pravilih sicer ne, pač pa v resnici — Obl. organizacija iz dveh društev oziroma iz članov dveh društev: iz društva ptt. uradnikov in iz društva pb. nižjih uslužbencev. To ne sme v bodoče več tako ostati. Oblastna organizacija mora postati tudi v Sloveniji ono, kar je v vseh ostalih pokrajinah naše države in kar mora biti po pravilih centrale — Saveza ptt. uslužbencev v Beogradu. To je enotna in edinstvena organizacija ptt. osobja v oblasti ene poštne direkcije.
Iz tega torej sledi, da Obl. organizacija ne more več imeti pod svojim okriljem društev, ampak samo posamezne uslužbence kot direktne člane. Društva so po tem takem nepotrebna, ali pa imajo samo podporne in dobrodelne svrhe. Stanovska in strokovna organizacija pa mora biti samo ena. Razširila pa bo svoj delokrog tudi na gospodarsko, socialno in kulturno polje. Kakor je soditi, po razpoloženju med uradniki — člani OPO, je toliko kakor gotovo, da se njih društvo razpusti in se članstvo popolnoma stopi z Obl. organizacijo. Čujemo pa, da je med nižjimi uslužbenci še mnogo nasprotnikov te združitve. V tem članku se ne moremo podrobneje pečati z razlogi, ki velevajo enotno organizacijo. Pač pa prinese naš list v januarskih in februarskih številkah iz različnih vidikov natančen pretres tega vprašanja pod naslovom »Zakaj je potrebna enotna organizacija«. Prvi članek izidte na uvodnem mestu v prihodnji številki. Svetujemo vsem, zlasti pa protivnikom združitve, da pazljivo zasledujejo in čitajo te članke in jih dobro premislijo.
Novo leto nam je naklonil v svoji milosti Vsemogočni, nov list smo dobili z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo nekaterih, naša skupna zavest in sloga naj nam pripomore do nove organizacije. V tem znamenju vsem skupaj: srečno, blagoslovljeno novo leto!
„Poštni Glasnik44 in nižji poštni uslužbenci.
(Dopis iz vrst nižjih uslužbencev.)
Ob koncu leta 1927 sem še enkrat pregledal vse številke »'Poštnega Glasnika« od minulega leta. Veliko dobrega in koristnega je bilo pisano v tem našem 'Stanovskem glasniku, zabeležil pa je tudi precej trpkih očitkov. Ko sem tako eno in drugo analiziral, moram ugotoviti in prav posebej naglasiti, da je bil med vsemi očitki najbolj na mestu očitek nižjemu poštnemu uslužbenstvu, češ da jih baje niti polovicam inaročenib na svoje edino stanovsko glasilo. (Po celoletni propagandi je bilo ob koncu leta od vseh nižjih uslužbencev 382 naročnikov. — Pripomba urednika.) Ko premišljujem to mlačnost svojih stanovskih tovarišev, da se tako malo zavedajo, kaj pomeni »Poštni Glasnik« za poedinca in še prav posebno za skupnost, mi je hudo in sram me je,
Zanimal sem se, kakšno stališče zastopa ta ali oni član napram stanovskemu glasilu, pa sem ugotovil precej klavenn rezultat. Večina tovarišev, s katerimi sem govoril, niso na »Poštni Glasnik« niti naročeni, naročniki ga pa ne črtajo. To in pa dejstvo, da se od strani društva nižjih 'uslužbencev le prav redko kedaj vrši sestanek, na katerem bi se članstvo podučilo oziroma o tekočih zadevah informiralo, je krivo, da je večina uslužbencev popolnoma desinteresirana tako do društva samega kakor do svojega stanovskega glasila. Tekom leta sem govoril z nekaterimi odborniki tukajšnje krajevne skupine društva nižjih pošt. uslužbencev o društvenih zadevah in o našem stanovskem glasilu. Eden od odbornikov mi je 'odgovoril, češ, kaj da mu mari naš časopis in sploh, da je vse skupaj za nič: časopis, društvo in... Hotel je še nekaj povedati, pa sem mu prestregel besedo s pripombo, da je najslabše društveno vodstvo, ki trpi v svoji sredi take odbornike kakor je on.
In sedaj, ko smo do tu prišli, menda ni težko ugeniti, kdo je kriv sedanjega našega dezolatnega stanja in popolne neorieutiranosti članstva v pogledu društvenega delovanja in važnosti stanovskega glasila. Društveni odbornik mora biti članstvu vzgled, učitelj in prijatelj. A kaj naj rečemo in sodimo o odbornikih, ki svoje stanovsko glasilo zaničujejo, poleg tega pa še omalovažujejo društvo, katero zastopajo oziroma v katerem sede kot zastopniki članstva.
V prelepem uvodnem članku 'Poštnega Glasnika« z dne 15. novembra 1927 čitamo.
da jc članstvo krivo, ako društvo samo kla-verno životari. Kakor že rečeno, prelep in prekoristen je tisti članek, v celoti se ž njim strinjam, samo gornjega stavka ne odobravam. Slej ko prej ostanem pri tem, da kakršno je vodstvo, kakeršen je odbor, takšno je j tudi članstvo. Odbor, čigar predstavniki m ! funkcionarji životarijo v nedelavnosti ter se j 'piti ne zavedajo, zakaj so odborniki, so gro- i okupi društvu. Prevarili y one, Kater; so 'iii postavili na ta mesta, da bodo delovali I za skupno boljšo bodočnost. Članstvo pa je I tako rekoč zapuščeno, ne more in ni zmožno | podpirati odbora, ker ga odbor zato ni vzgojil.
K vsemu temu si usojam staviti en predlog, ki se tiče toliko centrale kakor vseh krajevnih skupin društva nižjih pošt. uslužbencev. Ta predlog se glasi:
Ker se sedaj po vrsti bližajo letni občni zbori, naj sc na teli v prvi vrsti članstvo poduči o važnosti stanovskega glasila. Poleg članov odbora naj se izvoli en stalen poročevalec. Tudi naj se določi nekaj stalnih nabiralcev oglasov. Na občnem zboru naj ise stavi predlog na glasovanje, da mora biti vsak član organizacije naročen na stanovsko glasilo. Takrat bomo videli, koliko imamo pričakovati od novo izvoljenega odbora. (To se odloči na letošnji glavni skupščini OPO. Bog daj več takih kakor ste Vi. — Opomba urednika.) Upajmo, da v nastopnem letu ne bo nobenega tovariša od 'nižjih uslužbencev, ki bi ne bil naročen na »(Poštni Glasnik«. Tudi naj se sleherni potrudi, v svoje stanovsko glasilo dopisovati in sploh list vsestransko podpirati. Zakaj le tedaj, ako bodemo vsi in sleherni delali za njegov procvit, bo list odgovarjal našim potrebam ter naše 'Mie in mišljenje zastopal, kakor to moderni čas zahteva.
H koncu naj omenim še enkrat bližajoče se letne občne zbore. Smatram za potrebno opozoriti članstvo, naj blagovoli še enkrat prečitati uvodni članek »Poštnega Glasnika« z dne 1. januarja 1927, v 13. številki članek »Popolna nepripravljenost« in pa uvodni članek v 22. številki. Ti trije članki naj bodo slehernemu članu smernice pri volitvah društvenih odborov. Če vsak član uvažuje omenjene članke, potem ni treba, da tu na dolgo in široko razpravljam, kako se izognemo zlu slabih vodstev. Če stori v tem pogledu vsak svojo dolžnost, potem bomo na koncu tega leta zadovoljnejši kakor smo danes.
Poštni uslužbenci kupujte pri trgovcih, ki inserirojo v Poštnem glasniku.
! (PiTTETilFOlLM.
Visokemu poštnemu uradniku v po-. koju — nekdanjemu kandidatu za di-i rektorsko mesto — smo tudi 'poslali en j izvod brošure »'Ljubljanska pošta«. Ker :	nismo dobili po 3 mesecih ne denarja ne
J knjižice, smo urgirali. S tiskovino ka-:	kor vse ostale, da naj za poslane izvo-
de pošlje na položnici označeni znesek .	(10 Din). Odgovoril je, zakaj ga terjamo
j za več izvodov. On da je en izvod ta-I koj vrnil, enega pa da je našel med sta-j rimi papirjiO). Da pa pošlje pet dinarjev, češ, vi cenite več izvodov na 10 :	Din, ker sem prejel samo en izvod, po-
I šljem 5 Din...
Nedeljska blagajniška služba in večerna odjava.
V »Poštnem glasniku« št. 16 od 1. 1927 sc je zopet sprožilo vprašanje glede odprave blagajniške službe ob nedeljah in praznikih. Članek dodanega upravnika je kot »glas upi-jočega v puščavi«. Nihče izmed naših zastop« nikov v organizaciji se resno ne zavzame za to zadevo! (S kakšno pravico morete to s tako gotovostjo trditi? Dokažite to trditevl
—	Opomba urednika.) In vendar je odprava blagajniške službe ob nedeljah in praznikih, kakor tudi večerna odjava na telegrafu, iskre* na želja vsakega upravnika in podeželskega poštarja. Zdi se, da tiči vzrok nezanimanja te zadeve pri naših organizatorjih, ki po ve. čini še niso okušali dobrot podeželskih po* štarjev. (Že zopet krivična obdolžitev. Zakaj pa niso tega dosegli organizatorji iz vrst predstojnikov pošt, saj ste imeli pet let sa» mostojno društvo. Kje so bili takrat očitki?
—	Pripomba urednika.) Kajti dosegle so naSc organizacije marsikaj, kar je bilo težje do* seči kot to, samo za nas podeželske poštarje še nič. (Ali ste čitali načrt za novo razvrsti* tev ptt. osobja? — Vprašanje urednika.) Ka> kor je razvidno iz omenjenega članka, je ta zadeva sedaj pri strokovnem svetu poštnega ministrstva. Upamo, da se tam ne bo odio* čevalo za odpravo nedeljske blagajniške služ* be samo za nekatere izbrane pošte, ampak za v s e pošte. Zato pozivamo našo organi* zacijo, da nas zastopa vse in odločno zahte* va, da sc ugodi tej naši skupni prošnji. To sc zgodi tem lažje, ker pri tem ne pride v
Poštarji.
Češki spisal Jaroslav Hubaček. Prevod iz »Pošt. Obzora«.
Poštarji so ljudje obojega spola, ki so na prvi pogled podobni drugim človeškim bitjem, zakaj obstoje tudi iz telesa in duše, od katerih je telo običajno ustvarjeno po božji podobi. To se tiče vsekako samo mo* škega dela poštarjev, kajti le moški je bil ustvarjen po božji podobi, kar o ženski ni* kjer, niti v najstarejših pismih ne stoji za* pisano. Očividno je bolj podobna svojemu zapeljivcu hudobnemu duhu, o katerem ve* mo, da jemlje nase tudi najkrasnejše in naj* zapeljivejše podobe, samo da bi dobri moški spol prevaral.
Prvi poštar se je pojavil, ko se je ustano* vila prva pošta ali prapošta, kar je čisto lo* gično. Kakor pa so se pomnožile pošte, so se pomnožili tudi poštarji ter ustanovili ta* ko v začetku prav majhno družino, ki je ne* preslano rasla in se množila, dokler ni na* stalo iž nje današnje mogočno poštarstvo.
Da, poštarstvo je mogočno, zakaj pri* padnike tega stanu najdete povsod, tako v ponosnih prestolicah kakor v razkošoiK le*
toviščih, vidite jih v tvorniških mestih, kjer pojo sirene vsak dan štirikrat delavsko pe* sem, najdete jih v tihih mestecih, kjer gre življenje mirno svojo pot kakor ladja v za* mišljenem pristanišču. Sestanete se ž njimi v vaseh in seliščih, na gorah in v dolinah. Najdete jih na mejah, daleč od njih rojst* nega kraja, kjer delajo, intenzivno delajo, da bi bila njih dežela, lastnina njih očetov, varna sovražnikov, katerih je vsepovsodi silno veliko.
To so poštarji. Na prvi pogled se ne raz* likujejo, kakor smo že rekli, od ostalih ljudi, zlasti dandanes ne, ko ne nosijo več uni* form. Treba je torej bistrega opazovalca, da bi poštarja spoznal. Ali vendar ni to ta* ko težko. Na ulici je to najtežje. Tam ga spoznate nemara samo po tem, da hiti zgo* daj zjutraj po četrti uri, pred peto itd. v urad in da spotoma uživa zajutrek, ki si ga mora pač sam skuhati ali samo pogreti, za* kaj ženske ne marajo vstajati tako rano za* radi tiste neumne kave, — ali pa si nepre* neboma mane zaspane oči. To so vam po* štarji iz špedicije. Nad temi se spenjajo vi* soko, silno visoko, skoraj nebotično visoko poštarji pri centralnih uradih, ki so imeli preje dovolj časa, če so vstajali ob tri četrt
| na osem. Zdaj vstajajo nekoliko prej, ali v ! tem ni velike razlike. A ti niso več pravi po* štarji, zakaj ti so se spojili nerazločljivo z uradniki drugih resorov, s katerimi tvorijo j znano kasto »nosilcev aktovk«.
Najlagljc poznate poštarja v družbi, v i gledališču, pri koncertu, v restavraciji in go* ! stilnicah, ko vam zatrjuje, da je zabava ž | njim jako prijetna, ali pa zveste, da veljajo I od 1. novembra 1926. novi brzojavni odprav* i ni predpisi, da morajo pomožni nastavljene! služiti 27 let, preden postanejo stalni usluž* bcnci in da imajo potem pravico služiti še sedemindvajset let, da pririnejo do pod* uradnika. Da mora čakati uradniški kandi* dat na imenovanje celih 35 let brez pravice na pokojnino, da erarni premog iz premo* govnika Hedvika izgori bolje kakor premog iz premogovnika Julius II., da se kuri po štirijaških metrih zraka, a da se prostor, ki ga zavzema uradno pohištvo, v to ne šteje, na kar je poštna uprava prejkone čisto po* zabila itd. itd.
V gostilnici poznate poštarja takoj, če karta in tudi precej veste, kakšno delo opravlja. Ako meša karte tako hitro, da mu ne morete slediti, ali če karte tiho deli od* štete z enim otipom, je to poštar, ki sedi pri
poštev kredit, ampak je odvisno samo od naklonjenosti napram nam revežem — po» deželskim poštarjem. Uprava bi s tem nič ne izgubila, nam bi pa bilo zelo ustreženo. (Bodite brez skrbi, organizacija še ni zamu* dila nobene prilike in je ne bo, da se ugodi tem popolnoma upravičenim zahtevam. Vzrok neuspeha je pa samo eden: v Srbiji je že od nekdaj uvedena pri vseh poštah ne« deljska blagajniška služba, proti kateri ni do danes še noben srbski poštar protestiral. — Pojasnilo urednika.) Pri naši silno naporni službi pač zaslužimo, da bi bili vsaj ob nede« Ijah in praznikih prosti skrbi, ki jih imamo z denarjem in odvodi. Ali naj razkladamo, koliko dela nam da blagajniška služba? Ko* liko imamo skrbi z denarnimi odvodi? Od* vod se opravlja šele v popoldanskih urah. In do takrat se pravi lepo doma čakati in stra* žiti denar. Tako nam minejo nedeljske po* poldanske ure — neizrabljene. Pa naj še kdo reče: Ob nedeljah imate samo dopoldansko službo.
Isto je z večerno brzojavno odjavo. Ka* kor drugi, tako imamo tudi mi različne pri* vatne opravke. In kdaj naj gremo po teh opravkih? Ko bi le bili vsaj po 18. uri že po* polnoma prosti. A komaj, da se človek otre* se prahu in očisti roke od pečatne barve, že mora zopet v urad, da se odjavi na brzojavu. Pa ko bi človek samo pirijel za dajalo in bi se mu centrala blagohotno takoj javila, bi še šlo. Dostikrat pa je treba čakati, da je konec korespondence, pojtem mine zopet 10—15 minut preden se centrala oglasi, pa si spet ob pol ure, če več ne.
Tudi za odpravo brzojavne odjave ni tre* ba kredita in naši organizaciji menda ne bi bilo treba bogve kakega napora na merodaj* nem mestu, da se to doseže. (Odstopim Vam mesto predsednika, pa poizkusite. — Op. ur.) Vsaka pošta naj bi se ob 1 8. uri, torej ob sklepu uradnih ur, odjavila. — Naj sc predvsem stavljajo take zahteve, ki se nam lahko ugode brez vsakega kredita. In ker ni treba kredita, tudi ne bo toliko odpora in izgovorov na merodajnem mestu.
Organizacijsko gibanje.
IZ NAŠIH SEJ.
Določitev honorarjev za pisce v »Poštni glasnik«. Osma odborova seja OPO je določila ho' norarje za I. 1938. Članki v 'lisitiu se honorirajo od vrste in i>o kvaliteti. Vrste se honorirajo no 40, 50 in 60 par. Presoja se prepusti uredniku, vendar z naslednjimi omejitvami: iPo 60 par od vrste; nadpovprečni uvodnik z manj ko ISO tiskanimi
blagajniškem okencu ali v glavni blagajnici. Če pa karte meša grobo ter meče karte iz viška na mizo, je to izvestno spedicijski na* slavljenec, na to lahko vzamete strup.
Nastavljanje poštarstva se vrši po veliki večini po spolu. Tako sede poštarice večji del v neprijaznih, mrzlih telefonskih centra* lah, pri telegrafu, pri pisalnih strojih, pa tu* di pri okencih. Moški pa žive v elegantnih, z vsem komfortom opravljenih špedicijah, kjer je za nje preskrbljeno s kopalnimi ba* njami, s pršnimi napravami, da se po službi lahko okopljejo, dasi bi tega nc bilo nika* kor treba, zakaj špedicije so tako opravijo* ne, da ni tam niti trohice prahu in druge nesnage, tako da se uradniku po delu še rok ni treba umiti. V skladišču delajo nekako za zabavo pakete, posredujejo, vozijo ambulan* cc, kar se šteje med najboljše poštne dohod* ke, naposled pa opravljajo tudi službo pri okencih.
Oba spola imata enake plače. Zato jc vrlo ugodno za može, ki so brez službe, da si vzamejo za žene poštarice. Zakaj bi samo moški živili ženske, naj bi bilo to včasi tudi narobe.
Najlepša lastnost poštarjev jc vera. Ve* rujejo vedno in vedno. Zdaj verujejo celo v
vrsticami; prvovrstni krajši strokovni članki, dobri originalni listki; 10 do 15 tiskanih vrst dolge igiose iza stalno nibriko »Petetefiim«. {Za posebno duhovito, originalno in kratko satirično domislico, sličico, puščico, karikaturo za .»Petetefilm* damo 10 Din, če ima tudi samo en stavek). Po 50 par od vrste: ostali uvodniki in strokovni članki; povprečni ali prevedeni listki; dobri in splošni dopisi; osebne vesti. — Po 40 par od vrste: dopisi, katere je treba, dosti korigirati afli ki razpravljajo o osebnih ali lokalnih razmerah; organizacijsko gibanje, kolikor se sploh honorira; drobiž in ostali z malimi črkami pisani članki (razen osebnih vesti). — članki društev, ustanov in sploh članki, ki so v interesu pisca (objave, propagandni članki, izjave, odgovori v polemikah itd.) se nc honorirajo. Honorarje izplačuje upravnik lista vsako četrtletje za nazaj, in sicer 30. marca, 20. junija, 20. septembra in 20. decembra vsakega leta. Zneski izpod 10 dinarjev se ne pošijajo po pošti.
Za pokojninski fond drž. uslužbencev bomo morali baje plačevati po 6% od osnovne to po-ložaijne plače. To bi bilo že po sedanjih plačah 50—100 Din na mesec. Ker pa namerava vlada znatno povišati položajne plače (zato pa seveda znatno znižati draginjske doklade), se utegne zgoditi, da bomo plačevali po 100—200 Din na mesec za rodbinsko pokojnino. Ker je to skrajno pretirano (zadostovali bi 3%), je proti temu protestirala organizacija preko Zveze drž. nameščencev za Slovenijo.
Organizacija in poštni dom. Prišli smo do zaključka, da s temi dinarji, ki so se doslej nabrali im ki še počasi kapljajo v blagajno zadruge »Poštni dom«, še 10 let ne postavimo lastnega poštnega doma. Kaj storiti? Čakati še 10 let, da naberemo z raznimi akcijami, prireditvami, na-daijnimi deleži in z obrestmi 1 milijon dinarjev? Ali naj se združimo z ‘ostalimi državnimi uslužbenci, ki nameravajo postaviti skupen uradniški dom in ki imajo že kupljen prostor? Ali naj naprosimo maš Savez v Beogradu, da zgradi ali vsaj pomaga zgraditi tudi v Ljubljani poštni dom, kakor ga je zgradil v Beogradu, Skoplju, Sarajevu in v Novem Sadu? Odbor naše organizacije, na-prošen od Zadruge »Poštni dom«, ie razmišljal o tem na svoji seji in se odločil za tretji poizkus. Obrnili smo se na Savez, ali in pod katerimi pogoji bi bil pripravljen sodelovati pri zgradbi doma slov. ptt. uslužbencev. Odgovora še nimamo, ' vsekakor za bomo glede te točke na jasnem na občnem zboru »Poštnega doma«, dne 15. januarja t. 1.
Premoženje »Poštnega glasnika«, ki je bilo doslej naloženo v Mestni hranilnici ljubljanski, se je preneslo po soglasnem sklepu odborove seje OPO kot vezano vlogo v Gospodarsko zadrugo
poštnih nameščencev.
K načrtu za zakon o pošti, telegrafu in telefonu je poslala organizacija obširne izpreminje-valne predloge Savezu v Beograd. Pri kritiki osnutka so nam dali dragocene pripombe priznani strokovnjaki ptt. službe z direkcije.
sistemacijo, kakor so preje verovali v pra* vično upravo plač. In zato, dragi poštar, ve* ruj še naprej, zakaj tvoja vera ti bo poma* gala. Ker smo poštarji strastni ljubitelji strank in društev, se dele tudi poštarji v ve* liko strank, društev in društvec, kajti zao* stati ne smejo.
Potemtakem vidite, da so poštarji tudi ljudje, ki imajo svoje želje in hrepenenje in da žive povsem po človeški, dasi kdaj in kje docela nečloveško. Ali to ne spada sem.
Zajcmljivo je, da nimajo nobenega sim* bola. Tradicionalni in priljubljeni rog so za* vrgli in zdaj nimajo ničesar. Pa tudi nimajo svojega patrona. To si razlagamo navsezad* nje na ta način, da v dobi, ko je osebni re* ferat ministrstva zemskih zadev v kraljestvu nebeškem podeljeval raznim stanovom in resorom pokrovitelje in patrone, niso bili poštarji še organizirani in niso še nastopali javno kakor enota. Danes, ko bi to šlo, jc pa že prepozno. Svetniki imajo že drugo službo.
In simboli?. Lahko bi se bilo zgodilo, da bi dobili simbol, ki je podoben simbolu pra* vosodnega ministrstva, t. j. pisemsko teht* nico (kakršne dobavlja ekonomat) z žensko, ki pa je žal slepa. O tem pa rajši nič.
REDNI OBČNI ZBOR
Društva poštnih', telegrafskih In telefonskih uradnikov se bo vršil na Sv. Treh Kraljev dan, dne 6. januarja 1.1. ob pol 3. uri popoldne — v mali dvorani Celjskega doma v Celju —
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2.	Poročila predsednika, tajnika in blagajnika.
3.	Poročilo pregledovalcev računov.
4.	Načelno sklepanje o razpustu društva. *
5.	Volitev predsednika in odbora.
6.	Predlogi in vprašanja.
V Ljubljani, dne 11. decembra 1927. ________________________________ODBOR.
SLUŽBENE OBJAVE PTT. URADNIKOV.
Vabimo članstvo, da se v čim največjem številu udeleži našega rednega občnega zbora, ki bo na Sv. Treh (KiraUjefv dam ob pol 3. uri popoldne v mali dvorani Celjskega doma v Celju. Krajevne skupine Ljubljana, Maribor, Kranj in Novo mesto bodo zastopane na občnem zboru po določenih delegatih, želimo pa, da pridejo na občni zbpr pole« delegatov tudi drugi člani našega društva. Zlasti članstvo celjske krajevne skupine je dolžno priti na občni zbor. Upamo, da ne bo nobene pošte v bližnji okolici Celja, ki bi ne bila zastopana na občnem zboru. Krajevne skupine so dobile glede svojih delegatov primerna navodila, ki naj jih točno izvajajo.
Prihodnjo številko »Poštnega glasnika« ustavimo vsem članom, iki niso poravnali celotne članarine za leta 1927.
Pošte na progi Grosuplje - Kočevje in pošte, ki imajo s te proge izhodišče (kartiralne zveze), se pridele s 1. januarjem t. 1. novomeški krajevni skupini. 'Prizadete pošte smo o tem obvestili s posebno okrožnico. Krajevna skupina v Novem mestu naj izpopolni v tem smislu čl. 2. pravilnika o krajevnih skupinah.
Krajevni skupini Kranj in Novo mesto pričneta poslovati s 1. januarjem t. 1. v potnem obsegu, t. j. 'pobirali bosta sami članarino od članov svojega okrožja. Zaupniki in člani naj nakazujejo počenih' s 1. januarjem t. 1. dalje članarino svojim krajevnim skupinam in ne več centrali. Tudi položnice bodo dobivali odi svojih krajevnih skupin.
Zaupniki naj za letos ne pošiljajo beležnic in opisov centrali, kakor določa to čl. IV., točka 4. poslovnika o zaupnikih, nego naj jih hranijo do drugačnih navodil še nadalje pri sebi. Pač pa morajo pri nakazovanju članarine za mesec januar brezpogojno izvesti določbe čl. UL, točka 8 poslovnika, kolikor zaupniki tega še niso storili.
Vsem vestnim in agilnim zaupnikom kakor tudi ostalemu zavednemu članstvu se ivajlepše zahvaljujemo za podiporo v preteklem letu. Prosimo jih, da nam tudi v bodoče stoje krepko ob strani. V tem upanju želimo vsem veselo in srečno novo leto.
VABILO
na
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
POŠTNlhOA DOMA
reg. zadr. z omej. zav. v Ljubljani
ki se bo vršil dne 15. januarja 1928. ob pol 15. uri v '.salonu restavracije pri Mikliču v Kolodvorski ulici s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2.	Poročilo funkcionarjev načelstva.
3.	Poročito nadzorstva.
4.	Volitve članov načelstva in nadzorstva.
5.	Predlogi.
6.	Slučajnosti.
Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure kesneje istotam občni zbor neglede na število prisotnih članov.
Letni račun lahko vpogJedajo člani od 8. januarja 1928. dalje vsak dan od 16. do 18. ure Pred Prulami št. 1.
Za načelstvo:
IVAN STANIČ,	FRANJO MARTINŠEK,
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
To in ono.
Opozorilo. Naročnikom, ki so v zaostanku z naročnino za »Poštni glasnik«, prilagamo tej številki položnico, na kateri je označen znesek zaostale naročnine za leto 1926 in 1927. Uprava lista upa, da sc bodo naročniki zavedali svoje stanovske dolžnosti in vso zaostalo naročnino takoj poravnali. Naročnina znaša 24 Din letno, kar ie tako malenkostno, da lahko vsak ta znesek naenkrat plača. !Da bi se upravi delo olajšalo, priporočamo vsem naročnikom, da izvolijo za obnovitev naročnine v letu 1928 plačati naročnino za vse leto naprej, t. j. 24 Din, najmanj pa za pol leta, t. j. 12 Din. V to svrho prilagamo tudi tem — položnico. Številka čekovnega računa od lista je 11.804.
Današnja številka ima 6 strani vzlic temu, da bo izhajal odslej »Poštni glasnik« po trikrat na mesec. iKdior zdaj mi zadovoljen, mu ni pomoči. Ce se pomnoži število naročnikov za 300, potem izide še katere številka na 6 straneh, drugače pa ne, kajti sicer moramo pri sedanji naročnini v enem letu falirati.
Pripravniški izpiti za III. kategorijo, ki so se
vršili od 19. do 22. decemlbra 1927, so prav srečno izpadli. Deloma soglasno deloma z večino glasov so .napravili izpit vsii prijavljeni kandidati. Njihova imena objavimo v prihodnji številki med »Osebnimi vestmi.«
Darovi za »Poštni dom«. Tekom tega leta so darovali naši zadrugi bodi v gotovini bodi v vrednostnih papirjih: Smerdiu Vilko 20 Din, Hranilni in posojilni konsorcij javnih nameščencev v Ljubljani 500 Din, Geštrin - Cik 32 Din, Arko Marija 100 Din, Zadolšek Elza 1U0 Din, Petek Antonija 168 Dim, Gruber Josip 100 Din, Kavčič Franc 100 Din, Gospodarska zadruga pošt. nam. v Ljubljani 1000 Din, Vašič Poman a 100 Din, Planinšek K., trgovec 50 Din, Društvo poštnih upravnikov 164.40 Din, Krivec Josip 25 Din, Zavrtanek Jožica 138 Din, iMetelko Ivan 50 Din, Kunej Ana 80 Din, Petek Antonija 75 Din, Mrak Ela 20 Din, 'uslužbenci pošte Kramj 210 Din, Društvo poštnih upravnikov 400 Din, Ivanc Marija 200 Dim, Kalan Ivan 100 Din, Pirc ilviam 20 Din, iMantinšek Franc 30 Din. Vsem dainavailčem prisrčna hvala! —• Zneske, ki jih je prejela im jiih še prejema zadruga od posameznih pošt za prodane bloke, bomo po zaključku cele akcije z bloki po možnosti .skupno objavili v »Poštnem glasniku«.
Redukcija pred durmi. Ministrstvo je izdalo vsem direkcijam malo«, da morajo znižati Število osebja za 10 odstotkov. IV prvi vrsti se morajo ireducirati uslužbenci s polno službeno dobo in manj vredno osobje (nekvalificirano osebje, stalni »maroderiji« itd.), ki !še nima pravice do pokojnine. Seznam prizadetih uslul/Jbemcev morajo direkcije Čim prej predložiti ministrstvu. — Zali-'itog izgloda, da 'se mi maša uprava v 10 letih te države nič naučila. Zapet prihajajo is paušalno iredulkdjo. Kar 10% v vsaki direkciji. Ne po potrebi, ne po krajevnih potrebah, ampak po direkcijah se bo reduciralo. Nič ne rečemo, nemara je res preveč državnih uslužbencev v tej državi, toda eno je gotovo: pri pošti v Sloveniji jih je premalo. Sc nikdair niso delale maše polšte s takim minusom osolbja kakor danes. Ministrstvo naj rajši načne vprašanje, zakaj mi v Srbiji in Orni gori pogodbenih pošt, zakaj so po nekaterih tamkajšnjih majhnih poištalh po dve, tiri in več moči, pri kakršnih poštah je pri nas samo ena moč, šc 'tista včasi is pogodbo nastavljena. Organizacija stori vse potrebne korake, da odvrne ali vsaj omili pretečo nevarnost. Tudi naša direkcija se je postavila na stališče, da zaščiti svoje osobje im moinmalni promet pošte, telegrafa in telefona v 'Sloveniji.
Predsednik Saveza g. Tomo Jovanovič se je mudil 27. decembra 1927 v Celju, naslednjega dne pa v Ljubljani. Tako v Celju kakor v Ljubljani je prebil kratke ure z zastopniki osobja. V Sloveniji se je mudi! v poslih Saveza nabavljal-mlh .zadrug, kateremu je predsednik.
Vštetje selske službe. iMimiistnstvo pošte in telegrafa je na ponovna vprašanja direkcije izdalo odlok, da se šteje državnimi uslužbencem vsa doba selskih pisnuomoš (namestnikov itd.), ki »o jo odslužili pred I. septembrom 1923, a po dovršenem 21. letu starosti, iDoslej je ministrstvo iprvznavatlo to dtobo samo onim se1,Iškim pismonošem (mame&tmikom itd.), ki so bili člani provizii-skega sklada. Sedaj pa to mi potrebno. — Tovariši, katerim >se taka služba mi priznala, naj takoj vlože prošnjo na direkcijo, da se jim ta doba
I prizna za pokojnino in napredovanje. Tudi oni j uslužbenci, ki so bili po čl. 306. fin. zakona prevedeni za dnevničarje, a iso služili pri pošti kot selski pismonoše (namestniki itd.), naj prosijo za priznanje gori omenjene službene dobe. Ako bi ti dnevmičarji imeli ,s to službo ma dan, 1. aprila 1927 polna tri leta državne službe, se bodo zopet prevedli v prejšnja zvanja. Pomniti pa morajo, da se šteje ta doba samo oniim^ ki so bili selski' pismonoše ali namestniki po 21. letu stalnosti.
Zahvala. Podpisani se najlepše zahvalim vsem tovarišem, ki so v tako obilnem številu spremili mojega edinega sinčka na zadnji poti. Posebno še pevskemu diuštvu poštnih uslužbencev za tolažilne pesmi doma in na 'pokopališču. Enako se zahvalim Osrednjemu društvu poštnih uslužbencev v Mariboru za naklonjeno podporo v znesku 200 Din. Anton Kotnik, pismonoša v Studencih pri Mariboru.
Zahvala. Podiplisami se uaijiskremeje zahvaljujem društvu nižjih pošt. uslužbencev, podružnica Maribor, za podeljeno mi podporo v znesku 500 Din, ki mi jo ie nakazalo za časa bolezni. Pnipoi-ročam vsem tovarišem, da vsi do zadnjega pristopijo k društvu, ker le v slogi si lahko vzajemno pomagamo. — Ivan Kovačič, pom. kondukter, Maribor 2.
Gospodarstvo.
Seznam tvrdk, ki dajejo na obroke.
Ker je seznam, ki smo ga objavili v »Poštnem glasniku« štev. 13 od 1. julija 1927 že pomanjkljiv j (med tem časom smo sklenili dogovore še z ne- : katerimi tvrdkami), objavljamo tu nov seznam ' trgovin in tvrdk, ki dajejo članom 'Gospodarske 1 zadruge ali t)bi. organizacije na osnovi naka- ' ziia, katerega izda Gospodarska zadruga ali OPO i blago proti 6-mesečnim odplačilom.
I. Mamiiakturne in modne trgovine:
(Češko in angleško sukno, ševijot, razno bla- | go za obleke in plašče za dame in gospode, bri- j sače, platno za rjuhe, prte, garniture za mize in j postelje, plašče i. dr.).
1.	M. Ban, nasl., Resljeva cesta 7.
2.	Fabjani & Jurjevec, Stritarjeva ul. 5.
3.	.F. Grobelnik, Mestni trg 28.
4.	Josip Ivančič, Šelenburgova ul. 1.
5.	Ljubljanski oblačilni bazar. Mestni trg 8. j
6.	I. C. Mayer, Stritarjeva ul. 4.
7.	R. Miklavc, Prod Škofijo.
8.	A. Potokar, Šolski drevored 8.
9.	Produkcija, Tržaška cesta 26.
10. A. & E. Skaberne, Mestni trg 10.
M. J. Šlibar, Stari trg 21.
112. Drago Schwab, Dvorni trg 3.
13.	F. Urbanc. Miklošičeva - Sv. Petra cesta, j
14.	Žitnik & Lončar, Stari trg 16.
II. Konfekcijske trgovine:
(Izgotovljene obleke za dame, gospode in ! otroke, izgotovljene kostime, plašče in drugo). | L Fran Derenda & Cie d. z o. z., Erjavčeva ' cesta 2.
2.	Elite, konfekcijska družba z o. z., Prcšer- | nova ul. 9.
3.	A. Kunc, Gosposka ulica.
4.	T. Kunc, Mestni trg 14.
5.	F. Lukič, Stritarjeva ulica.
6.	J. Maček, Aleksandrova cesta 10.
III. Modne in športne trgovine:
(iRiazni1 modni in športni izdelki za dame, gospode in deco).
1.	J. Kette, Aleksandrova cesta 3.
2.	P. Magdič, Šelcnburgova - Aleksandrova cesta.
3. Šinkovec nasl. Soss, Mestni trg 19.
IV. Galanterijske trgovine:
(Razno galanterijsko blago).
1. Ant. Krisper, Mestni trg 26.
V. Trgovine s čevlji in usnjenimi Izdelki:
(Vsakovrstni čevlji lastnega in inozemskega izdelka, usnjene torbice, kovčki i dr.).
1.	Anton Krisper, Mestni trg 26.
2.	I. C. Mayer, Stritarjeva ulica 4.
3.	Petovija, Dunajska cesta 1.
4.	A. ŽIbert. Prešernova ulica.
VI. Modistlnje:
i(Daimislki klobuki, vsakovrstni in za razne prilike, popravila klobukov in druga v to stroko spadajoča dela).
1. iM. Sedej - Strnad, Prešernova ulica.
2. Ida §kof - VVanek nasl.. Pod Traočo 2.
I 3. Am. Tršan, Sv. Petra cesta 6.
VII. Zobozdravniki in zobotehnikl:
1.	Dr. Mirko Kambič, Vidovdanska c. 2.
2.	Ivan Radovan, šelcnburgova uk 4.
3.	Jc^lp Kovač, Sv. Petra cesta.
VIII. Razne tvrdke:
1.	Davorin Bizjak, Stari trg 8, krojaška in konfekcijska trgovina. Izdeluje obleke po meri, ima v zalogi vsakovrstnio perilo, klobuke i. dr.
2.	Filip Bizjak, Šelcnburgova ul. 4, krzinar. j Izdeluje vsa v krznarsko stroko spadajoča dela.
3.	M. Franzi & sinovi. Privoz 40. Tovarna pletenim in nogavic.
4.	Em. Gostinčar, Kette - Murnova cesta, pleitemime.
5.	M. Novljan, mesarska stojnica na živilskem trgu. Mesnati izdelki, slanina, mast i. dir.
PRIPOMBA:
Opozarjamo članstvo v lastnem interesu, da to številko »Poštnega glasnika« dobro shrani, da ga bodo imeli vedno pri roki, kadar bodo potrebovali seznam tvrdk. Iizpreimcmbe v seznamu j bomo objavljali v »Poštnem glasniku«.
Opazili smo tudi, da sc nekateri člani' (zlasti podeželski) obračajo za informacije glede odbit-I kov v plačilnih listah za zadrugo na računsko-komtrollni odlsek p. t. direkcije. Nekateri celo prosijo omielnjeni odsek za računske izpiske. Ker vodi evidenco o vseh računih in odtegljajih za Gospodarsko zadrugo zadruga sama, maj se vsi člani obračajo za informacije izključno na Gospodarsko zadrugo ali na OPG, kjer so pač nakazilo prejeli.
Nekateri člani tudi plačajo obroke, najraje prvi obrok, naravnost tvrdki, posebno tedaj, če jim v plačilni listi ni bil obrok odtegnjen. Vsa plačila za blago naj se nakazujejo edino na čekovni račun Gospodarske zadruge št. Ii2936. Vsako dlruigo plačevanje povzroča tako tvrdki ko zadrugi m ©potrebno delo. Da ni takoj prvi mesec enemu ali drugemu članu odtegnjen obrok, je vzrok po mavadi tvrdka, ki pošlje zadrugi račun za dobavljeno blago koncem meseca, ko so plačilne liste že gotove in razposlane.
TiudS maj člani vse pritožbe takoj sporoče Oosipodanski zadrugi ali OPO. 'Pripominjamo, da plača zadruga ob koncu meseca vse račune za dotični mesec tvrdkam v celi vsoti in da ne plačuje tvrdkam v obrokih. Zato naj zahtevajo v vsaki trgovini iisite uigOđn'ositi kakor Ob takojšnjem plačilu.
Končno apeliramo na vse poštne nameščence, tudi na one, ki ne jemljejo blaga mla nakazila, da pri nabavah upoštevajo v prvi vrsti tvrdke, ki in seri rajo v »Poštnem glasniku«.
Te tvrdke najtopleje priporočamo ter bodo člani gotovo kulalntno postreženi. — Svoji k svojim. —
VPIS HRANILNIH VLOG IN PRIPIS OBRESTI za L 1927.
Vsem naišiim vlagateljem sporočamo, da bomo vpisovali hranilne vloge za III. polletje 1927 in 'Obresti za loto 1927 v hranilne knjižice v sledečem redu:
'Od 5. db 8. januarja 1928 vlagateljem pri poišti Ljubljana 1, od 9. do 12. januarja vlagateljem ipri pošti Ljubljana 2, od 13. januarja dalje pa vlagateljem pri direkciji im ostalim članom.
Vlagateljem priporočamo', da oddajo hranilne knjižice našim zaupnikom pri poštah in -ravnateljstvu, ki bodo knjižice zbirali ter jih malto po vpisu v redu vrnili, limena zaupnikov sporočamo še enkrat: pri pošti Ljubljana 1 gg. Hofman Edvard in Bam Mar tih, pri pošti Ljubljana 2 g. Martinšek Franjo, pri ravnateljstvu gosp. Ceh Karel.
Pri tej priliki obveščamo vlagatelje izven Ljubljane, ki imajo deponirane hranilne knjižice pri zadrugi, da bo vpis vlog in obresti preskrbela -zadruga sama brezplačno ter da jih bomo o- s-tamju njih vloge konec 1927 obvestili s posebnim dopisom po 15. januarju 4928. Vlagatelji, ki ne bi tega dopisa do konca januarja prejeli, naj sporoče to takoj zadrugi.
OBRESTNA MERA ZA HRANILNE VLOGE IN ZA POSOJILA V I. 1928.
Po sklepu skupne seje načelstva im nadzorstva z dne 14. decembra 4927 bomo obrestovali hranilne vloge v letu 1928 še nadalje tako kakor Mestna hra-nilniica ljubljanska, t. j. vezane vloge po 6%, nevezane pa po 5%. Za posojila bomo ra-
čuinali '»d 1. janiuarja dalje 9% abresti brez ka-krSnihkolii 'pri-paidkov, provizije itd. Računanje obresti 'ostane isto ko v lotu 1927. (Glej članek v »PoStmem iglasimbu« bd 1. ideeemibra 1927.). S tem .znižanjem obrestne .mere za posojili a .rimo postali eden niajcctnejšiih, če že me najoenejši zavod. Za to gre v iprvi vrsti zasluga našim vlagateljem — čebeMčarjem, katerih male hranilne vloge stalno lin razveseljivo .naraščajo, ter našim strokovnim organizacijam, ki nas res hvalevredno ipodpirajo, za ikar naj bo izrečena naša najtoplej-ša zaihvala.
REVIZIJA NAŠE ZADRUGE.
V dnevih od 23. do 27. movemlbra 1927 je .izvršil revizor Zveze slovenskih zadrug revizijo cdotnega poslovanja maše zadruge. Revizija je i za zadrugo iprav ugodno .izpadla ter se jc .gosp. revizor o našem poslovanju zelo laskavo izrazil. Pismeno p oročilo o reviziji se .prečita na občnem zboru februarja meseca.
KROJACNICA.
Obveščamo .članstvo, da simo (znižali cene izdelkov maše krojačnice od 6. decembra 1927. dalje sledeče:
Izdelava prvovrstne Obleke stane 250 Din, izdelava isirednjef.iine obleke 200 Din, za enostavno obleko 150 Din, od oblek za dečke do 15 let 170 Din im pid Obleke za dečke do 12 let 100 Din.
V navedenih cenah je vštet sukanec in gumr-bi. Popravila in .druga krojaška dela se izvršujejo po dogovorni.
Osebne vesti.
.Postavljeni: za pogodbenega poštarja .Maks Caf pri pošti Sv. Barbara pri Mariboru: za dnev-i ničarja Jakob Kukar na Ljubljani 1, Vekoslav Weiss na Mariboru 1, Matej Rozman. Prane Male in Ivan Kolman na Mariboru 2, Albina iPehami pri IH. ter t. t. teh. sekciji v Ljubljani im Josip 'Šega v Marenbergu.
Premeščeni: pb. ur. LI/4 Olga Moser iz Št. Vida nad Ljubljano na Ljubljano 1, Lea Šoti iz Hrastnika v Laško in Rafaela Knapič iz Celja v Hrastnik; pb. ur. II/5 Marija Petrič iz Krškega na Ljubljano 1; telefonistka HI/3 Pavlina Milavec iz Rakeka v Novo vas pri Rakeku; priprav. HI/4 Marta Kitzler z Ljubljane 3 na Ljubljano 1, Marija Korošec iz Ljubljana 1 v Zagorje ob Savi, Ana Korenini iz Cerknice na Limb ljamo 1, Miroslava Klemenčič z Ljubljane 1 na Vič in Pija Valant iz Nove vasi pri Rakeku v Krško; zvan. 1. skup. Marija Starašina iz Velenj na Maribor 1 im Franc Kavčič iz Grobeina v Celje: dnevničar Branimir Babnik z Ljubljane 2 na Sušak.
Poroke: dnevničar Jurij Kostjukovškij v Črnomlju se je poročil s Tinko Pehanijevo.
Strokovne izpite za pb. urad. tl. kateg. so v Zagrebu položili: Alojzij Jurjavčič in Aliacij Vončina soglasno, Ivan Radič in Ljudevit Turk z večino glasov, vsi pb. ur. II/5 z Ljubljane 1.
Tovariit!
Že stanovska zavednost ve eva, da
Najboljše blagot
Na,(ni je cene!
Tovarišice!
podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem Interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo te ustanove večje ugodnosti in v čje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanav je naša
Čekovni račun 12,416
Jtabavi alna zadruga državnih nameščencev v £jubijani, Vodnikov trg štev. S.
Telefon štev.
2421.
Ona nam nudi banaško m ko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse špecerijsko in kolonijalno blago najllnejie vrste po najnižjih cenah, ki so mogoče. Velika izbira dežnikov, predpražnikov in najtlnejilh In najtrpežnejšlh čevljev lastnega Izdelka. V zalogi najfinejši Sifon, platno in srajce za gospode po najnlžjih cenah.
Drva in premog vsak čas n» rarpola&o. Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu. Zadovoljiti svoje člane je te zadruge
najvišji cilj! Da je blizu tega ci ja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani-odjemalci.
Tovariši! Tovarišice! Pristopite k tej zadrugi in kupujte v njej!	Kdor kupuje v svoji zadrugi, kupuje pri sebi!
Cvetličarna „JtlZZjfi"
Ljubljana, Dunajska cesta št 9
se nadalje priporoča cenjenemu občinstu za aranžmaje daril, kakor tudi šopkov in cvetja v lončkih za Božič in Novo leto. Lepo izbiro si lahko vsakdo ogleda na razstavi. — Priporoča se
Fani Hvala
j VESELO NOVO LETO
I
vsem svojim odjemalcem
masiufakt. trgovina
ANTON MACUN v Mariboru
Gosposka ulica 10.
V
Tvornica dežnikov
L. Ml KUS, Ljubljana,
Mestni trs 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in spreha;alnih palic.
JAŠ & LESJAK, l
~ Ulica 10. oktobra štev. 2	§
□
Specialna trgovina za kavo, caj, kakao, čokolado, rum, konjak,	j=j
likerje, desertna in namizna vina	□
Na drobno.	Na debelo
kJCJDDDnnnnnnnnnnnnnnnaDDDDDD
Za nakup vsakovrstne obleke
se priporoča tvrdka
J. Maček, Ljubljana
Aleksandrova c. 12
ki ima največjo izbero in najbolj solidno postrežbo. Tvrdk* Ima pogodbo z Oo«podar$ko zadrugo p. n. In daje tudi drugim atalnlm nametčencencem blago na maaačna odplačila
Srečno novo leto
želi cenj. odjsmalcem špecerijska trgovina in gostilna,
Ljubljana, Sv. ff^etra cesta št. 43
Priporoča se
T. ^encmger.
Fotografski atelje
Avg. Berthold, Ljubljana
Tavčarjeva ulica štev. 30
želi cenjenim odjemalcem
I9K > GE KIJA
I. C. KOTAR
I.JUBIvJANA, Sv. I'etra o. 1Q
so priporočiti o ©rij. ocljemtiloom in Jim želi
SREČNO NOVO LE T O.
J©SIP LAUFER
kolonijalno in špecerijsko blago hišna ter kuhinjska oprema.
MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 26.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
želi vsem cenjenim odjemalcem in občinstvu
FRANJO MAJER
trgovina z manufakturo
MARIBOR, Glavni trg 9
3
manufakturna trgovina
MARIBOR, Glavni trg štev. 1
(pod Veliko kavarno),
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega manu-fakturnega blaga, posteljnih odej lastnega izdelka, perje za blazine, gradla za žimnice itd. Povodom letošnjega 60 letnega jubileja tvrdke vse po najnižjih cenah.
Gg. uradniki, kupujte potrebščine
pri tvrdki
Gvido Čadež
Mestni trg 14 — Stritarjeva ul. 9,
ker Vam nudi 10*U popusta.
srečno in veselo novo leto.
| ŽMiloš Oset
E špecerijska engros trgovina
f ^Maribor
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
pri
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Meetni trg lO.
Poštni uslužbenci! Kupujte prš trgovcih, ki inserirajo v „Poštnem glasniku’'.
Dobro in pocem
kupite vse manufakturno blago pri
J* TUPSNi Maribor
Gtavni trg Štev. 17.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS IIHBatlG, L3UBL39N9
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo razni vrstnega b aga po nizkih cenah.	24
Franc Prevoršek
preje
M Ban, Ljubljana
se priporoča za nakup manufakturnega blaga na obroke. Izdelujem obleke po meri za dame in gospode.
u>f »»v.	... H
r —Amcrikanski proizvodi! ——
[ Družba »Oleum«, Liuiljana
Amerikanska strojna cilindrova
.	in vsa druga specijalna olja.
’ Vsakovrstna letna In zimska Avto-olja. — Tehnične masti. — Benzlu-Gasoiln. — Petrolej. — Parafin. — Kolomaz-Karbollnej.
.o** , ..-tt**-+++ —
□□□□□□[šlGIHraCiltIHIIGGO
Ne stimo nizke cene.
ampak tudi kvaliteta blaga, ki ga kupite v trgovini pri
J. N. Šoštarič, Maribor
Vas zadovolji v vsakem oziru. Na zalogi je največja izbira najnovejšega blaga za moške in ženske obleke ter perilo. Izgotovljene obleke in perilo, kravate, robce, nogavice, odeje, posteljno perje itd.
65©
Kljub nizkim cenam, dobite blago tndi
na obroke in se cene ne zvišajo.
MANUFAKTURNA TRGOVINA
MARIJA ROGELJ. Ljubljana
SV. PETRA CESTA 26 se priporoča cenj. odjemalcem in želi
SRtČNO IN VESELO NOVO L ETO.
Velika zaloga tapetniških izdelkov, žime, afrika — solidno - najceneje nudi
Rudolf Sever
Ljubljana, Marisin trg 2
Drž. uslužbencem tudi na obroke.
Mehanična pletarna
CIRIL AHLIN in d reg
Ljubljana — Spodiva Šiška
priporoča svoje prvovrstne izdelke kakor: telovnike, pulovere, čepice, nogavice, otroške garniture, p. n. uradnikom, trgovcem in nabavljalnim zadrugam v nakup. Čista, prvovrstna volna. Cene brezkonku-renčne.
ČEVLJE NOGAVICE, MOŠKE KLOBUKE, KRAVATE ROKAVICE, DOMAČE ČEVLJE KUPITE NAJBOLJE PRI
ANiei TRAUN
MARIBOR GRAJSKI TRG ŠTEV. 1.
TMq s kožuhovino
Filip Bizfak
krznarstvo
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6
se p iporoča poštnim nastavljene m, katerim daje tudi na obroke.
€)
Tvrdka
DRAGO SC1KDAB
Ljubljana
Dvorni trg štev. 3.
znano domače narodno velepodjetje se priporoča vsem velecenjenim poštnim uslužbencem za nakup vsakovrstnega blaga in oblačil. — Vedno na zalogi vsakovrstne obleke za gospode, dečke, damski plašči, kostumi, dežni plašči (originalni angleški izdelek) športne obleke in kostumi iz pravega nepremočljivega tirolskega lodna, dalje perilo ter manufakturno blago za gospode in dame. — Vsa oblačila so lastnega izdelka ter se izdeluje na željo tudi po meri. — Zahtevajte vzorce! — Opozarjamo na usnjene suknjiče, ki jih tvrdka izdeluje iz pravega francoskega „Havana- usnja.

®e©©©e©e©9©©e
iioraonifam BiilroteiRično podjetje
j Ivan Bogata! j
j Ljubljana. Kongresni trg 19 j
(Poleg nunske cerkve.)
■ Ček. račun št. 12.619	Telefon št. 20F3 §
■
Električne inštalacije:
Električna razsvetljava, telefonske cen- f trale, hišni t lefom in zvonci
Trgovina in zaloga:
j Inštalacijski materijal, motorji telefon- S | ski aparati moderni lestenci in svetiljke. ■
V imuiii sadi
Dunajska c. 31 - Kersnikova mI. 5 in v Šiški pri Anžoku, Vodnikova c. S
se točijo zajamčeno pristna dalmatinska vina, Odlikovana z zlato kolajno na vinski raz. stavi v Šibeniku leta 1926. Istajpristna dalmatinska vina se dobe v na novo otvorjeni
točilnici pri „Roži", Židovska ul. 6
(Prešernova vinarna). Topla rin mrzla jedila — sveže morske ribe — prvovrstna črna kava. Pri Anžoku v Šiški na 3 razpolago prostoren salon s kiavirjem. — Postrežba točna, cene solidne.
Za obilen obisk se priporočata
Braća Lasan.
FIRNEZ, BARVE, LAK, EMAJL
in vse v stroko spadajoče blago,	_
DOBRO IN CENO KUPI DOBRO IN CENO
d-2 tovarnao,ia- laka In barv
I IcOeC ftnCBnlCB O.z. Ljubljana-Medvocie Lastnik: Franjo Medič.
izhaja L, 11. in 21. v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. '12 Din za pol lota. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št: lil.834..
Rokopise je pošiljati uredništvu «Poštnega iglasnika« v Ljubljani, Pred IPrulami 1. Reklamacije, oglase in drugo ipa na upravo lista Sv. Jakoba trg 3. Za »Obl. organizacijo iptt. uslužbencev v Ljubljani)) izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. —Za «,Narodno tiskamo« Fran Jezeršek v Ljubljani.